Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 5(1 grošev Leto V. CELOVEC, 10. junija 1949 Številka 23 Dva načrta za upravo Berlina Po treh zaporednih tajnih sejah so se začetkom tega tedna štirje zunanji ministri zopet začeli shajati na javnih zasedanjih. Po splošnih poročilih iz Pariza sodimo, da na teh tajnih sejah ni prišlo do nobenega zbližan j a med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo glede načrtov, o katerih so začeli ponovno razpravljati na javnih zasedanjih. Zunanjim ministrom sta predložena sedaj dva različna načrta za štiričlansko upravo Berlina. Ameriški načrt, ki ga zastopa zunanji minister Acheson, predvideva, da Nemci sami vršijo zakonodajne, izvršne in sodne oblasti in da si zavezniki obdržijo nadzorstvo le v nekaterih posebnih zadevah. Glede os-poravane pravice veta predlaga načrt, da je potreben za izvršitev odločb štiričlanske komandahture enoglasen sklep, da pa v slučaju, da ne pride do soglasnega sporazuma, lahko vsak poveljnik posameznega predela podvzame kakršne koli mere, katere smatra za potrebne. Zasedbene oblasti bi obdržale nadzorstvo nad: razorožitvijo in demilitarizacijo, reparacijami, dekartelizacijo, nad zaščito tujih interesov in nad zaščito in varnostjo zavezniških sil; dalje nadzorstvo nad jetniki, ki .so bili obsojeni pred zasedbenimi sodišči ter končno nadzorstvo pri volitvah. Nove vozne cene na cestni železnici v Celovcu Od sobote dne 11. junija t. 1. veljajo na cestni železnici in na omnibusih v Celovcu nove vozne cene. Te cene niso več enotne za vsako (daljšo in krajšo) vožnjo, kakor je to bilo do sedaj. Nove cene se ravnajo po razdalji in so zato deljene v tri skupine. Prvo skupino tvorijo razdalje v „notranjem mestu“. Ta okoliš omejuje glavni kolodvor, Vehkovška cesta, Križna gora, železniški most na Beljaški cesti. V tem oko-lišu stane vozni listek 50 grošev za vožnjo v eno smer in je ž njim dovoljeno enkrat prestopiti. Drugo skupino tvori „zunanje mestno območje“. Ta okoliš omejujejo končne postaje avtobusov v Št. Petru in na Rožni cesti ter končni postaji cestne železnice v Annabichlu in ob Vrbskem jezeru. V tem okohšu stane vozni listek 60 grošev. Tretjo skupino tvorijo vse proge, ki. segajo preko območja v drugi skupini. V območju te skupine stane vozni listek 50 grošev. — Za vožnje, ki segajo iz enega območja v drugo, veljajo sestavljene vozne cene, ki so od 60 grošev do največ 1 šiling. Za prtljago je treba plačati posebno pristojbino, ki je 50 grošev od vsakega komada brez ozira na razdaljo vožnje. Od sobote, 11. junija naprej so zvišane tudi vozne cene na Vrbskem jezeru. Nove cene živilom Zvezno ministrstvo za ljudsko prehrano je objavilo, da veljajo od 7. junija naprej za potrošinke tele cene živilom: Pšenični zdrob 2.50 šil., pšenična moka za kuho 2 šil., pšenična in ržena moka 1.46 šil., črni kruh 1.90 šil., beli kruh 2.45 šil., vse za 1 kilogram. Belo pecivo (žemlje) 17 grošev za komad, belo pecivo, neoblik. (gladki hlebčki) po 16 grošev za komad. — Normalni kristalni sladkor 4.10 šil., fini kristalni sladkor 4.24 šil., sladkor v prahu in v kockah 4.32 šil., za kilogram. —Točen pregled cen objavljamo na drugi strani. Zadeve, za katere bi nosili odgovornost Nemci sami, so: zaščita temeljnih pravic svobode, zaščita svobode uradno dovoljenih političnih strank, zaščita izvoljenih poslancev in mestnih uradnikov ter končno odnošaji do tujih oblasti. Temu načrtu nasproten je načrt Višinskega in vsebuje 12 točk, v katerih zahteva obnovo enotne komandanture štirih zasedbenih sil v nemški prestolnici, kar pomeni na kratko — stari veto. Ta načrt si lasti široke pravice za komandanturo, dalje izraža zahtevo po „svobodnih volitvah v vsem mestu“ pod nadzorstvom štirih velesil, ki naj bi jih izvedla komisija, ki bi jo sestavljale vse nemške stranke v Berhnu z enakim zastopstvom na eni strani iz sovjetskega predela in na drugi strani iz vseh treh zapadnih predelov skupaj. Po volitvah naj bi sestavili mestno upravo s „polnimi in primernimi pravicami“. Komandantura naj bi imela nadzorstvo nad takimi važnimi zadevami, kakor je javna varnost, nadzorstvo nad izvajanjem začasne ustave, Ob priliki druge obletnice Marshallovega načrta za evropsko obnovo je imel predsednik Truman govor, v katerem je ponovno poudaril, da so vse sile in vsa sredstva Združenih držav ameriških posvečena obnovi miroljubnega in gospodarsko razvijajočega se sveta. V prihodnjih letih se bo pokazala prelomnica, ki deli prejšnje stoletje jeze in nezaupanja od novega stoletja sodelovanja za mir in blaginjo vseh. Moč evropskega obnovitvenega načrta leži v volji zapadnoevropskih narodov, ki jo kažejo za sodelovanje med seboj. General Marshall je v svojem govoru zahteval, da stopi Atlantska obrambna pogodba takoj v veljavo, ker evropski obnoyitveni načrt sam ne zadostuje za zagotovilo bodoče varnosti zapadne Ev- V tukajšnjem časopisju je pred kratkim vzbudila veliko pozornost razprava proti Simonu Kompeinu, ki je prišel preteklo sredo 1. junija pred britansko vojaško sodišče v Gradcu in katere izid je bila obsodba Kompeina na tri mesece zapora. Dejstva, ki se nanašajo na to razpravo, so sledeča: „Volkswille“ je 29. aprila 1949. objavil članek pod naslovom: „Kako dolgo bo še trajal teror britanskega vojaškega sodišča na Koroškem?“ Britanske oblasti so smatrale, da je s tem član-kom prekršil določbe Zavezniškega sveta. izdane 1. oktobra 1945., ki se nanašajo na svobodo tiska in ki jih vsi časnikarji v Avstriji dobro poznajo. Britanske oblasti pa le niso hotele ukiniti lista ali podvzeti bolj stroge ukrepe proti njemu, odločile so se le, da naslovijo svarilo na odgovornega urednika, da so taki članki za nje žaljivi. Z ozirom na to so pozvali Simona Kompeina kot odgovornega urednika, naj se javi pri britanskih oblasteh. Namesto da bi se Simon Kompein odzval temu ukazu, je odklonil ta poziv. Ta odklonitev je bila namerno neupoštevanje imenovanje in odstavitev odgovornega osoblja v vladnih oddelkih in trgovina z zapadnimi conami Nemčije. Mestnemu magstratu in mestni skupščini naj bi bile pridržane take krajevne zadeve, kot je skrb za kurivo, prevoz, pošta in telegraf, sodne zadeve, zadeve vzgoje in javnega zdravja. V slučaju nespora-zumljenja pa bi tudi glede teh zadev razpravljali na komandanturi. Zon na iob . . . Iz Beograda poroča Reuter, da je jugoslovanska vlada izgnala 7. junija iz Jugoslavije štiri uradnike madžarskega poslaništva, ker „so se bavili z vohunstvom in zlorabljali svoje diplomatske privilegije“. Madžari so morali zapustiti Jugoslavijo v teku 48 ur. Prejšnji dan pa je madžarska vlada zahtevala odpoklic štirih uradnikov jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti kot protest proti izjavam, ki so jih Jugoslovani podali proti Madžarom pred sodiščem v Novem Sadu. rope. General Marshall je rekel: „Občutek varnosti je bistveni predpogoj za bodočnost Evrope in sveta. Atlantska obrambna pogodba je pomembna za bodoče ukrepe, ki so potrebni za novo-vstalo Evropo.“ 279 milijonov dolarjev za Avstrijo Evropski obnovitveni načrt predvideva za gospodarsko leto 1949/50 za Avstrijo vsoto 279 milijonov dolarjev. Od tega odpade 210 milijonov dolarjev na neposredno in 69 milijonov dolarjev na posredno pomoč. Letos bodo pošiljke živil nekoliko manjše, zaradi tega pa bodo pošiljke surovin večje, da podprejo na ta način avstrijsko obnovo. britanskih oblasti, česar ni mogoče spregledati. Zaradi tega je bil Simon Kompein obtožen, da se osebno ni pokoril ukazu britanskih oblasti. Na razpravi pred sodiščem je Simona Kompeina zastopal avstrijski odvetnik, ki je utemeljil obrambo obtoženca s tem, češ da je Kompein mislil, da ima s pravnega stališča prav, če pa ni imel prav, pa tega ni storil z namenom, da prezre britanske oblasti. Predno je sodnik izrekel obtožbo, je dovolil obtožencu, da se zagovarja. Kompein je nato zavrnil ves zagovor, ki ga je podal njegov odvetnik in znova izjavil, da ne mara priznati oblasti britanskega sodišča. Po britanskih zakonih ima Kompein pravico, da vloži pritožbo glede spremembe njegove kazni. Na vsak način pa bo njegova kazen avtomatično v doglednem roku iznova preiskana. Končno poudarjajo, da je bil Kompein obsojen samo zaradi osebnega prestopka in ne zaradi tega, ker je njegov časopis prekršil določbe zavezniškega sveta, ki se tičejo svobode tiska v Avstriji. (ACA) Jame milil Veliki filozof Bertrand Rüssel o pravilnem mišljenju Tekom vsega svojega dolgega življenja je bilo vse moje delo usmerjeno v to, da dosežem dve najbolj zaželeni stvari: jasno misliti in toplo sočustvovati. Od začetka sta ti dve stvari ostali med seboj več ali manj ločeni in s težavo sem nihal od ene do druge; ko sem bil srečen, sem verjel v prvi vrsti v jasno misel, ko pa sem bil nesrečen, sem verjel v prvi vrsti v pomembnost toplega sočustvovanja. Postopoma pa sta se ti dve stvari strnili v eno celoto. Prišel sem do spoznanja, da je mnogo nejasnega mišljenja odgovorno za krutost in na drugi strani, da je mnogo krutosti na svetu zaradi praznovernih vraž, ki bi jih jasno mišljenje lahko gladko ovrglo. Ko sem bil mlad, se mi je zdelo, da je lažje misliti jasno kakor pa sočustvovati. Zdelo se mi je tudi, da mora jasno mišljenje privesti do nedvomnega znanja. Zaradi tega sem preživel večino svojega delovnega časa do 38 let v tem, da sem raziskoval matematične probleme, ker v matematiki, če nikjer drugje, je mogoče — vsaj tako sem si jaz mislil — odkriti nesporno resnico. Kot posledica teh let raziskovanja je knjiga o