wje - sKJadisce
D-Per
Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje
95
Vsebina :
1,	V deželi socialistične demokracije - Milan Bratina
2,	Obračun dohodka - Karel Vitanc
3 f Zaključek nagradnega žrebanja - UpsdnMkMbdttiror
4.	Tudi v I,polletju letošnjega leta smo bili v občini po realizaciji plana na prvem mestu - Franjo Tilinger
5.	Kaj je na prvem mestu: medsebojni odnosi ali proizvodnja -• Po “Planiki"
6.	Problematika zdravstvenega zavarovanja, poškodbe in obolenja - Božo Lukman
7.	Ob 25o. obletnici evropskega porcelana - Franjo Tilinger
8.	Delavsko samoupravljanje - Božo Lukman
9.	Večji uspeh - večji zaslužek - Franjo Tilinger 1 o.Partizanski Rog - Lu - Bo
11.	Slovo od Rcberšakove mame
12.	Ali že veste - Božo Lukman
13« Humor v delovni obleki - ER - BO
n
Sturuska ;
KM 'N CA ' V (ULJU j
OO 0 30
V DEŽELI SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE.
DOM KULTURE v VARŠAVI
Strokovna turnega , ki jo jo priredilo Združenje Keramične industrije Jugoslavije po Poljskem,je imela cilj ustvariti povezavo v širšem smislu: torej spoznati sam razvoj keramične industrije, njene bistvene sestavine, organizacijo dela ter samo življenje in napredek v povojnem obdobju. Po prihodu v to deželo smo takoj čutili topel sprejem in pripravljenost k čim širšemu spoznavanju. Na splošno lahko rečemo, ds so nam "ovariši iz Poljsko pokazali in povedali vse, za kar smo se zanimali. Med našim bivanjem smo si oglodali približno dvanajst tovarn, nekaj znanstvenih ustanov, laboratorijev in podobno.
Proizvodnja keramičnih izdelkov sloni pretežno m domačih surovinah. Vse tovarne fajansc in trdo kamenine uporabljajo za proizvodnjo lastnih izdelkov domačo glino, medtem ko tovarne porcelana uporabljajo izključno uvožene kaoline.
Z ostalimi surovinami, ki pripadajo keramičnim gmotam, nimajo težav, kor imajo neizčrpne rezerve kvalitetnega keramičnega
95
•peska, dolomita in ostalih manj plastičnih toda dobrih glin. Bogata ležišča glin imajo predvsem v okolici Boleslavca. Tu obsega dnevni kop precej dolgo področje. Tukaj noč in dan br-zi jo bagri, buldožerji, kipperi, zelo dolgi transportni traki, ki glino odvažajo za nadalnji transport, Nekaj kilometrov vstran od dnevnega kopa se pa razprostira jamski izkop, ki je precej dobro mehaniziran. Navedena rudnika z nekaj revirji v glavnem oskrbujeta vso keramično industrijo z glinenimi materiali.
Na omenjenem področju živi približno 25 tisoč Jugoslovanov. To so repatriranci iz leta 1946, Mnogo izmed njih je sodelovalo v NOB. Večina njih dela v rudnikih in v bližnji industriji. Še danes imajo ohranjeno domačo govorico, v srcih nosijo še vse tisto, kar"čutijo naši izseljenci širom po svetu, torej ljubezen do lastne grude. Mnogi si žele videti našo kraje , predvsem sedaj, ko je naša zemlja v popolni zgradnji.
Mod tovarnami posebnega tipa bi omenili tovarno fasadnih ploščic. To je majhen obrat, toda zalo mehaniziran. Ploščico izdelujejo direktno iz gline in primesi brez predhodne mehanične obdelave mase. Letna zmogljivost obrata je 6 tisoč ton proizvodov ali približno 24 milijonov fasadnih ploščic. Tovarna ima prodorno poči kurjene a plinom iz koksarn, ki jih povezuje približno loo km dolg plinovod.
V tovarnah, ki smo jih obiskovali, smo opazili,da imajo povsod dobro urejen dovoz in vskladiščenjo surovin. Mehanična obdcl "Va maso kakor tudi ostali-tehnološki- postopki, potekajo po starem klasičnem načinu.
Vendar je povsod opaziti brezhibno obratovanje strojev, kajti postrojenje je večidel masivno in zato toliko bolj odporno proti spremembam mehanične silo iz. obremenitvam. Tehnična, zaščita pri delu je povsod razmeroma dobro urejena.
Na vseh strojih, tudi tistih, ki imajo najmanjši rotacijski radij, je dele zavarovano.
Mod keramičnimi tovarnami, ki smo jih obiskali, smo povsod opazili skrb ekonomičnosti, varčevanje in smisel za izkoriščanje odpadnega materiala oz. defektnega blaga. Tako n,pr. izdelujejo tovarne iz odpadnega blaga (črepinj) z ustreznim dodatkom glin sobne poči; črepinje od teh spet uporabljajo za izdelovanje samotne opeko srednjo kakovosti. Torej regeneracija materiala oz, defekt ivguga blaga, predstavlja važen ekonomski činitolj glede samega gospodarjenja v njihovi proizvodnji. Seveda vsako podjetje ureja tak problem za sebe, po svojih tehnoloških možnostih in po svoji specifičnosti glavnega produkta. Opazili smo, do tak sistematični način koriščenja materialov poteka v najlepšem rodu in jo to pravzaprav nekaka vzporedna veja lastne proizvodnje. Večidel tovarn ima delovno prostore dobro urejeno in čisto, videti je tudi, da v oddelkih vlada delovna disciplina.
Znanstveno raziskovalna dola. keramične industrije se v glavnem odvijajo v centralnem laboratoriju v Hruškovem in na keramičnih institutih v Varšavi. Tovarna pravzaprav rešujejo svojo vsakdanjo probleme, bavijo se tudi z raznimi tehničnimi izboljšavami, torej z ekonomičnostjo proizvodnjo z uvedbo novih materialov v proizvodnjo, medtem ko vse ostalo univerzalno delo na področju zbiranja znanstvenih podatkov materialov in njih eksploatacijo opravij jo inštituti v Varšavi. Ecodvaon je zanimiv razpored dola v centralnem keramičnem laboratoriju. Delo se tukaj razvija sistematično po oddelkih, n.pr, vsak oddelek ima svojo področje, t0j* ožji predmet keramične dejavnosti.
.Dos la j obravnavo ir. s ura n našega članka govori večidel o odgovornosti keramične industrijo. Bralca bo tudi gotovo zanimalo, k'ko jo tudi drugače, posebne znamenitosti, kraj in sr.m. napredek dežele v povojnem obdobju.
Že samo ime "Poljska” pove, da je to dežela prostranih poljan, torej tista, v k'tari je kot prvi civilizirana vojska pustila črne sledove pogorišč in mrličev. Ko se tujec vozi po lepih asfaltiranih in betonskih cestah vse vprek, so mu nehote poraja misel, od kod tak napredek v prometu. Zvedeli smo kaj kmalu, da so Večidel svtostrnd pripravljali prav v času velike vojno tragedijo, torej z namene m; čim hitrejšo in popolnejše pokazati svojo osvajalno moč svobodoljubnim narodom. Kraji* katere smo obiskali, ali pr. se v njih mod potjo ustavili, so podobni našim n-scijem, la da proti severu prihaja do izraza nordijski stil gradnjo, Revo večje mesto, k?, smo ga obiskali, jo bilo Krakov. Mesto kot tako jo veliko in precej zgodovinsko. Tu jo bil nekoč prod kakimi 500 leti sodož poljskih kraljev. Če danes je grad zelo privlačna turistična točko zaradi velikih umetnin in dragocenosti, ki so v njem.
