Leto XXXVII Št. 41
Murska Sobota 22. oktobra 1987
Cena 350 din
DANES VELiKA AKCiJA
ČLOVEK ČLOVEKU-SOLIDARNOST NA DELU
Pod tem geslom bo danes v vsej Jugoslaviji enotna akcija Rdečega križa, s katero naj bi zbrali denarne prispevke za pomoč bolnim in starejšim, socialno ogroženim, invalidom in otrokom. V Pomurju, kjer je veliko družin utrpelo škodo na poljih in vrtovih, bodo razen denarja in starega papirja zbirali tudi hrano za ozimnico. V' akcijo bodo vključeni pionirji, člani ter mladina Rdečega križa, od delovnih ljudi in občanov pa je
pričakovati, da bodo tudi tokrat pokazali visoko zavest za solidarnost in humanost ter dragocene vrednote, kako najbolj učinkovito pomagati sočloveku v nesreči.
Poudariti velja, da ta solidarnostna akcija aktivistov RK poteka že ves mesec oktober, končali pa jo bodo prav danes do 18. ure. V ta namen so tudi tiskane za-hvalnice v vrednosti po 1.000. 500, 100 in 50 dinarjev, ki so hkrati potrdilo za darovani, prispevek.
Zanimivo je, da so te zahvalnice pošle že prve dni in so jih morali še tiskati. Sredstva za dejavnost RK pa se lahko nakažejo tudi na žiro račun RKS ali v občini.
Če imamo pred očmi dokaj uspelo solidarnostno akcijo za pomoč občanom ob neurju, ki je stekla hitro in učinkovito — na posebnem žiro računu skupščine občine v Murski Soboti pa se je do konca minulega tedna zbralo 200 milijonov dinarjev; od tega 150
milijonov dinarjev z enodnevnimi zaslužki delovnih organizacij, ostalo pa so prostovoljni prispevki — ne bi smeli dvomiti o uspehu omenjene akcije RK. Se posebno zato, ker so 13 milijonov dinarjev prostovoljnih prispevkov zagotovili > 20 krajevnih skupnostih, ki jih ni prizadelo neurje. Tako najbolj ogrožene družine ne bodo ostale same in bo vsaka pomoč dobrodošla!
M. Jerše
Seja CK ZKS o gibanju in sestavi članstva
Avantgarda - brez trkanja po prsih
Mladina v Gornji Radgoni
V znamenju razčiščevanja
Če Zveza komunistov času ni dorasla, je osip njenega članstva toliko večji in spoznana nujnost po njenem očiščenju in pomlajenju toliko očitnejša.
Diagnozo množičnega zapuščanja ZK z vsemi vzroki in posledicami so in še bodo mediji dodobra razširili med ljudstvo, zato še zadržimo le pri nekaj »marginali-jah« petkovega plenuma centralnega komiteja slovenskih komunistov, kjer so razčlenjevali gibanje in sestav partijskega članstva.
Profilira se nov, sodoben, izrazito slojevit delavski razred, ki ga ni mogoče enačiti ali razpoznavati po barvi delavske obleke ali ovratnika.
Postaja in ostaja temeljna socialna osnova ZK, odprta tako za kmetovalce kot za obrtnike in še posebno mladino
ter strokovnjake. Profilira se skratka delavski razred za prehod v 21. stoletje, kar hkrati terja sodobnejše prijeme in metode organizacije, ki se razglaša za avantgardo.
Slišali smo celo za pobudo — pred leti bi izzvenela gotovo nenavadno, če ne bogokletno — naj bi se pri določenih načinih delovanja zgledovali recimo po španski, katalonski partiji ali drugih strankah in partijah, če hoče biti ZK privlačnejša, mikav-nejša, predvsem pa prepričljivejša in udarnejša. V tej zvezi je bil omenjen podatek, da z 9 odstotki prebivalstva, kolikor ga je v naši državi v
ANTIČNI POKOP
Ni bila le klasična otvoritev razstave, kakršnih smo vajeni. Bil je izjemen dogodek za vse, ki smo se udeležili četrtkovega odprtja (in sobotne reprize) razstave Antični pokop v Pomurju. Na ogled je v prostorih stalne zbirke pomurskih likovnih umetnikov v Pokrajinskem muzeju in je bila deležna ugodnih ocen strokovnjakov že takoj po prvem ogledu. Postavitev je domiselna, namen (ohranitev gomil pred uničenjem) dober, ponazoritev insertov, ki pričajo o civilizaciji naših prednikov, pa prepričljiva in pregledna.
Da sta odprtje in razstava pod grajskimi oboki v Murski Soboti izjemen dogodek, ima zasluge tako Irena Šavel — avtorica razstave in kataloga (oblikoval ga je akademski slikar Štefan Mesarič) — kot Gledališka skupina kul-turnoumetniškega društva Štefan Kovač.
Brigita Perhavec (na posnetku) in Milivoj Roš sta interpretacijo antičnih pesmi podkrepila z dovršenimi gibi, ob zvokih svojstvene glasbe po izboru Vujčija Celca in v odlični režiji Duše Škof. Nekonvencionalen pristop, skrivnostna svetloba, primerna koostuma (izbor in delo Katje Če-lič). pokop brez mrliča, družabno srečanje po njem in navdušenost obiskovalcev, izražena tako z aplavzom kot z nepričakovano številčnostjo in vztrajnostjo na kulturni prireditvi, je bilo tisto, kar jo uvršča med izjemne dogodke.
Lahko si samo želimo, da bi jih bilo čim več. B. Bavčar
Foto: J. Pojbič
Zvezi komunistov, sodimo
med množičnejše komunistične organizacije, saj ima recimo K P Sovjetske zveze v svojih vrstah 6,6 odstotka prebivalstva, KP Kitajske 4,3 in KP Italije nekaj nad 2,5 odstotka prebivalstva. Tudi pomurski komunisti so dali svoj delež k petkovemu partijskemu plenumu v Ljubljani. V imenu 4539 članov se je kot 10. razpravljalka oglasila Anica Karba, članica CK ZKS iz Pomurja in ob drugem omenila številko 52, toliko je vse od leta 1981 kme-tov-komunistov v naši večidel kmetijski pokrajini. Ne spreminja se, žal pa tudi ni primerov, da bi recimo mladi kmetje vstopali v partijo. Gotovo problematika, h kateri se bo treba še vračati.
B. Žunec
V okviru soboškega občinskega praznovanja je bila v soboto popoldne v vaškem domu v Sebebor-cih slovesna otvoritev krajevnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Martjanci. Za 253 novih telefonskih naročnikov; od tega 115 v Martjancih, 100 v Sebe-borcih, 32 v Andrejcih in 6 v Krncih — ki so zdaj priključeni na telefonsko centralo v Moravskih
Od festivala bratstva in enotnosti sem se je v občini marsikaj zgodilo, vsaj po besedah predsednika v odstopu, Danila Tirša. Gre za predsednika radgonske konference mladinske organizacije, ki ga je prav dogajanje ob oziroma po festivalu spodbudilo, da je najavil odstop. Najnovejše pa je, da odstopa ne bo, če bodo v občini izpolnili tri zahteve, ki jih je postavilo mladinsko predsedstvo na eni svojih zadnjih sej. Pa tudi sicer bi Tirš svoje delo moral opravljati vse do programsko-volilne konference, ki bo v zadnjih mesecih leta in kjer mu lahko izglasujejo razrešnico ali zaupnico.
In zahteve? Prvič morajo v Gornji Radgoni poskrbeti za to, da v osnutku proračuna zagotovijo dodaten denar za funkcionalno dejavnost OK ZSMS. Drugič: predsedstvo zahteva odločnejšo podporo drugih družbenopolitičnih organizacij in širše skupnosti, posebej pri reševanju najbolj bistvenih »mladinskih« problemov. In še tretja zahteva: konfliktne razmere, ki so nastale z najavo odstopa predsednika, naj v občini rešujejo takoj in na organih dpo-jev. Želje oziroma zahteve same po sebi si-
Visoka državna odlikovanja
Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je na slovesnosti v grajskem salonu podelil visoka državna odlikovanja več zaslužnim delavcem iz soboške občine. Z ukazom predsedstva SFRJ sta red zaslug za narod s srebrno zvezdo dobila Tibor Bagari za uspešno delovanje v krajevni samoupravi v Murski Soboti in Anton Kos za aktivnost v medobčinskem društvu slepih in slabovidnih. Red dela s srebrnim vencem pa so prejele delavke tovarne oblačil in perila Mura: Antonija Baranašič, Terezija Ivanič, Karolina Marušič, Čeda Rihar, Julijana Sakovič, Nada Štumpf in Jože Zadravec: ter Elizabeta Doma iz LB Pomurske banke in Franc Maučec iz Beltinec za dosežke v ZR ES. Medaljo zaslug za narod so izročili Emi Lončar in Agati Ratkai iz tovarne Mura. Dobitnica medalje dela pa je Justina Bakoš iz Mure. M. J.
Obmurska cesta v novi preobleki
Obmurske krajevne skupnosti, Bakovci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci, ter delovna organizacija KG Rakičan — tozd Prašičereja Nemščak so preteklo nedeljo pripravili v počastitev soboškega občinskega praznika proslavo s slovesno otvoritvijo asfaltirane ceste Bakovci —Melinci. Kljub slabemu vremenu, zaradi česar so morali proslavo izvesti v dvorani vaškega doma v Dokležov-ju, so se prireditve poleg pred-
253 novih telefonskih naročnikov
Toplicah, je to gotovo pomemben dogodek. Denar so zbrali sami, del sredstev pa se je nabralo iz samoprispevka. Tako so doslej zbrali okrog 125 milijonov dinarjev. Poleg tega je treba omeniti prostovoljno delo občanov, ki so prispevali tudi drogove. Na ta način je v krajevni skupnosti Martjanci uspešno rešen večletni problem telefonije.
cer niso sporne, saj izpričujejo zgolj upravičeno in razumljivo pripravljenost mladinskega vodstva, da mladinska organizacija v občini ne bo več ena tistih na robu, ampak resnično pomemben element pri odločanju na ravni občine. Predvsem gre tu za željeno enakopravnost z drugimi dpo-ji, ki pa je v praksi večinoma zgolj fikcija. V prvi vrsti je uveljavljanje mladinske organizacije res naloga mladine same, a je to v razmerah, ko članstvo le malo stori za dejavnost »svoje« organizacije, Sizifovo delo. Iz tega potem tudi izhaja, da so mladinci tiho, malone nemočni. S te
Jesenska plodova kostanj in želod pod spretnimi otroškimi prsti oživljata r nove podobe. Ustvarjalnost najmlajših nima meja, in če primanjkuje drugega, zakaj ne bi izrabili naravnih materialov, obenem pa se naužili svežega zraka in izkoristili zadnjih toplih žarkov letošnje jeseni. V ljutomerskem vrtcu, kjer so nastali zgornji posnetki, so se tako odločili in po zavzetih otroških obrazih so storili prav. Spodbudili so otroško ustvarjalnost in domišljijo ter poživili vzgojno varstvo, bb
Foto: Dušan Loparnik
stavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine udeležili tudi številni krajani in gasilci iz vseh štirih krajevnih skupnosti. O modernizaciji ceste, dolge 6,3 km, ki povezuje vse štiri krajevne skupnosti z občinskim središčem, je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Dokležovje Boris Kovač. Slavnostni govornik pa je bil predsednik Občinske konference SZDL Murska Sobota Geza Farkaš. V
O tem sta na slovesnosti spregovorila predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Vaš in vodja odbora za gradnjo telefonije Edvard Stojko, ki je podal kroniko opravljenega dela. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Puconci in člani mladinske organizacije iz Sebeborec.
M. Jerše
strani je tudi tako radikalna poteza, kot je odstop, povsem razumljiva. Malo drugače pa je s postavljenimi zahtevami, ki imajo premalo konkretnega naboja in jih bo zato zlahka zaobiti (če bo to kdo želel). Pri prvi je jasno, da denarja primanjkuje povsod, ne le mladini. Druga je preohlapna, saj ni nikogar, ki bi lahko natančno »izmeril« količino podpore družbenopolitične skupnosti. Pri tretji — reševanje konfliktnih razmer pri mladini — pa lahko dpo-ji naštejejo vrsto drugih, tačas zanje pomembnejših nalog.
Kakorkoli že; da sedanje mladinsko vodstvo radgonske mladine želi svoji organizaciji samo dobro, je nesporno. Malo manj hvalevredno pa je, da dogajanje ne pomaga temeljnemu cilju, ki se zrcali v vse občut-nejši abstinenci članstva, ki se s trenutnimi procesi in konflikti praviloma ne identificira.
Bojan Peček
svojem nagovoru je najprej obudil spomin na dogodke iz NOB v Prekmurju s posebnim poudarkom na 17. oktober 1944, zatem pa govoril o sedanjih zaostrenih družbenih razmerah in težavah. Poudaril je tudi, da modernizacija ceste Bakovci —Melinci simbolizira solidarnostno povezanost, hkrati pa uporabnikom ceste zaželel varno vožnjo. V kulturnem programu so sodelovali učenci bakovske in dokležovske osnovne šole, godba na pihala iz Bakovec in folklorna skupina iz Dokležovja.
Modernizacija ceste Bakovci—Melinci, ki je stala 267 milijonov dinarjev, pomeni za prebivalstvo ob reki Muri pomembno pridobitev, hkrati pa je zgovoren dokaz, da se s skupnimi močmi vseh zainteresiranih dejavnikov in solidarnostjo da veliko narediti. S prerezom traku in krajšim nagovorom je cesto odprl direktor tozda Prašičereja Nemščak Luka Oskomič.
Feri Maučec
aktualno doma in po svetu
Vztrajnim pripadnikom gibanja zelenih je v neki veliki nizozemski luki po ladijskih navezah uspelo priti (posnetek) na špansko ladjo Vulcanus II, ki je preurejena za sežiganje strupenih odpadkov. Protesti vseeno niso zalegli; ladja je odplula na odprto morje in pognala stroje ter zakurila peči...
Morda ne bo odveč, če bomo ob resnih energetskih problemih za začetek majčkeno hudomušni. Marx namreč v svojem Kapitalu obravnava kot osnovno energijo paro, in ker ne omenja elektrike, smo morda, kot dosledni marksisti, tudi mi do nje mačehovski. Če ne že to zimo, bodo pa prihodnje zime podobne tisti iz leta 1983, ki smo jo imenovali električni mrk.
V Jugoslaviji v tem trenutku nimamo v gradnji niti ene pomembne elektrarne. Nasprotno, dogovore zavlačujemo, zaščitniki narave preprečujejo načrtovane gradnje, inflacija pa zožuje denarni manevrski prostor. Torej tri zla, ki jih ni mogoče odpraviti preko noči in zato smo ponovno pred resno energetsko krizo.
Zavlačevanje dogovorov je svojevrsten pojav. Na primer: pet velikih elektrogospodarstev Jugoslavije je po desetletnem dogovarjanju končno podpisalo samoupravni sporazum o financiranju gradnje termoelektrarn na Kosovu. V Prištini so povedali, da bodo sporazum razdrli, če ne bodo dobili ustreznega denarja. V slovenskem elektrogospodarstvu pa dokazujejo, da denar redno nakazujejo in zato ne razumejo izjave, da dogovorjene vsote ne pritekajo. Ali so nakazila preko banke spremenila naslov, ali pa gre za nepremišljeno izjavo kosovskega elektrogospo-darstvenika.
Očitati zaščitnikom okolja, da so oni glavni krivci za zastoje pri gradnji elektrarn, ne bi bilo pošteno, čeprav so prispevali svoj delež pri zavlačevanju. Osnovni vzrok je vendar pri pomanjkljivo pripravljenih projektih, ki so jih delali po stari metodi, ko ni bilo potrebno nikogar, torej prizadetih, nič vprašati. Ljudje so se pač osvestili. Želijo ohraniti zemljo, oziroma: želijo zagotovila, da, na primer, kanalske centrale na Mu-
Avstrija in Evropska skupnost
Združenje avstrijskih industrijcev, opozicijska liberalna stranka, pa tudi ena od struj znotraj vladne ljudske stranke, se odkrito zavzemajo za članstvo v Evropski skupnosti. Po njihovem mnenju to ne bi bilo v nasprotju z avstrijsko nevtralnostjo. Avstrijsko uradno stališče je, naj bi brez formalnega članstva s pogajanji zagotovili sodelovanje Avstrije v programu vzpostavitve t.i. velikega notranjega trga ES. Napovedujejo, da bodo to uresničili do leta 1992.
Priznanje za Jugoslavijo
V OZN so prejšnji teden izvolili sedem novih nestalnih članic varnostnega sveta. Poleg Zambije, Argentine, Alžirije, Nepala, Senegala in Brazilije je bila s 146 (od 150 možnih) izvoljena tudi Jugoslavija. Prvič je bila naša država članica VS v letih 1950—51, drugič je bila izvoljena leta 1956 in tretjič leta 1972.
V preteklih letih je bila uspešnost VS zaradi sporov med obema velesilama močno omejena. Razmere so se začele spreminjati na bolje šele zadnji čas z diplomatsko pobudo ZDA za konča-
Bomo spet doživeli mrk?
ri, ne bodo porušile naravnega ravnotežja.
Tretja zadeva je seveda denar. Ker v Jugoslaviji cene niso med seboj ustrezno razporejene, prihajamo do nesmisla, da ob vsakem povišanju cen električne energije sočasno povečujemo izgube. Najboljši dokaz o nesmiselnih cenah je dejstvo, da dobimo za kilogram kruha tri zavitke cigaret. Kje na svetu plačujejo v državni proračun preko kruha,
ŽE, ŽE, ČE BI ŠLO SAMO
ZA LOKOMOTIVE
Statistika je svojevrstna veda, ki jo poznamo tudi po tisti znameniti trditvi o povprečju: polovica ljudi je meso, druga polovica samo zelje; v povprečju jedo vsi skupaj segedin golaž! Tako so statistiki izračunali, da je inflacijska stopnja 116,6-odstotna. Tanjug k temu dodaja, da se je krompir (v trgovinah) podražil v enem letu za 400 odstotkov, zelje še za več, meso za 300, kruh za blizu 100 odstotkov. Oblačila za daleč preko 100, stanarine za preko 150, da o avtomobilih sploh ne govorimo.
Ampak statistiki morajo upoštevati tudi podražitve lokomotiv, ladij itd.
Vojvodinska živinoreja se je znašla v začaranem krogu. Klavničarji v pokrajini pravijo, da bomo doživeli post, kakršnega ne pomnimo že dve desetletji. Napovedujejo ga pokoli živine, nove podražitve mesa, nov uvoz mesa in živih prašičev in — prazne mesnice. V tej pokrajini, ki je največja jugoslovanska tovarna hrane, pravijo, da lanske rekordne letine koruze v višini 13 milijonov ton niso izrabili za to, da bi zagotovili ustaljeno živinorejo, koruza pa da je zdaj za živinorejce predraga.
Najhuje v tem stoletju
Prejšnji petek je v zgodnjih jutranjih urah zajel južno Anglijo najhujši vihar v tem stoletju. Vihar so spremljali tudi hudi nalivi. Večina glavnih cest je bila
nje iraško-iranske vojne, vrsto predlogov za izboljšanje položaja in delovanja OZN v celoti pa je pretekli mesec podal tudi sovjetski partijski voditelj M. Gorbačov. Sovjetska zveza je poravnala dolg do OZN, ki je znašal preko 200 milijonov dolarjev. S tem je bil ustvarjen pritisk na ZDA, ki dolgujejo preko 400 milijonov dolarjev.
Ponovna izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet OZN je odraz aktivnosti naše države pri reševanju zapletene mednarodne problematike.
ne pa preko cigaret in alkoholnih pijač.
Pri pomanjkanju denarja še neverjetno žalosten podatek, da v precejšnjem delu države elektrike preprosto ne plačujejo, in to gospodinjstva kot gospodarstvo. Zopet vprašanje, kje na svetu se kaj takega 'dogaja. Na primer v Mostarju; občina šteje 110 tisoč prebivalcev, je kar 19 tisoč dolžnikov, okoli 4.500 dolžnikov pa ni poravnalo stroškov za porabljeno energijo od letošnjega januarja. Trenutno so odklopili električno energijo samo 400 dolžnikom.
Zavlačevanja, preprečevanja, birokracija, neskladje cen in nedisciplina bodo vzroki za električni mrk.
precej časa neprevozna, v južni in vzhodni Angliji pa nekaj dni niso vozili tudi vlaki. Zaradi poškodovanih naprav so morali zapreti pristanišče Dover, prav tako pa za dan ali dva tudi vse urade in šole. V Londonu je veter polomil okna na neki stolpnici, nato pa je začel podirati notranje zidove, sicer pa je v mestu zavladala nepopisna zmešnjava, ki so jo izkoristili tudi tatovi, saj so bile nekatere mes'tne četrti v popolni temi. Neurje je zahtevalo 18 človeških življenj, veliko ljudi pa je bilo tudi ranjenih. Za stanje krivijo vremenarje, ker prebivalstva niso pravočasno opozorili na prihajajočo nevarnost.
MOC MERCEDESA
Beograjska »8« opisuje dva prizora z nedavne slovesne seje CK ZKJ, ki je bila posvečena 50. obletnici prihoda Tita na čelo komunistične partije.
Prvi prizor: Mnogi naključni sprehajalci, ki so se tistega septembrskega dne znašli blizu beograjskega Doma sindikatov, so lahko videli, kako na proslavo prihaja tudi Fadil Hoxha (skupaj z Veli Devo). Lepo opravljen in samozavesten, kot da Jugoslavija samo še čaka, da bo umrl, potem pa mu bomo zgradili mavzolej.
Drugi prizor: Ko se je slovesna seja končala, so ljudje pred Domom sindikatov videli lahko tudi to, kako so udeleženci proslave vstopali v črne mercedese, seveda po načelu — en človek en mercedes. Videli pa so lahko tudi, kako se je »slovenska delegacija« na čelu s Popitom in Kučanom odpeljala z majhnim avtobusom.
Pa pravijo, da je treba zategniti pasove, dodaja »osmica«.
lastnina?
Ko sem pred leti napisal o družbeni lastnini nekaj takega kot: še vedno ne vemo, čigava je družbena lastnina, mi je urednik Zavrnil prispevek s pripombo: ni res, da ne vemo, čigava je družbena lastnina. In ta isti urednik zdaj globoko modruje o tem, kaj je pravzaprav družbena lastnina.
Na tako nekdanjo vsevednost me spominjajo zdajšnje zdrahe okrog Agrokomercizma, ki je počil kot balon in o katerem so še vedno deljena mnenja na tiste, ki so zgroženi, ker za tako velike kraje nihče ni kazensko preganjan, in na tiste, ki obsojajo vsakogar, ki je iz tega naredil afero, češ da so za polom Agrokomerca krivi tisti, ki mu niso hoteli dati dovolj denarja.
Za enim in drugim stališčem je seveda način mišljenja —filozofija, na kateri gradimo vsak drugače poti, ki naj nas privedejo do istega cilja.
Abdičizem, kakor temu radi rečemo, je prisotna realnost, o kateri smo često pisali tudi iz beograjskih razmer, stanovanjskih in drugih. ki opravičujejo vsakršno abdičevsko prisvajanje, na primer tujih stanovanj, tujega zemljišča in še marsičesa, češ da je to vse kajpak naše skupno: in kar je naše, to lahko vsak vzame sebi, kolikor pač misli, da potrebuje.
Ta praksa seveda ni potrjena z nikakršnimi pravili igre, najmanj kot praksa že doseženega komunizma, in ni prav vsesplošno uzakonjena, toda iz nje izhaja tudi pojmovanje, da je tudi orodje v tovarni mogoče vzeti domov za »šušmarjenje« brez slabe vesti ali kakršnega koli moralnega mačka. In potem so storilci silno ogorčeni na miličnike, če jih preganjajo, ko najdejo pri njih tako orodje.
To je pač že predolgotrajna erozija morale, da bi se ji zdaj lahko učinkovito uprli z navdihnjenimni in nenavdihnjenimi razpravljanji o tem, kako družbena lastnina nikakor ne more biti lastnina od nikogar. kako očitno ni vseeno, če nekdo kopiči to našo skupno lastnino na enem mestu, češ da gre samo za alokacijo sredstev, ne pa oškodovanje drugih. Treba je storiti nekaj več! Izkoreniniti iz lastnega razmišljanja farne o tem, da je lastno tolmačenje marksizma najboljše tolmačenje te filozofije in ideologije, kar je verovanje, da sem jaz najpametnejši, vsi drugi pa so neumni, zelo nevarna bolezen, ki pa smo jo svojčas negovali kot nekaj povsem naravnega, ko smo razglašali zgodovinske sklepe modrega vodstva, kakor se je nekoč temu reklo.
Verovanje, da je družbena lastnina nekaj, s čimer se lahko igramo brez slehernega tveganja, kakor se je to dogajalo v Kladuškem primeru, je lahko znak neznanja, prav tako kot znak pokvarjenosti tistih, ki se takšnega početja lotevajo. Najverjetneje pa je to znak brez-idejnosti, kajti z metodami ravnanja s kapitalom, ki zaničujejo pravi-S la dela (izključujejo človeka iz gospodarjenja), se ustvarjajo odnosi, Q ki se naposled kažejo kot korumpiranje delavskega razreda. Kako bi m sicer lahko doživeli, da so bili kladuški delavci in občani z vsem sr-ec cem in dušo na strani Abdičev, češ da so oni delali sama dobra dela •j! zanje, saj so jim zagotavljali dobro življenje, zaposlenost in še marsi-kaj podobno lepega zanje.

V ŽARIŠČU DOGODKOV^—
BLIŽA SE VELIKI POST
V osmih letošnjih mesecih so v enajstih industrijskih in šestih komunalnih klavnicah, ki prevzamejo v pokrajini približno 95 odstotkov prašičev, zaklali 1,125.500 pitancev. To je za 33,6 odstotka več kot v istem lanskem razdobju. Torej bi bili lahko zadovoljni, toda le, če ne upoštevamo izredno nizke primerjalne podlage.
Letos spomladi je vse kazalo, da bo živinoreja v pokrajini oživela. Aprila je bil trg z živino dobro preskrbljen. Ponudba je bila precejšnja, v tamkajšnjih klavnicah so zaklali več kot 177.000 pitancev. Bil pa je to zadnji mesec, ko so bile klavnične linije koli
kor toliko zaposlene. Že junija je ponudba močno padla, nato pa se je že avgusta (zaklali so 86.255 prašičev) glede na april skrčila na polovico. Hkrati so naglo naraščale cene koruze. Lani so jo ponujali po 60 din za kilogram, septembra pa je stala že nad 200 dinarjev. Družbeni sektor je izčrpal vse zaloge te krme, tovarne živinske krme prav tako nimajo koruze. Zanimanje kmetovalcev za pitanje se zmanjšuje, saj prašičev ne morejo prodajati tako drago, da bi pri njih zaslužili toliko, kot lahko zaslužijo pri koruzi. V Gospodarski zbornici Vojvodine pravijo, da izhajajo poglavitne težave v celotni verigi živinoreje in predelave iz dveh virov. Obresti so tako visoke, da jih ta reja ne prenese. To težko breme za živinorejce je posledica tega, da tej reji ne priznavajo posebnosti, kot to počno po vsem svetu. Drugi del bremena so visoke cene koruze in beljakovinskih krmil. Če v ceno pitanca vštejejo le strošek koncentrirane industrijske krme, kilogram žive teže ne more biti cenejši od 1.230 dinarjev. Stroški seje so presegli 1.200 dinarjev in se že približali številki 1.500 dinarjev za kilogram. Hkrati pa odkupna cena ne doseže niti 1.000 din za kilogram žive teže. Ni treba preveč modrosti, da bi izračunali, da ima živinorejec čisto izgubo.
Živinorejci trde, da se jim pitanje prašičev ne splača. Na družbenih gospodarstvih se s tem ukvarjajo največkrat zato, da za-
globus
BRUSELJ — Belgijski premier W. Martens je podal ostavko vlade. Povod za to je dal župan nekega majhnega kraja, ki ni hotel opraviti izpita iz flamščine, čeprav je kraj na flamskem govornem območju.
LONDON — Latinskoameriški pridelovalci sladkorja so se znašli pred hudimi problemi. Cene sladkorja so na svetovnem trgu tako nizke, da tudi najbolj rentabilni proizvajalci pokrivajo komaj 70 odstotkov proizvodnih stroškov.
WASHINGTON - Neka študija washingtonskega inštituta za politične vede trdi, da imajo ZDA 4834, SZ pa 4202 letali, ki lahko nosijo jedrske bombe.
STOCKHOLM - Letošnjo nagrado za mir so podelili Oskarju Ariasu Sanchezu, predsedniku Kostarike, ki mu je uspelo uveljaviti mirovni načrt v petih srednjeameriških državah: Kostariki, Gvatemali, Salvadorju, Hondurasu in Nikaragvi. Te države že desetletja pretresajo notranji nemiri in državljanske vojne.
TOKIO — Uprava Sueškega prekopa napoveduje povečanje pristojbin za plovbo po prekopu. Egipt je v zadnjih šestih letih s temi pristojbinami zaslužil 6,2 milijarde dolarjev.
WASHINGTON - Po šestih letih sta ZDA in Poljska normalizirali medsebojne odnose in izmenjali veleposlanike.
DUNAJ — Rezultat pogovorov avstrijsko-češkoslovaške mejne komisije je podaljšanje pravice bivanja Avstrijcev v CSSR od 24 na 48 ur.
CELOVEC — Ob obletnici koroškega plebiscita so neznanci izvedli mazaško akcijo zoper dvojezične krajevne napise v treh krajih na dvojezičnem območju.
RIM — Aprila lani je italijansko industrijo vina pretresel škandal, ko je zaradi zastrupitve z merilnim alkoholom, s katerim so nekateri proizvajalci »plemenitili« svoja vina, umrlo 23 ljudi. Zaradi tega škandala se je prodaja italijanskih vin v Francijo, ZDA in ZRN zmanjšala za 47 odstotkov.
globus
posle svoje delavce, toda zavoljo velikanskih izgub prirejo nenehno zmanjšujejo. Farma Cenej v sestavi AIK Novi Sad je denimo imela v prvih šestih mesecih letos nad 671 milijonov din izgube. Zakaj? Odkupna cena v septembru je znašala največ 980 din, morajo pa všteti prašička, katerega cena je 1.000 do 1.200 din za kilogram, plačati obresti, ki se gibljejo od 92 do 93 odstotkov, plačati zdravila in veterinarske storitve, osebne dohodke in vse, kar k njim sodi, in le stežka bodo prišli do nižje cene kot 1.300 do 1.400 din za kilogram pitanca. Izračunali so, da znesejo po sedanjih cenah le izdatki za krmo toliko, kot živinorejec dobi za kilogram žive teže. Zavoljo visokih cen živinske krme in manjše ponudbe so odkupne cene prašičev začele naraščati. Zdaj stane kilogram žive teže iz kmečkih svinjakov v Vojvodini do 950 din, z družbenih farm nad 980 din, kmalu pa se bo cena povzpela na 1.000 din. Tu sicer pričakujejo, da se bodo cene živinske krme umirile, ko bodo dali v promet 20.000 ton koruze in 4.000 ton sojinih pogač, vendar to ne bo napolnilo praznih svinjakov. Ponudba se torej ne bo močneje povečala, klavničarji pa zahtevajo uvoz mesa in živih prašičev, da bi lahko izpolnili obveznosti do domačega in tujega trga.
Živinorejci odgovarjajo, da jim bo to otežilo položaj in podaljšalo agonijo živinoreje. Ve pa se, kako bi jo lahko pretrgali. Morali bi ustvariti zaloge živinske krme, priznati živinoreji posebnost in izvajati milejšo politiko obresti, menijo v Gospodarski zbornici Vojvodine. Dokler se to ne bo zgodilo, bodo koruzo še naprej izvažali, meso in mleko pa uvažali.	(po GV)
STRAN 2
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
Slavnostna seja zborov SO Murska Sobota
Le povečan izvoz
Slavnostna seja ob 34. prazniku občine Gornja Radgona
Dr. Anton Trstenjak
častni
daje realne možnosti
Z recitalom učencev Srednje družboslovne in ekonomske šole, ki so navdušili občinstvo, se je v soboto dopoldne v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti začela slavnostna seja zborov skupščine občine, posvečena 17. oktobru — občinskemu prazniku. Predsednik SO Andrej Gerenčer je uvodoma pozdravil številne ugledne goste, med njimi predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana, sekretarja RK SZDL Gezo Bačiča, zveznega delegata Petra Hedžeta, člane delegacij iz Kormenda in Monoštra, okrajna glavarja iz Radgone (Bad Radkesburg) in ŽENAVEC (Jennersdorf), predstavnike medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih pomurskih občin, Prekmurske čete in brigade, JLA, delegate, občane in druge.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik skupščine občine Božo Kuharič, ki je najprej obudil spomin na oktober 1944, ko se je revolucionarno gibanje zoper okupatorja razraslo in so .padle številne žrtve. 37 pomnikov v soboški občini in 676 žrtev za svobodo je gotovo velika cena, ki so jo prebivalci največje pomurske občine dali za dokončno osvoboditev. Z enominutnim molkom so počastili spomin nanje, delegacije borcev in mladine pa so ob tej priložnosti odnesle vence in cvetje na vse pomembnejše pomnike iz NOB.
V nadaljevanju je slavnostni govornik Božo Kuharič omenil hiter razvoj soboške občine v zadnjih štirih desetletjih. Tudi letos beležijo spodbudne rezultate, kar velja predvsem za 26-odstotno povečanje izvoza in naložbe, za katere je združeno delo prispevalo 11,3 milijarde dinarjev. Po njegovem mne-
Velikodušna »poteza«
Ni kaj, bila je novica, ko smo zvedeli, da bo prišlo do prvega uradnega obiska predsednika republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimira Kavčiča v Ljudski republiki Madžarski. In to se je res zgodilo v začetku preteklega tedna. Naš kulturni minister je najprej obiskal Budimpešto in med drugim vrnil
.poteza’!
Porabski Slovenci in predstavniki mestne občine Monošter so pripravili predsedniku republiškega komiteja za kulturo Vladimirju Kavčiču (drugi z leve) prisrčen
sprejem.
obisk madžarskemu ministru za prosveto in kulturo Beli Kopeci-ju, ki je bil spomladi letos v Ljubljani. Potem je Vladimir Kavčič obiskal še Železno županijo, kjer smo se nekaterim razgovorom z oblastvenimi in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter porabskih Slovencev pridružili. In sledilo je drugo presenečenje. Skoraj povsod, predvsem pa na Gornjem Seniku, so bolj
Proti spotikanju ob prag, imenovan znanje
Center bo moral biti sooblikovalec kulture dela, ustvarjalnosti, podjetništva,
torej, zlasti pri gospodarskih odnosih s tujino, sooblikovalec filozofije ustvarjanja novega, proti filozofiji delitve in razdeljevanja, kar nas edinole more rešiti samo-(Dolfe Vojsk, podpredsednik GZS)
uničenja.
Besede priznanega slovenskega gospodarstvenika in drugega moža slovenske gospodarske zbornice so lepa razlaga dejavnosti Centra za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev, ki so ga ustanovili leta 1977 in torej že deseto leto opravlja svoje temeljno poslanstvo — in to je izvajanje seminarjev v treh programih (A — osnovni, B — osrednji zunanjetrgovinski seminarji in C — krajši, aktualni in specializirani seminarji). Doslej jih je bilo okrog 300 z nekaj manj kot 10 tisoč slušatelji. Pri tem ne gre za kakršno koli suhoparno teoretiziranje, pač pa za srečanja znanstvenikov, strokovnjakov,ljudi iz prakse in vseh, ki si izmenjujejo mnenja o jugoslovanski realnosti. Center, katerega prostori so v hotelu Radin, je nastal kot posledica spoznanja, da je višje- ali visokošolska diploma zgolj vstopnica za službo, še zdaleč pa ne konec izobraževanja — stalnost nadaljevanja je namreč edina pravilna pot, da se na fakulteti pridobljena širina obzorij bistveno ne zožuje. Dr. Tine Lah, direktor Centra (mimogrede: ne gre za kakšno veliko inštitucijo, pač pa za peščico spretnih in uspešnih posameznikov, ki pripravljajo seminarje in zagotavljajo udeležbo zunanjih sodelavcev), je na prehojeno desetletno
nju pa bo treba povečati število izvoznih kolektivov, ker je le v tem realna možnost za hitrejši razvoj. Velikega pomena je tudi dobrososedsko sodelovanje,  na kar je opozoril tudi vodja madžarske delegacije Jeno Kercsmar, ki je izročil grb Kor-menda mestu Murska Sobota.
Na slavnostni seji zborov SO so podelili priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, delovnim organizacijam in društvom. Zahvalno listino z denarno nagrado so prejeli: GEZA BAČIČ, dipl, politolog, sekretar RK SZDL Slovenije, za vsestranski razvoj občine in Pomurja. Pomembni so rezultati njegovega dela v narodnostni politiki in skupnih akcijah za zbirdnje sredstev za gradnjo pomembnih objektov; ALEKSANDER KERČMAR, kmet iz Peskovec, za usmerjanje v tržno govedorejo in visoke proizvodne rezultate; ČIRIL KLANJŠČEK, upokojeni inž.
kot o kulturnem sodelovanju govorili o šolskih zadevah, pa o vrtcih, gospodarskem položaju Po-rabcev in problemu slovenskega bogoslužja v porabskih farah.
Glede slednjega so se (menda) dogovorili, da bodo skušali ta problem urediti tako, da bi se mariborska in szombathejska
škofija dogovorili za izmenjavo duhovnikov. Z Madžarske naj bi prišli k nam, med pripadnike madžarske narodnosti v soboški in lendavski občini (zdi se nam, da je pri nas že dokaj dobro poskrbljeno za cerkvene obrede v madžarščini z lastnimi duhovniškimi kadri), duhovniki iz Slovenije pa naj bi vodili fare v Porabju (tam je slovenščina skoraj zares že izrinjena). Vendar, če se
pot lahko ponosen, saj danes praktično ni slovenskega gospodarstvenika, ki ne bi priznal koristnosti te šole za zunanjetrgovinske delavce. Posebno pa to dokazuje ravnanje zvezne gospodarske zbornice, ki je sprejela programska izhodišča slovenskega Centra za osnovo tovrstnega dela v Jugoslaviji, čeprav podobna centra obstajata na primer v Srbiji in na Hrvaškem.
V torek in sredo so v Radencih slovesno in delovno proslavili 10-letni-co. Prvi dan je bila slavnostna seja programskega sveta, kjer so med drugim podelili priznanja dolgoletnim predavateljem, v torek pa je bila še okrogla miza o izobraževanju in usposabljanju zunanjetrgovinskih delavcev. Srečanja se je udeležilo čez sto gostov.
Očitno je, da znanje postaja tisti prag, čez katerega prihajamo čedalje teže (saj je čedalje višji) — je med drugim zapisal ob jubileju Emil Milan Pintar s komiteja za raziskovalno dejavnost. Center v Radencih, ki je s kakovostjo seminarjev in razprav pomembno okno v poslovni svet, je pomemben spodbujevalec pogumnejših in pogostejših korakov v tej smeri — in s čim manj spotikanja!
Bojan Peček
konfekcije iz jurske Sobote, za pionirsko delo v razvoju tovarne Mura in skrb za vzgojo kadrov ter razmah nogometa v Pomurju; ZDENKO KOVAČ, strojni ključavničar v Blisku, je znan kot strokovnjak in nova-tor pri varjenju, pri čemer je dosegel odmevne uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih kovinarjev; ALEKSANDER KRPIČ, direktor invalidske delavnice Solidarnost, seje posebej uvaljavil kot poveljnik občinskega štaba CZ, uspešno pa je vodd številne reševalne akcije; JOŽE ŠPILAK, samostojni obrtnik iz Murske Sobote, za razvoj obrtne dejavnosti in drobnega gospodarstva v občini. Po njegovi zaslugi se je močno razširila predelava plastičnih mas. Zahvalno listino pa so izročili: TOVARNI MLEČNEGA PRAHU za po membne dosežke pri higienskem pridobivanju, odkupu in predelavi mleka, kakovost izdelkov in šolanje mladih kadrov; INVESTICIJSKI SLUŽBI PZC za visoko strokovnost in požrtvovalnost ter tehnično-finančno vodenje gradnje kirurškega bloka; KPD LASTOVKA INGOLSTADT za 10-letnico uspešnega delovanja; SD GRANIČAR CANKOVA za razvoj strelskega športa in usposabljanje mladih za
SLO in DS.
Milan Jerše
bodo res dogovorili za izmenjavo, zakaj pa ne?
Za dvojezično šolstvo v Porabju lahko rečemo, da si počasi utira svojo pot — z odkritim priznanjem madžarske strani, da smo pri nas pri tem daleč naprej in da se oni zgledujejo po našem modelu. Žal jim primanjkujejo primerni kadri za vsa predmetna področja in tudi ustrezni učbeniki. Rezultati pa bodo boljši že s tem, če si bodo v šolah bolj zavzeto prizadevali za uveljavljanje dvojezičnosti v učnem procesu in nasploh življenju in delu šole, je med drugim menila ravnateljica gornjeseniške osemletke Erika Glanc. V razgovoru pa smo slišali tudi zanimivo pobudo predstavnika Železne županije Laszla Szaba, da si namreč želijo, da bi na osnovno šolo v Monoštru prišel za dve leti učitelj iz Slovenije, ki bi pomagal razvijati dvojezičnost. Madžarska stran pa bi mu zagotovila plačo v višini 10 tisoč forintov mesečno (drugi učitelji imajo bistveno manjše prejemke) in poskrbela za stanovanje. Zares velikodušna
Jože Graj
Z zborovanja slovenskih zemljepiscev
Rdeča nit okrogle mize je bila: uresničevanje zamisli o enotnem in skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Na tridnevnem, po vrsti že 14. zborovanju konec minulega tedna v Postojni so se slovenski geografi ukvarjali z geografijo v vzgojno-izobraževalnem procesu, njeno odmevnostjo v družbi in posebnimi metodami pri pouku geografije. Zlasti tvorno in razgibano je bilo za sobotno okroglo mizo o zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu, ki jo je vodil in usmerjal prof, dr. Vladimir Klemenčič, predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Razčlenil je soci-alno-ekonomske in prostorske
Aktivnosti v mesecu
Delovni ljudje in občani, ozdi, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, DPS, družbenopolitične organizacije in družbene or- । ganizacije ter društva imajo kot subjekti samoupravne socialistične družbe pravico in dolžnost pripravljati obrambo, usposabljati se za opravljanje svoje osno- । vne dejavnosti v vojnih razmerah in sodelovati v vseh oblikah upiranja agresorju ter preverjati svojo usposobljenost in pripravljenost.
Priprave vseh družbenih subjektov za obrambo morajo biti organizirane, nepretrgane in prilagojene konkretnim razmeram in potrebam. V pripravah se glede na stopnjo usposobljenosti in pripravljenosti posameznih družbenih subjektov uporabljajo najprimernejša organizacija in metode ter raznovrstna tehnična sredstva. Ena izmed oblik usposabljanja in preverjanja usposobljenosti in pripravljenosti so razne vaje, ki se lahko organizirajo in izvajajo v posameznih okoljih in na posameznih ravneh.
Na vajah se poleg usposabljanja in preverjanja usposobljenosti in pripravljenosti posameznih družbenih subjektov za opravljanje nalog v vojnih razmerah preverja realnost, kakovost rešitev in ažurnost obrambnih načrtov ter se na najbolj viden način manifestira volja in odločenost delovnih ljudi in občanov ( ter vseh organiziranih socialističnih sil določenega okolja, da branijo in obranijo samoupravni socialistični družbeni red, svobodo, neodvisnost in teritorialno i neokrnjenost dežele, utrjuje pa se tudi moralna in politična enotnost občanov.
OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE MURSKA SOBOTA JE V LETNEM PROGRAMU DELA PREDVIDEL MOBILIZACIJSKO-TAKT1-ČNO VAJO ENOT IN ŠTABOV OZ. ZARADI ZMANJŠEVANJA STROŠKOV IN ENOTNEGA PRISTOPA K RAZLIČNIM ZAHTEVNIM REŠEVALNIM NALOGAM, SMO SE Z OBČINSKO GASILSKO ZVEZO MURSKA SOBOTA DOGOVORILI, DA BO TA VAJA V MESECU POŽARNE i VARNOSTI, TOREJ V OKTOBRU, IN DA SE POLEG ENOT IN ŠTABOV . CZ OBČINSKEGA ODREDA CZ, MESTNEGA ŠTABA CZ M. SOBOTA IN , ENOT CZ KS MESTA M. SOBOTA VKLJUČIJO TUDI NEKATERA GA- . SILSKA DRUŠTVA.	,
AKTIVIRANJU ENOT IN ŠTABOV CZ TER GD PREKO KURIRJEV BO SLEDIL LETALSKI NAPAD NA BLAGOVNO HIŠO (ŠOPING) IN LENDAVSKO CESTO, PRED TEM PA SEVEDA ZAKLANJANJE NEKATERIH STANOVALCEV, NATO PA PADALSKI DESANT.
M. Sobota, 19. 10. 1987
Štiriintrideseti občinski praznik je minil — kljub težkim gospodarskim razmeram so ga v Gornji Radgoni proslavili dostojno. Čeprav v minulem letu ni bilo nobene velike naložbe, so lahko z delovnimi uspehi od 15. oktobra lani do sedaj več kot zadovoljni.
Leto 1987 je bilo za radgonsko občino zelo težko, predvsem pa velika preskušnja. Lani izvoljeno občinsko vodstvo je zaplavalo v motne ekonomske vode brez rešilnega jopiča — do sedaj še ni »potonila nobena ladja«, kar pa ne pomeni, da mogoče že jutri ne bo katera tovarna v resnih težavah. Petnajst let sodelovanja z
Pred občnimi zbori in volitvami vodstev ZS
Nedavni posveti s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz soboške občine (skupno jih je kar 140, poleg tega pa je še 15 konferenc Zveze sindikatov v večjih delovnih organizacijah), ki so jih razdelili na več skupin, glede na sorodne dejavnosti so bili gotovo dobra priložnost za priprave na bližnje občne zbore. Ti morajo biti do 15. decembra, izjemoma pa do konca leta, zato časa očitno ni na pretek. Vedeti je treba, da je za njimi dveletno mandatno obdobje, ko bo z dokajšnjo mero kritičnosti in samokritičnosti nujno oceniti uresničevanje sprejetih usmeritev sindikalne organizacije v lastnem okolju. V prvi vrsti gre za lastno organiziranost, kadrovsko usposobljenost, metode in načine delovanja, s čimer je navsezadnje tesno povezana učinkovitost in odgovornost sindikata pri uresničevanju neposrednih interesov delavcev.
Zato bodo na bližnjih občnih zborih sindikalnih organizacij namenili posebno pozornost uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije, socialne in zaščitne vloge sindikata, sistemu delitve po delu in rezultatih dela, kakor tudi samoupravnemu združevanju delovnih sredstev. Kot opozarjajo v soboških sindikatih, terjajo že 9-mesečni periodični obračuni večjo aktivnost sindikalnih organizacij v razpravah na sejah izvršnih odborov OO ZSS in zborih delavcev, da bi probleme čim prej odpravili izrazito povečanje cen osnovnih življenjskih potrebščin, padec kupne moči prebivalstva in vse večje težave s prodajo industrijskih izdelkov — to so gotovo osrednja vprašanja sedanjega trenutka, mimo katerih ne morejo potekati tudi razprave na občnih zborih.
