▼«to LXXL št. 49« LfnfcOajn, ***** S. marca 19S8 Cena Din L— unaja ram* aas popokma. izvzema? aeoeije is praznine — ineerao do su peui vrst • Lnr 4. dc iou vrst i um 4 00 yc i*» ic auo vrn * ots i. veeji meriti peut fnti Utc i.—s r'optifi pc govoru inaeratn) laven posebej - »Slovenski Narod« veli* neseno v Jug'slavit) LHr 12.— za inoaemitvr Din 25 — Rokopisi m oe vračajo. uuiiNurrvo in up«avni«tvo Telefon: SI -22. 31-23. i 1-24 31-25 ID 81-26 Podružnic«; MAKI Ho K Stros*mayerjeva Sb — NOVO MJ^IU. LJubljana** C telefon n 26 - CK1JK. celjske uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1, telefon it 65; poumaoica uprave; Koce nova Ul 2 telefon tt 180 — JKSEN1CB: Ob kolodvoru 101 Postna nrantlnlra v Ljubljani tt 10 361 avstrijskih Schuschnigga Veliko fronta pa se zborovanje v U jača — Vesti o — Nacisti v vladi bol] osamljeni, Schiischniggova Latz, 2 marca. br. Pod vodstvom deželnega glavarja Rciteria so včeraj nižje-av stnjski kmetje priredili demonstrativno zborova. re Vsi govorniki »o naglašali. da so avstnjskr kmetje za samostojno m neodvisno Avstrijo ter da bodo zvesto pod prraJi politiko dr Schuschnigga Eden izmed govornikov je naglasi l da kmet le sicer neradi bodi jo na ulico, kadar pa bo treba branit avstrijsko neodvisnost, bodo vsi čutili trde kmečke pesti. Gradec 2 marca AA Notranji minister Seyaa-lnquart je prišel sooči v Gradec N.a postaji in na ulicah so se zbrait množice, da bi ga pozdravile Toda minister ie izstopil iz vWka eno postajo pred Gradcem in se pripeljal z avtomobilom po stranskih ulicah v mesto Na večeri, so ga pozdravili zastopniki štajerskih narodnih socialistov, pozneje so pa bile po ulicah manifestacije za lnquarta. Tudi Heimwehr za Schuschnigga Gradec, 2. marca Danes je bikj v Gradcu zaupno zborovanje bivših vodilnih članov Heimwehra. Z ustaa*vM*mja patriotske fronte je Heimwehr stopil popolnoma v ozadje, ae nazadnje razcepil na več frakcij in je bil že leto dni politično popolnoma mrtev Večina njegovih člane, se je sploh umaknila iz političnega življenja sedaj pa so zopet stopili na plan in na današnjem zaupnem zborovanju sklenili, da se brez izjeme in ne glede na prejšnja politična nesoglasja pridružijo Sehusch-niggovi fronti za obrambo samostojnosti ta neodvisnosti Avstrije. V tem smislu bo-bo vsem zaupnikom izdana navodila s pozivom . da aktivno sodelujejo v borbi proti nacistični nevarnosti. Dunaj. 2 marca AA V nedeljo priredi, kakor poroča »\Velfblatt«. patriotska fronta po vse i Avstriji shode z ge<*1 >m »S Schu-schmggom za Avstrijo« Zborovanj se udeleže vsi člani vlade m ugledne osebnosti patriotske fronte. Zastopnik nacistov v državnem sveta Dunaj. 2 marca A V Narodni socialist dr Hugo Junj ki so ga po sestanku v Berchtesgadnu sprejeli v patriotsko fronto, je imenovan za člana drZavnega sveta- Nesoglasja v dunajski vladi Dunaj. 2 marca br Vedno bolj se širijo vesti, da je zaradi početja hitlerjevcev. zlasti pa zaradi nastopanja notramega mi-n*«:tra Sevss-lnquarta prišlo v vladi do hudih nesog'asii Schu«»chmggovi pristaši zahtevalo, da se Sevss-lnquart odstrani iz notranjega ministrstva ter da se mu dodeli kak drue re^or To /shrevo podpira zlasti delavstvo po svojem ministru Rothu. češ da bo ^icer neminovm- pnšk) do krvavih ■dkov. če bodo smeli hit'er cve se nadalje na ta način izzivati pod patronanco notranjega ministra Dane« je izšei »c kratek demanti, ki pe samo zatrjuje, da niso resnične vesti, da bo lnquart dobil kak dru2 resor Chautemps v zagati Poslanska zbornica je odklonila kompromis, ki ga je odobril senat — Vlada bo najbrže podala ostavko Pariz. 1 marce, br /aradi spora med poslansko zlomco io anatom j? nnah^rski predsednik Chautemps zašel v nemogoč Položaj in vSe kaže. da te to oilocil za ostavko Vč#»rai ie v senatu s t »m. da je postavil vpraAame zaupnice dosegel, da ie senat e-pre. jel kompromisno 0e#9dik> g'ede spornih točk zakona o delovnem statutu. Fonianska zbornica pa ie ta kompromis odklonila in je kljub opozorilofn ministrskega predsed- nika, da ga s tem desavuira in onemogoči pr?d t^ni'om. spreiela v tretiem čitan.u prvotno besedilo zakona. Seje oh t zbornic so bile zaradi tega odeodene. S^nat s^ bo ponovno sestal dan »s poto44ne ob 17 poslanska zDomica p<* zvečer ob 21 Ce se do tle: ne poereči doseči sporazum, kar pa je malo verjetno, ho Chaut?mips prisiljen podati ostavka Francove grožnje Angliji Španski nacionalisti so s svojimi na Gibraltar zadeli na najobčutljivejšo točko London, 2. marca. o. V vsej angleški javnosti so izzvale veLiko ogorčenje izjave, ki jih k» podal včeraj na neki svečanosti v imenu generala Franca njegov propagandni šef gesneral Oueipo de Liano V obmejnem me stecu pr.M Gibraltarjem so fran«•ovci priredili nekako protestno zborovanje proti An-ans CTa kralja. Obsežen procTam s večat os t L ki bodo prirejene, njemu na ».'as: pra videva med druirirn tudi pomorsko para o. veliko parado vojske in fa.> s'irne milice, vežbe vojnega letalstva in tri velike prireditve fa-tistitea s ranke. Za sprejem Hitlerja v Rimu se že marljivo pripravljajo. Samo okrasitev Rima je vlada določila štiri milijone lir. za vse surejem« in svečanosti v rast nemškemu državnem« karve'^rju pa ie določenih 10 rnilijonov lir izreinih kreditov Še nikoli niso bili oelasi tako učinkoviti kakor bodo v SLAVNOSTNI 6TEVILKI »SLOVENSKEGA NARODA«, ki izide v zelo povečanem obseiru m pomnofeni nakladi obenem kot velikonočna številka 16. aprila. — Mislite že zdaj na to in reze t vira it e si čim prej lep prostor za oglas v naši jubilejni itevUkL Gradec v znaku kljukastega križa Gradec, 2. marca br" Gradec je od »noči podoben pravcati hitleijevski prestolnici Ko se je zvečer izvedelo, da je prispel v mesto notranji ministei Sevss lrquart. «o se zlasti v središču mesta kar naenkrat pomvile na vseh hi^ah hitl**rievske zastave s kljukastem križem V središču mesta se je v prvih vejemih urah zbralo okro 99 541 89 669 78.471 62-912 57395 83367 63.430 11308. Žrebanje Državne razredne loterije budi med občinstvom od dne do dne večje zanimanje To se ne kaže samo na udeležb: pri žrebanju v veliki dvorani Trgovskega doma. temveč tudi po čim živahnejšem povpraševanju po srečkah. F*reprosti ljudje prihajajo dopoldne v Trgovski dom, da bi kupili srečke, a tam jim seveda ne morejo postreči z njimi. Postrežejo jim lahko samo z informacijami, kje so naprodaj srečke. Nekateri se pa tudi začno zanimati za srečke, ko so nekaj časa proučevali žrebanje v dvorani in ko so iim neprestano zvenele v ušesih vsote dobitkov. Večina ljudi, te prihaja k žrebanju, ima srečke. To se jim čita že na obrazu Največ je preprostih ljudi, ki izkušajo srečo, da bi se postavili na noge ter zlezli iz tesnih razmer Mnogi izmed njih verujejo v srečo vse živi jen ie. čeprav ne zadenejo nikdar večjega dobitka Kdor začne koketirati s srečo, ji mora hočeš nočeš ostati zvest čeprav ona ni njemu zvesta. Ni brez pomena, da je sreča ženskega spola, saj je tudi prav po žensko muhasta. Posebno zanimivo je proučevati njene muhe pr= ^rebaniu. Večiih dobitkov je znatno mani kakor malih, zato ie pač tudii večia verjetnost, da bodo izžrebani v tem večiih presledkih čim manj jih ie Toda po^o^to se zgodi, da se vrste večji dobHki (pod be-«;edo »večii« razumemo dobitke od 3.000 din navzgor, ker je dobitkov no 1 000 din r»atveč> «ko*-»1 bre* pre^iedVs* T«ko 1e b:1o dooo'dne izžrebanih nekai dobitkov po 10 Heoč d?r» »anovret^o m*d tem ko večkrat ni bil i-H^S^n v rfaMCom pr**1«*fVn r»oh*n ve**i dob;**k Sreča ie vraž^ rmiha*ra: zdai bi rada I>l»»«-i» vse iz rokava, da je «t«ri» »TJrl^i^a^ln Jf+«^rflV rr#»*k *»'0 ob t»*«et* H« M t>~«**",*S«1* TlI- 4P n* -r«»r»1 «4 9 v%o1r"v+o-—i f48Xa v Vsako uro Je kratek odmor, ko te izkli- politični o6$o\nl6 Odločno ugovarjamo ! »Gasilec* fe v svoji 2. Hevilki objavil predavanje, k* ga Je Imel dr Fr. Sušnih na tečaju gasilcev v Mariboru o narodni zavednosti. Ni napačno fo predavanje, vendar pa predavatelj mestoma rarvija nazore, ki se ž njimi nikakor ne moremo strinjati in ki bi lahko postali za razvoj našega jezika usodni, ako bi se uveljavili. Tako na primer uči: »Bodi zvest domači govorici: Pohorec svoji pohorski, Korošec svoji koroški, Pr tek svoji prteški, Savinjčan svoji savinjski. Kranjec svoji kranjski! Kako smešno je. ko gre domače dekle kam v mesto slu žit, pa se čez mesec vrne in te noče znati več po domače, ampak po hrvatsko afi ljubljansko ali po tako zvan t književni in papirnati sloveničini zavija! Nič boljši niso fantje, ki se od \*ojakov vračajo in se v govorici po tuje pačijo, ker se jim zdt to bolj fantovsko in izobraženo. So reči, ki se jih mora človek držati. Taka reč Je domači jezik . ..