Koka j kilometrov vstran jo skoraj v celoti dograjeno povsem novo mesto* to je Nova Unta. Veliko delavsko naselje s približno sto tisoč prebivalcev. To jo mesto, ki jo bilo skraja grajeno dok'j enolično. Čeprav so zgradbo pravi giganti, ne predstavija jo posebnega efekta sodobne arhitekture. Zadnjo leta jo videti? polagajo več pozornosti gradnjam, kar se tiče ostatičnosti in modernega pročelja stanovanjskih zgradb.Nedaleč vstran od Novo Untc smo obiskali dve veliki, zelo moderni opekarni.
Navedeni tovarni izdelujeta s polno kapaciteto gradbeni material za to mesto. Od tukaj ja na obrežju Vislo videti železarske jeklarske orjake, pravi gozd tovarniških dimnikov, rudarskih jaškov in podobnih konstrukcij,
Mod našim štiridnevnim bivanjem v Varšavi smo večji dol časa koristili za ogled znanstvenih ustanov bližnjo keramično industrije, kakor tudi znamenitosti mosta samega. Ek kor jo zn-no, je bila Varšava Qofj porušena. Dandanes prikazujejo fotografska razstave povojni razvoj mesta. Tod- še vodno ni v celoti zabrisana sled vojno»čeravno je izgradnja v popolnem raz mahu. D nos šteje mesto skoraj 1,5 milijon.:, prebivalcev. Mesto ima široke nepregledno dolge aloje s stranskimi parki, muzeji in podobno. Mod zgradbe, ki se štejejo v ponos mestu ja tudi palača kulture in znanosti? impozantna 23o - metrov visoka zgradba s številnimi igrišči, razstavnimi prostori, z nekaj kino dvoranami, z gledališčem za 4.000 gledalcev tor bazenom za 2oo kopalcev. V periferiji mosta jo športni stadion, zgrajen na gomilah ruševin. Stadion ima 12c tisoč registriranih sedežev, poleg tega še približno 2o tisoč stojišč. Med posebnosti se stoje tudi podzemeljska železniška postaja.
Obiskali smo večidel vse pomembna kraje, kjer so središča keramično industrije. Bot nas je vodila do Baltiškega morja pr”v do Gdanska, tore3 do njihovega gl vnega pristanišča na severu. Ko sc jo naše potovanje bližalo h koncu, smo si še ogledali industrijsko središče v Katovicah. To jo skoraj milijonsko izrazito industrijsko mesto.
Približno 25 km od Katovic so pred očmi odpira skriv nostno strahovit in čuden kraj - to je bilo zloglasno nacistično taborišče Auschvvitz, danes mednarodni muzej pod o skrbništvom združenih narodov. Ker jo bil ravno nedelja, je bilo
nr. velikem parkirno n prostoru večjo skih držav. Z a množico obiskovalcev volniconi, s številnimi kioski nrpolnjenimi z rovijrni in ilustracij ° ni veliko tragedijo.
Človeka stisne v prsih, v sobi čuti streh in hkrr.ti razburjenost, ko stopi skozi dvojno žično ograjo, ki je bil', nekoč n:bito s strahom v notranjosti taborišča. Tn krrj meri po svoji razsežnosti 14o kvadratnih kilometrov, V njon je bilo na različno načine unorjenih 4,5 milijona ljudi, O veliki mo-rilšcini pričajo številni bloki, grmada človeških las (8 ton) in še preproge iz njih,
število vozil iz ja poskrbljeno z
cvrop-
okrepČo-
tisoč zobnih protez, pravtako tudi proteze invalidov, veliko shrambe otrdških priborov, oblek, igrač, cele dvorane kovčkov, priborov in vsega, kar rabi človek za na pot in še
vrsto drugih predmetov, dr no govorimo o napravah za masovno uničevanje ljudi. Zares je, da je bil človek tukaj brez imena, torej samo številka. Ko človek vidi vse to; čeprav napiše samo delček vsega tistega, težko razume, d1 je to storil človak, torej prav kulturen in civilizir n človek, ki jo prikazal samega sebe v najgrši podobi, ki je poteptal v sebi dostojanstvo in ugled ter svoj n-rodni ponos za mnoga leta,
koncu bi še omenili nek"’j splošnih vtisov iz deželo, ki je po razvoju in svojem načinu izgradnje nam najbližja. Povsod smo opazili, da ti ljudje goje simpatija do narodov Jugoslavije, saj to dokazuje gostoljubje, ki so nam ga povsod izkazali. Videli smo, da cenijo predsednika Tita kot heroja' narodov Jugoslavijo in kot borca za, pravice delovnega ljudstva, To smo večkrat opazili, dejali so nam: ”L hko ste ponosni nanj".
Ob slovesu so sporočili po nas pozdrave vsemu našemu ljudstvu z željo po širšem sodelovanju z nami.
Milan Bratim.
OBRAČUN DOHODKA.
Bolj kot kdajkoli doslej smo nestrpno pričakovali prvi obr čun dohodka, saj ju bilo toliko nejasnosti, kako bodo vplivali novi elementi kot: popravljeni minimalni osebni dohodki, povišani vzdrževalni stroški, novodoločani osebni prejemki in drugo na višino dohodka in njegovo delitev. In uspeh? Tudi najvcčjenu pesimistu jo zadoščeno. Kar konkretizirajmo:
V dobi januar - junij smo po razporeditvi razlik izrednih dohodkov in izdatkov prodali blaga v vrednosti 190,854*351«” din, medtem ko smo po družbenem planu podjetja predvidevali 174,642.000,- din in smo tako dosegli izpolnjevanje plana z lo9%.
Po odbitku poslovnih stroškov v višini
105,396.527.-din
ostane dohodok	85,457. 824.- "
Od tu d-1jo ja analiza vse bolj zanimive, ker jo dohodek pač osnova, ki sc razdeli na prispevke družbeni slmpnosti in no. del, s k torim podjetje prosto razpolago. _ Po planu smo predvidev li dohodek v višini 72,465-» 5oo.-din dosegli pa z obračunan	85,457« 824»- M
v procentnen prikazu	118
Družbenih prispevkov suo iz dohodka vplačali 17,618.736,- " Razlika pa predstavlja, čisti dohodek podjetja 67;839.088.- din
Ta jc razdeljena na,:
a.	del namenjen za Izplačila osebnih prejemkov 56,985.000.- din
b.	na dol za sklade podjetja	•	lo,854,088,- M
Poleg degresivne lestvice obračuna družbeno obveznosti je pri letošnji delitvi dohodka novost posebna udeležba podjetij pri ugodnejšem razmerju izračuna prispevkov iz dohodka. Tako bi morali vplačati družbenih dajatev v višini	19,479.048.-d.in
in kor na pozitivno razliko v letu 1959:1958 participiramo s 5o% udeležbo, nam je odstopljeni znesek	1,860,312,- din
kot posebno priznanje pri izboljšanju doseženega dohodka. Za tiste, ki z zanimanjem spremljajo gospodarski razvoj podjetja, doseganje čist ga dohodka in delitev navajam poseben primerjalni pregled:
	Druž- beni plan	Dose- ženo	Odstotek let- poT-ni	let- ni		Prvo polletje	% 1958	
Celotni dohodek	328,000	19o,854	58	116	143,866	133
poslovni stroški	183,o69	105,397	58	115	81,32o	130
dohodek	144,931	85,457	6c	118	62,546	136
prispevki iz dohod.	, 18,oog	17,619	98	195	18,126	97
cisti dohodek	126,931	67,839	54	I07	44,42o	153
osebni dohodki	111,500	56,985	51	lo2	42,544	134
skladi podjetja	15,431	lo,854	7o	141	1,876	579
Ti rezultati se spreminjajo v primerjavi s tabelami pripravij lncga postopka k tarifnemu pravilniku, vendar razmerje med skladi in osebnimi dohodki ni porušeno.
Od doseženega zneska čistega dohodka odpade na prizadevanje delovnega kolektiva	6o,o93/n din
ostanek pa. na tržne in komercialno pogoje poslovanja 7,746/m din Tako krijemo vse osebno prejemke izključno iz tistega dola čistega dohodka, ki ga ustvarja delovni kolektiv. Od namenjenih sredstev z osebne prejemke smo obračunali in že izplačali prejemke po t rifnem in akordnem pravilniku	54,61o/a din
z" premije in nadosebni dohodek pa je rezervirano 2,375/m M ki sc bodo obračunale po posebnem pravilniku. Sredstva namenjena za sklade pa so ostala nerazporejena razen zneskov, ki smo jih dolžni vplačati v svoj rezervni sklad in skupni sklad podjetij.