Ker se iztekajo dveletna mandatna obdobja vodstev osnovnih organizacij Zveze sindikatov, je razumljiva skrb za kadrovske priprave. Le v redkih delovnih organizacijah bodo namreč lahko predsedniki OO še eno
Tvorno o zamejstvu in izseljeništvu
funkcije narodnostne pomeša-nosti Slovencev kot manjšine v sosednjih državah (Italiji, Avstriji in na Madžarskem) ter Madžarov in Italijanov v Sloveniji. Pri tem je bistveno proučevati funkcijo narodnostnih manjšin na obmejnih območjih v smislu celotne družbenogospodarske preobrazbe dveh sosednjih dežel, njihovega poselitvenega prostora, gospodarskega in družbenopolitičnega povezovanja Avstrije, Italije in Madžarske z Jugoslavijo na tako rekoč prostorskem prometnem vozlišču, kjer se križajo in
občan Gornje Radgone
občino Mladenovac in minuli Festival bratstva in enotnosti sta dokaz, da v občanih Gornje Radgone še živita bratstvo in enotnost, je poudaril v svojem govoru na slavnostni seji 15. oktobra predsednik skupščine občine Peter Fridau. Seja zborov le-te in družbenopolitičnih organizacij je bila v Kulturnem domu v Gornji Radgoni, ves program pa so prenašali preko zunanjih zvočnikov, tako da so mu lahko prisluhnili tudi drugi, ne le povabljeni.
4,3 MILIJARDE DINARJEV NALOŽB
V minulem letu je bilo v radgonski občini skupno 52 naložb.
mandatno obdobje. Poleg tega se izteka tudi mandat vodstvu občinske sindikalne organizacije v Murski Soboti. Zato bosta predsednik Franc Derva-rič in sekretarka Danica Cipot morala odstopiti svoji mesti novima kandidatoma. Po temeljitih pogovorih in razpravah v organizacijah in organih Zveze sindikatov je dan predlog, da bi na decembrski seji občinskega sindikalnega sveta za naslednja štiri leta, brez možnosti ponovitve mandata, izvolili za novega predsednika Janeza Kovača, referenta za razvoj in naložbe v Pomurskem tisku. Na februarski letni seji OS ZSS pa bi za sekretarja izvolili Antona Giderja, vodjo referata za osebna stanja v upravnem organu za notranje zadeve skupščine občine. Obe funkciji sta poklicni. Za nepoklicna podpredsednika pa sta evidentirana Angela Novak, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti, in Štefan Puhan, vodja nabavno-prodaj-ne službe Agroservisa. O možnih kandidatih za najodgovornejše funkcije v OS . ZSS bodo do konca oktobra razpravljali v osnovnih organizacijah.
Milan Jerše
pretakajo tokovi osebnega in blagovnega prometa in informacij iz vseh evropskih smeri.
Mag. Anton Gosar, prav tako z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predstavil zdomstvo in preobrazbo podeželske krajine (kar se izrazito kaže na območju Prekmurja), ki sta očitno neločljivo povezana pojava. Prof. dr. Matjaž Klemenčič, docent na Pedagoški fakulteti mariborske univerze, je govoril o sodobnih problemih organiziranosti, poselitve in razvoja kulture ameriških Slovencev, med njimi seveda tudi iz Prekmurja. V tej zvezi naj spomnimo, da je pri mariborski založbi Obzorja pravkar izšlo Klemenčičevo delo Ameriški
i požarnega varstva
V VAJI BO SODELOVALA TUDI ENOTA ZA PROTIZRAČNO OBRAMBO OBČINSKEGA ŠTABA TO OBČINE M. SOBOTA. PO ODHODU LETAL SE BODO ZAČELA ZAŠČITNA, REŠEVALNA IN DRUGA OPRAVILA NA OBMOČJU BOMBARDIRANJA.
V ZVEZI S TEM POZIVAMO VSE OBČANE TER PRIPADNIKE ENOT IN ŠTABOV CZ, TER GD, DA V VAJI AKTIVNO SODELUJEJO IN PRISPEVAJO K USPEŠNEJŠI VAJI.
ZA VSE SODELUJOČE ŠTABE IN ENOTE CZ TER ENOTE GD BO TA VAJA NEKAJ NOVEGA, PREDVSEM ZARADI NAČINA OBVEŠČANJA, SAJ NE BO VNAPREJ ZNAN ČAS AKTIVIRANJA.
ZA MESTNI ŠTAB CZ M. SOBOTA, KI BO VAJO NA PODLAGI PREDPOSTAVK S STRANI OŠ CZ TUDI VODIL, BO TO V PRVI VRSTI PRAKTIČNO USPOSABLJANJE IN PREVERJANJE SVOJIH NAČRTOV TER ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI, KI SE BODO OB AKTIVNOSTIH POKAZALE.
Z VAJO ŽELIMO OPOZORITI ŠIRŠO JAVNOST NA PRISOTNOST ORGANIZIRANIH SIL IN SREDSTEV CZ, V KATERO SE OB VEČJIH ELEMENTARNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNI VKLJUČUJEJO TUDI RAZNA DRUŠTVA, KI SO POSEBNEGA POMENA ZA CIVILNO ZAŠČITO. SEVEDA NE SMEMO ZANEMARITI PODROČJA POŽARNE VARNOSTI, SAJ JE POŽRNOVARNOSTNA KULTURA NAS VSEH SORAZMERNO ŠIBKA IN POŽARI VSAKO LETO UNIČIJO VELIK DEL DRUŽBENEGA IN ZASEBNEGA PREMOŽENJA.
Dobro organizirana in izvedena vaja krepi vero v lastne moči in sposobnosti in razvija prepričanje v prednosti SLO in DS kot oblike in vsebine obrambnega organiziranja družbe in kot edine alternative za uspešno upiranje agresiji vsake vrste v sodobnih razmerah. Zato mora postati usposabljanje in preverjanje usposobljenosti na vajah za izpolnjevanje nalog v vojnih razmerah redna praksa v vseh ozdih, KS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih. Le na tak način bomo lahko uspešno posredovali pri vseh elementarnih nesrečah in tudi ob morebitni agresiji.
od tega le pet v negospodarstvu. Skupno so vredne'4,3 milijarde dinarjev in so vse velikega pomena za nadaljnji razvoj, čeprav med njimi ni novega obrata ali česa podobnega. Vsak kilometer ceste je za občane zelo pomemben (Negova—Ihova, Spodnja Ščavnica, Police—Hercegovščak, Stara Gora, Boračeva—Janžev Vrh . ..), prav tako pa vse posodobitve proizvodne opreme (v Mineralni vodi in Avtoradgoni), obnove (Kerenčičeva ulica, Velika terapija, kulturni dom), gradnja trgovine v Vidmu in stanovanjskega bloka na Tratah, izsuševanja zemljišč (402 hektarja), gradnja gnojno-namakalnega sistema ali končno začetek gradnje 2. etape osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici. Slavnostni govornik je med drugim dejal, da je nadaljnji razvoj odvisen od položaja živilskopredelovalne industrije, lastnega razvoja, drobnega gospodarstva, posodobitev, novih proizvodnih programov, pridobivanja lastnih strokovnih kadrov, izobraževanja ob delu, višje stopnje pridelave in predelave ter sodelovanja s tujimi partnerji na višji ravni. Prav tako je menil, da so sejemske prireditve, ki so izziv za gospodarstvo in turistično dejavnost, še premalo izkoriščene, pa tu.di obmejna lega občine. Slobodan Pavlovič, predsednik SO Mladenovac je med drugim dejal, da je naš nadaljnji razvoj otežen s krizami v gospodarstvu, še huje — s krizami v mednacionalnih odnosih. Najteže bo premagati slednje, vendar jih bo za nadaljnji razvoj nujno.
listina Častnega občana ROJAKU IZ RODMOŠEC
Na četrtkovi slavnosti so predali tudi listino častnega občana rojaku dr. Antonu Trstenjaku. Že dopoldne so se vodilni radgonske občine srečali z dr. Trstenjakom na krajšem, a zanimivem pogovoru (smo slišali, novinarje so namreč pozabili povabiti). Poleg tega so podelili tudi priznanja in pohvale zaslužnim občanom gornjeradgonske občine.
V kulturnem programu sta nastopila pianist Andrej Jarc ter sopranistka Zinka Aljaž. Zbrane je pozdravila tudi delegacija pionirjev radgonskih osnovih šol, delegacije pa so k pomnikom NOB položile vence.
Bernarda Peček
Slovenci in NOB v Jugoslaviji, ki ne bi smelo ostati brez odmeva.
Ponovno je bila sprožena problematika porabskih Slovencev na Madžarskem. O družbeno-geograf-skih vprašanjih slovenskega Porabja je razglabljal prof. Ludvik Olas, višji predavatelj z mariborske Pedagoške fakultete, s ključno mislijo, da je pokrajina žal še vedno zakoličena periferija na dveh straneh in imata v tej zvezi Slovenija (Jugoslavija) in Madžarska še velike naloge in odgovornost. Za okroglo mizo so se oglasili še nekateri drugi udeleženci, a o vsem več, in podrobneje prihodnjič.
B. Žunec
Poveljnik OŠ CZ: Aleksander KRPIČ
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 3
Kako iz labirinta
Proizvodnja je organiziran kaos, skozi katerega se gibljemo s težnjo — odstraniti vse konfliktne situacije.
Vse več je »receptov«, kako . obvladati ta »kaos«. Enega od teh smo spoznali na septembrskem posvetovanju slovenskih novatorjev v Mariboru (tema: načrtovanje inovativnega poslovanja po podjetjih), drugega na oktobrskem Ipokovem seminarju v Radencih (tema: sistemi planiranja in krmiljenja proizvodnje ter ekonomska analiza in napove« za delovne organizacije ob pomoči računalnika), tretji se ponuja v izjemno zanimivi brošuri Švicarske ljudske banke — Pionirji in pionirska podjetja avtorja prof, dr. Kasimirja M. Magyarja, ki jo je v podlistku maja letos objavil mariborski Večer.
Podjetja za 21. stoletje
Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, čestokrat opozarja, da so za Slovenijo zavoljo naravnih omejitev sprejemljive švicarska strogost, natančnost in samoorganizacija, ne pa širokogrudni balkanski način življenja. Na posvetovanju ob dnevu novatorjev v Mariboru je med drugim razčlenil, kaj vse bi morala storiti naša podjetja za razvoj lastne raziskovalne sestavine in kakšna naj bi vstopila v tretje tisočletje. Pripravljen je bil, da nam podjetniško organizacijo raziskovalne sestavine podrobneje pojasni. »Analize so pokazale, da se pri razvojnih raziskavah uveljavljata dva tipa. Pri tistih industrijah in proizvodnjah, kjer lahko raziskovalna skupina do konca in v celoti pripravi določen izdelek ali procesno tehnologijo, se je izkazalo za najbolj učinkovito, da podjetje organizira neke vrste proizvodno enoto ali razvojni center oz. oddelek ter z njim izpelje celoten razvoj, rezultate pa preda proizvodnji. Prehajamo pa v obdobje, ko je tako enostavne proizvodnje čedalje manj in se začenjajo uveljavljati kompleksni izdelki, katerih proizvodnja je izjemno zamotana in kjer vsem problemom ni mogoče do živega že v fazi razvojnega dela. Tu se je začela mnogo bolj uvajati druga oblika organiziranja raziskovalne sestavine, in sicer ta, da podjetje oblikuje razvojno enoto, ki razvije izdelek in njegovo izdelavo, ko pa sodi, da je dozorel za prenos v proizvodnjo, ga ne preda skupini proizvajalcev, ampak se sama spopade s problemom njegove izdelave; včasih celo v dislociranih enotah, kjer spelje proizvodnjo tega izdelka. Tu pa nastopi element, imenovan tehnološki višek. Praviloma je namreč tako, da v začetku preide v proizvodnjo cela vrsta tudi izjemno kvalificiranih delavcev. Ko pa jo začno obvladovati in postane vse bolj rutinska, lahko te visokokvalificirane inženirje, strokovnjake, razvojnike polagoma »potegnejo* iz proizvodnje ter jih vgrajujejo v nov tip, ki v času določenega proizvodnega procesa pripravlja naslednji izdelek, naslednjo generacijo tehnologije. To sta torej dva tipa, ki se med sabo ne izključujeta oz. se — kot kažejo razmere — velikokrat dopolnjujeta. Skratka, uspešno podjetje marsikdaj organizira oba, kar pomeni, da del svojih izdelkov vpelje po klasični poti (skozi razvoj v enoti), hkrati pa ima projektne skupine, ki pripravljajo kompleksnejše izdelke oz. kompleksnejše tehnologije. Gre zgolj za dva elementa
inounciie
in po moje se mora podjetje v svoji strategiji odločiti ali za enega ali za drugega ali za kombinacijo obeh. Ves čas tudi poudarjam, da je podjetje samo spodnji del daljše verige znanja in mora imeti svojo strategijo; kot jo mora imeti družba.« Umestno se nam zdi vprašanje: koliko sta omenjena tipa že vgrajena v pomurske organizacije združenega dela, in če kje, kakšen (kolikšen) je učinek?
Izguba razvojne potence = izguba narodne samobitnosti
Še o enem, za Pomurje vitalnem problemu smo se pogovarjali z E. Milanom Pintarjem: akciji 2000 raziskovalcev in siceršnjem razvojno-raziskoval-nem potencialu, ki ga premore Slovenija. Nič dobrega nismo slišali. »Povprečna starost Slovencev z doktoratom je 51 let, poprečna starost kakih 2500 raziskovalcev, kolikor jih premoremo v tem prostoru — govorim brez mladih — financiranih s sredstvi raziskovalne skupnosti, znaša 44 let. Čas, v katerem pridejo do doktorata, je okrog 45. ali 46. leta. Zato je v akciji mladi raziskovalci najprej prevladal interes teh ljudi, kolikor jih je sploh bilo po inštitutih in niso imeli pravih možnosti za študij, da se iz raziskovalcev prekvalificirajo v kategorijo mladih raziskovalcev. V naslednjem obdobju se bo pokazalo, ali bo Slovenija ta projekt, ki je po moje izjemno pomemben in začrtan z izjemno dobrimi cilji, vzdržala ali ne. Gre namreč za pomladitev in povečanje raziskovalnega potenciala,.vključno s tistimi, ki naj bi prišli za pol leta, leto ali dve leti iz podjetij na inštitute, univerze in se potem vračali v podjetja. (Spomnili smo se razmišljanja dr. Andreja Polajnarja, docenta na mariborski Tehniški fakulteti, za Ipokovo okroglo mizo v Radencih, ko je predlagal izpopolnjevanje nekdanjih diplomantov, ki so diplomirali pred sedmimi, osmimi, desetimi leti, kajti znanje jim je prav gotovo že zastaralo!) To so zadeve, ki se gotovo ne tičejo zgolj raziskovalne skupnosti in raziskovalne sfere, ampak gre za vprašanje, kako bomo v slovenski družbi obvladovali in naravna-vali razvojno politiko, očitno je, da je raziskovalna politika eno od področij, kjer mora sleherna družba, ali točneje, sleherni narod izoblikovati lastno strategijo, kajti kadri, raziskovalni potencial, so neke vrste nosilen razvojni potencial časa. Če narod tega ne stori, mu grozi, da bo izgubil razvojno potenco in s tem izgubljal svojo naravno, narodno samobitnost. Slovenci kot narod ne moremo prepustiti skrbi za svoje znanstvene kadre neki zvezni strategiji, ki bo začela preferirati nastajanje inštitutov v Beogradu in jih deklarirati kot zvezne. Vemo, da bo 90 odstotkov zaposlenih v teh inštitutih Srbov in Črnogorcev, drugih pa komaj kakšen odstotek. V tem primeru bi si Hrvaška še izborila kakšen zvezni inštitut, Slovenija komaj kakšnega in še to na izrazito obrobnem področju. Posledica bi seveda bila ogroženost našega razvoja in celo naše narodne samobitnosti.«
Branko Žunec
“ PREDSTAVLJAMO- VAM' -'"..
Ljudje se bojijo sprejemati odgovornost
Prvega oktobra je predsedni-štvo pri Občinski konferenci SZDL Ljutomer prevzel Geza Horvat, dotlej načelnik geodetske uprave in aktiven družbenopolitični delavec. Čeprav je bil izvoljen dva tedna prej, je to funkcijo začel opravljati šele oktobra. Geza Horvat je presenetil že na seji občinske konference, kjer je bil izvoljen, saj je v kratkih obrisih nakazal svoj, recimo mu, politični program. In zato je prav zanimivo, zakaj je to storil na seji, kjer je bil izvoljen?
»Mogoče zaradi tega, ker menim, da bi tudi drugi voljeni in imenovani morali predstaviti svoje programe. V ideji, ki jo mislim izpeljati, to pa velja predvsem za kadrovanje na vodilne funkcije v ozdih in družbenopolitičnih organizacijah, menim, da bi tudi vsi ti morali predstaviti svoj program dela.«
Prav kadrovska politika pa je bila osrednja točka vašega programa.
Zakaj?
»Stanje v gospodarstvu občine Ljutomer kaže na to, da imamo velike'težave s Strokovnimi kadri v ljutomerskih ozdih. Ko nekje zaškriplje — to pa je takrat, ko tovarna zabrede v težave — vedno znova ugotavljamo, da je to zaradi pomanjkanja novih programov, teh pa ni zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Zato me- . nim, da je dobra kadrovska politika v občini eden od pomembnejših problemov, s katerim se moramo spopasti tudi v družbenopolitičnih organizacijah in Socialistični zvezi.«.
Kako pa si zamišljate pot do ustrezne kadrovske politike in končnega rezultata, da bi imeli v občini vedno dovolj dobrih strokovnjakov in vodilnih?
»Ker je naše predsedstvo (OK SZDL Ljutomer) že sprejelo tak program, je to postal program te frontne organizacije. Gre za dva dela, ki naj bi tvorila celoto: najprej bi skupaj z izvršnim svetom, skupščino občine, sindikati, Zvezo komunistov in ZSMS morali
V Vidmu slavnostni začetek gradnje druge etape šole
Skozi šolo v življenje gre cesta...
Dan pred praznikom občine Gornja Radgona so na Osnovni šoli 12. talcev v Vidmu ob Ščavnici pripravili krajšo slovesnost ob začetku gradnje druge etape osnovne šole. Poleg vodilnih občinskih družbenopolitičnih in prosvetnih delavcev (gostje z republiške izobraževalne skupnosti so se opravičili) so se slovesnosti udeležili tudi Meri Kreft, Anton Korošak ter Ela Šuklje, nekdanja učiteljica, ki je položila temeljni kamen z listino.
Delavci Proizvodno-gradbene-ga podjetja so z deli začeli že julija, vendar zaposleni na osnovni šoli dvomijo, da bodo prihodnje šolsko leto že učili v novih prostorih, ki jih nujno potrebujejo. Vse je seveda odvisno od tega, če bo Republiška izobraževalna skupnost pravočasno nakazala solidarnostna sredstva. 650 milijonov dinarjev, na kolikor je ocenjena naložbena vrednost gradnje, bodo zbrali delovni ljudje občine Gornja Radgona z občinskim samoprispevkom, zadostovalo pa bo za osnovna gradbena dela.
Kakor nam je dejala ravnateljica videmske osnovne šole, poteka sedaj pouk v dveh stavbah, lahko bi rekli, da v treh — skupno je letos vpisanih 318 otrok, 33 učencev v prvem, tretjem in četrtem razredu pa obiskuje pouk na Stari Gori. V Vidmu 20 pedagoških delavcev uči šest oddelkov v stari zgradbi, tam je tudi mlečna kuhinja, ki je bila zgrajena 1834. leta. Osem oddelkov ter telovadnica pa je starih 17 let, vendar so tudi ti prostori že dotrajani, učilnice pa niso primemo opremljene za kabinetni pouk. Slavnostni govornik ob tej, sicer vse redkejši priložnosti je bila Melita Bakra-čevič, predsednica skupščine Občinske izobraževalne skupnosti:
... Vedno in povsod poudarjamo, kako zelo so nam potrebni strokovnjaki, hoditi hočemo v korak z razvitim svetom. Neredko pozabljamo, da je začetek vsakega strokovnjaka tu — v osnovni šoli. Tu se začnejo pomembni koraki pri oblikovanju človeka, tu ga lahko začnemo navajati na kreativno mišljenje, tako potrebno vsakomur, od katerega pričakujemo ustvarjalno delo. Zato ne smemo pozabljati, da je v radgonski občini 8 osnovnih
ustanoviti delovno skupino, s katero bi preverili stanje v posameznih organizacijah združenega dela in v njihovih kadrovskih službah, pogledali, kako je ž njihovo štipendijsko in kadrovsko politiko nasploh. Seveda bi morali ugotoviti, ali so ti kadrovski plani usklajeni z njihovo razvojno politiko.
Ko bi dobili ta vpogled, bi zavezali ozde, naj svoje plane uskladijo, jim prilagodijo štipendijsko politiko, in če bodo to upoštevali, sem prepričan, da bo težav s kadri v naši občini manj.«
Kako pa je s kadrovanjem v družbenopolitičnih organizacijah?
»Vodilnih položajev v družbenopolitičnih organizacijah se sposobni otepajo. Delno je to zaradi slabega gospodarskega položaja v občini Ljutomer. Ljudje se bojijo sprejeti odgovornost, vprašanje pa je, koliko lahko posameznik, kot funkcionar, premakne kolo na boljše. Obstaja parola: pravi ljudje na pravo mesto. To je lahko prazna fraza, če ne bomo imeli prave kadrovske politike tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Če bo kadrovanje v gospodarstvu dobro, potem menim, da bo kadrovanje v DPO tudi boljše. Mimogrede — trdim, da bi mandat v politiki moral biti štiri leta, potem pa bi se ljudje, ki so na vodilnih me
Delavci Proizvodno-gradbenega podjetja Ljutomer so začeli z deli že pred meseci, končali pa naj bi sredi prihodnjega leta.
šol, na katerih se pripravlja na življenje preko 2700 učencev, in ,mi smo jim dolžni zagotavljati najosnovnejše možnosti za učenje in delo. To pa je teže v gospodarsko šibkejših občinah in zahteva več odrekanja od vsakega posameznika. Prav zato smo tako ponosni na ta dosežek, ki bi bil v drugem okolju povsem normalen.
---LJUTOMER--------------------------------—
Obletnica tabora naj bo vseslovenska
Prihodnje leto, 9. avgusta, bo minilo 120 let, kar so se v Sršenovem logu v Ljutomeru zbrali napredni slovensko misleči domačini in na L slovenskem taboru zahtevali svoje pravice. Vsekakor gre za pomembno dejanje v zgodovini slovenstva, ki mora ohranjati svoje poslanstvo tudi danes. Ob takšnih jubilejih moramo pokazati tudi to, da zgodovinske pridobitve cenimo. Priprave na ta jubilej so že stekle in v Ljutomeru so dali pobudo, kako naj bi se ga spomnili. Najpomembnejša manifestacija naj bi bil simpozij zgodovinarjev Slovenije, ki naj bi osvetlil pomen L slovenskega tabora nekdaj in danes. Pripravili naj bi tudi kulturne prireditve. Na predsedstvu občinske konference SZDL pa so dali tudi pobudo, naj bi ta jubilej postal vseslovenski, torej naj bi v okviru republiške konference SZDL in kulturne skupnosti spregovorili o tem, da bi bili ti dve organizaciji nosilki praznovanja. Če bo to možno, potem bi pripravili v Ljutomeru, na prizorišču L slovenskega tabora podobno vseljudsko zborovanje, kot je bilo 1868. leta. Zato bodo to pobudo čim prej poslali v Ljubljano, kjer naj se o tem odločijo.	D. L.
KAKO JE Z AKTIVNOSTJO DELEGATOV?
V 39. številki Vestnika je v članku z naslovom Kako je ž aktivnostjo delegatov nastala zaradi napake v tiskarni nelogična trditev, ki je delegate iz Križevec v Prekmurju najprej pohvalila, za tem pa še uvrstila med najslabše. Stavek se pravilno glasi: Najslabše pa je stanje v KS Ižakovci (torej ne v Križevcih), od koder kljub večkratnim opozorilom, niso niti enkrat zagotovili udeležbe delegatov. Prizadevnim Križevčanom se opravičujemo!
stih, morali vrniti v združeno delo oz. okolja, iz katerih so prišli.«
Krmilo frontne organizacije v Ljutomeru ste prevzeli v času aktivnih priprav na programsko-volilne seje krajevnih, občinske in republiške konference SZDL. Kje bodo osnovni poudarki na sejah?
»Na teh prOgramsko-volilnih sejah bomo morali temeljito oceniti številna vprašanja naše lastne organiziranosti in delovanja konference in njenih organov. S tega vidika je zelo pomembno, kako se v praksi uresničuje frontno načelo dogovarjanja in sporazumevanja, kako je s teritorialnimi oblikami organiziranja, kot so hišni, ulični in vaški obori ter krajevne organizacije SZDL. Ali se problematika in pobude te oblike organiziranja kažejo v usmeritvah in delu občinske in tudi republiške konference SZDL. Težnja po zmanjšanju števila organov je. zelo pomembno vprašanje (naša konferenca ima 34 najrazličnejših svtov, odborov in organizacij), vendar pa zmanjšanje ne bi smelo iti v škodo vsebine dela. Te volilne konference moramo izkoristiti tudi za oceno vključevanja in programske povezanosti družbenih organizacij in društev ter družbenopolitičnih organizacij. Zelo pomemben vsebinski del priprav na volilne seje so kadrovske priprave na volitve v Socialistični zvezi. Te ne smejo ostati zgolj na funkciji predsednika, ampak tudi članov konference. Tu moramo predlagati ljudi, ki so sposobni voditi demokratičen dialog in ki uživajo pri ljudeh ugled in so v Socialistični zvezi pripravljeni delati. V kadrovskih pripravah na volilne seje pa moramo posebno pozornost nameniti evidentiranju možnih kandidatov tudi za člane organov in nosilce odgovornih funkcij v republiški konferenci SZDL.«
Dušan Loparnik
Čeprav je osnovni šolstvo delenot-nega izobraževalnega sistema v SR Sloveniji, žal ne moremo poenotiti financiranja in izvajanja' programov, ki je v veliki meri odvisno od gospodarske moči občine in dotoka sredstev solidarnosti. Težko je namreč v današnjih časih, ko hočemo gospodarstvo razbremenjevati, omejevati sredstva za skupno in splošno porabo.«
Bernarda Peček
LJUTOMER
Pred programsko-volilnimi sejami
v SZDL
Konec letošnjega leta bo Socialistična zveza, na najrazličnejših ravneh, v znamenju programsko-voHlnih sej. Da bi bili na te seje cim bolj pripravljeni, so rta občinski konferenci SZDL Ljutomer sprejeli rokovni program. Do konca oktobra naj bi se z vodstvi krajevnih konferenc dogovorili o poteku in vsebini sej. Po teh dogovorih bi začeli s pripravami poroči! in programskih usmeritev ter izdelavo smernic. Do konca novembra naj bi programsko-volilne seje opravili v vseh krajevnih konferencah občine Ljutomer in na njih opravili evidentiranje članov za občinsko in republiško konferenco SZDL. Do 15. decembra pa naj bi izvedli tudi pro-gramsko-volilno sejo občinske konference SZDL Ljutomer.
D. L.
Inovatorjem (že) 15 priznanj
Prazniki so običajno lepe priložnosti za raznovrstna slavja, tudi podelitev priznanj, takšnih in drugačnih. Letošnji dan inovatorjev in praznik občine Murska Sobota so med drugim izkoristili tudi za to, da so s priznanji spodbudili za nadaljnje delo 15 inovatorjev — in tovrstna priznanja sodijo gotovo med tista, ki zaslužijo širšo pozornost, saj ne gre zgolj za manifestacijo, ampak resničen poskus pomagati razvoju dejavnosti, ki žal še vedno životari zavoljo vrste vzrokov: slabo nagrajevanje inovatorjev, zaviranje dejavnosti v lastnem kolektivu (predvsem je tu pomembna dobra volja delavskih svetov), zavist, škodoželjnost in še vrsta »spremljajočih« procesov, ki prispevajo k temu, da je inovativno razmišljanje in ravnanje pri nas še vedno izjema, ne običaj.
V soboški občini se zadnja leta predvsem pri sindikatu trudijo, da bi inovatorje spodbudili k po-gumnejšemu prodajanju lastne pameti. Ob sindikatu so tu še raziskovalna skupnost, društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (ki za zdaj deluje bolj na papirju kot dejansko) in tudi medobčinska gospodarska zbornica. Trud se, kot kaže, že obrestuje — čeprav o kakšni kakovostni ekspanziji inovatorstva v občini še ne more biti govora, pa so letos vendarle podelili petnajst priznanj; prejšnja leta nekajkrat manj.
Letos so nagradili posameznike (oziroma dve skupini) iz štirih ozdov, predvsem iz kovinskopredelovalne industrije. Osnovnih panog v občini — kmetijstva in kmetijskopredelovalne industrije — val inovativnega razmišljanja ali vsaj spodbujanja le-tega očitno še ni oplazil.
Pregled nagrajencev: Anton Hajdinjak — vodja mehanikov pri Avtobusnem prometu za vrsto inovacijskih dosežkov na avtobusih znamke TAM; Zdenko Hari — KV mehanik iz Agroser-visa za voziček za montažo traktorja; Zoltan Somi — konstruktor iz istega ozda za mizo za brušenje robnika blatnika; Alojz Kolmanko — iz LIV-a Rogašov-ci za spremembo tehnologije izdelave nosilcev na rezkalnem stroju; Jože Obal — prav tako iz LIV-a za izkopalnik koreninskih grud; Janez Sadi — L1V Roga-šovci, za vrsto inovacijskih dosežkov. In še dve skupini iz Panonije: prva, ki jo sestavljajo Jože Cifer, Štefan Bagola, Franc Toplak, Pavel Švenda in Stanko Hari, je izdelala sejalnico Panonija in kombinirano pripravo za obdelavo zemljišča in hkratno setev; v drugi pa so Ivan Švec, Zvonko Radovan, Janez Ščap in Slavko Erjavec, ki so omogočili delovni organizaciji, da je začela z novim programom — izdelavo rezervnih delov za tekstilno industrijo.
Bojan Peček
STRAN 4
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
kmetijska panorama
BOUSI ČASI
KMET MORA BITI VZTRAJEN
V minulih dneh je bilo tudi v ljutomersko-ormoških goricah nadvse živahno. Vinogradniki so hiteli s spravilom letošnjega pridelka grozdja, saj je gniloba ponekod že opravila svoje, pa tudi po vremenu sodeč ni bilo pričakovati, da bi se stanje izboljšalo. Sonce je prijetno grelo, ko smo se konec minulega tedna odpravili med ljutomerske vinogradnike, sprehod med goricami pa je dajal vtis, da so mnogi s trgatvijo letos pohiteli. Le še poznejše sorte grozdja je bilo potrebno potrgati in pesem klopotcev bo za letos utihnila. Nekoliko otožnejša je bila njihova pesem to jesen, saj vreme vinogradom ni bilo najbolj naklonjeno in v sodih se bo tako nabralo nekoliko manj mošta. Vse kaže, da bo tako tudi v družbenih kleteh, saj je odkup grozdja manjši, kot so sprva načrtovali. Cena je tista, ki mnoge vinogradnike odvrača od prodaje, pa tudi sami odkupni pogoji niso najbolj spodbudni.
Ustavili smo se v vinogradu Slavka Soviča iz Hermancev. En hektar žlahtne vinske trte ima zasajene na terasah, tako da je mo
S pridelkom grozdja je letos bolj slabo, pravi Slavko Sovič, saj ga je precej uničila gniloba, nad kakovostjo mošta pa se ne pritožuje. 19 odstotkov je nameril v belem burgundcu in iz njega se bo dalo pridelati prav žlahtno kapljico.
žna strojna obdelava. V vinogradu je veliko dela, delovno silo je danes težko dobiti, pravi Slavko, zato je vinograd uredil tako, da lahko večino dela opravi s stroji. Beli burgundec, laški rizling in šipon so sorte, ki jih lahko vidimo v njegovem vinogradu. Čez kakovost se letos ne more ravno pritoževati, je pa količinsko pridelek nekoliko slabši. Ob našem obisku nam je povedal, da je beli burgundec pospravil že pred tednom dni, vendar je priteklo za okrog 40 odstotkov manj mošta
kot običajno. Če ga je bilo v prejšnjih letih okrog tisoč litrov, ga je zdaj le 600, zato te sorte grozdja letos tudi ni oddal. Dobršen del pridelka je pobrala gniloba, pravi Slavko, to, kar je ostalo, pa bo ustekleničil. Čez kakovost se ne pritožuje, saj je
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
pri belem burgundcu nameril okrog 19 odstotkov sladkorja in z vestnim kletarjenjem bo iz njega mogoče napraviti prav žlahtno kapljico. Tudi šipon bo stiskal doma in spravil v sode, oddal bo le kakšno tono laškega rizlinga.
Vinogradniki nismo v zavidljivem položaju, pripoveduje Slavko, saj cene grozdja niso piti malo spodbudne. Vsaj 500 dinarjev bi morali dobiti za kilogram, saj je z goricami veliko dela; stroški pa iz dneva v dan večji. Poleg tega pa so tisti, ki prodajajo pridelek, še v negotovosti, kdaj ga bodo dobili plačanega. Nevzdržno je namreč, da bi del pridelka do
bili plačanega šele čez nekaj mesecev, ko bo inflacija požrla še tisto malo, kar bi morali dobiti, nevzdržno pa je tudi to, da bi bilo grozdje edini kmetijski pridelek, ki ga pridelovalci ne bi dobili plačanega takoj.
Kmet se danes ne more usmeriti le v eno proizvodnjo, saj ni dolgoročnih pogojev, ki bi mu zagotavljali stabilnost. Čeprav so tod idealne naravne razmere za vinogradništvo, se zato tudi pri Sovičevih niso posvetili le tej dejavnosti. Že pred leti so zato
zgradili nov hlev in začeli pitati prašiče. 180 jih lahko zdaj kruli v njihovem hlevu, letos pa ga nameravajo še razširiti, tako da bodo v enem turnusu pitali okrog 300 bekonov. Nekoliko nas je začudilo, da se za razširitev odločajo prav v času, ko je ta dejavnost
v krizi, vendar nam je Slavko povedal, da bi bilo potrebno hlev že tako ali tako obnoviti in so se zato pač odločili za razširitev. Pri bekonih je veliko dela in da bi si delo olajšali, bodo uredili še silos za polavtomatsko krmljenje. Za ureditev »farme« so v TZO Kmetovalec dobili dokaj ugodno posojilo za dobo desetih let in po 30-odstotni obrestni meri, okrog 2 milijona dinarjev so vložili sami, z lastnim delom in pre
vozi pa bodo skupne stroške ko precej pocenili. Sicer pa doslej pri bekonih računica nekako izide, saj jih pitajo
ta-se še
na
prirastek, za to dobijo potrebna krmila, nekaj krme pa pridelajo tudi doma. Letos so imeli na 3,5 hektarja zasejano koruzo, z dveh hektarjev jo bodo silirali za zrnje in potem bo dohodek še nekoli-
CENA SLADORNE PESE IN PŠENICE V LETU 1988 V RAZMERJU 1:4
Znani pogoji pridelave sladkorne pese
Sladkorno peso za predelavo v Tovarni sladkorja Ormož bodo v letu 1988 zasejali na 6.294 hektarjih njiv in pričakujejo, da bodo ob povprečnem pridelku 43 ton na hektarju pridelali 273.165 ton pese. Od načrtovanih površin bodo v družbenem sektorju kmetijstva Slovenije pesi namenili 2.692 hektarjev, zadružnem 2.212 in v na Hrvaškem 1.390 hektarjev; po pogodbi pa jo bodo za predelavo v Ormožu pridelovali tudi na med 1.500 in 2000 hektarjih na Madžarskem.
Za domače pridelovalce so Zadružna zveza Slovenije in Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije sporazumno s Tovarno sladkorja Ormož in Poslovno skupnostjo za živilsko industrijo v dogovoru z Republiškim komitejem za kmetijstvo oblikovali predlog pogojev za odkup sladkorne pese letine 1988.
Odkupna cena za oddano količino sladkorne pese bo v razmerju do pšenice 1:4 pri vsebnosti 15 ostotkov sladkorja (sladkorni stopnji). Tako oblikovana cena bo temeljila na osnovi cene pšenice, ki bo podlaga za izračun razmerja do drugih kmetijskih proizvodov. Cena bo višja ali
ko boljši. Sicer pa kmet pri vsem ne sme preveč računati, saj bi kaj kmalu ugotovil, da se nobena proizvodnja preveč ne izplača. Vendar tudi v kmetijstvu ni vedno vse tako črno, kot radi prevečkrat pravimo. Nazadnje smo se o tem lahko prepričali tudi pri Sovičevih, ki so si zgradili novo hišo. In vse to v glavnem s prihranki s kmetije, saj drugih pomembnejših virov dohodka nimajo. Res je, da seje Slavko včasih ukvarjal tudi z izdelovanjem spominkov, vendar, kot pravi, se s tem ne da ravno preveč zaslužiti. Preveč je pri tem pobrala davkarija, zato je to delo opustil. Pa ga še včasih zamika, da bi izdelal kakšen spominček, saj je po njih, predvsem med turisti, precejšnje povpraševanje. Celo nekaj strojev si je kupil in če se bodo razmere izboljšale, bo spet z veseljem prijel za to delo.
Ko smo povprašali o prihodnosti Sovičeve kmetije, Slavko ni bil preveč zaskrbljen. Sina in hčerko ima, kmetija je dobro opremljena in odločitev za prevzem kmetije ne bo težka. Sicer pa je o tem še prezgodaj razmišljati. Sin obiskuje šele 3. razred osnovne šole, delo na kmetiji ga veseli, kako bo čez deset ali 15 let, pa je težko napovedati. Če bodo časi za kmetovanje primerni, z naslednikom gotovo ne bo
težav.
Ludvik Kovač
nižja za vsak odstotek povečanja oziroma zmanjšanja vsebnosti sladkorja, pri čemer bodo upoštevali celo decimalke.
Višino nadomestila za nakladanje in prevoz pese bodo določili pred spravilom pese jeseni 1988 v razmerju, ki bo opredeljeno v pogodbah med pridelovalci pese in tovarno sladkorja.
Pridelovalci bodo od oddane pese lahko kupili 3,5 odstotka suhih oziroma 18 odstotkov svežih stisnjenih pesnih rezancev po polni lastni ceni.
Organizacijam združenih kmetov bo po Sasu o pridelavi pese tovarna sladkorja pokrila stroške organizacije pridelave, stroške pridelave, odkupa in skladišče-
ZA ŽIVINOREJCE?
Ko Zvezni izvršni svet s 1. oktobrom ni dovolil povišanja cen mesa, je istočasno zadržal tudi odkupne cene živine, ki so osnova za oblikovanje cen mesa. To je seveda pomenilo nož v hrbet živinorejcem, ki so bili že dotlej v izredno težkem položaju. Posledice takšne odločitve smo lahko občutili že v prvih dneh po tem, saj je v mesnicah primanjkovalo svežega mesa, močno pa je padla tudi prodaja živine. Mesarjem zato ni preostalo drugega, da povečajo odkupne cene živine, pa čeprav s tem svoj ekonomski položaj še poslabšajo.
Tudi v soboški Mesni industriji že plačujejo živino po višjih cenah. Tako dobijo rejci za kilogram tople polovice mladega pitanega goveda ekstra vrste 2.375 dinarjev in 330,72 dinarja premije v višinskem in 165,36 dinarja v nižinskem območju. Topla polovica mladega pitanega goveda prve vrste je po 2.307 dinarjev in druge vrste po 2.261 dinarjev kilogram, rejci pa dobijo za vsak kilogram mesa še premijo 188,89 dinarja v višinskem in 94,45 dinarja v nižinskem območju. Za mlado pitano govedo izven vrste ni premije, kilogram tople polovice pa je po 2.191 dinarjev. Višja je tudi odkupna cena krav, saj je kilogram tople polovice prve vrste po 2.150, druge vrste po 1.785 in izven vrste po 1.650 dinarjev. Teletino je v naših mesnicah sicer težko dobiti, saj gredo vsa primerna teleta v nadaljnje pitanje, tista za zakol pa so po 1.600 dinarjev kilogram žive teže.
Povečale so se tudi odkupne cene prašičev, saj jih v soboški Mesni industriji v prostem odkupu plačujejo po 1.300 dinarjev kilogram žive teže, vendar ne smejo biti težji od 130 kilogramov. Težji prašiči (nad 130 kilogramov) so po 1.250 dinarjev, po tej ceni pa odkupujejo tudi mlade plemenske svinje. Izločene plemenske svinje so po 1.000 dinarjev in izločeni merjasci po 600 dinarjev kilogram žive teže. Z odkupnimi cena prašičev so se povečale tudi cene pujskov za nadaljnje pitanje, saj jih v kmetijski zadrugi od pogodbenih rejcev odkupujejo po 1.700 dinarjev kilogram in od ostalih rejcev od 1.500 dinarjev kilogram. Po teh cenah plačujejo pujske do teže 23 kilogramov, razliko nad to težo pa jim obračunajo po 1.300 dinarjev.
L. Kovač
nja na prevzemnih postajah ter dodatnega spodbujanja pospeševalne službe v višini 6 odstotkov od oddane pese. Pridelovalcem družbenega sektorja in kooperantom KZ bodo regresirali seme v potrebni količini po določeni tehnologiji, akontacije regresov pa bodo izplačali pred setvijo.
Za kilogram pogodbeno oddane čiste sladkorne pese pri sladkorni stopnji 15,5 odstotka pripada pridelovalcem nadomestilo v višini zneska, ki bo v razmerju z nadomestilom pri pšenici 1:4. Nadomestilo bo namenjeno uporabi za nakup mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in skupno opravilo agrotehničnih ukrepov v organizacijah združenih kmetov. Pridelovalcem se lahko izplačajo akontacije nadomestila že v času vegetacije pese. Pogoj za pridobitev regresa in uveljavljanje nadomestila je, da pridelovalec (OZD in OZK)
sklene in uresniči pogodbo o pridelovanju in oddaji sladkorne pese v skladu s sprejetimi obvezami iz Sasa o pridelovanju sladkorne pese.
Velja omeniti, da bo Tovarna sladkorja Ormož vsem pridelovalcem zagotavljala kakovostno seme, program tehnologije pridelave, usklajevala nabavo mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele. Tovarna sladkorja bo zagotovila tudi strokovno pomoč, nadzor nad pride-
lovanjem, pridelkov.
Tovarna valcem — zagotovila
evidenco in obračun
sladkorja bo pridelo-združenim kmetom — tudi brezplačno sred
stva za varstvo rastlin za dvakratno škropljenje proti cerkospori. Pridelovalcem — združenim kmetom pa bo za dobavo vsakih 10 ton čiste sladkorne pese prodala po lastni ceni 50 kilogramov slad-
korja.
Boris Hegeduš
Poljedelstvo ima pomemben delež v družbenem in zasebnem kmetijstvu Pomurja. Na eni strani za voluminozno in koncentrirano krmo, v zadnjih letih pa z vedno večjim deležem tržnih poljščin povečuje dohodek pomurskega kmetijstva. V letu 1988 je načrtovana smela tržna pridelava glavnih poljščin s pomurskih polj: 1.560 ton semenske pšenice, 31.800 ton merkantilne pšenice (družbeni sektor 12.300 ton, zasebni 19.500 ton) in 106.000 ton sladkorne pese (46.000 ton družbeni sektor in 60.000 ton zasebni). Poleg tega je še pomembna tržna pridelava koruze, krompirja, v zadnjem času oljnic, poljskih zele-njadnic in še nekaterih drugih poljščin.
Tej proizvodnji primerno so organizirane strokovne službe v zadrugah, družbenih posestvih, območnem zavodu, ki ob pomoči republiških strokovnih služb prenašajo pomembnejše elemente tehnologije do pridelovalcev. Za medsebojne izmenjave strokovnih informacij in organizacije poskusov, posvetovanj, oskrbe z reprodukcijskim materialom in drugo se strokovni delavci združujejo v strokovnem odboru za poljedelstvo pri sozdu ABC Pomurka v Murski Soboti. Emi od teh manifestacij je tudi organizacija DNEVA KORUZE na poskusnih poljih v Rakičanu. Kmetijska šola in Kmetijsko gospodarstvo Rakičan sta poleg poskusov, ki jih izvaja živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje na lastnih ali kmečkih površinah, izvajalec makro- in mi-kroposkusov pomembnejših poljščin (pšenica, ječmen, rž, koruza, krompir, sladkorna pesa, oljnice, krmne rastline kot glavni in strniščni dosevki ter drugo).
Dan koruze je namenjen vsem tehnologom družbenega in zasebnega sektorja, kmetijskim zavodom, komercialnim službam, izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam, zainteresiranim kmetom z območja Pomurja ter ostalega dela Slovenije in Jugoslavije. V organizacijskem delu zajema dan koruze ogled sortno ekoloških poskusov in krajši posvet o aktualnih temah.
V letošnjem letu je posvet zajemal tri področja:
— Tehnološke napake pri pridelavi koruze s poudarkom na kakovosti semena (dr. Aco Pucarič, Fakultet poljoprivrednih znanosti Zagreb);
— Zatiranje plevelov v koruzi s prikazom najnovejših problemov in predlogi za njihovo, reševanje (dr. Zvonko Ostojič, Jugoinsnekt — Agrokontrola Zagreb);
— Agrometeorološke razmere pridelovanja koruze v Pomurju in bistvene tehnološke napake v pridelavi koruze (Geza Džuban, ABC Pomurka — Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje).
V tehnologiji se pojavljajo različni faktorji, ki z določenim deležem vplivajo na pridelavo. Tako sodelujejo z deleži: rodovitnost tal 16 %, razpored padavin 14 %, pomanjkanje vlage 6 %, visoke temperature 4 %, sklop 13 %, priprava tal 11 %, skupina zrelosti 7 %, proizvodnja zmogljivosti hibrida 6 %, kakovost semena 6—10%, bolezni 1—3%, škodljivci 5 %, poleganje 4%, in drugo 1—2%. Posamezni faktorji se seveda iz leta v leto in v različnih talnih in podnebnih razmerah pomembno spreminjajo in povezujejo.
Na posvetu je dr. Pucarič posebej omenil vlago hibrida, njegov vpliv na pridelek in kakovost semena.
Zrno iz celotnega storža je neizenačen material. Je različno oblikovano in se pojavlja v različnih velikostih. Rastline se različno razvijajo, oblikujejo različne storže in dajejo različen pridelek. Da se temu
izognemo, seme sortiramo po velikosti in obliki, v strokovnem jeziku pravimo, da ga kalibriramo. Na ta način dobimo posamezne frakcije. Najpogosteje se v semenskem materialu pojavljajo veliko plosnato (VP), veliko okroglo (VO), srednje plosnato (SP) in srednje okroglo (SO). Izenačena zrna po obliki in večja zrna bi praviloma morala dati največji pridelek. Poskusi z različnimi hibridi in različnimi frakcijami na zagrebški fakulteti so pokazali, da to ne drži, kar nakazuje nov problem, to je slaba kakovost semena. Ta je lahko v slabi genetski čistoči, trganju (način in čas), času od trganja do sušilnice, sušenju, procesu dodelave in še drugem. Tako se dogaja, da imamo v Jugoslaviji nešteto zelo dobrih hibridov, ki so zaradi slabega semena izgubili svojo vrednost in so se morali umakniti iz pridelave. Pritisk pridelovalcev na semenarske organizacije bi moral biti močnejši glede zahtev za kakovost semena. Vprašanje je seveda, koliko je to v Jugoslaviji možno?