« Ta nauk, ki ga daje spoštovani dr. Fr. Sušnik gasilcem, je kriv nauk, kj ga mora vtak, ki mu je pri srcu zares lepa in blagoglasna materinščina, odločno zavrniti. Ali se res hočemo vrniti nazaj v one čase, ko so nam šole in uradi, vojaščina in trgovina kvarili in pačili naš Jezik, da ta jezik skoraj ni bil več slovenščina, marveč »kronska špraha« in prostuli »kuheltajč«?! Ali naj bo res vzor in vzgled našemu človeku glede jezika »Frtaučku Gust U *n »Kurent kuva Neia« in tista pošastna govorica, ki se jc iz mest širila na kmete in še danes tam nt izumrla, katere vzorec je ovekovc-čen v stavku »frava so zašafati, da tebh sklofam na ganfc«?/ In tisti afront proti lepi slovenščini, ki jo dr Fr. Sušnik porogljivo imenuje »tako zvana književna in papirnata slovenščina*! čemu so naše šole? Menda za to, da se naš deca nauči poleg drugega tudi lepe svoje materinščine! Zakaj potem pišemo in izdajamo knjige v »tako zvani kniiževni in papirnati slovenščini« in jih širimo med ljudstvo, ko ga na drugi strani učimo, naj se raje drži stare »Šprahe« in ongavi po rovtarsko, kakor v Prešernov h časih?! Kdo ve. ali je spoštovani gospod dr Sušnik kdaj čiial in razumel Prešernovo »Novo pisarijo«?! Tudi zanj velja Prešernova žgoča satira: »A! žlahtne kranjske tam cveto besede, kjer govoriti dosti več ne znajo pastirji samski, ko imena čede? Tam, kjer po stari šegi se dreka jo, kjer ne zmaje Jo dost al nič jezika, besed nemskvavcev grdih ne poznajo.. .* Rotaryanci in framasoni Predsednik Rotaryjanskega kluba v Su-botici je ime! na zadnjem rotaryjskem sestanku govor, v katerem je odločno nastopil proti temu, da se rotaryjce često istoveti s framasoni. Kakor poroča subotiški »Neven«, je predsednik Dezider Roth v svojem govoru poudarjal med drugim: »Gotovi nepoučeni krogi nas često zamenjujejo s framasoni in nas zato tudi napadajo. Porabljam to priliko, da s tega mesta kot predsednik Rotaryjskega kluba v Subotici svečano izjavljam, da rotarvjan-stvo ne stoji v nobeni zvezi s framason-stvom in da naš klub nima absolutno nobenih stikov s svobodnimi zidarji.« FranhovsM Hs{ 99Nezavisnost" V četrtek je izšla prva številka že napovedanega frankovskega glasila v Zagrebu. Imenuje se »Nezavisnost«. List bo izhajal kot tednik. Odgovorni uiednik Je dr Dragan Hrvoj, predstavnik konzorcija pa dr. Stjepan Landikušič. Članke za prvo številko so napisali: Stjepan Vroič, bivši radičev-ski poslanec, dr. Ivo Cuzzi, odvetnik v Splitu, in Dragutin H tvoj, odvetnik v Klanjcu. V uvodniku pravi uredništvo, da mu bo »trajen svetilnik na potu skozi življenje oni veličanstveni duh, ki ga Je Hrvatom namenila prošlost preteklo stoletje, ko 9o v gosti megli tapkali, iskajoč sebe. duh Ante Starčevi ca,« V drugem članku dr. HrvoJ dokazuje, da st StarČevičevi in Radi-čevi nauki načelno nasprotujejo, da so kakor ogenj tn voda. — O frankovcih prm^i »Samouprava«, da so posebno močni po mestih. Četudi govore, da so zvest* dr. Mačku, ki ga smatrajo za vodjo hrvatskega naroda, ven d m se še niso nikdar odrekli dr. Ante Paveliću tn njegovi razdiralni in izdajalski akciji v inozemstvu. Darujte za *Zvon£Uov* sklad Sorzna ooročifs. Corth, 2. marca- Beograd 10. — Pariz 14.06. London 21.6075, New Torfc 480.625 Bruselj 73.10, MIlan 22.66, Aanatardani 240.90. Berlin 174.20. Dunaj 74. — Praga 15.14, Variava 81.76, Bukaretta 3.25. »8COVBN8K1 NAROD«, sreda, 2. marca 1938. Stev. 4U Danet Y RESTAVRAČIJI-KLET „Slanlkovo poleđino" „zvezda" Prt*lt«, n« hm Vam Šal! MMftftVa O* fr. — 6. me BVečer V Mlotttt restavracij«, prvovrstna via«! servira Vrnite jim pridobljene pravice! so vplačali prtspe vfce v p*m ■ tj—11 fond L^iM'fML. 2. mnM £Havfr& icfetvAc io rrurJrj fjn-• tem, fcfer Jim nfco prttnana dtržbe-■a leae aa pokojnino. 2Jt več let ac bore ■a tp elerocKumo pravico. tod* n h bo v gim* je JjjMB Tjm j n r r jpa v puščavi, ki ga nihče ne Asi ali bolje rečeno: ga slišati noče? Zakaj ne ne priznavajo leta službe ra pu&»i&rntT+r>t ea fcate r« .«n '.*r*'^.r*rf prfsj^\4ce a» pv€**zxjtki sklad? Jagoelovenske državne železnice tvorijo ee» kompteks omrežij, ki so preje pripadala raznim železniškim upravam V glavnem ao Ib bile srbske državne železnice, zatem hmansico-hercegovinske; del: avstrijskih m m*d£arsk*h državnih železnic ter končno «ieii brr^e južne železnice Pri vseh upra-^Rtfl *eh železnic izrzeaosi srbske, so bili pokojninski skladi in sncer deljen., t. j. m nastavljeno osobje posebej io za delavce posebej. V te sklade so uslužbenci plaCeve-M prispevke in rudi žeiezniee so prispevale procer^ji-n. V»k uslužbenec jc bil za sta-aoat ali za invalidnost preskrbljen. Prizadeti želeanfČarj; iz okoliša ljubljanske direkcije so večinoma pripadali bivši jožni železnic:, pri katere upravi so obstojali trije pokojninski fond! in sicer prvi za uradnike, drugi za poduradnike ter siuge in tretji za delavsko oeobje Ko je bi1 delavec nastavljen, so bile njefo^e pravice i» provi/nsketfa sklada prenesene v penzij-aflci sklad za 9ittge. In ravno teko so bile pamvice poduradnik*. ki je napredoval v nradniško kategorijo, prenesene iz fonda aa slutfe ter poduradnike v fond za uradnike. Jnžna železnica ie bila 1 1923 prevzeta. Njo so si raziiri'i« ;.trri države in arcer na podlagi Omko zvant^a rimskega akorda, torej p*»eodbe. Država *>. prevzele proge ter vse premično in nepremično; vse ustanove, meri katerimi so tudi omenjeri fondi ter končno vse osebje na njim pripadlem owsnJp». v fcobknr te bilo v dotično drža-pristojno aH v kolikor si je to pristojnom z opciio pridobilo Jugoslavija je prevzete fonde likvidirala a mamestn nj-h je b;!o z takonom določeno, da bodo dr#an*nf 'i*''i7bvr.ci prejemati p^ofHtne iz državne blagajne. Leta 1923 je bil izdan prvi rak on ah pragmatika za državno prometno osobje. Ta zakon ni bil bo$ve kako napreden. Tudi prejemki so bili meh"' Tt.r razdeljeni na tri dele. Toda eoo dobro stran je ta zakon imel, to mu iBOramo priznati: l7re uslužbence s tolikih različnih telemiskfh ozemelt z nairazlrčnei-sihM pravicami oz. z nikakimml je ta za-kam Izenačil. Zakon ie določal, da se uslužbencu, kadar bo nastavi jer. računajo vsa «Jn tcd.-i j pri tistanovr r*rehJ*a leta službe z* napredoval je In za pokojn.no. S to <:«>•> so bili vsi uslužbenci zelo »tovarn, ker jr M vse hrti riiiUce, pri kateri ftlezni*' upravi it kdo služil, veljala enako in ker je dofočala, da se račvnarn \rsa leta za *fr>pm ro jn pokojnino, so tudi postale ie pridobljene pramce v pokoin n-sk:h rondih odveč. Ko je torej novi sakon sitopU dne 1. XI. 1923 v veljavo, so bili vsi nastavljeni uslužbenci po njem prevedeni in vsa leta sTuž be, ne glede na to. koliko so bili v teh letih bilo nasiavljeni ali nenasla\ljeni. so se uslužbencem računala za siopnjo plače in za pokojnino. Zakon jc ostal ;c skozi tri IeU neokr- njen m ne je nad! vnete onim, ki no bih na-ilsrrtjVtri V nadaljnjih letih, t. J. v l. 1924. 1#25 In 1936 vračunal ves dotedanji čas srnfbe ni snjpnjvj plače in za pokojnino. {.opravi pa to oči vodna ni šlo v račun in je bilo v fin. zakon 1926 27 vneseno novo tolmačenje zakonskih določb čl. 206. ki ae glasi, da se uslužbencu računajo *amo nastavljena leta za napredovanje. To je bita prva sprememba, ki je povzročila nešteto razlik med prometnim osebjem, ki je bilo z zakonom is 1. 1*23 naravnost idealno rzenačeno v dottnostih in pravicah. Prva posledica te spremembe je biia, da je bilo v okolišu ljubljanske železniške direkcije okrog 130 uslužbencev, k: so bili nastavi jeni v L 1926. degradirani glede stopenj plač. Degradacije so se izvršile šele v letih 1929 in 1930. Ti uslužbenci, ki so že vsi imeli nad 20 let službe, so izgubili okrog tretjine prejemkov, t. j. od 400 do ">00 drn mesečno. Dejansko znižanje prejemkov je zadelo samo uslužbence ljubljanske direkcije, kajti v zagrebški so jim prejemke pustni. Drj^i udarec je sledil, m sicer je bfta § 1. marcem 1929 izdana naredba, s katero ie Mk> dok ceno. da državni uslužbenec pridobi pravico do osebne pokojnine, če je že 10 let v službi. Prizadeti pc ao imeli /e po 20 in tudi 30 let službe, ali ne nastavljene. Toda za pokojnino bi morale ~" ' r-.;tev glede na to novo določbo tem bolj. fcer so si pokojnino bili že pridobili s članst\*om v pokojninskih fondih. Končni udarec pa je bil prizadetim zadan z novim zakonom ali pragmatiko z dne 1. julija 1931. ki je v celoti nadomestil prvega iz 1. 1923. Ta zakon v svojih prehod-nih odredbah priznava službena leta pred nastavitvijo samo. v kolikor so bili uslužbenci že pred 1. IX. 1923 nastavljeni. Nastavljenim pred 1. septembrom 1923 se priznavajo vsa službena leta za stopnjo io za pokojnino. Nastavljenim v 1. 