Km rol Vitanc,
Vili Germadnik	- 58	točk
Terezija Zupanc	-	52	II
Milica Zupanc	- 51	tl
Ciril Adrinek	- 45	tt
Anton Vočko	- 41	It
vOkuST ^
Um id rt *x>Vr>'
J ---> -X-\	^
Z vprašanji za nagradno tekmovanje smo zaključili in nam ostane le še to, da povemo, koliko članov kolektiva je dalo odgovore na ta vprašanja in kakšni so bili odgovori.
Pričakovali smo, dr bo večje število članov kolektiva sodelovalo pri reševanju vprašanj, saj so po svoji vsebini zanimiva in povezana z življenjem slehernega člana, toda je že tako in uredniški odbor se je moral sprijazniti s sedmimi reševalci nagradnih vprašanj.
Pravilnost odgovorov je ocenjeval Uredniški odbor na seji dne 13.8.1959. Odločil se je za točkovanje po posameznem vprašanju tako, da bi bilo za vse pravilne odgovore moči doseči največ 6o točk.	m AJC/\//	,
Ko je odprl kuverte	^	'^0
od vseh udeležencev tekmovanja, je ugotovil, da 2 odgovora ne rideta v poštev, ker se nana-ata le na prvih lo vprašanj, medtem ko ostalih 2o niso rešili. To so bile rešitve tov.
Štefke Jelen in Alojzije Jelen, za kateri nam je žal* da nista tekmovali šo naprej, saj so odgovori zelo dobri.
Oštalih 5 pa je bilo ocenjenih takole:
1.
2.
3.
4.
5.
ICo je Uredniški odbor tehtal in presojal pravilnost posameznih odgovorov? je bil v prvih primerih nekoliko v zadregi, ker so odgovori zahtevali ocenitev na pol točke, če bi hoteli biti v oceni popolnoma pravični. To preciznost smo v teh primerih opustili, ker smo ugotovili, da bi tako ocenjevanje ne vplivalo na rezultat. Mekateri odgovori so nas pripeljali celo do smeha. Tako nas je razpoložil odgovor, v katerem nekdo pravi, da jc bila posledica gladovne stavke pri rudniku “odpust 4o stavkokazov s prcdtvezo, da ni dela".
Mislimo, da je to le neljuba pomota. Če pa gre za zamenjavo pojmov v tem, da zamenjamo del ven, ki stavka, z delavcem, ki v času stavke še naprej hodi na. delo, je seveda stvar drugačna. V pojasnilo "grešniku": Stavkokaz je delavec, ki se noče odzvati solidarnosti st-vkujočih, temveč nadaljuje z delom. Takega delavca pa brez dvoma lastnik podjetja ni odpustil, temveč jc lahko prič'kov^1, da ga bo postavil na boljše delovno mesto. O tem naj bi bilo dovolj.
^Zato p- bi še povedali, kako v neugodnem položaju sme ab znašli zaradi razporeditve nagrad. Ura je namreč več vredna, kot se je prvotno predvidevalo, zato smo bili mnenja, da naj bi b.-la za prvo nagrado. Da bi pa obveljalo mnenje tu-di^tistih, ki so vztrajali n~ tem, da je bil vrstni rod že določen, smo ge odločili za kompromisno rešitev: to je, da smo prvo in drugo nagrado žreb"li. Žreb je izvedla tov, Jožica Suler, ki je prvo nagrado ponovno potegnila "teden dni dopusta v Sel c'h". Da bodo vsi udeleženci tega tekmovanja, kakor
tudi o stoli čl' ni kolektiva, ki so spremljali vprašanja, vedeli, kakšni so pravilni odgovori, jih v skrajšanem tekstu objavljamo.
ODGOVORI HA NAGRADNO TEKMOVANJE.
1.	V jeseni 1815 jo bila stavljena v pogon-. Lastnik je bil Ignac Šmidi z delničarji.
Tovrstne tovarne v bližini so bile: v Kosezah, Gotovljah in Megojnicah.
2.	D H) "Svoboda" Liboje je bila ustanovljena v jeseni 1.1929 na pobudo zabukovških svobodašev in Karla Pečnika tor An-zclma Šusterja iz Liboj.
y V upravni odbor so bili izvoljeni:
•'* Predsednik :	Martin Zupanc
Blagajnik :	Anželm Šuster
Tajnik:	Jože šlezinger
Člani :	Karel Pečnik
Vikbor Oblak Edi Kozovinc
Nadzorni odbor pa : Ludvik Oblak, Stanko Šuperger in Jožo Ea.de r.
3.	V tovarni so je pričela prv- stavka. 15» 5.194o in je trajala do 22,7» 194e. Vodila sta jo Martin Zupanc in Karel Kvader. Direktor podjetja je bil Milan Kocijan, tovarno pa je stražilo 14- orožnikov. N jbolj vnet orožnik, ki je vodil stavkokaze n~ delo, je bil Hribar.
4.	Prva partijska celica v Libojah je bila. ustanovljena v mesecu aprilu 1934. Člani so bili: Rudi Debelak, rudar iz Zagorja ob Savi, Rudi Cilenšek, rudar iz Migojnic in Leon Pačnik, po rodu iz Prevalj.
5.	Največji sloves so dosegli izdelki tovarne po lepoti in kvaliteti v latu 187o, ko je bil lastnik Rudolf Schtibz.
6.	Najostrejša gladovna stavka je bila v rudniku Liboje meseca marca 1. 1934. Posledica je bila, d- so odpovedali delo 44 rudarjem. Začela so sc nova pogajanja in delodajalci so preklicali odpoved za večino, niso p- pristali na sprejem petih rudarjev - organizatorjev stavke. To so bili: Debelak, Cilenšek, Pačnik, Gol všek in Bl tnilc. Vsi ti so bili obtoženi protidržavne dejavnosti in so bili obsojeni na zaporne kazni od 3 mes. do 3 let.
7.	Zlet "Svobod" v Celju je bil 7. julija.1. 1935» Najbolj sc je izk-zal v pripravah za t- zlot 12-članski pevski zbor libojske "Svobode", ki ga je bil v aprilski številki "Svobode" tajnik "Svobod" zelo dobro ocenil. Pepi Pospeh pa sc je kot zastavonoša v predvolilnih demonstracijah v Celju pokazal zelo hrabrega. Posledica zleta je bila, da je ban dravske banovine izdal odlok o razpustu delavske telovadne in kulturne zvezo "Svoboda." z vsemi njenimi podružnicami.
Takratni predsednik : Martin Zup~.no tajnik ;	Anton Pogelšck
blagajnik	s	Bnnkrac Gothe
člani:	Jože Fbdor
Viktor Oblak
Obstoja še druga verzija, ki je pa uredniški odbor ni mogel preveriti*
8.	I, Savinjska četa je bila ustanovljena^dne 26.7,1941 na večer pod Kotar jevo domačijo* Od Liboj če. nov je bil navzoč Vili Reberšak*
Za komandirja čete je bil izvoljen Jožo Letonja "Golob” , kasneje "Kmet".
9.	Akcija "v Liboje po denar in sardino" se jo izvršila moja 1,1943. Akcijo so se udeležili tov, Zupanc Ludvik - Ivo, Reberšak Vili - Rado, Cilenšek Rudi - Vranico.r, Raček Matevž, Fbteko Rudi ter minerski Jovotov vod.
Strgar jo zvedel, da imajo v rudniku večjo količino norveških sardin tor da so sprejeli denar za izplačilo mazd in živilske karta, Ko so obkolili stroj rno in zgradbo rudnika, so zahtevali blagajnika, ki jim jo res v strahu izplačal cca. 125.000.- RM ter jim izročil živilske karto. Medtem pr. ju Jovotov vod praznil skladišče sardin. Dež je neprenehoma p:dal in je za njimi zabrisal vse sledove. Fred odhodom so še razbili vse. strojne naprave.