Drugo pomembno vprašanje, ki je bilo posebej omenjeno na posvetu o pridelavi koruze, je izbira hibrida glede na uporabo koruze:
— Hibridi za pridelavo in uskladiščenje suhega zrnja ob istem pridelku morajo biti rani, tako da imajo ob spravilu čim manj vlage. Stroški sušenja so nižji, posevek je mogoče pravočasno spraviti iz njive, tako da je še možna pravočasna setev ozimnega žita.
— Hibridi za pridelavo in uskladiščenje vlažnega zrna lahko sicer ob visokem pridelku vsebujejo več vlage, vendar morajo imeti dober indeks luščenja. Nekateri sicer dosegajo visok pridelek, vendar ostane ob višji vlažnosti in strojnem spravilu del zrnja na oklasku, kar predstavlja izgubo pridelka in na ta način neprimernost hibrida v ta namen pridelave.
— Silirana cela rastlina; hibridi za pridelavo silaže iz cele rastline morajo imeti čim večji del storža v deležu cele rastline in. moramo z njimi pridelati na enoto površine čim več suhe snovi.
Poznamo hibride, ki jih je možno pridelovati za dva namena, redkeje za vse tri namene v istih pridelovalnih razmerah (tla, podnebje).
Rok setve lahko pomembno vpliva na pridelavo posameznih hibridov, nekateri so v normalnih rokih setve izredno rodni, drugi pa so v poznejših setvah veliko boljši, čeprav v normalnem roku ne dajejo najboljših rezultatov. Seveda imajo v poznejših in strniščnih setvah prednost ranejši hibridi.
Področje problematike plevelov obravnavajo v svetu v približno štirih skupinah:
— plevelne trave,
— večletni pleveli,
— odporni pleveli in
— pleveli v semenski koruzi.
Reševanja problematike se znanost loteva na različne načine. Možnosti obstajajo v različnih bioloških metodah, največ pa je reševanja s pomočjo kemije; to je pravilna izbira herbicida in pravilen način uporabe (zaščitni ukrepi).
Travnate plevele zalivamo s posebnimi herbicidi na osnovi ala-klora in metalaklora (npr. dual, lasso ipd.), vendar je potrebna previdnost, tudi zaradi negativnega vpliva na živo okolje, predvsem na človeka.
Večletne širokolistne in travnate plevele poskušamo zatirati s poenostavlje-
nimi variantami, ki dajejo slabe rezultate, velikokrat tudi še s povečanimi količinami atrazina. Med travnatimi večletnimi nam dela največ težav pirnica, v zadnjem času divji sirek. Najboljše rešitve so na osnovi kombinacij s sredstvom eradicane ali v kolobarju na določenih mestih glifosat (rundup cidokor).
Slak in osat, širokolistna večletna plevela, sta iz leta v leto vedno večji problem. Najučinkovitejši v tem primeru sp tako imenovani translokacijski herbicidi, ki prodrejo v celotno rastlino, povzročajo določene motnje in njen propad, vendar izven posevka koruze (program uničevanja plevelov v pridelovanju sladkorne pese na strnišču). Tukaj so se dobro obnesli pripravki na osnovi 2,4 D (deherban 4) in dikamba (banvel 4 S, banvel 480). Poškodbe koruze ob uporabi teh sredstev so zelo pogoste.
Odpornost plevelov najbolj sistematično obravnavajo v sosednji Avstriji. Problem je tudi pri nas, kjer imamo opraviti z belo metliko, ščirom in še nekaterimi drugimi. V teh primerih je potrebno zmanjšati ali izločiti pripravke na osnovi atrazina ter vključevati nove herbicide ali njihove kombinacije (lentagran, besagran, stomp, afalon).
Pridelave semenske koruze v Sloveniji ne poznamo, zato tudi zatiranje plevelov na tem področju ni potrebno.
Tehnološke napake v pridelovanju koruze v Pomurju izvirajo iz izvedbe ukrepov, ki so bili obdelani v tem sestavku.
Poznamo pridelovalce, ki dosegajo 10 in več ton suhega zrnja na ha, nekateri pa komaj 5 ton ali manj. Vzroki so torej v omenjenih ukrepih ob vplivu okolja.
Območja zamenjav 75—85 % semena s primernimi hibridi. Drugo se poseje z doma pridelanim semenom, ki daje vsako leto 10—30% nižji pridelek. V pripravi zemlje je pomembno poglavje podoravanje rastlinskih ostankov (koru-zinje) ter pravočasna priprava zemlje za setev v določeno globino s primernimi orodji.
Prehrana koruzne rastline sloni na organskih in mineralnih gnojilih. Organska gnojila so odvisna od staleža živine (ki ga zadnje čase zmanjšujemo), mineralna gnojila pa od nakupa. Raba gnojil se ne povečuje zaradi nenormalnih podražitev, čeprav smo po povprečni porabi v Evropi na dnu.
Talni škodljivci so nekoliko manjši problem kot v prejšnjih letih, in to zaradi uporabe sodobnih sejalnic in sredstev proti talnim škodljivcem.
Problematika plevelov je podobna kot na drugih območjih in v državah. Izrazita je toliko bolj, ker sloni zaščita koruze pred pleveli na 45 — 50% površin na atrazinskih pripravkih (atrapin, radazin ipd.).
Vremenske razmere za pridelovanje koruze so bile nekoliko drugačne kot v prejšnjih letih, posebno pa od dolgoletnega poprečja. Pri vremenskih razmerah opazujemo predvsem vlago in toploto.
Koruza bi za svoj razvoj v naših razmerah potrebovala v rastni dobi okrog 2.500—2.800°C (toplotna vsota). Poprečne dnevne temperature v juliju, juniju in avgustu naj bi bile 19°C in poprečne nočne 13°C. Normalen vznik je pri 10°C in najhitrejša rast med 25 in 30°C. V rastni dobi bi bilo potrebno 480—600 mm padavin pod pogojem, da so te enakomerno razporejene po mesecih (maj, junij 85—90 mm, julij, avgust 110—115 mm). Posebno pomembne so količine vlage v drugih in tretjih tridesetih dneh rastne dobe (9 listov, metli-čenje). Toplota ob vzniku naj bo čim bolj stalna, ker je od tega odvisen hiter začetek rasti in poznejši razvoj rastlin.
Glede podnebnih razmer v Pomurju lahko v letošnjem letu ugotovimo naslednje (merjeno na meteorološki postaji v Rakičanu):
April je bil nekoliko toplejši kot prejšnja leta (za 1,1 ° C). Dobili smo normalno količino padavin, okrog 60 mm. Obilnejše padavine v maju (103 mm) so bile povezane z ohladitvijo, kar je povzročilo zaostanek v vzniku in poznejšem razvoju koruze. Povprečna temperatura 13,1 ° C je za 1,1 °C nižja, kot je bilo dolgoletno povprečje. Junij in julij sta bila nekoliko toplejša, vendar je bila dobra polovica julija zelo suha, tako da je na plitvih tleh koruza že občutila sušo. Obilnejše padavine v avgustu so osvežile osušene njive in poljščine, vendar je bil avgust za približno PC hladnejši od dolgoletnega povprečja. Izredno toplo vreme v septembru je pospešilo rast in dozorevanje koruze tako, da je skoraj nadomestila zamujeno. Spravilo se je začelo normalno ob nekoliko višji vlagi.
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 5
Kako trdne so lahko meje na sicer tako majhnem območju, kot je Pomurje! Poglejmo zgled iz kovinskopredelovalne industrije: soboški Agroservis izdeluje za mariborski TAM določene izdelke. Iz Murske Sobote jih nato vozijo v Maribor, od tam pa znova v Pomurje — v Gornjo Radgono namreč, kjer v Avtoradgoni opravijo montažo.
Meje — takšne in drugačne — so že v političnem jeziku kaj vprašljive, ko gre za gospodarske interese, pa to velja še toliko bolj. Zato ni nič čudnega, če so se pomurski kovinarji pred kratkim zbrali (prek medobčinske gospodarske zbornice), da bi drug drugemu povedali, če so pripravljeni za tesnejše medsebojno sodelovanje, kar lahko prispeva k uspešnejšemu nastopu Pomurja v širših razmerah. Ideja o skupnem delu ni povsem nova, saj se je porodila že pred dvema letoma, ko so bili v tej branži v največjih težavah. Toda takrat je ostalo bolj ali manj le pri besedah, težave vsakega ozda posebej so bile prevelike, da bi si našel čas in se ozrl še naokrog.
Zdaj je drugače — kovinsko predelovalna industrija je v času relativno mirnega poslovanja, in to je gotovo primernejši trenutek za načrtovanje skupnega razvoja. Prvi dogovor so namreč že dosegli. Predstavniki Panonije, Var-stroja, Tehnostroja in Avtorad-gone šo vsi po vrsti izrazili pripravljenost vsaj deloma zbrisati tozdovske ali ozdovske meje. Ker gre za tako imenovane »velike«, je pričakovati, da se bodo pridružili tudi »manjši« (Blisk, LIV, TPO). Ob tem je nujno spoznanje — ki se ga, kot kaže, po izrečenih besedah zavedajo — da morajo biti parcialni interesi v ozadju, čeprav je obenem nujno, da ima vsak ozd ob skupnem nastopu na trgu tudi lasten gospodarski račun.
Za zdaj so se zmenili, da bodo popisali obstoječo opremo in sestavo kadrov v delovnih kolektivih, ki se ukvarjajo s predelavo kovin, da bi tako lažje načrtovali skupne projekte. Poleg tega mora vsaka delovna organizacija do sredine novembra pripraviti la-
Le vkup, pomurski kovinarji!
stne predloge za oblike sodelovanja, o čemer bodo ponovno razpravljali (spet prek MGZ) v decembru. Takrat bodo tudi imenovali iniciativni odbor, torej skupino, ki naj bi skrbela za operative. Da kovinarji mislijo resno, priča tudi sklep, da mora formalno strinjanje s sodelovanjem potrditi podpis direktorja vsakega ozda. V prihodnosti ni izključena tudi možnost kakšnega novega skupnega izdelka, v katerem bi združili znanje pomurske kovinske predelave.
NAJNOVEJŠE O UKINITVAH POMURSKIH VLAKOV
Poskusne vožnje |
do konca leta
O nameravani potezi Železniškega gospodarstva Ljubljana, oziroma Železniške transportne organizacije Maribor, da ukine vse lokalne vlake v Pomurju, ker so ti menda nerentabilni, smo že poročali. Odgovorni možje iz Pomurja so še enemu »prispevku« za skladnejši regionalni razvoj seveda uprli z vsemi štirimi, kar je z gledišča regije več kot upravičeno. Na različnih pogovorih je železničarje uspelo omehčati toliko, da so pustili v (poskusnem) obratovanju dva vlaka — tako imenovanega delavskega in dijaškega. Toda tudi usoda teh je negotova, ker nihče ne more zagotoviti, da bosta dovolj zasedena. Nazadnje so se zmenili, da bodo železničarji do 15. oktobra poslali svoje mnenje o pomurskih vlakih, pri čemer naj ne bi upoštevali zgolj golih ekonomskih računov, pač pa tudi potrebe in želje regije.
Železničarji so zdaj odgovorili in poskusno obratovanje dveh vlakov podaljšali do 31. decembra. Gre za vlaka Or-mož—Murska Sobota—Ormož (delavski) in Murska Sobota— Ljutomer—Murska Sobota (dijaški). Pogoj, da obe kompoziciji ostaneta v prometu še naprej, je jasen in neizprosen: zasedenost vsakega vlaka mora biti vsaj 90-odstotna, sicer se železničarjem potniški promet ne splača. Kot kažejo prve ugotovitve (za zdaj so še neuradne), z vlakom Ormož—Murska Sobota verjetno ne bo težav, saj je zaseden 85-odstotno, pozno jeseni in pozimi pa naj bi bil še bolj poln. Pri tem se na vse kriplje trudita tudi medobčinska gospodarska zbornica in sindikat, ki pozivata organizacije združenega dela oziroma vse delavce, naj kupujejo mesečne vozovnice za železnico — tudi zato, ker je prevoz z vlakom cenejši. Pozanimali smo se na primer za ceno enosmernega prevoza iz Murske Sobote v Ljutomer — za avtobus je treba odšteti 500 dinarjev, za vlak pa 292! Kar zadeva t. i. dijaški vlak, je skoraj gotovo, da ga bodo ukinili, ker je za vožnjo z njim očitno premalo zanimanja. Če bo tudi do konca poskusnega obdobja pomurskih lokalnih vlakov ostalo približno tako kot od prvega septembra, potem je pričakovati, da bo Pomurju ostal le še en lokalni vlak.
Bojan Peček
Pobuda je torej sprejeta, ostaja tisti težji del: V kratkem kakšnih revolucionarnih sprememb gotovo ni pričakovati, pa tudi sicer so časi žal taki, da preveliki optimisti ne moremo biti. Že lepo, da se kovinarji združujejo in se s tem želijo okrepiti navzven, a če bo vse skupaj ostalo le dobra volja in želja bo mogoče govoriti zgolj o ponavljanju (neuspešnega) doganja leta 1985.
Bojan Peček
10 let poslovanja Obrtne zadruge 14. oktober Gornja Radgona
Uporabljati znanje in prisluhniti trgu
Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona praznuje letos desetletnico ustanovitve. Tačas je vključenih okrog 200 članov, večina je stalnih, okrog trideset odstotkov pa se jih menjava, odvisno od dela na pomurskem trgu. Tako je na primer tudi četrtina članov radgonske obrtne zadruge vključena v druge zadruge po Jugoslaviji. Med sestavo članov radgonske zadruge je občanov Gornje Radgone le okrog 45 odstotkov, ostali so iz dvajsetih drugih občin.
Krajša slovesnost in podelitev priznanj je bila v petek, 16. oktobra, spadala pa je v okvir praznovanja občinskega praznika. Kaj pomeni teh deset let obrtne zadruge za njene člane in za samo radgonsko občino? Direktor Peter Fridau je dejal:
»Za obrtništvo je praznovanje desetletnice velikega pomena, saj se je v tem času obrtna dejavnost močno razširila, odpirale so se nove obratovalnice, uveljavljali novi razvojni programi. Za-druga se je trudila potrebe obrtnikov čimbolj zadovoljevati, opravljala je strokovne naloge in posle za vključene obrtnike, pomagala pri uveljavljanju na širšem trgu, jim pomagala pri obratnih sredstvih, pri vlaganju v osnovno proizvodnjo, nakupu os-
SPREJELI UREDITVENI NAČRT ZA PREUREDITEV ELEMENTA IN OBRTNO CONO
KDAJ OBRTNA CONA?
Na zadnji seji zborov skupščine občine Gornja Radgona so sprejeli tudi odloka o ureditvenih načrtih Blagu
Čez koliko let bo ozadje stare opekarne moderna obrtna cona?
novnih sredstev. Tako smo mnogim obrtnikom olajšali in pospešili razvoj — s. tem pa je pridobila tudi občina.«
Želja vodilnih Obrtne zadruge 14. oktober je, da bi tudi vnaprej lahko razvijali določene posebne dejavnosti, da bi zadruga še bolj postala nosilec razvoja drobnega gospodarstva in organizirane zasebne obrti. V prihodnosti naj bi vse bolj razvijali strokovne službe, da to ne bi bilo več samovoljno opravljanje računovodskih, knjigovodskih in administrativnih poslov, ampak bi strokovno usposobljena skupina skrbela za reševanje ekonomskih in pravnih zadev, zagotavljanje poslov na trgu, projektiranje ...
Na eni strani bi razvijali lastne strokovne kadre, na drugi pa bi
škega jezera, preureditvi Elementa za Avtoradgono in obrtno cono Gornja Radgona. Oba načrta je izdelal Za-
sodelovali s primerno usposobljenimi strokovnjaki v organizacijah združenega dela, saj bodo tako lahko še bolj obogatili in izboljšali ponudbo. Peter Fridau je k razmišljanju o razvojnih možnostih še dodal: »Zadrugi bi tudi radi dali večjo ekonomsko trdnost, omogočili uveljavitev obrtnih storitev v širšem jugoslovanskem prostoru, čeprav smo že sedaj z nekaterimi posebnimi storitvami prisotni na vsem jugoslovanskem trgu. Za nas je tudi izziv, da se obrtniki vključujejo s ponudbo na tistih področjih, kjer je še slaba. V prodajo storitev pa bomo morali vključevati vedno več znanja. Klasične oblike nastopanja na trgu ne bodo več uspevale. Zato bo poleg obrtnikov moral biti vedno nekdo, ki bo razmišljal o strokovnih rešitvah, razvoju tehnologije, prisluhnil zahtevam trga, poznal nove dosežke in jih znal tudi pravilno vključiti.«
Bernarda Peček
vod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti in sta osnova za izdajo dovoljenj za nadaljnjo gradnjo.
Območje ureditvenega načrta preureditve Elementa in obrtne cone obsega čez 170 tisoč kvadratnih metrov, na severovzhodni strani meji na magistralno cesto, na zahodni na lokalno cesto Gornja Radgona—Spodnji Ivanjci in na južni strani na rob predvidenih pozidav mesta Gornja Radgona. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov in komunalnih naprav in objektov bodo izdajali na osnovi ureditvenega načrta, za industrijske objekte, pa bo potrebno prej pridobiti dokumentacijo in idejne projekte. Na tem območju bodo torej industrijski, obrtni, obrtno-stanovanjski ter stanovanjski objekti.
Bernarda Peček
SKOZI PETLETKO POMURSKIH STAVK (3)
»Bili smo zelo razočarani, ko smo videli, da osnutek sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu ne posega niti v en člen, torej niti z eno besedo na področje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti, kot se imenuje poglavje v sedanjem tekstu,« nam je pred kratkim v »živem« pogovoru v soboškem studiu pomurskega radia, ko smo govorili o problematiki stavk, dejal predsednik pomurskih sindikatov Milan Utroša.
Stavkovno gibanje — izhod iz krize?
Če sociolog dr. Neca Jovanov, eden prvih, ki je raziskoval štraj-ke v Jugoslaviji, govori v tej zvezi kar o tihi kontrarevoluciji in poudarja, da so avtentična samoupravna akcija delavcev, je sociolog dr. Josip Županov še ne-posrednejši. V intervjuju za zagrebški Danas je poudaril, da pri nas nimamo stavkovnega gibanja, da pa bi prav to moglo biti eden od dejavnikov za izhod iz krize. »Če naj pride do stavkovnega gibanja, bi morali imeti tako imenovane štrajke solidarnosti, kar bi pomenilo, da bi, ko bi na primer štrajkali rudarji v Labinu, hkrati štrajkali vsi rudarji po Jugoslaviji. Šele takrat bi imeli stavkovno gibanje. Do njega pa ne more priti brez organizirane sile, ki bi gibanje vodila. Naš sindikat se sploh ne more postaviti na čelo štrajka, ker bi se s tem izvršila velika sprememba v samem sindikatu. Na vodilna mesta v njem bi prišli ljudje neposredno iz vrst tistih, ki stavkajo, in delavcev, ki se nebi integrirali v občinsko, republiško ali nacionalno elito, kot so to storila vodstva sindikata. Zdajšnji sindikati bi v tem primeru povsem >pogoreliz, ostali bi brez članstva, oblikovali pa bi se novi sindikati z novim vodstvom iz vrst delavcev. To pa že pomeni imeti opozicijo. V takih primerih bi se formiralo novo vodstvo, nova >elita moči<, ki je več ne bi mogla kontrolirati ne republiška ne nacionalna, marveč obstoječa elita. Toda za sistem, ki se pravzaprav snuje na državno-partijskem monopolu, je to konec sveta.«
Izredni zbor in skupni odbor
Nalašč smo povzeli zelo ostro, radikal(istič)no zveneče misli
uglednega družboslovca, to pa zato, da bi laže razumeli spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu, ki zadevajo reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. Gre za člene od 636. do 640., o čemer Milan Utroša takole: »V sindikatih smo sami začeli pripravljati osnutek sprememb in dopolnitev zakona, kije šel v javno obravnavo. Naša težnja je, da uveljavimo izredni zbor delavcev kot obliko posredovanja in oblikovanja pobud, ki dotlej niso bile uveljavljene v samoupravnih postopkih v posameznem kolektivu. Pri tem je zanimivo, da po sedanjih določilih zakona o združenem
Prijat’li, spet stavke obrodile so lepo ...
delu delavci nimajo pravice sklicati zbora, niti nima te pravice sindikat. Naš predlog je, da damo zaposlenim v posamezni delovni enoti ali delu delovnega procesa pravico, da so sklicatelji zbora ali samo za svoj del ali za ves tozd. Hkrati naj bi pristojnost dobil tudi sindikat. Delavci na izrednem zboru dajo svoje zahteve in predloge za rešitev spora, posebej kar zadeva načine in nosilce posameznih nalog.« (Poglejmo v osnutek: »Pri sklicu zbora je treba upoštevati zahteve delovnega procesa oziroma značaj dejavnosti organizacije združenega dela«.) Utroša: »Delavci
LEGALNI ILEGALEC
oblikovane zahteve takoj posredujejo delavskemu svetu in poslovodnemu organu. Pred tem se mora do njih opredeliti izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Predlagamo, da se v zakonu opredeli rok, v katerem naj delavski svet obravnava posredovane zahteve, pri čemer so še nekatere dileme. Menimo, naj bi delavski svet odgovoril v desetih dneh, če gre za interne zadeve tozda, če pa bi bilo treba v tej zvezi vključevati zunanje dejavnike, naj bi bil rok 30 dni. Želo pomemben je tudi postopek, kako delovati, če že pride-do protestne ustavitve dela. To v zdaj veljavnem zakonu sploh ni oprede
ljeno. Naš predlog je, da bi delavci takrat, ko pride do prekinitve dela, imenovali skupni odbor za reševanje spora, postavili pa tudi zahteve.« (Poglejmo spet v osnutek: »Skupni odbor obravnava zahteve delavcev, oceni vzroke spora in takoj, najpozneje pa v 10 dneh, predlaga ukrepe in rešitve, ki naj jih v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti sprejme delavski svet in organ družbenopolitične skupnosti.
Skupni odbor da predlog za ugotavljanje osebne in kolektivne odgovornosti.«)
Sindikat na čelu štrajka?
»Veliko pozornost namenjamo temu, da najprej izkoristimo vse samoupravne poti za reševanje sporov po kolektivih in mislim, da imamo prav, ko trdimo, da je upravičena tista protestna ustavitev dela, ko delavci res niso izkoristili oz. niso imeli možnosti izkoristiti samoupravnih poti za reševanje določenih konfliktnih razmer. Mislim, da je v takih primerih tudi sindikat lahko organizator protestne prekinitve dela,« je dejal predsednik pomurskih sindikatov Milan Utroša. Sicer pa še enkrat poglejmo v osnutek, tokrat 639. člen: »Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora, zahteva sindikat od skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti, naj obravnava zahtevo delavcev. Če skupščina družbenopolitične skupnosti meni, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena upravičena, lahko na zahtevo delavcev razpusti delavski svet oziroma odstavi izvršilni ali poslovodni organ, kakor tudi druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če je spor nastal zaradi njihovega nepravil-nega dela ali ravnanja«.
Ob koncu okvirnega pregleda skozi petletko pomurskih stavk bi le še ponovili, zdi se, da dovolj zanimivo mnenje enega od udeležencev Telek-sove okrogle mize o stavkah septembra lani, namreč Pavla Gantarja z ljubljanske FSPN, ki je izrekel: »Zakaj je v Jugoslaviji stavko tako težko legalizirati? Zato, ker stavka predpostavlja avtonomen subjekt. Pravica do legalne stavke nujno implicira svobodo sindikalnega organiziranja. To seveda pomeni, da imamo sindikate, ki so neodvisni od drugih političnih organizacij. Svoboda sindikalnega organiziranja pa seveda pomeni, da lahko obstaja več različnih sindikatov, ki pač v skladu z delavsko in industrijsko zakonodajo nastopajo kot subjekti. Šele tedaj lahko govorimo o legalnih stavkah, ki jih organizira (običajno na osnovi demokratičnega glasovanja članov) sindikat, in o divjih, ilegalnih stavkah. Se pravi, da je predpostavka legalizacije stavk avtonomnost sindikata in svoboda sindikalnega organiziranja. Brez tega so vse stavke tako ali drugače ilegalne.«
Branko Žunec
LJUTOMER
Naložbe so, a jih je premalo
Resolucija občine Ljutomer za letošnje leto pravi, da naj bi gospodarstvo denar vlagalo v zamenjavo dotrajane opreme in odpravilo ozka grla v proizvodnji. V industriji — če upoštevamo sedanja in doslej opravljena vlaganja — se v glavnem niso držali usmeritev o namembnosti naložb. Do konca junija je v občini Ljutomer potekalo ali bilo končanih 63 naložb, v skupni predračunski vrednosti 4 milijarde dinarjev, prav industrija pa je od tega vlagala okoli 1,5 milijarde dinarjev. Skupno je bilo v gospodarstvo vloženih 2,9 milijarde dinarjev, drugo pa so vlagali v negospodarstvo.
Največje naložbe v občini Ljutomer so: obnova proizvodnih prostorov v delovni organizaciji Tehnostroj (420 milijonov dinarjev), obnova in modernizacija Pekarne (213,6 milijona dinarjev), obnova in dograditev varilnice sira v DO Mlekopromet (384,4 milijona dinarjev), naložbe v obnovo vinogradov in melioracije in drugo. Glede na sedanjo politiko obrestiiih mer je razumljivo, da so sposobne vlagati le tiste organizacije združenega dela, ki imajo dovolj lastnega denarja. V vseh naložbah je 61,4 odstotka lastnega denarja investitorjev, 27,7 so posojila, 10,9 odstotka pa je drugih virov.
Pa še ena plat naložb: od skupnega števila vseh naložb je 33 objektov, ki so prednostni, 11 jih je usmerjenih v proizvodnjo hrane, kar je razumljivo, saj je občina Ljutomer pretežno kmetijska.
x	D. L.
LJUTOMER
Polovica melioracij opravljena
Že od leta 1976 so v družbenih planih občine Ljutomer načrtovane obsežne melioracije v zasebni in družbeni lasti. Tudi v tem srednjeročnem obdobju dajejo kmetijci velik poudarek melioracijam. V obdobju od leta 1976 do danes je bilo načrtovano, da bi meliorirali 3.450 hektarov zemljišč, doslej pa so jih le 1.691,5 hektara, kar je polovica. Iz načrta so izpadle melioracije na območju med Pristavo in Razkrižjem na površini 442 hektarov, predvsem zaradi tega, ker projekt za urejanje zemljišč na tem območju ni bil pripravljen tudi za osnovno odvodnjavanje, tako da večina kmetov ni bila za melioracije. Zaradi tega so se nekoliko pozneje lotili priprav na melioracijo območja Kozarice—Virja, ki meri 950 hektarov, z deli pa bodo začeli še ta mesec. Dela bodo potekala v dveh delih: v prvem bodo meliorirali območje med Noršinci in Veržejem, to meri 470 hektarov, po tem pa 480 hektarov na območju povodja potoka Virje. Ob melioracijah bodo v prvem delu regulirali Kozarico- Virje in Sirotko, dela pa so načrtovana tako, da bo regulacij a končana v 65 dneh, melioracije pa do spomladanske setve. S komasacijami pa naj bi končali do jesenske setve prihodnje leto. Ob melioracijah pa so v občini Ljutomer istočasno opravili tudi obsežna dela pri urejanju tekočih voda, saj je 60 odstotkov vseh vodnogospodarsko urejenih. Zgrajeni so obrambni nasipi ob Muri, na celotnem rečnem toku v občini Ljutomer in pred industrijskim območjem v Ljutomeru. Regulirani so potoki Ščavnica (na celotnem območju občine — 20,8 km), Turje (4,5 km), Globetka (1,6 km), Lipnica (2,5 km) in nekateri drugi manjši potoki. Zgrajeni so tudi razbremenilni kanal Ščavnice na območju mesta Ljutomer (2,8 km), akumulacija v Gajševcih—Logarovcih (površina 73 hektarov) in zadrževalnik v Berkovcih— Bolehnečicih (170 hektarov).
Ob melioracijah in regulacijah pa so potekale tudi zložbe zemljišč. Pri tem so dosegli vidne uspehe, saj se je zmanjšalo število parcel, hkrati pa se je povečala povprečna velikost kmetijskih parcel, čeprav v občini Ljutomer lahko govorimo o drobnolastniški posesti, saj je povprečna velikost kmetije 3,2 hektara.
Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj kmetje tako neradi pristopajo k melioracijam, saj so prednosti melioriranih zemljišč na dlani, stroški pa tudi niso veliki. Regulacije v celoti plača širša družbena skupnost, za melioracije pa je 90 odstotkov denarja v obliki nepovratnih sredstev, preostalih 10 odstotkov pa je posojilo na 15 let pod ugodnimi pogoji.
Dušan Loparnik
STRAN 6	•
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
kulturna obzorja
$
Vse ima svojo ceno
Takšen naslov nosi roman Hansa Helmutha Kirsta, znanega nemškega pisca vojnih in kriminalnih romanov, ki jih berejo dandanes milijoni bralcev po svetu. Pa ne le njega, tudi Nevila Shuta, Williams Gold-mana, pa našega Pavleta Zidarja in še koga.
Ni namen tega pisanja morebiti ocena teh književnikov, ki pišejo bestselerje; presenetljivo je nekaj drugega: da je namreč moč dobiti v današnjih inflacijsko zastrupljenih časih njihova in še kakšna podobna dela po smešni ceni — od 90 (devetdeset) do 200 (dvesto) dinarjev!!! Resda so to ceneno vezane knjižice medzaložniške zbirke Žepna knjiga, in še to je res, da nosijo letnico izdaje 1980 do 1982. Ampak — dajte no, saj je dandanes vsaj papir, na katerega so tiskane, po zaslugi nebrzdanih cen več vreden!
Kakorkoli je neverjetno, da za borih sedemsto dinarjev dobite pet dobrih knjig, smo to vendarle doživeli prejšnji teden, ko smo na policah papirnega oddelka v soboški Blagovnici našli sicer le nekaj (očitno iz stare zaloge ostalih) zanimivih naslovov kvalitetnega branja, četudi morda le večerniškega. Morda je bila cena tako nizka le zaradi natisnjene vrednosti na zunanjem ovitku knjige? Ne vemo. Pa se vendarle sprašujemo, kako je potem mogoče, da naše založbe iz meseca v mesec dražijo stare zaloge knjig, tudi izdaje izpred desetih let ali več, čeprav so leta in leta ležale v skladiščih, ne da bi — laično rečeno — »prosile za jesti in piti«? Mar ne bi bilo bolje, da bi morda v prvem trenutku predrago knjigo (boljši romani dandanes stanejo že okoli 20.000 dinarjev, da ne govorimo o cenah nujno potrebnih strokovnih knjig!) prodali čez leta po njeni »tovarniški« ceni, kot pa da (pre)podraženo knjigo ponovno obdržimo na policah v skladiščih? Po drugi strani pa iz dneva v dan trobentamo o težki poti knjige do bralca ...
Morda tisti, ki še kaj damo tudi v nabavo knjig za domačo knjižnico v teh vse težjih časih, ne razumemo ekonomske logike knjižnega trga. A vzemimo primer: knjižico iz zbirke Pelikan, ki je ob izidu v letu 1976 stala bora dva do tri stare tisočake, pri tem pa se je je prodalo precej, saj spada med skorajda nepogrešljive učne pripomočke pri pouku v osnovnih šolah, je spomladi založba Mladinska knjiga ponujala po 700 do 1200 dinarjev! Izračunajmo, kolikšen je odstotek podražitve! Pa so se stroški tiska in prodaje gotovo pokrili že pred desetimi leti.. .
Prav je napisal Kirst. Vse ima svojo ceno. Tudi zaslužkarstvo pri osnovni in najneposrednejši, najbližji kulturni dobrini — knjigi, o kateri tolikokrat (patetično) govorimo, po drugi strani pa ji »žagamo vejo, na kateri sedi«. Mimogrede: tudi razprodaj knjižnih zalog, četudi ne več s petdesetimi odstotki popusta je vse manj, čeprav smo vsaj ob teh primerih potrošniki tega blaga lahko za kanec obogatili svoje police.
Ker je pred nami mesec knjige (kako bogato rečeno!), morda ne bo napak, če razmislimo tudi o takih trgovskih pozornostih, da ne rečemo pošteni poslovni morali, kakor je bila ta, sicer morda mimobežna v soboški Blagovnici. Navsezadnje je prav knjiga vredna tega poštenja.
Milan Zrinski
Intervju z akademskim slikarjem Štefanom Galičem
Z lesorezi tudi na Japonskem
kulturni koledar
Umetnik za delovno mizo v svojem ateljeju v Lendavi.
Foto: Zmago Jeraj
V galeriji Lendava se je iztekla pregledna razstava grafik domačina — akademskega slikarja Štefana Galiča, ki je bila na ogled tudi v soboški galeriji in treh razstaviščih na Madžarskem. Grafika specialista, ki se ukvarja z najstarejšo grafično tehniko — lesorezom in je v njej razvil oseben, samosvoj likovni izraz, za katerega žanje v zadnjem času priznanja tudi na Japonskem, — deželi vzhajajočega sonca, ki je zibelka lesoreza — smo obiskali v njegovem ateljeju na Partizanski 98 v Lendavi. Zmotili smo ga v pripravah na novo razstavo in pri uokvirjanju svojih del.
Kje bo ta razstava in kdaj?
»Razstava bo v Avstriji na tednu kulture v Retzhofu, in to predvidoma še pred iztekom tega meseca. Razstavljal bom skupaj z dvema kiparjema: z Viktorjem Gojkovičem in Andrejem Grošljem. Pripravljam pa se tudi na razstavo v prostorih galerije društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, ki bo v naslednjem letu. V njem bom imel tudi veliko razstavo na Madžarskem v Sioofoku ob Blatnem jezeru.
Folklorna skupina na osnovni šoli v Veržeju je že pokazala, kaj zna. Najmlajši, ki so vključeni, prikazujejo igre, s katerimi so se zabavali njihovi dedki in babice, starejši pa plešejo plese, ki izvirajo iz Prlekije.
JUBILEJ MURE IZ RANKWEILA
»Povsod je lepo, a doma je najlepše« je star pregovor, ob katerem se nostalgično ozremo po tujih krajih, koder smo potovali. Spoznali srno lepe kraje, doživljali čudovite pokrajine in ob povratku šele spoznali tiste vrednote življenja, ki jih sicer doživljamo samoumevno — ljudi, naše znance, prijatelje in svobodo, sproščenost komuniciranja med svojimi. To je tisto najlepše, kar pregovor poudarja. Popotniki doživljamo takšne občutke po vsakem potovanju, po vsakem povratku v okrilje domačega kraja. To je občutila tudi skupina popotnikov po nedavnem povratku z obiska pri delavcih, začasno zaposlenih na avstrijskem Predarlskem.
Kultura ugodno vpliva na mladostnike
Da kultura širi človekovo obzorje, je znano. Da mu daje človeško širino in dviguje duha, tudi. Da je kultura tudi pomembna oblika vzgoje, še posebej v ustanovah, ki so usmerjene v vzgojo vedenjsko motenih, pa so dokazali na vzgojnem zavodu v Veržeju, v katerem so mladostniki z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami. Pravzaprav je ta vzgojni zavod posebna oblika, saj imajo tako imenovane zunanje in notranje oddelke, osnovna šola pa je ena, obiskujejo jo oboji učenci hkrati.
Gojenci, ki so v Veržej prišli z motnjami v vedenju in osebnosti, zanimajo predvsem dinamične oblike šolskega dela, kot so recimo športne igre. Nekaj pa je takšnih, ki z veseljem delajo na področju kulture in dosegajo vidnejše uspehe. Vzgojitelji in kulturni mentorji si prizadevajo, da bi delo na kulturnem področju steklo skupaj z učenci zunanjih oddelkov in da bi oboji dosegali lepe rezultate na kulturnem področju. To je seveda težka naloga, ker so gojenci manj ustvarjalni, čeprav so v zadnjih dveh letih dosegli viden napredek, saj se gledališka skupina, ki deluje na zavodu, uvršča na občinska, medobčinska in območna srečanja gledaliških skupin. Skupaj z učenci osnovne šole pripravljajo gojenci tudi nastope in javne proslave ter druge oblike kulturnega ustvarjanja. S takim delom navajajo na zavodu in šoli vse mlade tudi kulturnega obnašanja. Temu problemu bodo namenili še več pozornosti, ker ugotavljajo, da vedenje mladih na kulturnih prireditvah ni vselej vzorno.
Torej je prav kultura lahko tista dejavnost, ki bi mlademu človeku lahko pomagala k hitrejšemu vklapljanju v družbo, ga usmerjala in ga vodila v življenje. Na ta vprašanja je Ema Tibaut, mentorica mladih kulturnikov v Veržeju odgovorila takole:
»Na vsak način bi kulturno življenje moralo prispevati predvsem k medsebojnim odnosom, k sporazumevanju, ker vemo, da so te specifične motnje, s katerimi učenci prihajajo k nam, takšnega značaja, da so večkrat agresivni, tudi verbalno in kulturno življenje na naši šoli bi moralo v tej smeri prispevati zelo veliko. Opažamo pa, da se gojenci laže pisno izražajo o svojih doživetjih, čustvih, domačih razmerah. Zato je veliko prispevkov, ki so osebnostno obarvani.«
Kakšno pa je sploh kulturno življenje na šoli? O tem govori letos izvoljena predsednica šolskega kulturnega društva, Simona Hanžeko-vič, učenka 6. razreda:
»Na naši šoli imamo zelo pestro kulturno dejavnost, saj imamo gledališki, literarni, dramski, novinarski in lutkarski krožek. Imamo dva pevska zbora, otroški in mladinski, na letošnji konferenci pa smo ustanovili še dekliški zbor in tamburaški zbor. Poleg vaj se udeležujemo tudi najrazličnejših proslav, prireditev in tekmovanj, tako da pokažemo svoje delo. Organizirano pa obiskujemo tudi številne kulturne ustanove v večjih kulturnih centrih, kot so Maribor in drugi. Tam si ogledamo kakovostne operne in dramske predstave.«
Dušan Loparnik
Prislovično Prekmurca najdeš povsod po svetu. Tukajšnji ljudje so vseskozi odhajali v tuje kraje. Razni razlogi sojih gnali s trebuhom za kruhom ali pa za boljšim kruhom. Mnogi so se vrnili, ko so uresničili svoje cilje, mnogi pa se na povratek še pripravljajo. Tako tudi preko tristo članov Slovenskega kulturno-prosvetne-ga društva Mura iz Rankweila, iz raznih krajev Prekmurja in drugih delov Jugoslavije, ki -delajo v tej avstrijski pokrajini in sosednjih krajih Švice. Nostalgija za domačim krajem in želja, da'se povežejo, da ne bodo le tujci med tujci, je spodbudila skupino naših delavcev, zbranih okrog Štefana Škerlaka, da leta 1977 ustanovijo društvo. Poimenovali so ga po reki Muri. Vsebino dela
Sedanje vodstvo Mure.
so opredelili kot kulturno-pro-svetno, torej ohranjanje slovenstva, bi lahko rekli. V uresničevanju te vloge jim je z naveti in organizacijsko pomagala tudi pokroviteljica društva občinska konferenca SZDL Lendava.
10.	oktobra so prizadevni člani društva pripravili osrednjo proslavo ob 10-letnici delovanja društva. V ta namen so rezervirali veliko večnamensko dvorano v Feldkirchnu. Na proslavo so povabili poleg svojih članov in domačinov tudi več slovenskih društev in bližnje ZR Nemčije in goste iz domovine. OK SZDL Lendava je za popestritev kulturnega programa pripravila otrokom naših zdomcev lutkovno predstavo v izvedbi lutkarske skupine OS Bogojina, pod vodstvom tovarišice Anice Gregorec.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Štefan Gašpar, predsednik društva. Orisal je prehojeno pot v razvoju društva od skromnih začetkov, ko so sredstva za delovanje prispevali člani kar iz žepov, pa preko uspehov, ki so jih s folklornima skupinama poželi v raznih krajih Avstrije, Nemčije in na beltinskem festivalu vse do današnje, razvejene dejavnosti društva. Govoril je v pomenu dopolnilnega
To bo pregledna razstava, ob njenem odprtju pa bo izšel tudi barvni katalog.
Katalog je izšel tudi ob pregledni razstavi del iz obdobja 1972—87, ki je bila odmevna tako doma kot na tujem. Na Japonskem ste prejeli doslej največ priznanj in nagrad, ali ne?
»Ja, na Japonskem sem doslej prejel tri odkupne nagrade in veseli me, da prav tam, kajti težko je prodreti v deželi, ki je zibelka lesoreza.«
pouka slovenskega jezika za ohranjanje maternega jezika otrokom, rojenim večinoma v tujini, in pomen družabnih srečanj, ki jih imajo večkrat letno. Podelil je posebne zahvale za dolgoletno delo v društvu vsem dosedanjim predsednikom društva: Štefanu Škerlaku, Viliju Kolarju, Eleku Pocaku, mnogim aktivistom društva, pokrovitelju in predstavnikom organov deželnih in mestnih oblasti. Posebno zahvalo je prejel tudi Lojze Lenarčič, ki je zbral in uredil gradivo za brošuro, ki sta jo društvo in pokrovitelj izdala ob 10-ietnici. Štefan Ftičar, predsednik OK SZDL Lendava, je po kratkem nagovoru društvu podelil srebrni znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda, s katerim je društvo odlikovala OK SZDL Lendava 27. aprila letos.
Zelo pohvalno so o vlogi društva pri ohranjanjujn razvijanju čuta pripadnosti svojem narodu govorili tudi avstrijski govorniki. Pohvalili so
zgledno in prizadevno delo članov društva. Posebno všeč pa jim je bilo prizadevno delo z mladimi.
V kulturnem programu so prvi nastopili prav mladi. Folkloristi, glasbeniki in recitatorji pod vodstvom Lojzeta Lenarčiča in učiteljice slovenskega pouka so zrecitirali, zaigrali in zaplesali najboljše točke svojega programa. Za njimi so venček slovenskih zapeli pevci Planiškega okteta iz Turnišča, folklorni ansambel kuda Štefan Raj, prav tako iz Turnišča, pa je plesal slovenske plese do poznega večera.
Tedaj se je proslava prevesila v zabavo s plesom pod taktirko ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna.
Ob zvokih domače zabavne glasbe so večino prisotnih zasrbeli podplati in plesišče se je v trenutku napolnilo. Takšno razpoloženje je po stari slovenski navadi ostalo do poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur.
Tudi to je del ohranjanja čuta pripadnosti narodu in tudi zato lahko članom SKPD Mura v Rankweilu čestitamo in zaželimo še veliko uspehov, predvsem pa uresničitev njihovih ciljev in skorajšnjo vrnitev v okrilje domačega kraja med znance, prijatelje, med svoje.
Janez Bošnak
To samo potrjuje, da so vaši lesorezi pravi in potrjeni v domovini lesorezov. Kako ste vzpostavili stik, ste sami poslali svoja dela, ali pa so vas povabili?
»Povabili so me na Japonsko in dobivam vedno nova vabila za sodelovanje. Pred nedavnim sem poslal grafike na novo razstavo.«
Je to samo letalska korespondenca ali vam je uspelo kdaj tudi obiskati Japonsko in videti razstavljene grafike ter katero od nagrad tudi osebno prejeti na podelitvi?
»Žal je korespondenca samo zračna.«
Varčujete za pot, ali pa dalja in visoki potni stroški, ki nas vse bolj zapirajo od sveta, tega pri našem standardu ne dovoljujejo?
»Ja predvsem so finančne možnosti tiste, ki ne dovoljujejo poti v deželo vzhajajočega sonca.«
So tu tudi finančni razlogi, da ste le na pol svobodnjak in si svoj kos kruha služite tudi kot pedagog?
»Učim na srednji šoli v Lendavi, polovično pa sem svoboden.«
K sreči tej svobodi občasno pripomore ilustracija knjig pri Pomurski založbi, kjer je vaše ime zaslediti predvsem pri opremi madžarskih publikacij.
»Res je tudi to vir zaslužka.«
Pri vstopu v vaš atelje v hiši starih staršev je odmeval zven kladiva, ker ste uokvirjali svoje delo. Je to običajno ali tokrat le naključje?
»Tokrat je le naključje, čeprav je v sosednjem prostoru nekakšna napol mizarska delavnica, kjer se često zadržujem. Sobo nasproti nje pa bi rad preuredil v galerijo.«
Pravzaprav je po svoje galerija tudi vaš delovni prostor, v katerem se pogovarjava. V njem je nekaj, začetnih olj, potem pa grafike — od ženskega portreta preko metuljev, ki so bili pri vas svojčas zelo aktualni, do violine, ki je bila, poleg večplastnosti lesa, s katero se ukvarjate zdaj, v ospredju vaše pozornosti in grafične obdelave. Zakaj prav violina?
»Violina kot sama forma meje okupirala že od začetkov, pa tudi povezana je z razpoloženjem ljudi, ki tu živijo, z glasbo.
In les?
»Les kot material je izjemno zanimiv in mislim, da je še ogromno možnosti v tej tehniki. To je živ material, ki ga oblikujem in se ga bom še loteval.«
Torej so žive tudi ambicije, kar je pogoj za nadaljnje uspešno delo.
Brigita Bavčar
JEZIK NI/JE MAČEHA
»Slavistično društvo Slovenije izraža osuplost in ogorčenost nad ukazom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala flote Branka Mamule, po katerem morajo biti od 31. XII. 1987 imena vojašnic in drugih javnih objektov JLA v vseh republikah SFRJ izpisana v srbohrvaščini, v Sloveniji pa poleg tega še v slovenščini, v Makedoniji še v ma-kedonščini, na Kosovu še v albanščini. Po mnenju Slavističnega društva Slovenije je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo s tem ukazom presegel svoja pooblastila, z izvršitvijo ukaza pa bi JLA dejansko zanikala enakopravnost med narodi in njih jeziki, med narodnostmi in njih jeziki ter med federalnimi enotami SFRJ.
Napis na javnem vojaškem objektu, napis njegovega imena še posebej, je uradno sporočilo, poslano v civilni prostor neposredno okoli objekta. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo po veljavni ustavi in zakonu o ljudski obrambi ne more avtohtonemu prebivalstvu tega prostora določati jezika javnega sporočanja, marveč obratno: poskrbeti mora, da se bo JLA k temu prebivalstvu obračala samo v njegovem jeziku (ali jezikih). Tudi za JLA mora biti jezik javnega sporočanja v SR Sloveniji slovenščina, v SR Makedoniji makedonščina, v drugih republikah SFRJ srbohrvaščina, na področju z avtohtonimi narodnimi manjšinami pa tudi jeziki teh manjšin. (...) Z vsiljevanjem srbohrvaščine za vsejugoslovanski jezik zanika, da makedonščina, slovenščina in srbohrvaščina že vsaka zase samo-
PETEK, 23. OKTOBRA
LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 18.00 otvoritev razstave olj akademskega slikarja Las-zla Doczija iz Szombathelya na Madžarskem. Odprta bo do 21. novembra.