matematični logiki, katero so mnogi hvalili, a redki čitali. Prva svetovna vojna me je privedla od abstraktnih problemov k vsakdanjim problemom življenja. Pretreslo me je dejstvo, da mnogi uživajo nad vojno in ^mislil sem, da to kaže na prevladujoče izmaličene nagone in uničevalne težnje, ki bi jih moral preprečiti boljši sistem. Napisal sem knjigo „Načela socialne obnove", ki je imela na moje veliko začudenje velik uspeh; do takrat nisem nikdar verjel, da bi moje pisanje kdaj koli ugajalo širokemu krogu. V vojni, toda ne v vojni proti Hitlerju, sem bil pacifist in zaradi tega prepričanja sem preživel nekaj mesecev v ječi. Ruska revolucija me je najprej navdala z navdušenjem, toda ko .sem šel v Rusijo leta 1920., sem se prepričal, da je komunistični režim strašen in Lenin (s katerim sem imel dolg razgovor) je bil ozkosrčen in krut fanatik. Rusija me je potrdila v prepričanju, da kar koli je dobrega, lahko najdemo le v posameznikih in ne v družbah, posebno pa ne v družbah, ki so zgrajene umetno kakor stroji in ki služijo namenom izven sebe, ki so utelešeni v „führ'erjih“ ali „gene-ralisimih" ali diktatorjih katerekoli vrste. Kitajska, kjer sem živel eno leto, me je prav tako privlačila, kot me je Rusija odbijala, toda ta privlačnost je bila deloma melanholičnega značaja.'Tam sem videl starodavno in prelepo civilizacijo v procesu razpadanja zaradi dotika z mehaniziranim Zapadom. Moji prosvitljeni kitajski prijatelji so rajši imeli ceneno pohištvo iz zapadnih to-varn kakor pa svoje prelepe opreme, ki bi jih takrat lahko nakupil za malenkosten denar v trgovinah s starim pohištvom. Slabe reprodukcije zapadnih slikarjev so našle več občudovalcev kakor pa izredne lepe slike, ki so jih napravili kitajski umetniki v prejšnjih stoletjih. Toda proti tem estetičnim zablodam moramo postaviti dejstva, ki jih moramo verjetno smatrati za bolj važna: kitajski kmetje stradajo in samo zapadni način proizvodnje jim lahko nudi možnost zadostne prehrane. Druga svetovna vojna in leta po njej so me privedla do občutka, da mi je ostalo malo, kar bi mogel napraviti z ozirom na socialne in politične probleme. Zaradi tega občutka sem se v glavnem zopet povrnil v čisto teoretično (Nadaljevanje na 2. strani) TRUMAN: Marshallov načrt je prinesel mm obdobje sodelovanja Dejstva v zadevi Kometa PoMiini pregled Piti junij - drugi obletni» govora u Harwirdu KRONOLOŠKI PODATKI GLAVNIH DOGODKOV O GOVORU GENERALA MARSHALLA ITALIJA Uprava za gospodarsko sodelovanje poroča, da v Italiji že prodajajo prve poštne znamke na čast Marshallovega načrta. Slika na znamkah prikazuje ladjo, ki vozi tovor ERP. Italijanski delavec pa pozdravlja z nakovalom, kladivom in kleščami ladjo. Na dolnjem levem vogalu so črke ERP. Znamke so po 5, 15 in 20 lir. Uprava za gospodarsko sodelovanje izjavlja, da je izdala italijanska vlada te znamke kot znak. da ceni pomoč Marshallovega načrta. GRČIJA Odlični vojaški begunci, ki so zdaj v Solunu, pripovedujejo o težkih porazih grških gveriljcev in komunističnih organizacij na Peloponezu v letošnji spomladi. Višji uradnik komunističnega pokrajinskega odbora na Peloponezu je priznal, da so gveriljci pri splošnem umiku proti jugu popolnoma izgubili stik s svojimi obveščevalnimi središči v mestih in vaseh. Posledica smrti petih odličnih vojaških in političnih voditeljev in aretacije mnogih drugih je bila, da se je mnogo civilnih straž in gveriljskih edinic predalo. Gveriljci so se radi predali, ker so zvedeli, da grška nacionalna vojska dobro postopa z ujetniki. Veliko število članov stranke, ki so bili pogojno obsojeni in so se tako izognili zaporu, so se zatekli pozneje v glavna mesta kot begunci, so tam podpisali izjave, da se odrekajo komunizmu, zatrjujoč, da so jih gveriljci nasilno spravili v svojo vojsko. Male skupine od 25 ljudi, katere so sestavili od ljudi, ki so pobegnili iz pokrajin Eleje, Akhale in Olimpije, da uničujejo grške nacionalne prometne zveze na severu, so bile uničene, ker je prebivalstvo vasi vedno pomagalo grški nacionalni vojski. ČEŠKOSLOVAŠKA Vršilec dolžnosti načelnika češkoslovaške vojaške misije v Berlinu, dr. Be-drich Bruegel, je v znak protesta proti politiki svoje vlade odstopil in pobegnil na zahodno področje. Po komunističnem državnem udaru v februarju 1948 je Bruegel žc sedmi član misije, ki išče azil na zahodu. V dopisu, s katerim javlja svoj odstop, naslovljenem na Arturja Lundo-na, namestnika zunanjega ministra Če-škoslovaške, obtožuje Bruegel sedanjo češkoslovaško vlado, da postaja „podkupljiva in pokvarjena diktatura“ in izjavlja, da je glavni razlog njegove de-misije dejstvo, da češkoslovaške oblasti samovoljno zapirajo, obsojajo in mučijo češkoslovaške državljane. Nadalje obtožuje češkoslovaške oblasti, da skušajo z marksističnimi metodami zatreti ideale svobode in človeštva. lasne misli (Nadaljevanje s 1. strani) delo — o zgodovini filozofije in o temeljih znanosti. Samo en kratek trenutek sem upal, da bo atomska bomba pretresla svet tako močno, da se spametuje, toda Sovjetska zveza je preprečila, da bi prišlo do tega. Danes se svet čudovito razlikuje od onih viktorijanskih časov, druge polovice zadnjega stoletja, v katerih sem rastel kot otrok. Za človeka, ki se spominja dogodkov pred 50 leti — in jaz se jih spominjam — je treba težkih naporov, da razume današnje čase in da se jim prilagodi. Naša doba je trda in nevarna in polna negotovosti; za one, ki niso zelo revni, je manj prijetna, kot so bili časi, ko sem bil jaz mlad. Toda današnji časi so izredno zanimivi in imajo v sebi jedro neizmerno dobrih možnosti. Kar so dosegli v Veliki Britaniji z ozirom na zmanjšanje največje bede, je podlaga za velika upanja, ki so se do pred-kratkim zdela pravljična. Vkljub vsemu, kar človek vidi in ga boli, sem še vedno srečen, da sem živ in moja prisrčna želja je, da bi vedel, kakšno bo naslednje poglavje v knjigi človeške usode. SOVJETSKA ZVEZA Ameriški dopisniki poročajo iz Moskve, da so dajatve kmetijskih posestev, katere so pred 20 leti Sovjeti prisilno kolektivizirali, še vedno nezadovoljive po poročilih, ki jih je objavil komunistični list „Pravda“. „Pravda“ trdi. da se morajo dajatve vseh proizvodov živinoreje na teh kmečkih posestvih zvišati od 50 do 100 od sto v manj kot treh letih. „Pravda“ navaja, da so vzroki teh nezadovoljivih dajatev sledeči: živino ne redijo pravilno, kolektivna posestva in središča za sprejemanje mleka in pridelovanje izdelkov (sira in masla) nimajo primerne opreme. Število državnih podjetij za izdelovanje masla in sira ni zadostno, kolektivne zadruge pa si ne upajo predelovati mleka. Stranskih proizvodov sladkornih in alkoholnih industrij ne uporabljajo za krmo na kolektivnih posestvih. „Pravda“ pravi tudi, da kakovost kož in volne, ki jih proizvajajo na kolektivnih posestvih, ni dobra. Komunistična protiverska gonja Znani ameriški list „Washington Star“ razpravlja v uvodnem članku o protiverski gonji v vzhodni Evropi. List pravi, da je protiversko gibanje v močno katoliški Poljski naravno bolj počasno kakor na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Nadalje poudarja, da je protest praškega nadškofa Berana, poglavarja rim-sko-katoliške hierarhije na češkoslovaškem, katerega je poslal visokemu uradniku češkoslovaške vlade, zelo važna listina. Nadškof omenja v tem protestu spor med Cerkvijo in državo na Češkoslovaškem in v drugih vzhodnih državah, ki so pod nadvlado komunistov. Nadškof je naslovil ta protestni opomin na Alos Petra, ki ni samo visok komunistični funkcionar in minister, ampak tudi vodja katoliške ljudske stranke, ki jo podpirajo komunisti. Edina razlika med protiverskimi gonjami v državah vzhodne Evrope je ta, da nekje napredujejo bolj počasi, drugod pa hitreje. V močno katoliški zemlji ,kot je Poljska, je neka previdnost nujna. V drugih zemljah, kjer je rim-sko-katoliška Cerkev manjštevilna in kjer ima manj ugleda, nastopajo proti njej bolj brezobzirno. To smo nedavno videli na Madžarskem in zdi se, da se sedaj isto dogaja na Češkoslovaškem. Nove cene za mlevske proizvode, kruh in belo pecivo ter za sladkor veljajo od 7. junija t. 1. in veljajo za celo državo. Osnovne cene m moko: za 100 kg Pšenični zdrob W 500 S 219.90 pšenična moka za kuho W 1050 S 151.80 pšenična krušna moka W 1800 in ržena moka R 1550 S 116.— rženi otrobi S 30.— pšenični otrobi S 36.— Pri prodaji pšenične moke za kuho W 1050 kot moke za gospodinjstvo se zviša osnovna cena od 151.80 S na 170.30 za 100 kg. Izenačevalni prispevek za prevoz je za moko za 100 kg S 1.70. Zaslužek pri prodaji moke na veliko je za 100 kg S 6.50. Sortimentni pribitek je za 100 kg S 1.50. Cene za potrošnike: za 1 kg Pšenični zdrob W 550 S 2.50 Pšenična moka za kuho W 1050 S 2.— Krušna moka (W 1800 in R 1550) S 1.46 Črni knih S 1.90 Beli kruh S 2.45 V nedeljo 5. junija je bila druga obletnica govora, ki ga je imel na harvardski univerzi bivši zunanji minister George C. Marshall, v katerem je pozval evropske države k sodelovanju pri evropski obnovi in proglasil dobro voljo Združenih držav za podpiranje takega programa. Podajamo kronološko glavne dogodke, ki so sledili slovitemu govoru generala Marshalla: 1947 17 junija — Sestanek zunanjih ministrov Velike Britanije in Francije, na katerem sta razpravljala o načrtih za gospodarsko obnovo. 19. junija — Zunanjega ministra Sovjetske zveze Molotova povabijo k udeležbi pri francosko-britanskih razgovorih. 27. junija — Zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze se sestanejo v Parizu. 