10.	Fbdjotje so prevzeli delavci v samoupravljanje 12,9.195°.
Predsednik DS :	Rihard Vidmajer
"	UO :	Ivan Jakop
11.	Pomotoma je navedeno, da je bila požgana Horvatinova domačija, gre za požig Berlačičovo domačijo. Družina Horv-tin je bilr izseljen:, v nemško taborišče, od koder so jo vrnila samo hči, medtem ko sta oče in mati v taborišču umrla, mu-čcniške smrti. Vodstvo Slovenskega osvobodilnega gibanja
jo obsodilo zaradi izdajstva na smrt Stefana Vaša in oba Barlečiča. T kr t jo bila tudi požgana Barlcčičova domačija Sin Barlečiča se je sicer umaknil smrtni obsodbi in je bil na begu le lažje ranjen. Po ozdravljenju jo aktivno sodeloval pri ga stopu ter pri zasramovanju in mučenju talcev in ujetih partizanov v Dobroveljah, med katerimi jo bil tudi Avguštin Horv tin - Čato.
12.	V pripravljalnem odboru za ustanovitev "Svobodo" so bili:
predsednik :	Darko Sulcr
elani :	Božo Lukman
Martin Goršek Edvard Laznik Stanc Marci jan Anton Ivnik Jože Goto Martin Zupanc Prane Obl: k Edi KozoVinc
in drugi st ri svobodaši.
Ustanovni občni zbor jo bil dna 25.X,1952. Prvi film jo bil predvajan 29.XI. 1952. Naslov filma je bil "Plavile 9".
14,Konštruktor novo prodorne poči ja Vili Nastran. V pogon jo bila st vljcnn meseca maja 1951. Po istem načrtu so grajeno 2 takšni prodorni poči v Keramični tovarni v Mladenovcu.
ICg!
• 15* Prva izvozna pošiljka je š 1: poloti 1, 1957 za južno Ameriko drž-vo Paragvaj v količini 12,ooo krožnikov, v vrednosti 966.000,- din
16.	V proizvodnji keramike smo uporabljali po osvoboditvi naslednje domače materiale: v listnih, rudnikih smo pridobivali, in sicer v Libojah, Govcrh, Novem mestu, Izlakah pri Zagorju in kremenčev posek-ter "foldšpat" iz Legna pri Slovcnjgradcu, Ratkovca, s Pohorja, in glino, ki so nam jih dob ■ vijela rud rska podjetja iz Ar ndjc lovca (Svabinac, Rudovci, Vrbica), Busovaca iz Pcijedora, Globokega pri Krškem, in "foldšp^t" in kremenčev pesek iz Novega mesta,
Pale, Prilepa in v začetku od "Mineral” iz Beograda. Poleg toga pa. smo še uporabljali marmor iz Stahovico in dolomit iz Vitanja.
17.	V odnosu na 1. 1939 se je proizvodnja v lanskem letu povečala za 2 x in za cca. 1/7- Leta 1939 je bilo zaposlenih cca. 22o delavcev, leta 1946 - 226 in lota 195o - 3o2 delavca,
18,	Na padec kvaliteto po osvoboditvi so predvsem vplivali naslednji činitclji: pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem pa pomanjkanje surovin, ki so se do takrat uporabljalo v proizvodnji.
Iz teh razlogov so se začele v proizvodnji uporabljati domačo nepreizkušene in nekvalitetne gline.
Pred vojno je tovarna slovela po izredno kvalitetni okrasni keramiki, modtam ko je proizvoduj * po osvoboditvi obsegala le gospodinjsko keramiko in kasneje tudi sanitarno ko remiko.
Predvojno kvaliteto smo uspeli doseči na. pomlad leta 1958, in sicer z uvoženim loščilom iz Z-p. Nemčije ter poljsko glino,
19,	V keramično proizvodnjo spada: vse vrste proizvodnje opeke, koram, kanalizacijskih cevi, samota, lončarstva, pečarstva (glinaste peči), glinasta ornamentika, gospodinjska keramika, sanitarna keramika, dekorativna keramika, olektro-porcelan in drugi tehnični izolacijski izdelki (avtomobilske svečke, izolatorji pri električnih napravah, radio napravah, električnih avtomatih, strojih itd.).
Značilno za proizvodnjo opeke je, da se uporablja samo glina, ki se predelana, brez prinesi uporablja, za končne izdelke. V^žno je, da je glina plastična in da no vsebuje preveč kovin. Značilnosti proizvodnje keramike veljajo tudi za kamenino in porcelan le, da za proizvodnjo keramiko upor-blj'mo materiale z nižjim tališčem in da sc žganje izdelkov vrši trko, da se več izdelkov žge v eni kapici.
Vsled nižjega žganja ostane faja.nsa porozna, medtem ko porcelan (sintra) ostekloni.
Glede na lev liteto pa delimo keramiko na: terakoto, majo-liko, f-j-nso, kamenino in poreci-n,
20.	Največ čistega dohodka, je podjetje ustvarilo v letu 1952.
V tem letu so bile podeljene 3 plačo n d tarifnim pravilnikom. Iz čistega dohodka (dobička) p so bila nabavljena naslednje osnovna sredstva: osebni vto M01ympia”, kinoprojektor "Iskra" Kranj in transformatorska postaja.
21,	1. številka "Keramika" je izšla 1.maja 1957. Osnovni namen je seznaniti vso člane kolektiva o finančnih uspehih podjetja , o proizvodnji, o stanju na tržišču, o novih izdelkih,
l0&
dajanja pojasnil na raz n- vprašanja glade upokojitve, kvalifikacij * prenašanju sklepov delavskega upravljanja itd. Osnovna načela lista so, da. se objavljajo prispevki, katerih vsebina je nepristranska, da o vseh važnih dogodkih infornim kolektiv in da onogoči po njen svobodno izražanja pripomb, predlogov na račun dela v podjetju itd,
22.	Direktorji podjetja po osvoboditvi so bili:
Milan Kocjan : do avgusta 1945
Stanko Houpmnn : do februarja 1946 Anton Dvojmoč: do septembra 195°
Ivan Fajfar: na. ten položaju sano nekaj neseceV do marca 1951 Lojze 4ntoncic: kot v. d. direktor do septetabra 1951 1.
Anton Špacapan : do marca 1955 Rado Stegu: do februarja 1958.
23.	UO jc sklenil nabaviti nemško loščilo na 5.redni seji dne 13.7.1957. Vzroki, da jo^UO sprejel tak sklop, so bili v ton, kor jc z domačin loščilom izdelano blago dobilo lasnice ih je bilo za prodajo neuporabno,
24.	Pod naslovom ''Bilten in denar" je bil"', objavljena šaljiva notica z namenom, da kritično oceni položaj nekaterih podjetij v odnosu na druga podjetja. Besedi "konkurenca” in "regres” pa nam ta položaj pojasnjujeta s ten, ker je v "Jugoporcelanu” v^Titovcn Velesu bila krita izguba čez loo,ooo.ooo,- din, čeprav je bil del ta izguba napravljen zaradi znižanja cen, kar jo na tržišču pomenilo nelojalno konkurenco.
25.	Prva anketa jo bila objavljena v 3.številki 1.letnika.
Anketir nci so morali dati odgovor na vprašanje, kateri faktor je pri njihovem delu najvažnejši. Rezultati anketo so bili obj vljcni v 4.štev., in sicer je bilo pravilno izpolnjenih 3o anket. Kot najvažnejši faktor so postavili na 1, mesto "medsebojne odnose".
26.	Zlogovnica je bila objavljena v 3.štev. 1. letnika} njen avtor pa jc Vili Germadnik.
Za pr Vilno rešitev je prejela prvo nagrado Milica Zupanc.
Ecavilna rešitev zlogovnicc nam j c dala rek: "Manj harisn -več dobička".