1924 tn 1925 se računajo vsa leta za stopnjo ne pa ni pokojnino Medtem ko se vsem ostalim, pozneje nastavljenim, ne priznavajo aena-stavljena leta nit; /a stopnjo niti za pokojnino. Ker pa niso vsi stori uslužbenci bili pred 1. IX. 1923 nastavljeni, ampak so se nastavitve izvajale, z ozirom rta večno pomanjkanje kreditov, le počasi in postopoma, je ostalo mnogo usiužbencev, ki so sicer opravljali isto službo ter z isto odgovornostjo kot nastavljeni, še nenastavljenih ter so prišli do nastavitve v letih do 1931. pa še do tedaj ne vsi. Tem uVužbencem so predstojniki nepre-"chorna zagotavljali, da ne bodo ničesar rz-stubili in ra.Lu::»_m o ljubljanskem pripustu 8D0 lahko kmalu pri kraju. Plesov je bilo letos malo, čeprav je bil predpust dolg. in šc na tistih redkih je vladalo mrtvilo. N*e vemo, ali tudi to da raz i ož rti z gospodarsko teoxijo Hipotez je "več, zakaj v tem pniiin se je slednjič le vrtf v nedeljo teden pri Kavčiču zbor obrtnikov, ki ga je potem predčasno taključil sreski načelnik g. Matej Kaki. Obrtniški zbor je bil napovedan za 15. aro, pa ni bilo z napovedano uro nič! Sele potem, ko je zastopnik centrale g. Re-bek svečano izjavil, da je bil zbor pravilno prijavljen že v sredo, je bila otvoritev do-vofjema. Kavčičevi prostori eo bili dobro zasedeni, opazila pa se je odsotnost najvaž-eejMi funkcionarjev škofjeloškega obrtni-ftega zdrulenja. kar je napravile čuden vtis, tem bolj, ker ae je pred nboroia po-ndarjalo, da je sestanek gospodarske važnosti za slehernega obrtnika, ki ima količkaj obrtniške samozavesti. Govora obeh uglednih predstavnikov obrtništva, tako predsednika g. Josipa Re-bek-i, ki je govoril o spioftnih obrtniških eospoii * rakih vprašanjih, kakor tudi svetnika g. Josipa Amhroiiča, ki je utemeljeval svoj predlog glede zaščite in razdolžitva obrtnika, »ta bHa sprejeta z največjim odobravanjem. Kot slednji se je prijavil k besedi domačin g. Ivan Hafner, ki je podvrgel delovanje Škofjeloškega obrtniškega združenja temeljiti, ostri, a ifpmvičeni kritiki. Pojasnil >c razmere, ki vladajo v loškem združenju m ugotovil, da je v sedanjih razmerah vsako smotrno m vestno delovanje v prid obrtniških interesov udtljučeno. Govornik j« razpravljal o mzstavi, o Zvezi jugoslovanskih obrtnikov, o načinu sklicevanja sej, o poslovanju razstavnega odbora, o čevijar-skem kongresu v Celju, o ustanovitvi cenzurnega odbora, o manirah, ki jih imajo gotovi gospodje v Skofji Loki, o komasaciji združenj m podobnem. Morda bi brli slišali še kaj več in ie bolj zanimivega, da ni bila govorniku odvzeta sredi njegovih Izvajanj beseda ha je b« tako zbor neprostovoljno zakljaičen... Kolasice v škof )i Loki škof ja Loka. 1. marca. V ponedeljek teden so imele naše Kola-šioe občni zbor pri Homana, ki ga je otvorila m vodila predsednica, učiteljica s. Ljuba Lendovskova. Kot delegatka osrednjega odbora je prispela s. Eatova. Poročali sta poleg predsednice še tajnica s. Van da Jer-cogova in blagajničarka s. Vida Horvatova, a razrešnico je predlagala s. Marija Ferjan-čeva. Delovanje škofjeloškega KJS ie bilo rudi lani posvečeno veliki ljubezni do trpečih in pomoči potrebnih. Vsega gorja KJS seveda »i moglo lajšati — kje naj vzame sredstva — a marsikod se je njegov vpliv vendarle zelo Wagodejno poznal. Humanitarno delo zebteva idealizma in vztrajne požrtvovalnosti. Obojega so imele loške Kolasice. KJS v Skofji Loki šteje 310 rednih članic, 35 ostanorsk in 4 dobrotnice. Iz obsežnega poročila posnemamo le nekaj glavnih podatkov, ki kažejo nase Kolo v najboljši luči. Dan oljk je izredno lepo uspei, kakor tudi materinski dan. Višek dobrodelnosti je bil dosežen pač z božićnico, ko je bilo obdarovanih 65 deč-kov in 31 deklic z oblekami, čevlji, klobuki in jestvi-nami. Zastopstvo škofjeloškega KJS se je udeležilo odkritja Tavčarjevega spomenika v Poljanah, a na dar godu dvorne dame Franje Tavčarjeve je posetilo Kolo svojo visoko voditeljico na Visokem. Seveda je Kok> sodelovalo todi na slavnostnem večeru svoje jubilantke v Ljubljani in poklonilo za internat primeren dar. KJS v Skofji Loki pa je praznovalo tudi 70 letnico svoje predsednice in dolgoletne odbornice s. Beti Home nove. a od smrti ene največjih do-brotnic loškega Kola s. Regme Levičnikove poteka 10. leto. Kolo je polepšalo grob s cvetjem in prižgalo lučice. * V ostalem je podpiralo KJ5 ubožne matere in družine i obleko, perilom, denarjem, moko in živili sploh. Posebno pohvalno se omenja delo s. Marije Hatm-rjeve. ki pomaga Lz dneva v dan stradajočim revežem. Skratka: Delo Kok je biio posvečeno pomoči bližnjemu! Še več je bilo v načrtu, še večje so bile potrebe — a Kolo ni vsega zenoglo! Novi odbor je ostal isti, koopti-uni sta bili vanj še ss. d rumova in Plav- liaoičeva! Kolu, ki ga vodita ljube2en in odprto srce do siromašnih, želimo obilo uspehov rudi v bodoče. Naj jih nič ne moti. Tudi zapiotniški napadi ne! Iz Celja _c Zveaa bojevnikov v Ljubljani iriredi v nedeljo 6. narra t. 1. v Olja spominsko proslavo s sled^im sporedom". 1. ob *>. uri sv. maša s cerkvenim govorom za v vojni padle tojavnike, 2. ob 9. uri predavanje 6 skioptičnimi slikami. Predava tajnik osrednjega društva g. Lukez Rudolf: a) o bojevniški organizaciji, b) o spomenikih v vojni padlim žrtvam v raznih državah, c) o naših slovenskih spomenikih, d) o spomeniku veem v vojni padlim Slovenc?m (iirob neznanega slovenskega vojaka). Pred predavanjem bodo bojevniki zakeli >Oj ta soldažki boben t in >Oi Doberdob«. Vstopnine ni in so vab- —e li celjske statistike. V mesecu februarju je obiskalo Celje 1042 tujcev (881 Ju-goslovenov in 161 inozemcev) nasproti 1009 v letošnjem januarju m 900 v lanskem februarju. Pri cal jaki borzi dela ae je od 21. do 28. februarja na novo prijavilo 74 Vrez-posasnih, posredovanj je bilo 50, odpotovalo Ja t, isusgi pa m ama*. ljaUai> ostaff t evMtfvri 1296 brezposalnih (1149 m očkih in 14T ženeJt) nasproti 1349 moškim in 142 ženskam) dne 20. februarje. —« Umrla M v torek zjutraj na Glavne« trga !• ? 75\ litu olsTOsli vifcrra po riaduči-teijja aa, Jo$fpfcia šribarjfrva, roj. Hofbauer-jeva. Fskojna« ki je Sila odločbo narodna in blat* sena, taapišUa Heerko AaMelo, sdpms^ diuSjssl g. Filipa Vrtevaa v Oelhi, ter m Maksa v Mariboru i* Josipa v Celju. Po gvefc bo v lebiek ob l6. iz hiša žalosti na okolM« pakopaiidee. Pokojni bodi Ohranjen blag anomtfi. svojom naše iskreno sofcalje! —e Nesreča a« pariva. V loli v 51. P^tru v Savmjtoki dollai je padla 23-lertni elužki- nja Antoniia Gacnikova po stopnicah in si zlomila đeeno roko. V torek si je 52 letna dninarica Cecilija Metlicarjeva iz Lsvca pri Celju pri padcu v eozdu slomila levo nogo.. V n<*ieljo je padel 19-lefeii osmoSo-lec Maks Gruden, sm upravit sija jetniSnice v Celju, pri smučanju pri Celjski koči tako nesrečno, da si je flomil desno roko v zapestju. V ponedeljek Je padel tJi-leifnemn poseetniku Ivanu Kune ju na Sedlarjevem Ur! Podčetrtku pri delu na Sagi hlod na deeno nogo in rmi jo zlomil pod kol snom. Pnnesrecenci se edravfjo v celjski ho!n!fa.riboraItj obrtnički parlament. V ponedeljek zvečer je bil v Narodnem clo- mu občni zbor Stovenakaga obrtniškega ciruštva v Mariboru. Zborovanje je vodil zaslužni dolgoletzii predsednik g^. Sojč, ki je urvodoma po2d.ra.vil zastopnika Zveze obrtn-'h dniiH:ev v dravski banovini g. Iglica iz Ljubljane, mefftnega obrtnega referenta g dr. Senkovica in obrtno za-dnižnega nadzornika sr- Založnika, na^ar je poročal o društvenem domovanju v preteklem letu. Poflrobno o tean delu je poročal tajnik g. Kosar, ki je razčlenil vso borno mariboiskeg^i obrtništva. Glavna )x>rba Je vebala :Vuamaratvu in industr j-skainu delu v mariborski Lam i inici. N"a- tane^ia statistika pokarala, ksrko obrtniško delo v kaznilnici uničuje mariborsko obrtništvo O povol.Uuirn blagajniškem stanju je poročal g. Hich. F^ri volitvah je bfi zopet izvoljen g- Lojč za predsednika. Za častna člana sta bila i^oljena gg. Su; nč Josip in Ivan Kvas. — Marica Lubejeva bo gostovala. V nedeljo 6. t .m. zvečer gostuje v eni svojih najuspelejših vlog kot Hannerl v opereti :>Pri treh mladenkah« bivša dolgoletna in priljubljena članica mariborskega gledal 1- 3ča, goapa Marica Brujnen-Lruibejeva. _ Hi&a je agorela. Pri posestniku Francu Živartu pri Sv. Janžu v dravograjskem areau so ac vnele saje m o^enj je zajel vso niso Ker ni oik) takoj ponioči, je hica do tal zgorela Skoda znaSa preko ?0 tisoč dinarjev. _ Z drugega nadstropja je padel. V ponedeljek dopoldne se je v ruski soli splazil 121etni delarvčev aan Franc Kranjc iz Rue aa stopnifičao ograjo v &ugtim> nad- in Obležal v prvem natlPtropju i fazbito lobanje. Poftkodovanca 80 prepeljali v ma-ribMHb bOtoloo, kjer m bori e đ&irtjo. — feokelj v go»tiliiL V neki gOfetilra na Glarličm triu so se pljfeni gtJBfeje st«pli. Ker je grofctto, da bo prl6K> do krvopretit-ja, Je gotrtllničar Mart iti GoiOb pomirjeval pretepače. Ptl teta je zadobšZ sabcH-rjaj v hrbet , tla je irjrirnd iskati zdrav-nižko pomoč. ŠŠetfi KOLEDAR DAJNES: Sreda, 2. marca. Katoličani: Sampiicij, Pepelnica, DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Indtjsftci iia^robart apo- K3N/0 SLOGA: Princesa koral KJKO ITNiaJf: Poteipuhi, KZKO MOSTE: >Vesela škota< in >Princesa Marjeta«, PODRUŽNICA SVD: Predavanje viš. nadzornika Humeka >Sa*irsi in vrtni škod-Ijinrci v fHimu« ob 19. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. DEŽURNE LEKARNE DANES: Mr. Leustek, Plesljeva cesta 1, Bohov ec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič — TriaSkSa cesta. 3xt»€>el mrem V \*čerajšnji beograjski »Politiki«: čitamo: »Postupak sa predajom telegrama na drugim jezicima u toliko se razlikuje od propisa za telegrame na državnom jeziku, šio se oni morajo buhštabirati.. .* Sa beograjskih ulicah te pozdravijo napisi: Glancpigteraj, veš, bubikopf in druga taka jezikovna ropotija, da se ti kar lasje ježijo na gta\'i, če čutiš kaj usmiljenja z ubogim jezikom. Toda malim, komaj pismenim obrtnikom človek še ne more zameriti, da tako neusmiljeno mrcvari jo svoj materini jezik. Nc moremo pa oprostiti tako razširjenemu listu, kakor je »Politiko«, da telegrame buhštabira. Iz Trbovelj — Parcelacija občinskih zemljišč. Pred meseci je ob6inski odbor sklenil razdeliti večje komiplekse otočmakega zem I j itV/a med delavce in nameščerBoe, ki Gi žele zgraditi stamovanjeflce bj&oe, da se tako omili občutno pomanrjkanje stanovanj v dolini. Vsakemu interesentu, ki ai hoče zgraditi hišico, bo občina dala 100 ma zemljišča brezplačno, dočwn bo moral ostalih 100 m2, ki so potrrebnl za stavbišče odnosno vrt, plačati po 5 dta za kvadratni meter. Ra«am^.jivo, da se je na ta tigodno polni do rtbčto^ prijavilo mmogo reflektantov, od 'katerih je večina zaposlena pri rudniku in ki upajo dobiti pri rudniku, v kol kor nimajo zadostjndh, lastnih sredstev, brezobrestna posojila za gTacmjo hišic. Te dni bo občina izvršila pcurceiacijo svojih parcel, ki pridejo ket EJtavbSča /na. na v edeme zgradbe v pošt Razdelila ho p-reda-5*em zemljiSče, ki ga. y& pred leti kupila od £. Pavčinia odnosno Parašuna in Ki leži alcrog občinske bolnice, nato zemljišče za posestnikom Lčar- fetm in pa rceic aa gasils'kiim aomom. v Tr-""■sn/ljah. Tam bodo nastale nove na^^1'^- m. ki bodo s povećano občimiko kolonijo tvorile novo vas delaverv in upokojencev na severni peiiferiji Trbovelj- — Očistite obrežja potokov. T>a. sse preprečijo po_nlala:iske popiave in njih kvarne posledice, odreja občina, cia morajo vsi posestniki ob stiugali potekov in hudournikov ter posestniki vodnih naprav očistiti struge in posekati ob bregovih vse drevje, grmovje in Štorov je, ki Štrli v vodo ter ovira njen tok ter bi utegrnilo prej ali slej pasti v strugo. Po 10. marcu bo posebna koniLsija pregledala vse strugč vodotokov ter }yo one, ki niso odpravili opisanih nedostatkov prijavila oblasti, ki jih bo z aakonitimi sredstvi prisilila k izvršitvi te odTedsbe. — Fu»tna netlelja je mfcnila pri na^ brez posebnih s^ozacij. V soboto z\ečer je bila. sicer v sokolrtkem domu pustna prireditev, ki je bila prav dobro obskana in tudi originalnih mask ni manjkalo, vendar pa od leta do leta bolj izginja, navada, cLa bi odrasli ljudje hoo5li po eeetali našemljeni, kakor je b"Qo to pred leti še stara, navada v puhnem ča^U. 8e po preobratu so mladi ftmtje v srvojl razposajenosti radi pokopavan pusta in pri nekem takem obredu jih je zasačila roka postarve in radi posnemanja :'n smešenja verskih obredov se je morala dvojca zagovarjati celo pred esrožnim sodiščem v Celju. Ali je ta slučaj tako ostrašu joče vplival na druge, aH pa je kriza tudi našo mladino zresanila; zadnja leta je v dolini videti v pustnem času le malo našemljen*, vedlio manj na tudi takih, ki so nekoč iskan in našli v alkoholu edino uteho v križih in težavah vsakdanjega življenja. Eno pa je gotovo, da danainja mladina ne hodi in posnema več rada tradicij svotfh prednikov, marveč da iftče fen hodi nova peta, ki so za IjLKistvo v mnogočem koristnejša od starih kvarnih navad ia razvad Toda žal ne vsa mladina.' Iz Ptuja — Predpustno rajanje se je letos pri nas zelo dobro obneslo. Oosedaj so bile Se vse prireditve dobro obiskane ter moramo v prvi vrsti omeniti prireditve Sokola in pa Slovenskega tenis kluba. Tudi v soboto je priredil Sokol za svoje člane družabni veder v Narodnem, domu, ka je bil zelo dobro obiskan. Pojavilo se je tudi več mask. V društvenem domu pa so ime H Nemci svojo predjpustno zabavo, ki je b:'5a tudi izredno dobro UTMMR min Prišlo je tudi več gostov iz drugih krajev. ; — Pomladno cvetje se je že pojavilo na trgu, kamor ga donasajo kmetice. Obilo je zlasti zvončkov, ki so letos selo zgodaj pokukali iz zemlje, saj imamo št sneg- in it** 4g »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 2. marca 1938. Stran 3 Tragikomedija človeka, kl Je Živel kot siromak srečno in zadovoljno, čim pa je postal bogataš, mu je Življenje postalo pekel... Jutri v kinu UNIONU! taMB^Mg^tatM MR. DEEDS (izgovori: Mister Dlc) MILIJONAR - DOBROTNIK Najsijajnejša družabna satira — Film, ki je žel ogromne uspehe ! V glavnih vlogah: GARY COOPEB, #eaa Arthur DNEVNE VESTI — Kralj krstni boter *:nu rntnAk^ga priseljenca- feft. Vel. kralj Peter II. je bil v ponedeljek krstni boter deveter:.': snaU srromasnega nemškega priseljenca v vasi Sibovsko, prnjevorsk: srez. Ludvika Ge-rata, ki mu je rodila žena že 13 otrok. Visokega botra je zastopal komandant 9. ar-tfljearijskega polka polkovnik Mirko Grgić iz Banjaluke. _ Italijanski kralj na razstavi slikarja Gjuriča. Razsta-v> jutgoeflovenskega umet-r-ika Milenka GJur:ć* ;'e posetn v nedeljo italijanski kralj Vlttorio Emarruele v spremstvu svojega adjutanta generala Maria Asinarii dl Bernezza. Kralj se je vpiaal na razstavi v spominsko loij gx> RazsUva je bila včeraj zaključena. — fredba o dria\n»h tiskarnah umaft-njeuav. Precej prahu je bila dvignila v naši javnost; vest, da se pripravlja uredba o cLrfca.vnin tisk^rnaJi. K: \A pomenila ha udarec za naža tiskamiška podjetja. Obenem se je pripravljala izprememba zakona o učnih knjigah. Zastopnik tiVkarrii-škfh podjetij in organizacije grafičnih delavcev sto odločno nastopili proti odredbi *rr±avnih tiskarnah. Na anketi, ki Je oi\3. v soboto v Beogradu, se je zastopnikom kjaji^arnJSkin in t^*oern-skin organizacij posrečilo prepričati rnerodajne kroge o utemeljenosti svojih zahtev ln bili so D radno obveščen!, da je uredba o drzavrrh tiskarnah umaknjeca. da se sprav! v Sklad s privatnimi interesi. Tudi zakon o ličnih knjigah ne bo uveljavljen, temveč bo v .6ttn»:.u zahtev knjig;am;£kih ia ti-organJzacij z uredbo fir.ančne-odgoden. pozeeje pa Lzprerne-tako da se bodo prizadeti interesi knj carni£kih in tiskarskih podjetij. KINO UNION 22-21 Zichrerjevm zaba\-r.a opereta y> Lan* tretctier« Potepuhi Erika Druzovi*, P. Horbiger, L- En-gli^eh. Riid-df tari in Greti Tbetmer Nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri I*rotne»*i univerzi. Na univerzi so bili promovirani za 4lofctucJe prava odvetniška koocipienta Franjo Ofner in Miroslav shAec. za doktorje medicine pa KaaJmir Derganc, Marij A vem. Hm 1 Ofner ta Viktor Vokjak — Alezk] prmiojr n nase Ostesnice- Vce raj zjutraj ie r riplul v Split večji madžarski tovorni parnik. ki je pripeljal i* Ness-caje premog za nate državne železnice. — Nevestina oprema bodice KraJj»<-e. Preko Splita so peljali včeraj »j—rfii—* opre no aa bodočo albansito kraljico. Peljali sta jo ena najboljših madiar-skih šivilj ln mod-etka. Z vla!-:om sta pri-speli v Spfct .od koder sta se odpeljali s psa-nhsonm v Drač. Seboj sta šoaeM sest velikih kovčkov rasne robe, največ seveda oUek. klobukov, merita itd Iz Tirane se vrneta v Split odkoder odpotujeta v Pariz po poročno otjfceko za grofico Appouvi jevo. — Iz Sluzbeneira Mete*. >Shx8beni nst kr. banske uprave dravske barxrvine< št. IS. z dne 2. t- m. objavlja ukaz o imenovanju patriarha m bok t pravoslavne cerkve, ukaz o premestitvi sedeža občane r**!. sreza r^JMlanskaga. iz Beil&evega v DoL uredbo o ranči snem sporaaumu med kraljevino Jugoslavijo in Beigiisko-luk-sembursfco gospodarsko unijo, pojasnilo za ijporabo predpisov S 22 zakona o obvezni telesni vzgoji, navodila o priskrbi poslovnih knjižic pomožnega osebja v obrtfli. razvrstitev prevocaae proge Vevče—Ljubljana, popravek o avtentičnem tolmač e-nju iitedbe o likvidaciji kmetskSi dolgov, popravek ▼ objavi tečajev državnm vrednostma papirjev pri sprTe^manju za kavcijo .pravilnik o strokovnih tečajrh za ob-činđttce udesegesice, banovo odiočbo o otvoritvi ~n trajanju strokovnega tečaja za občinske usiuiber-ce in oposE>rik> banske uprave glede obrtno policijskih odobritev za spremenjene obrtne delavnice ta Industrijske naprave. — Zdravniška vest. V imenik zdravnikov ndravntffce zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Rupreeht Janez Stanko. — Mvarske kožne bolezni v dravski bn-a*»vim. Po stanju z dne 25. februarja je bila v dravski banovini svinjaka kuga na 20 dvorcih, svinska rdečica 6. kuga čebel-ne zalege na 3. steklina na 3, garji na 2 in šuštavec na 1. — Vreme. Vremenska nanoved pravi, da bo spremenljivo vreme, deževalo bo v presjerikih Včeraj je ^n^atA najvišja temperatura v Splitu 12. v Zagrebu ln Beogradu 11. v Marfboru 10.6, v Ljubljani 5J, V Sarajevu r> Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.8, temperatura je znašala 34» — Tanina kobile v ?p. Hajdini. 