2 julija — Umik Sovjetske zveze napravi konec konferenci zunanjih ministrov. 3. julija — Velika Britanija in Francija povabita 22 drugih evropskih držav na konferenco v Pariz, kjer naj se pripravi odgovor na govor generala Marshalla. 9. julija — Poljska, Jugoslavija, Ro- General Elasa se odreka koiMiitislični stranki General Mandakos, voditelj Elasa, ki je za časa decembrske revolucije vodil operacije v Atenah, je med tistimi, ki so se odrekli grške komunistične stranke zaradi njene macedonske pohtike. Kakor poroča atenski tisk, so generala Mandakosa, ki je bil deportiran v aprilu 1947, sedaj izpustih iz Makronisosa, kamor pošiljajo komuniste in komunistične simpatizerje na prevzgojo. Že prej so v tisku sporočili, da bodo izpustili nad 160 civilistov iz taborišča za civiliste v Makronisosu. Ti civilisti so zaprosili v izjavi, da bi jih izpustih. V tej izjavi so obsodili komunistčno stranko zarad izdajstva, ker stremi za odcepitvijo Macedonije od Grčije. Gospa Zachariades in Dimitrij Za-chariades, mati in brat Nikolaja Zacha-riadesa, komunističnega voditelja, sta tudi dala izjavo policiji, v kateri prosita, dasta prostovoljno in po svoji lastni pobudi izjavila, da nista v nobeni ideološki zvezi z Nikolajem. Obsodila sta politično nasilje, zločinske akcije gveriljcev in politiko, katera gre za odcepitvijo delov Grčije, kar smatrata za veleizdajo. Belo malo pecivo (oblikovano) žemlje za komad s 0.17 Belo malo pecivo (neoblikovano) gladki hlebčki za komad S 0.16 Popusti (rabat) pri odvzemu na veliko: pri črnem kruhu 13 grošev, pri belem kruhu 15 grošev za vsak kilogram; pri malem belem pecivu (oblikovanem in neoblikovanem) po 2 groša pri komadu. Sladkor za potrošnike One pri prodaji iz tovarne: za 100 kg navadni kristalni slador S 356.52 lini kristalni sladkor S 368.52 sladkor v kockah in v prahu S 376.52 Cene za potrošnike: za 1 kg navadni kristalni sladkor S 4.10 fini kristalni sladkor S 4.24 sladkor v prahu in v kockah S 4.32 Zaslužek pri veletrgovcih je določen za Dunaj na 5%, za dežele pa na 6%. Zaslužek pri trgovcih na malo je določen za Dunaj na 10%, za dežele pa na 9% od cene na debelo. munija in Bolgarija odklonijo vabilo na to konferenco. 10. julija — Tudi Madžarska, Albanija in Finska odklonijo vabilo. Češkoslovaška je najprej vabilo sprejela, zdaj ga odklanja. 12. julija — Predstavniki 16 evropskih držav, ki so vabilo sprejele, se sestanejo v Parizu. 16. julija — Konferenca evropskih držav ustanovi odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje. Tehničnim odborom za prehrano in poljedelstvo, za železo in za jeklo in za prevoze naročijo, da izdelajo poročilo. 6. oktobra — Kominform, predstavnik komunističnih strank devetih držav, se organizira za pobijanje Marshallovega načrta in „imperializma Združenih držav“. 17. decembra — Kongres odobri začasno pomoč 522 milijonov dolarjev za Francijo, Avstrijo in Italijo. 1948 3. aprila — Predsednik Truman podpiše zakon 1948 za podpore tujini. 9. aprila — Paul G. Hoffman položi prisego kot upravnik ECA. ECA izda prvo odobritev za nakup živil, goriva in drugega nujno potrebnega blaga v vrednosti 21 milijonov dolarjev za Avstrijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Nizozemsko. 15. aprila — Parnik „John H. Quick“ odpluje iz Galvestona v Teksasu proti Franciji s prvim tovorom blaga, ki ga finansira ECA. 16. aprila — Predstavniki držav ERP se sestanejo v Parizu in podpišejo dogovor za gospodarsko sodelovanje. — Ustanovljena je evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje. *22. aprila — W. Averell Harriman imenovan za posebnega predstavnika Združenih držav v Evropi. 16. julija — OECE prevzame nalogo priporočanja nakazil podpor Združenih držav raznim državam ERP po njihovi potrebi. 8. avgusta — Odobritve ECA za nakupe prekoračijo milijardo dolarjev. • 11. septembra — Veleposlanik Harriman označi začasen dogovor OECE o prvem letnem programu za „realizacijo največjega pomena“. 8. oktobra — Glavni sindikalni voditelji držav ERP se sestanejo v Parizu in razpravljajo o podpiranju obnovitvenega programa po delovnih silah: poslušajo poslanico zunanjega ministra Marshalla. 16. oktobra — OECE predloži: veleposlaniku Harrimanu prvi letni program. Podpis dogovora za medevropska plačila. 28. oktobra — Nakupne odobritve presežejo vrednost dveh in pol milijard dolarjev. 3U decembra — Svet OECE sprejme poročilo o programu 1949/50 in začasno poročilo o štiriletnem programu. 1949 15. februarja — V Parizu se sestane pod predsedstvom Paula Henryja Spaa-ka odbor devetih ministrov, ki proučuje eventualne spremembe v ustroju OECE, ki naj povečajo uspeh dela te organizacije. 17. februarja — Svet OECE, dvignjen na stopnjo ministrskega sveta, se sporazume: 1. o ustanovitvi posvetovalnega telesa osmih ministrov; 2. o postavitvi temelja za delovni načrt za 1949-1950. 8. marca — Posvetovalna skupina predlaga skupne delovne smernice za 1949/50. 8. aprila — Ameriški senat odobri s 77 proti 7 glasovom nadaljevanje podpor ERP. 12. aprila — Reprezentančna zbornica odobri nadaljevanje ERP z 354 proti 48 glasovom. 16. aprila — Prva obletnica OECE. 39. aprila — Predsednik Truman podpiše zakonski načrt za odobritev 5.580,000.000 dolarjev za nadaljevanje podpor ERP za dobo 15 mesecev. 11. maja — Nakupne odobritve ECÄ se približajo pet in pol milijardam dolarjev. (ECA) Wove cene za mlevske proizvode, kruh in sladkor Države, ki so pod komunističnim nadzorstvom ,vedno zatrjujejo, da je prav nadzorstvo zahodnih držav nad njihovim izvozom vzrok njihovega zakasnelega razvoja. Toda to vprašanje je treba osvetliti z raznih strani. Upoštevati moramo razne sovjetske omejitve v trgovini med Vzhodom in Zahodom. Nekaterim vzhodnoevropskim državam je prepovedano trgovati tako, kot bi bilo zanje najbolj koristno. Te države so se same označile na sejah gospodarske ko misije za gospodarsko manj razvite. Zaprosile so komisijo za pomoč, ki naj bi pospešila njihov gospodarski napredek. Nekatere teh držav so obtožile Združene države, da so one krive njihovega zaostalega gospodarskega razvoja. Ako hočemo ugotoviti, kdo je zakrivil zakasnitev v razvoju vzhodnoevropskih držav, moramo proučiti njihovo trgovino. V tekočem letu bodo vzhodnoevropske države po dosegljivih podatkih zamenjale med seboj za 2,100 milijonov blaga. Lansko leto so zamenjale za 1,600 milijonov dolarjev dobrin. Z zahodnoevropskimi državami pa bodo zamenjale nekaj manj kot za 2 milijardi dolarjev blaga. Približno 1.200 milijonov dolarjev ali pretežni del od 2.100 milijonov dolarjev predstavlja uvoz v druge vzhodnoevropske države ter izvoz iz njih. Seveda ne smemo pričakovati, da bi velik odstotek tega blaga tvorili stroji ali pa naprave, ki so potrebne za gospodarski razvoj. Dejansko znašajo stroji le 10% vsega blaga in več kot četrtina te omejene količine gre za uvoz v Sovjetsko zvezo iz drugih vzhodnoevropskih držav. Sovjetska zveza res pošilja nekaj industrijske opreme drugim đržavaim Toda natihoma je shšati veliko pritožb, da so te dobave zelo počasne, da je poslano blago slabe kakovosti in tehnično zastarelo. Večino blaga, ki ga Sovjetska zveza izvaža v svoje podložniške države, tvorijo gorivo, surovine in živila. Brez dvoma je to blago koristno, vendar pa ni tako, da bi dejansko pospeševalo gospodarski razvoj manj razvitih držav. V mnogih primerih izvaža Sovjetska zveza te surovine zato, da jih države predelajo in zopet izvažajo v Sovjetsko zvezo. Cesto gre to na račun reparacij. Ali taka trgovina res pospešuje gospodarski razvoj v vzhodni Evropi? če ne bi bila vzhodna Evropa tako vezana s političnimi dvostranskimi trgovskimi pogodbami, bi prav gotovo našla bolj dobičkanosna tržišča za premog, petrolej, les, žito in pepeliko ter sploh za blago, ki ga lahko izvažajo manjše vzhodnoevropske države. Seveda bi te države lahko poiskale boljša tržišča, če bi smele sklepati take trgovske zveze, ki bi bile zanje najbolj koristne in ne bi prodajale redkih in važnih surovin državam z bistveno enakim gospodarstvom. Taka izmenjava sploh ni trgovina, temveč enostavno izkoriščanje. Jasno je, da tako gospodarstvo ne pospešuje blagostanja v vzhodnoevropskih državah. Posebno v sedanjem času bi manjše vzhodnoevropske države lahko našle primernejši način trgovanja z ostalim svetom, ki bi bil zanje mnogo koristnejši, seveda če bi se smele ozirati na lastno korist in ne na koristi Sovjetske zveze. Živila in surovine, ki jih vzhodna Evropa izvaža, so na svetovnih tržiščih v nezadostnih količinah ter so se njihove cene znatno dvignile v primeru s predvojnim časom. Cene tovarniških izdelkov, ki jih vzhodna Evropa izvaža, pa so padle. Na ta način bi blago v vrednosti več milijard dolarjev, ki sedaj kroži med vzhodnimi državami, lahko prišlo v druge dele sveta. Nasprotno pa bi vzhodna Evropa uvažala blago iz industrijskih držav, kar bi bilo velikega pomena za njen gospodarski razvoj. Seveda pa taka trgovina in tak gospodarski razvoj vzhodnoevropskih držav ne bi prav nič koristila namenom Sovjetske zveze ter njenim političnim in gospodarskim ciljem v vzhodni Evropi. Vse kaže, da hočejo Sovjeti spraviti manjše države v svojem podložniškem taboru čisto na beraško palico. Istočasno pa Sovjetska zveza nudi malo blaga, ki je potrebno za gospodarski razvoj vzhodne Evrope, in hkrati uvaža iz nje važne surovine, kot so premog, aluminij, les, petrolej, svinec itd. Sovjetska zveza na ta način ne porabi samo prekomerne količine blaga vzhodne Evrope, ki je določeno za prodajo, temveč