27.	Volitve v zbor proizvajalcev so bile dno 26,lo,1957, Izvoljena sta bila tov,. Božo Lukman in Štefka Dvojmoč. Njih mandatna doba traja 4 lota,
28.	Naši izdelki so bili pohvaljeni na. razstavi "Colje 57".
Eci našem paviljonu so je dalj časa zadržal podpredsednik Zveznega izvršnega svata tov. Edvard K-rdolj. Razen njega pa jc pohv lil razstavo tudi Franc Leskovšek - Luka.
29.	Zadnje volitve v delavski svet so bile dne 12.4,1958. Za predsednika jc bil izvoljen tov, Alojz Šalej, Največ glasov so dobili: Šalej Alojz 363, St nko Marolt 335 in Ivan Satler 331.
30.	Članek, v katerem piše urednik, da jc prejel preveč prispevkov in zato ne bodo mogli vseh objaviti, ja imel naslov "Sanje". Izšel pa jc v štev. 9, letnika 2.
31.	1, 1929 jc bil na ustanovnem občnem zboru društva "Svobode" Ludvik Obl'-k izvoljen v nadzorni odbor. Delal jo v pevski in tamburaški sekciji, in sicer je 1. 1932 postal pevovodja mladinskega pevskega zbora, Ea.dol jc meseca avgusta
1944 lota v Stranski vasi pri Žuženborgu,
Uradniški ddbor
TUDI V I* POLLETJU LETOŠNJEGA LETA SMO BILI V OBČINI PO REALIZACIJI PLANA NA PRVEM MESTU.
Proti koncu nescca julija je Občinski ljudski odbor Zaloc sklical sojo zbora proizvajalcev, kateri so prisostvovali tudi predstavniki podjetij, tor podal poročilo o izvršitvi občinskega družbenega plana v rudarstvu in industriji v I, polletju lata 1959. Povzeoa.no nekaj podatkov po ten poročilu,
Vsa industrijska in rudarska podjetja v občini so v I,polletju uspešno izpolnila zadolžitev po družbenon planu, pa čeprav v nekoliko drugačni strukturi, kot ja bilo to predvideno.’ Spronen-bo strukture proizvodnjo so zahtevale dejanske potrebe tržišča.
0ee'NJ»KA eQo GLASUJETA
Letni plan celotnega dohodka jo dosežen z 42,2%. To je za I, polletje povsoa realna realizacija glede na sezonski način poslovanja nekaterih podjetij (opeka, stavbeno pohištvo, zinski artikli itd. Razen toga na višino realizacije celotnega dohodka bistveno vpliva znižanje pronetnega davka v tekstilni industriji.
Kako so ti vplivi vplivali na posanozna podjetja najbolje Vidino iz naslednje razpredelnice:
)
podjetje
Celotni dohodek 19,59, po planu real. do”' podjetja 3o»6,
D:lovna sila
3;2 plan real. pod j. Vil
6:5
~T"	—		-£•			J		~5~		7~
Rudnik Zabukovca	7oo.,369	296.491	42	937	897	95
Kgranična. Liboje	348.292	193.935	56	426	439	lo3
Kov,podj. Ž lec	12o,063	55.919	47	85	81	95
0pcko.rn-'., Ložnica	65,000	14,111	22	lo2	84	82
Tov.pohistv-»Polzela 95» 000		48, o97	51	93	91	98
Les,podj.Šempeter	46,ooo	4o.000	53	72	69	96
TT Prebold	2,8o4.236 1,333.243		48	712	73o	lo3
TT Šempeter	445.6o4	22o,451	49	!4o	137	98
TT “JutekgH Žalec	808.557	357.043	44	18o	196	lo9
Tov.nog. Polzela	liloo.000	5o5.000	46	537	541	lol
Naše podjetje je tudi v ten poslovilen obdobju doseglo v princrjavi z drugini podjetji v občini zelo lop rezul-
talf. Kljub visokoau planu, soj je ta višji kot lanskoletna rekordna realizacija, s^o v odstotnea preseganju plana na prvem nostu. Upauo, da bo rezultat ob zaključku lota v odstotkih enak rezultatu v prvon polletju.
Franjo Tilinger,
KAJ JE HA PRVEM MESTH; MEDSEBOJNI ODNOSI ALI PROIZVODNJA.
Kako boste odgovorili na to vprr.šanje?
Če slučajno vprašate kakefea predstojnika - zlasti takega s povprečno strokovnostjo -za njegovo nišljonje o nedsebojn: odnosih v podjetju, bo verjetno odgovoril nekako takole; "Verja-nen, da postajajo nedsebojni odnosi v podjetju iz dneva v dan važnejši. Toda obžaljujen! Ninam časa, da bi sc bolj poglobil v to važno vprašanje. Moje glavno . delo je proizvodnja",
Hi težko razumeti, za kaj zavzonajo mnogi predpostavljeni in vodilni ljudje tako sta lišče. Precej lažje in enostavno jše jo izgovoriti se, češ da je naloga vodilnih ljudi skrbeti za proizvodnjo, kot pa lotiti so res za vodilno ljudi najvažnejšega posla - dola z ljudni in s ten torej medsebojnih odnosov,
Zahtevan proizvodnjo ni težko zadostiti, če ja to naša neposredna naloga. Če na primer izdelujemo čevlje, veno točno, kaj nam je storiti in vse niti so v naših rokah. Če pa smo vodilna oseba, potom se razmero bistveno spremenijo.
Če smo postali na primer v našem primeru prvi delavec oddelka za izdelovanje peta, poten smo odgovorni za to, da so izdela določeno Število teh dele/, ki jih sami ne moremo narediti, našli smo se torej v situaciji, v kateri smo prisiljeni napraviti neko delo s svojimi podrejenimi, ki so ned nami in proizvodnjo, To so pravif da je objekt sleherne vodilne osebe, ne glede na kateri stopnji hierarhično lestvice v podjetju je v nasprotju z mnenjem mnogih vodilnih oseb, ki smo jih v začetku omenili, pravzaprav človek in ne proizvodnja, Toda mnogi ljudje so zelo čudni in občutljivi in ih zato ne moremo spoznati z zakoni prirodnih znanosti in ehniko računanja. Zanje nikdar ne vemo, kako bodo na posamezno naše nalogo reagirali. In prav zato jo za večino vodilnih ljudi najenostavnejša in najugodnejša rešitev vprašanja vodenja v tem, da delajo z ljudmi tako, da so takoj navdušijo za vsako idejo in jim je "glavno dele" proizvodnja.
1©^
Vodilna oseb-1, lahko skrbi za nabavo materiala, za proizvodne programe? in njih uresničitev, za razdelitev gotovih proizvodov itd., kjer jo to stvar, zaradi katero podjetje ali ustanova uspeva ali propada; ne moro pa proizvajati, kor proizvajajo edino le delavci. Zato nora vodilna oseba usmerjati vse svojo napore v to, da postopa s svojimi podrejenimi tako, da so le-ti voljni pomagati mu z izvrševanjem nalog.
Poglejmo sedaj n^šo proizvodnost! Če je ta visoka in če narašča kljub raznim preprekam, in prekinitvam dela, potem smo svoje delo kot vodilna oseba dobro opravili. Če pa jo naša proizvodnost nizka in morebiti' še pada kljub dobrin pogojem dela, poten je to znak, da moramo svoje odnose in način dela z delavci izboljšati.
Pomnimo: če ima vodilna oseba okrog sebe podrejene, ki ^i pomagajo, potem je podjetju v veliko korist, če te pomoči ni deležna, potem svojega dele ni opravila tako, kot je bilo od nje prič:kovati!
Po "PlanikiV
PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, POŠKODBE IN OBOLENJA.
No. Okrajni skupščini socialnega zavarovanja so pri obravnavi zaključnega računa ugotovili visok primanjkljaj zaradi naraščajočih stroškov zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi njihovega priporočila sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora na seji razpravljala o poročilu zdravstvene problematike.