RADENCI — Ob (9.00 bo v razstavnem salonu hotela Radin odprtje razstave likovnih del ljubiteljev: Vilka Gerleca in Jožeta Vidonje. Ob tej priložnosti bo zapel sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote.
SOBOTA, 24. OKTOBRA
GORNJA RADGONA - Občinska Zveza kulturnih organizacij organizira izlet v Zagreb z ogledom Kitajske razstave II in muzeja Mimara ter hrvaškega glavnega mesta po Univerziadi.
NEDELJA, 25. OKTOBRA
DOBROVNIK - Ob 17.00 bo v kulturnem domu Kerstnerjeva komedija V Gruntovcu tudi devize drsijo. Nastopajo: Dudek, Re-gica, Cinober, Presvetli in Martin Skvorc.
LENDAVA — S svojimi novimi dogodivščinami iz Gruntovca bo gledališka sekcija Gruntovča-ni ob 20.00 gostovala tudi v dvorani Nafte. Organizator prireditve je kulturno društvo Lendava.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V Pokrajinskem muzeju je na ogled zanimiva razstava Antični pokop v Pomurju.
GORNJA RADGONA - V avli doma kulture so na ogled izbrana dela z letošnje — II. likovne kolonije Gorenja Elrad.
JUGOSLOVANSKI ŠANSON
ROGAŠKA 87
Na že tradicionalni prireditvi, ki bo letos četrta po vreti, bo predstavljenih 27 novih šansonov, ki se bodo zvrstili v dveh večerih, 23. in 24. oktobra. V drugem delu prvega koncertnega večera v petek bo z monodramo Sklicujem zborovanje nastopila dramska igralka Jerca Mrzel iz Ljubljane, v drugem delu koncertnega večera v soboto pa bo s Šansoni na svoj način zapel Zvonko Špišič, avtor in pevec številnih šansonov iz Zagreba.
bb
stojno in enakovredno predstavljajo SFRJ, ker so to jeziki narodov, ki imajo znotraj SFRJ svoje matične države.
Slavistično društvo Slovenije zato zahteva od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, naj ukaz še letos nadomesti z novim, ki ne bo kršil ustavno priznane enakopravnosti jezikov.
Po prepričanju SDS je sedanja ustava SFRJ kršena tudi pri opravljanju vrste drugih dejavnosti v JLA, ki ne spadajo niti pod poveljevanje niti pod vojaški pouk, potekajo pa izključno v srbohrvaščini, predvsem: naslavljanje, predstavljanje, raport, uradni pogovor, dežurstva, po-žarstva, slovesne prisege, dodeljevanje vojaških zastav, prevzemanje in predajanje dolžnosti, proslave vojaških in državnih praznikov, parade, pogrebi, komemoracije, polaganje vencev, sestanki vojaških kolektivov, organizacij ZK in ZSMS. (. ..)
Čeprav sta Svet za slovenščino v javnosti in Svet za SLO in DS pri P RK SZDL Slovenije junija 1983 predlagala zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo, naj v smislu določbe četrtega odstavka tega člena (98. člena Zakona o SLO) ugotovi, da lahko divizije in brigade JLA na ozemlju SR Slovenije izpolnjujejo pogoje za uporabo slovenščine pri poveljevanju in vojaškem pouku, je praksa tudi v rezervnih enotah JLA v Sloveniji ostala nespremenjena.
Zato zahtevamo od Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije, da nemudoma sproži javno razpravo o položaju slovenskega jezika v oboroženih silah SFRJ.«

VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 7
Kako trdne so lahko meje na sicer tako majhnem območju, kot je Pomurje! Poglejmo zgled iz kovinskopredelovalne industrije: soboški Agroservis izdeluje za mariborski TAM določene izdelke. Iz Murske Sobote jih nato vozijo v Maribor, od tam pa znova v Pomurje — v Gornjo Radgono namreč, kjer v Avtoradgoni opravijo montažo.
Meje — takšne in drugačne — so že v političnem jeziku kaj vprašljive, ko gre za gospodarske interese, pa to velja še toliko bolj. Zato ni nič čudnega, če so se pomurski kovinarji pred kratkim zbrali (prek medobčinske gospodarske zbornice), da bi drug drugemu povedali, če so pripravljeni za tesnejše medsebojno sodelovanje, kar lahko prispeva k uspešnejšemu nastopu Pomurja v širših razmerah. Ideja o skupnem delu ni povsem nova, saj se je porodila že pred dvema letoma, ko so bili v tej branži v največjih težavah. Toda takrat je ostalo bolj ali manj le pri besedah, težave vsakega ozda posebej so bile prevelike, da bi si našel čas in se ozri še naokrog.
Zdaj je drugače — kovinsko predelovalna industrija je v času relativno mirnega poslovanja, in to je gotovo primernejši trenutek za načrtovanje skupnega razvoja. Prvi dogovor so namreč že dosegli. Predstavniki Panonije, Var-stroja, Tehnostroja in Avtorad-gone so vsi po vrsti izrazili pripravljenost vsaj deloma zbrisati tozdovske ali ozdovske meje. Ker gre za tako imenovane »velike«, je pričakovati, da se bodo pridružili tudi »manjši« (Blisk, LIV, TPO). Ob tem je nujno spoznanje — ki se ga, kot kaže, po izrečenih besedah zavedajo — da morajo biti parcialni interesi v ozadju, čeprav je obenem nujno, da ima vsak ozd ob skupnem nastopu na trgu tudi lasten gospodarski račun.
Za zdaj so se zmenili, da bodo popisali obstoječo opremo in sestavo kadrov v delovnih kolektivih, ki se ukvarjajo s predelavo kovin, da bi tako lažje načrtovali skupne projekte. Poleg tega mora vsaka delovna organizacija do sredine novembra pripraviti la-
Le vkup, pomurski kovinarji!
stne predloge za oblike sodelovanja, o čemer bodo ponovno razpravljali (spet prek MGZ) v decembru. Takrat bodo tudi imenovali iniciativni odbor, torej skupino, ki naj bi skrbela za operative. Da kovinarji mislijo resno, priča tudi sklep, da mora formalno strinjanje s sodelovanjem potrditi podpis direktorja vsakega ozda. V prihodnosti ni izključena tudi možnost kakšnega novega skupnega izdelka, v katerem bi združili znanje pomurske kovinske predelave.
NAJNOVEJŠE O UKINITVAH POMURSKIH VLAKOV
| Poskusne vožnje I Ido konca leta 
O nameravani potezi Železniškega gospodarstva Ljubljana, | oziroma Železniške transportne organizacije Maribor, da ukine Ivse lokalne vlake v Pomurju, ker so ti menda nerentabilni, smo m že poročali. Odgovorni možje iz Pomurja so še enemu »prispev- I ku« za skladnejši regionalni razvoj seveda uprli z vsemi štirimi, I kar je z gledišča regije več kot upravičeno. Na različnih pogovo- “ rih je železničarje uspelo omehčati toliko, da so pustili v (po-Iskusnem) obratovanju dva vlaka — tako imenovanega delavske- I ga in dijaškega. Toda tudi usoda teh je negotova, ker nihče ne  more zagotoviti, da bosta dovolj zasedena. Nazadnje so se zmeni-  li, da bodo železničarji do 15. oktobra poslali svoje mnenje o po-
I murskih vlakih, pri čemer naj ne bi upoštevali zgolj golih eko-  nomskih računov, pač pa tudi potrebe in želje regije.	
Železničarji so zdaj odgovorili in poskusno obratovanje B dveh vlakov podaljšali do 31. decembra. Gre za vlaka Or-mož—Murska Sobota—Ormož (delavski) in Murska Sobota—  Ljutomer—Murska Sobota (dijaški). Pogoj, da obe kompozici- I I ji ostaneta v prometu še naprej, je jasen in neizprosen: zasede- I I nost vsakega vlaka mora biti vsaj 90-odstotna, sicer se železni- B carjem potniški promet ne splača. Kot kažejo prve ugotovitve |(za zdaj so še neuradne), z vlakom Ormož—Murska Sobota m verjetno ne bo težav, saj je zaseden 85-odstotno, pozno jeseni B in pozimi pa naj bi bil še bolj poln. Pri tem se na vse kriplje B trudita tudi medobčinska gospodarska zbornica in sindikat, ki * pozivata organizacije združenega dela oziroma vse delavce, Inaj kupujejo mesečne vozovnice za železnico — tudi zato, ker B je prevoz z vlakom cenejši. Pozanimali smo se na primer za ce- B no enosmernega prevoza iz Murske Sobote v Ljutomer — za B avtobus je treba odšteti 500 dinarjev, za vlak pa 292! Kar zade-
Iva t. i. dijaški vlak, je skoraj gotovo, da ga bodo ukinili, ker je  za vožnjo z njim očitno premalo zanimanja. Če bo tudi do I konca poskusnega obdobja pomurskih lokalnih vlakov ostalo  približno tako kot od prvega septembra, potem je pričakovati, —
L da bo Pomurju ostal le še en lokalni vlak.	
Bojan Peček 
 MEH  MMBi  nm mJ
Pobuda je torej sprejeta, ostaja tisti težji del: V kratkem kakšnih revolucionarnih sprememb gotovo ni pričakovati, pa tudi sicer so časi žal taki, da preveliki optimisti ne moremo biti. Že lepo, da se kovinarji združujejo in se s tem želijo okrepiti navzven, a če bo vse skupaj ostalo le dobra volja in želja bo mogoče govoriti zgolj o ponavljanju (neuspešnega) doganja leta 1985.
Bojan Peček
10 let poslovanja Obrtne zadruge 14. oktober Gornja Radgona
Uporabljati znanje in prisluhniti trgu
Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona praznuje letos desetletnico ustanovitve. Tačas je vključenih okrog 200 članov, večina je stalnih, okrog trideset odstotkov pa se jih menjava, odvisno od dela na pomurskem trgu. Tako je na primer tudi četrtina članov radgonske obrtne zadruge vključena v druge zadruge po Jugoslaviji. Med sestavo članov radgonske zadruge je občanov Gornje Radgone le okrog 45 odstotkov, ostali so iz dvajsetih drugih občin.
Krajša slovesnost in podelitev priznanj je bila v petek, 16. oktobra, spadala pa je .v okvir praznovanja občinskega praznika. Kaj pomeni teh deset let obrtne zadruge za njene člane in za samo radgonsko občino? Direktor Peter Fridau je dejal:
»Za obrtništvo je praznovanje desetletnice velikega pomena, saj se je v tem času obrtna dejavnost močno razširila, odpirale so se. nove obratovalnice, uveljavljali novi razvojni programi. Zadruga se je trudila potrebe obrtnikov čimbolj zadovoljevati, opravljala je strokovne naloge in posle za vključene obrtnike, pomagala pri uveljavljanju na širšem trgu, jim pomagala pri obratnih sredstvih, pri vlaganju v osnovno proizvodnjo, nakupu os-
SPREJELI UREDITVENI NAČRT ZA PREUREDITEV ELEMENTA IN OBRTNO CONO
KDAJ OBRTNA CONA?
Na zadnji seji zborov skupščine občine Gornja Radgona so sprejeli tudi odloka o ureditvenih načrtih Blagu
Čez koliko let bo ozadje stare opekarne moderna obrtna cona?
novnih sredstev. Tako smo mnogim obrtnikom olajšali in pospešili razvoj — s. tem pa je pridobila tudi občina.«
Želja vodilnih Obrtne zadruge 14. oktober je, da bi tudi vnaprej lahko razvijali določene posebne dejavnosti, da bi zadruga še bolj postala nosilec razvoja drobnega gospodarstva in organizirane zasebne obrti. V prihodnosti naj bi vse bolj razvijali strokovne službe, da to ne bi bilo več samovoljno opravljanje računovodskih^ knjigovodskih in administrativnih poslov, ampak bi strokovno usposobljena skupina skrbela za reševanje ekonomskih in pravnih zadev, zagotavljanje poslov na trgu, projektiranje ...
Na eni strani bi razvijali lastne strokovne kadre, na drugi pa bi
škega jezera, preureditvi Elementa za Avtoradgono in obrtno cono Gornja Radgona. Oba načrta je izdelal Za
sodelovali s primerno usposobljenimi strokovnjaki v organizacijah združenega dela, saj bodo tako lahko še bolj obogatili in izboljšali ponudbo. Peter Fridau je k razmišljanju o razvojnih možnostih še dodal: »Zadrugi bi tudi radi dali večjo ekonomsko trdnost, omogočili uveljavitev obrtnih storitev v širšem jugoslovanskem prostoru, čeprav smo že sedaj z nekaterimi posebnimi storitvami prisotni na vsem jugoslovanskem trgu. Za nas je tudi izziv, da se obrtniki vključujejo s ponudbo na tistih področjih, kjer je še slaba. V prodajo storitev pa bomo morali vključevati vedno več znanja. Klasične oblike nastopanja na trgu ne bodo več uspevale. Zato bo poleg obrtnikov moral biti vedno nekdo, ki bo razmišljal o strokovnih rešitvah, razvoju tehnologije, prisluhnil zahtevam trga, poznal nove dosežke in jih znal tudi pravilno vključiti.«
Bernarda Peček
vod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti in sta osnova za izdajo dovoljenj za nadaljnjo gradnjo.
Območje ureditvenega načrta preureditve Elementa in obrtne cone obsega čez 170 tisoč kvadratnih metrov, na severovzhodni strani meji na magistralno cesto, na zahodni na lokalno cesto Gornja Radgona—Spodnji Ivanjci in na južni strani na rob predvidenih pozidav mesta Gornja Radgona. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov in komunalnih naprav in objektov bodo izdajali na osnovi ureditvenega načrta, za industrijske objekte.pa bo potrebno prej pridobiti dokumentacijo in idejne projekte. Na tem območju bodo torej industrijski, obrtni, obrtno-stanovanjski ter stanovanjski objekti.
Bernarda Peček
SKOZI PETLETKO POMURSKIH STAVK (3)
»Bili smo zelo razočarani, ko smo videli, da osnutek sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu ne posega niti v en člen, torej niti z eno besedo na področje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti, kot se imenuje poglavje v sedanjem tekstu,« nam je pred kratkim v »živem« pogovoru v soboškem studiu pomurskega radia, ko smo govorili o problematiki stavk, dejal predsednik pomurskih sindikatov Milan Utroša.
Stavkovno gibanje — izhod iz krize?
Če sociolog dr. Neca Jovanov, eden prvih, ki je raziskoval štraj-ke v Jugoslaviji, govori v tej zvezi kar o tihi kontrarevoluciji in poudarja, da so avtentična samoupravna akcija delavcev, je sociolog dr. Josip Županov še ne-posrednejši. V intervjuju za zagrebški Danas je poudaril, da pri nas nimamo stavkovnega gibanja, da pa bi prav to moglo biti eden od dejavnikov za izhod iz krize. »Če naj pride do stavkovnega gibanja, bi morali imeti tako imenovane štrajke solidarnosti, kar bi pomenilo, da bi, ko bi na primer štrajkali rudarji v Labinu, hkrati štrajkali vsi rudarji po Jugoslaviji. Šele takrat bi ime-' li stavkovno gibanje. Do njega pa ne more priti brez organizirane sile, ki bi gibanje vodila. Naš sindikat se sploh ne more postaviti na čelo štrajka, ker bi se s tem izvršila velika sprememba v samem sindikatu. Na vodilna mesta v njem bi prišli ljudje neposredno iz vrst tistih, ki stavkajo, in delavcev, ki se nebi integrirali v občinsko, republiško ali nacionalno elito, kot so to storila vodstva sindikata. Zdajšnji sindikati bi v tem primeru povsem >pogoreli<, ostali bi brez članstva, oblikovali pa bi se novi sindikati z novim vodstvom iz vrst delavcev. To pa že pomeni imeti opozicijo. V takih primerih bi se formiralo novo vodstvo, nova >elita moči<, ki je več ne bi mogla kontrolirati ne republiška ne nacionalna, marveč obstoječa elita. Toda za sistem, ki se pravzaprav snuje na državno-partijskem monopolu, je to konec sveta.«
Izredni zbor in skupni odbor
Nalašč smo povzeli zelo ostro, radikal(istič)no zveneče misli
uglednega družboslovca, to pa zato, da bi laže razumeli spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu, ki zadevajo reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. Gre za člene od 636. do 640., o čemer Milan Utroša takole: »V sindikatih smo sami začeli pripravljati osnutek sprememb in dopolnitev zakona, ki je šel v javno obravnavo. Naša težnja je, da uveljavimo izredni zbor delavcev kot obliko posredovanja in oblikovanja pobud, ki dotlej niso bile uveljavljene v samoupravnih postopkih v posameznem kolektivu. Pri tem je zanimivo, da po sedanjih določilih zakona o združenem
delu delavci nimajo pravice sklicati zbora, niti nima te pravice sindikat. Naš predlog je, da damo zaposlenim v posamezni delovni enoti ali delu delovnega procesa pravico, da so sklicatelji zbora ali samo za svoj del ali za ves tozd. Hkrati naj bi pristojnost dobil tudi sindikat. Delavci na izrednem zboru dajo svoje zahteve in predloge za rešitev spora, posebej kar zadeva načine in nosilce posameznih nalog.« (Poglejmo v osnutek: »Pri sklicu zbora je treba upoštevati zahteve delovnega procesa oziroma značaj dejavnosti organizacije združenega dela«.) Utroša: »Delavci
LEGALNI ILEGALEC
oblikovane zahteve takoj posredujejo delavskemu svetu in poslovodnemu organu. Pred tem se mora do njih opredeliti izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Predlagamo, da se v zakonu opredeli rok, v katerem naj delavski svet obravnava posredovane zahteve, pri čemer so še nekatere dileme. Menimo, naj bi delavski svet odgovoril v desetih dneh, če gre za interne zadeve tozda, če pa bi bilo treba v tej zvezi vključevati zunanje dejavnike, naj bi bil rok 30 dni. Zelo pomemben je tudi postopek, kako delovati, če že pride-do protestne ustavitve dela. To v zdaj veljavnem zakonu sploh ni oprede
ljeno. Naš predlog je, da bi delavci takrat, ko pride do prekinitve dela, imenovali skupni odbor za reševanje spora, postavili pa tudi zahteve.« (Poglejmo spet v osnutek: »Skupni odbor obravnava zahteve delavcev, oceni vzroke spora in takoj, najpozneje pa v 10 dneh, predlaga ukrepe in rešitve, ki naj jih v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti sprejme delavski svet in organ družbenopolitične skupnosti.
Skupni odbor da predlog za ugotavljanje osebne in kolektivne odgovornosti.«)
Sindikat na čelu štrajka?
»Veliko pozornost namenjamo temu, da najprej izkoristimo vse samoupravne poti za reševanje sporov po kolektivih in mislim, da imamo prav, ko trdimo, da je upravičena tista protestna ustavitev dela, ko delavci res niso izkoristili oz. niso imeli možnosti izkoristiti samoupravnih poti za reševanje določenih konfliktnih razmer. Mislim, da je v takih primerih tudi sindikat lahko organizator protestne prekinitve dela,« je dejal predsednik pomurskih sindikatov Milan Utroša. Sicer pa še enkrat poglejmo v osnutek, tokrat 639. člen: »Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora, zahteva sindikat od skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti, naj obravnava zahtevo delavcev. Če skupščina družbenopolitične skupnosti meni, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena upravičena, lahko na zahtevo delavcev razpusti delavski svet oziroma odstavi izvršilni ali poslovodni organ, kakor tudi druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če je spor nastal zaradi njihovega nepravilnega dela ali ravnanja«.
Ob koncu okvirnega pregleda skozi petletko pomurskih stavk bi le še ponovili, zdi se, da dovolj zanimivo mnenje enega od udeležencev Telek-sove okrogle mize o stavkah septembra lani, namreč Pavla Gantarja z ljubljanske FSPN, ki je izrekel: »Zakaj je v Jugoslaviji stavko tako težko legalizirati? Zato, ker stavka predpostavlja avtonomen subjekt. Pravica do legalne stavke nujno implicira svobodo sindikalnega organiziranja. To seveda pomeni, da imamo sindikate, ki so neodvisni od drugih političnih organizacij. Svoboda sindikalnega organiziranja pa seveda pomeni, da lahko obstaja več različnih sindikatov, ki pač v skladu z delavsko in industrijsko zakonodajo nastopajo kot subjekti. Šele tedaj lahko govorimo o legalnih stavkah, ki jih organizira .(običajno na osnovi demokratičnega glasovanja članov) sindikat, in o divjih, ilegalnih stavkah. Se pravi, da je predpostavka legalizacije stavk avtonomnost sindikata in svoboda sindikalnega organiziranja. Brez tega so vse stavke tako ali drugače ilegalne.«
Branko Žunec
LJUTOMER
Naložbe so, a jih je premalo
Resolucija občine Ljutomer za letošnje leto pravi, da naj bi gospodarstvo denar vlagalo v zamenjavo dotrajane opreme in odpravilo ozka grla v proizvodnji. V industriji — če upoštevamo sedanja in doslej opravljena vlaganja — se v glavnem niso držali usmeritev o namembnosti naložb. Do konca junija je v občini Ljutomer potekalo ali bilo končanih 63 naložb, v skupni predračunski vrednosti 4 milijarde dinarjev, prav industrija pa je od tega vlagala okoli 1,5 milijarde dinarjev. Skupno je bilo v gospodarstvo vloženih 2,9 milijarde dinarjev, drugo pa so vlagali v negospodarstvo.
Največje naložbe v občini Ljutomer so: obnova proizvodnih prostorov v delovni organizaciji Tehnostroj (420 milijonov dinarjev), obnova in modernizacija Pekarne (213,6 milijona dinarjev), obnova in dograditev varilnice sira v DO Mlekopromet (384,4 milijona dinarjev), naložbe v obnovo vinogradov in melioracije in drugo. Glede na sedanjo politiko obrestriih mer je razumljivo, da so sposobne vlagati Je tiste organizacije združenega dela, ki imajo dovolj lastnega denarja. V vseh naložbah je 61,4 odstotka lastnega denarja investitorjev, 27,7 so posojila, 10,9 odstotka pa je drugih virov.
Pa še ena plat naložb: od skupnega števila vseh naložb je 33 objektov, ki so prednostni, 11 jih je usmerjenih v proizvodnjo hrane, kar je razumljivo, saj je občina Ljutomer pretežno kmetijska.
D. L.
LJUTOMER
Polovica melioracij opravljena
Že od leta 1976 so v družbenih planih občine Ljutomer načrtovane obsežne melioracije v zasebni in družbeni lasti. Tudi v tem srednjeročnem obdobju dajejo kmetijci velik poudarek melioracijam. V obdobju od leta 1976 do danes je bilo načrtovano, da bi meliorirali 3.450 hektarov zemljišč, doslej pa so jih le 1.691,5 hektara, kar je polovica. Iz načrta so izpadle melioracije na območju med Pristavo in Razkrižjem na površini 442 hektarov, predvsem zaradi tega, ker projekt za urejanje zemljišč na tem območju ni bil pripravljen tudi za osnovno odvodnjavanje, tako da večina kmetov ni bila za melioracije. Zaradi tega so se nekoliko pozneje lotili priprav na melioracijo območja Kozarice—Virja, ki meri 950 hektarov, z deli pa bodo začeli še ta mesec. Dela bodo potekala v dveh delih: v prvem bodo meliorirali območje med Noršinci in Veržejem, to meri 470 hektarov, po tem pa 480 hektarov na območju povodja potoka Virje. Ob melioracijah bodo v prvem delu regulirali Kozarico—Virje in Sirotko, dela pa so načrtovana tako, da bo regulacij a končana v 65 dneh, melioracije pa do spomladanske setve. S komasacijami pa naj bi končali do jesenske setve prihodnje leto. Ob melioracijah pa so v občini Ljutomer istočasno opravili tudi obsežna dela pri urejanju tekočih voda, saj je 60 odstotkov vseh vodnogospodarsko urejenih. Zgrajeni so obrambni nasipi ob Muri, na celotnem rečnem toku v občini Ljutomer in pred industrijskim območjem v Ljutomeru. Regulirani so potoki Ščavnica (na celotnem območju občine — 20,8 km), Turje (4,5 km), Globetka (1,6 km), Lipnica (2,5 km) in nekateri drugi manjši potoki. Zgrajeni so tudi razbremenilni kanal Ščavnice na območju mesta Ljutomer (2,8 km), akumulacija v Gajševcih —Logarovcih (površina 73 hektarov) in zadrževalnik v Berkovcih— Bolehnečicih (170 hektarov).
Ob melioracijah in regulacijah pa so potekale tudi zložbe zemljišč. Pri tem so dosegli vidne uspehe, saj se je zmanjšalo število parcel, hkrati pa se je povečala povprečna velikost kmetijskih parcel, čeprav v občini Ljutomer lahko govorimo o drobnolastniški posesti, saj je povprečna velikost kmetije 3,2 hektara.
Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj kmetje tako neradi pristopajo k melioracijam, saj so prednosti melioriranih zemljišč na dlani, stroški pa tudi niso veliki. Regulacije v celoti plača širša družbena skupnost, za melioracije pa je 90 odstotkov denarja v obliki nepovratnih sredstev, preostalih 10 odstotkov pa je posojilo na 15 let pod ugodnimi pogoji.
Dušan Loparnik
STRAN 6
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
kulturna obzorja
Vse ima svojo ceno
Takšen naslov nosi roman Hansa Helmutha Kirsta, znanega nemškega pisca vojnih in kriminalnih romanov, ki jih berejo dandanes milijoni bralcev po svetu. Pa ne le njega, tudi Nevila Shuta, Williama Gold-mana, pa našega Pavleta Zidarja in še koga.
Ni namen tega pisanja morebiti ocena teh književnikov, ki pišejo bestselerje; presenetljivo je nekaj drugega: da je namreč moč dobiti v današnjih inflacijsko zastrupljenih časih njihova in še kakšna podobna dela po smešni ceni — od 90 (devetdeset) do 200 (dvesto) dinarjev!!! Resda so to ceneno vezane knjižice medzaložniške zbirke Žepna knjiga, in še to je res, da nosijo letnico izdaje 1980 do 1982. Ampak — dajte no, saj je dandanes vsaj papir, na katerega so tiskane, po zaslugi nebrzdanih cen več vreden!
Kakorkoli je neverjetno, da za borih sedemsto dinarjev dobite pet dobrih knjig, smo to vendarle doživeli prejšnji teden, ko smo na policah papirnega oddelka v soboški Blagovnici našli sicer le nekaj (očitno iz stare zaloge ostalih) zanimivih naslovov.kvalitetnega branja, četudi morda le večerniškega. Morda je bila cena tako nizka le zaradi natisnjene vrednosti na zunanjem ovitku knjige? Ne vemo. Pa se vendarle sprašujemo, kako je potem mogoče, da naše založbe iz meseca v mesec dražijo stare zaloge knjig, tudi izdaje izpred desetih let ali več, čeprav so leta in leta ležale v skladiščih, ne da bi — laično rečeno — »prosile zajesti in piti«? Mar ne bi bilo bolje, da bi morda v prvem trenutku predrago knjigo (boljši romani dandanes stanejo že okoli 20.000 dinarjev, da ne govorimo o cenah nujno potrebnih strokovnih knjig!) prodali čez leta po njeni »tovarniški« ceni, kot pa da (pre)podraženo knjigo ponovno obdržimo na policah v skladiščih? Po drugi strani pa iz dneva v dan trobentamo o težki poti knjige do bralca ...
Morda tisti, ki še kaj damo tudi v nabavo knjig za domačo knjižnico v teh vse težjih časih, ne razumemo ekonomske logike knjižnega trga. A vzemimo primer: knjižico iz zbirke Pelikan, ki je ob izidu v letu 1976 stala bora dva do tri stare tisočake, pri tem pa se je je prodalo precej, saj spada med skorajda nepogrešljive učne pripomočke pri pouku v osnovnih šolah, je spomladi založba Mladinska knjiga ponujala po 700 do 1200 dinarjev! Izračunajmo, kolikšen je odstotek podražitve! Pa so se stroški tiska in prodaje gotovo pokrili že pred desetimi leti...
Prav je napisal Kirst. Vse ima svojo ceno. Tudi zaslužkafstvo pri osnovni in najneposrednejši, najbližji kulturni dobrini — knjigi, o kateri tolikokrat (patetično) govorimo, po drugi strani pa ji »žagamo vejo, na kateri sedi«. Mimogrede: tudi razprodaj knjižnih zalog, četudi ne več s petdesetimi odstotki popusta je vse manj, čeprav smo vsaj ob teh primerih potrošniki tega blaga lahko za kanec obogatili svoje police.
Ker je pred nami mesec knjige (kako bogato rečeno!), morda ne bo napak, če razmislimo tudi o takih trgovskih pozornostih, da ne rečemo pošteni poslovni morali, kakor je bila ta, sicer morda mimobežna v soboški Blagovnici. Navsezadnje je prav knjiga vredna tega poštenja.
Milan Zrinski
Intervju z akademskim slikarjem Stefanom Galičem
Z lesorezi tudi na Japonskem
Umetnik za delovno mizo v svojem ateljeju v Lendavi.
Foto: Zmago Jeraj
V galeriji Lendava se je iztekla pregledna razstava grafik domačina — akademskega slikarja Štefana Galiča, ki je bila na ogled tudi v soboški galeriji in treh razstaviščih na Madžarskem. Grafika specialista, ki se ukvarja z najstarejšo grafično tehniko — lesorezom in je v njej razvil oseben, samosvoj likovni izraz, za katerega žanje v zadnjem času priznanja tudi na Japonskem, — deželi vzhajajočega sonca, ki je zibelka lesoreza — smo obiskali v njegovem ateljeju na Partizanski 98 v Lendavi. Zmotili smo ga v pripravah na novo razstavo in pri uokvirjanju svojih del.
Kje bo ta razstava in kdaj?
»Razstava bo v Avstriji na tednu kulture v Retzhofu, in to predvidoma še pred iztekom tega meseca. Razstavljal bom skupaj z dvema kiparjema: z Viktorjem Gojkovičem in Andrejem Grošljem. Pripravljam pa se tudi na razstavo v prostorih galerije društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, ki bo v naslednjem letu. V njem bom imel tudi veliko razstavo na Madžarskem v Sioofoku ob Blatnem jezeru.
Folklorna skupina na osnovni šoli v Veržeju je že pokazala, kaj zna. Najmlajši, ki so vključeni, prikazujejo igre, s katerimi so se zabavali njihovi dedki in babice, starejši pa plešejo plese, ki izvirajo iz Prlekije.
JUBILEJ MURE IZ RANKWEILA
»Povsod je lepo, a doma je najlepše« je star pregovor, ob katerem se nostalgično ozremo po tujih krajih, koder smo potovali. Spoznali'šmo lepe kraje, doživljali čudovite pokrajine in ob povratku šele spoznali tiste vrednote življenja, ki jih sicer doživljamo samoumevno — ljudi, naše znance, prijatelje in svobodo, sproščenost komuniciranja med svojimi. To je tisto najlepše, kar pregovor poudarja. Popotniki doživljamo takšne občutke po vsakem potovanju, po vsakem povratku v okrilje domačega kraja. To je občutila tudi skupina popotnikov po nedavnem povratku z obiska pri delavcih, začasno zaposlenih na avstrijskem Predarlskem.
Kultura ugodno vpliva na mladostnike
Da kultura širi človekovo obzorje, je znano. Da mu daje človeško širino in dviguje duha, tudi Da je kultura tudi pomembna oblika vzgoje, še posebej v ustanovah, ki so usmerjene v vzgojo vedenjsko motenih, pa so dokazali na vzgojnem zavodu v Veržeju, v katerem so mladostniki z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami. Pravzaprav je ta vzgojni zavod posebna oblika, saj imajo tako imenovane zunanje in notranje oddelke, osnovna šola pa je ena, obiskujejo jo oboji učenci hkrati.
Gojenci, ki so v Veržej prišli z motnjami v vedenju in osebnosti, zanimajo predvsem dinamične oblike šolskega dela, kot so recimo športne igre. Nekaj pa je takšnih,, ki z veseljem delajo na področju kulture in dosegajo vidnejše uspehe. Vzgojitelji in kulturni mentorji si prizadevajo, da bi delo na kulturnem področju steklo skupaj z učenci zunanjih oddelkov in da bi oboji dosegali lepe rezultate na kulturnem področju. To je seveda težka naloga, ker so gojenci manj ustvarjalni, čeprav so v zadnjih dveh letih dosegli viden napredek, saj se gledališka skupina, ki deluje na zavodu, uvršča na občinska, medobčinska in območna srečanja gledaliških skupin. Skupaj z učenci osnovne šole pripravljajo gojenci tudi nastope in javne proslave ter druge oblike kulturnega ustvarjanja. S takim delom navajajo na zavodu in šoli vse mlade tudi kulturnega obnašanja. Temu problemu bodo namenili še več pozornosti, ker ugotavljajo, da vedenje mladih na kulturnih prireditvah ni vselej vzorno.
Torej je prav kultura lahko tista dejavnost, ki bi mlademu človeku lahko pomagala k hitrejšemu vklapljanju v družbo, ga usmerjala in ga vodila v življenje. Na ta vprašanja je Ema Tibaut, mentorica mladih kulturnikov v Veržeju odgovorila takole:
»Na vsak način bi kulturno življenje moralo prispevati predvsem k medsebojnim odnosom, k sporazumevanju, ker vemo, da so te specifične motnje, s katerimi učenci prihajajo k nam, takšnega značaja, da so večkrat agresivni, tudi verbalno in kulturno življenje na naši šoli bi moralo v tej smeri prispevati zelo veliko. Opažamo pa, da se gojenci laže pisno izražajo o svojih doživetjih, čustvih, domačih razmerah. Zato je veliko prispevkov, ki so osebnostno obarvani.«
Kakšno pa je sploh kulturno življenje na šoli? O tem govori letos izvoljena predsednica šolskega kulturnega društva, Simona Hanžeko-vič, učenka 6. razreda:
»Na naši šoli imamo zelo pestro kulturno dejavnost, saj imamo gledališki, literarni, dramski, novinarski in lutkarski krožek. Imamo dva pevska zbora, otroški in mladinski, na letošnji konferenci pa smo ustanovili še dekliški zbor in tamburaški zbor. Poleg vaj se udeležujemo tudi najrazličnejših proslav, prireditev in tekmovanj, tako da pokažemo svoje delo. Organizirano pa obiskujemo tudi številne kulturne ustanove v večjih kulturnih centrih, kot so Maribor in drugi. Tam si ogledamo kakovostne operne in dramske predstave.«
Dušan Loparnik
Prislovično Prekmurca najdeš povsod po svetu. Tukajšnji ljudje so vseskozi odhajali v tuje kraje. Razni razlogi so jih gnali s trebuhom za kruhom ali pa za boljšim kruhom. Mnogi so se vrnili, ko so uresničili svoje cilje, mnogi pa se na povratek še pripravljajo. Tako tudi preko tristo članov Slovenskega kulturno-prosvetne* ga društva Mura iz Rankweila, iz raznih krajev Prekmurja in drugih delov Jugoslavije, ki delajo v tej avstrijski pokrajini in sosednjih krajih Švice. Nostalgija za domačim krajem in želja, da se povežejo, da ne bodo le tujci med tujci, je spodbudila skupino naših delavcev, zbranih okrog Štefana Škerlaka, da leta 1977 ustanovijo društvo. Poimenovali so ga po reki Muri. Vsebino dela
Sedanje vodstvo Mure.
so opredelili kot kulturno-pro-svetno, torej ohranjanje slovenstva, bi lahko rekli. V uresničevanju te vloge jim je z naveti in organizacijsko pomagala tudi pokroviteljica društva občinska konferenca SZDL Lendava.
10.	oktobra so prizadevni člani društva pripravili osrednjo proslavo ob 10-letnici delovanja društva. V ta namen so rezervirali veliko večnamensko dvorano v Feldkirchnu. Na proslavo so povabili poleg svojih članov in domačinov tudi več slovenskih društev in bližnje ZR Nemčije in goste iz domovine. OK SZDL Lendava je za popestritev kulturnega programa pripravila otrokom naših zdomcev lutkovno predstavo y izvedbi lutkarske skupine OŠ Bogojina, pod vodstvom tovarišice Anice Gregorec.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Štefan Gašpar, predsednik društva. Orisal je prehojeno pot v razvoju društva od skromnih začetkov, ko so sredstva za delovanje prispevali člani kar iz žepov, pa preko uspehov, ki so jih s folklornima skupinama poželi v raznih krajih Avstrije, Nemčije in na beltinskem festivalu vse do današnje, razvejene dejavnosti društva. Govoril je v pomenu dopolnilnega
To bo pregledna razstava, ob njenem odprtju pa bo izšel tudi barvni katalog.
Katalog je izšel tudi ob pregledni razstavi del iz obdobja 1972—87, ki je bila odmevna tako doma kot na tujem. Na Japonskem ste prejeli doslej največ priznanj in nagrad, ali ne?
»Ja, na Japonskem sem doslej prejel tri odkupne nagrade in veseli me, da prav tam, kajti težko je prodreti v deželi, ki je zibelka lesoreza.«
pouka slovenskega jezika za ohranjanje maternega jezika otrokom, rojenim večinoma v tujini, in pomen družabnih srečanj, ki jih imajo večkrat letno. Podeli! je posebne zahvale za dolgoletno delo v društvu vsem dosedanjim predsednikom društva: Štefanu Škerlaku, Viliju Kolarju, Eleku Pocaku, mnogim aktivistom društva, pokrovitelju in predstavnikom organov deželnih in mestnih oblasti. Posebno zahvalo je prejel tudi Lojze Lenarčič, ki je zbral in uredil gradivo za brošuro, ki sta jo društvo in pokrovitelj izdala ob 10-letnici. Štefan Ftičar, predsednik OK SZDL Lendava, je po kratkem nagovoru društvu podelil srebrni znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda, s katerirp je društvo odlikovala OK SZDL Lendava 27. aprila letos.
Zelo pohvalno so o vlogi društva pri ohranjanju, in razvijanju čuta pripadnosti svojem narodu govorili tudi avstrijski govorniki. Pohvalili so
zgledno in prizadevno delo članov društva. Posebno všeč pa jim je bilo prizadevno delo z mladimi.
V kulturnem programu so prvi nastopili prav mladi. Folkloristi, glasbeniki in recitatorji pod vodstvom Lojzeta Lenarčiča in učiteljice slovenskega pouka so zrecitirali, zaigrali in zaplesali najboljše točke svojega programa. Za njimi so venček slovenskih zapeli pevci Planiškega okteta iz Turnišča, folklorni ansambel kuda Štefan Raj, prav tako iz Turnišča, pa je plesal slovenske plese do poznega večera.
Tedaj se je proslava prevesila v zabavo s plesom pod taktirko ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna.
Ob zvokih domače zabavne glasbe so večino prisotnih zasrbeli podplati in plesišče se je v trenutku napolnilo. Takšno razpoloženje je po stari slovenski navadi ostalo do poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur.
Tudi to je del ohranjanja čuta pripadnosti narodu in tudi zato lahko članom SKPD Mura v Rankweilu čestitamo in zaželimo še veliko uspehov, predvsem pa uresničitev njihovih ciljev in skorajšnjo vrnitev v okrilje domačega kraja med znance, prijatelje, med svoje.
Janez Bošnak
To samo potrjuje, da so vaši lesorezi pravi in potrjeni v domovini lesorezov. Kako ste vzpostavili stik, ste sami poslali svoja dela, ali pa so vas povabili?
»Povabili so me na Japonsko in dobivam vedno nova vabila za sodelovanje. Pred nedavnim sem-poslal grafike na novo razstavo.«
Je to samo letalska korespondenca ali vam je uspelo kdaj tudi obiskati Japonsko in videti razstavljene grafike ter katero od nagrad tudi osebno prejeti na podelitvi?
»Žal je korespondenca samo zračna.«
Varčujete za pot, ali pa dalja in visoki potni stroški, ki nas vse bolj zapirajo od sveta, tega pri našem standardu ne dovoljujejo?
»Ja predvsem so finančne možnosti tiste, ki ne dovoljujejo poti v deželo vzhajajočega sonca.«
So tu tudi finančni razlogi, da ste le na pol svobodnjak in si svoj kos kruha služite tudi kot pedagog?
»Učim na srednji šoli v Lendavi, polovično pa sem svoboden.«
K sreči tej svobodi občasno pripomore ilustracija knjig pri Pomurski založbi, kjer je vaše ime zaslediti predvsem pri opremi madžarskih publikacij.
»Res je tudi to vir zaslužka.«
Pri vstopu v vaš atelje v hiši starih staršev je odmeval zven kladiva, ker ste uokvirjali svoje delo. Je to običajno ali tokrat le naključje?
»Tokrat je le naključje, čeprav je v sosednjem prostoru nekakšna napol mizarska delavnica, kjer se često zadržujem. Sobo nasproti nje pa bi rad preuredil v galerijo.«
Pravzaprav je po svoje galerija tudi vaš delovni prostor, v katerem se pogovarjava. V njem je nekaj.začetnih olj, potem pa grafike — od ženskega portreta preko metuljev, ki so bili pri vas svojčas zelo aktualni, do violine, ki je bila, poleg večplastnosti lesa, s katero se ukvarjate zdaj, v ospredju vaše pozornosti in grafične obdelave. Zakaj prav violina?
»Violina kot sama forma me je okupirala že od začetkov, pa tudi povezana je z razpoloženjem ljudi, ki tu živijo, z glasbo.
In les?
»Les kot material je izjemno zanimiv in mislim, da je še ogromno možnosti v tej tehniki. To je živ material, ki ga oblikujem in se ga bom še loteval.«
Torej so žive tudi ambicije, kar je pogoj za nadaljnje uspešno delo.
Brigita Bavčar
JEZIK NI/JE MAČEHA
»Slavistično društvo Slovenije izraža osuplost in ogorčenost nad ukazom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala flote Branka Mamule, po katerem morajo biti od 31. XII. 1987 imena vojašnic in drugih javnih objektov JLA v vseh republikah SFRJ izpisana v srbohrvaščini, v Sloveniji pa poleg tega še v slovenščini, v Makedoniji še v ma-kedonščini, na Kosovu še v albanščini. Po mnenju Slavističnega društva Slovenije je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo s tem ukazom presegel svoja pooblastila, z izvršitvijo ukaza pa bi JLA dejansko zanikala enakopravnost med narodi in njih jeziki, med narodnostmi in njih jeziki ter med federalnimi enotami SFRJ.
Napis na javnem vojaškem objektu, napis njegovega imena še posebej, je uradno sporočilo, poslano v civilni prostor neposredno okoli objekta. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo po veljavni ustavi in zakonu o ljudski obrambi ne more avtohtonemu prebivalstvu tega prostora določati jezika javnega sporočanja, marveč obratno: poskrbeti mora, da se bo JLA k temu prebivalstvu obračala samo v njegovem jeziku (ali jezikih). Tudi za JLA mora biti jezik javnega sporočanja v SR Sloveniji slovenščina, v SR Makedoniji makedonščina, v drugih republikah SFRJ srbohrvaščina, na področju z avtohtonimi narodnimi manjšinami pa tudi jeziki teh manjšin. (...) Z vsiljevanjem srbohrvaščine za vsejugoslovanski jezik zanika, da makedonščina, slovenščina in srbohrvaščina že vsaka zase samo-
kulturni koledar
PETEK, 23. OKTOBRA
LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 18.00 otvoritev razstave olj akademskega slikarja Las-zla Doczija iz Szombathelya na Madžarskem. Odprta bo do 21. novembra.
RADENCI — Ob 19.00 bo v razstavnem salonu hotela Radin odprtje razstave likovnih del ljubiteljev: Vilka Gerleca in Jožeta Vidonje. Ob tej priložnosti bo zapel sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote.
SOBOTA, 24. OKTOBRA
GORNJA RADGONA — Občinska Zveza kulturnih organizacij organizira izlet v Zagreb z ogledom Kitajske razstave II in muzeja Mimara ter hrvaškega glavnega mesta po Univerziadi.
NEDELJA, 25. OKTOBRA
DOBROVNIK — Ob 17.00 bo v kulturnem domu Kerstnerjeva komedija V Gruntovcu tudi devize drsijo. Nastopajo: Dudek, Re-gica Cinober, Presvetli in Martin Skvorc.
LENDAVA — S svojimi novimi dogodivščinami iz Gruntovca bo gledališka sekcija Gruntovča-ni ob 20.00 gostovala tudi v dvorani Nafte. Organizator prireditve je kulturno društvo Lendava.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V Pokrajinskem muzeju je na ogled zanimiva razstava Antični pokop v Pomurju.
GORNJA RADGONA - V avli doma kulture so na ogled izbrana dela z letošnje —11. likovne kolonije Gorenja Elrad.
JUGOSLOVANSKI ŠANSON
ROGAŠKA 87
Na že tradicionalni prireditvi, ki bo letos četrta po vrsti, bo predstavljenih 27 novih šansonov, ki se bodo zvrstili v dveh večerih, 23. in 24. oktobra. V drugem delu prvega koncertnega večera v petek bo z monodramo Sklicujem zborovanje nastopila dramska igralka Jerca Mrzel iz Ljubljane, v drugem delu koncertnega večera v soboto pa bo s Šansoni na svoj način zapel Zvonko Špišič, avtor in pevec številnih šansonov iz Zagreba.
bb
stojno in enakovredno predstavljajo SFRJ, ker so to jeziki narodov, ki imajo znotraj SFRJ svoje matične države.
Slavistično društvo Slovenije zato zahteva od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, naj ukaz še letos nadomesti z novim, ki ne bo kršil ustavno priznane enakopravnosti jezikov.
Po prepričanju SDS je sedanja ustava SFRJ kršena tudi pri opravljanju vrste drugih dejavnosti v JLA, ki ne spadajo niti pod poveljevanje niti pod vojaški pouk, potekajo pa izključno v srbohrvaščini, predvsem: naslavljanje, predstavljanje, raport, uradni pogovor, dežurstva, po-žarstva, slovesne prisege, dodeljevanje vojaških zastav, prevzemanje in predajanje dolžnosti, proslave vojaških in državnih praznikov, parade, pogrebi, komemoracije, polaganje vencev, sestanki vojaških kolektivov, organizacij ZK in ZSMS. (...)
Čeprav sta Svet za slovenščino v javnosti in Svet za SLO in DS pri P RK SZDL Slovenije junija 1983 predlagala zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo, naj v smislu določbe četrtega odstavka tega člena (98. člena Zakona o SLO) ugotovi, da lahko divizije in brigade JLA na ozemlju SR Slovenije izpolnjujejo pogoje za uporabo slovenščine pri poveljevanju in vojaškem pouku, je praksa tudi v rezervnih enotah JLA v Sloveniji ostala nespremenjena.
Zato zahtevamo od Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije, da nemudoma sproži javno razpravo o položaju slovenskega jezika v oboroženih silah SFRJ.«
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 7
samozaščita, varnost, obramba
DELOVNA ORGANIZACIJA MURA MURSKA SOBOTA
Nenehna skrb požarnemu varstvu
USPESNO DELO GASILSKIH DRUŠTEV
Na območju sektorja Bogojina deluje pet gasilskih društev: Ivanci, Vučja Gomila, Bogojina, Filovci in Bukovnica. Vsa društva so zelo delavna in se lahko pohvalijo z doseženimi uspehi.