skuša stalno držati vzhodno Evropo v gospodarski odvisnosti. Prav tako tudi omalovažuje trgovske odnošaje med manjšimi podložniškimi državami, da ima tako lahko v svojih rokah vse večje trgovske zveze. Da je to izkoriščanje vzhodnoevropskih držav in njihove trgovine zelo koristno za sovjetske politične cilje, je samo po sebi razumljivo in ni treba posebej poudarjati. (AIS) in tako odvzeli komunistom razna agitacijska gesla. Procesi in čistke leta 1936 v Sovjetski zvezi so mnogo doprinesli k temu, da sem spremenil svoje misli o komunizmu. Buharin, Kamenev, Rikov in mnogi drugi najožji prijatelji Lenina so bili obsojeni in ustreljeni. Za časa mojega bivanja v Sovjetski zvezi sem poznal osebno mnogo sovjetskih voditeljev. To so bili resnični voditelji komunizma in, ko so ti bili odstranjeni, je prešla oblast v roke Stalina in predstavnikov modernega tolmačenja komunizma. Vedel sem tudi, da bi ti ljudje — ljudje osebnega prepričanja — nikdar^ne priznah zločinov, katerih so jih obtožili, ako jih ne bi mučili na najbolj znanstveni način in jim grozili s smrtjo njihovih žen in otrok. Le zaradi tega so priznali ti ljudje svojo krivdo in zločine, za katere je na tisoče ljudi vedelo, da jih niso nikdar zakrivili. Po teh čistkah so me moji prijatelji po vrnitvi iz Sovjetije preplavili s pripovedovanjem o terorju, ki je tam vladal in o padanju življenjskega standarda ruskih delavcev. Takrat je pričela komunistična partija izvajati v Združenih državah politiko takoimenovanega boja proti „buržuj-skemu liberalizmu“. Nižji člani partije niso imeli več besede v političnih vprašanjih, o katerih so odločali izključno voditelji. Čeprav sem jaz bil voditelj in se me ta sklep ni tikal, sem vseeno proti temu protestiral. Nižji člani partije so lahko samo pritrdilno glasovali. Kdor je hotel glasovati proti, je bil avtomatično izključen. Vse to in razni drugi spori so dovedli končno leta 1942 do mojega preloma s partijo .Vsa kasnejša leta so vršili name hud pritisk, da bi se vrnil v partijo, a zaman. Jaz bi vsega tega nikdar ne pisal, če ne bi prišlo do komunističnega državnega udara v Češkoslovaški. Smrt Jana Masaryka je povzročila, da sem .se odločil boriti se proti komunizmu in ne več stati ob strani. Masaryk je bil velik liberalec in naprednjak, svet je zgubil z njim enega od svojih najboljših državljanov.“ Tiskarski škrat! V zadnji štev. našega lista je tiskarski škrat na str. 6 v zdravstvenem članku „Žolčni kamni“ napravil neljubo pomoto in sicer v 2. stolpcu na sredi v odstavku „Pri napadih...“: Namesto: „...in se poti en dan!“ se mora glasiti: „.. .in se posti“. Ameriški komunist izstopil iz stranke Paul Crouch, bivši visoki funkcionar ameriške komunistične stranke, opisuje v „Saint Louis Post Dispatchu“ dogodke, ki so dovedli do tega, da se je ločil od stranke. O tem piše med drugim: „Člani komunistične stranke se skoraj brez izjeme ločijo od stranke šele po mučnih in trpkih skušnjah. Komunistična miselnost je premočna, da bi bila lahko premagana na en mah. Hočem navesti v kratkem dogodke, ki so dovedli do moje ločitve od stranke. Ko sem bil leta 1933 komunistični organizator za državo Utah, me je državni voditelj komunistične stranke po- klical na odgovornost, češ da nisem napadel „demagoškega značaja Roosevelta in njegove uprave“. To svojo obtožbo je ponovil tudi na sestanku central-*nega komiteta v New Yorku. Jaz nisem hotel napadati na ukazani način Roosevelta zaradi dobrega vtisa, ki ga je napravil na mene. Ko je Roosevelt kasneje postal predsednik, so ga kmalu visoki funkcionarji komunistične stranke silno zasovražili, predvsem zaradi njegovega „New Deala“ (delovni načrt), ki je preskrbel delo tolikim ljudem in zaradi njegovih gospodarskih načrtov, ki so dvignili materialno življenjsko raven delavcem gunt ^Zgodovinska povest 5pisa! dp Ožbolt J/oumg (Nadaljevanje) 29. „Kaj pa s teboj, Miklav France iz Lepen, ti imaš dober jezik.“ „E, moj jezik je okoren“, se hram imenovani, v resnici pa ga je bilo strah, posebno še, kaj k temu poreče njegova žena, „Ti moraš iti in vidva Štefan in Pastork iz Bele, tedaj nas je šest.“ „Midva imava predaleč“, ugovarjata nazadnje imenovana kmeta, „pa prave obleke tudi nimava.“ „Če pa bosta hotela v nebesa, pa^ ne bo predaleč, glej jih strahopetneže“, pravi samozavestno Vegi. „Za božjo stvar se mora vse pretrpeti.“ In pritrdili so kmetje in zopet dvignili kozarec, da porabijo Veglovo razpoloženje še za en bokal, ki ga je dal tudi takoj prinesti. „Tedaj šest, še štirje manjkajo“, pravi Vegi. „Aha, glej ga, tam v kotu se Stiska, čakaj, ptiček, moj sosed Vrbnik, ti mi ne uideš.“ „Pusti me ob strani“, se brani imenovani. „Seve, seve ,misliš, ker stanuje pri tebi flegar, se moraš izmuzniti; toda iz tega ne bo nič, ti moraš z mano!“ „Kdo pa drugi“, se zglasijo že izbrani, „ti boš vsaj več korajže imel in znaš bolj z gosposkimi govoriti.“ „Tedaj sedem“, šteje Vegi in moli še tri prste leve roke kvišku. „E, kaj bomo dolgo premišljevali in ugibali“, meni nazadnje Vegi; „Avprih iz Lepene ter Lipš in Jurjevec iz Rem-šenika še pojdejo!" Ni bilo ugovora, ker ti so vedeli, da Veglu ustavljati se ravno toliko pomeni kakor metati bob ob steno. „Tedaj deset nas je,“ pravi Vegl^ ter pogleda zadovoljno po zbranih možeh; „na to pa pijmo; korajža velja!“ Dobrodošel je bil vsem ta poziv, zato so se mu odzvah urno in krepko, tako da je moral Kocelj skočiti zopet v klet. „Kdo pa gre iz trga?“ vpraša sedaj Vrbnik, želeč si, da pride v njih družbo kak vplivnejši mož. „To naj odloči trški sodnik,“ meni Vegi; „sicer pa ne dolgo premišljevati; zakaj kdo bo drugi kakor Kocelj in Tinči.“ „O, to pa že ne,“ ugovorja Kocelj, ki postavi poln bokal na mizo in piha na vso sapo, „saj vidiš, da sem že star; pa naduho imam.“ „A glej ga, junaka, vino pa znaš nositi iz kleti; kdor ni z nami, je proti nam,“ izjavi oblastno Vegi. Kocelj se popraska za ušesi; saj stvar ni tako lahka — gosposki se noče zameriti ,a dobrih pivcev bi tudi ne izgubil rad. „Pa bi mogoče Boštej šel,“ predlaga Kocelj. „Ti si starejši, pa tudi prvi svetovalec ,to kaj zaleže, kar ti rečeš,“ ga povzdiguje Vegi. „Seve, Kocelj je mož na mestu,“ mu vsi kmetje pritrdijo, upajoč, da se še tudi tu najde kaka prilika za bokal boljšega. „Kaj pa s Škopnikom?“ „He, he, ta bi bil pravi,“ se zasmeje Vrbnik; „ta drži z gosposko. To bi bilo toliko, kot kozla napraviti za vrtnarja.“ „Tako bo najboljše, kakor sem rekel,“ meni Vegi; „še danes govorim z gospodom župnikom in sodnikom.“ In trčili so, tudi Kocelj je vzel iz omarice svojo kupico, ki jo je imel vedno pripravljeno, če mu je bilo preveč vroče, ter je trčil z Veglom in drugimi kmeti. „Tako je prav,“ veli Vegi. „Kocelj je pač naš.“ S tem je bilo zaključeno zborovanje. Določili so, da se snidejo na dan sv. Tomaža zgodaj po maši pri Koclju in se od tam podajo v Celovec, ker drugi dan morajo pred komisarja. Še marsikateri bokal je romal na mizo in tako se je zgodilo, da bi bil rabil ta in oni res prav svetle oči, da bi našel domu. Vegi se je opoldne podal k župniku Prunnerju, kjer je našel tudi sodnika, in razodel vse, kar so ravno prej sklenili pri Koclju. „Vegi, ti si pravi mož!“ ga pohvali župnik; „ti se vsaj ne ustrašiš gosposke.“ „Prave može so si izbrali,“ pritrdi sodnik; „velja tedaj, Tinči in Kocelj gresta iz trga, pisar Hubman pa tako ve, ker mu je to flegar sporočil.“ „Ta nam še manjka,“ meni župnik, „to je zopet flegarjevo maslo.“ „Kajpak, nekoga mora imeti za ogleduha.“ „Mu že še priškrnemo jezik, če bo preoblasten, ta nepridiprav,“ pripomni Vegi. In sklenjeno je bilo, da odpotujejo na dan sv. Tomaža v Celovec; Vegi je ostal še pri župniku, ki ga je povabil na kosilo, in tako so določili vsi trije vse potrebno, kako bodo govorili pred strogim komisarjem. * Bilo je na dan sv. Tomaža. Temno je bilo nebo in lahke snežinke so padale na mrzla tla. Pred župniščem so stale štiri sani, dve so bile bolj gosposke, druge dve pa navadne. Pred poslopjem se je nabralo nekaj radovednežev, ki so gledali, kaj to pomeni. Zdajci se odprejo vrata, iz hiše stopijo sodnik, župnik ter Vegi, nato Kocelj in Tinči, za njimi pride ostalih nam že iz Kocljeve gostilne znanih devet kmetov. Župnik in sodnik sta se vsedla v prve sani, Vegi je prisedel k Tinčiju in Koclju, ostali so se razvrstili na obeh saneh, kakor je bilo ravno prostora. Glasno so cingljali zvončki, ko so potegnili konji in dirjah po gladkem sanen-cu skozi trg dalje po cesti proti Tabrom. „Sedaj gredo v Celovec.“ meni tržan Škopnik; „mrzlo jim je sedaj, a tam jim že zakuri komisar!“ „E, kaj veš ti," pravi mežnar, „za naše pravice gre.“ „Čemu se puntajo? Kaj pa imajo od tega? še zaprejo jih v Celovcu.“ „To bi ti seve najrajši videl,“ mu reče Haderlap, ki je prišel ravno zraven; „ti držiš s flegarjem, ker ti večkrat plača pijačo; delati itak ne maraš, ker imaš pod pazduho oteklino.