1* hievn posestnika Matevža Dolvnka v Sp. Hajdini pri Ptuju je bila v ponedeljek ponoči ukradena 13 le*, stara kobila rderkaste barv^. Ikra lena koVila. ki je vredna 2.KO0 din ima na slavi veliko l>elo liso. na vratu in na rebrih ra je nekoliko ouulj?na. Orožniki domnevajo, da so kobilo odpeljali cigani ali pa jo je ukradel kak tihotapec, ki jo bo <;ku$a1 spraviti v Avstrijo. — Sleparju jo nasedla. Po.-v'- Agata K. iz o'«.n!ir* Laškerra se je seznanila - podjetnim 4~>-letniin postopačem .ložeton Dre-nikom. ki je doma iz okolice Lojzatca, sicer pa brez Malneea bivališča. Drenik se i* znal A_ratj prikupiti in ji pihati na du5o. Obljubil ii ie tudi zakon, nakar ie izvabil od nie Ml din in pa srebrno uro z verižico. Hreni ka pa je \T*»!a nor fn sra Aeata ni vrf videla. Ra75ofcxrr»nka je kleparja prijavila orožnikom, ki era 7aopkra> tud i zaman zasledujejo. — SWa čuvaja mrr^Koga ^Titilnikn "•r-a svetilnika Sv. Ante pri Silbi je imel srečko, ki je zadela v predzadnjem žrebanju 300.OOO Imel pa je samo četrtinko. tako da je dobil 75.000 din. Doslej je živel zelo slabo, saj ima mu otro*:, plačo pa nizko. — Italijani bodo l°vf!i polenovko v Severnem morjti. V spliLskem pristanišči i nakladajo na italijansko ribiško -Tonn^ pgedMjg. Ladja odpluje k Spitz-bergom, kjer bodo Italijani lovili polenov-ko. v Se verao n.ota se klatita brata Tone in Ivan PavtHr, doma iz kranjskega okraja. Dasiravno sta oba na obrtnika, raje lennharita in krad?-ta. kar jima pride pod roko. Oni dan sta ukradla v £t Vidu več eevljarsk«»2a orodja, v Viimariih pa srebrn namizni nož in nekaj čs5. Tatinska brata zasledujejo orožniki. Iz Ljubljane Ih» >*n Jakob f« Dev Mar. v Pslja in M o t^eraik 7 ffd^no Oleo Hediet iz Ljubljane. 0o*ma delwnims Pianoma naše«ra " k»*<:a eledali^Ca na- pokrene eestit- ke! Vr^f «»^ spremenilo, vremenska pororila ss p« stara, že tretjič moramo opozorit:, da so bila včeraj po mestu fcopet iz- na stara vr*H!ieoska poročila Zveze za tujedii promet Na glavnem kolodvoru ie bilo relo ;*>roei|n e*d 2f> februarja, po m^stu pa oi rM.n^^eljka. Ljudje si *e veckio n^ more- aziožiM. rak«i ni mogoče tipkanih ;-oro-« 1 zmenjati v*ak dan. ali jih vsaj a i stra- ni ti, ce ni novih, ^e bi vremenska poročila iz tujek i h krajev m bila potrebna, bi jih turistična orsaniiacija najbrž ne uvedla. Zato bi pa bilo tudi logično, da bi jih sproti izmenjavala, saj pri nas ni ves mesec enako vreme. Vperaj je nastopilo iuSno vrime v Ljubljani. *ato so bili mnogi športniki že tem bolj radovedni. kek>no vreme je v drugih krajih —lj Dela Marih ihafovsdiih klasikov, tako zvanih ma'lrigalistov bodemo slišali prihodnji ponedeljek, dne 7. t. m. na koncertu znamenitega mlsdineikega zbora Wiener-San-Lrerknabpn. V I. delu svojega koncerta nam hodo zapeli 4 take madrigal? in sicer 0 saerum con vivium. od G. da Croce-ja. dalje Una hora. delo skladatelja da Vittoria. ki |e živ.d v tasti od Ma 1545 do 1611. zasto-f^an je Mozart s svojim zl>orom za soliste in zl>or Lnu lati- Pominum in na5 Jakob Gallus (1860 Ho 1501) -s nevron lahnim zborom Aseendit Deus. II. in III. del koncerta obsega dela klasične literature in narodno pesem. Koncert se vrši v ponedeljek. 7. t. m. ob 30. uri v veliki Filh. dvorani, predpro-daia vstopnic ]ia je v knjigami Gl. Matice, sedeži od 10 do 40 din. stojišča po 5 in 7 din. Na koncert opozariamo že dnne*9. —I j Vid vaših oč» si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprasanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana — lj .**«*ntjak«lM-ani ponov«» {»osle^lnji? z.a-1>avno Molnarjevo veseloigro *-Nj ?na velika ljubezen v sol>oto 5. t. m. ob 1*0.15. U v nedeljo r>. t. ni. ob 15.15. kot popoldan>ko pre-ist.ivo Ta lepa topla in prisrčna sgo<1ba osvaja in nav-bi5uie gledalre «s SVojO v?dro vsebino, duhovitostjo in finim hu:i»rjeni. S0-tielnjefo: Bučarjeva. Wrischer-Peirovčiceva, Goničeva, ilanžič. Križnik, MtMr in 'lrugi. Kd->r S; hoče od <>rra na*='H.>jati, naj OOSeti predstavi. To sta nepreklicno poslednji vpri-7oritvi te izvrstne ves^loijrre. Prihodnji teden bo premiera Bučarjeve spevoigre *Smu.k smuk'. — lj Ena najzanimivejših rajiutav. ki je bila odprla pri nas v loslednjem caSu, bo gotovo razstava upodabljajočih umetnic Male teis^ke nntant3 (.lugoslarvije. Rumunije in Ccffkoulova%e>. ^voja dela l.odo razstavile najodličnejse umetnice vgeh treh držav. Razstava ho odprta v Jakopifevem paviljonu ml f>. do 20. marca. —lj l'redavanjf. Prirodoslovne*a draštva. V torek. 8. t. m. ob '20. l*o predaval v mali Filhamionični dvorani g. doc. dr. Albin Se-liskar o tenii: ^Zival in rastlina kot reagent*. Predavanja bo združeno s projekcijo slik in s predvajan jem poskusov na preživelih organih. —ij Poskusen vlom v mestno blagajno. V noci ori ponedeljka na tor?k ie bil poskusen vlom v tresor ine»dne blagajne, ki se pa ni posrečil. Vlomilec* je ^kužal vdreti v prostore mastne blagajne, a v zavarovane blagajnike prostore ni mogel prodreti. Napravil je le £kodo na vratili in okovju treisora. ki znaša ca din <>00 in ki jo bo povrnila za »vainira. ker ie zavarovana lako blagajna sama. kakor tudi v blagajni se nahajajoča gotovina. Druge Škode ni bilo. Uprava policije je po ugoto»vitvi dejanskega stania ukrenila vse potrebno, da se storilec izsledi. —lj Namestil venca na ?rob prof. dr. A. šerka je daroval v sklad dr. A. Serka ing. Kraje Ma;iia. bans-ki načelnik v pok. 200 din. Iskrena hvala! —lj Vlom v trafiko. Te dni je nBkdo vlo mil v trafiko Frančiške Kolarjeve v Tovar niški ulici 17. Vlomilec, ki se je po-lužil vitriha, je odnesel 20 zavitkov savskega tobaka. v?cjo množino raznih cigaret, papirja, nekaj čokolade, bonbonov in 100 din v dro-blati tako. da je Kolarjeva oškodovana za 1090 din. —li Oporarjamo na ladnje predatanje v te?aru Splošnega i?nskega društva Vzgoja matere, ki bo jtitri v četrtek ob 20. uri na Šentjakobski soli. Predava praktični zdravnik dr. A. Ferenčak o snovi Higijena i*ne. Tečaj se v jeseni nadaljuje. —li Tatvine v niestn. Iz stanovanja Anice Žuranove na Starem trgu je odnesel riržm tat 30 m telega Žifona. 3 m kotenine, par rjavih nizkih čevljev in zapestuo uro, v skupni vrednosti 1200 dirt. Zuranova je tatvino takoj prijavila. V Kolezijski ulici je ukradel nekdo flrigiti KmTa5icen-i novo svetlo pikčasto krito in pa moško srajco, oboje vredno 200 din. Iz stanovanja Srečka Koba-la na cesti v Mesmi log je odnesel tat tom-nomoder suknjič, pleteno temnorjaVo jopico, stntlorjav sviter in par nizkih mehkih čevljev. —lj Čigavo je kolo. Na dvorisTit Figovčeva gostilne je bilo oni dan najdeno kolo, ki je bilo sedaj izro'eno j>oliciji. Kolo je crno pipkano, znamke ?Prima Vera CVclis-, pr?-ce? obrabljeno ter ima tov. St. 1.010.4~)2. !fi izklju^mo, da je bilo kolo, ki je vredno okroij (£>i> din. ukradeno in pu5£eno na dvo-risMi. Lr.-tnik naj se javi na policiji. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 2. marca: zaprto Četrtek. 3. marca: Beraška opero. Red B Petek. 4. marca: Ob 15. uri: Veronika De-seniska, Dijaška predstava po globoko znižanih cenah o<3 14 clln navzdol Ob 20. url: Produkcija Plesne šole Mete Virtmarjeve. Izven Sobota. 5. laven. marca: Zadrega nad zadrego. OPERA Začetek ob 20. url marca: Evgenij On je gin. Red Sreda. 2. Sreda Četrtek, 3. marca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red četrtek Petek, 4. marca: naprto Sobota. 5. marca: Grofica Marica. Izven Prvič v letošnji sezoni. Premiera Dvorakove opere »Jakobin« bo v torek, 8. t. m. Tudi to delo velikega češkega mojstra se odlikuje po izredno lepi glasbi. V basovski vlogi bo gostoval g. Marjan Rus iz Zagreba. Premiero pripravljata kapelnik Neffat in prof. Sest Uradno vremensko poročilo z dne 2. t. m. Rateče-Planlca, 870 m: 4-4, oblačno, mirno, 90 cm južnega snega, skakalnice uporabne. Kranjska gora, 810 m: +1, barometer pada, 50 cm južnega snega. Dovje-Mojstrana, 650 trt: 4-3, oblačno, 25 cm južnega snega. Dom na Kom ni. 1520 m: —2, oblaCno, rosi, 210 cm snega, zmrznjen. Velika planina, 1558 m: 0, oblačno, rosi, bo robovih zmrznjen sneg, sicer južen. Dom na Krvavcu, 1700 m; 0, oblačno, rosi, 100 cm zmrznjenega snega. Dodatno poročilo z dne 1. III. 1938. Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: 4-2, oblačno, jug. 30 cm snega, sren. Mozirska koča, 1344 m: —3, deloma oblačno. 