Na področju občine je skupaj 15,834 zavarovanih oseb. Za ambulantno zdravljenje je bilo porabljenih v letu 1958 19,o4o.ooo din ali za 27% več kot v letu 1957» za zdravila 13,o29.ooo din ali za 17% več kot v letu 1957. Odstotek obolenj se je lani povečal od 4,1% v letu 1957» na 4,5% v lanskem letu. To je seveda občinsko povprečje. Za naše podjetje pa je še celo slabše, saj se je povečalo za dvakrat v odnosu na občinsko povprečje. Ta podatek je razviden ‘iz spodaj navedene preglednice o gibanju bolnikov za vsa podjetja v občini.
1956 .i257„__i258_
1.	Rudnik rjavega premoga, Zabukovica
2.	Keramična, industrija, Liboje
3,	Savinjska tovarna opeke, Žalec
4,	Lesno podjetje, Šempeter
5.	Tovarn: pohištva, Polzela
6,	Tekstilna, tovarna, Prebold
7,	Tetkstilna tovarna "Juteks". Žalec
8.	Tovarna nogavic, Polzela
9« Tekstilna tovarna, Šempeter
10.	Gradbeno podjetje., Žalec
11.	Kmetijsko gospodarstvo, žovnek
12.	Kmetijsko gospodarstvo, Vrbje
13.	Kmetijsko gospodarstvo, Šempeter
14.	Kmetijsko gospodarstvo, Arja vas
15.	Kmetijsko gospodarstvo, Latkova vas
16.	Inštitut za hmeljarstvo, Žalec
17.	Agroscrvis, Šempeter
18.	Hmezad, Žalec
2,9	6,6	7,4
5,4	4,2	5,4
5,o	4,6	1,9
3,2	2,9	4,6
5,7	4,8	5,5
5,6	5,1	5,5
2,2	4,8	5,5
5,8	5,6	5,5
4,5	5,5	5,2
5,7	5,1	4,4
2,8	6,8	6,1
2,6	2,2	5,1
2,6	2,2	5,7
2,2	2,6	2,5
2,5	2,4	2,7
o,5	1,8	o,9
4,2	2,5	5,7
1,8	2,4	5,5
Koliko delovnih dni smo izgubili z bolezenskimi dopusti? Kar 97.347 v celi občini. Mi smo k tej številki prispevali 9.314 delovnih dni. Ni niti malo,1 kaj? V idealnem primeru, če bi ne bilo nobenega bolnega, bi lahko delali s 34 ljudmi manj in bi ustvarili isto proizvodnjo.
Po vrstah nezmožnosti za delo delimo izgubljene dni
poškodbe
bolezni
nosečnosti in porodi
10.639
7o.99o
15.7X8
V tem poročilu je tudi analiza delovnih nesreč in drugih poškodb. B?i teh našo podjetje ni na. na j slabšem mostu in smo v tem pogledu dosegli gotove uspehe. Bo po treba še bolj paziti na u-krepe proti prehladu delavcev in na preskrbo s toplim dopoldanskim obrokom, s čimer bomo pozitivno vplivali na odpornost delavcev, ki nimajo urejeno prehrane.
K zaključku bi pripomnil le še to, da je v tem
poročilu omenjeno, da HTZ komisija v našem podjetju ni najbolj delavna in do smo imeli lani zaradi bolezni izgube na narodnem dohodku 26,500.000 din in da od tega odpade na poškodbo 2,ooo«000.- din.
Božo Lukman,
OB 250. OBLETNICI EVROPSKEGA PORCELANA.
Vsi evropski centri porcelana proslavljajo letos 250.obletnico evropskega porcelana. Verjetno ne bo odveč, da tudi mi posvetimo tej obletnici nekaj vrstic.
Porcelan jo bil v Evropi prvič izdelan 28,marca 17o9, lota. Izdelal ga je r.lkčmist in "proizvajalec zlata” Johann Friedrich Bbttger, doma iz Berlina. Ta človek ja kasneje postal simbol evropskega porcelana, njegovo ime nosi danes inštitut v centru evropsko industrije, to jo v Selbu na Bajcr-skem.
Evropejci so že davno pred tem časom želeli odvzeti Kitajcem porcelansko tajnost. Kljub vsestranski špijonaži raziskovanj »eksperimentiranja , podkupovanja in končno tudi ubijanja so niso mogli dokopati do porcelanske tajnosti, katero so Kitajci poznali že od 6.stoletja pred našim štetjem in katero so čuvali s tipičnim kitajskim fanatizmom. Borba zn porcelansko tajnost je praktično trajala vso od lata 851, ko je prvi kitajski porcelan (Kitajci so ga imenovali Ting-Tao) videl tujec arabski trgovec Solymann, Od Evropejcev so videli prvi kitajski porcelan, katerega so dolgo časa naživali (belo zlato), venečijanski trgovci Ealo s svojim bratom in sinom Markom. Čeprav je sin Marko živel na. Kit: jskom 25 lot in prepotoval vse kraje, mu ni uspelo odkriti tajnost proizvodnjo porcelana.
Kr.kor vidimo, jo Kitajcem preko 2,ooo lot uspelo obdržati t-jnost proizvodnje porecimo, z sebe* V Evropi je bil' proizvodnje poreden te j no st le kratek eOs. V ne te j lc-• tih jo zrostla vrsta pore.i-nskih tovarn. Kit-jski porcelan ima. še danes v svetu sloves, toda Evropa si je s svojimi nekaj porcelanskimi tovarnami in porcelanskimi izdelki, bogatimi po svojih oblikah, najrazličnejših dekorjih in lev liteti osvojila velik del svetovnega tržišča*
Eranjo Tilingor.
_DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE.
Delavski svet:
POROČILO IN PREMIJE.
■ V začetku julija je dal predsednik poročilo o polletnem posl.v nju in ugotovil, da smo z doseženimi uspehi lahko zadovoljni.
Z r di polletnega obr-čuna ni bilo mogočo obračun pr mij n pr viti z vsak mesec sproti. Preden pa smo pristopili k obračunu, je ddavski svet dopolnil pravilnik s tem, da sc vključijo v prediranje tudi tisti, ki jim hi bilo mogočo določiti premijskih pravil. (V nekaterih točkah in razvrstitvah po skupinah je bil pravilnik spremenjen). Te imenujemo kratko "dohodterji” in zasedajo v gl.vnem delovna mesta v pomožnih službah (ključavničarji, kurjači, zidarji, električarji itd.), del jih je pa v tehnični in 'dnrinistrotlvni službi ("dministr, tehniki, knjig, uslužbenci itd.).
RESTAVRACIJA LIBOJE.
Občinski ljudski odbor je odklonil, da bi bil investitor rest-vracijc v Libojah in tudi rudnik Z bukovica ni v taki mori zainteresiran, zato jo to gradnjo prevzelo našo podjetje. Rudnik Z .bukovica oc v ta n-men dal z brez-.. plačnim prenosom našemu podjetju n^ razpolago bivšo garaže, v katerih so bo gradila restavracija; naše podjetje in občinski ljudski odbor p- bosta dali potrebna finančna, sredstva.
S pripravami za gradnjo smo že pričeli. Gradbena dol- je prevzelo gradbeno podjetja "Remont" iz Prebolda. Gradbeni odbor, ki vodi gradnjo, ima na rnzpoln-
go 4,136.ooo,- din in sicer 2,936»000,- din od. občinskega ljudskega odbora (to je prispevek Prebolda v skupni sklad Občine) in 1,2oo,ooo,- din, ki jih je dalo našo podjetje.
Delavski svet je sprejel sklep, da sprejme prenos zgradbe v smislu pogodbe in da prevzame odgovornost investitorja s tem, da gradnjo vodi gradbeni odbor.
SPREMEMBA TARIFNEGA PRAVILNIKA.