“ In ljudje so se smejali, da je bilo Škopnika sram, zato se je podal hitro v svoj hram, množica pa se je tudi razšla. Bilo je mrzlo jutro dne 22. decembra 1787. Ledene megle so se vlačile po celovških ulicah in nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki. Bil je eden tistih zimskih dni, ki dajo čutiti človeku vso strogost celinskega podnebja, povzročenega po bližini Vrbskega jezera. (Dalje), MOJA ljuba frfÄTI -t *ed učenci mojega razreda je Jurij Brecelj najmanjši, pa skuša vseeno vzbuditi videz možatosti. Njegovi koraki, v prevelikih čevljih, so dolgi in pri hoji sopiha Jurček kot težko otovorjen postrešček. Šolske knjige prenaša kar pod pazduho, kot je to videl pri velikih študentih. Pri tem večkrat ponosno izboči svoja šibka prša, češ, le poglejte me! Seveda, vse to ni kar tako! Paziti pri hoji na prevelike čevlje, na knjige in zvezke pod pazduho, na pravilno izbočena prša ter pri tem še večkrat z rokavom — kajti žepnega robčka Jurček nima — obrisati smrkav nosek, je skoraj nekoliko preveč za tako majhnega fantka. Jurij Brecelj se trudi, da po možnosti zadosti vsemu, kar od njega zahteva šola. Vprašanje je seveda, če tudi šola stori vse, kar od nje pričakuje Jurček. Njegovo obnašanje mi je, odkrito povedano, postalo že kar sumljivo. Že par tednov prihaja Jurček jutro za jutrom prepozno v šolo. „Prosim, gospod učitelj, danes sem se zakasnil.“ „Seveda. In zakaj, Jurček?“ „Prosim, gospod učitelj, šel sem prepozno od doma.“ Kaj bi mu naj odgovoril? Nekega dne, ko stopim v razred, me sprejmejo učenci z vreščanjem. „Gospod učitelj! Gospod učitelj! Prosim ! “ „No?“ „Jurček je danes brez srajce!“ „Brecelj, ali je res?“ se začudim. „Da, gospod učitelj.“ „In zakaj si brez srajce?“ Jurček zardi, se smehlja in čudna zadrega mu poigrava okoli usten. Potem odgovori, jecljaje in komaj slišno: „Pozabil sem jo obleči...“ Nova uganka! Zastavim si vprašanje :ali je dejstvo, če pride Jurček brez srajce k pouku, prestopek? Ne verjamem. Toda učenci še vedno šepetajo med seboj. „Brecelj!“ „F rosim?“ „Glej, da ne prideš več brez srajce k pouku;“ „Da, gospod učitelj...“ Zadnja ura je čitanje. Pokličem tudi Jurčka. Fant se odkašlja, lista in lista po knjigi in ne najde nadaljevanja. „Pokaži mi čitanko!“ Jurček prinese, z dolgimi koraki seveda, svojo čitanko. Ni ravno slaba knjiga, ki mi jo moli Jurček naproti, le da je bila tiskana 1862. leta. „Odkod imaš to knjigo?“ „Doma sem jo našel v omari.“ „Brecelj!“ ga posvarim s trdim glasom. „Preskrbi si čitvnko, ki je predpisana, sicer boš zaostal!“ „Da, gospod učitelj!“ Nekega dne so učenci zopet nemirni. „Gospod učitelj, Brecelj smrdi po čebuli!“ „Prosim, gospod učitelj“, stoka Jurček z zardelimi lici, „ko ... ko pa tako rad jem čebulo.“ In potem sede ves potrt ... * „Gospod učitelj!“ „Hudimana, kaj je zopet?!“ se razhudim. „Brecelj je prišel danes v ženskem plašču!“ „Kar tako, za šalo“, se opravičuje v zadregi Jurček. „Moj ljubi fant, šola ni pravo mesto za take neumnosti.“ „Prosim, gospod učitelj, nisem vedel, da je prepovedano.“ Kot kup nesreče, sedi Jurček v preveliki klopi. Kmalu se polasti razreda novo razburjenje: Jurček je pri računstvu zaspal. Zaspal! Zdaj bo pa mera moje potrpežljivosti kmalu polna! Da, kdo je prav za kaj, ti bom pokazal, kdo pri nas hlače nosi; ti smrkava baba!“ Hotel se je obrniti, toda hlapec ga je držal kot uklenenega in zopet je zapela brezovka po Tevževi zadnji plati: piš, paš, piš, paš, piš, paš. „Zdaj vidiš, kdo hlače nosi!“ mu je spregovorila žena prav pri ušesu. „Ali bi še rad?“ „Poskusi še enkrat! Potem ti bom iz-pipal vse lase“, je rohnel. „Še desetkrat, če hočeš“, je dejala in hlapec mu jih je spet primazal: švig, švag, švig, švag. „Ali me boš izpustila? Zadnjikrat ti pravim.“ šip-šap, šip-šap, šip-šap, šip-šap. „Ali se ne bojiš greha, Jerčka? Svojega moža tepeš!“ „Ali se ti ne bojiš greha, ko denar v gostilno nosiš ,svojo žeho pretepaš in posle pohujšuješ?“ mu je odvrnila. Bič-bač, bič-bač, bič-bač. „Jerčka!“ se je na pol iztreznil, „kaj pa počenjaš ? Pusti me vendar, za božjo voljo!“ ^Pustila te ne bom prej, dokler mi sveto ne obljubiš, da se boš poboljšal.“ Okleval je. — Tedaj je Franc spet zamahnil in ga začel še huje mlatiti. „Jerčka, Jerčka“, je tulil mož, „nehaj ,nehaj — vse ti obljubim. Ne pojdem več k Brančurju, ne bom več siten.“ „Dobro, naj velja!“ je rekla. „Če pa ne boš mož beseda, jih boš še več do-bü.“ * ■ V tem ga je hlapec potisnil daleč v štibeljc in je izginil v svojo kamro. Jerčka je šla v hišo spat, Tevž pa si je nekaj časa še božal tisti svoj del, kjer hrbet pošteno ime izgubi, potem pa se je zleknil na klop in je kmalu zaspal. Drugo jutro dolgo ni vedel, kodi je. Ko je videl ženo vso krotko in pohlevno, kakor da se ponoči nič ni zgodilo, je zmajal z glavo in je gledal okoli sebe, kakor da ne ve, ali je bila coprnija ali so bile sanje. Ampak spoštovati'je začel ženo od tega dne čisto drugače ko prej. Gostilne se je sicer le tri tedne izogibal; toda če je zdaj še kdaj pozno prišel domov, se je skrbno varoval, da ni z ropotom koga zbudil. Že daleč pred hišo se je sezul, zdrknil je skozi zadnja vrata, ki mu jih je pustila Jerčka odklenjena, in se je po prstih splazil v štibeljc. Odtistihmal se nasproti Jerčki ni več spozabil. Illlll!l![l!llllllllll!l!ll!lll!!l!!llll!llll!l!l!l!ll!!llllllillll!ll!!l!llll!ll!llllllll H&im Cdam NEDELJA, 12. junija: 7.15— 7,30 Jutranja glasba in pregled radijskega sporeda za prihodnji teden. 13,30—14,00 Slovenske in hrvaške narodne pesmi. Izvaja salonski kvartet. PONEDELJEK, 13. junija: 9.00— 9.20 Zanimivosti po svetu, jutranja glasba. 14.45—15,00 Pouk slovenščine za nemško govoreče. TOREK, 14, junija: 9.00— 9,20 Poročila, gospodarska ura in jutranja glasba. SREDA, 15. junija: 9,00—9,20 Poročila, ura za žene in jutranja glasba. ČETRTEK, 16. junija: 7.15— 7,35 Poročila, predavanje: „Govori domači zdravnik" in jutranja glasba. 13,30—14,00 Pojeta in igrata Štefan in Marija Gerdej. PETEK, 17. junija: 9,00—9,20 Poročila, gospodarska ura in jutranja glasba. SOBOTA, 18. junija: 9,00—9,20 Pregled svetovnega tiska in jutranja glasba. SLOVENSKI PREGOVORI O SVOJEGLAVOSTI IN TRMI Bolj če je svoj, bolj se ga boj! Laže je steno predreti, kakor trmastega človeka prepričati, da je v zmoti. Samoglavnež ne bo nikdar dobre kaše jedel. Ob košnji Ko začnejo prepelice pedpedikati, je znak, da je košnja blizu in mora kmet začeti s pripravami za košnjo. V naših krajih moramo računati s tem, da traja čas krmljenja v hlevu približno 6 mesecev. Zato moramo skrbeti, da v poletnem času za našo živino pripravimo za pol leta suhe krme, za drugega pol leta pa prekrmimo živino z zeleno krmo ali pa na paši. V planinskih krajih znaša količina krme, za katero moramo v poletnem in jesenskem času poskrbeti, še preko polovice in to približno sedem dvanajstin, to se pravi za sedem mesecev. Ker pri nas še ni dosti vpeljano krmljenje s kislo krmo in tudi pri goveji živini le redko krmimo v večji množini peso ali krompir in razne ostanke, ki jih dobimo pri predelavi poljskih pridelkov, predstavlja največji del krme za zimski čas seno. Seno je torej najvažnejša in pri večini kmetij tudi skoraj edina zimska krma. Zato pa je tudi tako velikega pomena, da je ta krma dobra, da ni pokvarjena in da vsebuje čim več hranilnih snovi. Saj je od tega odvisna rast mlade živine, mlečnost krav in sposobnost delavne živine. Količina in kakovost krme Na količino krme vpliva predvsem kakovost zemlje na travniku oziroma na njivi, kjer raste trava ali detelja. V veliki meri vpliva na količino nakošene krme tudi gnojenje. Toda o tem govoriti in pisati je danes že pozno, ko je čas košnje že pred nami. Na kakovost krme pa vpliva predvsem čas košnje in pa način sušenja ter končno vreme med košnjo. Medtem ko na vreme med košnjo seveda nimamo nikakega vpliva, pa moremo vplivati na kakovost krme s pravočasno košnjo in pa s pravilnim ter skrbnim sušenjem. Kdaj kosimo? Pri nas izgubi seno mnogo na količini hranilnih snovi, ker kmetovalci ^vse prepozno kosijo. Vsled prepozne košnje se v travnih in deteljnih rastlinah zniža zlasti vsebina na beljakovinah. To pa je najdragocenejši sestavni del krme. Razen tega pa se vsled prepozne košnje tudi izredno zmanjša prebavljivost krme, ker krma nekako olfeseni in dobi mnogo tako zvanih surovih ali lesnih vlaken, s tem pa izgubi mnogo na svoji vrednosti. Vsak kmet danes že ve ali bi vsaj moral vedeti, da je najugodnejši čas za košnjo takrat, ko začne cveteti večina trav na travniku ali detelj na njivah. V tem razdobju rasti vsebujejo rastline največ beljakovin pa razmeroma najmanj oleselenih vlaken in dajejo razmeroma največjo količino. V tem času tudi večina plevelov še ni odcvetela ali pa vsaj seme še ni toliko razvito, da bi bi- lo kaljivo. Tako s pravočasno košnjo tudi zatiramo plevel. Kako velike važnosti je pravočasna košnja, moremo nazorno razvideti iz tegale pregleda: Seno ,pokošeno, predno so trave v cvetu, vsebuje okrog 20% beljakovin in okrog 18% surovih vlaken; ako je seno pokošeno, ko so trave v cvetu, vsebuje okrog 15% beljakovin in 21.50% surovih vlaken. In končno vsebuje seno, pokošeno, ko so trave že odcvetele, le še okrog 12% beljakovin in okrog 22.50% surovih vlaken. Zadnja košnja — dobra košnja Da dobimo s košnjo sena čim večje količine beljakovin in tudi še razmeroma veliko količino sena, kosimo ne samo dvakrat, ampak trikrat na leto in prvič kosimo čimprej. S tako košnjo se okrepi tudi travniška ruša. Seveda pa se bo splačalo trikrat kositi le takrat, če bomo imeli kaj kositi. To bomo pa imeli le takrat, ako bomo travnike redno in pravilno gnojili, da bo trava mogla bujno uspevati. Ako manjka n. pr. dušik na travnikih, postane trava redka, zlasti izginejo s takih travnikov ta-kozvane gornje trave, uspevati začnejo pleveli, zlasti .se bujno razvije regrat. Sploh nam rumena barva na travnikih splošno pove, da taki travniki nujno potrebujejo gnojenje z dušikom. Kako sušimo? Ko smo travnik pravočasno pokosili, moramo spet paziti, da pokošena trava pri sušenju izgubi čim manj hranilnih snovi. Zato je treba sušiti seno tako, da travne biljke čim preje odmrjejo