V soboški Muri, ki se ponaša z moderno tehnologijo, visoko storilnostjo in dobrimi delovnimi razmerami ter se je s svojimi kakovostnimi izdelki uveljavila na vseh celinah sveta, namenjajo posebno skrb tudi požarnemu varstvu. Hiter gospodarski razvoj in posodabljanje proizvodnje prinašata tudi nove nevarnosti na področju po-
Delavci Mure se preskušajo v gašenju požara.
žarnega varstva. Tega se pri Muri dobro zavedajo, zato tej problematiki vsak dan namenjajo več sredstev, pa tudi časa za preventivno delovanje.
V zadnjih petih letih so požarnemu varstvu namenili okrog 150 milijonov dinarjev. V okviru delovne organizacije Mura deluje industrijsko gasilsko društvo, ki ima tehnično vozilo ter sodobno zaščitno in drugo opremo. Člani društva se nenehno izpopolnjujejo in tudi preventivno delujejo v svojem .okolju. V Muri imajo tudi izdelane ocene o nevarnih žariščih požara, ki so osnova za preventivno delanje in sprejemanje potrebnih ukrepov. Zaposleni v Muri so o tem dobro seznanjeni, hkrati pa tudi nenehno spodbujani k požarnemu varstvu preko internega glasila, obvestil na radiu in oglasni deski. Posebno skrb namenjajo tudi vodnim razmeram, saj so izkopali šest vodnjakov, ki ob hidrantih zagota-
vljajo dovoljšnjo količino vode ob požaru. V tozdih Perilo, Zenska oblačila in Oblačila so z zidavo požarnih zidov in zamenjavo dotrajanih električnih inštalacij zmanjšali nevarnost požara. V Muri se najbolj bojijo požara zaradi kadilcev, zato so v vseh tozdih določili prostor za kajenje izven delovnega procesa. Kljub nenehnim opozorilom na nevarnost požara in da mora za požarno varnost skrbeti sleherni delavec na svojem delovnem mestu, se še najdejo posamezniki, ki ne upoštevajo preventivnih ukrepov. Za uresničevanje in reševanje strokovnih nalog v delovni organizaciji skrbi inž. varstva pred požarom, ki tudi konkretno izvaja naloge. V Muri niso zadovoljni, ker jim ptt še ni uredil sistema direktne povezave z gasilsko zvezo. V delovni organizaciji Mura organizirajo preskusne vaje gašenja požara. Tako bodo tudi ta mesec pripravili večjo vajo in se praktično preskusili. Prav tako bodo pripravili razstavo slik o velikih požarih.in organizirali kviz tekmovanje o poznavanju požarnopre-ventivnih ukrepov. V zimskih mesecih pa bodo za vse zaposlene organizirali izobraževanje. Lahko rečemo, da so kljub še nekaterim problem v Muri veliko naredili na področju požarnega varstva, za kar gre poleg delavcev velik delež pripisati tudi vodilnim, ki imajo veliko razumevanje do požarnega varstva.
F. M.
Vaško-gasilski dom v Borejcih
Gradnja vaško-gasilskega doma v Murskih Petrovcih. Foto: frku
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Vedno več delovnih nezgod
V zadnjem času je čedalje več nezgod pri delu s kmetijskimi stroji. Vzrok za te nesreče sta nepazljivost in zastarelost kmetijskih strojev. Žal te nesreče povzročajo najhujše, terjajo človeška življenja.
POTEGNILO JO JE POD VALJE
12. oktobra seje pri strojnem obiranju koruze zgodila huda nesreča v Pre-danovcih. Zoltan Sapač je s traktorjem, na katerega je bil priključen stroj za obiranje koruze, obiral koruzo pri tem pa mu je pomagala žena Marija. Ta je z roko odstranjevala koruzišče z valjev. Ker ni bilo zaščitne mreže, jo je potegnilo med valje. Zaradi poškodb je umrla.
BRANA POŠKODOVALA OTROKA
Na območju krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci deluje 14 članskih, 3 mladinske in 3 pionirske desetine. Skupaj je okrog 800 aktivnih gasilcev, ki so v marsikaterem kraju nosilci družbenopolitične in društvene aktivnosti. Večina društev ima tudi vaško-gasilske domove in potrebno gasilsko opremo. Urejenih imajo 278 gasilskih vodnjakov, samo v KS Tišina je 492 ročnih gasilnih aparatov. Krajevni center Tišina ima tudi cisterno.
Gasilci v Borejcih so najbolj veseli vaško-gasilskega doma, ki so ga začeli graditi že leta 1958, končali pa šele zdaj. Pri tem so opravili 3.500 prostovoljnih delovnih ur in 60 traktorskih prevozov. Na slavnostni otvoritvi doma so podelili priznanja Beli Ba-gariju, Francu Krančiču in Francu Cigutu. Vaško-gasilski dom je odprl predsednik sveta KS Tišina Alojz Flegar.
Za delo pa so prijeli tudi krajani Murskih Petrovec in začeli z izkopi temeljev za vaško-gasilski dom. Zbetonirali so že tudi temelje, pri čemer je sodelovalo 28 krajanov.
frku
GD IVANCI
Gasilsko društvo Ivanci, ki je bilo ustanovljeno leta 1923, si je leta 1938 zgradilo gasilski dom s stolpom. Zal pa društvo nima orodnega vozila. Potrebe so narekovale, da so se lotili gradnje gasilskih prostorov, za kar plačujejo tudi samoprispevek. Denarja in dela jim ni žal, saj bodo dobili prostor za dve vozili in še dve sejni sobi, ki ju bodo lahko krajani koristno uporabljali. Doslej so že opravili okrog 500 prostovoljnih delovnih ur. Čeprav je v tem času veliko dela na polju, z gradnjo niso prenehali, kajti želja gasilcev in krajanov je, da bi prostore čimprej zgradili. Preureditev prostorov so načrtovali že dalj časa, naposled pa si jim bodo želje uresničile.
GD FILOVCI
Gasilsko društvo Filovci je najštevilčnejše v sektorju Bogojina, saj ima tri operativne desetine: člane, članice in pionirje. Tudi na tekmovalnem področju dosegajo najboljše rezultate v sektorju. Tekmovanj pa se udeležujejo tudi v občini in izven naših meja, v Avstriji, kjer prav tako dosegajo vidne uspehe. Posebno skrb tudi namenjajo preventivi, zato so se odločili, da bodo zgradili še en vodni zbiralnik, obstoječega pa zaščitili, da ne bo puščal vode.
GD BUKOVNICA
Letos je Gasilsko društvo Bukovnica proslavilo 60-letnico uspešnega delovanja. Ob ustanovitvi je društvo štelo 16 članov, imelo enocilindrsko črpalko, ki so jo potem zamenjali za dvoci-lindrsko. Leta 1965 so si zgradili gasilski dom, kasneje nabavili uniforme, motorno brizgalno in sireno. Lani so si kupili tudi orodno vozilo, razširili pa so tudi svoje prostore. Skrbijo tudi za požarno vodo. Gasilsko društvo je v preteklosti opravilo pomembno poslanstvo pri razvoju kraja, posebej na področju požarnega varstva.
GD BOGOJINA
Pred dnevi so člani Gasilskega društva Bogojina zopet prijeli za krampe in lopate ter začeli z obnovo garaž. Društvo ima kar dve vozili — avtocisterno in orodno vozilo. Zato je bila preureditev prostorov nujno potrebna. Delali so celo v večernih urah, vendar jim ni žal, kajti sedaj so si že uredili prostore in vhod v garažo. Čakata jih le še ureditev okolice in pa gradnja stolpa. Zadovoljni so tudi, ker so uredili vaški vodovod, tako da sedaj lahko uporabljajo tudi hidrante. Posebno skrb namenjajo preventivnemu delovanju, saj se zavedajo, da je bolje preprečiti požar, kot ga gasiti.
GD VUČJA GOMILA
Prevzem orodnega vozila je bil za GD Vučja Gomila poseben dogodek, ki so ga slavnostno proslavili s povorko ter prikazom razvoja orodja in opreme. Za vozilo je bilo potrebno odšteti pet milijonov dinarjev. Nekaj nad dva milijona je prispeval sis za varstvo pred požarom, drugo pa so prispevali gasilci iz Vučje Gomile in sosednjih krajev. Nekaj sredstev je dala tudi KS Te-šanovci in pa lovci. Društvo, ki šteje 24 članov, je pred tremi leti proslavilo 60-letnico delovanja. Veliko truda in denarja so vložili tudi v dograditev vaško-gasilskega doma. Načrtujejo še gradnjo dveh vodnih zbiralnikov. Ustanovili so tudi mladinsko desetino.
Drago Ivanič
Odnos do družbenega imetja sošolcev in odraslih
V časopisih vedno pogosteje beremo o problemih ekologije. Mnogokrat uničujemo svoje okolje, ne da bi se tega zavedali. Reke so vsak dan bolj onesnažene, ob naseljih je vedno več odpadkov. Posebno neodgovren odnos do narave oziroma do okolja, v ♦ katerem živimo, opažamo že v mestnih središčih, na zelenih površinah, ki so vse prej kot zelene ter okras mestu in naseljem. Tudi parki pri tem nič ne zaostajajo, priča smo polomljenim klopem, prevrnjenim košem za smeti, izruvanim drevesom in posutemu papirju. Naše ogledalo je tudi pisanje po zidovih in v šoli po klopeh. Prenekateri zidovi bi bili mnogo lepši, če na njih ne bi bilo napisano veliko fraz.
Če bi povprašali, kdo je kriv za to, bi.večinoma rekli: otroci in mladina. Res je, da je večina mladih, a jih starejši največkrat ne. opomnimo na početje. Mislimo si, bo že kdo počistil steno, otroke pa bodo poučili v šoli. Za ohranitev okolja, v katerem živimo, smo odgovorni vsi, stari in mladi, to moramo čim prej dojeti, da ne bo prepozno.	J. D.
Mercator - Univerzal
ZGUBILI KLJUČ?
Vse kaže, da tisti, ki je zadolžen za dopolnjevanje oziroma spreminjanje (noveliranje) voznega reda na avtobusni postaji v Murski Soboti, že dolgo ni pogledal, kaj pravzaprav piše na tabli, zaklenjeni v nekakšni stekleni omari. Če bi se namreč to zgodilo, potem bi lahko že zdavnaj popravil podatek, da vozi avtobus iz M. Sobote v Monošter vsako sredo,, kajti to že dolgo ne drži, saj vozi le vsako drugo soboto. Veliko je tudi'drugih sprememb in novosti, ki niso upoštevane na voznem redu in potniki lahko samo negodujejo. Ali so torej pri Avtobusnem prometu Murska Sobota zgubili ključ od tiste steklene omare z voznim redom?
J. G.
trgovina na drobno, p.o.
69220 Lendava, Partizanska 22
tel.: n.c. (069) 75110, 75113, 75112, 75141
Razpisujemo
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let:
1.	vodje maloobmejnega prometa z LR Madžarsko
2.	poslovodje prodajalne Blagovnica-galanterija Lendava
Kandidati morajo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.:
— visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovne prakse pri vodilnih delih in nalogah,
— aktivno znanje madžarskega jezika,
— opravljen strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov;
pod 2.:
— štiriletna srednja šola komercialne smeri in 2 leti prakse pri delih in nalogah delavca v blagovnem prometu oz. komercialni službi ali
— poslovodska ali delovodska šola komercialne smeri in 2 leti prakse pri delih in nalogah delavca v blagovnem prometu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijave.
15.	oktobra se je zgodila prometna nezgoda v Križevcih pri Ljutomeru. Traktorist Benjamin Makari iz Križevec je vozil traktor, na katerega je imel priključene klinaste brane. Bil je nepreviden pri vožnji mimo skupine otrok ob cesti in z brano zadel M. M. iz Iljaševec ter jo hudo poškodoval.
PRIKOLICA GA JE HUDO POŠKODOVALA
' 14. oktobra se je zgodila prometna nezgoda na odlagališču sladkorne pese KZ Panonka na Tišini. Jože Kukec s Petanjec je praznil prikolico. Pri tem se je zlomila kardanska gred in Kukca hudo poškodovala.
VOZIL VINJEN IN BREZ IZPITA
16.	oktobra seje zgodila prometna nezgoda pri vasi Lipa. Iz Gomilice proti Lipi seje peljala s kolesom Julijana Horvat iz Lipe. Za njo seje pripeljal s kolesom z motorjem Alojz Matjašec iz Gomilice. Prehiteval je pretesno, zadel kolesarko in jo zbil v jarek. Tam seje hudo poškodovala. Matjašec je vozil vinjen in brez izpita.
PADEL POD TRAKTOR
16.	oktobra seje zgodila delovna nezgoda v Matjaševcih. Ernest Bunderla je s traktorjem oral na njivi. Ko je zapeljal na rob njive, kije nekoliko višji, seje traktor prevrnil in padel na voznika. Bunderla se je hudo poškodoval. TRČIL V BETONSKO OGRAJO
16.	oktobra seje zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Voznik osebnega avtomobila Dragiša Buzejič iz Kučeva (Srbija) je z neprimerno hitrostjo pripeljal v ovinek, zato ga je zaneslo čez cesto in v betonsko ograjo. Hudo se je poškodoval.
PRISTAL JE V JARKU
16.	oktobra seje zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v naselju Plešivica. Voznik osebnega avtomobila je vozil z neprimerno hitrostjo. Rajko Peček iz Lovrenca na Pohorju, ki je vozil osebni avtomobil, je zavozil v jarek in se hudo poškodoval.
SMRTNA NESREČA PRI PODGRADU
17.	oktobra se je zgodila huda prometna nezgoda na magistralni cesti pri Podgradu. Iz G. Radgone proti Mariboru se je peljal z osebnim avtomobilom Marko Plevnik iz Maribora. Dohitel je dva avtomobila in se odločil za prehitevanje, takrat pa je iz nasprotne strani pripeljal kolesar Janez Klobasa iz G. Radgone brez prižgane luči na kolesu. Kljub močnemu zaviranju je v trčenju kolesar umrl.
OBSTREUIL GA JE ITALIJANSKI LOVEC
17.	oktobra je v lovskem revirju pri D. Bistrici italijanski lovec Giani Cassi-nerio pri organiziranem pogonu na divjad obstrelil lovskega čuvaja Janeza K6-veša s Hotize. Kbveš je bil vodnik petih italijanskih lovcev. Šibre so ga hudo poškodovale. Zdravi se v soboški bolnišnici.	J. D.

KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Lendava o. sol. o.
Industrija montažnih gradbenih materialov
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, o. sol. o.
RAZPISUJE
na podlagi sklepa zadružnega sveta KZ naslednja dela in naloge:
vodja komerciale kmetijske zadruge Lendava
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne ali agronomske smeri
— vsaj tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili
— ustrezne moralno-politične kvalitete
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ABC Pomurka, Kmetijska zadruga Lendava, 69220 Lendava, Partizanska 5.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po roku za zbiranje ponudb. ,
Delavski svet delovne organizacije IMGRAD, industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer, n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti skupnih služb
ORGANIZIRANJE IN VODENJE GOSPODARSKO-RAČUN-SKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in pravilnik o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: IMGRAD, industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer, Ormoška cesta 46, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
STRAN 8
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
naši kraji in ljudje
dopisniki so zabeležili
Kadar ljudje poprimejo
Velika Polana je že od nekdaj napredna vas. Pa ne le v miselnosti, ampak tudi v dejanjih. V pogovoru s predsednikom sveta krajevne skupnosti Polana Slavkom Pršo se bomo osredotočili na pomembnejše pridobitve v zadnjih letih, izognili pa se ne bomo tudi vprašanju o načrtih.
»V Veliki in Mali Polani ste že pred leti napeljali vodovod, zdaj pa ga grade še v Brezovici. Ker gre za večjo naložbo, ki je ta vas sama ne bi zmogla, ste v krajevni skupnosti priskočili na po-
»No, ja, kolnikov imamo tudi zdaj še precej, v glavnem so to poljske poti, ki pa jih tudi stalno utrjujemo. Povsem drugačne so naše vaške ulice, saj imamo v vseh vaseh asfaltne prevleke.
»To območje je pisatelj — domačin Miško Kranjec označil kot močvirnat svet s kolniki. Zdaj so razmere na območju Velike in Male Polane ter Brezovice — vasi, ki jih združuje vaša krajevna skupnost, seveda drugačne.«
tudi za javno telefonsko govorilnico. Za razširitev telefonskega omrežja na območju naše krajevne skupnosti smo že kupili kable in predvidoma do konca leta bomo zgradili celotno telefonsko omrežje. Novi naročniki bodo lahko telefonirali potem, ko bo urejena centrala v Črenšovcih. To bodo začeli graditi te dni.«
» V Polani, ki je ne le središče kra-. ievne skupnosti, ampak tudi eno izmed središč lendavske občine, imate tovarnico Delozo. ki omogoča zaposlitev domačinom in okoličanom, dokaj urejena pa je tudi trgovska mreža.«
»Res je. za sodobno trgovino smo se dolgo borili. Univerza! je naposled postavil samopostrežnico. V Polani pa se je zelo uveljavila tudi tehnična trgovina istega podjetja. Poleg teh dveh imamo še trgovino kmetijske zadruge, ki prodaja reprodukcijski material za kmetijstvo. Poslej nam res ni treba za vsako malenkost v druge kraje.«
Glasilo delovne organizacije Radenska Radenski vestnik je edino tovarniško glasilo v občini Gornja Radgona, ki izhaja redno vsak mesec. Vsa druga glasila, ki so v preteklosti obveščala svoje delavce, so utihnila. Med temi je tudi včasih najboljše glasilo EL-RAD, ki je izhajalo v delovni organizaciji Gorenje Elrad. Sedaj
Radenski vestnik izhaja redno
pa delavce obveščajo s pomočjo informatorja, ki ga tiskajo sami in po potrebi.
Radencih. Glasilo je tiskano v nakladi 2620 izvodov.
L. Kramberger
Prav te dni je izšla v Radenski 9. številka Radenskega vestnika, ki je polna zanimivega branja. Med drugim obvešča delavce o poslovanju v letošnjem letu, izvozu,
športu in turističnem dogajanju
GOBE ZA VZOREC
v
Nazadnje so cesto modernizirali v malopolanskem zaselku Mačkovci. Pred kratkim pa je naše območje dobilo tako povezavo tudi s sosednjo krajevno skupnostjo Črenšovci. Gre za občinsko cesto proti Žižkom, za katero je krajevna skupnost prispevala po svojih močeh. V prihodnjih letih si bomo prizadevali še za asfalt med Veliko Polano in Brezovico. Malo Polano in Kapco ter med Križno potjo in Malo Polano.«
»Pa urejanje življenjskega okolja? Polana je vendarle središče ...«

— BELTINCI--------------
Priprave na konferenco in referendum
Pred kratkim so se v Beltincih sestali člani osnovne organizacije ZK in razpravljali o pripravah in izvedbi programsko-volilne konference osnovne organizacije in o nadaljnji družbenopolitični dejavnosti v krajevni skupnosti. Sklenili so, da bo konferenca v prvi polovici prihodnjega meseca.
Med nadaljnjimi nalogami pa so predvsem omenili družbenopolitično dejavnost za uresničitev sprejetega programa dela za letošnje leto in o nalogah pri pripravi in izvedbi referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti.
A. H.
moč s svojim prispevkom. Vodovod torej kmalu na celotnem območju, kaj pa telefoni?«
»Nekaj deset telefonskih priključkov že imamo v obeh Polonah, telefona pa še ni v Brezovici. Skupaj s krajevnimi skupnostmi Bistrica. Odranci in Črenšovci smo se lotili dolgoročne rešitve problema telefonija. V ta namen smo združili sredstva za gradnjo poštnega poslopja oziroma za telefonsko centralo. Na naše območje bomo dobiti 150 telefonskih priključkov, v Veliki Polani se dogovarjamo
»Ceste so dobre, veliko hiš je novih. domačini urejajo tudi svoja dvorišča, vendar je treba še veliko storiti za lepši videz. V središču vasi smo letos obnovili spomenik padlim borcem, gasilci so polepšali svoj dom, tudi druge stavbe v središču so urejene, še vedno pa ni asfaltirano parkirišče pred stanovanjskim blokom, kjer nameravamo urediti avtobusno postajo. Tudi usode stare šole še nismo .zapečatili'. Verjetno jo bomo podrli, saj bi bila obnova predraga, zanjo pa tudi-nihče nima denarja.«
Krajevna skupnost Polana je v nedeljo proslavila 34. krajevni praznik. Na slavnosti je govoril član izvršnega sveta skupščine občine Lendava Stefan Ci-giit. lep kulturni program pa so izvedli učenci osnovne šole Miško Kranjec. Na slovesnosti je krajevna konferenca SZDL podelila priznanja OF, ki so Jih prejeli: Katarina Horvat iz Brezovice, Ignac Mertiik, OO ZSMS in nogometna sekcija športnega društva, vsi iz Velike Polane, ter Stefan Vuk in Jože Zver, oba iz Male Polane. Pomembnejša pridobitev ob letošnjem prazniku so slačilnice na športnem igrišču. V prazničnih dneh je bila v Polani razstava slik Antona Čer-nija iz Odranec.
Polana — svet v močvirju? »Dni-čnim tlem« se tudi zdaj ni mogoče izogniti, zato veliko težav z odpadnimi vodami. zlasti iz večjih družbenih obratov. Mislijo seveda na kanalizacijo, za zdaj pa je krajevna skupnost vsem gospodinjstvom naročila, naj vsaj dobro očistijo obcestne jarke.
S. Sobočan
Tako bi dejali ob pogledu na posnetek, ki prikazuje gobarske trofeje Ivanke Osojnik iz Gornje Radgone. Prijazna natakarica v Marketu v Gornji Radgoni se rada sprehodi po gozdu, kjer ni smrdljivega zraka, ki bi kazal znake tobačnega dima. Tega ima dovolj na svojem delovnem mestu. Pred dnevi, ko je.po daljšem sušnem obdobju padlo malo več dežja, se je odpravila na gobarjenje. Imela je srečo. V nizki podrasti, bilo pa je blizu Bučkovec, je naletela na dva prava velikana. Če bi rekli po ribiško, sta imela premera dostih centimetrov, vi pa presodite, ali sta bila vredna objave. Morda pa sta to le zapoznela jurčka, gobana, ki sta med letom nabirala moči, da bi zagledala dan.
Ludvik Kramberger
Izlet — pouk zgodovine
IZ PORABJA
S PETJEM GOJI TUDI LJUBEZEN DO MA TERINE
BESEDE
VERO GAŠPAR (Laszlone) z Gornjega Senika smo srečali že neštetokrat. Po navadi seveda tedaj, ko smo se ustavili v tamkajšnji novi trgovini (pri šoli), kjer je poslovodkinja, sicer pa skoraj vedno tudi v kulturnem domu, če ' je bila tam kakšna prireditev. Ali je prišla tja kot gledalka ali pa je tudi sama nastopala — pri mešanem pevskem zboru Avgust Pa-
»Za petje me je najprej navdušila prababica, pri kateri sem živela. Ona me je tudi naučila peti . več kot 100 slovenskih pesmi. Leta 1951 pa sem začela peti pri pevskem zboru, ki je tedaj deloval še v okviru šole. Sprva je bil to dekliški zbor, okrog leta 1956 pa je postal mešani. Peli smo madžarske in slovenske pesmi. Učili so nas različni pevovodje, ko pa je dirigentsko palico leta 1967 prevzel Andraš Čabaj, pa je naš zbor postal predvsem narodnostni. Leta 1971 pa smo šli prvič nastopat na pevski tabor v Sent-
vid pri Stični, kjer zdaj redno gostujemo.«
—Veliko članov se je že zamenjalo, vi pa še pojete? z
»Da, mislim, da sem najstarejša pri zboru in da bi lahko po 36 letih šla že v pokoj. Včasih, kadar sem imela težave, sem razmišljala, da bi se tudi jaz »izpisala«. Toda vedno me je potegnilo nazaj. Rada grem med ljudi in pesem mi pomore, da pozabim na skrbi in težave. Posebej lepo je takrat, ko gremo nastopat v Slovenijo. Tam nas lepo sprejmejo, so prijazni z nami, vidimo lahko lepe kraje ...«
— Vas bo tudi priznanje spodbujalo, da boste še ostali pri zboru?
»Da, to je bilo zelo lepo, ko smo se zbrali v Budimpešti. Tovariš Eperjesi mi je med drugim rekel, da bi bilo dobro, če bi se čez deset let ponovno srečali na takšni slovesnosti ob podelitvi diamantnega priznanja. Ne vem, če bom lahko tako dolgo še pela. No, če se bo dalo, bom še naprej ostala aktivna. >Da spevlen, te po-zabin na skrbi. Moja prababica mi je večkrat pravila, ka se s petjem ne moreš zameriti ne državan pa nej lidan<.«
Tako pri mladih kot pri starejših preteklost še danes vzbuja razmišljanja in mnoga vprašanja, na katera poskušajo odgovoriti strokovnjaki — tudi v Pomurskem zgodovinskem društvu. Društvo zgodovinarjev namenja posebno pozornost izletom, ki so tako organizirani, da obiskane kraje postavijo v zgodovinski okvir s poudarjenimi vrednotami zgodovinopisja. Na primer Selo, Lendava, Uj Tamas (Novi Tomaž), Turnišče, Grad pri Gradu, beltinski stražar (propadajoča utrdba) ravenskega predela in Ljutomer zgovorno govorijo o posebnem pomenu našega Pomurja.
Na minulem izletu je dejavni predsednik društva Ivo Orešnik, navdušen zgodovinar, povezal izredno zanimive ugotovitve iz preteklosti z današnjimi političnimi in gospodarskimi posebnostmi. Propadanje gradov pri nas za izletnike ni bilo odkritje, ampak le izredno boleča, dramatična ugotovitev; očitno ne bomo tako kmalu našli zdravila za to našo bolezen.
Če bi na kratko strnili vtise z izleta, bi morali zapisati, da smo bili udeleženci nadvse zadovoljni in navdušeni nad preostalimi lepotami naših krajev. Sproščeni in veseli smo se poslovili v Slam-njaku pri prijaznem Franku z velikim upanjem, da se bo strokovnega izleta prihodnje leto udeležila tudi mlajša generacija zgodovinarjev.
Dini Titan
Turnišče: blok do roka
Jože Graj
In Vera Gašpar s petjem goji tudi ljubezen tudi materne besede.
Posnetek Vere Gašparjeve z Gornjega Senika, ki je pred kratkim prejela zlato odličje za socialistično kulturo, je nastal, ko se je vračala iz trgovine, kjer je poslovodkinja. Tudi na delovnem mestu se trudi, da slovenska govorica v Porabju ne bi zamrla.
vel, ki deluje na Gornjem Seniku od leta 1938. Vera je članica tega zbora že 36 let. Edina je, ki tako dolgo vztraja, poje pri zboru. Obenem je tačas tudi najstarejša članica. In pred kratkim je »morala« odpotovati v Budimpešto, kjer so ji podelili zlato odličje za socialistično kulturo, ki ga vsako leto podeljuje Samostojni narodnostni oddelek pri Ministrstvu za prosveto Ljudske republike Madžarske, in sicer prizadevnim kulturnim delavcem iz vrst pripadnikov narodnosti, ki živijo na Madžarskem. Ob tem pomembnem dogodku smo jo obiskali tudi mi in jo najprej povprašali, kako še je pravzaprav začela njena pevska pot.
V samoupravni stanovanjski skupnosti Lendava so nam povedali, da je lendavski Gradbenik do dogovorjenega dne zgradil stanovanjski blok v Turnišču. Novica je spodbudna, saj se je prej često dogajalo, da so z deli kasnili. V Turnišču so tako pridobili 510 kvadratnih metrov stanovanjskih površin oziroma 8 stanovanj, od teh 5 za delavce Planike in 3 solidarnostna stanovanja. Planika je kupila tudi 30 kvadratnih metrov velik poslovni prostor. Zgradba v Turnišču je stala 180 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je vrednost kvadratnega metra manj kot 350 tisoč dinarjev. To pa je zelo ugodna cena v primerjavi s podobnimi objekti na drugih območjih, kjer obračunavajo za kavadratni meter skorajda že enkrat več. Da pa ne bi kdo podvomil, da so šli graditelji z nizko ceno zavestno v izgubo, naj zapišemo, da je dal investitor izdatno predplačilo, kar je omogočilo trden dogovor.
Delavci Gradbenika pa so pred kratkim začeli z gradbenimi deli na (pred leti zgrajenem) bloku v Tomšičevi ulici. Tam so sicer več let bili boj s ploščami, ki so prepuščale vodo. Bloki namreč niso imeli klasičnih ostrešij. Na vseh treh blokih bodo hkrati uredili po dve podstrešni stanovanji, skupaj torej 6 novih
stanovanj. Ureditev ostrešij in nadzidave bodo stale 545 tisoč dinarjev za kvadratni meter talne površine. Z deli bodo končali decembra.
Lendavska stanovanjska skupnost pa se je lotila tudi obnove starejše stavbe na Partizanski ulici. Tu bodo gradbinci iz treh nefunkcionalnih naredili 5 sodobnih stanovanj. Predračunska vrednost del znaša 63 milijonov dinarjev. Sicer pa bodo nadaljevali z obnavljanjem tudi v drugih
delih Lednave. Kot prvi bo prišel na vrsto 12-stanovanjski blok v Tomšičevi ulici (Naftini bloki).
V Lendavi torej obnavljajo tudi starejša stanovanja. Za obnovo stavbe na Partizanski ulici so zbrali denar od stanarin, kar pa seveda ne pomeni, da so plačila od stanovanj tako visoka, da bi ob stroških za redno vzdrževanje lahko dajali večje zneske za tako imenovano razširjeno reproduk-
Ob tednu otroka so na turniški osnovni šoli organizirali srečanje prvošolcev z otroki iz vrtca, ki obiskujejo malo šolo. Bodoči prvošolci so skupaj z učenci iz šole pogledali nekaj risank, potem pa so na šolskem igrišču tekmovali in imeli skupen kulturni program.
Na šaljivo tekmovanje so povabili tudi starše, ki so si z velikim zanimanjem ogledali štafetne teke in ritmične vaje.
S. Szunyogh
cijo.
Š. S.
NOVA STANOVANJA — Lendavski Gradbenik je v Turnišču zgradil 8 stanovanj do dogovorjenega časa, držal pa se je tudi cene: manj kot 350 tisoč dinarjev za kvadratni meter talne površine, kar je (v času divjanja cen, zlasti pri gradbincih) ugodno.
ZAHVALA
Medobčinsko društvo slušna prizadetih Murska Sobota je bilo septembra organizator mednarodnega dneva gluhih, ki se ga je letos udeležilo nad 650 invalidov sluha in govora ter gostov.
Radi bi se zahvalili vsem delovnim organizacijam in obrtnikom, ki so nam s svojim prispevkom omogočili to prireditev, še posebno DO MURA za modno revijo in nastop mažoretk ter DO Radenska za organizacijo izletov in pijačo. Zahvaljujemo se tudi posameznikom, ki so s svojim delom in humanim odnosom do sočloveka-invalida največ prispevali. Zahvaljujemo se tudi kulturnim skupnostim Pomurja, ki so nam finančno pomagale pri kulturnem progra-_ mu ter vsem nastopajočim.
Zadovoljstvo udeležencev in želja po ponovnem srečanju v našem mestu so nam največja nagrada za vloženi trud.
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Murska Sobota
OB DNEVU NOVINARJEV VABI DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE NA
VELIKI PLES v veliko dvorano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, v petek, 30. oktobra 1987, ob 20.00
Pester kulturno-razvedrilni program (plesna skupina Urška, novinarski Moped-šou s Tofom, Rifletom in njunimi kolegi, Pavliha, ansambel Šok z Marjano Deržaj, Simono Vodopivec in Ladom Leskovarjem). Bogat srečelov. Prireditev za najširšo javnost.
Rezervacije in vstopnice po 4500 din od 22. 10. 1987 dalje v poslovalnicah Kompasa v Ljubljani (Titova 12), Celju, Kranju, Novem mestu, Postojni in Mariboru, na dan prireditve pa v recepciji Gospodarskega razstavišča.
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
1________________________
OŽIVLJENI KODRI
Poznavalci tržnih zakonitosti vedo, kako bi človek lahko hitro in močno obogatel. Le eno stvar  bi moral spraviti v prodajo — učinkovito zdravilo zoper plešavost. Poskušali so mnogi, zares uspelo pa ni še nikomur. Zato lahko tudi s precej dvoma sprejmemo sporočila, ki prihajajo iz Chicaga in ki govore, da so končno le odkrili sredstvo za rast las pri gologlavcih.
Strokovnjaki univerze Illinois so po naključju odkrili, da minok-sidin skoraj čudežno povzroči, da iz pleše poženejo bujni lasje. Zdravilo so sicer že dlje časa pre-' izkušali za zdravljenje visokega krvnega tlaka, postali pa so pozorni na njegove stranske učinke, ko so zdravniki ugotovili, da spodbuja rast dlak. Poklicali so dermatologe, ti pa so kaj hitro spoznali, da bi kazalo potipati v to smer. Izdelali so mazivo na osnovi minoksidina in ga preskusili na prostovoljcih. Izkazalo se je, da so dobili bujne kodre na prej goli glavi, in to razmeroma zelo hitro.
Čudežno mazivo pa seveda še ni in najbrž še ne bo kaj kmalu v prodaji in splošni uporabi. Strokovnjaki se boje, da bi bila stalna uporaba tega sredstva lahko škodljiva zdravju. Mazivo namreč deluje le, če se stalno uporablja, sicer gredo kodrčki kmalu po zlu.
Ozonski plašč je natrgan
Že nekaj let so znanstveniki sumili, da človek zaradi nekaterih dejavnosti in snovi, ki jih spušča v ozračje, uničuje zelo pomembno ozonsko plast v visokem ozračju, ki življenje na našem planetu ščiti pred škodljivimi vplivi ultra vijoličastega sevanja. Žal so sume dokončno potrdili posnetki, ki so jih napravili z raziskovalnimi sateliti. Analize posnetkov so namreč pokazale, da so se v ozonski plasti zemeljskega ozračja zares pojavile velike luknje, ki jih poprej ni bilo. Prvikrat so takšno luknjo odkrili leta 1985 nad Antarktiko.
Poškodbe ozonskega plašča so bile torej dokazane, vendar so nekateri še vedno trdili, da ni pravega dokaza, da je do nevarnega uničenja prišlo zaradi emisije snovi, ki jih uporabljajo v industriji in v nekaterih izdelkih. Zdaj pa tudi o tem ni več dvoma. Atmosferski fizik Crofton Farmer je pred kratkim postregel z doslej najbolj trdnimi znanstvenimi dokazi, ki potrjujejo, da je za poškodbe ozonskega plašča kriva emisija CFC (klorofluoro-karbona), snovi, ki jo uporablja-
jo v industriji za izdelavo najrazličnejših hladilnih naprav in za izdelavo plastičnih pen.
Farmer in sodelavci so pozornost osredotočili na tako imenovano antarktično ozonsko luknjo. Ugotovili so, da se luknja veča in manjša v skladu z večjo ali manjšo količino klorovih molekul v ozračju. Ker v ozračju naravnih klorovih molekul in molekul klorovih spojin ni, so lahko le posledica spuščanja teh snovi v ozračje zaradi človekove dejavnosti.
Črna skrinjica za ladje
Na sedežu britanske zavarovalniške družbe Lloyd so javnosti pokazali črno skrinjico, ki je namenjena ladjam. Naprava je skonstruirana tako, da registrira vse podatke o smeri plovbe; če ladja potone ali zgori, pa začne avtomatsko oddajati signale, s katerimi reševalce opozarja na kraj nesreče. V skrinjici sta dva trakova, na katera se 54 dni snemajo podatki vseh važnih merilnih naprav na ladji in s katerimi je mogoče pozneje rekonstruirati potek plovbe. Lloyd namerava sprožiti kampanjo za uvedbo zakona, po katerem bi morale vse ladje imeti črno skrinjico. V zadnjih desetih letih je bilo namreč 3.661 ladijskih nesreč, v katerih je umrlo 10.500 ljudi.
»Nobenega naravnega vira klora ni v zgornjih plasteh ozračja,« zatrjuje Farmer. Ozonsko plast pa prav ta snov uničuje.
Farmerjeva odkritja so bila nedvomno med najpomembnejšimi argumenti za zamrznitev svetovne proizvodnje CFC, za katero so se odločili delegati 49 držav na nedavni konferenci v Montrealu, ki je potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Delegati so sprejeli dogovor, da proizvodnje škodljivih snovi ne bodo povečevali, oziroma da jo bodo skušali celo zmanjšati.
Svetovno znani strokovnjak Openheimer je ta dogovor označil za prav tako pomembnega za človeštvo, kot so dogovori o omejevanju oboroževanja.
Drugje smo prebrali
Orodju, ki mu pri nas pravimo »francoski ključ«, pravijo v Franciji »angleški ključ«, v Angliji pa — »opičje klešče«.
XXX
Vojaki tako imenovane švicarske garde v Vatikanu nosijo obleke, ki jih je zasnoval znameniti italijanski slikar Michelangelo v 16. stoletju.
Lesna industry Idnja n sol o 65281 Spodnja Idnja
KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
Elektrika za tatove avtomobilov
Avtomobilske tatvine so postale huda nadloga povsod po svetu in tudi pri nas. Čeprav za naše razmere še ne velja, da bi bile kraje avtomobilov tako množične, kot so v velikih mestih Zahoda, pa hitro raste število vlomov v avtomobile. Po tem se bližamo razvitemu svetu, kjer govore kar o epidemiji avtomobilskega kriminala v urbanih središčih.
Najstarejši prednik
Kitajski arheologi so v jugozahodni provinci Junan odkrili fosilne ostanke človekovega prednika, ki je živel pred štirimi milijoni let. Novoodkritega prednika so po kraju, na katerem so našli 200 fosilnih ostankov zob, 65 kosov kamnitega orodja in 13 kosov koščenega, poimenovali : človek s planine Metulj. Ta človek je kar dva milijona let starejši od doslej najstarejšega odkritega človekovega prednika, ki je že znal uporabljati orodje. Do zdaj so namreč strokovnjaki menili, da je bil najstarejši človekov prednik Homo habilis, ki je živel pred dvema milijonoma let do pred milijon šesto let in je že znal uporabljati in izdelovati orodje iz kamna in kosti. Naslednji prednik je bil Homo erectus, iz katerega se je razvil Homo sapiens. Neandertalci pa so živeli pred »samo« sto tisoč leti.
Človeka s planine Metulj še niso rekonstruirali, a antropologi trdijo, daje že znal hoditi pokončno in da seje preživljal z lovom in nabiranjem sadežev.
JEKLO
TEHNA
Podatki o tovrstnem kriminalu so dovolj zgovorni. V ZDA vsako leto ukradejo milijon avtomobilov, izropajo pa jih nekajkrat toliko. V velikih mestih izgine neznano kam vsak dan okrog 300 avtomobilov.
Kako torej zaščititi avtomobil in stvari v njem, ki najbolj mikajo tatove? S tem se ukvarjajo lastniki avtomobilov, izdelovalci in izumitelji. Izkazalo se je namreč, da sedanje varnostne naprave, ki ob nasilnem odpiranju sprožijo zvočni alarm, niso zadostno varstvo. Avtomobilski vlomilci in tatovi delajo z veliko spretnostjo in hitro. Predno se lahko kdo odzove na zvočni alarm, jo vlomilec že pobriše z iztrganim avtoradiom ali- pa se odpelje neznano kam in sproti izklopi alarm.
Švedi, ki imajo z avtomobilskimi tatovi veliko skrbi, so izdelali nov varnostni sistem, ki naj bi avto zanesljivo zaščitil pred kriminalci. Varnostni sistem preskušajo že leto dni in vse kaže, da ga bodo prihodnje leto začeli redno prodajati in vgrajevati v avtomobile.
Sistem je mehanski in elektronski. Vsebuje posebej ojačane električne ključavnice za vsa vrata avtomobila in bencinski tank.
in so od zunaj razen po električnih zvezah nedosegljive. Če hoče tat vdreti v avto, mora ali razbiti okna in se splaziti vanj ali pa s težjim orodjem razdejati vrata. Pri takem početju pa ima malo možnosti, da bo hiter in da ne bo zbudil pozornosti.
A tudi potem za tatu še ni konec preglavic. V avtu ga čaka novo presenečenje. Avto začne samodejno hupati in utripati z lučmi. Ko se tat usede na sedež, pa ga še strese 9000-voltni električni šok. Šok tatu resneje ne poškoduje, ga pa za nekaj časa zbega in predvsem tako preseneti, da se ne znajde. A tudi če bi še vztrajal in bi ga v tem času nihče ne zgrabil ter bi skušal avto odpeljati, bi se lahko peljal le nekaj deset metrov. Samodejna naprava namreč že po prvih poškodbah avta za pre dovod goriva.
Sistem je videti zares zelo učinkovit. Zanj se zanimajo po-sojevalnice avtomobilov, večje družbe in tudi posamezniki. Žal je precej drag, stane okrog 1.100 dolarjev, a za zaščito boljših avtomobilov je to malenkost.
Vprašanje je samo, kaj se zgodi, če lastnik avtomobila izgubi ključe in mora vdreti v lastni avtomobil?
Avtomobili na sončno energijo postajajo vse hitrejši. Tale japonski model že doseže hitrost 85 kilometrov na uro, zanj pa so porabili nekaj čez 500 milijonov dolarjev.
znak ki vam daje
GARANCIJO kvalitete
*•*•*•*.*
IZOLACIJE SERVIS & CO
PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt železnlikl postaji HAJDINA
msmkiamiroyMvh Mj&ov ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
Te ključavnice niso v neposrednem stiku z običajnimi, marveč so na notranji strani avtomobila
V slovensko zabavno glasbo
Gda v Soboti Trejzino je senje, od toga je dneva pejnez furt menje. K konci pomali bratva ide, na piknike kostan pa mošt pride.
Kisile so grozdja cejne, od njij sakši list povejne. Razliko talali do kleti, da že nede več kaj zeti.
Gda pa z mošta vijno grata, te de draga kapla zlata.
Ar siirotko dobij št o dela, smetano pa naša dežela.
Ka ščemo, tak je na svejti, sakši nema vijna v klejti.
Steri ga pa majo, fal nan ga ne dajo.
prihaja nov glas iz Pomurja
Zabavnoglasbena skupina Finesse iz Beltinec se že dlje časa pojavlja na zabavnoglasbeni sceni Pomurja. Marsikdo je že marsikje zaplesal ob njihovih zvokih. In zdajle so: Matija Horvat starejši — trobenta, Matija Horvat — mlajši — trobenta, Branko Drvarič — bas, Alojz Hozjan — kitara, Miran Celec — vokal pririnili veliko dlje.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana so izdali novo kaseto, na kateri najdete že nekaj časa zelo priljubljene skladbe: Pridi, pridi, fant, Ko se boš venil, Beli porshe, Spomni me poletnih dni; poleg teh pa še nekaj povsem novih, ki jih še nismo slišali. Skupina je producente ljubljanske radijske in založniške dejavnosti zelo navdušila, saj je trobenta v zabavni glasbi povsem nova in daje zanimiv, nov zvok. In tako so lahko Finesse kaseto nemudoma posnele v studiu Akademik v Ljubljani. Producent prvenca je bil Bra-co Doblekar, tonski mojster Miro Bevc, urednik izdaje Ivo Umek, odgovorni urednik pa Jure Robežnik.
Še to je pomembno dodati, da sta avtorja vseh skladb Matiji (starejši in mlajši).
Smilja Gaber
STRAN 10
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
za vsakogar nekaj
STRAH PRED VODO
Po statističnih podatkih so
nesreče glavni vzrok smrti pri ljudeh, ki umrejo v starosti med  1. in 37. letom, če pa upoštevamo vsa starostna obdobja, so nesreče kot vzrok smrti na četrtem mestu. Zdravniki priporočajo, naj bi si človek že v osnovni šoli pridobil znanje o dajanju prve pomoči, predvsem za tiste poškodbe, ki se lahko končajo s smrtjo.
Božjastni krči (epilepsija)
Položi bolnika na hrbet na posteljo ali na odejo, tako da se ne more poškodovati. Zrahljaj oblačila, glavo obrni na stran, v usta vtakni svitek iz blaga, da si bolnik ne bi pregriznil jezika. Pošlji po zdravnika.
Električne poškodbe
Najprej izključi napetost, ne dotikaj se ponesrečenca, dokler električni stik ni prekinjen. Potegni ponesrečenca iz območja napetosti z vrvjo, leseno kluko ali z zanko iz obleke. Takoj začni z umetnim dihanjem z usti, če je dihanje prenehalo. Pošlji po zdravnika.
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o.
DS Skupne službe
Komisija za delovna razmerja v DS Skupne službe objavlja prosta dela in naloge
1. Organiziranje izvoza—
uvoza in turistično-degustacijske ponudbe v DO.
Pogoji:
— visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, zunanja trgovina ali komerciala;
— 3 leta delovnih izkušenj;
— aktivno znanje dveh svetovnih jezikov.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, Kmetijski kombinat Radgona, Kadrovska služba, Jurkovičeva 3 — 5, 69250 Gornja Radgona
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232:
2.
3.
4.
I cant stop loving you — Michael Jackson
I wanna dance with you — Whitney Huston Andeli se dosaduju — Parni valjak Amerika — Bazar
DO SOBOTA TOZD KOMUNALA
Murska Sobota Kopališka ul, 2
objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— osebni avtomobil R 4, leto izdelave 1977, vozen, ni registriran, izklicna cena 260.000 din;
— traktor zetor, leto izdelave 1978, vozen, ni registriran, izklicna cena 1.280.000 din;
— vozilo TAM 110 SN, leto izdelave 1975, vozen, ni registriran, izklicna cena 680.000 din.
Javna dražba bo v petek, 30. oktobra 1987, ob 12.00 na dvorišču DO Sobota, Murska Sobota, Kopališka ui. 2.
Ogled vozil je možen na dan dražbe od 11.00 do 12.00.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa vrne.
Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek.
5. Living daylights — A-HA	....
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi vldeostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25-577.
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25 577.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA — VAS PRIPIS
Osnove prve pomoči
Kemične poškodbe očesa
Poškodovanec naj leži. V očesne kote mu zlivamo skodelico vode, pri čemer naj voda odteka na stran in tako čim bolj izpira kemikalijo. Oči prekrij s čistim zavojem in pelji bolnika k zdravniku.
Krvavitev
Močno pritiskaj s sterilno (čisto) gazo ali robcem na rano, dokler se krvavitev ne ustavi. Dvigni poškodovani del telesa, rano pa povij s prvim povojem, ki ga lahko še dodatno stisneš.
Opekline
Opekla mesta takoj potopimo v hladno, mrzlo vodo, dokler bolečine ne prenehajo. Opeklin ne čistimo in ne prebadamo mehurjev. Uporabljamo sterilni prvi povoj, opečenca pokrijemo, da ga ne zebe in pokličemo zdravnika.
