7. štev. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, sobota 20. februarja 1926. Posamezna iteviika i m mn. Leto VI. GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I Izhaja VS8.kO Soboto. I. nadstr. — Telefon: štev. 77. 1 I Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. inserati se računajo po velikosti In so cene v upravi ■■■ ■ 1 1 ■ na razpolago. 1 1 ''' Trboveljska meče rudarje na cesto. Cinizem velekapitalistov. — TPD le na škodo socijainega zavarovanja nagrabila milijone. — Samo v Trbovljah se redudra 1000 rudarjev; je 2e reduciranih. - Uradna komisija mora Izvesti preiskavo. -Redukcija se izvaja skrajno nesodjalno. Radi pomanjkanja potrošnje premoga je potrebna redukcija delavstva. Tako se je pri nas utemeljilo in pričelo izvajati odpust delavstva v naši najmočnejši industrijski družbi. Mrzle so te besede in zazebejo, tudi če človek ni sentimentalen. Tako mirno, čez noč smo pustili mimo nas korakati žrtve gospodarske bi socijalne krize in naše globoke brezbrižnosti in površnosti. Javnost gleda, kakor bi gledala nekaj navadnega, nikjer razburjenja, nikjer zavesti odgovornosti, ki bi jo morala imeti celokupna javnost napram tem pojavom. V nejasnost je vse zavito. Samo kakor brzojav kratke besede so napovedale dejanje. Razumljivo, da je demagogija takoj na delu in skuša zase kovati kapital. Cinična brezbrižnost je vse obsodbe vredna. Odpust delavstva v najmočnejši rudarski industriji ni bagatelni dnevni dogodek, ki se pojavi, zaboli in preboli. Ta odpust je znamenje večie krize, ki more imeti usodepolne gospodarske In socialne posledice. Zato se taka kriza ne sme javnosti in predvsem delavski javnosti naznaniti na način, kakor se pri vojakih javlja raport. Taki pojavi se ne smejo pokriti z raznim perjem, morda celo v namenu, da bi javnost ne zahtevala pojasnil ali morda zahtevala, naj podjetje nosi del bremen za brezposelne. Naglica le sumljiva, tembolj, ako le znano, da TPD ni ravno podjetje, ki bi bilo pasivno. Saj vemo, da družba likvidira dobre dividende in da so dobički In rezervni londl precejšnji. Ali naj samo delavec nosi težko breme krize zato, da se dobički ne zmanjšajo, ali da rentabillteta ne pade? Krize v rudarski industriji ne pozna samo naša država. Ta kriza je doma v vseh državah, postala je svetovna. S problemi te krize se v drugih držav ali pečajo najboljši strokovnjaki, parlamenti in ministrske seje, razna gospodarska udruženja in mednarodne soci-jalno-politične institucije. Pri mednarodnem uradu dela proučava to vprašanje posebna komisija strokovnjakov. Rudarska kriza ima biti predmet razprav na mednarodni gospodarski konferenci letošnjo jesen. V Angliji je stalno na delu posebna komisija, ki naj ugotovi predloge za rešitev premogokopne krize. Dawesov načrt razburja angleško premogokopno delavstvo, ker vidi v gospodarskem razmahu Nemčije nevarnost za lasten obstoj. V Ameriki kriza v rudarski industriji povzroča skrbi vladi, delojemalcem in delodajalcem. Z mirnim in preudarnim delom se trudijo najrazličnejši poklicani faktorji v vseh državah, da krizo ublaže in da najdejo izhod tudi pri drugih vratih, kakor pa le pri vratih odpusta delavstva. Zavedajo se, da izhod skozi ta vrata pelje v nove, morda nevarnejše krize. Tudi brezposelni delavec mora živeti To pravico ima in ne samo dolžnost države, ampak tudi lastnikov rudnikov je, da to pravico v polni meri priznajo in jo vpoštevajo. Angleška vlada je na mezdnih subvencijah — da je preprečila krizo — izplačala v letu 1925 (od 1. avgusta dalje) 12 milijonov funtov šterlingov; druge države so našle druge oblike. K elementarnim dolžnostim podjetnika, zlasti finančno močnega, spada tudi skrb za delavstva Kdor proti temu greši, bo živel na ta račun samo kratek čas. Trboveljska premogokopna družba se te dolžnosti ne zaveda; kar stori, je storjeno pod pritiskom in še to je malo. Da pusti umirati svoje starovpokojence in da se ne le brani urediti to vprašanje njene dolžnosti in časti, ampak, da stori tudi vse, da to vprašanje ostaja na mrtvi točki, je sramota, katero more prenesti le ^ ciničen kapitalist Ni problema, ki bi se pri dobri volji ne mogel urediti. Družbi z milijoni in milijoni kapitala, ki hoče delovati po načelih modernega gospodarskega demokratizma ali tudi le po načelih gospodarnosti bi moralo v letih 1919 dalje priti na um, da starostno in invalidno zavarovanje njenih delavcev propada. V dobi uajvečje rentabilitete njenih podjetij, ko je imela v državi za svoje produkte mo> nopolno stališče, se je njeno bogastvo čudežno množilo; toda bogastvo je šlo v žepe akclonarjev in v investicije. To je ležalo na dlani, da je treba skrbeti tudi za staro- in novovpokojence. Starostno in invalidno zavarovanje je potreba vsakega racijonelnega gospodarstva, da ne rečemo, zahteva moderne kulture. Ako bi to zavarovanje ne bilo zakonito urejeno, bi se moralo urediti prostovoljno od podjetij samih. V ostali industriji imamo za to lepo število vzgledov. Zato bi bila prva dolžnost družbe, da je prostovoljno organizirala novelizacijo starostnega in invalidnega zavarovanja In da državno socijalno-politlčno brezdelje ni izrabila v svojo korist; ker starostno In invalidno zavarovanje ni bilo novellzlrano In prilagodeno spremenjenim valutarnlm in draginjskim razmeram, je družba prihranila ogromne milijone. Zato, da danes njeni starovpoko-jenci umirajo. Nimamo bilanc te družbe pri rokah, toda dvomimo, da li so njeni občni zbori v namene sanacije starostnega in invalidnega zavarovanja voti-rali kake zneske. Tako gospodarska podjetja, ki morajo biti v vseh pogledih realna — ne delajo; tako delajo brezsrčni ciniki, ki izrabljeno moč vržejo na cesta Na jasnem smo si, da v TPD ni prav nobene socljalnosti. Država bi bila v polni meri upravičena, da Trboveljski predpiše povsem izjemne dolžnosti Iz naslova soc. zavarovanja. Draginjske doklade njenim vpokojencem so plačala druga podjetja, ki so uporabljala premog družbe. Najmočnejša družba v državi je na škodo soc. zavarovanja bogatela. To dejstvo je tako žalostno in tako izzivalno, da se čudimo, da ni moči, ki bi hotela to popraviti. Pri vsem tem pa Zveza industrijcev še zagovarja sramotne predloge k novemu pravilniku. To ni gospodarska politika, to Je brezmejno zaničevanje delavstva. Kdor se danes še od tega zaničevanja redi, bo temeljito shujšal. Pri starovpokojencih se družba ni zavedala in se ne zaveda svoje dolžnosti napram delavstvu, to dela tudi sedaj pri krizi konsuma njenega premoga. — Ne bomo pisali, v koliko kriza dejansko pošto ji. Tudi demagoško ne bomo tolkli okoli sebe. Mi od tega ne živimo in vemo, da se težki gospodarski in soci-jalni problemi ne rešujejo z besedami. Prvo, kar bi družba morala storiti, bi bilo, da je svoj gospodarski položaj jasno in odkrito predočila javnosti in zahtevala od oblasti in delavskih zastopstev, da se njen položaj objektivno ugotovi in utrdi, v koliko je redukcija delavstva neizbežna. Dolžnost oblasti bi pri tem bila, da bi preizkusila vse izhode In preprečila odpust delavstva. Družba sama bi bila dolžna žrtvovati največje finančne žrtve, da bedo delavstva omili in v najskrajnejšem slučaju res potrebno redukcijo omeji na najmanjše število. Tako pa se čuje, da bo samo v Trbovljah odpuščeno nad 1000 delavcev, tako ogromna da je zaloga premoga. To je posledica investicij, t. j. spekulacije. In delavec sam naj nosi posledice slabe spekulacije? Družba bi morala zahtevati posebne komisije, ki bi krizo v njeni Industriji ogledali od vseh strani. Prepričani sma da bi pri takem postopanju ne prišlo do odpusta, vsaj ne v tako velikem številu. Uradna komisija ali oblast- bi morala točno predpisati ves postopek pri odpustu in ne, da je danes to prepuščeno najrazličnejšim činiteljem z večjo ali manjšo ali nobeno odgovornostjo. Ali je družba vse to namenoma opustila? Znaki kažejo na to! Pri odpuščanju delavstva, ako isto ni strogo urejeno, padajo žrtve osebnega sovraštva, prevelike amblcijoznosti, politične nestrpnosti, lokalnih osebnih in političnih vplivov in vpllvčkov, demagošklh razpoloženj Itd. Družba je izdala gene-relno povelje, izvedejo naj ga njeni organi in tudi oni naj nosijo odgovornost. Ne! Odgovornost nosi v polni meri centralna uprava družbe. Imamo poročila, da se redukcija izvaja prav nesocijalno in nas nič ne potolaži vest, da se ista vrši V sporazumu z delavskimi zastopniki. Vemo, kako je to. Delavski zastopniki žive tudi v skrbeh in si pač mislijo: danes tebi, jutri meni. In po tem »soglašajo«. Da se odpuščajo k vojakom potrjeni rudarji, je povsem nesocijalno. Koliko teh rudarjev mora preživljati družine. Da ne govorimo o moralnih nevarnostih. Sinovi »kmetov« so dostikrat edina opora bolnim staršem. Ali naj »kmet« proda Še tisto edino kravo, ki jo ima v hlevu? Vse, kar vidimo in občutimo, nas utrjuje v prepričanju, da je zakon o obratnih svetih nujno potreben. Delavstvo se mora uveljaviti pri družbi kot pravno enakovreden producent. On ne sme hoditi samo v jamo in iz jame in po svojo borno plačo, on mora pri gospodarstvu soodločevati. Pozivamo rudarsko oblast, da na-daljno redukcijo ustavi in krizo reši na način, ki ne bo šel samo na račun delavstva. 2e izvršeno redukcijo je po socijajnih vidikih revidirati. Rudarska oblast Ima skrbeti tudi za zaščito rudarskega delavstva. ♦ Z ozirom na odpust delavstva pri TPD je dobilo uredništvo »Nove Pravde« tudi pismo rudarjev iz Trbovelj, katerega priobčuje. Dopis se glasi: Koncem januarja t. L je Obratno vodstvo TPD izvesilo na vseh obratih okrožnico naslednje vsebine: »Delavstvu se naznanja, da se je moralo nekaj delavcev odpustiti od dela zaradi pomanjkanja naročil premoga. Gledalo se je mnogo na to, da se je dalo proč take ljudi, ki so kmetje, fantje, ki gredo k vojakom in slabše delavce. V slučaju, če bi se rabilo delavce, se bo sprejelo pridne zopet nazaj.