in pa da čim manj vnliva na nje škodljiva rosa in še bolj škodljivi dež. Vsaka ura, ko odkošene travne bilke še dihajo, pomeni izgubo najdragocenejših sestavnih delov rastlin in vsaka vlaga izlužuje, torej nekako izpira iz rastlin del hranilnih .snovi. — Seveda je to vse lažje reči Pridelek krompirja Svetovni pridelek krompirja letine 1948/49 je dosegel 237 milijonov ton in tako za 12% prekosil predvojno povprečje 216 milijonov ton. Pridelek evropskih držav je — neupoštevaje pri tem Sovjetsko zvezo — zaznamoval 14% povišek proti prejšnjemu letu. V Združenih državah se je pridelek proti prejšnjemu letu povečal za 25% i*1 tako dosegel 12,042.000 ton. Kljub povečanju skupne svetovne proizvodnje so nekatere evropske države pridelale manj krompirja kot v prejšnjem letu: Avstrija za 25%, Češkoslovaška za 32% in Španija za 36% manj. Manjši pridelek je bil tudi v Bolgariji in Romuniji, o tem pa ni natančnejših podatkov. V Nizozemski, Danski in Veliki Britaniji je bil pridelek še enkrat večji kot pred vojno, v Sovjetski zvezi pa za 4 % večji. Izgledi za prihodnjo le tino pa niso najboljši ter ni pričakovati da bi letina 1949/50 dosegla letošnjo višino, če se izredno ne zboljšajo vremenske prilike in če se ne bo povečala obdelana površina, kar pa ne izgleda ver jetno. Francija in Velika Britanija nameravata celo zmanjšati s krompirjem posejano površino vsaka za 50.000 o. alov. kakor pa napraviti, saj smo že preje rekli, da nismo gospodarji vremena in ne moremo včasih s košnjo čakati na lepo vreme. Izgube, ki nastanejo pri sušenju sena, so tem' večje, čim bolj suho seno dobi dež. Zato je tudi popolnoma pravilno, da na pol suho seno, ako ga ne sušimo na raznih lesenih pripravah, zvečer denemo v kupe ali kopice. Tako zavarujemo na pol suho seno pred vplivom in pred škodljivim delovanjem nočne rose; zato tudi to seno raztrosimo šele zjutraj, ko je rosa že posušena. Pri sušenju trave na tleh nastanejo seveda vedno izgube na količini in tudi na hranilnih snoveh .posebno še takrat, ako je vreme slabo in moramo seno večkrat obrniti. Te izgube na količini znašajo vsaj 10% in to pri lepem, ugodnem vremenu. Ako je vreme bolj zanesljivo, znašajo izgube okrog 25% in pri zelo slabem vremenu morejo znašati izgube tudi 50%. Te izgube nastanejo deloma vsled izluženja, deloma pa zato, ker se najfinejši delci sena pri večkratnem obračanju zlomijo, zdrobijo in izgubijo. Da se vsem raznovrstnim izgubam izognemo, je zlasti v planinskih krajih, kjer je treba računati s pogostim dežjem, priporočljivo, da ovenelo travo obesimo na raznovrstne lesene priprave, kjer je seno čim bolj zavarovano ' pred vplivom padavin in kjer se pod vplivom vetra hitreje in zanesljivejše suši in so zato seveda tudi izgube mnogo manjše. Na dvoje moramo zato paziti sedaj v začetku košnje: 1. Ne odlašajmo s košnjo niti dneva in začnimo s košnjo čimprej, da bomo dobili čim več krme in da bo ta krma tudi čim več izdala. 2. Sušimo krmo tako, da bodo izgube pri sušenju čim manjše, da bosta rosa in dež izprala čim manj hranilnih snovi in da se bo izgubilo pri sušenju čim manj najfinejših delcev sena, ki vsebujejo največ hranilnih snovi. iefeeie rojijo Ko so čebele dobro prezimile in pride prvo sončno pomladno vreme, se prične v čebelnih prebivališčih, v panjih, novo življenje. Matica začne zalegati jajčeca v celice satja. Nekaj tednov pozneje je čebelna družina na višku svojega razvoja. To je navadno v mesecu maju, ko začnejo čebele rojiti tu-ti v planinskih krajih. Ako čebelam umetno ne uravnavamo čas rojenja, torej pri naravnem rojenju,‘razlikujemo tri vrste rojev: glavni ali prvi roj, naknadni roj in prvec s pevko. V glavnem roju, ki ga imenujemo tudi prvi roj ali prvec, izletijo čebele navadno takrat, ko so pokrite ali zadelane prve matične celice, to je prvi ma-tičniki. Ta roj izleti le ob lepih sončnih dneh in ko ni vetra. Ta roj izleti navadno okrog poldneva in z njim izleti iz panja navadno dosedanja matioa. Naknadni roji ali drujci izletijo vedno šele po prvem roju. V tem roju je vedno več neoplojenih mladih matic. Ti drugi roji za vreme niso tako občutljivi kakor prvi ali glavni roji. Tudi ni mogoče nič določenega reči o času, kdaj ta drugi roj izleti; more biti to ob osmih zjutraj pa preko celega dneva in tudi še po četrti uri popoldne. Prvec s pevko ima svoje ime po tem, ker je vedno v njem mlada, še neoplojena matica, ki se oglaša v panju s svojim „petjem“. Ti roji izletijo takrat, ako je poginila ali se kako drugače izgubila stara matica, potem ko je že zalegla jajčeca v navadne satne stanice in tudi v matične stanice. To se zgodi tudi takrat, ako je bilo v panju vse „pripravljeno“ za glavni roj, pa čebele zaradi raznih ovir, posebej zaradi slabega vremena niso mogle izleteti. V tem zadnjem slučaju izleti prvi, to je glavni roj že z mlado matico in tak panj nato zelo redko še drugič roji. Drujci daiejo včasih še naknadne roje. ki izletijo večinoma šele v mesecu juliju. Ako hočemo roj v celosti ujeti in ako ga hočemo čim lažje ogrebsti, to je I osuti v panj, moramo poizkušati doseči, da se čebele v roju čim bolj zberejo in stisnejo v grozd. To se da lahko doseči s tem, da z navadno ročno škropil-ko škropimo vodo nad rojem. Pri tem je važno, da ne škropimo v roj, škropiti moramo tako, kakor bi padal dež na čebele, ki se nato res zberejo v gost grozd. Ko se je roj umiril in zbral v grozd oziroma veliko kepo, ga ujamemo, to je stresemo ali, kakor pravimo, ogrebemo v navaden zaboj ali v navaden prazen panj in ga pustimo kake pol ure na kraju, kjer smo roj ogrebli, oziroma pod drevesom, na katerem je bil roj. Važno pri tem pa je, da mora biti ogrebljeni roj v senci. Nato prenesemo roj na temen, hladen kraj, šele zvečer pa vsujemo roj v njegovo novo „stanovanje“. Predno pa damo nov roj v nov panj, moramo tega temeljito očistiti; najboljše je, ako ga podržimo za kratek čas nad plamenom. Tako smo ga čim bolj razkužili. Koristno je tudi, ako panj odgrnemo v vsej notranjosti z meliso. V panj damo najpreje okvirček s popolnoma zgrajenim praznim satjem, za njim pa po vrsti okvirčke s samo na pol ali pa s šele začetim satjem; nazadnje pa je spet okvirček s popolnim satom. Težko je točno reči, koliko okvirčkov damo v panj; to je odvisno od jakosti roja in pa od velikosti oziroma izmer okvirčkov. Vendar pa moramo pri tem vedeti, da je zelo važno, če je roj bolj na tesnem. To pa zato, ker potrebuje roj posebno začetkoma, ko gradi satje, mnogo toplote. Ako ne vemo, iz katerega panja je roj izletel, pustimo zvečer, ko vsujemo čebele v njihovo novo stanovanje, za pest čebel v onem panju oziroma zaboju, v katerega smo ogrebli roj. Te čebele posujemo na rahlo z moko in postavimo zabojček s temi čebelami pred čebelnjak. Čebele bodo nato krožile najprej nad mestom, kjer je bil roj, nato pa bodo odletele v panj, iz katerega so izletele v roju. Ako le malo pazimo, bomo zelo lahko ugotovili ,v kateri panj letijo ti „mlinarčki“. Roja nikakor ne smemo krmiti pred tretjim dnevom po rojenju, ker je drugače nevarno, da nam čebele spet odletijo iz panja. Nato pa je krmljenje novega roja priporočljivo, pri slabem vremenu pa celo neobhodno potrebno. Po desetih do 14 dneh moramo roj pregledati, če ima matico. Ako ne moremo točno ugotoviti ,ali je matica v panju ali ne, obesimo v panj okvirček z odprto čebeljo zalego in jo pustimo v panju 48 ur. Ako po dveh dneh, ko to zalego spet pregledujemo, opazimo, da so na njej povečane matične stanice, je to znak ,da je roj brez matice. Ako pa je dodana zalega od čebel le negovana, je znak, da je matica v panju. Lelošnja evropska želev slabša kol lani Po mesečnem pregledu urada poljedelskega ministrstva za tuje poljedelske prilike bo po izgledih v maju evropska žetev letos nižja kot leta 1948, toda znatno višja kot leta 1947, ko je vladala velika suša. Splošno deževje konec aprila in v prvi polovici maja je mnogo koristilo, toda na nekaterih področjih južne Evrope ni deževalo. V Italiji je bila setev večinoma rešena, ko je konec aprila pričelo po vehki suši deževati. V severni in zahodni Evropi je stanje posevkov splošno dobro. Le v An-, gliji in Irski je posejana površina manjša. V Franciji je položaj nekoliko slabši kot lani. Večji kot normalni pridelek pričakujejo na Švedskem, Norveškem, Danskem in Holandskem. V srednji Evropi je stanje splošno slabše kot lani, vzrok temu je pomanjkanje deževja. V vzhodni Nemčiji pričakujejo nižji pridelek krušnega žita. V Avstriji je stanje ozi-mine dobro. V Poljski je pomladansko oranje in pomladanska setev dobro potekala. V Švici je stanje posevkov in paše dobro. Suho vreme je oviralo setev in zakasnilo žetev v vsej Evropi razen na Madžarskem, kjer je stanje veliko boljše kot lani. Tam pričakujejo nadpovprečen pridelek pzimine in sadja. Ozimine bo manj kot lani v Jugoslaviji, Romuniji in Bolgarski. Poročila iz Sovjetske zveze pravijo, da je stanje zimske pšenice in rži dobro. Enako ugodna poročila prihajajo iz Ukrajine in severnega Kavkaza. Aprilski dež je zboljšal stanje zimskih posevkov ob dolnji Volgi. Novo sretlslvo za poKončevaoie mrčesa Boj proti rastlinskim zajedalcem je na prvem mestu programa svetovne prehranjevalne organizacije, ker je to eden od bistvenih ukrepov za povečanje svetovne poljedelske produkcije. V Franciji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu so poškropili milijon oralov zemlje s sredstvi za pokončavanje mrčesa; iz Velike Britanije so poslali 150 ton D. D. T.