Nezavest — omedlevica
Sedečemu bolniku odpni oblačila. Znižaj mu glavo med kolena. Če je nezavesten, ga položi na tla, zrahljaj oblačila in odpri
okno. Bolnik naj leži mirno še nekaj minut, potem ko pride k zavesti. Pokliči zdravnika, če traja nezavest več kot nekaj minut. Začni z umetnim dihanjem, če bolnik preneha dihati. Nezavestnemu ne vlivaj v usta tekočin.
Tujek v sapniku
Omogoči zadušencu, da se iz-kašlja. Kašelj navadno iztisne tujek iz sapnika. Če pa se dušenje nadaljuje in bolnik postaja moder v obraz, ga parkrat udari po hrbtu med lopaticami. Začni z umetnim dihanjem z usti, če se dihanje ustavi. Poskrbi za hiter prevoz v bolnišnico, pokliči zdravnika.
ZAKAJ ZMRZNEMO?
Kaj se pravzaprav dogaja, da človek zmrzne? Marsikdo se čudi tudi temu, da človeku zmrznejo včasih posamezni deli telesa, čeprav temperatura ni nevarno riizka.
Prvi znak zmrzovanja so bele, trde in neobčutljive kožne površine. Bolečin ne čutimo.
Ob daljšem učinkovanju mraza se dotok krvi v kožo zelo zmanjša. Temperatura kože pade in to še poveča nevarnost poškodb zaradi mraza. Koža se lahko tako ohladi, da postane povsem trda, ne da bi človek to opazil. Najbolj izpostavljena mesta so glava, pa prsti na rokah in nogah. Ko pridemo spet na toplo se na prizadetih delih kože pojavijo s tekočino napojeni mehurji.
Če se hočemo izogniti zmrz-njenju, moramo upoštevati še marsikaj, ne samo mraz. Predvsem velja to za veter, a tudi padavine imajo določeno vlogo.
Kadar ne piha veter, toplomer ne pokaže pravih temperaturnih okoliščin. Glava se pretirano ne ohlaja, saj je zrak slab prevodnik toplote. Ko zapiha veter, pa se zrak okoli glave kar naprej menjava. Ohladitve so lahko zelo hude, saj veter še dodatno pospešuje izhlapevanje. Če je poleg tega še mraz, potem je nevarnost, da zmrznemo, zelo velika.
Poskusi so pokazali naslednje: Pri 0 stopinjah Celzija ob hitrosti vetra 12 metrov na sekundo je hujši občutek mraza kot temperatura minus 15 stopinj Celzija ob popolnem brezvetrju. Če znaša temperatura minus 10 stopinj Celzija in hkrati piha mrzel veter, smo že na meji zmrzovanja! Če se poleg tega še gibljemo, so učinki vetra večji in nevarnost, da zmrznemo, se še poveča.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 29. oktobra 1987 na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
Kaj storiti, da se otrok ne bo bal vode? Kopanje v vodi je zelo prijetno, pa ne samo zato, ker nas voda v toplih dneh osveži in ohladi, ampak tudi zato, ker je voda posebej privlačna. Velikokrat imamo priložnost opazovati otroke, ki se bojijo vode, žal pa tudi starše, ki poskušajo na silo
premagati ta otrokov strah, in sicer tako, da ga kar polijejo z vodo, ali celo vržejo v vodo brez rokavčkov ali obroča, naj se drži na vodi, kakor zna in more.
Voda je otrokom zelo všeč, saj se vedno radi igrajo z njo. Veliko morje ali jezero, ki nas v hipu ohladi, kjer ni nobene trdne podlage pod nogami, kjer se je treba na določen način gibati, da se obdržimo na gladini, pri otroku zbudi strah, zato potrebuje nekaj časa, da se navadi na nove razmere. Če se otrok boji iti v vodo, ga ne smemo siliti, saj tako ne bo premagal strahu, ampak bo še naraščal. Otroku bomo naredili veliko škodo, če ga bomo tako trpinčili, poleg tega pa bomo s tem pokvarili počitnice vsej družini.
RECEPT ZA VAS
Specialni bifteki
Goveji file narežemo na tri kose in na deski potolčemo. Posolimo popopramo in namažemo z gorčico. Bifteke na maslu opečemo, da dobe lepo rjavkasto barvo. Zalijemo z vinom, dodamo ostanke gorčice in dušimo nekaj minut, seveda po želji, kako želimo imeti pečeno. Najboljši so bifteki, pečeni po angleško, to pomeni da so v sredini še rožnate barve. Kot prilogo ponudimo pomfrit, obložimo pa jih z opečenimi paradižniki. Omako, ki je ostala pri dušenju iz gorčice, vina in mesnega soka, prelijemo čez meso.
Potrebujemo (za tri osebe); 50 dag očiščenega govejega fileja, 3 dag gorčice, polovičko limone, 2 do 3 dag majoneze, 50 dag krompirja, olje za cvrenje, 3 paradižnike, 3 dag masla, sol, poper 1 dl črnega vina.

Če se otrok vode boji, naj se tudi doma veliko igra z vodo, po možnosti v kadi, tako da je v vodi do pasu. Na morju naj se igra na obali, priskrbimo mu plastične posodice in plastične stekleničke, da bo lahko polival kamenje, sebe in nas. Za začetek je
Okrasne blazine na stolu
MURSKA SOBOTA
SESTAVIL MARKO NAPAST	NEGATIVNA RAZLIKA, MANKO	KOVINSKI LISTIČ ALI JEZIČEK	LJUDSTVO OB JENISEJU, TUNGUZI	MESTU V VZHODNI SIBIRIJI	LATINSKA NIKALNICA	DAVNO LJUDSTVO NA NAŠIH TLEH	ŽENSKO KRILO
SLOVITI SLOVENSKI ARHITEKT (JOŽE)							
Z MESOM POLNJENE TESTENINE							
LASTNIK							
SPREMEMBA, FAZA					LIBANON ŽE UMRLI KITAJSKI VODITELJ		
PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA				FILMSKA IGRALKA FARROW ČRN PTIČ			
NAIVNA UMETNOST						ŠVEDSKI SMUČAR (STIG)	ŽIDOVSKI RELIGIOZNI MISLEC (URIEL)
AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE		AMERIŠKI WESTERN Z JOHNOM WAYN0M	PADAVINA ČLOVEK V FEVDNEM ODNOSU				
PIJAČA, KI VSEBUJE KOFEIN					TEHNECU DELOVNA VNEMA		
PASTIR V JUŽNI AMERIKI							
OSEBNI ZAIMEK				IZRASTEK NA GLAVI RADU			
OKRASNA RASTLINA (REPATI SČIR)							
TUJE ŽENSKO IME							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: maksima, Ukraden, lokvanj, TR, Arta, Ida, eo, P, sedla, lesk, H, Ikarija, komarec, AN, Žane, Novi, ki, Dmitrij.
dovolj, če si v igri zmoči nogice do gležnjev, ob zanimivi igri pa bo postopoma šel vedno globje v vodo. Ko bo otrok pripravljen iti v vodo z rokavčki ali obročem, ga postopoma spuščamo od sebe, vendar pa pustimo, da se nas drži, dokler sam želi.
Iz oranžnega in rumenega kva-čkanca izdelamo okrasne blazine za stole. Oranžno blazino izdelamo v obliki pomaranče, rumeno v obliki limone. Kvačkana je sa-
NAREDI SAM
mo zgornja stran, spodnja pa je iz enobarvnega blaga. Po merah stola najprej narišemo kroj. Pomaranča je okrogla, limona po-dolgasta. Nato kvačkamo goste petlje. Kvačkanje polagamo na kroj in sproti preverjamo, kako je treba petlje snemati ali dodajati. Po kroju urežemo tudi spodnjo stran blazine iz blaga. Sešije-mo zgornjo in spodnjo stran. Blazino napolnimo s penasto gumo. Iz zelenega blaga sešijemo še okrasne liste in peclje, ki jih / prav tako napolnimo s penasto gumo.
MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO:
TO JE...	_
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
— Oh, kje so že časi, ko so nas še po cestah pobirali in nas zavijali v časopisni'papir.	(L. Kramberger)
— Fikret, pokadi do konca! To je poslednja cigareta na račun reprezentance.	(M. Vomer)
— Nikotin je kot inflacija, uničuje te počasi a zagotovo.
(J. Madjar)r
— Kaj bi se žrli, cigarete so še vedno cenejše kot v tujini.
(C. Žalik)
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 11
J
V-----------------------
križem po naših šoiah
V KRATKEM IZIDE PRI POMURSKI ZALOŽBI V M. SOBOTI

Jaz in družina
Če hočem govoriti o naši družini, moram v glavnem omenjati le našega novega člana. A vseeno bom začela pri tem, da smo štirje. Očka, mamica, SESTRICA MONIKA in seveda jaz. Če rečem, da smo srečna družina, ne pretiravam, a priznam tudi, da poleg lepih dnevov včasih pride tudi kak, ko ne gre vse tako, kot bi moralo. A to je poredko in se hitro pozablja. Toda glavno je sedaj le to, da se vse naše misli in dela vrtijo okrog nje — male Monike! Njeno rojstvo je popestrilo in še bolj razveselilo življenje v naši družini. Tudi moje.
Rodila se je lani, nekaj dni pred r^vim letom in bila za nas najlepše novoletno darilo, kar smo si ga mogli želeti. Seveda je bila takrat še zelo majhna. Ni vedela govoriti, le jokala in kričala je ali pa opazovala nov svet okrog sebe. Tiste prve dni sem je bila vesela, vsi, a ko pa sem se je sčasoma privadila, mi je tudi tu in tam šla že kar pošteno na živce.
Pa tudi to je bilo, da sem morala včasih namesto televizije ali lenarjenja paziti nanjo, kar pa ni bilo preveč prijetno. Saj včasih ne. Dnevi tečejo, sestrica raste,
počasi postaja močnejša, kobaca se po vseh štirih, dobiva prve zobke, se smeji in celo že govori — njena prva meseda je mama. Tudi poredna je že, a prav gotovo ve, da jo ima očka najrajši, in se že tu in tam zna tudi prilizniti.
Torej smo mi srečna družina. In jaz sem zadovoljna, ker je tako.
Irena SATLER, 7. a OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru
STRAH V SOLI IDAUR ANDI SKOLA
Sem Marjetka Kokaš. Doma sem na Pušči. Hodim v šesti razred osnovne šole Karel Destov-nik-Kajuh v Murski Soboti. Moj dom ni blizu šole, zato moram vstati vsak dan ob pol sedmih, se umiti, obleči in počesati, se najesti in potem grem v šolo.
V šoli se ne počutim dobro. Čeprav sem že sedmo leto v šoli, je še vedno strah. Moja največja želja je, da bi dokončala šolo z dobrim uspehom. Vem, da je to zame lahka stvar, saj učenje ni težko. Učim se vsak dan, a vedno me je v šoli strah. Mislim, da bom nekoč srečna, če se bom kje zaposlila in pomagala staršem po svojih močeh.
(romsko)
Mru aunaf hi Marjetka Kokaš. Khir som pri Pišče. Phirauf andu šuftu rauzred osnovni škola Karel Destovnik Kajuh. Mrokher hi dur žari škola, mistudau site saku di uščaf epaš iftange, te thul man, te urdjel te iaul man, te hal te akur žafandi škola. Andi škola mange naun launčho. Hate te som mak ejft berš andi škola, mik dau-raf. Lekfider mange kivauni naf hot i končinauhi i škola dobre, kaujžaunaf hot hi adau vaši mano-le lejki buti, kauj u sikjibe naun phauro. Sikjuvaf saku di, ham sadjik andi škola dauraf. Gondoli-naf hot ovau valamikor bastauli, te man valakhaj zaposlinau te dadeske sar šej.
Marjetka Kokaš, 6. razred, OŠ Karel Destovnik-Kajuh Murska Sobota
VEVERICA
Veverica, veverica košat rep ima, po vejah skaklja, ker je tam doma.
Veverica, veverica si lešnike nabira, za mrzlo zimo zaloge si nabira.
Klaudija Zadravec, 4. a OŠ Odranci
Koncert na šoli
V sredo smo imeli na naši šoli koncert. Prišla je skupina Prvi poljub. Igrali so razne pesmi. Imeli so kitaro, bobne in orgle. Bilo jih je sedem. Z navdušenjem smo jih poslušali.
Dani Šoštarič, 8. raz. OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota
Učenci 2. a razreda OŠ Miško Kranjec Velika Polana pišejo
PROŠČENJE
V nedeljo smo šli v Črenšovce na proščenje. Tam so imeli vse. Bilo je dosti stojnic. Prodajali so pu-ške, balone, uhane in drugo. Jaz sem si kupil denarnico. Pil sem oro. Bilo je mnogo ljudi. Imeli so sladoled. Opoldne smo šli k sorodnikom na kosilo. Stojan CUK
NEDELJA
V nedeljo smo brali slive. To je naporno delo. Bil sem ves čas pri-pognjen in sem pobiral slive. Začel me je boleti trebuh, ker sem pojedel preveč sliv. Darko BALAŽIČ
TRGATEV
Pri starih starših smo imeli trgatev. Meni so naročili, da sem moral paziti dojenčka, ki je moj bratranec. Ime mu je Damijan. Jaz bi rajši trgal grozdje. Komaj sem čakal, da je dojenček zaspal, da sem začel pobirati grozdje.
Dušan HORVAT
BILA SEM NA GASILSKEM TEKMO V A NJUVRI B NICI___
V soboto in nedeljo sem bila daleč od doma. Udeležila sem se republiškega tekmovanja mladih gasilcev v Ribnici. Tekmovanje je bi-
lo naporno. Naša desetina je bila najmlajša. Jaz sem desetar. Dose-gle smo sedmo mesto. Tam sem spoznala nove prijateljice. Z njimi si bom dopisovala.
Klavdija ZVER
Naše kulturno delovanje
Šolsko kulturno društvo Fran Kovačič na OŠ Veržej je pregledalo svoje delo v preteklem letu in začrtalo nove naloge.
Ne boste verjeli, pa je res. Vse naloge, in še več, smo jih opravili. Za svoje uspehe pa smo učenci prejeli tudi nagrade in priznanja. Posneli smo tudi radijsko šolo. Rad imam Manka Golarja. Številnim sekcijam, ki jih že imamo, so se letos pridružili še tamburaši.
Največje veselje pa je bilo na konferenci takrat, ko smo sprejeli nove člane — učence 2. razreda. Ob sprejemu smo jim podelili značko v obliki knjige in jim pripravili kulturni program. V njem smo skušali povedati, kako pomembni so medsebojni odnosi in naše vedenje na kulturnih prireditvah.
Simona Hanžekovič Predsednica ŠKUD F. Kovačiča OŠ, Veržej
Kdor kadi, se zastruplja — Narisal Boris Brus, COŠ Jože Kerenčič, Gornja Radgona.
Ob tednu otroka
Spet je pred nami teden otroka — dnevi polni pričakovanj in tihih želja. Tudi jaz imam želje, pa ne po bonbonih ne po kruhu, saj imam vsega- v izobilju. Da bi takšno izobilje imeli vsi otroci sveta! Da bi se vsaj s kruhom lahko nasitili! Da bi uživali toplino družinske sreče .. .
Zelo težko je gledati po televiziji otroke, ki čakajo na matere, da jim prinesejo prgišče riža, da ne bi umrli od lakote. Da bi bili vsaj v tednu otroka veseli in siti! Teden otroka naj odpravi vojne, skrbi, lakoto, žejo, mučenje ...
Nada Krajcar Damjana Lepoša učenki 5. razreda OŠ Šalovci
Otokarski urbar iz leta 1265—67 (35) omenja naslednje vasi, ki jih v tem delu obravnavam: Boreči (In Puroske), Bučečovci (Wultschinsdorf), Gr-lava (Gyrlawesdorf), Ključarovci: (Zluzlaustorf), Križevci: (Chreuze), Šalinci, Vučja vas (Wultschinsdorf). Ostali kraji so listinsko prvič omenjeni: Lukavci:+ (Lukauz) 1280—1295, Banovci+: (Wa-naeczen) 1382, Iljaševci+: (Egelstorf) 1413, Bučečovci: (Wultschinsdorf) 1445, Gajševci+: (Golisc-hewczen) 1445, Grabe+: (Graben) 1430, Bunčani: (Waltherstorf) 1445, Kristanci+: (Tristram) 1280—1295, Kokoriči (Kokonicz) leta 1445, Loga-rovci po letu 1454, Nova vas leta 1443, Stara vas leta 1445, Veržej (in dem Wemse) leta 1354. V popisu krajev iz leta 1445 je omenjen tudi kraj Polana, ki je najbrž ležal med Veržejem in Bunčani, kakor je to mogoče soditi iz vrstnega reda krajev, ki se prične z Vučjo vasjo in konča z Bunčani.
Število krajev, kijih v 13. stol, omenja otokarski urbar, in pa tistih, ki se pojavijo šele v 14. in 15. stol., kaže na res nekoliko zakasnelo t.i. drugotno kolonizacijo, ki je značilna po nastanku krajevnih imen na -ci in -ovci, in to na območju med Dravo in Rabo.
Nosilci vojaškega osvajanja in kolonizacijskega razmaha, ki mu je sledil, ter hkrati lastniki in fevd-niki zemlje so bili štajerski deželni knezi (Traun-gavci, Babenberžani, Premysl Otokar II., Habsburžani), ki so bili s Salzburgom v nenehnih sporih zaradi lastništva zemlje. Spodnji del Murskega polja z Ljutomerom je bil salzburška posest, ki pa so jo nadškofje vsaj do leta 1242 dajali v fevd, najprej štajerskemu vojvodi Babenberžanu Frideriku II., kasneje Habsburžanom, obsegala pa je najmanj 264 kmetij. Salzburška zemlja okoli Ljutomera pride leta 1297 dokončno v last Habsburžanov, vendar se obsega ne da določiti (36).
Meja med zemljo deželnega kneza in zemljo, ki je pripadala Salzburgu, je leta 1322 potekala po delu Murskega polja tako, kakor lahko razberemo iz popisa salzburške cerkvene posesti (37): »... nato od sv. Lovrenca (Juršinci) do vode, imenovana Ščavnica (Tzienitz) in nato od vode Ščavnice do meje Ogrske.« Severno od te črte je bila zemlja po vsej verjetnosti v rokah deželnih knezov, torej tudi vasi, ki jih navaja to delo.
Pri poselitvi Slovenskih goric in Murskega polja so opravili pomembno vlogo benediktinci, ki so jim Spanhajmi leta 1090 v St. Pavlu na Koroškem ustanovili samostan, med Dravo in Muro pa dodelili veliko zemlje. V Prekmurju je kralj Bela III. ustanovil leta 1183 samostan sv. Gotharda (v Monoštru na Madžarskem), ki mu je kralj Andrej II. podelil zemljo tudi na Goričkem v Prekmurju. Blizu Radgone so se naselili Templarji, v spodnjem delu Prekmurja pa so imeli veliko zemljiško posest Hoholdi. Vsi ti so si prizadevali pokrajino, ki je do leta 1200 veliko trpela, ponovno gospodarsko oživiti ih poseliti z novimi naselniki.
Kot trdi Kovačič (38) so benediktinci iz Št. Pavla leta 1265 v Križevcih pri Ljutomeru pozidali romansko cerkev. Ker vemo, da so cerkve zidali praviloma v krajih, ki so bili že poseljeni, smemo domnevati, da so prve naselnike pripeljali že kmalu po letu 1200. Iz pogostnosti priimkov Kranjc in Korošec, kar nekoliko podrobneje obravnavam v enem od naslednjih poglavij, lahko sklepamo, da so prvi kolonisti najbrž prišli najprej z zahoda in šele nato z juga, iz Hrvatskega Zagorja, Podravine in Slavonije. Ce so to prvo kolonizatorsko delo po letu 1200 opravili najprej benediktinci, pa ob poznejšem poteku kolonizacije z juga ne bi smeli prezreti vloge celjskih grofov, ki so bili fevdalni gospodje v Hrvatskem Zagorju.in Slovinji (Podravina in Slavonija), izpričane pa so tudi njihove zveze z lastniki lendavske fevdalne gospoščine.
Primerjava priimkov na Murskem polju in na območju Turnišča v Prekmurju — o tem kasneje — kaže na nekatere usklajenosti kolonizacijskih procesov v pokrajini desno in levo od Mure (v Pomurju) in tako potrjujejo sicer že najbrž premalo raziskano dejstvo o bolj ali manj enotni kolonizaciji vzhodno od črte Radgona—Ptuj.
»V nemirnih časih 5. in 6. stol., ko so se na prehodni črti iz Panonije v Italijo (...) menjavala nomadska ljudstva, med Dravo in Muro, najbrž ni bilo pogojev za mirno naselitev in tako je uganka, kakšno pokrajino so našli Slovani, ko so v drugi polovici 6. stol, dosegli te kraje« (39). Več kot tisočletje po tem ostaja še ena uganka: kako in v kakšni meri so ljudstva, ki so prav tako v nemirnih časih prihajala v ta geografski prostor, prinašala s seboj vse tisto z današnjega gledišča obsežno in zapleteno gradivo, ki mu pravimo priimki.
Kakor je bilo to iz življenjske potrebe razumljivo, so se tudi ljudstva na tem delu Murskega polja in v Ščavniški dolini naseljevala ob vodi. To so bili Murica, Virje, Sirotka, Ščavnica, Lipnica in Ka-linovjak (40). Z regulacijo Ščavnice je izginila Lipnica, ki je iz Selišč pritekla v Kokoriče in je potem vzporedno s Ščavnico tekla do Grab, kjer se je združila s Ščavnico. Kalinovjak je iz »logarovske šume« pritekel na Grabe, pred kakšnimi osmimi desetletji še poln rakdv, je pri Grabah oddal svojo vodo Lipnici. Danes Kalinovjaka ni več. Sirotka je bila rokav Murice v Krištancih, Virje pa so imenovali potok, ki je od Stare Nove vasi tekel pod Ilja-ševci in Križevci, verjetno po stari strugi nekdanje Mure in se kasneje združil z Murico. Regulacije so ta vidik kolonizacije v glavnem že zabrisale. Če so Slovani sprejeli ime reke Mure od ljudstev, ki so ji dali ime že v predrimski dobi, potem smemo trditi, da so bili strateški cilji prvotne kolonizacije tudi nekoliko odmaknjena ozemlja, kar se vidi na imenih manjših vodnih tokov.
Sprva človek ni imel priimka, temveč samo ime »in vsako ime je bilo najprej beseda« (41)). Do leta 1000 zapisi imen ne povzročajo takšnih težav, kot tisti od leta 1000 do 1300, ker so v tem času jeziki doživeli veliko sprememb (42). Prva slovenska imena so zapisana v nekaterih starih listinah, pa tudi ob robu t. i. čedadskega evangelija. V Čedad (danes Cividale v severovzhodni Italiji) so v 9. in 10. stol, prihajali romarji iz vseh slovanskih dežel, največ pa iz slovenskih« saj je bil Čedad našim
prednikom najbližji romarski kraj. V čedadskem evangeliju lahko najdemo imena: Pribibor, Sobe-misla, Borižit, Zemidraga, Miromisl, Dragovit, Bo-deslav, Manjdraga, Kasne, Mislena, Negota, Kosar, Krepek, Misl, Zla, Naček, Marjuša, Cmi, Glavač itd.
OPOMBE
31 Vaskapu = xč >železna vrata<, ki vodijo v tujino. Milko Kos meni, da bi utegnile imeti kakšno zvezo s tem tudi »Železne dveri« pri Ljutomeru. Kovačičeva razlaga (glej Ljutomer ... str. 227), da je do krajevnega imena Železne dveri prišlo zaradi tega, ker so bile nekoč na neki hiši »železne dveri«, pač ni preveč prepričljiva. Zanimivo je, da je širšem delu obravnavanega panonskega prostora izpričanih ali pa še živih veliko toponimov, podobnih Železnim dverim. Pri Štrigovi, takoj za slovensko-hr-vaško mejo je Železna gora, južno od Šalovec v Prekmurju je Vas lik, kar pomeni >železna go-ra<. Zelko v svoji Historični topografiji navaja vzhodno od Radgone Nemethkapu >nemška vrata<, v Vas megye — >železni županiji< na Madžarskem, kamor je tisočletje upravno spadal dobršen del Prekmurja je mesto Vas var — >železno mesto<, podobno je na obmejnem avstrijskem gradiščanskem Eisenstadt — Želje-zno, kot mu pravijo Gradiščanski Hrvati.
Naj na tem mestu omenim še en primer, ki vzbuja pozornost in vznemirja raziskovalce. Kovačič je ime svojega rojstnega Veržeja razlagal kot >v arži<, kraj v rži, sredi polja, posejanega z ržjo. Z Veržejem se je ukvarjal najprej slovenski zgodovinar Anton Krempl sredi 19. stol., ki je trdil, da je prvi zlog besede avarski: var >voda<. Kronist Matej Slekovec je izvajal slovensko ime iz nemškega »Wehr in See«, kar bi lahko pomenilo utrdbo. Enakega mnenja kot Kovačič je bil pred njim tudi Stanko Vraz. France Bezlaj pa je v svojem predavanju na četrti jugoslovanski onomastični konferenci (Kočljivi onomastični problemi, Ljubljana 1981, str. 5) o Veržeju med drugim zapisal: (...) več prvorazrednih nemških germanistov mi v teku let ni znalo odgovoriti na vprašanje, ali se v nemškem imenu Wemsee skriva kakšna germanska toponimična osnova, ki bi jo Slovenci lahko sprejeli v obliki Veržej ali morda Verženj. V Rusiji se vrsta rek in tudi krajev imenuje Verža, Veržica, Veržejka, Vržanka itd. Samo v porečju Dnjepra je štiri do šest rečnih imen tega tipa. Naš Veržej bi se z njimi popolnoma ujemal (...). Torej so begunci iz Podne-provja, ki so se umikali pred navalom Madžarov, nedvomno dosegli tudi slovensko ozemlje.« Tako o tem vprašanju Bezlaj. Kaj ob tem pomeni dejstvo, da Veržeja otokarski urbar ne omenja? Ali se lahko zanesemo glede populacijskih podatkov samo na to, tolikokrat citirani vir?
32 Stročja vas pn Ljutomeru, v ptujski občini pa sta dva kraja z imenom Strelci. Sicer pa so bili strelski dvorci precej gosto posejani po Murskem polju. Listinsko so dokazani v Banovcih, na Grlavi, v Borečih, Bunčanih, Gajševcih, Krištancih in Lukavcih. Madžarsko poimenovanje za stražo je — dr, za strelca pa Idvd (Uriszentpeter in Zalolovb sta kraja na Maž-darskem, tik ob jugoslovansko-madžarski meji, podobnih »strelčjih« krajev pa je v notranjosti Madžarske še več. Znan je tudi priimek Oery = stražar. Iz Zelkove Historične topografije izhajajo tudi Strehovci v Prekmurju iz Strelci).
33 Milko Kos: K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, ČZN XXVIII, str. 149.
34 Milko Kos: glej op. 33.
35 Die Landesfurstlichen Gesamturbare der Stei-ermark aus dem Mittelalter, Wien und Leipzig 1910, +po P. Blaznik:Historična topografija slov. Štajerske in jugoslov. dela Koroške do leta 1500, A-M, Maribor 1986.
36 Milko Kos: glej op. 39
37 Anton Klasinc: Ormož skozi stoletja v luči arhivskih virov (separat), str. 54.
38 Fran Kovačič: Ljutomer ... str. 255.
39 Stanko Pahič: glej op. 8, str. 227.
40 France Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika II., str. 11 kal = blato, odtod verjetno Kalinovjak. Naj tu dodam še iz že citiranega dela F. Bezlaj: Slovenska vodna imena II o Sirotki in Ščavnici. Na str. 184 gre za Sirotko, ki je pritok Libanje pri Pavlovcih, izvaja pa ime potoka iz >siratka<, to je tista motna voda, ki je nastala, ko so >odcejali sir< (skuto), torej voda, ki ni najbolj čista. Pri Ščavnici, str. 239. pa navaja poleg drugačnih tudi Šmilauerjevo trditev, da slov, apelativ ščava, Ščavnica izhaja iz madž. scevice, kar pomeni »kislo vodo«. V Ščavniški dolini je res nekaj izvirov kisle vode — slatine. Bezlaj pa najbrž nima prav, ko (str. 44) trdi, da se vsi potoki z imenom Murica (omenja pri tem tudi Murico ali Staro Ščavnico, ki se pri Slaptincih izliva v Ščavnico), »izlivajo v Ščavnico in ne v Muro«. Iz starejših specialk — in tako so trdili .tudi starejši ljudje — je mogoče razbrati, da se pod Razkrižjem izliva v Muro Murica, pred Pristavo pa se ji pridruži Ščavnica. Murica je bila pravzaprav murski rokav, ki je pri Bunčanih dobival svojo vodo iz Mure. Z regulacijo Mure, malo pred začetkom druge svetovne vojne, posebej pa še po vojni, so Murici odvzeli vodo in je danes nekakšen rezervoar, ki ob visokih spomladanskih vodah začasno sprejema tisto vodo, ki prihaja v nasprotni smeri njenega nekdanjega toka (glej tudi opombo 1).
41 France Bezlaj: Eseji... str. 156.
42 FranceBezlaj: glej op. 41.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
šport
----'NAMIZNI TENIS •--------------------------
Dve pomembni zmagi na začetku
Sobočani so izredno uspešno začeli tekmovanje v MRLZ — po najnovejšem predlogu, ki ga mora potrditi NTZJ, se bo preimenovala v drugo zvezno ligo — saj so kot gostitelji oba nasprotnika prepričljivo premagali. V prvem srečanju z lani četrtouvršče-no ekipo Jajca, ki je nastopila v popolni lanski postavi, so Sobočani odlično začeli in povedli s 4:0, pri čemer sta bili izredno pomembni zmagi Benkoviča nad drugim igralcem Paničem in Benka nad lani najuspešnejšim igralcem v ligi Sekijem. Če k temu dodamo še odlično igro Kuzme, in prvi nastop Ungerja v tej konkurenci, ki ga je kronal z zmago nad Sekijem, potem je uspeh Sobočanov več kot zaslužen. Drugo srečanje z Vitezom je bilo nekoliko bolj razburljivo in kakovostno, vendar odlična Kuzma in Benko nista dovolila presenečenja, čeprav je pri gostih zaigral dobitnik srebrne kolajne z letošnjega evropskega prvenstva v pionirskih dvojicah Hodžič. Tako so Sobočani že na začetku iztržili štiri točke, v soboto pa igrajo spet doma z Ilirijo.
Rezultati: SOBOTA—JAJCE 8:1 (Benkovič—Panič 2:1, Benko—Seki 2:0, Kuzma—Keljajič 2:0, Benko —Panič 2:0, Benkovič—Keljajič 0:2, Kuzma—Seki 2:0, Benko—Keljajič 2:0, Kuzma— Panič 2:0, Unger—Seki 2:0); SOBOTA—VITEZ 7:2 (Benkovič—Hodžič 1:2, Benko —Prajnkovič 2:0 Kuzma —Mehmedovič, 2:0, Benko —Hodžič 2:0, Unger—Mehmedovič, 0:2, Kuzma — Prajnkovič 2:0, Benko —Mehmedovič 2:1, Kuzma—Hodžič 2:0, Unger—Rizvanovič 2:0).
S tekmovanjem so začeli tudi v republiških ligah, kjer je Radgona v prvi A republiški ligi brez izgubljene partije premagala pomlajeno ekipo Branika, čeprav sta v ekipi prvič debitirala mlada Rihtarič in Ori. Radgona se bo tudi letos potegovala za gornji del lestvice. V B republiški ligi vzhod je druga ekipa Sobote slavila nad mlado ekipo Beltinec.
Rezultati: RADGONA—BRANIK 9:0 (Vinčec 3:0, Ori 3:0, Rihtarič 3:0); SOBOTA —BELTINCI 9:0 (Smodiš 3:0, Gerendaj 3:0, Županek 3:0 in za Beltince Tratnjek 0:3, Lenarčič 0:3, Tkalec 0:2, Baša 0:1).	M. U.
STRELSTVO
Pestro ob občinskem prazniku
V počastitev radgonskega občinskega praznika so bila strelska tekmovanja z malokalibrsko, vojaško in zračno puško. V streljanju z MK puško je sodelovalo 24 ekip z 78 strelci. Zmagala je ekipa oddelka milice iz Vidma z 236 krogi pred OŠTO Murska Sobota, 223, in SD Nor-šinci, 221 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Pertoci (OŠTO) s 87 krogi pred Filipičem (OM Videm), 83, in Stergarjem (ZRVS GR), 82 krogov. V tekmovanju z vojaško puško je sodelovalo 25 ekip z 78 strelci. Zmagala je Lt) GR z 241 krogi pred OŠTO MS, 209, in Radensko, 200 krogov. Posamezno: Stolnik (LD GR) 90, Zinko (OŠTO) 82 in Kralj (LD GR) 81 krogov. V preciznem streljanju so dodelovale 4 ekipa s 25 tekmovalci. Zmagala je LD GR s 76 krogi pred Avtoradgono, 42, in El-radom, 40 krogov. Najboljši posameznik je bil Kralj s 43 krogi pred Stolnikom 33 in Žlaberjem (vsi LD GR) 23 krogov. V tekmovanju z zračno puško, kjer je sodelovalo 5 ekip z 20 strelci, je zmagala SD Jovo Jurkovič Videm s 1102 krogoma pred SD Noršinci, 1090, in SD Elrad, 1000 krogov. Med posamezniki je zmagal Stergar (Videm) z 281 krogi pred Bukovcem (Nor.), 281, in Slaničem (Elrad), 287 krogov.
OB PRAZNIKU 29 EKIP
SD ABC Pomurka — Mesna industrija je v počastitev občinskega praznika pripravila v Murski Soboti tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 29 ekip ali 98 strelcev in strelk. V ekipni konkurenci je zmagala SD Fran Lešnik-Vuk iz Hotinje vasi z 828 krogi pred SD A. Majerič Maribor, 824, SD Noršinci, 824, SD Tišina, 820, in SD Kovinar Štore, 819 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Pertoci (Tišina) z 285 krogi, Bukovec (Noršinci) pa je z 278 krogi zasedel peto mesto. Pri članicah je zamgala Balekova (Nor.) z 272 krogi, Rengeova (SCT) pa je z 263 krogi zasedla tretje mesto. V konkurenci pionirjev je zmagal Markoja (Nor.) z 264 krogi, Škedelj (ABC) pa je z 255 krogi zasedel tretje mesto.	pjpp Matko
ZMAGE NORŠINEC, PANONIJE IN TIŠINE
V tekmovanju prve republiške strelske lige so Noršinci v Rušah premagali Pohorski bataljon s 1462:1442 krogov. Posamezno: Bukovec 375, Horvat 371, Balažič 360 in Madjar 357 krogov. V tekmovanju druge republiške strelske lige — sever je Panonija premagala Ljutomer s 1442:1435 krogov, SCT je izgubil s Kovinarjem Muta s 1398:1419 krogov, ekipa Koloman Flisar s Tišine pa je premagala Muro s 1451:1407 krogov. Vodi Tišina s 4 točkami.
POMURSKA LIGA
Končano je bilo drugo kolo tekmovanja v pomurski strelski ligi. Vrstni red po drugem kolu: Noršinci, Panonija in Tišina po 4 točke, Videm ob Ščavnici, SCT, Mura in Avtoradgona po 2 ter Ljutomer, Elrad in Turnišče brez točke. Med posamezniki pa vodi Horvat pred Bukovcem (oba Nor.), po 742 krogov, Stergarjem (Videm), 734, Perto-cijem (Tiš.), 729, in Turnerjem (Pan.), 729 krogov.
ODBOJKA
PRVA ZMAGA LJUTOMERA
V drugem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal dobro ekipo Titana iz Kamnika s 3:1. Ljutomerčani so tokrat zaigrali precej bolje kot na prvem srečanju z Narodnim domom in zasluženo osvojili prvi točki. Čeprav so za zmago zaslužni vsi igralci Ljutomera, velja posebej pohvaliti dobro igro Rajnarja, Štrakla in Šosterja. V tretjem kolu igra Ljutomer v Izoli.
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige — vzhod je Pomurje v Murski Soboti premagalo Vuzenico s 3:0 in drugič zapored zmagalo. V ženski konkurenci je Prevalje premagalo Pomurje s 3:0.
DELAVSKI ŠPORT
Tekmovanja v košarki in pikadu
V okviru delavskih športnih iger ljutomerske občine so bila sklenjena tekmovanja v košarki in pikadu. V košarki je zmagala ekipa Skupščine občine Ljutomer pred Agrotehniko, Obrtnim združenjem, Prosveto in Servisom. V pikadu za moške je zmagal Tehnostroj s 1390 krogi pred Obrtnim združenjem, 1287, MTT, 968 krogov, posamezno pa si prvo mesto delita Kocmut (Teh.), po 350, in Kerin (Mtl) ,225 krogov. V ženski konkurenci je bila prva ekipa Prosvete z 905 krogi pred Vesno, 740, in Skupščino občino Ljutomer, 715 krogov. Najboljša posameznica je bila Žuničeva (Prosv.) s 300 krogi pred Domanjkovo (SMDE) in Mariničevo (Prosv.), po 250 točk.	F. Kocmut
ŠPORTNI OBRAZI
Tatjana Rajnar — odlična tekmovalka
Na letošnjem državnem prvenstvu v judu za mladinke v Slovenj Gradcu je članica Juda Partizan iz Murske Sobote, 18-letna Tatjana Rajnar, učenka tretjega letnika Srednje živilske šole v Mariboru, doma iz Rakičana, zasedla tretje mesto in osvojila bronasto kolajno. To je bil tudi povod, da smo jo uvrstili v našo rubriko Predstavljamo vam.
Tatjana Rajnar se je z judom začela ukvarjati pred tremi leti pri soboškem Partizanu, navdušili pa so jo prijatelji. Že pd začetka se je uveljavila kot odlična tekmovalka, saj je na raznih republiških tekmovanjih osvajala prva tri mesta. Svoje znanje si je dopolnjevala na pripravah slovenske reprezentance. Že lani pa se je uveljavila na državnem prvenstvu za mladinke v Skopju, kjer je v kategoriji do 66 kg zasedla tretje mesto in osvo-
jila bronasto kolajno. Ta uspeh je ponovila tudi letos v Slovenj Gradcu. Njen uspeh pa bi bil tokrat prav gotovo večji, če se ne bi poškodovala. Sicer pa so ji ti uspehi dali spodbudo za nadaljnje, še vestnejše delo in uspehi gotovo ne bodo izostali.	F. M.
PNL
Rezultati — 8. kolo
Tišina: Mladost Odranci: Dobrovnik Bakovci: Turnišče Beltinka: Veržej
I Črenšovci: Dokležovje Hotiza : Renkovci
Dobrovnik	8	6
Veržej	8	5
Beltinka	8	5
Bakovci	8	5
Turnišče	8	4
Mladost	8	4
Tišina	8	2
Črenšovci	8	2
Renkovci	8	2
Hotiza	8	I
Dokležovje	8	1
Odranci	8	0
1:1 1:4 2:0 1:2 1:3 2:2
I.	1 20:7 13 2 I 13:7 12 I 2 21:15 II 0 3 16:10 10 2 2 14:9 10 I 3 16:11 9 3 3 15:14 7 3 3 14:18 7 2 4 14:18 6 2 5 13:17 4 2 5 7:21 4
2 6 8:24 3
1. MNL MS			
Rezultati — 8. kolo			
Čarda: Gančani			3:0
Radgona : Ižakovci			2:1
Filovci: Rakičan			5:3
Cankova: Lipa			3:4
Ljutomer: Puconci			2:2
Tešanovci: Tromejnik			2:6
Ljutomer	8 4 4 0	16:10	12
Lipa	8 4 3 1	24:16	11
Čarda	8 5 12	16:8	11
Tromejnik	8 4 2 2 23:17		10
Cankova	8 4 0 4	17:15	8
Radgona	8 2 4 2	18:19	8
Puconci	8 15 2	17:18	7
Filovci	8 3 14	15:16	7
Ižakovci	7 2 2 3	14:13	6
Rakičan	8 2 2 4	14:21	6
Gančani	8 2 2 4	7:17	6
Tešanovci	7 0 2 5	6:17	2
II.	MNL MS
Rezultati — 10. kolo
Apače : Serdica	3:1
Bogojina : Grad	5:0
Bratonci : Vrelec	2:0
Selo : Romah	9:1
Rogašovci : Prosenjakovci	5:0
Šalovci : Križevci	10:1
Rogašovci	10	8 2	0 34:9	18
Bratonci	10	7 2	1 31:12	16
Bogojina	10	7 1.	2 36:19	15
Šalovci	9	5 2	2 38:23	12
Hodoš	9	5 1	3 28:18	11
Selo	9	4 1	4 27:22	9
Prosenjak.	9	4 1	4 18:26	9
Grad	9	4 0	5 27:35	8
Vrelec	9	3 2	4 18:27	8
Romah	9	3 1	5 22:34	7
Apače	9	2 0	7 12:20	4
Serdica	9	1 1	7 15:27	3
Križevci	9	0 0	-9 10:44	0
OB BUKOVNIŠKEM JEZERU
— HOKEJ NA TRAVI --------
Poraz ABC Pomurke
V sedmem kolu medrepubliške lige v hokeju na travi je ekipa ABC Pomurke doma izgubila z Zagrebom 1:3. Okrepljena ekipa Zagreba je premagala oslabljeno ekipo Pomurja, ki je nastopila brez Črnka in Časarja. Edini gol je dosegel Fujs. Tekmo sta sodila Ovčarič in Zvonar iz Zagreba. Naslednjo tekmo igra ABC Pomurka s Trešnjevko v Zagrebu. Sobočani so s petimi točkami na šestem mestu.	L. Z.
Duena MS druga, Adonis MS tretji
Kasača Marka Slaviča iz Ključaro-vec se še naprej uveljavljata na dirkah v Avstriji. Na dirki v Wildonu je Duena MS z Markom Slavičem starejšim zasedla drugo mesto. Adonis MS z Markom Slavičem mlajšim pa je na Dunaju zasedel tretje mesto, kar je pravi podvig.
- KEGLJANJE--------------
Marika Nagy — prvakinja SRS
V Kranju je bilo republiško kegljaško prvenstvo za posameznice. Zopet se je izkazala Marika Nagy iz Dobrovnika, ki tekmuje za Emo Celje. Podrla je 1717 kegljev ali 25 kegljev več kot drugouvrščena tekmovalka.
—JUDO--------------------
Kisilak tretji
V Mariboru je bilo mednarodno i tekmovanje v judu. Sodelovali so tudi । pomurski judoisti in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Kisilak, ki je v kat. do 71 kg zasedel tretje mesto. Peti so bili: Fajhtinger v kat. do 65 kg, Šooš v kat. do 71 kg in Vrdjuka v kat. do 78 kg. Kos je bil v kat. do 65 kg sedmi, Štotl pa v kat. do 60 kg osmi.	T. K.
—*§ A H""    r   .. ....
Zmagal Kovač
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organiziralo hitropotezni turnir za oktober. Med 18 šahisti je zmagal Boris Kovač s 15,5 točke pred Danilom Harijem (15), Bogdanom Harijem (14), Aleksandrom Kelemenom (12), Božom Bolčičem in Jožetom Gaberjem (po 11 točk).
Pomurski planinci proslavili jubilej
Kljub slabemu vremenu so se pomurski planinci skupaj z ljubitelji narave iz Zagreba in Čakovca preteklo nedeljo zbrali ob Bukovniškem jezeru, da bi dostojno proslavili 20-letnico pomurske planinske poti. Prisrčen kulturni program so jim pripravili učenci z dobrovniške in kobiljske osnovne šole. Po pozdravnem nagovoru predsednika PD Lendava Lasla Ligetija je o vlogi in pomenu pomurske poti govoril predsednik Medobčinskega odbora planinskih društev Pomurja Ivan Bombek. V svojem nagovoru je med drugim povedal: Tukaj, ob Bukovniškem jezeru, idilični točki pomurske poti, smo se zbrali planinci z obeh bregov Mure, da skupaj z drugimi ljubitelji narave obudimo spomine na čas pred dvajsetimi leti, ko je bila na tem mestu ob skromni slovesnosti odprta pomurska planinska pot. V planinskem življenju Pomurja, v tem od planin najbolj oddaljenem delu slovenske zemlje, se je tudi v letošnjem letu zvrstilo več pomembnih dogodkov, ki prepričljivo govorijo o marljivosti in delavnosti pomurskih planincev. Spomladi je bilo v Lendavi ustanovljeno planinsko društvo, ki skupaj z društvi v Gornji Radgoni, Lenartu, Ljutomeru ter z društvoma Matica in Mura v Murski Soboti pokrivajo celotno Pomurje. Prav po planinsko, prisrčno, veselo, slovesno in dostojno, so pomurski planinci letos proslavili meddruštveni praznik — tokrat ne na goričkem ali štajerskem hribčku, temveč na brodu, na valovih Mure. Preteklo nedeljo pa so radgonski planinci razvili svoj društveni prapor,« je dejal Ivan Bombek. Doslej je Pomursko planinsko pot obiskalo okrog 760 planincev. Ob tej priložnosti sc zaslužnim planincem podelili posebna priznanja. Prejeli so jih: Evgen Titan, Marija Lah — Vild, Miro Pi-var, Zinka Baligač—Benkovič, Franc Žunič, Janko Ferlinc in Laslo Ligeti.
F. Maučec
p Četrta zmaga B a ko ve c
* V šestem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni li-  Igi so Bakovci premagali vodilnega in še neporažena Rudarja iz
Trbovelj z 32:29 in tako četrtič zapored zmagali na domačem B igrišču. Strelci za Bakovce: Horvat 8, Merčnik 7, Lovenjak in I Koželj po 6, Smodiš 3 ter Buzeti in Antolin po I. Bakovci so z B 8 točkami na odličnem tretjem mestu. V naslednjem kolu pa I igrajo s Termopolom.
V šestem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige  je Polana po nepotrebnem doma izgubila z mariborskim Bra-  nikom z 11:12. Polančanke so v prvem polčasu vodile s tremi Igoli prednosti. Strelke za Polano: S. Hozjan 5, M. Hozjan 3,  Gamze 2 in Vugrinec 1. Polana je s 4 točkami na osem mestu, v  naslednjem kolu pa igra v Cerknem. V tekmovanju druge repu-  bliske lige vzhod za ženske je Beltinka v Radečah premagala
I domačo ekipo s 23:22. Najboljše strelke: Kociprova 10, Žuge- m Ijeva 5 in Puklavčeva 3. Izgubile pa so rokometašice Radgona I — doma z Lisco 20:24. Najboljši strelki: Petkova 15 in Marko-  čeva 2.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige —   vzhod je Aero Celje premagalo Radgono z 31:2 L Najboljši   strelci: Miljevič 6, Cajnkar in Žalodec po 4.	"
L V Beltincih je bil prvi rokometni turnir za memorial Marka b Gende. Pri moških je zmagal Krog, pri ženskah pa Beltinka. 
  kk km bkk kk saw
-KROS DELA --------------------------------------
Pergarjeva druga
V Titovem Velenju je bil 22. kros Dela, na katerem je sodelovalo 1277 tekočev in tekačic iz 48 slovenskih občin. Sodelovali so tudi pomurski aktleti in atletinje in se lepo odrezali. Najuspešnejša je bila Manuela Pergar, ki je pri starejših mladinkah zasedla drugo mesto. Števanečeva je bila deseta. Ekipno je Murska Sobota zasedla prvo mesto. V konkurenci članic je bila Banfijeva deveta, Slugova pa enajsta, ekipno pa je Murska Sobota pri članicah zasedla četrto mesto. Med pionirji je bil Žižek četrti.