« Na podlagi te okrožnice je bilo odpovedano blizu 400 rudarjev. Skoro neverjetno se zdi človeku, da more družba kar na lepem odsloviti tako veliko število delavcev, ne da bi pri tem dokazala resnično potrebo po zmanjšanju obratovanja. Jasno je, da družbi ni mnogo ležeče na tem, kaj in kako bo z odpuščenimi rudarji in kaj z njihovimi družinami. Njej je glavno to, da prihrani vse težke zaslužke in ne žrtvuje od njih niti pare za svoje trpine. Proti skrajno nesocijalnemu postopanju Trboveljske moramo vsi dvigniti svoj glas in enkrat za vselej povedati ne le TPD, temveč tudi vsem merodajnim faktorjem, da je dovolj igračkanja z delavstvom. Pri nas je že kar samoposebi umevno, da se delavca izrablja, dokler je mogoče, potem se ga pa vrže na cesto kot izžeto limono in se ga prepusti usodi. Delavstvo mora imeti osi-guran zaslužek v dobrih in slabih časih. Ce TPD prede trenotno bolj trda, naj poseže v one težke zaslužke, v one milijone, ki jih ji je nakopal rudar in naj ž njimi krije event. krizo. Nikakor pa ne gre, da odslavlja v Času najhujše brezposelnosti rudarje in s tem ustvarja še večjo brezposelnost. Vsi moramo zahtevati, da se takoj izvede uradna preiskava. FaSIsti In delavsko strokovno gibanje. Fašistovska vlada je dala Italiji mnogo novih revolucijonarnih zakonov. Toda najbolj fašistovska je pač reforma italijanskih strokovnih organizacij, ki naj postane po besedah notranjega ministra Federezonija začetek nove svetovnopolitične zgodovine. Strokovno gibanje je zadobilo v zadnjih desetletjih po vsem svetu velikanski pomen. Države, ki so omejevale spočetka svoj vpliv le na površno nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami, posegajo danes vedno globlje v spore, ki nastajajo med organizacijami delojemalcev in delodajalcev, ker ogrožajo ti spori interese cele družbe, države. V Italiji sta obstojali dve veliki sindikalistični zvezi: socijalistična in ljudska (krščansko socijalna). Proti tema dvema strokovnima zvezama se fašisti niso upali takoj nastopiti. Prvi poskusi zavladati nad njima so se ponesrečili. Pričeli so jih torej slabiti s snovanjem lastnih fašističnih strokovnih organizacij. Ko pa so se pričeli ti fašistični sindikati širiti, je postalo jasno, da se ne bo mogoče izogniti mezdnim in drugim sporom niti med fašističnimi delavci in fašističnimi podjetniki. Fašisti se namreč proglašajo za vsenarodno (državno) stranko, ki noče izključevati nobene ljudske vrste. Zato se nahajajo v fašistovskih vrstah prav tako delavci kot kapitalisti. Kako torej ogniti se razrednemu sporu, kako onemogočiti fa-šistovskim delavskim strokovnim organizacijam, da ne bi enkrat nastopile proti lastni državi? To naj se zgodi s tem, da se strokovno gibanje tako rekoč podržavi. Po Mussolinijevih besedah mora biti vse v državi, nič poleg in nič proti državi. Vse tvorne sile, vse narodne energije je treba pravočasno uporabiti v prospeh države, v njeno okrepitev v smislu fašistovskega pojmovanja. Zato je država priznala fašistovske strokovne organizacije in jim zagotovila direkten vpliv na državno zakonodajno moč s tem, da jim je dala pravico voliti polovico članov senata. Tudi dobe primerno zastopstvo v občinah. Ta vpliv seveda ne dobe samo strokovne organizacije delavcev, temveč tudi organizacije delodajalcev, ne samo organizacije ročnih, temveč tudi organizacije duševnih delavcev. Vse nefašistič-ne organizacije pa po zakonu ne bodo pravno priznane. Predaleč bi vedlo, če bi omenjeni zakon podrobno tolmačili. Osnova je sledeča: priznale se bodo za polnopravne organizacije delavcev in delodajalcev, katere ali reprezentirajo vsaj desetino celokupnega delavskega števila dotične stroke, ali pa če reprezentirajo vsaj toliko število delodajalcev, ki zaposluje vsaj desetino delavcev dotične stroke. Ustanovitev vsake take organizacije mora odobriti notranje ministrstvo in to ministrstvo odobruje tu- di izvolitev predsednika in tajnika (za krajevne in okrajne organizacije zadostuje prefektova odobritev). Za vsako kategorijo nameščencev sme obstojati samo ena zakonito priznana organizacija, toda ta zastopa vse nameščence, oziroma delodajalce dotične stroke in jim tudi določa letne prispevke, pa naj so potem že člani organizacije ali ne. Izključeno je jpravno priznanje za organizacije mednarodnega značaja. Druge organizacije so sicer dopustne, toda ker nimajo pravice sklepati veljavnih delovnih pogodb, bo število njihovih članov gotovo majhno in potruditi se bodo morale za vstop v fašistovske strokovne organizacije in se s tem podvreči fašistovski disciplini in državnemu nadzorstvu. V, takih organizacijah se morejo združevati tudi državni in ostali javni nameščenci. Prepovedane pa so vse organizacije za častnike, podčastnike in vojake, sodnike in za nameščence notranjega, zunanjega, pravosodnega in kolonijalnega ministrstva. — Vsi delovni spori, katerih ne rešijo organizacije same, pridejo pred posebna sodišča dela (trije redni sodniki in dva strokovnjaka). Njihova razsodba je za obe strani obvezna. Posebno stroge kazni so določene za one, ki bi se ne podvrgli sodnijski odločitvi ali ki bi nasilnim potom zrušili kolektivno delovno pogodbo s stavko ali množinskim odpustom. Ce pa gre za javne nameščence, se smatra stavka za zločin. Fašistovska vlada upa, da bo na ta način spore med delavci in kapitalisti omejila na najmanjšo mero, da bo omejila spore med kapitalom in delom, boje med posameznimi razredi — »včasih sicer neizogibne, da nikdar nujne za" razvoj človeške družbe«. Parlamenti bodo postavljeni na novo osnovo, ko odpade prazno politikarstvo in »ideološko disputiranje o namenu države in o pojmu svobode«, To da je lahko poskusila samo tako močna država, kot je fašistovska Italija, ki da bo zmagala nad dvojico protislovij, pred katerima sta se splašena zastavila liberalizem In so-cijalizem: poedinec— družba, razred — narod. Zmagala da bo nad njima s pn>-glašanjem nujne zavisnosti poedinca od družbe in razreda od naroda. Bodočnost bo pokazala, v koliko imajo fašistovski vlastodržci prav. O kaki svobodi pa pri sedanjem strokovnem delavskem gibanju v Italiji seveda ne more biti govora. OBleke na OBroke O. BeRNATOVtf LJUBLJANA, MESTNI TftG ki naj dožene, da li je bila TPD upravičena izvršiti novo redukcijo in v takem številu. Mi se pridružujemo protestom in zahtevam vseh strokovnih organizacij, ki so se postavile v bran rudarskih interesov. Pa še nekaj je tu, za kar moramo dvigniti svoj glas. V objavi TPD je ta družba napisala, da bo odslovila poleg kmetov in k vojakom odhajajočih fantov tudi slabše delavce. In da bo v slučaju potrebe vzela pridne nazaj. Mi bi proti taki metodi ne imeli prav nič, če bi se resnično in pravično izvajala, dasi smo proti temu, da se kdo odpušča, pa bodisi slab ali dober. Prepričani pa smo, da se tako merilo ne vpo-rablja pravično in da gre marsikak prav dober delavec iz službe ožigosan za slabega delavca. Tudi je nadvse žalostno, če mora doživeti rudar to sramoto, da se ga po par letnem vestnem službovanju odpusti kot »slabšega« delavca. In da je bilo med temi 400 odpuščenimi prav malo »slabih« delavcev, nam bo pritrdil vsak rudar. Trboveljska družba si Je hotela s tem nekoliko olajšati vest, češ, da je odpustila samo slabe delavce. Pri tem pa je zagrešila nad pridnimi rudarji največjo krivico. Našega rudarja je že parkrat doletela huda šiba božja v obliki odpustov, ki pridejo povsem nepričakovano in največkrat tudi povsem neutemeljeno. Taka igra se bo s strani TPD še večkrat ponovila, zato moramo odločno zahtevati, da se enkrat za vselej uredi tudi to pereče vprašanje In se delavcu zajamči večja stalnost dela. Tako naprej ne more Iti. Delavec, ki ja garal pri podjetju dvajset in več let hi bi zaslužil že pošteno pokojnina dobi za nagrado in slovo lerman, kjer se ga čez noč odpušča kot slabega delavca. Rudar mora s posebnim zakonom imeti zagarantirano stalnost dela, da se ga ne bo moglo enostavno odsloviti. Ta imajo že vpeljano modeme države in to moramo zahtevati In doseči tudi mi Dokler pa tega nimamo, nam preostaja samo oster protest in zahteva, da se izvrši pri TPD uradna preiskava, ki naj ugotovi utemeljenost odpustov in se prisili družbo, da sprejme odpuščene nazaj. Naše tovariše in brate pa prosimo, da priskočijo reducirancem na pomoč tudi materijelno in se jih s podporami spomnijo. Pomagajmo eden drugemu, k ajd le v složnosti je moč. Praga, Rim, Berlin. »Narodni dnevnik« je priobčil članek, v katerem g. A. 0. napada češkoslovaško.^ časopisje, češ da ni nikdar ostro nastopilo proti zatiranju naših rojakov po fašistovskem režimu. Gospod A. G. prav gotovo ne čita čeških listov, ker sicer kaj takega ne bi mogel trditi. Nasedel je pač netočnim informacijam, ker v kolikor A. G. poznamo, pač ni namenoma napisal neresnice. Navedli bi lahko obilo primerov, ko so Čehoslovaki ostro nastopili proti fašističnemu terorju nad v Italiji živečimi Jugoslovani. Naj spomnimo samo na izjavo poslanca br. Špatnyja, ki jo je podal preteklo" leto v veliki unionski dvorani. In samo en primer, kako pišejo češki listi o razmerah v slovanski Italiji. Citiramo »Češke Sfovo« z dne 6. t; m., ki piše pod naslovom: »Blaznenje italijanskega nacijonalizma« sledeče : »Poleg drakonskih vladnih jezikovnih in šolskih odredb, ki so vzbudile v rajhovskonemškem tisku velik vihar in odkrito protiitalijansko kampanjo — tisk vzpodbuja Nemce, naj ne potujejo v Italijo in ne kupujejo italijanskih izdelkov r— se je podal v boj proti nemški manjšini v srednjih Tirolah tudi futuristični pesnik Marinetti, ki je ustanovil društvo »Straža na Brennerju«. Ta nacionalistična organizacija se širokousti, da čez 10 lef ne bo po današnjem nemštvu v Poadižju niti sledu. Bojni duh te organizacije izraža najbolje desetero zapovedi, ki so ravnokar izšle v ultrafaši-stovskih listih v okvirju z opombo: zelo važno: Deset zapovedi »Straže na Brennerju«: 1. Italija je božanstvena. 2. Stari Rimljani so prednjačili vsem narodom sveta — današnji Italijan je nedosegljiv (morda v strahopetnosti. Op C. S.). 3. Brenner ni cilj, temveč izhodišče (novih zavojevani). 4. Najslabši Italijan je enakovreden 1000 tujcem. 5. Italijanščina je najkrasnejši jezik na svetu. 6. Italijanski izdelki so najboljši. 7. Italijanski kraji so najkrasnejši. Krasoto italijanske pokrajine morejo za- popasti samo italijanske, to je genijalne oči. 8. Italija si sme vse dovoliti, ker drži in bo držala monopol ustvarjajočega genija. 9. Vse, kar je bilo iznajdenega, so iznašli Italijani. 