-ja v zahodno Nemčijo v okvirju boja proti rastlinskim zajedalcem. Skupini britanskih znanstvenikov je uspelo izdelati novo pokončevalno sredstvo, ki obeta mnogo uspeha. To sredstvo je iz organičnega fosforja, ki učinkuje na sok rastlin in ubija zajedalce, ki se hranijo s sokom. V nasprotju z drugimi uničevalnimi sredstvi ne škoduje novo sredstvo življenju rastlin in živali in tudi ne drugemu mrčesu, ki so naravni sovražniki rastlinskih zajedal-cev. Zdaj delajo v Angliji obširne poskuse za čim širšo uporabo tega novega sredstva. Če bodo ti poskusi uspeli, bo to novo odkritje imelo velik uspeh za povečanje svetovne prehrambene produkcije. STARA MODROST IN ŠE KAJ Pogosto šele tuja nevoščljivost človeka na njegovo srečo opozori. Ljudje zahtevajo potoke krvi, da popravijo krivico — Bog se pa zadovolji z eno samo solzo. Sedanje smeri v komunističnih državah Ameriška revija American Perspecti. ve" je prinesla zelo zanimiv članek ameriškega časnikarja Samuela Sharpa pod nasiovom „Sedanje smeri v komu. nističnih državah" Ker je članek zelo dolg, priobčujemo danes prvi del, v prihodnji številki pa bomo članek na-daljevali. Na splošno prevladuje mnenje, da je prelom v zavezništvu velesil, ki so se skupno bojevale v zadnji svetovni vojni, določil smer političnega razvoja v državah sovjetskega območja, v itako imenovanih „novih demokracijah“. Pravijo tudi ,da je poostreno komunistično nadzorstvo posledica , Alolotovljevega načrta“, ki so si ga Sovjeti izmislili kot sredstvo proti uspehom Marshallovega načrta. A to mnenje je le deloma pravilno. Da je narastla napetost med Vzhodom in Zahodom, vidimo tudi iz tega, ker so Sovjeti hitreje pognali svoj propagandni stroj. Toda na splošno ljudje ne razumejo ali vsaj ne priznavajo, da so bile v začetku razmere v Vzhodni Evropi ugodne za komunistično nadzorstvo le po zaslugi sporazuma med velesilami in ne zaradi razdora med njimi. Ta ugotovitev pa jasno kaže, kako so se motili nekateri graditelji povojnega sveta, ko so mislili, da so vojni čas in prvi povojni sporazumi ustvarili zadovoljive pogoje za mirni in demokratični razvoj Vzhodne Evrope in da bi ta razvoj gladko potekel, če bi se Sovjeti držali svojih obveznosti. Sporazumi, ki so bili sklenjeni s Sovjetsko zvezo, in mirovne pogodbe z bivšimi nemškimi zaveznicami, so bile dejansko posledica položaja, ki je nastal v Vzhodni Evropi zaradi nemškega poraza in sovjetske zmage. Ta položaj je neizogibno privedel do tega, da so nadzorstvo nad večino osvobojenih dežel prevzeli komunisti, ki so bili v domačih odporniških gibanjih, a v še več primerih so jih poslali iz Moskve, kjer so jih po več letih vzeli iz svojih političnih skladišč. Ker je bilo vsem dobro znano, da komunisti ne morejo sodelovati v koaliciji z drugimi strankami, razen če se te uklonijo njihovim zahtevam, bi bilo nesmiselno pričakovati, da se ne bodo držali svojih načel. Na ves glas so oznanjali „svobodne in neprisiljene volitve“, ki so bile v takih okoliščinah v najboljšem primeru le sredstvo, da so lahko Zahodu pokazali lep obraz. Zraven pa so upali, da drugi proti njim ne bodo. uporabili tega sredstva. Lahko rečemo, da smo s sporazumi v Jalti, Potsdamu in drugod dosegli največ, kar je bilo v takratnih okoliščinah možno doseči. Vendar pa zaradi tega ne smemo pričakovati, da bi jih Sovjeti tolmačili in izvajali tako, kot bi bilo' nam prav. Če bi to dejstvo bolj na splošno upoštevali, bi pravilneje ocenili stvarni položaj v povojnem času in bi dramatični dogodki v življenju, za železno zaveso povzročili manj razburjenja. Tako imenovano „novo demokracijo“, ki jo večkrat imenujejo tudi „ljudsko demokracijo“, so si komunisti izmislili zato, da bi se na znotraj laže utrdili in bi prej dosegli mednarodno priznanje v prvem povojnem času. Vendar so iskali sporazum z Zahodom v raznih zadevah: glede reparacij, teritorialnih sprememb, glede podpor TJNRRA, zaradi posojil za obnovo, glede članstva pri organizaciji ZN za bivše nemške zaveznice itd. Kljub temu, da je sodelovanje in mirno sožitje med komunisti in nekomunisti nemogoče, je vendar načelo sodelovanja odlično uspelo doma in v drugih državah. Zakaj? V Vzhodni Evropi niso prišli na oblast več predvojni režimi. Bodisi da so propadli, bodisi da so se onemogočili zaradi sodelovanja z nacisti ali pa jih ni bilo v državi. Po drugi strani pa niso bili nikjer preveč navdušeni za sovjetski sistem. V večini vzhodnoevropskih držav pred vojno komunistične stranke niso bile zakonito dovoljene in komunizem Hi bil preveč priljubljen. Zato so bile *elo privlačne obljube o nečem novem, o nečem, kar bo odstranilo polovičar- stvo. Zahodna Evropa je tudi stremela za tem, da bi združila skrajni krili komunizma in kapitalizma. V tem ozračju so gesla o „novi demokraciji“ še posebno vlekla. Socializem je v vsaki državi krenil svojo pot, nikjer pa se ni razvil po sovjetskem vzorcu. Gospodarstvo v osvobojenih deželah so razdelili v tri čisto določene odseke: v socializirano gospodarstvo, v zadružno in zasebno gospodarstvo. Povabili so vse tako imenovane „demokratične sile“, naj sodelu- jejo pri ustvarjanju nove in boljše vzhodne Evrope. Kaj kmalu pa so se pojavile priče, ki so videle na svoje oči, da je krenila Češkoslovaška čisto na „svojo pot“ in si postavila most med Vzhodom in Zahodom, da so poljski komunistični voditelji pričeli govoriti kot nacionalisti, ne pa kot agent kominterne. Takrat so polagali preveliko važnost na to, da so tiste dni komunistični voditelji nastopali gladko obriti in oblečeni v modre KMMik „misijonarji V Švici so se pojavili islamski misijonarji. Že leta sem smo slišali, da se budistični Indijanci pripravljajo za nove misijone v Evropi. Evropa je bila krščanska, v naši dobi je še dosti krščanskih spomenikov, po mestih pa je pravega krščanskega življenja vedno manj. Azijske milijonske množice so poganske, toda verne. Resnica pa je le ena in med mnogimi verstvi mora biti resnično samo eno pravo. Pisatelj Osvald Spengler stvar takole razlaga: „Evropejci so nastrojeni faustično, Jutrovci mistično. — Evropejec dela, razmotri-va ,pridelava ter uživa. Jutrovec raz- bila široka, da je Tomaž vanj položil dlan in globoka, da je ranila srce. Križani Zveličar prav gotovo ni več potoval po Afganistanu in Indiji in tam v Indiji njegovega groba ni. Prikazal pa se je več kot desetkrat svojim po Svojem trpljenju, da izpričuje resnico Svojega vstajenja. Indijski sanjači hočejo svetu povedati, da Kristus ni vstal, da je umrl naravne smrti, da torej ni Bog! Naši bravci vedo, kaj je z Vstajenjem, vendar pa jih pravočasno opozarjamo na strup, ki ga nastavlja novi nauk iz Indije. Katoličani pa verujejo svoji Cerkvi in evangeliju. obleke, kar naj bi bil jasen dokaz njihovega nerevolucionarnega duha. V tej začetni dobi so bili režimi v nekaterih vzhodnoevropskih deželah Še prave koalicije, v drugih so bile te koalicije manj pristne, v nekaterih pa so bile le prevara. Toda celo na Češkoslovaškem in na Poljskem, kjer so bile prve povojne koalicije pravilne, so sprejeli sistem, ki ni dopuščal več političnih strank. Zaradi tega so dovolili samo nekatere predvojne stranke. To je bilo seveda zelo po godu nekaterim dovoljenim strankam, katerih voditelji so upali, da bo potem njim pot odprta, če bodo odstranili iz političnega življenja nekatere vplivne osebnosti. Tako se zdi, da Stanislav Mikolajczyk ni bil prav nič razburjen, ko so razpustili narodno demokratsko stranko. To je bila desničarska stranka, ki je imela že pred vojno veliko pristašev. Prav tako tudi češki narodni socialisti niso bili prav nič nesrečni, ko so ukinili močne češke agrarce in slovaški demokrati so zadovoljno gledali razpust Hlinkove stranke. Vsi ti ljudje so mislili v parlamentarnem duhu, kar pa je čisto zgrešeno pri sodelovanju s komunisti. Bili so prepričani, da bodo dobili pri teh toliko opevanih „svobodnih in neprisiljenih volitvah" glasove vseh pristašev razpuščenih strank. To se je v nekaj primerih tudi zgodilo, a je žal le pospešilo končno likvidacijo „zmagovalcev“ samih. Posledice takega položaja v povojni vzhodni Evropi so se kmalu pokazale. Jasno je, da so s sprejemom načela dovoljenih strank in okrnjene demokracije ti ljudje sami sprejeli nevarnost nadaljnje komunistične „demokratizacije“, to je popolnega uničevanja vseh nekomunističnih strank, kar se je tudi v resnici kmalu zgodilo. (Nadaljevanje v prih. štev.) misija skrivnosti sveta in večnosti.“ -Jutrovec obsoja življenje, ki hoče samo MiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiitmmiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKiiimiiiiiiiimimiimimiii uživati ter se zgraža nad Evropo, kjer | ljudska množica ne moli več, ne dela | nobene pokore, ne posluša več nobene- 1 ga verskega pouka. Jutrovcu se smili | evropski proletariat in zato so zbrali 1 misijonske apostole, ki naj Evropo pa | tudi Ameriko spreobrnejo. Ti misijonarji so se najpreje zglasili | v Švici in sicer prav moderno: s sten- | skim časopisom. Nobena novotarija pa | ni tako nesmiselna, da ne bi našla svo- | jih vernikov. Saj že leta sem uganjajo | tudi na Koroškem proučevalci sv. pis- | ma svoje nerodnosti. Ranjkemu dekanu | Štefanu Singerju so v Kapli ob Dravi | delali raziskovalci sv. pisma („Bibel- 1 forscherji“) dosti skrbi. Učili se niso | nikjer, poslal jih ni nihče, pa izkušnja | nas uči, da vsak nov nauk najde svoje 1 pristaše in to navadno tem več, čim | strupenejše napada vero. Star pregovor pravi: „Čim manj je | prave, tem več je prazne vere.