150 cm snega, sren. Celjska koča. 700 m: —2, rahlo, oblačno, snega 20 cm, sren. ■h, 't * iMUtUl MM LIPSKI POMLADNI SEJEM 10J8 začetek: 6. marca. popusta aa nemških železni znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvamčni biro lajpclskog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/1., in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies — Ljubljana, rvrseva cesta 33 — Tel. 27 - 62 ln Bezjak — ulica 25. — Maribor, Gospo-Telefon 20 - 97. Htfflflttfi lil: UB i: u M SI i B*8 ■ ■ RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 60 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, m ono gramov, gumbnic, Ve* lika zaloga perja po 6.75 din, »Julljana«. Gosposvetska cesta 12. PBESKEK Pomladne novosti! Novosti vseh oblačil, kamgarn obleke, perilo itd. najceneje ! P R E S K E B Sv. Petra cesta 19. 1-R- KUPIM 50 par. davek Najmanj« znesek 9 Din STARE RABLJENE ZABOJE raznih velikosti, kakor od tobaka, vfcgalic itd. stalno kupujem. Prešeren Ivan, Kranj. 620 POUK SO par, davek posebej. Najmanjši znesek g Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in Izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 0. zvečer. Najmodernejša strojepisni ca, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od ^7. do 8. zvečer, šolnina najnižja. Priče-tek pouka 3. marca. Tečaji 2 do 4 mesece. Chriatofov učni zavod Domobranska cesta 15. STAIKMnJA Enosobno stanovanje event. s kabinetom ali malo dvosobno išče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za april ali maj. Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Stalenc 589 t. nobenim drugim reklamnim sredstvom os assrete nega čigar selskree Je na» omejen. Caespts prMe e snahe hiae ta s/svon čitatelje v sanje e velikem dne* nUro Je investicija, Id prti korist trgovca is VSAKO fmfr® MLAISA! Ure?! Uporabite rožnato kremo To-kalon, hranilo za kožo, ki vsebuje Biocel. senzacionalno odkritje dr. Staj-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva Iz skrbno izbranih mladih živali. Znanost je ugotovila, da baS zaradi Izgube tega narav* nega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto In mlado. Join zfnfroj Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladki že po prvi uporabi. V nekaj dneb začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kreme rokalon Od ni mastna) Ona razkraja saiedalce ter napravi kolo mehko, gladko ln bela 2ene SO let lahko dobijo očarljivo polt. s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne, Btrmv 4 »SLOVENSKI NAROD«. sreda, 2. marca 1038. Stev. 4U V Slovenj]! je 115» učilnic premalo tsliitii razmere t aaiens šolstvu — m s8ttl]e? Is 152 profesorjev mosnjiortfrth Ljubljana, 2. marca V dravski benovini je zaprtih okrog 200 Tazredov, ker je premalo učnih moči. Včasih ae tudi zgodi, da je zaprta vsa šoia, ker ni učnega osebja. Na nekaterih šolah poučuje le en učitelj. Med tem je nezaposlenih 522 učiteljev; mnogi izmed njih se preživljajo s priložnostnim zaslužkom ter stradajo. V naši banovini je na ljudskih Šolah 1150 učilnic premalo. Taksne so ug/o-tovitve o naši ljudski Soli- Nedavno so bile objavljene v brošuri »Nase šolstvo in brezposelni uči tel jaki In profesorski kandidati«. Brošuro sta izdala Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov in JUU sekcija za dravsko banovino. Iz nje posnemamo naslednje podatke, ki so dovolj zanimivi, da bi se nad njimi zamislila vsa naša javnost Moderna pedagogika zahteva, da se učitelj bavi z učencem individualno, zato bi smelo od pas ti na enega učitelja največ 30 učencev. Toda pri nas mora učitelj poučevati tudi do 100 učencev v učilnici, ki je dovolj velika komaj za 40 otrok. Ljudskih Sol je še vedno premalo in otroci morajo marsikje hoditi v solo po več kilometrov daleč. Jeseni so d ob i L službo nekateri učiteljski abiturientL Pri zadnjih namestitvah naša banovinska prosvetna uprava ni bila udeležena- Službe niso dobili učitelji, ki na njo najtežje čakajo v revščini n pri namestitvah tudi ni odločalo, kdo je prej absolviral. Službo so dobile nekatere abi-turientke iz 1.1937. med tem "ko na njo čakajo še vedno mnogi abiturienti iz 1. 1934 in 1. 1933. Odlok o namestitvi je pa presenetil celo neko abiturienlko na veselih počitnicah v Dalmaciji. Za namestitev 1000 do 1500 učiteljev bi l>i3o treba okrog; 20 milijonov din. kar nedvomno ni r.n~go pri 12 ^iah din državnega proračuna. Na slovenskih učiteljiščih s v T letih diplomirali 1.403 abiturienti. Skupno jih je "bilo namočenih 881. nezaposlenih je tor^j ostalo 522. L. 1931 je ostalo nezapo^lerih 156. naslednje leto že 386, L 1935 584. L 1936 pa celo 656 od prejšnjih let. L. 1933 ni bil nameščen noben abiturient. L 1932 pa jih je dobilo službo samo 14. Na?' učiteljišča zapusti na leto okror 200 nM 1 entov. O hiperprodukciji učnih moči pa ne moremo govoriti, r-o sprevidimo, da je pri 1113 nad 1000 učilnic premalo. Dovolj zanimivo je tudi. da 76 nezaposlenih učiteljskih abiturientov živi v obupnih razr *rah. to se pra-n, da trpi pomanjkanje, stanuj« v nesdmvih stanovanjih ter se preživlja le s priložnostnim zaslužkom. V zelo s'abih socialnih razmerah (kakor dele na kategorij*1 nezaposlene abitu-riente v brošuri) žrvf 208 nezaposlenih učiteljev. Nekatere učiteljice se preživljajo kot služkinje, pletilje in natakarice. . . Ne smete mi si5 ti, da se vsi nezaposleni ptltcip preživljajo z instrukcijami. Učitelje dobite tudi med dninarji in mka^anti. Zelo mnogo pisane revščine je skrite in prava življenjska umetnost je skrivati tako kričečo revščino. Podobne razmere kakor v ljudskem vladajo tudi v srednjem šolstvu, število učencev v gimnazijah je povsoi visoko prekoračeno. Po zakonu o srednjih šolah b: smelo biti po 660 učencev v 16 razredih. L. 1935/36 je bilo na U državni realni gimnaziji v Ljubljani 1.696 dijakov. Za gimnazijo s 660 dijaki bi moralo biti 25 profesorjev. Ko je bilo na n. drž. realni gimnaziji največ dijakov se je število profesorjev celo zmanjšalo tako. da je bilo 12 profesorjev premalo. Ker je primanjkovalo učnih moči. so profesorji poučevali v nadurah, ki pa niso bile plačane. Razen tega je prišlo v navado, da profesorji, ki poučujejo predmete svoje stroke, morajo še poučevati predmete, ki za nje niso kvalificirani. L. 1930 je število nadur naraslo na 552 na teden, k temu je pa treba še prišteti 300 do 500 nadur pouka m strokovnjakov. Direktorji so bili prisiljeni skrče-vati pouk celo za 72 ur na teden. Nezaposleni profesorski kandidati so se organizirali 1. 1935- Tedaj je bilo 80 nezaposlenih, naslednje leto pa že nad 100. a lani 150 Zdaj je nezaposlen h 152 Mnogi čakajo na službo že 4 leta. Roditelji 23 profesorskih kandidatov se preživljajo sami s težkim delom, starti 62 so slabo situirani (kmetje, starovpokojenci. aktivni in vpokojeni poduradmki itd.), srednje premožni so pa starši 51 nezaposlenih profesorjev. Nezaposleni učitelji in profesorji zahtevajo m resoluciji: V amandmane državnega proračuna 1938 39 je neobhodno potrebno vstaviti zadosten kredit za namestitev nezaposlenih profesorjev in učiteljev; učne moči je treba nameščati po vrstnem redu in upo- števati socialne razmere nezaposlenih; upoštevati je treba zakon, ki določa število učencev in prepolne razrede dehti v nove paralelke; sezidati je treba 6 gimnazij in več ljudskih šol; službeno dobo učiteljev in profesorjev je treba znižati na 30 let; učitelje in profesorje je treba razbremeniti, da bodo učili samo toliko ur, kolikor določa zakon za normalne razmere na šolah: plače učiteljev in profesorjev je treba zvišati. Spomenica V->:a£anja ljudske šoie. ki daje narodu prve osnove izobrazbe, in srednje, katere naloga je, te osnove razširiti, ne moremo razpravljati posamezno, temveč skupno. Danes stopa vprašanje našega šolstva ponovno v ospredje. Ml, ki hočemo posvetiti vse svoje moči narodu, mi. ki smo poklicani vzgajati ga. čutimo dolžnost, da rxaidariino svojo voljo, dati narodu podlago za njegov napredek. Za dosego tega cilja, ki je nam vajeni skupen, se moramo zavedati, da si edino s skijpnim delom nas vseh lahko zagotovimo položaj kulturnega naroda. Xa£e ljudstvo in srednje šolstvo pa danes ne semo ne odgovarja nalogam, ki bi j h moralo vršiti, ampak celo nazaduje in propada- Pred nrarti stoji vprašanje: kako se iz> ogniti nevarnosti nepismenosti in nezmožnost: srednješolskih abiturientov v bodočem poklicu? Anoč,, biti država zadovoljna le z nezadostno izobraženimi delavci? Zavedamo se svojih dolžnosti do slovenskega naro la, zavedamo se odgovornosti, zato navajamo dejstva, ki zahtevajo nujne reš'tw. 1150 učilnic primanjkuje. 238 učilnic ogreža zdravja učencev. Razr^ii so prenapolr.jeni Nepismenost, v dravski banovini raste. 150 uč ttljsJiih mest je izpraznjenih z upokojitvami in =rr;-T.Lt.; slnAnji, obstoja na po*roba pu razširitvi obstoječih m .jstc-iovitvi nov h šoi. 500 rc-ezposrhTiri učiteljev čaka na namestitev. 500 novih učnih rr.oči je potrebnih za dravsko banovino, odobren pa je kredit za 500 novih nastavitev v vsej državi, do-m bi jih bilo treba vsaj 2000. 6 državnih srednjih šol v dravsk; banovini je bilo v šolskem letu 1936/37 pre-napolrienlh in je imelo skupaj 52 raz-rc lov več. kot to predvideva 5 8. zakona o srednjih šolah rz leta 1929 59 razredov :. j srednjih šolah v dravski banovin: je bilo v istem šolskem letu -polnjonih in je imelo več učencev, kakor zahteva 5 40 istega zakona, 382 ur tedensko so pouoevali profesorji predmete, za katere nimajo kvalifikacije. 