10. Vsled tega mora vsak tujec stopiti na italijanska tla v božanstvenem zavzetju. Še bolj kruto in cinično postopajo Italijani proti polmilijonski slovanski manjšini, ki za mejo nima tako močne opore kakor tirolska nemška manjšina. Pri sodniji in uradih morajo govoriti italijansko, v občinah jim gospodarijo italijanski komisarji, v šolah se ne morejo učiti materinskega jezika niti v nadurah, niti svojih otrok ne smejo krstiti s slovanskimi priimki. Vse zato, da bi spoznali dobrodelnost tisočletne latinske kulture, katero jim vceplja italijanski narod z daleč večjim procentom analfabetov (nepismenih). Naši turisti, ki od samih izletov v tujino niso imeli niti časa spoznati krasoto lastne domovine, naj se nekoliko zamislijo nad 4. točko gori navedenih desetih zapovedi in naj nehajo nositi denar v zemljo, katere krasote po točki 7 istih zapovedi sploh ne bodo mogli nikdar zapopasti. Tako »Češke Slovo«. Navedli bi lahko še nadalje primere o pisanju češkega tiska o Italijanih. Naj za danes zadostuje gornji, ki smo ga citirali tudi zato, da se tudi naši čitatelji seznanijo z blazno italijansko domišljavostjo. Da pa v splošnem Čehoslovaki ne napadajo tako ostro Italije, kot mi, temu je enostaven vzrok ta, da med čSR in Italijo ne obstoji noben spor. Poleg tega so pa Čehoslovaki neprimerno bolj zainteresirani na ten% da se Avstrija ne združi z Nemčijo, kot pa mi, in v tem vprašanju ima čSR iste cilje kot Italija. Če se že Italija boji mogočne Nemčije kot svojega severnega soseda, koliko bolj nevarno bi bilo za čSR, če bi jo ta Nemčija tako rekoč popolnoma obkrožila. Kdor pomisli na to, ta bo razumel včasih nekoliko pasivno zadržanje češkoslovaškega tiska glede dogodkov v Italiji, in s tega nikakor ne bo sklepal na popustljivost o slovanskih vprašanjih. Z. F. Politični pregled. Besedilo sporazuma. V soglasju z radičeve* ie predsednik, radikalnega kluba Ljuba Zivkovič objavil besedilo sporazuma med narodno radikalno in hrvatsko selja-ško stranko. Besedilo sporazuma je bilo na pritisk radikalov objavljeno zato, da bo javnost odslej prav lahko presojala, v koliko krš.i posebno Štefan Radič sporazum s svojimi nepremišljenimi izjavami. Sporazum se ugotavlja, da se je v HSS izvršila evolucija in dai odslej brezpogojno priznava ediinstvo države, dinastijo Karadjordjevrfčev in obstoj enega samega parlamenta za vso država Naidailje pravi besedilo sporazuma med drugim: Po izjavah vodstva HSS v Narodni skupščini, ki so jih narekovale za-dobljene izkušnje, se more reči, da sta dva dela v resnici enega naroda, ki sta 'bila mnogo stoletij in pod tujo oblastjo ločena, sedaj ne samo po faktu, ampak tudi s prepričanjem in čuvstvovanjem pod enim krovom', ki ga bosta zaradi splošne blaginje skupno i hotela in urnela čuvati in braniti pred neprijatelji. Navezani druga na drugo, na skupno delo in sicer na čim trajnejše skupno delo, ker uživata obe stranki zaupanje večine državljanov v državi in predstavljata veliko večino naroda, skleneta obe stranki s tem aktom, da želita, sestaviti skupno vlado pod predsedništvom gosp. Nikole Pašiča. Ta vlada naj bi prevzela nase obveznost za integralno izvrševanje ustave v državi, za izvajanje sedanjih in sprejetje novih zakonov na temelju, ki je določen v ustavi. Ustava naj se izvede na celokupnem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov hi Slovencev brez vsakih izjem tako, kakor to določa ustava za ustavno, edino in nedeljivo kraljevino. — Kar se tiče zunanje politike, naj se ta. nadaljuje v dosedanjem duhu napram zaveznikom, velikim in malim, ki so neposredno ali posredno pripomogli k temu, da se ustvari ta država, za čije obstoj in napredovanje si hočemo prizadevati vsi. Ne ustrašimo se nobenih žrtev za prave potrebe njene vojaške moč*, dokler pomeni na svetu močna vojna sila v državi edino jamstvo za njeno sigurnost. — -Sporazum vsebuje tudi vladni program, ki predvideva sprejetje zakona o občinah, redukcijo urad-ništva, izenačenje davkov, izvedbo agrarne reforme itd. — Iz besedila sporazuma se vidi, da je spora-zum vse nekaj drugega, kar je hotel Štefan Radič natveziti po dalmatinskih in bosanskih shodih svojim poslušalcem. Ostentatlvna objava sporazuma ne daje prav nobenih ugodnih zgledov še za nadaljno prijateljsko razmerje med radičev-ci in Tadikali. — V radikalnem klubu je zahteval Ljuba Jovanovič, da se otvori debata o ‘besedilu sporazuma*. Spor med Radičem In Dragovičem. Neki dan je Štefan Radič naročil žandar-jem, naj ne puste nikogar v1 ministrstvo prosvete. Ko je prišel radikalni poslanec Dra- nuncijem Pellegrinettijem. Vendar je pa drugače v bistvu bila upravičena Radičeva kritika. Klerikalci so sp. brez pomišljanja postavili takoj v obrambo papežkega nuncija, ne meneč se za to, da stopajo v službo diplomata izven naše* zemlje 'in proti naši državi. Ni čuda -zato, da so z vsakim dnem bOlj osovraženi, v Beogradu sllov. klerikalci, ki »'katoliški narod« predpostavljajo jugo-slov. narodu, ali ki vidijo najpreje Rim, potem šele Ljubljano, Zagreb iin Beograd. Nuncijeva pridiga. Na dan svetega Blaža je v Dubrovniku pridigoval papež ki nuncij Pellegrlnetti,. Ob istem času je v Dubrovniku zboroval tudi Štefan Radič. Na shodu je po radičevsko ošvrkal Pellegrinet-tija, da je prekoračil meje gostoljubja in da s svojimi pridigami zasaja vejice klerikalizma po Dalmaciji. Radičeve besede so bile pametne, samo preklical jih je kmalu, ker je govoril kot minister, a minister pač ne sme o dlplomatičmih zastopnikih govoriti tako, kot mu besede' prihajajo ravno na zgovorni jezik. Torej diplomat Radič ne bo. Pa tudi dosleden ni. Komaj uro nato, ko je na shodu ozmerjal Pellegrinettija, je šel v cerkveno procesijo, katero je vodil Pelle-grinetti. V procesiji je gospod prosvetni minister nosil debelo svečo, ki je gorela v 'božjo čast in v čast gospoda papežkega nuncija, ki ga je malo preje ozmerjal. Amerlkanskl dolg. Finančna delegacija pod vodstvom ministra Stojadinoviča je v Ameriki po sedanjih poročilih v glavnem končala svoje delo. Z »velikodušnimi« Anic-rikanci so se sporazumeli glede odplače-vainja medvojnih dolgov, ki jih bomo pričeli odplačevati z Obrestmi vired po preteku 5 let taiko, da, bodo v 60 letih poravnalni. Koliko je teh dolgov, prav za prav ne vemo, ker najbrž podatki, ki smo jili čuli, niso točni. Naj bo, že kaikor hoče, Aimlerika je diktirala svoje zahteve in mi smo jih morali sprejeti. Obzirnosti alii kake velikodušnost; nismo bili deležni^ kakor so jo brli deležni n: pr. Italijani. Prav je tako, dolg sc mora plačati ter jc minister Stojadiinovič v načinu odplačevanja mogoče dosegel kake uspehe. Vendar ti uspehi ne zmanjšajo pretečega gospodarskega poloma v naši državi, če se ne spametujemo,, če ne pričnemo gospodariti drugače, če ne napravimo reda v vseh panogah našega državnega gospo-darstva. Prav to so nam najbrž Amerikanci s svojimfi trdimi zahtevami hoteli na lep način povedati. In kako bi ne? Saj poznajo v podrobnem vse naše razmere, naše hvalisanje in bahanje, naše razmetavanje denarja, naše oboroževanje Itd, Pet let smo sedaj še te skrbi prosti, potem pa bomo plačevali# na leto samo 1.800,000.000 Din obresti od starih dolgov i!n 1.000,000.000 Din na ka-piJtal, to je skoro 3 milijarde na leto. Kaj se to prarvi, kje naj vzamemo denar? Rečeno je: 5 let imate časa, da napravite v svoji hiši red, da zvišate državne vire dohod !\ov, da znižate stroške na skrajni minimum, da pomedete s korupcijo itd., itd. Pet let je še časa, saimio 5 let in potem se prične pot na Golgoto. Ako v tem času ne borno pripravljeni za to pot, bo ljudstvo pod strašnimi bremeni omagalo in potem?... Potein...? Na to naj pomisli vsa sedaj vladajoča gospoda v naši pr e stolici1. Novi zakonski predlogi pred skupščino. Minister za zunanje zadeve je predložil narodni skupščini razne zakonske predloge, med temi tudi zakonski predlog o1 ratifikaciji mednarodnih delavskih konvencij. Sovjetski listi proti Jugoslaviji. Sovjetski listi srdito napadajo jugoslovansko vlado radi aretacije komunističnih voditeljev v Beogradu. Izdan je bil ponoven proglas na delavstvo vsega sveta proti aretacijam. Moskovska »Pravda* prinaša fotografije aretiranih komunistov in se zgraža nad »terorjem«. — Prav tako, kot bi bili komunisti proti terorju. Mala antanta. govič v prosvetno ministrstvo, želeč govoriti z načelnikom, tta tandarll po naredbl Štefana Radiča niso pustili naprej. Drago-vič se je razburil, nastal je kraval, ki je izvabil celo Radiča i'z pisarne. Dragovič je nato še Radiča pošteno ozmerjal, da mu dela zapreke pri izvrševanju poslanskih dolžnosti. Dragovič je nato odšel v parlament in se pritožil pri predsedniku skupščine. Incident je zanimiv le v toliko, v kolikor ilustrira neprijateljsko razpoloženje med radičevci in radikali. Pripomniti' je, da je Dragovič osebni prijatelj Pašiča. Zaigranih 500.000 frankov. Po shodih v Dalmaciji je Štefan Radič razlagal svojim poslušalcem, da finančni minister dr. Stoja*-dinovič misli več na banke kot na narod in da je v Parizu zaigral 500.000 frankov v času, ko je prosil za finančne olajšave za Jugoslavijo. Na koncu je Štefan Radič pripomnil, da stoji zadeva o 500.000 frankih zapisana v italijanskem »Corriera della Sera«. Naravno, da je Štefan Radič s citati iz italijanskega lista, ki obrekujejo njegovega ministrskega kolego izzval precejšnjo senzacijo. Na shodih so si poslušalci gotovo mislili, Stefan Radič že ve, zakaj tako govori. Pa očividno ni vedel. Iz Washingtona je 'brzojavil Stojadinovič, da je vse zlagano, kar se govori o zaigranih 500.000 frankih. Kako 'bo neki gospod finančni minister pogledal svojega kolego prosvetnega ministra, ko se vrne v Beograd, ker ga je med časom njegove odsotnosti opravljal po shodili? Gotovo ne prijazno! Ofenziva dalmatinskih radikalov proti HSS. Splitski radikalni list »Država« v svojih zadnjih številkah srdito napada HSS in Štefana Radiča in kategorično izjavlja, da je vsako sodelovanje s Štefanom Radičem nemogoče. V proračunski debati je govori;1! tudi Davidovičev demokrat dr. Voja Veljkovič, ki je ostro kritiziral predloženi proračun. Koncem govora sc je Veljkovič zapletel s Štefanom Radičem v debata, ki dokazuje, da jo nastalo med demokrati in radičevci zadnji čas zelo napeto razmerje. Veljkovič je poudaril, da ne razume sporazuma tako, da lahko minister potuje po državi in vodi agitacijo v popolnoma plemenskem smislu. Prav tako ne more Veljkovič odobravati Radičevih besed o sporazumu z Bolgari, ki je toliko časa nemogoč, dokler se Bolgari ne odrečejo aspiracijam na južno Srbijo in ne popravijo vojne škode. Radič je za te besede Veljkoviča ozmerjal, da je srbski frankovec, da nič ne razume in da s svojim mnenjem ne predstavlja srbski narod. K zadnji opazki je zaklical Davidovič proti Radiču: Tudi Vi niste hrvatski narod. Klerikalci se trudijo, da bodo popolnoma diskreditirali Res je, da je Radič popolnoma po nepotrebnem samo vsled svoje netaktnosti izzval incident s papežkim Pred sestankom zunanjih ministrov Male antante Beneša, Ninčiča in Duce so se po časopisju pojavile vesti, da se bo v Temešvaru odločevalo- o novi ori-jentaciji srednjeevropske politike. Kot navadno, so se tudi sedaj te vesti pokazale za netočne in reči se mora, da oni, ' ki so pričakovali od konference v Temešvaru kake senzacije, ne poznajo osnove in namena društva, ki ga tvorijo države Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija, niti namena sestankov njihovih zunanjepolitičnih organov. Ti sestanki se sklicujejo od časa do časa, dvakrat, trikrat vsako leto, da se nahitro prerešetajo vsa skupna vprašanja udeleženih držav v okvirju' osnovne misli Male antante: vzdržati