ATLETIKA
DEVETI ULIČNI TEK
V počastitev praznika soboške občine je AK Pomurje pripravil 9. tradicionalni ulični tek 17. oktober v Murski Soboti. Udeležilo se ga je 269 tekačev in tekačic. Pionirske in mladinske vrste so tekmovale v štafetnem teku, članice in člani pa posamezno.
Rezultati — ml. pionirke (1620 m): L Beltinci I, 2. Kapela, 3. Beltinci II; ml. pionirji (1620): L Beltinci I, 2. Beltinci III in 3. Puconci I; st. pionirke (1620): L Puconci, 2. Kapela, 3. Beltinci; st. pionirji (1620): 1. Beltinci I, 2. Beltinci II, 3. Beltinci III; mladinke (2160): 1. SCTPU MS, 2. SDEŠ MS, 3. ZŠ; mladinci (2160): L SKŠ Rakičan, 2. SŠGT Radenci, 3. SDEŠ MS; članice (1620): L Stojčevič (Dinamo, Zg.) 6:01,43, 2. Marijič (Dinamo, Žg.), 3. Števanec (Pomurje), člani (3240): 1. Kršek (Dinamo, Zg.) 10:57,68, 2. Grabar (Pomurje), 3. Art-nak (Kladivar).
NOGOMET
"V*	HM	V JI 1“
Točka Mure v Trbovljah
V devetem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Trbovljah in igrala z vodilnim in še neporaženim Rudarjem neodločeno 1:1. Gol za Muro je dol Savič. Sobočani, ko so nastopili brez Kosija, so presenetili z dobro igro. Tekma je bila odigrana na težkem igrišču. Mura je z U točkami na šestem mestu,- v naslednjem kolu pa igra doma s Koprom.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige — vzhod je lendavska Nafta doma premagala Partizana iz Žalca z 2:1. Gola za Nafto sta dala Lukač in Radeijak. Nafta je z 10 točkami na drugem mestu. .
V TEDNU INVALIDOV
Tudi mednarodno srečanje
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je v počastitev praznika soboške občine in 5. tedna invalidov pripravilo več športnih srečanj. V kegljanju je zmagalo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, v streljanju z zračno puško je ekipno zmagalo DRŠI Murska Sobota, med posamezniki pa Bagari; v balinanju je bilo prav tako najuspešnejše DRŠI, v šahu pa si prvo mesto delite Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih in DRŠI.
V Murski Soboti pa je bilo tudi 8. tradicionalno srečanje med Va-sakaratom z Madžarske in DRŠI Murska Sobota. Gostje so zmagali v sedeči odbojki in namiznem tenisu, gostitelji pa v kegljanju za moške in ženske ter šahu.
----ŠAH -----:--------------------------------
RADENSKA POMURJE PRVA
V počastitev praznika soboške občine je bil v Murski Soboti hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagala je Radenska Pomurje iz Murske Sobote s 17,5 točke pred Puconci in Zanatlijo I (Čakovec) po 12,5 Lendavo, Zanatlijo II in Ljutomerom. Med posamezniki je bil najboljši Poje (Čakovec) z 18 točkami pred Danilom Harijem (RP), 17,5, in Lovrenčičem (Čk.), 16 točk.
----, KEGLJANJE------—----------------------—
USPEŠEN START NAFTE
V prvem kolu tekmovanja medžimurske kegljaške lige je lendavska Nafta premagala Metalca iz Čakovca s 4673:4565 podrtih kegljev. Posamezniki so podrli naslednje število kegljev: Zupanek 765, Fdlša 800, Kerman 769, Horvat 766, Žalik 799 in Kopinja 774.	g
KOŠARKA
ZMAGA SOBOČANK V KONJICAH
V drugem kolu tekmovanja slovenske košarkarske lige za ženske je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v Slovenskih Konjicah premagala Comet s 76:73. Strelke za Pomurje: Borčeva 28, Drožinova 20, Korenova 19, Kolarjeva 6 in Kardoševa 3. Najzaslužnejši za zmago Pomurja sta bili Borčeva in Drožinova, ki sta bili tudi najučinko-vitejši. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Labodom iz Novega mesta.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige — vzhod je Ruše premagalo Pomurje z 82:70. Najboljši strelci pri Pomurju: Marinič 19, Cigiit 14, Klemar 11 in Banič 10. Košarkarji Radgone pa so v Slivnici premagali domačo ekipo s 85:53. Najboljši strelci pri Radgoni: Rajnar 29, Štihec 18, Fridau 9 in Horvat 7.
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 13
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LJUTOMER
Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, štev. 18/84) in 6. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer (Uradni list SRS, štev. 16/86)
JAVNI RAZPIS
I. za oddajo zemljišč občanom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v k. o. Ljutomer (ob železniški progi): — pare. št. 2433/3, 654 m2, — pare. št. 2433/4, 646 m’, — pare. št. 2433/5, 584 m2, — pare. št. 2433/6. 547 m2, — pare. št. 2433/7, 571 m2.
a)	Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in asfaltno cesto. Na parcelah je možna gradnja stanovanjskih hiš P + 1 (pritličje in etaža).
b)	Cena m2 stavbnega zemljišča znaša 2.638,— din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo ene parcele pa znaša 4.532.922 din. V ceno niso vračunani stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelava lokacijske dokumentacije.
II. Za oddajo zemljišč občanom za gradnjo obrtnih delavnic v K. o. Ljutomer (obrtna cona 0—2 ob Jeruzalemski cesti): — pare. št. 2662/25, 2662/24, 1892 m2, — pare. št. 2664/1. 2663/1, 2289 m2, — pare. št. 2662/23, 2664/9, 1529 m2
a)	Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in asfaltno cesto. Na parcelah je možna gradnja obrtnih delavnic v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom.
b)	Cena m2 stavbnega zemljišča znaša 2.638 din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo ene parcele pa znaša 6.988.000 din. V ceno niso vračunani stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelava lokacijske dokumentacije.
III. Za oddajo stavbnega zemljišča v k. o. Kristanci: — pare. št. 137, 1100 m2.
a) Cena m2 stavbnega zemljišča znaša 2.638, — din.
1.	Ceno in prispevek plača izbrani ponudnik v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
2.	Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe oziroma prijave v zaprti kuverti z oznako, »za javni razpis« na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer v 10 dneh od objave tega razpisa. V ponudbi oz. prijavi morajo biti navedeni podatki, ki so potrebni za izvedbo točkovanja po 9. členu zgoraj citiranega odloka, in sicer:
— stanovanjske razmere,
— število in starost družinskih članov,
— dohodek na družinskega člana (potrdila o osebnih dohodkih),
— zdravstveno stanje družinskih članov,
— višina privarčevanih sredstev in doba varčevanja,
— potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od skupne vrednosti (cene in prispevka) stavbnega zemljišča.
3.	Izbrani ponudnik mora skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča v 10 dneh od izbire, sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil.
4.	Izbrani ponudnik, ki mu je bilo zemljišče oddand, mora na njem zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih od sklenitve pogodbe, z gradnjo pa začeti v enem letu.
5.	Udeleženci javnega razpisa za pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo obrtne delavnice morajo poleg pogojev iz 2. točke predložiti še:
— ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja ali ga že imajo,
— ali je obrtna dejavnost, ki jo opravljajo, deficitarna — mnenje Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer,
— ali že imajo obrtno delavnico.
6.	Ponudbe, prispele po razpisnem roku in nepopolne ponudbe, ne bodo upoštevane.
/MURK
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA
Tovarna oblačil in perila MURA, Murska Sobota, komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	ANALITIK POSLOVANJA - 2 DELAVCA
1 za nedoločen čas
1 za določen čas (nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta)
Pogoji:
— Diplomirani ekonomist, zaželena analitična organizacijska smer in
— 3 leta delovnih izkušenj.
2.	REFERENT ZA POŽARNO VARNOST
Pogoji:
— Inž. strojništva, inž. elektrotehnike oz. varnostni inž. s strokovnim izpitom s področja požarnega varstva in
— 2 leti delovnih izkušenj s področja varstva pri delu.
3.	KURJAČ - STROJNIK KOTLA
Pogoji:
— Končana šola za upravljanje parnega ali vročevodnega kotla z mehaniziranim kurjenjem ali z gorilniki vseh vrst,
— seminar in izpit iz varstva pri delu,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo.
K prijavi vabimo tudi začetnike.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh'od objave kadrovski službi DO MURA.
LMT
RAL
Preklic
V šolskem letu 1982 sem končala 2. razred gimnazije Jože Kramar Juš v M. Soboti. Spričevalo sem izgubila, zato njegovo veljavnost preklicujem. Gordana Dominko, Lendava, Rudarska 10.
ZA GRADNJO KIRURGIJE SO PRISPEVALI:
Stanovalci bloka, Partizanska 30, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. matere Franja Irgoliča) — 10.000 din; Anton Ošlaj z družino iz M. Sobote^ M. Kuzmiča *43 a (namesto venca na grob žene Jožeta Gjoreka) — 5.000 din; Pomurski tisk OOS Založba M. Sobota (namesto venca za pok. očeta od sodelavca Ludvika Sočiča, Noršinci 47) — 14.000 din; Družina Lovrenčec, Filovci 9! (namesto cvetja na grob pok. Marije Gjorek, M. Sobota) — 7.500 din; Društvo upokojencev Krog (namesto cvetja na grob pok. Terezije Ružič) — 1.500 din; Družina Magyar, Lendavske gorice 324 a, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Terezije Švara) — 7.000 din; »Mura« Komerciala TOZD Perilo M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Kuharja, M. Sobota) 35.000 din; Družina Perš, G. Petrovci 91 (namesto šopka na grob pok. Marije Kuronja, Ne-radovci) — 3.000 din;
emona commerce n. sub. o. Ijubljana
tozdagroplod n.sub.o. Ijutomer
proizvodnja, kooperacija in maloobmejni promet, n. sub. o 69240 Ljutomer, Ul. Rada Pušenjaka 8 Delavski svet tozda Agroplod Ljlitomer
RAZPISUJE
dela in naloge direktorja tozda
POGOJA:
1.	Visoka ali višješolska izobrazba
2.	Pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« v 15. dneh od objave na zgornji naslov.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 8. dneh po opravljeni izbiri.
PROiZVOONO TRANSPORTNO POOJETJE
GORNJA RADGONA n.sol.o
Sozd INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, Tozd Transport, OBJAVLJA na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
VODJA SLUŽBE
VZDRŽEVANJA AVTOPARKA
Pogoja:
— višješolska izobrazba prometne ali strojne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.	y
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenim s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
I.45OKTQB6 Ril PICT USPEŠNEGA POSLOVANJA
Deset let obstoja Obrtne zadruge 14. oktober Gornja Radgona v občinskem prostoru gotovo predstavlja nekaj, ob čemer se je potrebno na eni strani spomniti na prehojeno pot po drugi pa trenutni položaj, ki ga ima zadruga s svojo organizacijo in poslovno usmeritvijo. Tako lahko rečemo, da je bilo preteklo obdobje obdobje stalnega iskanja najboljših poti za pospešen razvoj različnih dejavnosti, iskanje rešitev, ki bi omogočile takšno ponudbo zadružnih izdelkov in storitev, ki bi zadovoljili tržišče in da bi se s tem kompletirala tudi ponudba za tiste organizacije združenega dela, ki potrebujejo določene storitve. Tako so dali poudarek kooperacijski proizvodnji z nekaterimi ozdi in razvijanju programov, na katerih naj bi slonel nadaljnji razvoj zadruge in navsezadnje tudi razvoj novih obratovalnic v občinskem prostoru. Ker zadruga ni bila orientirana samo na obrtnike radgonske občine, ampak na širše območje skoraj dvajsetih občin iz vse Jugoslavije, je tudi v tem določena posebnost poslovanja in organiziranja zadruge. Vse, kar je bilo napravljeno, zagotavlja realne okvirje za nadaljnji razvoj.
Obrtna zadruga 14. oktober v občini Gornja Radgona gotovo predstavlja gospodarski subjekt, ki s svojim skupnim prihodkom, s preko 200 vključenimi člani in preko 70 zaposlenimi predstavlja potencial, ki lahko daje še precej več kot zdaj. S tem imajo v mislih nastanek novih obratovalnic, razvijanje tistih dejavnosti, za katere menijo, da bodo jutri izredno zanimive, in — ne nazadnje — na vračajoče se zdomce. Zadruga predstavlja v občini tudi nosilca razvoja drobnega gospodarstva. Povezuje v glavnem zasebno delo in s svojo gradbeno enoto vpleta tudi del družbenih storitev.
PRED DESETIMI LETI IN SEDAJ
Ideja o ustanovitvi in potrebi po zadrugi je prišla po zaslugi obrtnikov, med katerimi so bili tudi Lončarič, Kocuvan, Vodenik, Kolar in drugi. Glavni motiv je bil vsekakor prostor, v katerem so bivali, saj so do tedaj združevali delo v Obrtni Zadrugi Prlekija v Ljutomeru. Prvi prostori zadruge so bili v objektih Območne vodne skupnosti Drava— Mura. Članstvo se je zelo hitro povečevalo, saj je bilo po prvem letu včlanjenih .že 60 članov kooperantov. Prostorska stiska pa je pripo-
mogla, da so se že po dveh letih preselili na nov prostor, kjer je zadruga še danes. Drugi motiv ustanovitve zadruge pa je bil nabavljanje reprodukcijskega materiala brez prometnega davka in resnejše dobivanje del preko organizirane oblike delovanja.
Ker so družbenopolitične organizacije v občini uvidele potrebo po tovrstnem združevanje obrtnikov, je zadruga začela obratovati že po treh mesecih.
Kaj hitro so se pridružili še obrtniki iz lenarške in mariborske občine, pa ljutomerske in ptujske. Ob
Robert Krempl je svojo steklarsko obrt začel pred osmimi leti. Za svoj relativno dober razvoj se ima zahvaliti dobremu razvoju obrtništva v občini, katerega nosilec je od začetka obrtna zadruga 14. oktober.
začektu delovanja so v zadrugi izvajali zaključna dela, gradbena dela pa kleparsko, ključavničarsko, vo-dovodnoinštalatersko, mizarsko, sedaj pa se je to razširilo na vsa področja, vključno s satelitsko in kabelsko televizijo.
KJE PA JO ŽULI ČEVELJ’
Veliko je zadev, predlogov, ki nastanejo v združenju, pa nikakor ne zaživijo in se ne uresničijo. Dolgoletna želja obrtnikov poleg drugih, je, da bi se pri nakupu osnovnih sredstev izenačili z družbenim sektorjem. Nosilec osebnega samostojnega dela bi moral preiti na plačilno listo, tako da mu je zagotovljena taka plača kot njihovim skupino-vodjem. Takih ovir je še nekaj, med drugimi tudi nakup reprodukcijskega materiala brez prometnega davka. Ce bi družba naredila korake v tej smeri, bi lahko govorili o izpolnjevanju obljub, ki sedaj ostanejo le napisane na papirju. S tem bi pospešili razvoj in razcvet drobnega gospodarstva. Glede na stanje v našem gospodarstvu in družbi je raz-
Peter Fridau — direktor Obrtne zadruge 14. oktober.
Tone Kampuš je v zadrugi osmo leto in priznava, da mu je pomagala postaviti se na trdna tla. Če takrat, na začetku, ne bi imel organizirane oblike delovanja, ne bi mogel v tako kratkem času zaživeti kot samostojen obrtnik. Bistvenega pomena je bila vsekakor finančna pomoč zadruge in pomoč starejših obrtnikov v smislu prijateljskega prepričevanja in dajanja strokovnih našvetov. Opravlja kovinarsko obrt. Delavnica je v Sp. Ščavnici 20 b.
voj drobnega gospodarstva potreben. Ob pravilni organiziranosti in-zakonddaji, ki bi bili za obrtnike sprejemljivejši in spodbudni, bi lahko družba imela vsaj enkrat večjo korist, kot jo ima tačas.
Pred kratkim je bila pripravljena študija, v kateri je bilo omenjenih od 15 do 20 novosti in sprememb obrtnega zakona, osnova je izenačitev drobnega gospodarstva z gospodarjenjem v družbeni lasti. Ampak vse se je ustavilo že pri predlogih. Nekateri sedaj veljavni odloki so nedvomno skregani z zdravo pametjo, kot na primer dovoljena uvozna kvota ob prepovedi vodenja in lastništva deviz, obrtni maksimum delavnice v velikosti 70 kvadratnih metrov iz leta 1948, ko je lahko na tej površini delalo 5 delavcev. Sedaj lahko dela na' enaki površini dvakrat več delavcev!? Pa še bi lahko naštevali. Še nekaj o davčni politiki. Kaj je v bistvu največji strošek, poleg materialnih? Po starem povedano: plače delavcev in pa prispevki vsem sisom, ki so skoraj 100-od-
Slavko Kolarje obrtnik že 15 let. Ukvarja se z mizarstvom, čeprav je, v začetku izdeloval le drobne mizarske izdelke. V teh letih je ob pomoči obrtne zadruge prešel pretežno na proizvodno obrt, zgradil nove poslovne prostore in danes se pojavlja kot kooperant določenih delovnih organizacij pri opremljanju prostorov v Jugoslaviji in tujini (v SZ in Iraku).
Sedež obratovalnice Radgončana je v Mariboru, Počehova 12.
stotni glede na izplačilo osebnih dohodkov. To je skratka najvišji strošek, ki je glede na stanje pri nas izredno visok. Obrtniki si še sedaj niso na jasnem z olajšavami. Pravijo, da so v bistvu pesek v oči. Na primer. Obrtnik, mora prej poravnati vse obveznosti do družbe, do vseh sisov,šele nato mu ostane čisti ostanek dohodka, na katerega ima olajšave. Ker pa je znano, da milijarda začetnega kapitala ne pomeni veliko, sam jte ve, kje bo dobil delo, ne znajde se v zakonodaji, kje bo dobival reprodukcijski material, so prva tri leta izredno težka, tako da je malo verjetno, da novinci ustvarijo v tem času ostanek dohodka. Olajšava pa je samo za ta dohodek!
ZADRUGA DANES IN JUTRI
Dočakala je deseto obletnico, Razvijala se je številčno in po
ustvarjenem dohodku. Raste število zaposlenih, raste število članov. Danes združuje že 300 obrtnikov s 160 do 170 aktivnimi obrtniki, ki redno in aktivno poslujejo. Želja, da se zadruga razvija in raste še naprej, je želja vseh. Pripravlja se program razvoja, ki bi združeval še projektiranje. Lansko leto se je priključil še gradbeni obrat, ki sedaj že aktivno posluje.
Ce bo naša družba dejansko izvedla tisto, kar je zapisano v smernicah razvoja drobnega gospodarstva, potem vsekakor zadruga mora imeti svoje mesto v tem združevanju obrtništva in njena naloga je, da se povzpne na višjo raven, da igra vlogo inženiringa, kajti gledanje na zadrugo, češ da je samo ustanova, ki obrtnikom priskrbi reprodukcijski material brez prometnega davka, je preživelo.
Slavko Lončarič se je s svojo obrtno dejavnostjo začel ukvarjati pred 22 leti. Sedež je v Lo-kavcih v krajevni skupnosti Negova. Že prvo leto je zaposlil pet delavcev, kolikor je takrat dovoljeval obrtni maksimum. Poleg tega je imel vedno tudi učence, s katerimi si je zagotavljal kader. Sedaj se z obrtjo ukvarja praktično vse družina. Sam občuti največje težave s kadri, ki prihajajo iz tako imenovanega usmerjenega izobraževanja, saj jim primanjkuje znanja, ki je potrebno v njegovi obrti stavbnega kleparstva in krovstva.
Alojz Hojnik strokovnjak za kabelsko in satelitsko tv, deluje v Gornji Radgoni v Mladinski 7. Ukvarja se izključno s projektiranjem kabelskih sistemov, sprejemom satelitskih programov, skratka, celotno tehnično dokumentacijo. V ekipi so še drugi obrtniki izdelovalci določenih elementov. Kojšler iz Maribora z izdelavo linijskih ojačevalnikov, konverterjev za S kanale, vodotesnih odvzem-nikov, montažerji, ki puščajo sisteme v pogon, servisirajo, pa so Vahen iz Ruš, Kodila iz Maribora, Fajdiga in Ambruš iz Lenarta, pa še drobni kooperanti. V Gornji Radgoni izdeluje konvektorje Dolamič.
STRAN 14
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 22. oktobra 1987	Št.: 24
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorili urednik: Martin Vinčec
188.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota.
189.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
190.	Sklep o medletni uskladitvi s povečanimi življenjskimi stroški
191.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Gornja Radgona — Velclov vrt«
188
Na podlagi določil 1, odstavka 4. člena Zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Ur. list SRS, št. 46/86) sklenejo delavci, delovni ljudje in občani po temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter po krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE MURSKA SOBOTA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi opravljanja zadev posebnega družbenega pomena na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu:,skupnost).
2.	člen
Člani skupnosti so temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti (v na-daljnem besedilu: samoupravni sporazum), drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
4.	člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Alija Kardoša 2.
5.	člen
Skupnost ima statut.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
6.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine skupnosti.
7.	člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine.
II.	NALOGA SKUPNOSTI
8.	člen
V skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah posebnega družbenega pomena, ki se nanašajo na področje pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v občini, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe občanov in na področje blagovnih rezerv, pri čemer.zlasti:
—	sprejemajo planske akte, ki vsebujejo program pospeševanja družbeno-organizirane tržne proizvodnje hrane*, program zagotavljanja osnovne preskrbe in enotni program občinskih blagovnih rezerv,
upoštevajoč program občinskih stalnih blagovnih rezerv, sprejet po predpisih o blagovnih rezervah,
—	zagotavljajo sredstva za izvajanje planskih aktov in upravljajo s temi sredstvi,
—	pripravljajo planske akte v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe,
—	sprejemajo ukrepe določene s planskimi akti,
—	skrbijo za napredek in boljše organiziranje proizvodnje hrane, predelave in trgovine.
II. PLANIRANJE
9.	člen
Planski akti občinske skupnosti so:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	srednjeročni plan,
—	letni plan.
10.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti:
—	program za področje pospeševanja proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in blagovnih rezerv,.
—	pogoje za dodelitev sredstev po programih,
—	obseg sredstev za izvajanje posameznih programov in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program,
—	stopnjo prispevka za srednjeročno obdobje.
11.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejema skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti srednjeročni plan in letni plan.
12.	člen
Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti:
—	srednjeročne cilje v predelavi hrane, zagotavljanja nemotene preskrbe in oblikovanje blagovnih rezerv,
—	naloge in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje,
—	organizacijske ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
1	3. člen
Na podlagi srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti se v skladu s planskimi akti družbenopolitične skupnosti, v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti za programe za posamezno področje podrobneje določijo:
—	ukrepi za izvajanje nalog iz programov,
—	obseg sredstev, potrebnih za posamezne aktivnosti in ukrepi za izvajanje posameznega programa,
—	pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci programov, da se jim dodelijo sredstva,
—	obseg sredstev za izvedbo posameznega programa in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program.
IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI IN NJENI ORGANI
1. Organiziranost skupščine
14. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti je enodomna in ima 42 delegatskih mest.
15. člen
— Semenarna Lendavska M. Sobota
Delegati delegirajo delegacije Oz. konference delegacij iz organi-		— Semenarna Titova ul. M. Sobota
zacij združenega dela, iz drugih samoupravnih organizacij in skupno-		— Jelen Prodajalna M. Sobota
sti, iz krajevnih skupnosti v občini ter organizirani potrošniki	v obči-	— Astra — tehnična trgovina
ni, po naslednjem principu:	št.	— Feromoto — Tobačna tovarna OE M. Sobota — Slovenijašport
	deleg.	—- Tekstil M. Sobota, prodajalna Lan
1. Delovna organizacija MURA	mest 1	— Alpina — prodajalna M. Sobota — Lip Bled
2. Delovna organizacija Mesna industrija	1	— Kompas — gojitveno lovišče Petrovci
3. Delovna organizacija KG Rakičan	1	— Jeklotehna Maribor
4. DSSS SOZD ABC Pomurka	1	TOZD Merkur enota M. Sobota
— Zunanja trgovina		TOZD Veleprodaja enota M. Sobota
— Interna banka		TOZD Elektro enota M. Sobota
— Služba pravne pomoči		TOZD Zunanja trgovina, enota M. Sobota
5. Kmetijska zadruga Panonka	1	— Poljoopskrba, prodajalna M. Sobota
— Živinorejsko veterinarski zavod		— Agrotehnika Gruda Ljubljana
— Veterinarska postaja		TOZD Trgovina enota M. Sobota
— Lek, obrat Lipovci		TOZD Proizvodnja enota M. Sobota
—- DO Gozdno in lesno gospodarstvo		TOZD Zunanja trgovina enota M. Sobota
6. Delovna organizacija Agromerkur	1	— Surovina
— Tovarna mlečnega prahu		— Dinos
— Intes TOZD Mlinopek		— Koteks Tobus — odkupno podjetje M. Sobota
7. Delovna organizacija Pomurski tisk	1	— Avtokomerc predstavništvo M. Sobota
8. Delovna organizacija Potrošnik	1	— ABA Optika
9. Delovna organizacija Sobota	1	— Finomehanika Celje
— DO Platana		— Birostroj
— Urarstvo		— ŽG TTG enota M. Sobota
— Solidarnost 10. DO Panonija — Elektro	1	— Kompas — enota M. Sobota —• Gorenje Velenje — servis M. Sobota — Semesadika Mengeš, drevesnica Tišina
— DO Agroservis — SCT Mehanični obrati — LIV Rogašovci 11. SGP Pomurje — Temelj Cankova — Proizvodnja kremenčevega peska — Graditelj Beltinci	1	— Jugoinšpekt M. Sobota — Metalservis — Simentalka, prodajalna Beltinci — Iskrakomerc, servis M. Sobota 17. Srednješolski center tehnično pedagoške usmeritve
		— Srednja družboslovna in ekonomska šola — Srednja zdravstvena šola
— Dimnikar Beltinci		— Kmetijska srednja šolaj
— Komuna Beltinci — Vodnogospodarsko podjetje TOZD Mura — SIS območne vodne skupnosti		—- Dom učencev — Zavod za časopisno in radijsko dejavnost — Kulturni center
— Projektivni biro		— Zveza kulturnih organizacij
— Zavod za ekonomiko in urbanizem		— Večer — dopisništvo
— SIS materialne proizvodnje 12. DO Radenska	1	—- Delo — 'dopisništvo — RTV — dopisništvo
— TOZD Diana		— Zveza telesnokulturnih organizacij
— TOZD Zvezda		18. Delavska univerza
— TOZD Moravske toplice — DSSS — oddelek v M. Soboti		— Zavod za šolstvo SRS enota M. Sobota - OVIZ M. Sobota
13. DO za PTT promet — Ljubljanska banka — Jugobanka — Služba družbenega knjigovodstva	1	—	Glasbena šola —	OŠ Beltinci —	OŠ Tišina —	OŠ Bakovci — OŠ Bogojina —• OŠ Fokovci — OŠ Šalovci — OŠ G. Petrovci — OŠ Puconci — OŠ Kuzma
— Zavarovalna skupnost Triglav 14. RAŠICA TOZD Beltinka	1	
— Pletilstvo Prosenjakovci — Modni salon Velenje — Kroj 15. Certus	1	
— ŽTO Maribor		— OŠ Rogašovci
TOZD Promet Pragersko — 'enota M. Sobota		— OŠ Grad — OŠ Cankova
TOZD Upravljanje in vzdrževanje — enota M. Sobota		
TOZD Transport Maribor — enota M. Sobota		— Vzgojnovarstveni zavod
TOZD Vleka Maribor — enota M. Sobota		19. DO Pomurski zdravstveni center
TOZD Za tehnično ... M. Sobota		-T Strokovna služba SIS družb, dejavnosti
— Avtoradgona TOZD Transport DE M. Sobota		— Strokovne službe SPIZ
— Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje cest M. Sobota		— Center za socialno delo
— Interevropa M. Sobota		— Dom oskrbovancev
— Špedtrans M. Sobota		20. Nosilci samostojnega osebnega dela in
— Transjug M. Sobota		— obrtna zadruga Prekmurka
— Avtoprevoz Maribor		— Obrtno združenje
— Petrol		21. Upravni organi Skupščine občine
TOZD Maloprodaja enota M. Sobota		— Inšpekcijske službe
TOZD Veleprodaja enota M. Sobota		— Sodnik za prekrške
TOZD Avtopark enota M. Sobota		— Občinski štab TO
16. Enote TOZD V v M. Soboti	1	— Pokrajinski štab TO
— Lesnina		— Pokrajinski odbor TO
— Varteks		— Uprava za notranje zadeve, postaja milice
— Standard konfekcija		— Temeljno sodišče
— Astra		— Sodišče združenega dela
— Borovo		— Temeljno javno tožilstvo
— Peko M. Sobota		— Družbeni pravobranilec samoupravljanja
— Peko Beltinci		— Odvetniki in njihovi delavci
— Planika		— Zapori
— 10 Beograd		—- Carinarnica
— Elektrotehna		22. Strokovne službe skupnosti za zaposlovanje in
— Semenarna Beltinci		— Avto moto društvo
-	OK ZKS in MS ZKS
-	OS ZSS in MS ZSS
-	OK SZDL
—	OK ZSMS
—	aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ
—	Občinska gasilska zveza
— DS SS krajevne skupnosti mesta M. Sobota
— Počitniška skupnost
— Aeroklub
' — Loterijski zavod
— Meteorološki zavod
— Občinski odbor RK
— Zveza gluhih
—	Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje
—	Občinska lovska zveza
23.	Bakovci	1
— Krog — Dokležovje
24.	Beltinci	1
— Lipa — Ižakovci — Melinci
25.	Ženkovci	1
— Bodonci — Brezovci
26.	Lipovci	1
— Bratonci — Gančani
27.	Tišina	'	1
— Gederovci
28.	Cankova	1
— Rogašovci — Pertoča
29.	Grad	1
— Kuzma
30.	G. Petrovci	1
— Šalovci — Hodoš — Čepinci — Križevci
31.	Puconci	1
— Mačkovci
32.	Prosenjakovci	1
— Ratkovci
— Selo — Fokovci
33.	Tešanovci	1
— Bogojina
— Moravci
— Martjanci
34.	M. Sobota	2
— Rakičan
-n- Černelavci
35.	Skupnost kmetovalcev v okviru TZO	6
36.	Občinska konferenca svetov potrošnikov	1
16.	člen
Način delegiranja delegatov za skupščino skupnosti določijo delegacije oz. konference delegacij po lastnem preudarku.
V skupščino skupnosti je lahko delegiran vsakdo, ki je izvoljen v delegacijo, skupno delegacij ali konferenco delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
2.	Delovno področje ter način dela in odločanje v skupščini skupnosti
17.	člen
Skupščina skupnosti odloča na seji zlasti o naslednjih zadevah: — določa besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — sprejema srednjeročni plan in letni plan, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, — določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, — sprejme poslovnik skupnosti, — določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, — voli in razrešuje predsednika in člane skupnih samoupravnih organov,
—	imenuje in razrešuje predsednika in člane delovnih teles skupščine,
—	odloča o sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo upravnih organov občine Murska Sobota, ki zanjo opravlja administrativno-tehnična, plansko-anhlitična, finančno-raču-novodska in druga potrebna dela,
—	sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema ukrepe za celovito in stalno obveščanje javnosti o delu skupnosti,
—	odloča o drugih zadevah, če tako sklenejo delegati skupščine.
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če so odločitve sprejete z večino glasov vseh delegatov.
18.	člen
Skupščina skupnosti obvešča članice skupnosti, o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine in o njihovem izvajanju.
19.	člen
Podrobnejše določbe o obveščanju članic združenih v skupnost ter o neposredni odgovornosti skupščine skupnosti in delegatov v skupščini skupnosti določa statut skupnosti.
Skupni samoupravni organi
20.	člen
Za izvajanje zadev posebnega družbenega pomena, za pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih programov oblikuje skupščina skupnosti skupne samoupravne organe.
Skupščina skupnosti oblikuje naslednje skupne samoupravne organe:
—	odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane,
—	odbor za intervencije v proizvodnji in porabi hrane,
—	odbor za blagovne razerve.
21.	člen
Skupščina skupnosti lahko oblikuje stalna ali začasna delovna telesa za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
22.	člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina skupnosti. Člani imajo lahko namestnike.
Predsednik in namestnik predsednika morata biti člana delegacij članic skupnosti.
Skupne samoupravne organe sestavljajo predsednik, namestnik in 5 članov, v kolikor ni pri posameznem organu s tem sporazumom drugače določeno.
Delo samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, ki ju voli skupščina občinske skupnosti.
Predsednik, namestnik predsednika in člani samoupravnih organov se volijo za 4 leta.
23.	člen
V	skupnosti se oblikujeta:
—	odbor za samoupravni nadzor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
24.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih kot tudi v odboru za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupnosti po postopku, ki ga določi statut skupnosti.
Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznost orga-n®v skupščine skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da dajo na voljo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, določa statut skupnosti.
25.	člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti in skrbi za izvajanje teh aktov,
—	pripravlja predlog obrambnega načrta skupnosti,
—	neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine.
V. OPRAVLJANJE PLANSKO-ANALITIČNIH, FINANČNO-RA-ČUNOVODSKIH IN ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DEL
26.	člen
Plansko-analitična in administrativno-tehnična dela opravlja za skupnost Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. Finančno-računovodska dela opravlja za skupnost Sekretariat za občo upravo občine Murska Sobota.
27.	člen
Gradiva za uresničevanje nalog skupnosti po tem sporazumu pripravljata upravna organa iz prejšnjega člena tega sporazuma. Po dogovoru v skupnosti lahko gradiva pripravljajo tudi ustrezna organizacija združenega dela in druge strokovne ter znanstvenb-raziskovalne organizacije.
28.	člen
.Upravni organi opravljajo oziroma zagotavljajo:
—	opravljanje strokovnih nalog ter administrativno-tehničnih opravil,
—	pripravljanje analiz, poročil, informacij in drugih gradiv za delo skupščine skupnosti,
—	pripravljanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
—	nemoteno delovanje organov skupnosti,
—	opravljanje drugih nalog, določene s sporazumom med upravnim organom in skupnostjo.
29.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med občinsko skupnostjo in pristojnima upravnima organoma ter način zagotavljanja sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
30.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	srednjeročni plan in letni plan,
—	poslovnik skupščine skupnosti,
—	druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti.
31.	člen
Statut skupnosti podrobneje ureja:
—	ime in sedež skupnosti,
—	delovno področje skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti, pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine
—	javnost dela skupnosti,
—	opravljanje strokovnih del in drugih del za skupnost.
VIL PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum kot tudi njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo in sklepajo po postopku določenem v statutih članov skupnosti. Pravico do pobude za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma ima vsak član skupnosti.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani skupnosti in ko ga podpišejo njihovi pooblaščeni podpisniki.
34.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja po poprejšnjem soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
Številka: 025-1/87-11
M. Sobota, dne 24. 9. 1987
Predsednik skupščine skupnosti Evgen HORVAT, dipl. vet. Evgen Horvat, I. r.
189
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS štev. 15/76) je skupščina OSSS na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. 10. 1987 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. marcem 1987 valorizirane, se s 1. novembrom 1987 povišajo za 85 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se s 1. novembrom povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in
sicer:
—	preživnine določene do konca meseca januarja za	85 %
—	preživnine določene do	konca	meseca februarja za	6	%
—	preživnine določene do	konca	meseca marca za	64	%
—	preživnine določene do	konca	meseca aprila za	47	%
—	preživnine	določene do	konca meseca maja za	39	%
—	preživnine	določene do	konca meseca junija za	34	%
—	preživnine	določene do	konca meseca julija za	22	%'
—	preživnine	določene do	konca meseca avgusta za	13	%
Uradni podatki o odstotku zvišanja življenjskih stroškov po posameznih mesecih so objavljeni v Statističnih informacijah št. 28, 80, 105, 138, 164, 187, 218.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah Občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 11. 1987 dalje.
Številka: 196/1987-5-1/1
Datum: 7. 10. 1987
Predsednica skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva: KATARINA VINČEC Katarina Vinčec, 1. r.
190
Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) sta odbor za planske in splošne zadeve pri skupščini Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na svoji 8. redni seji, dne 13. 10. 1987 in koordinacijski odbor za planske in splošne zadeve pri skupščini Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava na svoji 8: redni seji dne 14. 10. 1987 sprejela
SKLEP
O medletni uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
»Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta. 1986, ki so bile s 1. marcem 1987 valorizirane, se s 1. novembrom 1987 povišajo za 85 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se s 1. novembrom povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in
sicer:
—	preživnine določene do konca meseca januarja za	85	%
—	preživnine določene do konca meseca februarja za	76	%
—	preživnine določene do konca meseca marca za	64	%
—	preživnine določene do konca meseca aprila za	47	%
—	preživnine določene do konca meseca maja za	39	%
—	preživnine določene do konca meseca junija za	34	%
—	preživnine določene do konca meseca julija za	22	%
—	preživnine določene do konca meseca avgusta za	13 %
la.sklep velja z Onem objave v Uradnih objavah Občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od Y 11. 1987 dalje.
Predsednica odbora za planske in splošne zadeve OSSS Ljutomer Slavica Belec, 1. r.
Predsednica Koordinacijskega odbora za planske in splošne zadeve OSSS Lendava z	Anica Petek, 1. r.
191
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 270. člena Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86 in 2/87) je Izvršni svet SO Gornja Radgona na seji dne 30. 9. 1987 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA »GORNJA RADGONA — VELCLOV VRT«
L
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta »Gornja Radgona — Velclov vrt«, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB »Ko-munaprojekt« Maribor.
H.
Osnutek zazidalnega načrta zajema območje mesta Gor. Radgona med Pokopališko ulico, Partizansko cesto, Apaško cesto in mejo s , k. o. Hercegovščak (Velclov vrt — Simoničev breg).
III.
Izvršni svet ugotavlja, da je predloženi osnutek zazidalnega načrta skladen s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990.
IV.
Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Gor. Radgona in prostorih skupščine občine Gor. Radgona 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gor. Radgona, SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve.
V času razgrnitve bo javna obravnava, o dnevu in kraju bodo občani in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebej obveščeni.
Številka: 350-7/85
Datum: 23. 9. 1987	Predsednik
Izvršnega sveta SO Gor. Radgona Janko Slavič, dipl. ing. agr.
Radijski in televizijski spored od 23. do 29. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
; RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba — reklame — Priporočajo vam..., 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja ..., 17.40 — Glasba — reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.00 Tednik, 11.00 Dokumentarec meseca: Prepovedane igre, 11.40 Kronika Borštnikovega srečanja, ponovitev, 12.10 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami, ponovitev 1. dela avstrijske nadaljevanke, 15.25— 00.25 Teletekst RTV Ljubljana, 15.40 Video strani, 17.35 Vukov kotiček, 8. del otroške serije TV Beograd, 17.50 Dr. Who: Maščevanje pločevincev, 12. del angleške serije, 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v papirni industriji, 20.05 J. Jakes: Sever in Jug, 5. del ameriške nadaljevanke, 21.00 Zakon ljubezni, 7. del dokumentarne serije, 21.50 Rezerviran čas, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Potovanje mladega skladatelja, gruzijski film, 23.55 Video strani.
TV LJUBLJANA
7.45-14.00
in
14.35-02.10 Teletekst RTV Ljubljana 8.10 Kljukčeve dogodivščine, 9. del lutkovne serije, 9.45 Ex Libris M&M, 10.45 »20 let Emone«, folklorna oddaja, 11.15 Mesta: Skopje, dokumentarna serija, 11.45 Aktulano: Večer' železničarjev na TV, 14.50 Ciklus Lau-renca Oliviera: Mala romanca, angleški film, 16.25 Kulturna dediščina: Šipan, 17.00 DP v košarki — Bu-
dučnost: Bosna racJugoplastika, 18.25 Da ne bi Aids: Ne umrite nostjo, I. del,
ali Bo-prenos, bolelo — za neved-19.30 Tv
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 »Fore i Fazoni«, otroška oddaja, 18.00 Znanost: Žive hipoteze, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke — Kviz, 19.00 Ansambel Mihe Dovžana, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.55 Včeraj, danes, jutri, 21.05 En avtor, en film: Retrospektiva Branka Marijanoviča, 21.30 Canter-buryske zgodbe, italijanski film, 23.10 Šahovski komentar.
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski program, 19.30 Dnevnik, 20.00 Atentat na Go-erlo (nadaljevanka), 21.20 Kviz, 22.20 Dnevnik, 22.40 Kulturni magazin, 0.10 Nočni program
dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Košnikova gostilna, 21.50 TV dnevnik, 22.35 N. Shute: Mesto kot Alice, 6. — zadnji del avstralske nadaljevanke, 23.30 Lizbona: Festival šansona, prenos, 02.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Jugoslavija, dober dan, 15.05 Juki, japonski film, 16.35 V registraturi, TV nadaljevanka, 17.35 Otroška predstava s festivala Bugojno 87, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Svet na zaslonu, 20.22 Rezerviran čas, 21.45 Poročila, 21.50 Feljton, 22.20 Športna sobota, 22.40 Judo-po-kal Jugoslavije, 23.00 Šahovski komentar, 23.30 Zagrebški jazz festival, vključitev v prenos.
TVZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Novosti iz filmskega sveta, 22.05 Šport.
9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 16.00 Kritična točka, 16.45 Poročila, 16.55 Tv koledar, 17.00 Košarka: Borac—Jugo-plastika, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Črni klobuk (film), 22.40 Dnevnik, 23.00 Nočni program
TV AVSTRIJA
Drugi program
16.00 Program po željah, 16.45 Cena moči, 17.35 Pintubi, 18.00 Tedenski tv spored, 18.00 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mladina pod Hitlerjevim križem (dok. oddaja), 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Dva meča (film), ff. 10 Nick Carter (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Variete, 21.55 Da, minister, 22.20 Glasbena scena 87, 23.05 Šport.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Propadajoči spomeniki, pon. 9.55 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Členi verige, razgovor z voditelji podjetij. 20.25 Kramljanje,- spored T. Vi-trayja. 21.35 Krisztina De-ak: Činska, TV film. 23.20 TV dnevnik.
9.00 Spored za otroke. 12.15 Naš ekran, pon. 14.45 Direndaj. 15.25 Igra Bar-kochba. 16.10 Moto: Neizogibna obnova. 17.00 Dnevnik. 17.15 Magazin pop glasbe. 17.55 Reportaža o Kitajski. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Igralka Meri Torocsik. 21.00 Umetnina tedna. 21.05 Derrick, kriminalka. 22.05 Narodna za orkester. 22.10 Rotenje, gruzinski film. 23.20 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Grof Monte Cristo — tv nanizanka, 2. del. 15.00 Otroški program. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.25 TVD vesti. 20.30 Noč glasbe v poletnem Solsticiju — 4. del. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Vrag v vasi - balet Pie in Pina Mlakarja, 2. del. 22.50 Dokumentarna oddaja.
14.15 TVD vesti. 14.20 Vero-niča — telenovela. 15.00 Film — ponovitev. 17.00 Otroški program. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Arhiv umetnosti •— dok. oddaja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.25 TVD vesti. 20.30 Življenje se nadaljuje — tv nan. 4. del. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Sence in preteklosti. 23.00 Zdravnik in pacient — zdravniški nasveti. 23.45 Zgodovina odkritij — dok. oddaja.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (O čem bi hoteli odločati neposredno? — nedeljska tema, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (tele-fon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.50—23.45 Teletekst rtv Ljubljana, 9.15 Živ žav, 11.25 Alpski večer, 8. oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja tv Novi Sad, 13.00 V Šobec po nagelj in nežo, ponovitev, 13.25 Video strani,. 13.30 W. Renner: Sokolov let, 3. del nemške nadaljevanke, 14.50 Poznate Jugoslavijo? (SR Slovenija) — kviz, 16.10 Prisluhnimo tišini, 16.30 Baritonist, poljski film, 20.05 I. Andric—A. Sidran: Tudi to bo minilo, 2. del, 2'1.10 Zdravo, 22.30 Mesta, dokumentarna serija, 23.00 Kronika Borštnikovega srečanja, 23.30 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri — mozaik in Bano-vič-Strahinja, jugoslovanski film, 12.00 Kitarist Dušan Bogdanov, 161.30 Mednarodni turnir v odbojki, 17.15 Košarka (Ž)— Ele-mes: Iskra delta Ježica, prenos, (slov, kom.), 18.45 Črnogorska kulturna zakladnica, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film, 20.25 Mali koncert, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Therese Humbert, francoska nadaljevanka, 22.00 Čas podvigov, dokumentarna oddaja, 23.00 Tv galerija.
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Otroški program, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Grizli Adams, 15.00 Poznate Jugoslavijo? (kviz), 16.55 Mesta: Sarajevo, 17.30 Alice ne stanuje več tu. (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet: Dinamo— Partizan (reportaža), 20.50 Dober večer (zabavna oddaja), 21.35 Dnevnik, 21.35 Športni pregled, 22.40 Šahovski komentar
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 13.00 Družinski magazin, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunajski valovi (komedija), 22.40 Iz parlamenta, 23.40 Ni svobode (dok. oddaja).
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke. 11.00 Matineja, nedeljski magazin. 12.10 Rokomet. 14.45 Usoda kontinenta, angleška serija. 15.45 Zgodovina madžarskega filma, 4. del. 16.35 Oglejmo si skupaj. 17.15 V senci Južne Afrike. 17.45 Delta. 18.20 Družinska telovadba. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Dedič, francoski film. 21.55 Parabola. 22.35 Poročila.
TV KOPER
. 14.15 Veronica — telenovela. 15.15 Film: Henry Dunant. Igrajo: J. L. Barrault, B. Bleir. Režija: Christian Jaque. Zgodba zdravnika Henryja Dunanta, kije od Napoleona III dobil finančno pomoč za ustanovitev Rdečega križa. 16.45 Zgodovina odkritij dok. odda. 17.30 Košarka, YU prvenstvo. 19.00 Dnevnik Gorčine Vukobrata — tv nan. 2. del. 20.00 Jugoslovanski narodni .parki — dok. odd. (Lastovo). 20.30 Sedemdni — tedenski zunanje-politični pregled. 21.00 Šesti kontinent — dok. film Folca Quilicija. 22.45 Šport.
16.00
Po domače.
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo ..., 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
TV LJUBLJANA
10.00 Zrcalo tedna, 10.20 Kronika Borštnikovega srečanja, ponovitev, 10.50 Anne trister, kanadski film, 16.35-23.35 Teletekst Rtv Ljubljana, 16.50 Video strani, 17.05 Tv mozaik — ponovitev, 17.25 Radovedni Taček: Ladja, 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 17.45 Sola za klovne, otroška oddaja TV Skopje, 18.15 Glasbeni ropot, 20.05 Y. Courie-re: Kuharske .zvezde, 3. del, 21.05 Omizje: Mi in dolžniška kriza, 23.05 Poročila, 23.10 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja, 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv prog-vram, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert, 20.45 Informativna oddaja, 21.05 Ci-meron, ameriški film, 22.35 Znanstveni grafiti.