Že takoj po uveljavitvi novega tarifnega pravilnika se jo pokazalo, da bo treba zahtevati popravke. Popravki se predvsem nanašajo na število delavcev, ki so zaposleni na posameznem delovnem mestu. Gre namreč za to, da nimamo priznanega minimalnega osebnega dohodka za delovna mesta, kjer jo zaposlenih večjo število delavcev, kot pa jih predvideva tarifni pravilnik. Razen tega je potrebna ustanovitev nekaterih novih delovnih nest. Predlagane spremembe jo delavski svet potrdil in bi tako TP zn to leto osto.l tak, kot je, ker so spremembo lahko opravijo lo enkrat po poteku 6 mesecev.
Bože Lukman.
VEČJI USPEH - VEČJI ZASLUŽEK.
O nagrajevanju po učinku in o tarifni politiki v našem podjetju jo bilo že sicer nekaj napisanega v našem glasilu, vendar pa ne toliko, kolikor pozornosti zasluži ta problematika. Zato bomo na tem mestu na. kratko podali nekaj misli o pozitivnih in negativnih straneh tarifnega sistema, kateri je bil osvojen z letošnjim tarifnim pravilnikom, pravilnikom o normah in akordih ter pravilnikom o premijah, katero jo bilo v tej kratici dobi funkcioniranja njegovega sistema mogoče ugotoviti.
V primerjavi s starim načinom delitve osebnega dohodka je nov sistem brez dvoma naprednejši in stimulativno jsi, saj omogoča skoraj vsakemu članu kolo letiva za boljše delo tudi boljši zaslužek, To velja v pivi vrsti za tiste delavec, ki so zaposleni v oddelkih osnovne proizvodnjo, kjer je mogoče delovni učinek točno meriti. Rezultati zadnjih mesecev kažejo, da je osnovni namen novega sistema, to jo: povečani zaslužek na osnovi povečane produktivnosti vsaj v teh oddelkih dosežen. Vez va režijskih delavcev in dal uslužbencev na preseganje plana dohodka sicer ne predstavlja z-nesij vo merilo nagrajevanja učinka
Ul
posameznika, vendar pa jo tudi ta način le vzpodbudnojši in stinulativno jš i, kot pa jo bila linearne do litov viška osebnega dohodka, kakršno sno inoli v ninulih lotih.
Razumljivo pa je, da novi sistoa zahteva še vrsto izpopolnitev in popravkov4 ka,r sao že ob priliki sprejemanja pravilnikov pričakovali. Zg takrat sno sc zavod li, da novi siston nagrajevanja predstavlja velik prcokrot v dotakratni politiki ir.gr'.jovanja in da takoj v začetku ne bo brezhibno delovali V prvi vrsti je potrebno doseči vskladnost nom in akordov ned oddelki in ned posameznimi izdelki, to velja tudi za normative stroškov. Onemogočiti moramo, da bi posamezniki imeli možnost na. račun slabe kvalitete več zaslužiti, V nekaterih primerih jo prav zaradi nerealnih meril dela, netočnih normativov in slabe kvalitete izdelave prišlo do nepovsem upravičenih zaslužkov in negodovanj sodelavcev. Eri reševanju teh neskladnosti imajo predvsem vodje oddelkov posebno veliko vlogo, Vsaka sprememba načina dela skoro vedno terja spremembo moril dela in normativov. Vodjo oddelkov toga no smejo izgubiti iz vida in so dolžni poskrbeti, da se te spremembe registrirajo in upoštevajo.
Delavski svet podjetja je pred kratkim postavil komisije , katerih nalog je, da stalno proučujejo nov način nagrajevanja, zbirajo material o tovrstni problematiki ter po temeljiti proučitvi tega mat riala prodi:ga jo zaključke, Ti zaključki so bodo, kolikor to dopuščajo določila pravilnikov, osvojili že med letom, kolikor pa ne, pa ob priliki sestave novih pravilnikov, k-tari sc bodo, kakor kaže, sestavljali že v nekaj mesecih. Do takrat moramo celoten plačilni sistem proučiti tako dobro, da bo po popravkih za. vsakogar pravičen in da bo v celoti realiziral geslo Mza večji uspeh - večji zaslužek".
Franjo Tilingorr
PARTIZANSKI ROG.
i
Zazvonil je telefon in pri aparatu so oglasi novinar "Jurček". Vabi me _in me opozarja, dr. sem kot nekdanji funlc-
n t	al n on	o	-i 1	OTTA T 1—4 4 .      - y _ . i i _i • «
cionar dolžan obislcati proslavo SKOJ iniciativnega zbora Zvezo slovensko mladine, ki jo bil 17. maja 1945 leta na Ibdstenicah v Roških gozdovih.
Odhod je bil določen za 15.uro in le z malo za nudo smo s ploho vred odrinili proti Dolenjski, Vožnja je
ki je posvečena obletnici
bila kar prijetna in razpelo- / ženjo izvrstno. Še posebno 1 :-aX po sc je bilo voziti po novi AVTOSTRADI od Krškega do Novega mesta mimo prelepih otočkov, ki jih vidimo okoli Oboč-cn. Med Novim mestom in Toplicami p- sc nam je pripetila nesereča. Naš avtobus se jo na rahlem klancu srečeval z
na
z oscbnin a.vtonobilon Fiat 600, ki ge j p o.pravl j-la neka tovarišica, *in pri tcu zdrknil v obcestni'jarek ter tako našlo-’ njen na obcestni breg drčal .še ca, 2o n. Ko sc je ustavil,
■suo ugotovili, da ne noreno ven, kar loži avtobus z vrati naslonjen k bregu. Uspelo nan je zlesti skoz okno, kj. je pred^ šoferjen, S skupnimi uočui suo ga spravili zopet na cesto, žal nan ju bilo zaradi šoferja, saj jo bil avtobus na desni strani zaradi nezgode nočno poškodovan.
V Toplicah
so nas sprejeli in po polurnen postanku spustili proti Kogu, Cesta nas je nekaj časa vodila po slikoviti dolini, poten se jo začela nočno vzpenjati. Ko sc voziš v Rogove višine, si nad lepoto gozdov vzhičen.
Vse jo tako lepo poraslo z uahon in gozd-nin cvetjen in zdi se ti, da si v narodnen parku. Kog ne hrani samo bogatih gozdov in pragozdov, lepote livad, pobočij itd.; tonveč jo zgodovinski sponenik v vsej svoji veličini iz časa .osvobodilnega gibanja.
Mladina, bivši SKOJEVCI, borci in drugi iz vso Slovenijo so sc zbrali na enen od pobočij Koga in svečano proslavili obletnico rojstva nladinske organizacijo. V soboto zvečer sno prišli že skoraj vsi stari nladinski aktivisti in skojevci. Nešteti objeni s starini znanci so dok-z, da jih jo v času vojno in po njej družila nočna tovarišica, ljubezen, ki jc bila
ustvarjena v borbi in pozneje V veso len razpoloženju sc se stari znanci pogovarjali naj-prvo o ton, k:j sedaj delajo, ko že niso več mladinci in kako je bilo v času velikih nladinskih delovnih akcij in uspehov, ki jih je mladina v prvih lotih po vojni dosegla.
Nikomur ni bilo žal, da jo prišel na Rog.Vsi so si še naslednji dan srečni in nasmejani segali v roke. Sodo j dorasla nlcdina je ob tabornih ognjih poslušala starejše tovariše, ki so ji pripovedovali o dogodkih iz časa NOB, Vsi so pravili -ko jc bila svečanost nino in ko jc bila odkrita spouinskn plošča - da se kar bojo, če j in no bo več dano priti v ta naš prelepi "partizanski K
pri napornem ilctivističnou delu.
LU - BO.
m
j=
3
—
i
s
I
s
i
s
s
s
I
r—
S
SLOVO
od Roboršokove mano.