mir v srednji Evropi na osnovi mirovnili pogodb in sodelovati pri meddržavni srednjeevropski stabilizaciji in politični in gospodarski obnovi. Cilj in smer Male antante je s tem točno povedan. Za udeležene države obstojajo skupna vprašanja in paralelna vprašanja, ki naj se rešujejo v medsebojnem soglasju, poleg tega pa obstoje za vsako državo tudi še posebna vprašanja, ki ne spadajo v okvir meddržavnega društva Male antante. Osnova Male antante je sodelovanje v vprašanjih prve kategorije, sodelovanje v skupnih in tudi paralelnih vprašanjih. Semkaj spada na primer skupno nastopanje v pogledu polnitve Habs-burgovcev na madžarski tron, skupen nastop glede priključitve Avstrije k Nemčiji itd. V vprašanjih druge kategorije pa je vsaka država popolnoma svobodna, tako na primer v vprašanju priznanja Rusije. Nekateri menijo, da je Mala antanta svojo glavno nalogo prav za prav že izvršila in da sedaj ni treba več paziti na to, da se mirovne pogodbe spoštujejo. In vsled tega smatrajo nekateri to meddržavno združitev za odveč, češ da ovira razvoj posameznih udeleženih držav. To. mnenje ni povsem točno. Kdor zasleduje nastopanje posameznih držav povodom zasedanja Društva na- rodov, ta ve, kaj pomeni skupen nastop Male antante, ki se je v zadnjih letih tako konsolidirala, da pomenja politično in moralno silo, ki je ne more več ni-kdo prezreti. Tudi zadnji dogodki na Madžarskem kažejo, da mir v srednji Evropi še ni tako zagotovljen, kakor bi se jx>vršnemu opazovalcu zdelo. Vsled tega je še prezgodaj misliti na razdružitev zveze, ki se je v svojem dosedanjem obstoju izkazala v mnogih vprašanjih za udeležene države kot zelo oportuna in uspešna. Na svojem zadnjem sestanku v Temešvaru so se zunanji ministri Male an tante predvsem razgovarjali o meddržavnem položaju, ki bo nastal, ko vstopi v Društvo narodov Nemčija. S tem bo namreč v Društvu narodov zrušeno dosedanje ravnovesje in treba je poskrbeti, da dobi Nemčija svoj protiutež. Ta protiutež je Poljska, ki hoče postati tudi polnovreden član društva. In ker je v interesu držav Male antante, da Nemčija ne zadobi prevelik vpliv, bodo zahtevo Poljske podpirale. Da je prišel na razgovor tudi zadnji mednarodni politično-denarni škandal na Madžarskem, je naravno. V tem oziru se je sklenilo, da Mala antanta prepusti Madžarski, da sama uravna zadevo svojih plemenitih ponarejevalcev in s tem pokaže, ali se jo sploh še more smatrati za pravno državo. Ugotovilo se je nadalje tudi soglasje glede nastopa na razorožitveni konferenci, ki se bo vršila v bližnji bodočnosti in ki se je odgodila le vsled vstopa Nemčije v Društvo narodov in rusko-švicarskega spora (radi umora ruskega komisarja Vorovskega). Zanimiva je tudi izjava dr. Beneša, da se o pristopu kake nove države k Mali antanti sploh ni še nikdar razpravljalo in da ne bo nobena nova država pristopila k tej zvezi. S tem bo menda enkrat konec vestem, ki so od časa do časa prerokovale pristop Poljske. Oni pa, ki so od temešvarskega sestanka pričakovali senzacij, so se pač zmotili. Jrfladinski vestnik• Alkohol - naš sovražnik. Iz predavanja brata Staneta Bokala na članskem sestanku »Bratstva« Jesenice, dne dne 29. januarja 1926. Vedno glasnejši ie klic iz raznih slovenskih pokrajin, da je skr a ju i čas, vzdramiti ljudstvo In ga opozoriti pred pogubo, katera mu preti od žganjske kuge, od pijančevanja. Vsak rodoljub gleda s krvavečim srcem vsakdanje strašne nasledke te kuge, 'ki preti uničiti naš ljubljeni rod. Poštenost, nravnost in ljudsko premoženje gre rakovo pot, raste pa razuzdanost, brezznačajnost in revščina; Gotovo je, da sodeluje tukaj več vzrokov in da ni vsega krivo žganje in pijančevanje, ali trdim., da je eden glavnih vzrokov pijančevanje in da se mora proti temu sovražniku obrniti vsak, kateri ima srce za ljudstvo in za njegov telesni in duševni blagor. Marsikdo bode morebiti zmajal z glavo; predsodki so globoko ukoreninjeni in navada je postala železna sraj- sovražniku splošna vojska. Lažje je pa hudega se varovati, kakor Iznebiti. Bolj se izplača obvarovati mladeniča pijančevanja, kakor poboljšati pijanca. Naj 'bi tedaj naša mladina, ki ima bister um in pamet, spoznala pretečo nevarnost ter se napotila na lepo. in varno pot zmernosti. Slovenec, hočeš li ostati pri krepkem zdravju, ohraniti si bistro pamet in- trdno. Jekleno voljo, napovej boj svojemu sovražniku — žganju. Bratje, sestre! Posledice alkohola nam dokazuje tudi zgodovina*. V pričetku srednjega veka se je tresla cela Evropa pred mogočnimi Huni — toda izginili so iz zgodovine. Kdo je kriv temu? Alkohol! Iz površja zgodovine so izginili tudi Got je, Vandali ter drugi narodi, in krivec temu je zopet alkohol! Tudi nas zadene lahko ista usoda, ako ne pričnemo novo življenje — brez alkohola. V kulturnih državah marsikoga ne poznajo kot Slovenca, marveč kot pijanca. In to je za nas sramotno, žalostno. Vsled tega moramo mi vzgojiti narodu našo mlado generacijo, katera ne bo’ pijančevala. Mladina! V boj proti pijančevanju, — sum alkoholu živela abstinenca! »Bratstvo« na Hrušici sklicuje v nedeljo, dine 21. t m. ob 11. uri dopoldne v hotelu »Triglav« v Mojstrani svoj pr vil redni občini zbor. Zveze z vlaki so ugodne. Bratje in sestre, vsi do zadnjega na občni zbor. ca. Ali zmota mora pTej ali slej izginiti in se umakniti resnici kakor megla solncn. Zato se rnoTa med nami Slovenci začeti odločni boj proti alkoholu, boj proti pijančevanju. »O nevidni vinski duh! Ako nimaš imena, ki te označi, imenuj se hudič!« Pijančevanje pustoši kakor požar, ki zapusti le okajene strehe, bolezni Ift sramoto, bedo, obupanost in smrt. Nasledki te kuge so pa tudi v današnjih dneh hujši kakor le kdaj poprej, ker postaja nesrečno žganje vedno 'bolj pijača delovnega ljudstva. To čutimo pred vsem mi Slovenci, katerih moč sta kmetski In delavski stan. Za vse, katerim je ljudski blagor in gmotno blagostanje naroda pri srcu, je postal boj proti pijančevanju in žganjski kugi n coli-hodno potreben. Tudi med Slovenci ne manjka mož, ki se bavijo za narodni obstanek, in ki očitno pripoznavajo, da ie tudi pri nas skrajni čas, da se začne proti temu stranke. Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS se bo vršilo v petek dne 26. februarja ob pol 8. uri zvečer v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma. Vse ljubljanske zaupnike in funkoijonarje krajevnih organizacij že sedaj opozarjamo na to zborovanje z željo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Dnevni red bo razviden iz vabil, ki bodo pravočasno razposlana. Seja ljubljanskega okrajnega odbora NSS se bo vršila v torek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v strankinem tajništvu v Narodnem domu. Ker se bo na tej seji nadaljevala razprava o dnevnem redu zadnje seje, je udeležba vseh članov okrajnega odbora nujno potrebna. Občni zbor krajevne organizacije NSS na Jesenicah. V nedeljo 14. februarja se je vršil na Jesenicah v prostorih gostilne Ravhekar občni zbor 'krajevne organizacije NSS ob zelo lepi udeležbi. Zborovanje je vodil predsednik tov. Božič, kr je podal izčrpno poročila o delovanju krajevne organizacije v pretečenem letu. Tajniško poročilo. je podal tov. Sušnik in blagajniško tov. Tičar. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Nato so sledile volitve in je bil izvoljen sledeči odbor: Tov. Lauseger Rado, predsednik; odborniki: tov. Globočnik, Ferbežar, Tičar, Grošelj, Zupan, Šlibar, Kozjek, Sušnik, Završnik in Barbarin; namestnika: tov. Smrekar 111 Lausegar Ciril; pregledovalca računov: tov. Božič in Erbežnik. O delovanju občinskih odbornikov sta poročala tov. Božič in Globočnik. Vsi zborovalci so se z največjlm zanimanjem in živahnostjo udeleževali zanimive razprave in s tem pokazali popolno razumevanje za reševanje socljalnili vprašanj v jeseniški občini. V x imenu strankinega načelstva je govoril strankin podnačelnik tov. R. Juvan, ki je v daljšem govoru obrazložil politično situacijo in položaj naše stranke. Njegovo' obširno poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto ter se je izrekla želja, da sodeluje stranka pri vseh vprašanjih pozitivno, izvršujoč s tem svoj narodni' in sociiaini program. Občni zboir, ki je trajal do 2. ure popoldne, je nato zaključil novoizvoljeni predsednik tov. Lausegar s pozivom na delo v obrambo političnih pravit jeseniškega narodnega proletariata. Tajništvo NSS v Mariboru se je preselilo v novi iokal, Grajski trg št. 1, I. nadstropje. Uradne uire so ob sredah od 5. do 7. ure, ob sobotah od 4. do 7. ure popoldne in ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Članski sestanek kraj. org. NSS v Mariboru se vTši v soboto 6. marca ob 8. uri zvečer v novih strankinih prostorih, Grajski trg št. 1. Na sestanek so vabljeni vsi dosedanji člani, kakor tudi na novo priglašeni, ki so izpolnili priglasnice brez ozira na to ali so plačali strankarski davek ali ne. Na dnevnem redu so važna vprašanja, o katerih poroča novi odbor. Sprejemali se bodo tudi priglasi za politično šolo, ki prične v prvi polovici marca. Članom NSS v Mariboru! V smislu sklepa novega odbora se morajo vsi člani na novo priglasiti, izpolniti priglasnice in jih lastnoročno podpisati. Kdor še ni prejel priglasnic, jih dobi ob uradnih urah v strankinem tajništvu. ARGUS AR6US ARGUS ARGUS- ARGUS ARGUS je naš najboljši domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno točne, iz-" črpne in hitre, se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11 Beograd. ov telefon je &—25, njegov brzojavni naslov Argua. Po drugih državah. Češkoslovaški upravni problemi. Vladna koalicija obravnava zakonski predlog o ureditvi službenega razmerja javnih nameščencev. Pri tej priliki so nastala med vladnimi strankami precejšnja nesoglasja, ker so se socljalni demokrati izrekli proti temu. da se za pokritje novih izdatkov za uslužbence uvede davek na sladkor. — Prav tako še ni doseženo soglasje v vladi glede n o vel i-zacije vojaškega zakona. S 1. oktobrom 1926 bi se imela na Češkoslovaškem upeljati 14 mesečna vojaška služba. Vojaška uprava predlaga novelfzacijo vojaškega zakona v tem smislu, da so obdrži 18 mesečna vojaška služba. Meščanske stranke so pripravljene ugoditi zahtevi vojaške uprave, dočim socijalisti odločno vztrajajo na 14 mesečnem službovanju. Tajni avstro-nemški pakt. Poljski listi priobčujejo vest, da je Seipel za časa svojega bivanja v Berlinu podpisal tajen pakt, ki vsebuje določila o vzajemnem delu Avstrije in Nemčije. Avstrijska in nemška vlada naj izvedeta edinstvo obeh držav na ta način, da se bo izognilo protestom in intervencijam velesil. Obe državi ukineta potne liste, dočim naj trgovski dogovor omogoči carinsko