/O

TVZAGREB
9.00 Tv v šoli, 14.20 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Malo preddverje (drama), 21.10 Manjšine, bogastvo Evrope, 21.40 Dnevnik, 22.00 Rock odeon, 23.00 Boks, 0.00 Šahovski komentar
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.20 Eva (film), 15.45 Otroški in mladinski spored, 18.50 Lipova cesta, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.07 Slavček je zapel na trgu Berkeley (film), 22.45 Kot divji bik (film).
Drugi program
9.00 Matineja, 16.15 Otroški in mladinski program, 18.30 Avstrija 2000, 19.00 in 19.30 * Čas v sliki, 20.15 Poizkusna vrnitev domov (dok. film), 21.40 Avstrija 2000, 23.05 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.15 TVD vesti. 14.20 Veronica — telenovela. 15.00 Grof Montecristo — tv nan. 3 del. 16.30 Otroški program. 18.00 Zdravnik in otrok — pediatrična posvetovalnica v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Boks — prenos iz Beograda — svetovni pokal. 23.00 TVD vsedanes. 23.20 Zdravnik in pacient — zdravniški nasveti.23.45 Košarka.
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik, 11.05
Jezikovni
utrinki,
16.10—22.15 Teletekst rtv Ljubljana, 16.25 Video strani, 16.40 Tv mozaik — ponovitev, 17.45 Periskop, 20.05 P. Božič: Španska kraljica, posnetek prestave MGL, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Beograd: Svetovni pokal v Boksu — 1/4 finale, prenos, 17.30 Tuji jeziki, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Video godba, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — danes pokrajinski muzej Koper, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Manjšine — bogastvo Evrope 2. del, 21.50 Kronika sejma knjige, 22.50 Beograd: Svetovni pokal v boksu prenos in posnetek.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 14.55 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vse reke tečejo, 21.05 Kontaktna oddaja, 22.35 Dnevnik, 22.55 Boks, 23.55 Šahovski komentar.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.07 Dallas, 21.55 Zabavna oddaja, 2.22 Šah — mat (film), 23.45 Mlada kri (film).
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Srečni Luka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hoppala, 21.07 Berlinske zgodbe (dok. oddaja), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba-re-klame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... oddaja za pionirje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik, 10.40 P. Božič: Španska kraljica, posnetek predstave MGL 16.20—00.15 Teletekst rtv Ljubljana, 16.35 Video strani, 16.50 Tv mozaik — ponovitev, 17.30 Kljukčeve dogodivščine, 10. del, 17.45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, 3. del otroške serije, 18.15 Zakaj noge bolijo — I. Ortopedska obolenja, 20.05 Film tedna — Tennessee Williams: Tramvaj — poželenje, ameriški film, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Po sledeh napredka, 23.05 Vi-deogodba, ponovitev, 23.35 Kronika Borštnikovega srečanja, 00.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška serija, 18.00 Milu-tin Milankovič, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Beograd: Svetovni pokal v boksu, polfinale, prenos.
TV ZAGREB
16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospi-ških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oddaja o filmu in film: Pomlad v jeseni, 22.30 Dnevnik, 22.35 Videometro-nom (zabavna oddaja)
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Trije novci v vodnjaku (film), 21.50 Knjiga meseca. 22.22 Re-kvijem za tovarišem (dok. oddaja), 23.10 Prenos podelitve mednarodnega novinarskega priznanja.
Drugi program
16.00 Program pq željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Franz Xaver Brunnmayr, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.1,5 Zadnji civilist (film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Neukrotljivi (film), 0.00 Petrocelli (film).
16.00 — Zborovska pe-
sem, 16.30
Aktulano.
16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba-reklame-glasba,
18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik, 11.00 kronika Borštnikovega srečanja, ponovitev, 11.30 Božanski dnevi, ameriški film, 15.40—00.10 Teletekst rtv Ljubljana, 15.55 Video strani, 16.10 Tv mozaik — šolska tv, ponovitev, 17.15 H. Ch. Andersen: Mati, otroška oddaja, 17.30 Pisma iz tv klobuka, 18.15 Cas, ki živi: Zlato polje — Zlatopolj-ci, 21.10 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami, '3. — zadnji del avstrijske nadaljevanke, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 Manjšine — bogastvo Evrope, ponovitev 2. dela, 23.30 Kronika Borštnikovega srečanja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Titov Vrbas: Kvalifikacije za ep v košarki Jugoslavija— Bolgarija, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Beograd: Svetovni pokal v boksu, polfinale, prenos.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 13.50 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Odboji (politična oddaja), 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Wetherby (film), 22.45 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv as, 22.22 Cesta v Saiino (film), 23.55 Equilizer (nadaljevanka).
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Svet živali, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v slik. 19.00 in 19.30 Čas v sliki, •20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Poizkusna vrnitev domov (film).
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.45 Delta, pon. 10.10 Telovadba za invalide. 17.35 Spored za 3 dni. 17,40 Koledar 1987, način življenja in zdravje. 18.45 Mini studio ’87. 18.50 Vuk, madžarska risana serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sjaj Saške, slava Prusije, vzh. nemška serija. 21.10 Orgelski koncert, igra Istvan Ella. 21.20 Studio ’87, kulturni TV dnevnik. 22.20 TV dnevnik.
9.05 Poskusno snemanje, pon. TV filma po B. Palo-taijevi. 9.55 Studio ’87, pon. 15.45 Tretji kanal. 16.55 Svet jezika. 17.40 Bolnišnica v središču mesta. 18.55 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dovoljena hitrost, kabaret. 21.25 Šestinšestdeset, gost oddaje: Dr. L. Tisza, gen, direktor hranilnice. 22.15 Varstvo mest. 22.55 TV dnevnik.
9.05 TV doktor. 9.15 Spomin na skladatelja Zerko-vitza. 10.20 Koledar, pon. 17.10 TV borza. 17.20 Pop-korong, aktualni klipi. 18.05 Telešport. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polčas v ljubezni, češka TV igra. 21.10 Resna glasba. 21.15 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.15 Ob 75-letnici Ivana Boldizsara. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
TV KOPER
14.15 TVD vesti. 14.20 Veronica — telenovela. 15.00 Grof Mohtecristo — TV nan. 4. del. 16.00 Otroška oddaja. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Boks — neposredni prenos. 2100 TVD vsedanes. 23. Košarka.
14.15 TVD vesti. 14.20 Veronica — telenovela. 15.00 Grof Montecristo — TV nan. 5 del. 16.20 Otroška oddaja. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Boks, neposredni prenos. 23.00 TVD vsedanes. 23.30 Mednarodno izsiljevanje — TV nad. /3. in zadnji del.
14.15 TVD vesti. 14.20 Veronica — telenovela. 15.00 Grof Montecristo — tv nan. 6. del. 16.15 Otroška oddaja. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Boks — neposredni prenos. 23.00 TVD vsedanes. 23.30 Telefilm.
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 23., do 30. okt. 1987
23.	okt. ob 17. in 19. uri amer, pustol. film DRAGULJ IZ NILA. Režija: Lewis Teague, igrajo: Michele Douglas, Kathleen Turner idr. NADALJEVANJE AVANTUR IZ FILMA LOV NA ZELENI DIAMANT!
25.	okt. ob 15., 17. in 19. uri amer, pustol. film DRAGULJ IZ NILA
26.	okt. ob 17. in 19. uri amer, film MOJ SOSED JE VAMPIR
27.	okt. ob 17. uri amer, film MOJ SOSED JE VAMPIR
27.	okt. ob 19. uri kanad. komedija NE KUKAJ V TUJA OKNA
29.	in 30. okt. ob 17. in 19. uri amer, fantast, film HIGHLANDER- BORBA NESMRTNIH (Epska fantazija!)
Režija Russel Mulachy, igrajo: Sean Conerry, Christopher Lambert idr.
Prodam
ZASTAVO 1300 po ugodni ceni prodam. Trnje 65 a. LE-13021
STREŠNO OPEKO KIKINDA 272, 1000 kosov, novo, prodam. Dolnji Lakes 67. LE-13022
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Gornja Radgona, telefon: 74 836. M-6
DIRKALNO KOLO SPECIAL, dobro ohranjeno, prodam. Boštjan Ka-vaš, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 78. M-107
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, s sadovnjakom in po želji tudi z njivami v Gorici pri Murski Soboti prodam. Informacije vsak delovnik po telefonu: 061 322 869. M-1916
TELICO, visoko brejo, ugodno prodam. Šinko, Borejci 26, telefon: 46 078. M-109
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Ku-stec, Lendava, Tomšičeva 7, telefon popoldne: 75 42* M-110
TRAKTOR URSUS 360 prodam. Vi-donci 69. M-l 12
TELEVIZOR, čmo-beli, in ŠIVALNI STROJ BAGAT SLAVICA ugodno naprodaj. Cipot, Lendavska 37 a. M-113
BREJO SVINJO prodam. Dolnja Bistrica 115. M-l 16
ŠKODO 100, letnik 1970, vozno, registrirano do marca 1988, in barvni televizor gorenje, star 10 let, ugodno prodam. Majda Grabar, Murska Sobota, Prešernova 33. M-l 17
TRAJNOŽARNO PEČ DERBI 84, novo, prodam. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 13, telefon: 23 590. M-118
Vrtnarija v Gornjih Petrovcih se priporoča s
— krizantemami
— mačehami
— sprejema naročila za krizanteme, ikebane in vence za dan mrtvih
informacije in naročila tudi po telefonu: 78 044
RAČUNALNIK ATARI (64 kb), kasetnik, veliko novih programov z navodili, 2 joystieka, nov avtomatik 3 MS (10 odst, ceneje), in tomos V 14, generalno obnovljen, ugodno prodam. Telefon: (069)82 051 ali 82 244. IN-18490
NOVO HIŠO V OKOLICI LJUTOMERA, zgrajeno do četrte faze, prodam. Telefon: (069) 82 102. IN-18491 MERCEDES 200 D, letnik 1971, motor 1979, generalno obnovljen, prodam. Marinič, Ključarovci 8 c, Križevci pri Ljutomeru, telefon dopoldne: (069) 81 204. IN-18494
AKVARIJ prodam. Miran Najžar, Murska Sobota, Tomšičeva 44. M-l 19 VINOGRAD IN SADOVNJAK v skupni površini 12 arov, blizu Kapele, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 33 331, popoldne ali zvečer. M-120
KRAVO, staro šest let, brejo devet mesecev, prodam. Odranci 48. M-124 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTHERM, novo, 35.000 kalorij, prodam. Telefon: 46 004. M-128
PUJSKE PRODAM. Tišina 36. M-130
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisni-< štvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
TRAKTOR STEYR T 80, 15 KM, v dobrem stanju, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Janko Rojko, Ciglence 15, Sp. Duplek. M-122
STREŠNO OPEKO KIKINDA, sta rejšo, do 500 kosov, prodam. Veščica 61. M-123
KORUZA V GORNJEM M1HA-LJEVCU (MEDŽIMURJE), večja količina, naprodaj. Prednost imajo interesenti z lastno mehanizacijo in prevozom. Vse informacije po telefonu: Varaždin, Malašič, 042 43 321, v četrtek, petek in soboto. M-125
BOČNO KOSO ZA TRAKTOR IMT 533 ali 539 prodam. Lipovci 40. M-127
AVTOMATIC JAWA BABETA ugodno naprodaj. Drago Perša, Čreš-njevci 154, Gornja Radgona. M-l31 MINI MORRIS 1000, z dodatno opremo, letnik 1976, prodam. Telefon: 73 260. M-132
BARVNI TELEVIZOR z daljinskim upravljanjem, brezhiben, ugodno prodam. Kuzmič, Murska Sobota, Lendavska 25 b. M-l33
DIANO LC, letnik 1981, obnovljeno, barvni televizor in kasetofon z ločljivimi zvočniki prodam. Telefon dopoldne: 74 232, interna 26. GR-13653 HLEVSKI GNOJ (plevski) prodam. Šebjanič, Lutverci 20. GR-13655 FIAT 125 PZ, letnik 1979, prodam. Ljudmila Fekonja, Radenci, Prisojna 6. GR-13656
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Marjan Šijanec, Bučečovci 38. GR-13657
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, in WARTBURG (po delih), ter gume 155 x 13, s platišči (cena 30.00 din za par), ugodno prodam. Turnišče, Štefana Kovača 58. M-136
ZASTAVO 101, generalno obnovljeno, prodam. D. Slaveči 80. M-138 RENAULT 4, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Vestnika pod »FRANCOSKI«. M-140
ZASTAVO 750, ogranjeno, ugodno prodam. Fokovci 47. M-141
MLAJŠI NASAD V FILOVCIH (GAJ), 60 x 22 m, delno žlahtna sorta, prostor za dve poč. hišici, prodam. Telefon zvečer: 76 364. M-142
V LJUTOMERU NA TRŽNICI BOGATA PONUDBA KRIZANTEM V Četrtek, petek in soboto PRED DNEVOM MRTVIH.
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in brano prodam. Telefon: 78 750. M-145
LADO 1300, letnik 1984, prevoženih 21.000 km, prodam. Roman Muhič, Biserjane 14, p. Videm ob Ščavnici. M-148
RENAULT 4, letnik 1978, registriran, prodam. Martjanci 74. M-149
ZIMSKE GUME IN DRUGE DELE ZA MINI MORRIS ter dele za spačka prodam. Dolnja Bistrica 92. M-150
ZASTAVO 101 GTL 55, staro sedem mesecev, nujno naprodaj. Telefon: (069) 79 156. M-l51
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano, prodam. G. Bistrica 164. M-152 JAWO 350 prodam. Miroslav Štelcl, Murska Sobota, Lendavska 37 b. M-157
NEMŠKE OVČARJE, stare štiri mesece, z rodovnikom, prodam. Jožica Cener, Vanča vas 58, p. Tišina. M-158 OBRAČALNIK ZA SENO, kosilnico GUTBROD (tudi po delih), štedilnik na trda goriva in železne vprežne bra-ne prodam. Franc Dani, Veščica 50, M. Sobota. M-l59
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Štefan Vrataric
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili vence, cvetje in nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku KS Partizan in hčerkinim sodelavcem Sobote M. Sobota.
V Murski Soboti, 12. 10. 1987
VSI NJEGOVI
KRIZANTEME - veli-kocvetne, pajke' in marjetke, različnih barv, lahko dobite o3 26. oktobra 1987 v Murski Soboti, 300 m od kopališča in vojašnice v smeri Markiša-vec.
CIPOT
OJAČEVALEC ROLAND, 60 W, pevske zvočnike, 100 W, PEDAL WAH-FUZ in mikrofon FBT prodam. Jože Hajdinjak, Kruplivnik 88, p. Grad. M-153
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Štefan Horvat, Črenšovci 139. M-154
PUJSKE PRODAM. Skakovci 56. M-155
ŠKODO 120 S, letnik 1979, prodam.
Marjeta Horvat, Petanjci I. M-162
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, sončno, v bloku, prodam ali zamenjam za dvosobno v Ljubljani (z doplačilom). Naslov v upravi lista. M-37
izdelava stopniščne in balkonske ograje drobnih lesenih predmetov in celotna montaža stopnišča
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in pribl. 12 arov parcele v Černnelavcih,- prodam. Vprašati od 20. do 22. ure po telefonu: 75 248. M-24410
LADO SPECIAL, 1600 ccm, letnik 1980, prevoženih 54.000 km, z dodatno opremo, prodam. Kličite po telefonu: (069) 79 008, vsak dan od 6. do 18. ure. M-165
LADO KARAVAN, dobro ohranjeno, prodam. Dokležovje 183, telefon: 71 070. M-166
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAMO VSE VRSTE KRIZANTEM.
PRODAJATI JIH BOMO ZAČELI 29. oktobra 1987.
PRIPOROČA SE
EMA IVANIČ
Noršinci 16 pri Murski Soboti telefon: (069) 48 221
GOLF, letnik 1977, prodam. Telefon: 26 385..M-170
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Nuskova 58, telefon: 78 696. M-172
JUGO, letnik 1985, cerado za TAM 75 B, komplet z. ogrodjem, konzolno dvigalo z električnim motorjem, tehtnico, 500 kg, in gume 650 x 16, rabljene, prodam. Franc Grah, Černe-lavci, Zadružna 8, telefon: 23 109. M-173
STEYR 186, 18 KS, s koso, jermenico in plugom prodam. Pečarovci 74. M-174
KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Dokležovje 153. M-175
PUJSKE, težke do 20 kg, prodam. Franc Kous, Gradišče 40 a. M-176
TELICO, brejo osem mesecev, dobra pasma, prodam. Ladislav Banko, Noršinci 23, p. Martjanci. M-168 PRALNI STROJ IN HLADILNIK prodam. Panič, telefon: 81 426. M-177
TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Fokovci 79. M-180
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tišina 69. M-182
ALFO 33 1,5, karambolirano — levi prednji del, staro šest mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 15. uri. Telefon: 25 164. M-183
JAWO 350 TS, novo, prodam ali zamenjam za avto. Telefon: 22 357. M-186
DVA VINOGRADA (V LENDAVSKIH GORICAH - BENEC s sadovnjakom in pri karavli), rizling, prodam. Informacije: Franc Vohar, Suška cesta 54, Škofja Loka, telefon vsak dan od 18. do 20. ure: (064) 60 389. M-OP
DVE OKNI TERMOPAN, 120 x 120, tri navadne, 100 x 90, ter bojler, 80 1, prodam. Telefon: 26 738. M-187
TITAN Jože
lesostrugarstvo
Krog Murnova 13 69000 Murska Sobota S 069/26 159
MOTOR JAW A 350, prva registracija aprila 1987, prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 45, po 15. uri. M-189
FORD TAUNUS 16 L prodam. Naslov v upravi lista. M-190
OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Flegar, Staneta Rozmana 4. M-101
ZASTAVO 101 prodam. Šalamenci 86, telefon: 72 594. M-192
AVTO GOLF, letnik 1977, registriran do oktobra 1988, dobro ohranjen, prodam. Ivan Tratnjek, Beltinci, Panonska 47. M-193
ZELJE ZA OZIMNICO prodam. Verban, Tropovci, telefon: 46 015. M-194
ZASTAVO 750 prodam. Krog, Trubarjeva 74, telefon: 26 527. M-195 FIAT 850, SPORT KUPE z rezervnimi deli, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-196
JUGO 45 A, letnik 1987; prodam. Telefon: (069) 87 131.iN-18502 -AVTOMATIC 3, star eno leto, ugodno prodam. Albert Erhatič, Borenci 19, Križevci pri Ljutomeru. IN-18499 ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do decembra 1987, prodam za 20 SM. Miran Budja, Globoka 8, Ljutomer. IN-18500
BARVNI TELEVIZOR NORDMEN-DE UGODNO PRODAM. Rajko Vukovič, Stročja vas 77, Ljutomer. IN-18498
GOLF, dizel, avgust 1984, prodam. Telefon: (069) 87 050, do 15. ure, razen nedelje. IN-18497
OPEL KADET 1200 C prodam. Zvonko Sever, Stara Nova vas 61, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18503 HARMONIKO MELODIJA, 60-ba-sno, ugodno prodam. Telefon: 25 153. M-MM
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 53. M-198
OSEBNI AVTO RENAULT 18, le tnik 1982, zelo ugodno prodam. Ti-bant, Hotiza 166. M-199
OJAČEVALEC 2 x 300 W SINUSA, 2 X RMS IN ELEKTRON1C PIANO RHODES FENDER 53, prodam. Marjan Nemec, Martjanci 8 a. M-200
NEDOKONČANO VISOKOPRIT-LIČNO STANOVANJSKO HIŠO (MARLES) in vinograd z inventarjem na idealnem mestu v Lendavi — gorice, prodam. Informacije: Aleksander Šimonka, Lendava, Kranjčeva 4. LE-13026
FORD TAUNUS 16 L, letnik 1973, prodam. Anton Hajdinjak, Cernelav-ci. Lendavska 18. M-201
Zaposlitve
KV ALI PKV STAVBNEGA KLEPARJA z večletno prakso sprejmem takoj v redno delovno razmerje kot honorarno. Nudimo samsko stanovanje. Urna po-
ZAHVALA
Mnogo prerano, star komaj 26 let, nas je zapustil naš dragi
Andrej Kocon
iz Doline pri Lendavi
Ob nenadni in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in na njegov grob položili cvetje.
Posebej hvala delovnemu kolektivu Trgovskega podjetja Mercator Univerzal, KS Dolina, župnikoma Jožefu Bernadu in Francu Režonji za pogrebni obred ter pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Iskrena hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti in Mariboru, ki so storili vse, da bi piu rešili mlado življenje.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in ga pogrešali.
Dolina, Čentiba, 8. oktobra 1987
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
£-06»
GOSPOOmJE'
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
stavka 1600 din. Borut Pečnik, Ljubljana, Bjedičeva 4. M-12I ŠIVILJO ZAPOSLIM. Delovni čas dopoldan. Informacije po telefonu 21 877 ali naslov v upravi lista. M-167
Sobe
STANOVANJE S SOUPORABO KOPALNICE IN WC IŠČE UPOKOJENEC. Inf. odvetnik Weindor-fer, Gornja Radgona, telefon: 74 540. M-160
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti išče mlado dekle. Telefon: 78 645. M-161 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI nujno išče mamica z 2,5-letnim otrokom. Naslov v upravi lista. M-171
V SPOMIN
Te dni mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
Jože Gumilar
iz Radovec
in štiri leta, odkar ni več med nami dragega brata
Ludvika Gumilarja
iz Vadarec 87
Hvala vsem, ki ste ju ohranili v iskrenem in lepem spominu, postojite ob njunem grobu in prižgete sveče.
ČALUJOČI: sinovi, hčere in vnuki oz. sestre in bratje
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je komaj v 53, letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Hrvatin gozdar iz Dobrovnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsemu zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka v Murski Soboti, osebju splošne ambulante v Dobrovniku, kolektivu ABC Pomurka, tozd Gozdarstvo ter sodelavcem gozdne uprave v Dobrovniku.
Prisrčna hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem s Kobilja in Dobrovnika za odpete žalostinke ter govornikoma za izrečene besede slovesa v imenu KS Kobilje in KS Dobrovnik.
Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli priskočili ha pomoč, dragemu pokojniku darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo za pomoč družinam Lacija Voroša in Hančik.
Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Albina z možem Evgenom, vnukinja Nataša, sestre in bratje z družinami ter svakinja Rozalija z možem
GOSTILNA VIDOVIČ, CANKOVA, vabi vsak petek in soboto na DISCO-VIDEO GLASBO.
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE (najemno) zamenjam za večje na Ptuju. Naslov na oglasnem oddelku pod »UGODNO«.M-139
Razno
OPTIKA ZA VSE TIPE OSEBNIH AVTOMOBILIV Z NATANČNO NASTAVITVIJO preprečimo enostransko obrabo gum in zagotovimo varno vožnjo., Avtomehanik Franc Makoter, Ljutomer, telefon: (069) 81 987. IM-18492
PREKLIC! Preklicujem veljavnost delovne knjižice, reg. št. 4202. Miro Frelih, Nasova 2. GR-13658
STALNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH OLJNIH SLIK NA TEMO STARA LJUDSKA ARHITEKTURA POMURJA, PRIMERNE ZA DARILA, TRAJNE VREDNOSTI, V HOTELU LIPA LENDAVA. M-OP
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 19290/6, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Žalika Majcen, Ižakovci 106. M-168
Ko si nam zadnjič stisnil roko, slutili smo, da to je slovo ...
STRAN 18
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
Razno
GOSPODINJE!
IZOLACIJO V HLADILNIH SKRINJAH IZDELAMO z uvoženimi materiali, takoj, z garancijo, večletna praksa. Telefon: (062) 774 806. M-24391
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega za šolsko leto 1976/1977 na Srednji trgovski šoli v Murski Soboti. Štefan Luk, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 29. M-l 14 NA DOM SPREJMEM VSAKO DELO. Janez in Irena Koren, Radenci, Pionirska 4. M-126
OSAMLJEN VDOVEC s kmetijo, upokojenec, želi spoznati dobrosrčno vdovo ali upokojenko, staro od 55 do 60 let za pomoč v gospodinjstvu. Možnost dedovanja, alkoholičarke izključene. Naslov v upravi lista. M-134
62-LETNI UPOKOJENEC z lepim stanovanjem, v bližini Murske Sobote, želi spoznati vdovo, upokojenko, staro od 40 do 62 let. Ponudbe pod šifro: »Ti k meni ali jaz k tebi« na upravo lista. M-137
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST DIPLOME, izdane leta 1984 na SCTPU Murska Sobota, kovinarska smer. Aleš Karas, Murska Sobota, Stara 5. M-143
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega
Mirka Bratkoviča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih bolečine, sočustvovali z nami in izrekli sožalje.
Prisrčna hvala za poklonjeno cvetje, ki je prekrilo njegov prerani grob. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku s Kapele in govornikoma za izrečene misli.
ŽALUJOČA DRUŽINA BAGARI
Že eno leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan. ne noč, povsod v mislih si navzoč.
V SPOMIN
15. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Karel Šarkanj
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Umrl je naš dragi oče, stari oče in pradedek
Franc Bern jak iz Poznanovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Terezije
Matko
roj. Svržnjak iz Maribora
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, predstavniku KS Maks Durjava za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred, godbi na pihala ter vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so se pridružili našemu žalovanju.
VSI NJENI
Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
8. oktobra je minilo leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in snaha
Gizela Maje
i Vaneče 57
dvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in spomin nate. Grenko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda v naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate svečke.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: sin Elemir, hčerka Helena z možem Viljemom, vnuk Branko in vnukinja Slavica z družino
A k' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem, nihče, nikdar bi ne verjel!
, (Gradnik)
V SPOMIN
13. oktobra sta minili dve leti, polni žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil drdgi mož, oče in stari oče
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Koloman
Vigali
iz Bakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili k njegovemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, predstavniku KS za poslovilne besede ter kolektivom tozda Mlinopek, SCT, tozd Mehanični obrati in SGP Pomurje, DE Transport za darovane vence.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
zahvXla
Po daljši in kruti bolezni je dotrpel naš dragi in spoštovani oče, dedek in pradedek
Štefan Vitez
1908—1987 kmetovalec iz Nedelice
Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so mu pomagali premagovati težave med njegovo boleznijo.
Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, in vsem, ki so darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornikoma, tov. direktorju Planike Turnišče Jožetu Kolariču in tov. Zvonku Horvatu, za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri pogrebni svečanosti in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Nedelica, 3. oktobra 1987
GLOBOKO ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
.	ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in omame
Elle Kollarš
roj. Darvaš iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku Ludviku Novaku za lepe poslovilne in tolažilne besede ter pevskemu zboru za žalo-stinke.
M. Sobota, Zurich, 10. oktobra 1987
ŽALUJOČI: SIN Z DRUŽINO
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše najdražje žene, mame, stare mame, sestre in sorodnice
Helene Horvat
iz Tropovec
ki nas je v 68. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa ob odprtem grobu ter koletivom TMP M. Sobota, Splošne bolnišnice M. Sobota, oddelek kuhinja, ozda Mura, tozd Moška oblačila in ZGEP Pomurski tisk, oddelek knjigoveznice za darovane vence.
ŽALUJOČI: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Alojz Casar
iz Rakičana
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka, mama in sestra
Karolina Lesic
roj. Lang iz Trdkove
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovane vence in šopke ter sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Hvala tudi zdravnikom in sestram za lajšanje bolečin, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: mama Aleksandra, ata Franc, sinovi Štefan, Andrej, Jože in Drago ter brat Janez z družino
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe, mož in oče, ni.
Ta izba, prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Štefana Vogrinčiča
iz Bakovec
ki nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke cvetja ter za maše, nam pa izrekli sožalje. Najiepša hvala sodelavkam ozda Mura, zdravnikoma dr. Nadi Savel in dr. Alojzu Horvatu ter Francu Servu za vso pomoč med njegovo težko boleznijo ter lajšanje bolečin. Hvala g. župniku, pevcem ter govorniku KS Bakovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerke Lojzka, Marija in Albina z družinami ter brat in sestre
VESTNIK 22. OKTOBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
MURSKA SOBOTA
Prenovljen dom tehnične kulture
Delo inšpekcijskih služb je v veliki meri odvisno od družbeno-go-spodarskih razmer — le-te so v prvem polletju 1987 zahtevale povečan nadzor. Tudi radgonske inšpekcijske službe delajo po programih dela, rdeča nit prizadevanj vseh v letu 1987 pa je varovanje okolja oziroma preprečevanja škodljivih vplivov iz okolja.
V okviru praznovanja soboškega občinskega praznika so v Murski Soboti predali namenu prenovljen Dom tehnične kulture. Obnova, ki je bila več kot potrebna, je ocenjena na več kot 45 milijonov dinarjev, pri čemer so prispevali pomemben delež člani in brigadirji MDA Goričko 87 s prostovoljnim delom. Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, ki združuje AMD Štefan Kovač Murska Sobota, BD Mura iz Kroga, Računalniški klub Murska Sobota, Radio-tv klub Murska Sobota, Aeroklub Murska Sobota, Motoklub Svobodni jezdeci Murska Sobota, Društvo ljudske tehnike Rogašovci, Foto-kino klub Murska Sobota, KMT na osnovnih šolah in Društvo za uporabo kmetijske mehanizacije, bo ob zaposlenem sekretarju lahko v prihodnje prispevala k povečanemu interesu mladih do znanstveno-tehničnega in delovno-proizvodnega ustvarjanja. Slavnostni govornik, predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Murska Sobota Rudi Cipot, je ob slovesni otvoritvi prenovljenega doma poudaril, da je tehnična kultura del splošne, osebne, družinske, družbene in nacionalne kulture, razvitosti in človečnosti, toda žal je odnos do nje bolj postranski in bolj ali manj odvisen od ljubiteljstva posameznikov. Prenovljeni Dom tehnične kulture v Murski Soboti, ki so ga financirali republiška zveza organizacij za tehnično kulturo, nekatere delovne organizacije, svoj delež pa so prispevali posamezniki in brigadirji, naj bi bil zatočišče mladih in vseh tistih, ki imajo veselje do tehnične kulture. Kot je dejal slavnostni govornik, si bo Zveza organizacij za tehnično kulturo prizadevala, da bo v okviru svojega programa omogočala prodor mladim, delovnim in sposobnim kadrom, ki bodo prevzemali v našem gospodarstvu odgovorno strokovne in vodstvene naloge. Priložnosten kulturni program so pripravili soboški šolarji. Po slavnostni otvoritvi so si udeleženci ogledali prenovljene prostore in se seznanili z delovanjem računalnika sokol.
F. Maučec
V Rogašovcih ob občinskem prazniku
Novi bančni prostori
Pomurska banka nenehno širi in posodablja obseg svojega poslovanja in v okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Murska Sobota so v Rogašovcih odprli nove prostore tamkajšnje agencije. Ljubljanska banka je že pred 11 leti v Rogašovcih uredila poslovne prostore, ki pa so zaradi hitrega razvoja kraja in povečanega števila varčevalcev kmalu postali pretesni in za ustrezne bančne storitve neprimerni.
Gradnjo novih bančnih prostorov so v Rogašovcih načrtovali že v letih 1985 oz. 1986, vendar je do uresničitve te zamisli prišlo šele letos. Novi poslovni prostori, ki se arhitektonsko in urbano
---LENDAVSKA OBČINA----------------
KAR 171 DRUŠTEV
V lendavski občini je tačas 171 društev oziroma družbenih organizacij. Največ jih je seveda v Lendavi, in si-
Verifikacija
Delavski univerzi Gornja Radgona in Murska Sobota sta si v teh dneh na podlagi dolgoletnih izkušenj pri izobraževanju iz tujih jezikov in na osnovi skrbno pripravljene dokumentacije o potrebah po tovrstnem izobraževanju pridobili v smislu zakonskih določil usmerjenega izobraževanja verifikacijo za izpopolnjevanje tujih jezikov — nemščine in angleščine. Posebna republiška komisija, ki je obiskala obe delavski univerzi, je ugotovila, da izpolnjujeta pogoje za izdajo odločbe o verifikaciji s strani Komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije. Doslej so bile verificirane za izpopolnjevanje tujih jezikov samo še Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, DU Maribor in DU Škofja Loka. Ta verifikacija naših dveh delavskih univerz pomeni za eno izmed bogatih in pestrih oblik izobraževanja odraslih v Pomurju veliko priznanje.
R. J.
izredno lepo vključujejo v okolje, so tudi izredno funkcionalni in prostornejši ter zagotavljajo vse možnosti za uspešno finančno poslovanje za potrebe občanov. Gradnja novih prostorov je stala 76 milijonov dinarjev, vrednost opreme pa znaša 10 milijonov dinarjev.
Sicer pa v temeljni Pomurski banki namenjajo poslovanju z občani posebno skrb in rezultat tega je tudi nenehna rast hranilnih vlog. V okviru poslovne enote v Murski Soboti načrtujejo še posodobitev prostorov pri Gradu in razširitev likvidature v Murski Soboti.
L. Kovač
cer 42, večje število pa jih je tudi v večjih krajevnih skupnostih, na primer v Crenšovcih in Turnišču po 12, Hotiza 9, Orešji Dolini 8 itd. Največ društev je s področja športa in rekreacije — kar 46, od katerih je 19 nogometnih klubov. Očitno je, da ima ta prostočasovna dejavnost veliko navdušencev. Ima tudi največ simpatizerjev oziroma navijačev. Športna dejavnost je tako celo pred gasilstvom, ki pa ga tudi ne gre zanemariti, saj je v lendavski občini registriranih 38 gasilskih društev. Po številu društev je na tretjem mestu kultura; kuhurno-prosvetnih društev je 25, žal pa mnoga od teh ne delujejo v pravem pomenu besede, saj se njihova aktivnost začne in konča s pripravo proslave ob kakem prazniku. Glede na to, da je v občini 20 osnovnih organizacij Rdečega križa, ugotavljamo, da humanitarna dejavnost ni zamrla, vsekakor pa pride v ospredje ob krvodajalskih akcijah, zbiranju solidarnostnih sredstev, več pa bi morala ta organizacija narediti za sosedsko pomoč. V občini Lendava imajo tudi 4 lovske družine in 3 čebelarske družine, 3 društva prijateljev mladine, 3 taborniške odr.ede, 1 ribiško družino, 1 kinološko društvo, 1 društvo gojiteljev malih živali; s področja tehnike in ekonomije pa je registriranih 9 društev oziroma združenj. Občani lendavske občine torej pravico združevanja glede na svoj interes kar precej »izkoriščajo«. So društva, kjer je dosežena že prava množičnost, v specializiranih društvih pa tega seveda ni mogoče pričakovati.
Gornja Radgona
Inšpekcije in varovanje okolja
Sanitarna inšpekcija v občini Gornja Radgona je v prvih letošnjih mesecih vso pozornost usmerila v izboljšanje sanitarnih razmer v obratih družbene prehrane v delovnih in vzgojno-var-stvenih organizacijah. Zaradi poostrenega nadzora letos ni bilo zastrupitve s hrano (kar se je v prejšnjih letih dogajalo). Na drugem mestu je oskrba z zdravo pitno vodo. Z ureditvenimi odločbami so zahtevali obnove skupinskih in vaških vodovodov. Skupaj z drugimi inšpekcijami so opravili preglede prodajaln z živili, kmetijskih trgovin, gostinskih in turističnih lokalov, zasebnih izdelovalcev živil (olja, slaščic peciva). Da bi izboljšali čistočo v javnih lokalih, uredili okolico ter obnovili zanemarjene poslovalnice, so se dogovarjali s trgovskimi organizacijami, komunalo, krajevnimi skupnostmi in turističnimi društvi (npr. pred Festivalom bratstva in enotnosti). V radgonski občini je bilo letos odprtih veliko obrtnih delavnic, prav tako pa so pregledali goveje hleve in ugotovili neprimerno odlaganje odpadkov. Vse več je pisnih ali ustnih prijav nepravilnosti občanov; na vse so inšpektorji pravočasno in ustrezno reagirali.
Radgonska tržna inšpekcija je že večkrat poskušala vplivati na trgovske organizacije, da bi ure-
Beltinci
Telovadnica šole zopet nared
Osnovna šola 17. oktober Beltinci praznuje svoj praznik skupaj z občino Murska Sobota. V ta namen je bila v Beltincih skupna proslava s kulturnim programom in otvoritvijo prenovljene telovadnice šole. Na proslavi je govoril predsednik krajevne konference SZDL Beltinci Matija Sobočan. V svojem nagovoru je obudil spomin na dogodke iz NOB v Prekmurju, zlasti na beltinskem območju, kjer stojijo trije spomeniki padlim žrtvam. Privlačen priložnostni kulturni program so pripravili cicibani in šolarji, po proslavi pa predali namenu prenovljene prostore telovadnice šole. O pridobitvi je govoril predsednik gradbenega odbora in pomočnik ravnatelja Peter Šraj. Obnova, ki je bila zaradi namakanja strehe nujna, je stala okrog 45,600.000 dinarjev, ki so jih združili iz amortizacijskih sredstev šole in izobraževalne skupnosti občine Murska Sobota. V prenovljenih prostorih je 208 kvadratnih metrov uporabne površine za telesno vzgojo, dvostezno avtomatsko strelišče ter prostor za gledalce na kulturno-športnih prireditvah. Seveda pa te naložbe ne bi bilo, če bi pred leti, ko so gradili šolo v Beltincih, dela solidneje opravili.
F. Maučec
Drugo srečanje ansamblov narodnozabavne glasbe
Krajanom Cerkvenjaka v Slovenskih goricah in bližnjih krajev se obeta v nedeljo, 25. oktobra, ob 15. uri v cerkvenjaškem domu kulture privlačna glasbena prireditev. Člani tamkajšnjega kultur-noumetniškega društva Jože Lacko so namreč tudi letos organizirali srečanje ansamblov narodnozabavne glasbe.
Ljubiteljem domače glasbe se bo predstavilo deset uveljavljenih ansamblov, ki bodo S svojimi uspešnicami gotovo dodobra ogreli dlani obiskovalcev. Srečanje je tudi tekmovalnega značaja. F. B.
Ljutomer
Spremenjena muzejska mreža
Kulturna skupnost Slovenije je na skupščini letos sprejela osnutek nove muzejske mreže. Po njem naj bi Pokrajinski muzej v Murski Soboti tudi naprej, v okviru svojega dela, opravljal muzejsko dejavnost za celotno območje Pomurja, torej za vse štiri pomurske občine. Razprave o tej usmeritvi so v občini Ljutomer dokaj zadržane, saj dvomijo o regionalizaciji najrazličnejših ustanov in dejavnosti. Osnovni problem je v tem, da regionalizacija prinaša le nove finančne obremenitve, ki jim v Ljutomeru niso kos, ali jih zmorejo le stežka. Tudi za muzejsko dejavnost ni drugače, saj je bila dosedanja ureditev primerna. Pokrajinski muzej v Mariboru hrani pomembne arheološke najdbe in dokumentacijo z območja občine Ljutomer. Muzej Narodne osvoboditve vključuje ljutomerski oddelek muzeja NOB, Pokrajinski arhiv hrani vso arhivsko gradivo. Zavod za spomeniško varstvo pa skrbi za premično, nepremično in naravno kulturno dediščino. Od muzejske dejavnosti pa moramo omeniti še Narodni muzej iz Ljubljane, v okviru katerega deluje tudi samostojna enota muzejske zbirke Tabori na Slovenskem.
V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti hranijo le arheološke najdbe s Šafarskega, etnografska zbirka pa predstavlja le Prekmurje. V Ljutomeru menijo, da bi z reorganizacijo še počakali, saj tačas in tudi v prihodnje
dile preskrbo z osnovnimi živili in potrebščinami (kruh, mleko, meso, mlečni izdelki), ki vse prevečkrat zmanjkajo prav na policah radgonskih trgovin. Prav tako ugotavljajo ob kontrolah pravilnosti oblikovanja cen, da posamezne prodajalne ob novih dobavah blaga in s tem novih cenah le-te nalepi tudi na stare zaloge.
Tržna inšpekcija tudi nadzira delo gostinsko-turističnih organizacijah — v družbenih obratih ugotavlja premajhno zavzetost posameznikov za delo, pri zasebnikih pa usmerjenost na točenje pijače.
Naloge kmetijske inšpekcije je, da pregleduje semena, krmila, mineralna gnojila in zaščitna sredstva — pri kontrolnem pregledu so jih izločili čez 6 tisoč kilogramov, vzrok: potekel rok veljavnosti. Tudi od 93 tisoč pregledanih cepljenk so jih morali izločiti čez 2 tisoč. Kmetijski inšpektor je pregledal tudi vzdrževanje izsuševalnih sistemov ter skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo neobdelana in slabo obdelana zemljišča (predvsem na območju Vidma).
Komunalna inšpekcija je bila januarja in februarja zaposlena z nadziranjem izvajanja Odloka o zimski službi in o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona. Izvršnemu svetu skupščine
ni potrebe, da bi Pokrajinski muzej v Murski Soboti širili. Nikakor pa ne, če bi šlo tudi za večje denarne obremenitve že tako obubožanega in revnega ljutomerskega kulturnega dinarja.	D. L.
občine je tudi poslala pisno pobudo za spremembo odloka o izvajanju zimske službe ter o javnem redu in miru. Marca so vsem krajevnim skupnostim poslali pisno pobudo za zbiranje koristnih odpadkov ter organiziranje spomladanskih očiščevalnih akcij ter si skupaj s krajevnimi . skupnostmi prizadevali odpraviti divja odlagališča komunalnih odpadkov. Maja je komunalna inšpekcija skupaj s krajevno skupnostjo in turističnim društvom Gornja Radgona pregledala komunalne objekte in naprave v mestu ter pisno opozorila vse občane, ustanove in delovne organizacije na ugotovljene nepravilnosti. S posebno akcijo, ki še traja, želijo doseči, da bi se embalaža in ostanki kemičnih sredstev zbirali tam, kjer se izdajajo — v trgovinah.
987 ZA POMOČ
Pred približno letom dni (natančneje konec oktobra 1986) je bila v Murski Soboti ustanovljena tehnična baza Av-to-moto zveze Slovenije. Pozivna številka 987, na katero je možno vsak čas poklicati vlečno službo Pomoč-informacije, se je, kot so pokazale enoletne izkušnje, v praksi povsem obnesla. Sodobno opremljelie delavnice na Noršinski cesti v Murski Soboti pa opravljajo pomurskim in drugim voznikom tudi druge tehnične storitve in preventivne preglede vozil, ki morajo biti na cestah povsem varna.
Vleka vozil celo iz tujine
Čeprav je kolektiv tehnične baze AMZS v Murski Soboti majhen — poleg vodje Stanka Brunca so tu zaposleni še šo-ferji-avtomehaniki Jože Nemec, Stanislav Lepoša, Janez Grabar, Franc Vratarič in Boris Vinkovič — zaenkrat še obvladajo obsežen teren. »Doslej smo imeli zelo veliko posegov na cestah, kjer smo voznikom pomagali iz težav, večkrat pa je morala vmes poseči naša vlečna služba, ker na cesti vozila ni bilo možno popraviti. Zato smo tako pokvarjena vozila od
PREVENTIVA JE VEDNO KORISTNA — Ko gre za temeljit tehnični pregled vozila, pa to velja še posebno. Foto: J. Sabjan.
peljali v naše delavnice, predvsem, če se je pojavila manjša napaka, v primeru večjih okvar pa smo angažirali tudi ustrezen servis ali kakega zasebnika. Marsikdo ne ve, da smo imeli tehnične posege tudi čez državno mejo, če nas je kak voznik poklical po telefonu 987. Z njim smo se dogovorili, kje nas počaka, in smo nato vozilo varno spravili domov. To se zgodi tudi, če pri nas ne moremo popraviti vozila tujega voznika, ki mu prav tako omogočimo prevoz do njegovega doma. To pomeni, da naša vlečna služba ne deluje le v Pomurju, ampak mnogo širše,« nam je ob obisku zatrdil vodja tehnične baze AMZS v Murski Soboti Stanko Brunec.
Zanimalo nas je, katere so najpogostejše napake, ki se pojavljajo na vozilih. »To so predvsem slabe baterije ali slabo nastavljeni motor, zaradi česar vozilo »zalije« in se ustavi na cesti. Zato so nujni naši posegi na kraju samem. Pogoste so tudi napake na gumah, ker so nepravilno nastavljene ali obrabljene. Poleg optike pa nastavljamo tudi vžig, popravljamo luči in druga manjša dela, , predvsem z računalniško vodenimi aparati. Skratka — pri nas delamo vse tisto, kar je treba hitro opraviti, zato ni daljšega čakanja,« pravi Stanko Brunec.
Na voljo so tudi ob praznikih in nedeljah
Njegovim besedam se pri-
Tudi veterinarska inšpekcija radgonske občine letos ni imela posebnega dela — preglede so opravljali po programu. Čistoča ob zbiranju mleka je v primerjavi z letom prej na višji ravni, poslabšalo pa se je zdravstveno stanje vimena krav molznic. Na pobudo občanov so opravili kontrolo virov nastajanja odpadkov in odplak, ki so lahko nevarni za ljudi, živali in okolje. Izdali so odločbe zasebnikom in družbenim organizacijam (VG Kapela), prav tako pa so predlagali dva gospodarska postopka in izrekli mandatne kazni pri kontroli živil živalskega izvora.
Seveda lahko inšpekcijske službe opravljajo svoje delo zares dobro ob sodelovanju z vsemi občani — to pa je v radgonski občini zadovoljivo.
Bernarda Peček
druži Stanislav Lepoša, ki je od začetka zaposlen v soboški tehnični bazi. »Tu je zmeraj kako delo, saj smo strankam na voljo ves dan, dežurstva pa imamo tudi ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Slednje imamo urejeno v sodelovanju z milico, ki nas pokliče ob nujnih primerih in smo venomer pripravljeni z našo vlečno službo. Storitve delamo vsem voznikom, ne glede na članstvo v Avto-moto zvezi Slovenije, čeprav imajo slednji nekatere ugodnosti. To so brezplačna vleka vozila — za poškodova
no vozilo je ta vleka do 500 kilometrov oddaljenosti — popravilo na cesti, ki ga stranka lahko plača s kuponi, brezplačna nastavitev luči in kontrola zavor, testiranje vozil, centriranje koles, nastavitev optike, test motorja in podobno.«
In kaj meni ena izmed strank? Tomislav Pejčič iz Murske Sobote nam je povedal: »Sem prihajam večkrat, ker so zaposlen) delavci prijazni in hitro odprvijo napako na vozilu. Tako nikoli ne čakam dalj časa, ampak pridem takoj na vrsto. Tokrat sem prišel zaradi zamenjave in uravnavanja gum. Za zdaj še nisem član Avto-moto zveze Slovenije, želim pa si, da bi to čimprej postal. Zvedel sem, da bom imel takrat določene ugodnosti pri zagotavljanju varnega vozila na cesti.«
V tehnični bazi AMZS v Murski Soboti zaenkrat ne načrtujejo novih zaposlitev, ker je kadrov za sedanje potrebe dovolj. Če bo. število voznikov naraslo, bodo morali razmišljati o novih zaposlitvah. To velja tudi za razširitev prostorov, saj so se že pogovarjali o možnosti uvedbe tehničnih pregledov vozil. Od te zamisli pa še nekaj časa ne bo nič, ker so nujna soglasja ustreznih organov in tistih delovnih organizacij, ki taka dela že opravljajo.
Milan JERŠE