To nesoč sno spremili 'na poslednji poti nošo dolgoletno delavko in istočasno tudi prosvetno delavko nanico Roboršakovo. V našon podjetju je delale 4-9 let* Kako priljubljena je bila ned sodel vci in vaščani, nan jo pokazala številna množica, ki jo jo spremljala na njeni zadnji poti* Kljub svoji starosti jo bila. vodno nasmejana in dobre volje. Ob vsakem pogovoru so je zanimala za življenje v podjetju; posebno rada pa jo obiskovala.vse prireditve Svobode, katere članica jo bila. Videli smo jo, kako jo sedala za mizo in uživala ob pogledu na zabavojočo se mladino včasih tudi do zgodnjega jutra. Verjetno so jo takrat spominjala svojih mladih let, ki gotovo niso bila tako brezskrbna.
Njena smrt nas jo zelo izne na dila. Vedeli smo, da jo v bolnici, vendar smo pričakovali, d so bo kmalu zdrava vrnila mod nas. Mod nami jo no bo več, kljub tonu po so je bouo vedno spominjali, soj si jo s svojin dolom in s življenjem to tudi zaslužila.
5____________________________________________
ALI ŽE
dr: letos nismo uspeli vsa prost'' mosta;
skleniti učnih pogodb z vajenci za
da smo dobili od mednarodna tehnične pomoči odobreno štipendijo zv. trimesečno, prakso v Angliji ali Nemčiji;
dr ima Občinski ljudski odbor Žalec ca, 12o uslužbencev (skupno s krajevnimi uredi) in da se bo s prenašanjem pravic In pooblastil to število še povečalo;
da so pri vseh kr-javnih P°	—.
uradih ustanovijo oz,na	SVET
zborih volivcev izvolijo	f	/1
poravnalni sveti, ki bodo * "u * reševali spore ned državljani , org-nizacijami, uradi itd.
1X4
d n bono na delovnih ne stih, kjer lahko delano invalidi, no
rali zaposliti le-tc, delavca : stih pa bono norali pronastiti
da nekateri novinarji dajejo naši okrasni keraniki kar čedna in vsestranska svojstva. Talco bi po njih nnenju uporabljali vazo 153 tudi za dežnike - seveda nolera* Poizkusite še vi, uorda so bo pa stvar obnesla in bono dali ta predlog patentirati - vazo pa bono preimenovali iz 153 --n 198o - dežoobstraktizen;
aposlcna na teh delovnih ne-drugam; A /rj)
da je bilo lotos v nesccu juniju najvišjo stanje delovne sile, in sicer 485 delavcev in vajencev;
da je obvoza o udnrniškcn delu - ki so jo dali vsi člani kolektiva - v teku realizacijo in da je pri novi restavraciji že precej nateriala pripravljenega za začetek gradnja;
da jo bil dne 11,8,1959 dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora tov, Rančigaj razrešen predsedniške funkcijo. Za novega predsednika je' bil izvoljen tov. Tona Delak direktor Komunalno banko Žalec. Tov, Rančigaj je bil dolgoletni aktivist in je vso skozi opravij 1 zelo odgovorno funkcijo na Okrajnem ljudskem odboru in Trgovski zbornici, kar ga je živčno izčrpalo, Na njegovem novcu službenem mestu mu želimo obilo uspehov*
da bomo izvozili v Belgijski Kongo ccn, 480.000 krožnikov v vrednosti 34,000.000.-din.
Plačilo bo izvršeno v dolarjih, in sicer o,72 # za ducat. Krožniki lool bodo slikani v dekorju PB v eni barvi. Ta pošiljka, pomeni za nas skoro dvomesečno proizvodnjo.
Izvoznik jo "Kemikalija“,
Zagreb.
»
da je v Zagrebu izšla pred kratkim prva številka publikacijo 1,Steklo - porcelan - keramikaTo jo prva tovrstna publikacija v naši državi, katera so bo bnvila s tehnično in komercialno problematiko stekla, porcelana in keramiko pri nas. Določeno jo, da bo nekaj časc izhajala 1/4 letno, kasneje pa vsaka dva meseca. Letna naročnina je 2,000,- din. Potrebna bi bila za vsakogar od nas, vendar moramo priznati, da jo za naše možnosti predraga.
HUMOR V DELOVNI OBLEKI.
V AMBULANTI.
SESTRA:	Pr osin naslodiiji!
Janko vstane in vstopi. Ko pride v ordinacijo se začudeno zagleda v žensko postavico in vpraša:
•'Kje je pa zdravnica”?
ZDRAVNICA;”To sen vendar jaz".
JANKO; "To skoraj ni no-gočo , saj vendar poznan zdravnike obeh spolov, kar jih pronoro celjski okraj. Vas pa šo niseu videl”.
ZDRAVNICA;”Če se tudi stalno sučotc okoli zdravnikov, Van no noren verjeti, da bi vse poznali".
JANKO:	"Le verjenitc ni. Eri nas sc zdravniki stalno men-
jajo in če bo šlo tako naprej, jih bon poznal celo iz vso Slovenije. Poten pa sc ni lahko zgodi, da no zaradi dobrega znanstva z zdravniki inonujojo za sekretarja za Zdravstvo LRS”,
ZDRAVNICA:"Tega strahu nikar ne imejte. Sicer pa kaj Vas boli”?
J ANK:	(M lo pomisli in praviš) "ICor sc boste verjetno tudi
Vi našo ambulante kmalu naveličali, bi začela pri želodcu, ki ne boli vsak ponedeljek in sc to včasih potegne tja do srede. Nato nastopi glavobol in vrtoglavica, ki no muči colo v petek. Sobota naj bi bila počitek, da popolnoma okrevam, nato bi bil 7 dni sposoben za. delo, poten bi vso stvar spot ponovila, seveda če boste se tu. Sicer so bon obrnil na Vašega naslednika",
ZEr.iL JE Pl SBO CDAIlITd E.
Nr. nekom F ostanku por ..•da poročevalce o ■ uepečnoeti poslovanja pod-jo V ja in :• ati drugi., i ur-'vi:
” Izvoz iJ 0
.obro ra zv x p
izvažamo že v vrsto drž::v kot so n. pr, ; Maina, Lun.!,.., Egipt in Urugvajski Kongo5
Mod poslušalca (večino je bila z mislimi udsotna in j Lila lena
ne, se bodo šli kop..L ali na delo na polj . itd,) sc --Tinček in Lonček zdramita a in sc med -njima razvije tale pogovor £
v,_______«*pr
r--£7 Z
j Lila za'pon s tel.s ali bo doz ali K
Tinček: 'Ule vem ali sam dobro slinil, da je -poročevalec r .kul Urugvajski. Kongo? Veš vrta . in vrta ., pa so,no norca spomniti, kje bi bil t kraj”.
Tonček: "Zastonj vrt^š, tu gre .namreč z dvi kraja in ne za enega in sicer za Urogvrj, najmanjšo drž vo južne Amerika, ki laži ob Atl^ns".:ea oceanu ob zalive La Plata, in Kongo, deželo ob Srednji Afriki, k/ ju dobila, ime po reki Kongo, dolgi 4.377 km in je po količini vode druga na svetu Belgijci so ji iz “ljubezni” dodali še svoje ime in jo tako imenujemo Belgijski Kongo, ki uživa “kolos-*Ine” kolanialn ureditev.
Tinček: "Veš morda je poročevalec glodal perspektivi! , in predvideva glede rm 'tonske sposobnosti konglomerat teh .dveh celin. Vidiš in take l°hko to. postane nov zenljapis--ni pojem”.
„ trinajsta pl;čav
Fran:	"Veš Žan, še ga bova. pila. Predsednik upravnega odbor
nam j zagotovil tr in. j ste plač o'* 1
Žan:	“Bež4 . beži, kako moreš biti tako naiven in vre
jeti, ko sam veš, da smo vsa .roditve iz čistega d; hodka namenjena za plače, upor-.bili za premije".
Fran:	"N: 1 stne ušesa sam f lišaj, in L. n- o o st enim - vend
nam mi lagal”!
Žen* "K j s.i pr	slišal?"
Fran* "Bokee je, la bora d..iil± za sodni soc drugega polletja presežek in če jo tako, potem borne gotovo pri j !i tudi za ta mesec eno plačo!"
EMO.
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman.
Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje.
Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.