unijo. Železniški promet naj pride pod mešano nemško-avstrijsko upravo. Kakor hitro opusti Zveza narodov kontrolo nad Nemčijo, prevzame le-ta vso odgovornost za finančno situacijo' v Avstriji. Avstrija bo potem opustila svoja poslaništva v inozemstvu in na mesto njih uvedla diplomatske agencije. Avstrijska vojska dobi poseben oddelek v nemškem generalnem šta-'bu, ki prevzame tudi poveljstvo nad avstrijsko vojsko. Izid volitev v Bolgariji je za vladno večina ugoden. Volitve so v vsej državi potekle mirno. V Sofiji je glasovalo od 45 tisoč volilnih upravičencev 31.671 volilcev. Na vladno stranko je odpadlo 10.544 glasov, na narodne liberalce 4782, na kmetsko zvezo 3833, na demokrate 3331, na socijalne demokrate 2732 in na stranko Stambolij-skega 1927 glasov. Vladna stranka je dobila v Sofiji večino v občinskem svetu in sicer 32 mandatov od 60. Od vseh v državi oddanih glasov (190.000) je odpadlo na vladno stranko 85.314 glasov. Demokratičen zgovor ima včino, potem pridejo nacijonalni liberalci, nato zemljoradniki in demokrati. Na najslabšem so radikalu socijalisti in komunisti, ki so v večini glasovali za liberalce in zemljoradnike. Volilna borba v Romuniji. Pravkar se vrše občinske volitve v Romuniji. Na rajnih krajih je prišlo do dejanskih spopadov med združeno opozicijo in vladno liberalno stranko. V Kalafatu je bik) celo več mrtvih. Vladna stranka hoče za vsako ceno zrušiti opozicijo. Vladni stranki je uspelo, da je v 1913 občin ali sama postavila kandidatno listo, in da se v teh občinah sedaj ne vriše volitve. Združena opozicija ima takih občin samo 14. V dneh od 17. do 20. t. m. se bo sedaj vršil boj še za 1466 občin. Političen atentat v Budimpešti. Na poslanca Vaszonyja, ki je mnogo pripomogel k razkritju falzifikatorjev francoskih frankov je bil izvršen atentat od članov organih zacije probujajočih se Madžarov. Atentatorji aretirani. Napadeni poslanec lahko ranjen. Vlada je obljubila v parlamentu, da bodo atentatorji kaznovani. Pri senatorskih volitvah v Belfortu je z 80 odstotki vseli oddanih glasov zmagal Andre Tardie, glavni intimni Clemenceaujev sodelavec, imenovan tudi francoski Mussolini. Zmaga Tardieja komentira francoski tisk s konstatacijo, da se je francoska javnost orijentirala na desno. Tudi na Japonskem ima vlada težave. V parlamentu razpolaga v celem z dvema glasovoma večine. Ker se je celokupna opozicija združila v enotno politično zajednico, je nevzdržen vladni 'položaj. Vlada bo prisiljena, da odstopi, če ji krona ne dovoli razpust parlamenta in razpis novih volitev. Internacionalna vprašanja dela. Na konferenci ministrov Velike Britanije, Belgije, Francije in Italije, ki se vrši prihodnji mesec, bo v razpravi tudi ratifikacija war shingtonskih konvencij, ki urejajo delovni čas. Strokovni vestnik Za naše irtve. Pod takim naslovom je zadnji »Delavec« prinesel članek, kjer je pisal, da je postalo 24 zavednih sodrugov žrtev »Neodvisne delavske liste«, za katero stojita Narodno-socijalna strokovna zveza 'in Samostojna strokovna Unija. Navedel je tudi, da se je Neodvisna delavska lista ‘obračala na podjetnike in jih pozivala, naj vplivajo, da bodo njih nameščenci volili to listo. Potem, ko prinaša dopis, ki ga je Strokovna komisija o tem vprašanju poslala! Delavski zbornici, končuje članek s tem, da apelira na vse sodruge, naj izdatno priskočijo na pomoč tem žrtvam in pomagajo obupnim materam ta solznim otročičem'. Ml bi Mii prvi, ki bi preprečili, da se komu radi volitev godi kaka krivica, bili bi prvi, ki bi jo popravili In bili bi prvi, ki bi takim žrtvam priskočili na pomoč. Ne moremo preiti molče preko nesramnih klevet soci-jalnih demokratov, ki so že pred volitvami govorili o neštevilnih žrtvah, o okrožnicah Neodvisne delavske liste na podjetnike itd. Eno kot drugo se je Izkazalo kot volilna iarbarlja. Neodvisna delavska lista ni Izdala na podjetnike nobene okrožnice, to vedo gospodje sodrugi prav dobro in vendar javno lažejo o tem. Pozvani od zastopnikov Neodvisne delavske liste, naj navedejo imena odpuščenih radi volitev, teh Imen niso mogli navesti. In po vsem tem pride »Delavec« in drzno piše o žrtvah in prosi za pomoč. 24 je bilo takih žrtev in za 24 delavcev z družinami prosi podpore. Mi smo takoj, ko smo dobili »Delavca« v roke, napravili primerne korake in se obrnili na Delavsko zbornico, ki nam je izročila dopis Strokovne komisije ta listo 7 (sedmih) odpuščenih delavcev, ki so baje postali žrtve Neodvisne delavske liste. Tako je število žrtev naenkrat padlo od 24 na 7 ta iz slona se je porodila miška. Pa tudi za teh 7 se ne more trditi, da so irtve volilnega boja. In celo ne, da so žrtve »Neodvisne delavske liste«, ker klerikalna podjetja gotovo niso odpuščala svojih nameščencev, če niso glasovali za Neodvisno delavsko Hsto. Nam se početje s strani Stokovne komisije zdi zelo grdo. Gospodje so lepo računal}, da 'bodo s tako »grozovitostjo«. ki jo je »zagrešila« Neodvisna delavska lista, odn. NSSZ in Unija vplivali na delavsko mas« in s tem diskreditirali ti dve organizaciji. pa jim ni ratalo, kakor pravimo. Ce so rabili denarne pomoči za kritje ogromnih volilnih stroškov, so si mo-Tali zbrati drug način pobiranja, ne pa tako nesramnega. Mf smo pod v zeli korake, da ugotovimo , v kolikor je resnice na tem, da so odpuščeni bili res odpuščeni radi' volitev in bomo o tem še poročali. Naš nasprotnik je Že parkrat pokazal, da so mn vsaka sredstva, pa bodisi še tako nizkotna, dobrodošla, da bi lažje izvedel svoj napad na naše organizacije. Naša naloga pa je, da vsak tak čta v kali zadušimo in nasprotnika razkrinkamo. Tako smo ga enkrat zopet ujeli, da je je sfabriciral iz dozdevnih 7 žrtev »faktičnih« 24 žrtev. 8000. 8000 delavcev in delavk je pri volitvah v Delavsko zbornico odločno povedalo, da je proti rdeči in črnil internacijonali. 8000 delavcev in delavk je ob tej priliki oddalo svoj glas zastopnikom, ki pripadajo narodno zavednim strokovnim organizacijam. In 8000 je lepa armada. Po volitvah se je jasno pokazalo, da so nastale tri delavske fronte, ki so sicer vse na delu za delavski 'blagor, imajo pa različne programe in metode. Te tri fronte se delijo na rdečo internacijonalo ali bolje rečeno na socijalne demokrate in komuniste, na črno internacijonalo ali na klerikalce in na fronto narodno zavednih delavcev. Socijalni demokratje in komunisti so šli takoj po volitvah na delo in v svojem časopisju pišejo o močni in nepremagljivi fronti rdečih sodrugov. Vse dobljene glasove si lastijo za člane in pri tem varajo sami sebe, kajti znano je, kako so si te glasove pridobili. Tucll klerikalci pozivajo na ojačitev klerikalne fronte, ki se mora postoteriti in pokazati svetu, da še niso izumrli. Kaj pa mi nairodno zavedni delavci? Naj mar mi gledamo, kako se fronte naših nasprotnikov jačijo in širijo in naj mi nepripravljeni čakamo na prvi udarec? Pred in po volitvah so obljubljali sodrugi, da bodo stolkli v prah in pepel vse, kar ne trobi v njihov rog in obljubljali so pogin vsem organizacijam, ki ne prisegajo na interna-cijonafo. Naj mar mi čakamo^ da se nas lotijo, če so bile njihove grožnje vsaj malo •resnične. Mar moramo mi iskati šele poti, ki naj združi narodno ta socijalno zavedno delavstvo? Zadnja »Nova Pravda« je v svojem uvodnem članku zadela pri vseh nas prav v živo in nam dala razmišljati o novi, skupni fronti vseh onih, ki ne moremo slepo prisegati internacijonali ta klerikalizmu. Nam vsem je ta uvodnik govoril od srca ta vsi smo ga pozdravili. Korak je že pripravljen. Misel je podana. Gre za to, da se ta misel uresniči ta da postane 'beseda meso. Številka 8000 nam daje garancijo, da smelo trdimo, da imamo med nami ne le to številko naših delavcev, temveč da imamo med nami mnogo večje število takih, ki so naši in čakajo na novo fronto, kateri se bodo pridružili. Potreba po združenju je velika. Da bi se ves proletarijat združil v eno nepremagljivo silo, o tem ni zaenkrat še misliti, ako tudi vsi vemo, da bi to bilo najradikalnejše sredstvo za ozdravitev slabih delavskih razmer. Toda, če to ni mogoče, mora pa biti mogoče, da se delav- ske sile združijo vsaj v večje edinice in tako združeni nastopijo trnjevo pot v dosego svojih namenov. Rekli smo že, da se socijalni demokrati ta komunisti združujejo, rekli smo že, da se klerikalci skušajo ja-čiti, moramo pa reči, da tudi mi ne smemo držati rok križem, temveč moramo zapo-četi akcijo, da se narodno zavedni delavec združi. Združimo se vsi pod enim praporom in korakajmo složni v boj za svoje pravice. Ce nas je samo 8000, nas je dovolj, da smemo biti ponosni na svojo armado, ki se bo jaičila ta širila, dokler ne zbere v eno kolo vse one, ki čutijo v sebi narodno in socijalno zavest. Ne čakajmo in ne odlašajmo torej, temveč pojdimo k delu in združimo se. Na delo, narodno in socijalno zavedni delavec, da stvoriš tudi' ti sebi močno organizacijo, ki ne bo služila ne rdeči in ne črni internacijonali, ne bo Tobovala ne Nemcu in ne Rimu, temveč bo služila tebi, slovenski ta jugoslovanski delavec, tebi domači delavec, ki stremiš samo za enim ciljem, da postaneš boljši človek in na svoji zemlji svoj gospod. Star socljaHst. Poziv! Strokovno tajništvo Narodno socijalne strokovne zveze poziva vse podružnice, da takoj skličejo občne zbore, ki se morajo glasom pravil vršiti povsod do konca februarja. Občne zbore prijavite pravočasno centrali, da pošlje svojega; zastopnika. Ne odlašajte s sklicanjem, temveč izvršite to, kaT vam nalaga naša zadnja okrožnica1. — Tajnik. Žiri. V nedeljo 21. t. m. ob 4. uri popoldne se vrši v gostilni pri »Katri« ustanovni občni zbor podružnice Narodno socijalne strokovne zveze. Vabimo vse dane, da se tega občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže. Na občnem zboru poroča strokovni tajnik brat Kravos iz Ljubljane o aktuelnih delavskih vprašanjih. Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo 28. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v tajništvu NSSZ. Na dnevnem redu so zelo važne točke, kar je razvidno iz vabil, ki so razposlana vsem odbornikom. Prosimo, da se vsi vabljeni sigurno in točno udeleže te velevažne seje. Občni zbor podružnice NSSZ na Jesenicah. V nedeljo 14. t. m. se je vršil na Jesenicah redni letni občni zbor podružnice Narodno socijalne strokovne zveze. Udeležba je bila zelo častna. Dokaz, da jeseniški 'bratje pravilno pojmujejo pomen svoje strokovne organizacije. Predsednik podružnice brat Ferbežar je vodil zborovanje ter podal obširno stvarno predsedniško poročite, katero je bilo z 'odobravanjem sprejeto. Brat Zupan Tine je nato podal nadvse vestno sestavljeno in fzdrpno tajniško poročilo, H katerega je razvidno, da je podružnica v celoti izvršila vse dane ji naloge. Splošno odobravanje je bilo najlepši dokaz vestnosti in točnosti težke naloge, katero izvršuje brat Zupan kot tajnik. Blagajnik brat Erbežnik je poročal o denarnem stanju podružnice, ki je pokaizalo, da je bilo tudi v tem pogledu poslovanje vzorno. Pri volitvah je 'bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ferbežar Lojze, odborniki pa: Grošelj Anton, Tičar Ivan, Šlibar Joie, Sušnik Albin, Globočnik Andrej, Erbežnik Ivan, Lausegar Rado, Smolej Janko ta Zupan Tine. Namestnika: Savlje Jože in Kozjek Jako'b; kot pregledovalca računov: Šnajder Janez in Lausegar Ciril. Nato je poročal predsednik osrednjega vodstva br. Rudolf Juvan. V daljšem govoru se je dotaknil vseh važnejših nalog našega strokovnega gibanja. Pojasnil je razliko med nami in nasprotnimi organizacijami. Zadnji dogodki zahtevajo, da se izvrši kar najbolj enotna organizacija vsega narodnega delavstva. Govoril je nato o volitvah v Delavsko zbornico in ugotovil, da je število 8359 glasov, katere je dobila naša lista, zadovoljivo proti vsemu pričakovanj«. To število zamoremo podvojiti le, ako naše organizacije spopolniimo in razširimo naše strokovne organizacije povsod, kjer imamo neorganizirano narodno delavstvo. Kot vzor nam mora biti naša podružnica na Jesenicah, ki je dosegla v pretečenem letu prav lepe uspehe in ki se zaveda svojih dolžnosti. Pozival je vse braite k vztrajnemu delu, ker le na ta način bomo dosegli, da bo slovenski delavec na svoji zemlji svoj gospod. Soglasno odobravanje je bilo najboljši dokaz, da je govoril brat Juvan vsem iz srca in da se vsi zavedajo eminentne važnosti nanidno strokovnega pokreta. Brezposelnost v Avstriji je pričela znatno padati. F\>sebno se je to opazilo pri nekaterih branžah. Število brezposelnih znaša sedaj še okrog 225.000. Vladi se je baje posrečilo dvigniti nekaj tevozai Ogromen štrajk na Poljskem. V pre-mogokopu Dombrovo je izbruhnil generalni štrajk, katerega se udeležuje 36.000 delavcev. Desničarska strokovna organizacija »Prava Polška« je s podjetniki sklenila delovno pogodbo, ki krši princip osemurnika. Proti tej pogodbi so proklamiraH socijalni demokrati enodnevni generalni štrajk in zahtevajo, da se delovna pogodba ra-zveljavi. Ce se to ne zgodi, izbruhne ponovno štrajk. Tedenske vesti. — Uradniški kongres. Ta teden se je v Beogradu vršil izredni kongres uradniških organizacij iz vseh delov države. Na kongresu so razpravljali o izredno težkem položaju državnih uslužbencev z ozirom na stališče, ki ga je doslej zavzemala vsaka dosedanja vlada do svojih nameščencev. Kongres so napovedali že par tednov, pričakovati je bilo zelo ostrih ukrepov. Toda kakor vse kaže bo tudi to pot ostalo samo pri resolucijah ta spomenlfcah, da o kakem ostrejšem nastopu niti ne govorimo. Gosp. Fašič pa se 'bo s svojimi tovariši zopet smejal, ker so odšli kakor so došli — ovaj — — —! SiCer so določeni delegati posetili namestnika finančnega ministra, ki je priznal, da se bo zakonita razlika morala izplačati in da je za to določenih 10 milijonov premalo, in to je bilo vse. Priporočil jim je tudi posete k drugim ministrom, da se jih je iznebil. — Po našem mnenju beograjska tla za take kongrese niso primerna, ker niso nevtralna. Imamo v Srbiji še veliko več oportunistov med uradmištvom kakor v prečanskih krajih, in ti ovirajo vsako pravo delo med uradni-štvom. Žalostno, pa je res tako. Sicer se je ta bolezen preko mere razpasla tudi že pri nas. — Svobodna socialistična visoka šola je bila otvorjena v Berlinu. Prvi je predaval profesor iz frankfurtske univerze o kulturi 90cijailistične ideje. — Konferenca občinskih uradnikov se je vršila V Beogradu. Udeležili so se zastopniki iz cele Idržave. Beogradska mestna občina ni poslala nobenega zastopnika. Izvoljena je bila deputacija, ki je sklepe konference predložila ministru za notranje zadeve. — Imenovanja novih poslanikov. Za poslanika v Rimu je imenovan Zika Ba-lugdžič, v Varšavi Tihomir Popovič, v Vatikanu Jevrem Simič, v Madridu Voja An-tonijevič in v Berlinu Josip Smodlaka. — Služba sodnega sluge je razpisana pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer morajo 'biti prošnje vložene do konca tega meseca. — Proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko so sc že pričele male akcije, katerih se pa gosp. Pašič ne bo ustrašil, posebno ko vidi, da ni posebnega odpora. Delavstvo, uradništvo in vsa ostala siročad naj se torej pravočasno pošteno zgane! — Klofuta za klofuto. Po nekod, zlasti na Hrvtatskem so pričeli siliti delavstvo k delu tudi ob nedeljah ta praznikih ta to z vednostjo ta dovoljenjem oblasti. Kaj pa je to? — Začetek ukinjen ja ministrstva za socijalno politiko? Ce se lahko tako dela, potem tega ministrstva res ne rabimo! Ali bo delavstvo še dolgo in mimo sprejemalo klofute? — Vojna statistika. Cadoux bivši predsednik »Društva statistike v Parizu« je obdelal statistiko francoskih žrtev za časa svetovne vojne. Francoska je štela 1. 1914 39,600.000 prebivalcev. Mobiliziranih je bilo 8,140.000, od katerih je padlo 1,363.000. Na vsakih 28 francoskih prebivalcev pride po en mrtvec. Po profesijah so vojne izgube te-le: Moško prebivalstvo, ki se udejstvuje v poljedelstvu znaša 5,608.971 ljudi; v vojni je padlo 699.210. V trgovini je 'bilo zaposlenih 1,327.156 oseb: v vojni jih je padlo 159.977. V industriji je bilo zaposlenih 2,800.652 oseb; v vojni jih je padlo 274.344. Od 235.320 oseb svobodnih poklicev jih je padlo 40.423. Od 582.825 uradnikov jih je v vojni padlo 21.426. Od 291.661 oseb, ki so spadale v delokrog veleposestnikov in ren-tirjev jih je padlo samo 9493 oseb. Iz te statistike je razvidno, da je v vojni na Francoskem padlo največ kmetov in ljudi svobodnih poklicev, a najmanj so trpeli javni nameščenci, za njimi veleposestniki ta rentfrji. — Na svetovni razstavi v Filadelfiji ne bo zastopana naša država, kot je bilo nameravano. To pa zato ne, ker so stroški preveliki. — Dober odgovor Je prejel Mussolini. Sedaj bi se imel pričeti proces proti nepravim morilcem Matteottija. Vdova Matteottija pa je poslala po svojih zastopnikih predsedniku porotnega »dišča v Chieti obvestilo, da se razprave ne bo udeležila nrti sama to ne njeni zastopniki, ker nikakor noče s tako farbarijo omadeževati spomina svojega moža — proces je falzifikat. — Dobro jo je pogodila. — Dunajski škandal je dokazan v toliko, da so osumljenega časnikarja Wei9sa, ki je izsiljeval denar, vtaknili v preiskovalne zapore dunajskega sodišča. — Podaljšanje uradnih ur v Angliji. Tudi v Angliji so si osvojili načelo strogega štedenja v državni upravi. Uvesti nameravajo reformo dosedanjih predpisov o delovnem času v državnih uradih, ki naj bi se raztegnili na 8 umi delavnik. Zaenkrat naj bi po novem zakonskem predlogu uradovali po 8 ur na dan samo na novo nastavljeni uslužbenci, med teiro ko tol vsi ostali delali kot doslej. — Ženitve so v Turčiji dovoljene le tedaj, če se ženin in nevesta lahko izkažeta z zdravniškimi izpričevali, da sta zdrava. Tak zakon je uveljavila angorska vlada Kemal-paše. — Igra prirode. Amerikanski učenjaki so presenečeni vsled neobičajnega slučaja triletnega dečka v Kentuckyju, ki tehta 110 funtov, ima razvit moški glas in inteligenco kot 15 letni mladenič. — Eksplozije v Nemčiji. V bavarskem mestu Monakovo so desinficirali v neki veliki hiši stanovanje. Pri tem pa je nastala eksplozija, ki je porušila skoro vso hišo. Veliko je bilo žrtev. — V Berlinu je nastala eksplozija v neki tovarni za karbonit, ki je porušila poslopje ter pri tem1 ubilo par ljudi. — Kako je končala zadnja ruska prla- cezinja? Pred 10 dnevi so našli bivšo rusko princezinjo Obolesko na cesti zadavljeno in oropano še onih par kopejk, ki jih je prislužila na moskovskih ulicah. — Ko je izgubila očeta in tnater, ko so boljševlki potolkli vse njeno sorodstvo, je bila princeza stara 15 let, ter so jo pustili pri življenju zgolj iz pohotnosti. Dekle je prišlo v žalostne razmere, stanovati je moralo z bolj-ševiki v skupnem stanovanju in delati v tovarni, kjer jo je navezail nase nek mladenič,^ jo že tudi kmalu zopet zapustil. Prišel je drugi in revica je pričela padati, dokler ni padla popolnoma ter našla tragično smrt na uliti. — Roparski napad na pošto še ni prav nič pojasnjen. Ker preiskava ni zaključena, nočemo o stvari govoriti, vendar bomo za-dtevo razmotrivati pozneje tako kot se mora. — Eno pa se ugotovi že lahko danes: če je poduradnik na kakršenkoli način na stvari sokriv ali ne, pade vsa krivda; ta odgovornost v prvi vrsti na one faktorje, ki so svoječasno upeljali odgovorno službo na ambuflancali brez prave kontrole. Ugotovi se lahko, da se je poslovanje vršilo na slepo srečo. — Grozna nesreča v Nemčiji. V nekem železniškem predoru so nujno popravljali progo, kjer je bilo zaposlenih več delavcev. Vsled nastale mlegle je bilo oddajanje sig-nailov z lučjo za prihod vlakov onemogočeno in ljudje so delali naprej. Kmalu je pridrvel vlak ta raztrgal 6 ljudi. — Tramvajska nesreča v Beogradu. Dne 15. t. m. je bil povožen 15 letni dijak srednje tehnične šole Miljuševič Tavno v trenutku, ko je hotel prekoračiti cesto. Voznik ga je sicer opazil, a ni mogel več ustaviti voza, ki je dečka podrl ter mu odtrgal obe nogi. Revež je v groznih mukah nekaj minut nato umri. — Avto zavozil v vodo. Iz Kftlna v Poruhrju poročajo, da se je prekucnil avto s 5 pasažerji v reko Ren. Utonil je menda samo šofer. — Zopet cerkveni rop v katoliški Italiji. V Mercoglijanski cerkvi je bilo ukradenih t o;e masivnih srebrnih soh v vrednosti 300.000 lir. ' ■ " — Poneverbe v mestni hranilnici v Karlovcu. V tem zavodu so prišli baje pravkar pri reviziji knjig na sled večjim poneverbam. Vendar se o stvari še ne ve ničesar pozitivnega. Gotovo je le eno, da ne bo nihče odi vložnikov utrpel škode. — Družinski umor v Italiji. V Sardiniji je bila v neki koči napadena pastirjeva družina. Pastirja, njegovo ženo in 17 letnega sina so našli zaklane, mrtve, enoleten ta šestleten otrok pa sta bila ranjena, — Kdo je bil morilec, se ne ve. — Gozdni velepožar v Avstraliji. Vsi listi poročajo o velikanski katastrofi, ki je zadela precejšen del Avstralije. Vsled silne vročine (v sedanjem času!) se je vnela trava in grmičevje na prostranih prerijah. Nastal je velikanski ogenj, ki se ni dal ustaviti ter je segal tudi po obsežnih gozdovih in jih upepelil. Pravijo, da je škoda neprecenljiva. Gozdovi so za deset- in desetletja uničeni. — Eksplozija v amerikanskem premogovniku. V državi Ohio je v nekem rovu nastala eksplozija, ki je zadela 600 rudarjev. Žrtev nesreče je postal samo en rudar, vse druge so rešili. Eksplozija je morala biti silna in pretres zemlje jako močan, ker se je nad rudnikom podrlo pri tem več hiš. — Smrtna nesreča v gozdu. V nekem »ozdu pri Škofji Loki je pri podiranju drevja ponesrečil kmet Matevž Demšar iz Zapre-vala. Posekana bukev ga je pri padcu z vejo oplazila po tilniku in hrbtu ter ga podrla na tla. Bil je takoj mrtev. Z njim v gozdu je bila njegova hči, ki je bila priča očetove smrti. — Cene padajo! Pa ne pri nas — ampak v Italiji. Zato pa bodo častnikom in drugim vojaškim uslužbencem znižali draginjske doklade za polovica Pri tem bi omenili, da so pri državnih nameščencih to že davno storili. Tedaj je morala draginja v Italiji sedaj zares pasti. Hladno. Nastalo je hladno vreme. Pričakujemo še padca temperature. V Nemčiji in drugih severnih krajih imajo hud mraz. ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in LUDVIG BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica itav. 6,1. nadstr., matrice za Gestetner Cyklostil. vrata 10. ■— Telefon itav. 980. L — Milijonske goljufije v Berlinu. Pri berlinski mestni blagajni so prišli na sled velikim Manipulacijam ter ugotovili primanjkljaja na zvito prikrit način za nad 10 milijonov zlatih 'mark. Ooljiiiijo je izvršila organizirana družba uradnikov, izmed katerih jih je nekaj že pod ključem, drugi' pa so ušli v inozemstvo. — Zopet nesreča z ročnimi granatami. Lani se je ponesrečil spremljevalec vojaškega transporta vsJed eksplozije granat. Pred dobrim tednom pa je ubilo dva vojaka in lahko bi jih bilo še več. Iz Trebinja v Nikšič so prepeljavali z vozom ročne granate v zabojih. Voz so spremljali trije vojaki. Med vožnjo je bilo treba en zaboj popraviti. To sta hotela opraviti dva vojaka, a sta imela pri tem smolo. Pri prekladanju jim je zaboj malo zdrknil in padel na druge zaboje. Takoj je nastala eksplozija in je oba vojaka ubilo, nepoškodovan pa je bil voznik. Pri tem so se konji splašili in pričeli dirjati po kameniti cesti. V prisotnosti duha je voznik še porezal štran-ge, da so konji zdirjali sami dalje brez voza, a ni nič pomagalo. Eksplozija na vozu se je ponovila, uničen je bil ves voz. Voznik je še pravočasno skočil z voza ter se skril v cestni jarek ter tako ostal pri življenju. — Pač neprevidnost! Pri takem poslu bi morali biti zanesljivo izvežbani ljudje pod strogim nadzorstvom. Ljubljana. — Redek jubilej. Gosp. Anton Cerar-Danilo, član dramskega gledališča v Ljubljani obhaja danes 50 letnico svojega delovanja na našem odru. Taki jubileji so redki, zlasti če pomislimo, pod kakimi težkimi razmerami so morali dolgo dobo vztrajati naši slovenski igralci, da so ustvarili to, kar imamo danes. In ne majhna zasluga za vse to gre čisto gotovo našemu jubilantu, ki je bil velika opora vsem sodelavcem pri tem težavnem in mukapolnem delu. Zato Danilovih zaslug še danes marsikdo ne zna ceniti. — Dolžnost nas Slovencev bi bila, da se našemu priljubljenemu jubilantu na primeren način oddolžimo. V nadi, da se bo to tudi zgodilo, mu kličemo: še mnogo let! — Omejitve sprejema v ljubljansko državno bolnica V opazovalnico za umobolne se sprejemajo le bolniki, ki so nujno potrebni pomoči. Baje so vsi zavodi popolnoma napolnjeni in to stalno! — Živahna gradbena sezija se nam obeta v letošnjem letu. Vse polno je velikopoteznih načrtov. Zlasti mnogo se obeta z gradnjo hiš od Bežigrada ob Vodovodni cesti do Brinja, kjer je res najlepši prostor in ugodni teren. Tam nastajajo cele nove, moderne kolonije. Tudi neki ljubljanski zavod je započel neko širšo akcijo za zgradbo stanovanjskih hiš. — Na drugi strani se zopet čuje, da bo staro-znano ljubljansko »Društvo za zidavo delavskih stanovanj«, ki je v Ljubljani pred vojno že toliko storilo, zopet stopilo v akcijo. Društvo ima menda zopet zbranega mnogo denarja, je v posesti velikih parcel itd. Društvu predseduje sedaj gosp. Ivan Peterca, veleposestnik v Ljubljani, ker je gosp. Kosler vsled starosti odložil to funkcijo. — Kaj bo s Kolodvorsko ulico v Ljubljani? Na gerentski svet bi sl dovolili vprašanje, je li res, da se mislijo dovoliti adaptacije nekaterih starih hiš v Kolodvorski ulici? Adaptacije v toliko, da bi hiše ostale v celoti na svojih sedanjih mestih, kjer bi ovirale moderen razmah mesta, dasi bi bile dvignjene in prenovljene. — Mislimo na razširjenje Kolodvorske ulice! —- Škrlatlnka v Mostah pri Ljubljani se je pojavila v več slučajih. Ker je ravno v tem delavskem predmestju stanovanjska miizerija na višku, ker je v malih luknjah natrpanih neverjetno število ljudi, včasih tudi po več družin v enem malem stanovanju, je potrebna velika previdnost. — Svedrovcev ni! Precejšnjo napetost in strah so vzbujali lani predrzni vlomi v razne urade, izmed katerih so se nekateri ponesrečili, drugi pa sijajno obnesli Senzacija dogodljajev pa je nastala v Kranju na pošti, kjer je svedrovec-špecijalist navrtal blagajno in pobral iz nje okirog 60.000 Din. Vse se je storjjo, mogoče tudi kaj zamudilo, rezultat zasledovanja in iskanja je bil ničev. Svedrovci so šli! Mi smo na vse to že pozabili, da ni bilo tega predrznega ropa na poštni železniški voz, ki menijo, da je fht-giran — in da niso, kakor se čuje — sedaj pripeljali k poštni direkciji v Ljubljani one baje mojstrsko navrtane blagajne. — Človeku se nehote vsiljuje sum, če ni novi rop na poštno ambulanco v identični zvezi z vlomi lanskega leta. — Pa kaj bi človek razmotrival v zadevah, ki so zamujene. Maribor. »Predpisi za zaščito delavstva«. Pod tem naslovom je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani pravilnik o higijenskiih hi tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih, obenem z dodatkom tega pravilnika. Naše podružnice pozivamo, da si brošuro nabavijo. Naroči se lahko potom tajništva. — Narodno gledališče. Letošnji pred-pust tudi gledališču ni prizanesel. Njegov vpliv se je videl po' redko zasedenih sedežih in stojiščih na galerija in še bolj se je občutil pri blagajni: Zato je bilo umestno, da je uprava ta čas izrabila za izboljšanje ozadja odra. Seveda bi bilo še bolj prav, ako bi se bilo to obenem s splošno popravo še preje zgodilo. Še bolj kot to pa je potrebno skrbeti za odstranjenje prepiha, ki je upravi doslej mnogo škodoval, kajti ljudje vendar ne hodijo zato v gledališče, da si po nepotrebnem nalezejo protina in raznih sličnih bolezni Ta nedostatek se lahko odpravi, če se popravijo razbita okna in zamaši streha nad gledališčno garderobo. — Predstav med tem je bilo kakor rečeno, malo. Dne 13. t. m. premijera Mil-činskejeve komedijo »Cigani«. Vendar zopet nekaj pristno domačega. Ljudje so se zopet pošteno razvedrili in v tej Židani volji radi spregledali in preslišali marsikatero predpustno liso v dovršenosti. Sicer so bili igralci dobro razpoloženi zlasti kar se tiče glavnih vlog. — V sredo se je v čast Cankarjeve 50 letnice vprizoril »Hlapec Jernej«. — Opera se še ne more oddahniti od pred-pusta in še vedno obnavlja stare stvari kakor »Stambuljska roža«. — Uprava resno obeta ob resnem postnem času občinstvu nuditi več resnejših novosti v drami in operi. Bomo videli! —• Izgredi predpusta. Redni obiskovalci predpustnih prireditev trdijo, da se nobeno leto ni izmetalo toliko denarja za veselice, kakor letos. Ljudje tako pijani, da so si trgali obleko raz sebe. Maske nič posebnega niti ne na Sokolovi maskeradi, kjer je bila to leto strožja cenzura. Tudi se je letos pokazalo, da je Narodni dom premajhen za take prireditve. Hvala bogu, da je nori čas pri kraju. — Surovost. Žalostna slika izpred nove »palače« Pokojninskega zavoda. Stara ženica reva komaj prisopiha na trato, kjer so svojčas postavljali leseno ogrodje in kjer je ostalo nekaj že gnilih trščic. Starka pobira gnilobo v malo vrečo. KaT pride polit ali kaj takega in ukaže starki, da mora s trudom nabrani trohneli drobiž stresti nazaj, kar je starka jokaje storila. Kam smo prišli! — Vreme. Najnovejši dogodki se odigravajo zopet na jugu. Na delu so zopet ojačene ognjeniške sile v spremstvu katastrofalnih potresov in snežnih viharjev. Isti pojav se odigrava tudi na zapadu. Ml smo imeli doslej še precej ugodno reakcijo, ki pa obeta poslabšanje. Bliižamo se k velikim elementarnim dogodkom na celi črti ognje-niškega ozemlja med Jugom in zapadom. Zagorje ob Savi. — Gerentski sosvet. Veliki župan je razpustil občinski odbor in imenoval za ge-renta gosp. Karla Korbarja in v sosvet za SDS gg. Bajcer, Loskot, Weinberger, Bi-rola; za SLS gg. Razinger, Hrastelj ml., Prosenc, Medved; za soc. demokrate gg. Cobal, Repovš; za NSS tovariša Hočevar, Drolc. Naloga gerentskega sosveta je, da vodi občinske posle do novih občinskih volitev, ki bodo razpisane v najkrajšem času. Posredovalnica dela. Da pomagamo našim brezposelnim članom priti kmalu do zaslužka, bomo odslej redno pod gornjo rubriko priobčevali prosta mesta in pa mesta, ki jih iščemo za brezposelne. Vse naše člane in prijatelje prosimo, da nam sporoče vsako prazno mesto. Službe Iščemo za mizarskega pomoč -nika, krojaškega pomočnika, hišnika, slugo in trgovskega pomočnika. Proste službe imamo za 3 do 4 pisarniške moči z znanjem nemščine hi srbohrvaščine in nekaj mizarjev za v Skoplje. Za informacije se je obrniti na tajništvo NSSZ Narodni dom, pritličje, desno. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Mabel se prime za čelo. »Liverpool — Liverpool,« ponavjja mehanična Oči tajiinstvenega moža se čudno svetijo. »Ne bedite si glave s to uganko, gospodična. Z ono zakonsko dvojico sem v naj-prisrčnejših prijateljskih odinošajih, toda mojega imena vam ne bo nikoli povedala, ker ga tudi ne ve.« Deklica štrli v tujca kot da bi bil bitje z drugega sveta. »In skoro ne verujem, da me še kdaj vidita- Toda kljub temu bo čuvalo nad vama urJoje budno oko ter vaju varovalo vsake krivice. Šele tedaj, če se bom uveril, da sta za bodočnost preskrbljeni, takrat bo mož s krinko prepustil vajino usodo dobrima in vrlima soprogoma.« Znova pobarva vroča rdečica sestrama Lica »še eno vprašanje,« reče zagonetni mož, »oprostite moje nenavadno vmešavanje, toda od tega mnogo zavtsi. Ali so vajina srca še prosta?« Nedolžen pogled zadošča zagonetnemu možu, da si je na jasnem, da ta ljubka otroka ljubita le eden drugega, Bog ljubezni še ni ranil njunih nedolžnih src s svojo često tako nevarno pšioo. »Prav veseli me,« reče zagonetni »mož ter se dvigne s stola, kaioč na kabino. »Ta soba vama je na razpolago, dokler ne dospemo v Liverpool. Od tamkaj vaju bo naprej spremljal mož, kateremu moreta popolnoma zaupati. Sedaj napišem še pismo, s katerim vaju priporočim svojemu prijatelju. Bodita brez skrbi! Sprejeli in ravnali bodo z vama kot z lastnin vi otroci.