72 ur tedensko je bi! skrajšan pouk na državnih srednjli šolah v dravski bane vini. 552 na^.ur tedensko poučujejo profesorji na državnm srednjih šolah v dravski banovini. Pri tem pa je število brezposelnih profesorskih karo 'at^v, cd katerih ;";h mnozo čaka po več let. naraslo na 160. Pred nami je stvarnost. Foožaj. v katerem se nahaja naše šo.stvo. k: nima dovoli prostorov, ko 5» potrebne nove zgradbe, ko je nujno izboljšati sistem študija, ko r. dovrd uOnih moči. ko so razredi preratrpari. tako .i :r.k -lobli st.k učitelja z dijaki nemogoč nas navdaja z bojaznijo: kaj bo posledica tega. Stojimo pred dejstvom, da bo nepismenost na'ašV^ala radi pomanjkanja ljudskih šol in učn h m^či Kulturno stopnjo vsakega naroda s>? 1 uno po odstotku nepismenosti, ki je istočasno merilo prosvetne politike Prav tako kot ljud^košolska pa je važna srednješolska izobrazba, ker srednja šoa nam m ca dati ljudi, značaja.h in samcih, ki bodo sposobni ne le za nadaljnji stadij, amnak tudi za vse kulturno-vzgojno delo. za katerega bodo odgovorni svojemu narodu Le takšni ljudje bodo mogli pomagati slovenskemu narodu, k je po svojem geografskem položaji: izpostavljen navalu rom?r»stva in germanstva. To spomenico so predložili na merodaj-na m?sta Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov. sekcije JUU v Ljubljani. Ju-goskTv erisko učiteljsko udruž-oaje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Dru-tvo - z:>:>se!nih profe?*orsk'h kandidaten- v Ljubljani. Jugoslovens»ko prof sor ko dru- *tw», sekcija Ljubljana m Zvena društev >3ola in dom«. Ljubljana. Podpisalo jo je pa 23 naših vidnih predstavnikov Javnosti ter 50 kulturnih društev in ustanov D*Aiuranzio umrl V svoji vili ob Gradskem jezeru je včeraj nenadoma umrl znani italijanski pesnik in politik, »junak Reke« Gabriele d' Annun-zio, od leta 1924, knez Snežniški. Umrl je snoči ob 20.05. Ze na predvečer je pesnik čutih da mu je slabše in je zjutraj poklical zdravnika iz Gardone, ki je ostal pri njem do večera. Zvečer se je stanje zelo poslabšalo in ves trud zdravnikov je bil zaman. D' Annunzio je bil zbolel za težko angino. D' Annunzio je bil rojen 12. marca 18S3 v Francavilla v provinci Pescara. Prvotno naj bi se bil imenoval Rapagnetta, toda ta trditev je bila 1. 1899 uradno ovržena. Njegova rojstna hiša je od leta 1926 italijanska narodna last. Šolal se je D' Annunzio v Pratu in nekaj časa na univerzi v Rimu. Razmeroma že zgodaj se je posvetil literaturi in že kot 15 letni deček je objavil več pesnv. Leta 1908 se je preselil v Arca-chon v Franciji, od koder se je vrnil v Italijo šele v začetku vojne leta 1915 in takoj je vstopil v armado. Ze takrat je bil nacionalni pesnik Ttalije in njegovo ime je že slovelo po svetu. Pole? mnogih pesmi je napisal tudi več diam. Njegova de^a kaže-jo tipično italijanskega umetnika, rahločutnega, nežnega, čustvenega in temperamentnega. D' Annunzio je bil pa zr.nn tudi kot politik, kot ognjevit vodja italijanskega nacionalizma je stopil v ospredje leta 1912, ko so Italijani praznovali zasedbo Tripo-lisa. Med svetovno vojno je bil letalski častnik, izgubil je eno oko in napredoval je do poTkovnika. Posnemajoč Garibaldija je zbral takoj po voini okrot sebe četo dobro-volicev. s katerimi je v septembru 1919 zasedel Reko in jo v imenu Italije anektiral. OMtti ga ni preganjal zaradi veleizdaje i nD* An^un^'o se je umaknil v vilo tnkrat umrlega nemškega učenjaka Williama Tho-da v Cn-?mco pri Gordoni ob Gradskem jezeru. Kali;T»cka vlada je zapečatila vilo, ki jo ie D' Annunzio potem kupil od nie. I„eta 1P24. ka so Ttalijrni končno dobili Reko, je bil D' Annnnzio povišan v reškega grofa, pozneje na v kneza Snežniškega. Zadnja leta se je o njem govorilo in pisalo malo. Lutka služi milijone Naibolie plačana zvezda Amerke in s tem eotovo vseea sveta ni letos niti Greta Garbo. niti Simone S monova ali Clark Gable. temveč Charlie Mac Carthv. To je pa lutk^. vi=oka okrog 70 cm. Nastopa v fraku na v navadnem suknjiču pred mikroro*?om. v varljeteju in zadnie čase tudi v frlmu kot pomočnica znanega moj-c-+rp v 4-<---• č-r-pT-p tovoru Eddie Bergena. Mo; ;« Študiral mod->lno in za zabavo se je uči! govori+i trebušno. Zato je bil posebno nadarien in ko si je moral pozneje služiti kruh kot štucVnt. se je lotil tega dela z večio vnemo. Dal si je po lastnem osnutku napraviti leseno lutko in jel je nastopati z no. Uspeh ie bil tako velik, da je obesil studi |e na k1 n "n s*» posvetil samo svoiemu novemu poklicu. Pri tem je pa lahko še pridno študiral, saj so se radijske družbe kar pulile zanj in mu ponujale do 5.000 dolarjev honorarja za pol ure. Iz radia je spoznal Bergena slučajno Sam Goldwyn, ravnatelj Metra Goldvvvn Maver in ko-m čni dialog mu je tako ueajal. da se je jel zanimati za Bergena in njegovo lutko. Ko so mu povedali, da pred mikrofonom nista govorila dva. temveč samo Bergen z lutko, je Sam takoj zavohal mastne do-h-.čk' ir angaži^-al je za letošnjo sezono Bergena in njegovo lutko za pet filmov po 100.000 dolariev. Razen teea ima Bergen že podpisane pogodbe z radijskimi družbami še za 500 000 dolarjev tako. da bo letos za- služil s svojo lutko milijon dolarjev, torej več kakor dvakrat toliko, kolikor zaslužijo najslavnejše filmske zvezde in dvakrat več kakor ima za letošnje leto zagotovljeno najslavnejši violinski virtuoz Jehudi Me-nuhin. Amerika je pač željna novih sen- HaliSax — novi mož Anglije Lord Halifax je star 57 let, pa bi mu jih ne prisodil toliko, temu možu visoke, slo-ke postave, vedno vzravnanemu kakor da vidiš pred seboj dobrega jezdeca. Njegov obraz pa izdaja kultiviranega državnika. Izpod visokega čela zro velike oči misleca, ki se v njih tu pa tam zasveti nekakšen misticizem. Lord Halifax ima široka prožna usta, ki pričajo o velikem smislu za humor. Nikoli se ne skrčijo v stroge poteze iri smehljaj, ki se zdi včasih porogljiv, ni nikoli sarkastičen. Vsa Halifaxova postava je izraz resnega, treznega značaja in globoke modrosti. Tak je na zunaj mož. ki je bil že šestkrat minister in pet let podkralj Indije. DVA POGUMNA MOŽA — Gospod ravnatelj, oprostite, moja žena meni, da bi vas moral prositi, da mi zvišate plačo. — Zc dobro, vprašal bom svojo ženo, če morem ugoditi vasi prošnji. edinstva kot prosvetni minister. Na tem mestu je deloval že pred svojim odhodom in leta 1934 po smrti svojega očeta, čigar naslov je podedoval, je sprejel ime lo."d Halifax. Od leta 1935. je bil postopoma lord državnega pečata in lord predsednika sveta. Baldwtn in Chamberlain sta ga pa pritegnila k delu v zunanjem ministrstvu. Po zasedbi Porenja je spremljal Edena v Pariz, potem je pa odpotoval v Berlin vprašat kancelarja Hitlerja, kakšne so njegove zahteve. Ob koncu novembra je potem francoskima državnikoma Chautempsu in Del-bosu obširno in lojalno poročal o uspehih svojega potovanja. že iz teh kratkih podatkov je razvidno, kako živahno je posegal lord Halifax £e* pred svojim nastopom v angleško politiko in mednarodne diplomatske dogodke. Vidi se tudi, da nastopa svoje mesto kot zunanji minister že dobro pripravljen. Ko je postal podkralj Indije, je dobil plemiški naslov in postal je lord Irwin. Znano je, da je dobila Indija v petih letih njegovega delovanja novo ustavo, ki pomeni nov korak k politični avtonomiji. Kmalu po povratku v London je lord Hali-fax leta 1932 vstopil v kabinet narodnega Jlad fcpregrciftt Četrtek, 3. marca V£z Fantazije in rapsodije (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovenske narodne s spremljevaniem Radij aketra orkestra, poja g. Ladislav Rakovec.— 14: Napovedi. — 18: Konceni Radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poro čila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.). — 20: Prenos 6imfonijsk3ga koncerta iz Zagreba. — 22: Napovedi, poročila. — 2215: Baletna glasba (Radijski orkester). Konec ob 23. url Petek. 4. marca 11: Šolska ura: Morje v slovenski književnosti (g. Slavko Suster). — 12: Lt naših krajev (ptoeče) — 12.45: Poročila. — 13: I Napovedi. — 13-20: Narodne pesmi iz vsepovsod (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Kako si ustvarim svoj dom II. (ga. C i lika Vrar-ko). — 18.20: Igor Stravin^ki: Zar tica (Loi-sean de feu). suita. Uvod — Ples princes — Kraljev peki Bliski ples — Uspavanika (ptlošce) 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leten) — 19: Napovedi, rx*ro6ila. — 19.35: J. S. Bach: Pasi ion po Ma-eju (prenos z Dunaja). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. — 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. Papaninova ekspedicija se vrača Zakaj so bili raziskovalci na ledeni gori tako zdravi — V Moskvo se pripeljejo s posebnim vlakom Poveljniki »Tajmira«, »Murmana« in »Jermaka« poročajo: Rešeni člani Papani-nove ekspedicije so se menda odvadili človeški družbi. Na vsa vprašanja odgovor-jajo v zadregi in smeje. Vsi, posebno Sir-lov imajo vnete oči. Od 1. februarja, ko je jela razpadati ledena gora pod njimi, so spali samo v presledkih po nekaj ur ali še to ne. Zadnje dni, ko se je bližala rešitev, sploh niso mogli več zaspati. Pospravljali so Šotore in se pripravljali na odhod. Fe-dorovu so med bivanjem na ledeni gori zrasli dolgi lasje, ker se ni imel kdaj striči. Ko so se približali pogumnim raziskovalcem ljudje z ledolomilcev, je Fede-rov brž skril svojo dolgo grivo pod ovratnik. Na »Murmanu« sta si Fedorov :n Sir-šov najprej umila roke. vse opraskane in umazane od olja. Ko so se zbrali vsi štirje znova na »Jer-maku«, so se spogledali, objeli in poljubili. Presenečenemu prof. Smidtu so dejali v zadregi: »Saj se že dolgo nismo videli«. V resnici so bili pa ločeni samo en dan. ker sta bila dva na »Murmanu^, dva na »Taj-miru«. Zdravnik se je informiral, kako je z njihovim zdraviem in kako po se počutil: na ledeni gori. Vprašal je Papanina in Krenkla: — Kdo izmed vas je bil na ledeni gori bolan? — Bolan? Ne. bolan ni bil nihče. Zdravnik se pa s tem odgovorom ni zadovoljil. Slednjič se je izkazalo, da se je počutil nekoliko slabo na ledeni gori Kren-kel. ZdraTmik ga je presledal in ugotovil, da je imel uMučnico. todn sam tej?a niti opazil ni. Zdrnvnik pravi, da so bili Papa-nin. Krenkel. Siršov in Fedorov na ledeni gori tako zdravi, ker so uživali vitaminoz-ne koncentrate, kar je povečalo odpornost organizma proti raznim boleznim. Prof. Smidt pa prav*, da se morajo za svoie zdravje rpihvaliti čistemu z^aku v arktičnih krajih in rednemu fizičnemu delu. Ledolomilca »Tajmir« in »Murman«, ki sta rešila Papaninovce, plujeta proti Mur-mansku. S »Tajmira« so sporočili po radiu v Moskvo, da so že pripluli iz območja ledu v čiste vode. Zalita s somčnimi žarki se vidi obala Gronlandije. Na ledolomilcu je zelo živahno. Radiotelegrafisti neprestano sprejemajo pozdravne brzojavke na naslov posadke. Iz vseh krajev Rusije, pa tudi iz inozemstva čestitajo pogumnim mornarjem, ki so pokazali toliko junaštva in požrtvovalnosti ob reševanju Papaninove ekspedicije. V skupni kajuti se kratkočasijo s filmi, med katerimi je tudi film »Peter L« »Jermak«. na katerem se vračajo Papa-nin, Krekel. Siršov in Fedorov, je odplul po kratkem postanku pri islandskem fjordu k hidrografski ladji »Murmanec«, ki so jo zadržale ledene gore. Srečno je priplul do nje in zdaj se vračata obe ladji skupaj. Vo-dia rešilne ekspedicije Ostalcev je poslal z »Jermaka« v Leningrad brezžično brzojavko, v kateri prosi, naj mu pošljejo 24 voznih listkov za vožnjo v mednarodnem vagonu za člane Pananinove in rešilne ekspe-die'je. Za tovor Papaninovesra taborišča je zahteval en tovorni vagon, za prevoz blaga z ladje na kolodvor pa tri tovorne avtomobile. Železniška uprava je na prošnjo železničarjev odredila, da bo pripravljen za Papaninovo ekspedicijo in njene spremljevalce poseben vlak iz Leningrada v Moskvo. V posebnem vlaku bodo tudi salonski vagon". Iz leningrajskega pristanišča odpluie »Jermaku« v Finski zaliv naproti ledolomilec »Truvor.« V Tihi zaliv je priletel z Rudolfovega otoka vodja lanske ekspedicije k severnemu tečaiu prof. Smidta, junak Sovjetske Rusije Ševelev. Vrne se z letalom pilota Mazuruka, udeleženca ekspedicije k severnemu tečaiu. preko Anderma in Arhangel-ska v Moskvo. ROLF F HE MU NT; S4 Soet a razvalinah sE5j==_ __.__^ ■■■ -J'ustoicnsx£ romar — No. povem vam. zakaj. S pomoč i o vašega izuma hočemo prevoditi svet. Milijone sužnjev bomo rešili jarma, pod katerim ;eče skozi stoletja, uničili bomo vse. kar se je Dreživelo in kar ni dostojno človeka. Vrnili bomo človeštvu svobodo. —- T>a svobodo, enakost in bratstvo, ki so mu jih iztrgale nasilne kapitalistične :oke. Zato morate dovršiti svoje delo in zato boste ta cilj gotovo dosegli, kajti sama pravičnost vse pre-magujočega razvoja vas privede do njega. Benson je poslušal te z živim navdušenjem iz govorjene besede mirno. Pod njegovim mirom se je pa skrivala oovsem drugačna odločitev kakor so jo morali slutiti njegovi nasprotniki. Šele čez nekaj časa je odgovoril: — Vse kaže. da se ukvarjate z velikimi načrti, kapitan Pomeniva se torej nekoliko ulj lil m ji o teii stvareh. — Z veseljem. — No torej — v prvi vrsti bi rad priDomnil, c'a je povsem odveč vaša opreznost, ki je vam velela, cla ste se pred menoj tako skrivnostno maskirali menda samo zato. da bi ne uganil, kdo ste fn od kod prihajate. Vem kdo ste in lahko sem takoj uganil, katera vlada vas pošilja, da bi se pogajali z menoj — seveda na način, v svobodni Ameriki neobičajen. — Izbirati moramo vedno sredstva, ki nas najprej privedo k cilju. Iz vašega vidika je m->rda nepravilno to. kar je nam neobhodno potrebno. — Recimo, da je tako Vendar pa ne morete tajiti, da se sliši beseda »svoboda« v vaših ustih kaj čudno Ali se vam ne zdi. da mora zveneti v mojih ušesih samo ironično? — Morda, gospod, toda nas to ne moti. Mi ubiramo kot rečeno pot. ki nas vodi naravnost k cilju. — Odgovarjam enako. Morda. Izbrali ste si jo in nosite tudi odgovornost. Kar se mene tiče. imam čisto drugačne nazore, kakor jih imate vi tam gori na severu. Nisem človek, ki bi mu prvi dušek svobode zasenčil oči in možgane tako. da bi se pustil voditi po potih, recimo strastno divjih. Predno mu je mogel kapitan odgovoriti, je vstopil sluga in izročil kapitanu listek. — Pravkar je prišla brezžična brzojavka, — je pripomnil tiho. toda Benson je slišal njegove besede. Kapitan je očividno pričakoval to obvestilo jn biti je moralo važno, ker se je spogledal s svojima tovarišema in njihovi pogledi so se nemo sporazumevali. — Preči ta j mo brzojavko takoj: Dovolite, gospod. — je dejal kapifa~> "P-zgrnil je listek in tovariša sta se radovedno p- bližala, da bi precitala brzojavko. Glasila se je: Pogajanja z vlado izjalovljena. Tudi poskus v Sofiji izjalovljen. Imate proste roke. Oziri niso več potrebni. V. S. S. S. — Mislil sem si. da konec ne bo drugačen, — je pripomnil eden izmed častnikov srdito. — Vse je bilo samo prazno tratenje časa. — In vendar je bilo treba to poskusiti. — je odgovoril tiho drugi. — Zdaj smo pa prosti in lahko storimo vse tako, kakor se nam zdi potrebno. — In sicer brez nadaljnjega odlašanja! — je vzkliknil kapitan in odložil krinko, kar sta storila tudi njegova tovariša. V nobenem pa Benson ni spoznal moža, ki se je z njim nedavno pogaajl. Čeprav je mogel samo ugibati, kaj se je moralo zgoditi, je vendar instinktivno začutil, da nastaja v tem trenutku popoln preokret v njegovi čudaški pustolovščini in sicer po vseh znakih sodeč ne v njegovo korist Dosedanja prijaznost in vljudnost njegovih ugrabiteljev je bila očividno posledica vplivov, ki so se zdaj povsem izpremenili ali pa sploh izginili, kajti kapitanov glas je zvenel zdaj čisto drugače. — Pregloboko ste pogledali v našo tajno, gospod, — je dejal hladno in osorno. In tudi mi smo po čudnem naključju dobili ta trenutek obvestilo, ki nam dovoljuje postopati odslej drugače, kakor smo morali doslej glede na oficijelne kroge svoje domovine. Dobro ste uganili, gospod, kdo smo. Dobro! Čemu bi tajili? Odveč bi bilo skrivali se še nadalje, toda motite se, če mislite, da vam bo vaša bistro- umnost kaj pomagala. Zdaj ne smete zapustiti te ladje ali mesta, ki vam ga odkažemo, dokler vam ne dovolimo. — To je pa res zanimivo, kako svobodnega se počuti človek med vami, navdušenimi apostoli svobode, — je pripomnil Benson ironično. — Imamo svoje tehtne razloge za vsak ukrep, ki ga storimo in to nam zadostuje. Če smo pa že prišli stvari do dna, čujte naše nepreklicne in ne-izpremenljive pogoje. Se danes pošljete v tovarno pismo, naj vam pošljejo vaš nedovršeni aparat, potem boste pa pod nadzorstvom našega inženirja poskusili storiti vse potrebno, da bo čez mesec dni vaš izum pripravljen za uporabo. — Čez mesec dni! — je vzkliknil Benson porogljivo. — Da! — To je dokaj dolg rok. Čim poteče, storimo druge ukrepe, ki pa vam ne bodo prijetni, kar si itak lahko mislite. — Razumem dobro, kaj se bo zgodilo. Toda govorimo odkrito, kapitan — saj lahko pogledam vsaki resnici v obraz in povem vam tudi takoj, kaj sodim o vaših naklepih. — Radi bi se polastili moči, ki bi spravila pred vami na kolena ves svet. Ukrotiti hočete vsakega nasprotnika vaših načel, vašega takozvanega evangelija svobode in enakosti! Skratka, ostali bi radi edini gospodarji in pokazali svetu, da se da vašim načelom manjkajoča sila prepričanja nadomestiti drugače. A jaz. osovraženi kapitalist, naj vara k temu pripomorem. Dobro ste si to izmislili, zelo dobro! Urejuje Joatp flupenftf — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za opravo ta tnseratnl del Usta Oton Christof — Vsi v LJubljani