Družbeni plani Ijudskih republik Te dni končujcjo sprejcmaiije družbe- nib. planov ljudskih rcpublik za 1. 1957*. 7 izglasovanjom republiškik plapov ima- ) sedaj tudi jx>drobncjc določene smer- .,ce g-ospodarskoga razvoja v republikah skladu z njihovimi posebnimi pogoji in ispodarskimi možnostmi, hkrati pa tudi skladu z osnovnimi nalogami in smotri, i so bili določcni z zvezuim družbenim ianom za spicšni gospodarski razvoj na- državc v letošnjcm letu. Tudi v repu- iških planili priliaja do popolnega iz- iza nadaljevauje splošne politike gospo- darske stabilizacijo. Pri razdelitvi družbenih sredstev &o v rcpnbliškili planih upoštevali splošne po-siavke zvcznega plana za ustvaritev ugodnejših pogojev za gosipodarski razvoj in boljše fuiikoioiiiranje komuualnega si-steina ter dclavskega sanioupravljanja. Težnje po krcpitvi materia-lne osnove ko-mun in gospodarskih nrjranizacij so prišle tlo izraza tudi v doloobali republiških pla-nov o gospodarskih instrunicntih. Z razde-litvijo sredstev je v 1. 1957 omogočen si-gurnejši položaj proračunov okrajnih in občinskih Ijudsikih odborov in so zago tovljena večja sredstva za družbone skla-de. Prav tako so bila povečana srodstva za prosto raapolaganje gospodarskih or-ganizacij. S tem so bile dane komnnam in gospodarskim orgaiiizacijam realne mož-nosti 7,& širšo iniciativo in popolnejše opravljanje svojc vloge. POVEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Ena iz-med splošuih značilnosti vscli ružbenih planov naših nrmblik za 1.1957 računanje z nadaljnjini občutnim po- stom induslrijske proizvodnje. V pri- icrjavi s planiranim splošnim poveča- in za vso državo (po zvczncm družbe- •u planu) računajo ropubliški plani s kim porasfoin industrijske proizvodnje posameznih republikah (1. 1956 računa- iio kot 100): FLRJ 113 Srbija 114 Hrvatska 109 Slovenija 107 Bosna in Hercegovina 115 Makedonija 124 Crna gora . 117 V republiških planib prihaja do izraza /nja, da ]>orast industrijske proizvodnje 'lagoma usmerijo k močnejšemu povc- ¦ iiiju blaga za potrebe osebne patrošnje izvoza kakor tudi na povečanje pro- i vodnje delovnih sredstev, ki bodo v prvi vrsti prispevala k izboljšanju pro- incta in povcčanju izvoza. Ka,ko računajo v posamc/nih gospodarsk« razvitejših re- i uhlikah s porastom proizvodnje glede na irošni namen, vidimo iz naslednjega . rcffleda (1.1955 smo vzeli kot 100): Delovna dukcijski Potrosno sredstva material ¦ bla«0 VSrbiji 112 115 114 Na Hrvatskem 110 114 108 V Sloveniji 107 108 110 Razen ]»lj rcduc preskrbe s surovinami in roprodukcijskim matferialoin iz doma- čc proizvodnje iu uvoza nuj omogoči po- rast industrijske proizvodnjc, s katerim računamo, izkoriščanje novih zrnogljivo- >\\. ki so začclc ol)ra{ovati med letom "6, kakor tudi zmogl jivosti, ki bpdo za- le obratovati letos. Največjo rezorvo za naclaljnje povečanje proizvodnje pa ven- rlarle prodslavliajo še neizkoriščenc mož- * Ljudska skupščina Črne gore bo 7a-!a razpravljati o prcdlogu svojega druž-oeira plana 27. februarja. nosti za popolno izkor.iščanje zmogljivo-sti in za porečanje delovne stori'lno®ti. Republiški plani posebno vztrajajo pri i/dvajanju vcčjih družbeuili sred.stev za širše izvujauje manjšili rekonstnikcij in raekmalizacij v scdanjili ijidustrijskib. ob-jektih. Prav tako pa ti plani opozarjajo t.udi na dcjstvo, da z določenim obscgam proizvoduje v mnogili prinicrih nc bodo izčrpane proizvajaine možnosii razpolož-ljivih zmogljivosti. Načctc pa so bilo tudi drugo možnosti za nadaljnje povečanjc proizvodnje, kakor so na iprimer: po{>ol-nejše izik-oriščanjo osnovnih sredstcv, k(>-operacija nied industrijskimi podjetji ka-kor tndi specializacija in racionalizacija proi/.vodnjc. Razumljivo jc, da zahtevajo vsi ti problemi prcdhodna proučevanja