« Iznenadenima deklicama se uljudno pokloni, potem pa odide v svojo kabino, kjer se usede k pisalni mizi ter prične pisati: Moj dragi Edvard! čudili se boste, če danes apeliram na Vašo ljubeznivost in prijateljstvo, vendar sem uverjen, da boste izpolnili mojo prošnjo. Bill privede k Vam dve mladi deklici, nedolžni, zapuščeni bitji, ki sta popolnoma sami ostali na svetu, in kateri sedaj izročam Vam in Vaši soprogi Bessy v oskrbovanje. Otel sem ju grozne usode in hočem tudi še naprej skrbeti za ubožici. Bill Vam prinese vrednostnih papirjev v višini petdeset tisoč funtov. To premoženje sem namenil obema sirotama In vem, da boste, dragi Edvard, vestno gospodariti s tem zneskom. Vsekakor se bo tudi dobilo dvoje vrlih mož, katera bo vžgala ljubezen do teh lepih nedolžnih bitij, ki ju kot ženi povedeta na svoj dom. Če bi se imelo to zgoditi, Vas prosim, da me o tem po-preje obvestite. Nadejim se, da se Vaša soproga dobro počuti, od Toma in njegove žene sem dobil prav razveseljiva poročila. Mene pa žene usoda zopet v brezmejno daljino, kajti ona, katero ljubim, ni več med živimi. Zdravstvujte, dragi Edvard, Vas in Vašo soprogo iskreno pozdravlja Vaš prijatelj mož s krinko. Tajinstveni človek zalepi pismo ter šepeče sam s saibo: »Da, druge morem še osrečiti, propa-Mce pa hočem kaznovati, saj je to moj živ-1 jenski cilj. Lastna sreča je ugasnila — ugasnila za vedno!« Obe sestri sedita v kabini. Še vedno strmita od začudenja nad nenavadnimi dogodki, katerih si nikakor ne moreta raztolmačiti. Boječe se ozirata k vratom, skozi katere je zginil zagonetni mož, mož, katerega se tako bojita in kateremu sta vendar dolžni tolike zahvale. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Skari) za prikrojevanje in za obrezovanje trt. : • db w • • • d w m m W • a w • j* W • A • šk t • Naznanilo preselitve! Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ulice 26 v svojo lastno hišo Prešernova ulica št. 14 poleg mesarja Marčana. Priporočam se Se v nadalje. Parna pekarna Jean Schrey nasl. Jakob Kavčič. »Oh, Mabel, kaj bo z nama? »Le smrt naj naju loči, zato se ne boj, Ana, saj sem pri tebi!« »Pa zagonetni mož---------------------------------- »Nimam strahu pred njim; pomisli le, kaj je vse storil za naju. Nič slabega ne na-rrierja z nama, ko sva vendar popolnoma brez moči in docela v njegovih rokah.« »Nahajava se na ladji, kajne, Mabel?« »Da, tudi Jaz mislim tako, četudi ni nikjer videti nobenega okna in tudi ropota vijaka ni slišati. Gospod je vendar rekel,, da naju povede v Liverpool. Morda sva na kaki jademid.« »Potem bi bili morali zelo dolgo časa ležati v spancu,« odvrne Ana zamišljeno, »ta velikanska razdalja, — ah Mabel — ali sva sploh še živi — ali niso vse skupaj sanje?« »Ne, gola resnica. Besedam zagonetnega moža morava verjeti, kajti sliki, kateri nama je preje kazal, predstavljata lepo, mlado dvojica kateri je že iz čela čitati ljubeznivost in plemenitost. Dobra človeka sta, Ana, pod okriljem te dvojice se ne bom bala za svojo čast.« »In najina mačeha?« »Oh, kar groza me je, če se le zmislim na njo, Ana. Mož s krinko je povedal resnico, kajti sedaj ti morem priznati, da sein pred nekaj dnevi slučajno prisluškovala pogovorom gospoda Falconerja In najine mačehe. Takrat nisem razumela vsebine razgovora, toda danes sedaj mi je vse — prav vse — jasno!« V Ani se vzbudi ženska radovednost. »Zakaj neki ima tuji gospod krinko na obrazu?« »Kdo ve, kaki razlogi so bili za to merodajni; nama je bil kljub svojemu tajin-stvenemu pojavu pomočnik in rešitelj!« Tedaj pa se vrata kabine vnovič odpro. Mož s krinko stopi noter, takoj za njim pa se prikaže kot mornar oblečen možv ki že po svoji zunanjosti napravlja vtis drzne neustrašenostl In gotove samozavesti. »Tukaj je vajin spremljevalec na potovanju v Wales,« nagovori zagonetni mož sestri, ki se hitro dvigneta s sedežev. »Dospeli smo v Liverpool in sedaj bosta nadaljevali svojo vožnjo z železnico. Ravnokar je minula polnoč, jutro se bliža ter moreta še pravočasno dospeti! na jutranji vlak.« Nato izroči mornarju sveženj papirjev, ki so bili skrbno povezani. »To tukaj je določeno za gospoda Edvarda Long; izroči mu moje vdane pozdrave, jutri zjutraj pričakujem tvojega povratka!« Nagovorjeni se molče prikloni. Mož s krinko se sedaj obrne k sestrama rekoč: »Zdravstvujta, moji dami, včasih se spomnita name, ki, četudi neviden, čuva nad vama, bodočnost naj vama prinese obilo sreče in zadovoljnosti!« Ana ihti, Mabel pa se približa nepoznanemu Tešiitelju. »Gospod, kdorkoli tudi ste, eno je gotovo, da se vas bova vsak dan spominjali v. molitvi in Boga prosili, da naj vas za vse, kar sta nama storili, blagoslovi!« Četudi se mož brani, ga Mabel vendar prime za roko. »Hvala vam, hvala vam iskrena od naju obeh!« Mabel hoče poljubiti njegovo desnico, katero ji pa z bliskovito naglico izmakne. »Ne, gospodična, nikake zahvale ne zahtevam, ostanite le dobri in ncomadeže-vani tudi v bodoče, sedaj pa zdravstvujta — z bogom!« In že jima izgine Izpred oči. Mornar je prinesel s sabo dvoje plaščev, s katerima odene sedaj jokajoči sestri. S prijaznimi, spoštljivimi besedami ju pozove, da naj mu sledita. Ana in Mabel se prav nič ne brigata za čudno okolico; zatopljeni v svoje misli stopata po železnih stopnicah navzgor. Zunaj je še popolna tema. Mornar skrbno pelje obe sestri preko malega krova, in še predno se dodobra zavesta, ju že vodi proč od brega na cestno križišče, kjer že čaka voz. Hitro dospejo z vozom na kolodvor, od koder se kaj kmalu nato' odpeljeta obe sestri s svojim molčečim spremljevalcem proti jugu.--------- Med vožnjo je poteklo že več ur. — Bilo je že poldne, ko končno vlak zopet obstane na postaji, kjer mornar pozove obe dami, da izstopita iz vlaka. Mornar je že medpotoma z neke večje postaje odposlal brzojavko. Sestrama se je že tedaj dozdevalo, da je najbrže naročil voz; kajti pri Izhodu jih že čaka voz, elegantna ekvi-paža, ki po večurni vožnji zavije v ljubko dolino, obdano od nizkega gričevja. Po kratki vožnji skozi dolino se našim potnikom pokaže krasno, graščini podobno poslopje, ki leži sredi obširnega parka, v katerem pa v tem letnem času štrli kvišku seveda golo drevje. Fostaren služabnik v bogati lfvreji odpre vrata kočije ter odvede mornarja ter njegovi lepi spremljevalki v krasno opremljeno sprejemnico. Tu pa zapusti zagonetni spremljevalec obe sestri, ko ju še vljudno poprosi, da naj par minut potrpita. 2e nekaj minut nato se vrata sprej«.linice odpro. Dama krasne zunanjosti' stepi v salon, njej pa sledi mlad gospod resnega obraza. Sestri sta že preje odložili plašče; plaho se priklonita vstopivši dvojici, katere sliki jima je pokazal zagonetni rešitelj. Lepa dama se prijazno ozre na ljubki deklici, potem pa ju privije k sebi na srce. »Ali mi hočeta biti sestri?« ju vpraša tiho in vendar tako brezmejno dobrohotno, da stopijo deklicama vsled ljubeznivega sprejema solze v oči. Tudi Edvard Long pristopi sedaj in pozdravi ljubki deklici na tako ljubezniv način, da se uboga otroka takoj počutita kot nekoč doma pri svoji dobri materi. Našli sta, in to dobro čutita, nov dom. Tereza in njena prijateljica. Zima je nastopila. Pa ne tista meglena, mokra zima, ki je običajna v Angliji, in ki s svojim ledeno mrzlim, venomer izpod neba pršečim deževjem ljudi napravlja sko-to obupne, marveč ostra zima, bogata na snegu, kot jo ima gorata Škotska, kjer pokrivajo snežene mase več metrov visoko pore in doline. Posestvo Ellene je osamljeno in zapuščeno'. Vsaj tako se splošno misli, kajti razen oskrbnika nihče niti ne slutil da je mlada, lepa lastnica pred kratkim prišla na svoje posestvo, kjer sedaj popolnoma zase, ločena od sveta, živi ob postrežbi vrlega Sampsona in njegove žene. Nikdar ne zapusti mlada deklica romantično' ležečega gradu, nikoli se ne sprehaja po obsežnem parku. Kot spokornica biva v svojih skritih sobanah. Vsekakor pomenljivo pa je, da je ena višje ob reki ležečih kmečkih hiš ob tem letnem času oddana v najem. Slučajno Je to tista hiša, v kateri je nekoč stanoval baron Hardy s svojim pomočnikom Clif-fordom. Topot pa sta se naselili v hiši dve dami, ki sta radi svoje lepote vzbujali pri sosedih upravičeno pozornost. Bili sta lepi stasiti dami, ki sta zagledali luč sveta daleč v lepi Španiji, Ena teh dam je Tereza Gardiner, — ki pa se sedaj imenuje pl. Caster. Druga dama je njena prijateljica Manuela pl. Santos, ki je šele pred kratkim prispela iz šjjanlje. Kaj neki iščeta obe Španjolki v tej zasneženi gorati deželi? Ali morda slutita, da Ellena še živi? Ali hoče Tereza nesrečni Elleni zadeti nove udarce? — — — — Krasnega zimskega januarskega dne sedita obe dami okrog poldneva v svoji lično opremljeni in dobro zakurjeni sobi, pa nista sami v sobi. Pred njima stoji majhen, po obrazu sodeč pretkan mladenič, domnevno Irec, ki je ravnokar stopil v sobo. Lepi Španjolki je zelo vljudno in udano pozdravil, sedaj le še čaka na njuna vprašanja. Tereza povzame besedo: »Ali si bil ves čas v Londonu, PUt?« »Prihajam od tamkaj, mitosttva gospodična, ter nisem ves ta čas odšel iz velemesta.« »Lepo, me prav veseli. Potem si pač vse izvršil, kar sem ti naročila?« Dečko skomigne z rameni. »Storil, kar je bilo v mojih močeh, mi-lostiva gospodična. Saj veste, da vse storim, da vas zadovoljim. Kljub temu pa mi. vendarle ni bilo mogoče dobiti o vsem zadovoljivih poročil.« »No dobro, izprašala te bom,« nadaljnjo lepa Španjelka, naslonivši se na stol. »Ali si kaj zvedel o usodi mojih dveh črncev?« »Niti sledu, milostiva gospodična, črnca sta zginila kot bi se udrla v zemljo!« Tereza prikima. »Mislila sem si,« reče tiho. »Jak je nesrečneža ujel in ju v svoji divji togoti umoril. Pa nič ne de! Imam še dovolj zvestih in vdanih služabnikov.« »Dalje, Pitt!« nadaljuje Tereza. »Kaj si zvedel glede mlade deklice, tiste Ellene Morris?« »Edinole to, da je še živa. Podkupil sem enega služabnikov, ki mi je to povedal. To je pa tudi vse, kar mi je mogel povedati. Sedaj je hiša, v kateri je stanovala, popolnoma prazna, razen enega čuvaja ni žive duše v hiši. Tereza zamišljeno štrli k tlom ter polglasno šepeče sama s sabo: (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Rudoll Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij H5fler v Ljubljani. II Najboljša kolesa In Šivalni stroji so edino PETEL1NČEVI znamke GRITZNER, ADLER. PHONIX za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. 30SIP PETELINC, Ljubliana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj ,,Dubled“ ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA __________U/OIFOVA ulica ŽT. 1. ______ Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, iasopise. tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numerlranje Itd. po zmernih cenah