in podvzcmanjc potrebnili ukropov, ki so v republiških planih šele napovedani, a bi inorali v Diarsičcm prispevati k učinko-vitcjšcmu rešovanju problemov preusme-ritve de.Ia industrije v proizvodnjo potroš-ncga blaga. Družbeni plan Srbije račuua, da se bo letos pomombno povečala proizvodnja v reč industrijskih in rudarskik vejah (v prcizvodnji električnc cncrgije in premo-ga, v kovin«koprcde!ovalni in elcktroin-clustriji, v kemični, tekstilni in živilski industriji). Na Hrvalskem bo prcskrba industrije z električno cuergijo tudi letos pcriodični problem kljub izvedeni združitvi clektro-energetičnih sistemov Bosne in Hereego-vine ter Slavonije, ki je bilo izvedeno med 1. 1956, kakor tudi kljub za lotošnje leto doiočenili del za povezavo elektro-onergetskcga sistcma Bosne in Herccg«-vinc s sistcmom scvemozahodnc Hrvatskc in Slovenije z daljnovodom Jajce—Za-greb. Enak problcm glede možnosti enako-mernega preskrbovanja z električno ener-gijo poudarja lanih vsch republik prav zaradi pospe-ševanja gozdarstva oniojen obseg sernje na določene skupne kolifine za vse loto. RAZVOJ DRUGIH GOSPODARSKiH PODROCIJ V skladu z obsc#i>m in sirukturo inve-sticij določajo republiški plarri tudi po-rast gradbenih. del v ]. 195? s spremembo njihove strukture v korist gradnje objek-tov družbenega standarda, predvsem voč-je gradnje stanovanj: NARODM DOHODEK FLRJ 1955 IN 1956 (v milijardah dinarjev) škupni narodni dohodek DOHODEK PO VRSTAH DEJAVNOSTI: industrija in rudarstvo Kmetijstvo (^ozdarstvo Gradbeništro Promet Trgovina in gostinstvo Obrt 1955 1398 1956 1443 608 680 421 391 23 28 82 60 71 84 119 126 74 74 1955 1956 ?O LJUDSKIH REPUBLIKAH: Srbija 489 493 Hrvatska 385 597 Slovenija 229 245 Bosna in Hercegovina 189 202 Makedonija 85 79 Crna gora 21 22 Po gornjih podatkih, ki jih je objavil Zvezni zavod za stntistiko, se je povečal narodni dohodek od 1.398 milijard v letu 1955 na 14-13 milijard v 1. 1956. to jn za 43 milijard ali za nekaj nad 3 odstotke. Najbolj se je povečal dohodek v indu-striji, kjer olj povečala. V celnti bi bil dnhodek še mnojro bolj porastel. vc no bi bilo prišlo stran 34. II. 1957 NASA SKUPNOST do zmanjšanja dohodka v kmetijslvu (kl.jub povišanju cen) zn okrog 30 mili-jard — zaradi neugodne letine — in v 8'radbeništvu za okrog 22 milijord. Podatki za leto 1956 so ocenjeni, pred-vsern na temelju gibanja proizvodnje in »slug ter gibanja con. Potemtakeni feh pcdatkov ni mogoče imcti za dokončne. Ker je tu v povečanje dohodka vraču-nano tudi povišanje ccn. lahk« približno domnevamo, da se dcjansko (realno) cln-hoflftk iani ni povečal. Na k> |c imjbolj vplivala slaba knietijska proizvodnja. PLANIRANA RAZDELITEV SKUPiMH SREDSTEV ZA L 1952 (v milijardah dinarjev) FLRJ Srb. Htv. blov. BiH Mak. CG Skupna sredstva1 925,9 306,5 257,0 1S4.8 126,5 40,5 10,6 Od tega: Sredstva zveze 486,8 153,0 151,9 114*3 65,2 20,2 4,2 S reds t v a 1 j udski h. rcpubljk in ljud- skih odborov 214," 76,2 61,4 35.7 28,4 10,2 2,8 Sredstva gospodar- skih organizacij 68,5 25,5 20,4 10,8 8,6 2,5 0,7 Soc. zavarovanje 115.T 59,9 32,7 17,7 17,1 6,0 2,5 Druga sredstva2 38,2 11,9 10,6 63 7,2 1,6 0,6 1 Skuip.ua sredstva brez amortizacije (po računih zvez-nega družbenega plana). 2 Pod »drugimi sredstvi« so računane plače iz dobička, prispevek za družbene sklade kakor tudi dnige zakonske ob-veznoati gospodarskih organizacij. lndeka dolo-čenega obsega i-seh gradbenih del v 1. 193? (19% = 100) FLRJ 1ciiih planor Ijudskih rcpublik je pomernbna naloga pospešiti clelo v zvezi s prcjpmom okrajrih in ob-činskih družbenih planov. S tem bodo eplošne sraernice za razvoj našega gospo-riarstva v letošnjem letu kakor tudi za krepitev vloge komun in gos]H>darskih organizacij v tem razvoju sole konkrct-neje uveljavljene. S. Radevič