“ Novi | „učeniki“ iz Jutrovega, ki so prišli v i Švico, se imenujejo Nazir Ahmed, Latit = in Bashir. nesveti trije kralji, ki nam | niso prinesli ne zlata, ne mire, ne kadi- 1 la, pač pa mnogo otročje domišljije. 1 Novi „evangelij“ iz Curiha ve poveda- 1 ti: „V Indiji so našli Kristusov grob.“ | — Mi pa pravimo, da se takšen grob | lahko najde vsak Velik petek v vseh ka- 1 toliških župnih cerkvah, pa iz tega dej-1 stva še živ krst ni nikoli sklepal, da | Kristus ni vstal. Novi nauk se naslanja 1 na trditev mohamedancev, da so Kri- | stusa nezavestnega sneli s križa, poz- § neje pa si je opomogel. Jezus je na Olj- = ski gori molil: „Oče, ako je mogoče, naj | gre ta kelih mimo mene“, in Indijci | pravijo, da je bila ta molitev uslišana. | Kdo pa je Indijcem natvezel to iz-1 mišljotino? Koga pa so potem Judje | položili v grob in zakaj so grob zape-1 čatili in zastražili? Indijski „modrijan“ pripoveduje na-1 prej, kot da bi Gospoda, videl umirati | na lastne oči: „Visel je na križu le ne-1 kaj ur, kar ni dosti, da človek umrje.“ | Toda Gospod ni visel le onesveščen na | križu: bičali so ga popre je, da je bil ves | život razmesarjen, prebodli so mu z | žeblji roke in noge, da je tekla po njem | kri v debelih curkih. Ali to zadostuje, 1 Zdravniški kotiček: Želodčne operacije - brez operacije želodca ? Čudno to zveni, kaj ne? Ampak je gola resnica, kakor boste takoj videli! Mnogo ste že slišali o želodčnih čirih, ali tvorih, oziroma tvorih ali ranah, kakor jih tudi imenujejo. Odkod izvira ta bolezen, še ni točno znano. Najbolj drži dognanje, da dobe želodčne tvore ljudje, ki so pač k tej bolezni več ali manj nagnjeni, kakor so nekateri nagnjeni k tuberkulozi, a drugi zopet niso. Taki bolniki imajo navadno mnogo kisline v želodcu, kar so smatrali zdravniki in učenjaki kot vzrok nastanka čira in seveda tudi bolečin, o čemur pa danes niso več tako prepričani ter iščejo vzroke drugje. Kadar želodec dela, to se pravi prebavlja, takrat so njegove stene v stalnem gibanju, stiskanju ali valovanju. Ako gledate to valovanje skozi Röntge-nov aparat, vidite, kako se želodec zvija kot kača oziroma valovi kakor žitno polje, kadar piha veter preko njega, od enega do drugega konca njive. To valovanje in stiskanje želodca ima svoj pomen in namen v tem, da potiska hrano in sploh vso vsebino od vhoda do izhoda želodca v — črevo. Zdrav človek tega valovanja ne občuti. Toda bolnik, ki ima rane na želodcu, trpi pri tem precejšnje bolečine, zvezane z malimi krči, ki nastopajo od časa do časa, posebno po jedi, kadar so seveda želodčne stene najbolj razdražene. Ko je hrana končno potisnjena v črevo, prenehajo bolečine, ker je valovanje in zvijanje ponehalo in se je želodec pomiril. Ko so zdravniki ugotovili, da je vzrok bolečinam le krčevito oziroma pojača-no delovanje želodčnih sten, so jeli premišljevati, kako bi se dalo to odpraviti ali vsaj zmanjšati. Ugotovili so, da je eden od živcev (ki se imenuje vagus) tisti ,ki ima vso oblast nad delovanjem želodca oziroma dvanajsternika. Zato so ugibali, kako ukrotiti ta živec in ga prisiliti k miru. Po dolgih poskusih na živalih so se odločili kratkomalo prero- da človek umre ali ne ? — Učenjak iz | zati ta živec in sedaj so opazovali delo-Indije pa pripoveduje dalje: „Ko mu je | vanje želodca brez tega oblastneža, ki vojak s sulico prebodel stran, je tekla | je bil sedaj popolnoma izločen. In glej, iz rane kri in voda, kar je znamenje, da | želodec se je sedaj hitro pomiril, valo-je bil živ.“ Rana v Gospodovih prsih je 1 vanje je za nekaj časa sploh prenehalo, toda je pozneje spet pričelo, a ne več v takšni meri, kot je to bilo poprej. Po teh dobro uspelih poskusih na živalih so se odločili za ta način operacije tudi na ljudeh, ki trpe na tvorih želodca. Opazili so, da se je isto zgodilo tudi pri ljudeh ,namreč da se je želodec umiril in so s tem prenehale tudi bolečine, ki so poprej tako mučile bolnika. Kaj kmalu po operaciji je bolnik jedel brez bolečin, ki so navadno nastopile po jedi; počutil se je z vsakim dnevom močnejšega. Pri rentgenskih pregledih in opazovanjih so ugotovili, da čiri izginjajo, tudi taki, ki so bili že precej razviti. Takšne dobro uspele operacije, ki so mnogo bolj lahke in mnogo bolj varne, so seveda izvedljive le, dokler čir še ni preveč zastarel in otrdel ah pa da se še ni pregloboko zajedel v sosedni organ, kakor v jetra, prečno debelo črevo ali drugam. Tudi še ne sme priti do premočnega zoženja želodčnega izhoda, ker bi bil radi tega prehod hrane v črevo nemogoč. V teh slučajih tudi prerez va-gusa ne more več pomagati in je treba velik del želodca izrezati,kakor so to do pred kratkim delali pri vseh vrstah želodčnih oziroma dvanajsternikovih čirih. Zato se tak bolnik ne sme preveč zanemariti in omalovaževati svoje bolezni ter predolgo odlašati z zdravniško preiskavo! Saj si vendar mora biti na jasnem da je velika razlika, da li nosi v bodoče še cel oziroma nedotaknjen ali pa že močno okrnjen, to je radi operacije precej zmanjšan želodec v svojem, drugače še zdravem telesu. Dosedaj je poteklo že nekaj let, odkar so Amerikanci začeli s tem načinom operacij želodčnih in ravnotako dvanajsternikovih čirov. Uspehi so dosedaj izvrstni in je upanje, da bo ostalo pri tem i v bodoče, tudi po preteku mnogih let, da tudi takrat ne bodo nastopile nobene resne posledice. Zato bo marsikateri bolnik z večjim pogumom — ako bo treba — stopil k operacijski mizi, vedoč ,da je operacija lahka in popolnopm varna ter se mu ni treba bati poznejSatt resnih posledic. Dr. -r. RADIŠE S sončnih Radiš že dolgo ni bilo nobene vesti v ,,Kroniki“, znak, da tu gori pri nas pač ni nič novega. Pa res ni nič posebnega. Sadje je lepo odcvetelo in obeta se nam dobra letina češenj, pa tudi jabolk in hrušk in spet bo dosti sadnega mošta. Tudi letina žita za sedaj še dosti dobro kaže. Ko ravno pripovedujemo o naših razmerah, moramo omeniti cerkev in šolo. Moramo reči, da imamo na Radišah zelo dobrega in skrbnega dušnega pastirja, kakor ga že dolgo nismo imeli. Zato pa tudi vsi tujci, ki prihajajo na Radiše in pridejo v cerkev, občudujejo snažnost cerkvene notranjosti. Pač pa bi bilo potrebno na cerkvi marsikaj popraviti. Ko gledamo lepo in še skoraj razkošno urejene nekatere spomenike na pokopališču, bi bilo vsekakor želeti, da bi se tudi za popravilo cerkve dobili potrebni denarni zneski. Organista pa nimamo na Radišah; pa vseeno nismo brez lepo ubranega orgla-nja ob nedeljah in praznikih. Zato skrbi naš g. učitelj, ki preko tedna vzgaja našo mladino. Ker so Celovčani ugotovili, da se v naših gostilnah dobijo že mnoge dobrote, katerih preje ni bilo mogoče dobiti brez velike protekcije, je tudi vedno več izletnikov. Seveda pa vsi ti ne morejo prinesti na Radiše toliko denarja, da bi odpravili precejšnje pomanjkanje denarja, ki se zadnje čase vedno bolj opaža. LOVANKE PRI DOBRLI VESI Redko se oglašamo od nas, pa še takrat moramo pripovedovati o nesreči. Otrok Gusti Grašer je tako nesrečno padel pred cerkvijo na betonskem tlaku, da je bil takoj mrtev. Kako veliko je bilo sočustvovanje vsega prebivalstva do težko prizadetih sorodnikov, je pokazal veličasten pogreb, kakor ni navadno pogreb otrok. LOGA VES Ne naenkrat, da ne bi bilo preveč sumljivo, ampak lepo polagoma so odnašali neznani tatovi nakit iz župnišča. Tam stanujeta namreč zasebnici Marija Sitar in Marija Sumper, ki sta imeli precej različnega nakita in dragocenosti. Ure, prstane, verižice, zlato in srebro so odnašali tatovi kar dva meseca, to je v času od 1. aprila do 30. maja, ko so prišli na sled tatvini, ne pa še tudi na sled tatovom, ki so odnesli tako razne dragocenosti v skupni vrednosti okrog 10.000 šilingov. CELOVEC V prostorih poštnega prometnega urada v ulici 10. oktobra št. 2 je od 3. junija dalje odprta telefonska govorilnica za krajevne in medkrajevne pogovore. Tam je mogoče kupiti tudi pisemske znamke. Poštni prometni urad je odprt vsak dan od do Y^19. ure in ob nedeljah od VjS. do i/Gure. Ker je v zadnjem času bilo na novo vpeljanih nekaj mestnih omnibusnih zvez in ostajajo omnibusi mestnega prometnega podjetja tudi na Novem trgu, je zaradi velikega osebnega prometa nastal včasih že skoraj nepregleden zastoj. Da se to stanje izboljša, poštni avtobusi sedaj ne ostajajo več na Novem trgu pred gost. Longo, ampak pred Kor. hranil, istotako na Novem trgu. Pred palačo Koroške hranilnice (Kärntner Sparkasse) ostanejo torej avtobusi, ki vozijo na progah Celovec—Gradec, Celovec—Otok—Vrba— Beljak, Celovec—Ribnica—Škofiče—Baško jezero. Vsem potnikom priporočamo, da si kupijo vozne listke ne šele neposredno pred odhodom avtobusa pri sprevodniku, ampak že preje v pisarni prometnega urada v Celovcu v ulici 10. oktobra. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Predzadnji dan Marijinega meseca smo imeli v Šmihelu izredno lepo pobožnost nočnega češčenja. Dne 29. majni-ka je bila ob 7. zvečer sv. maša, pri kateri je skupni moški zbor iz vse šmihel-ske župnije pel krasne pesmi. Pridigo o premišljevanju Kristusovega trpljenja je imel g. V. Zaletel. Po sv. maši so bile šmarnice, pete litanije Matere božje in nato nagovor g. župnika. Ob polnoči je imel sv. mašo g. Oražem, med mašo pa so prepevali znani rinkolški pevci. V pondeljek zjutraj ob i/o4. je bila 3. sv. ma.ša in ob 7. zjutraj še 4. sv. maša in pa sklep pobožnosti. Udeležba pri pobožnosti je bila zelo pohvalna in vse vasi šmihelske fare so bile zelo dobro zastopane ob urah, ko je bil zanje določen red češčenja. Tudi majniška pobožnost je bila letos pri vseh podružnicah zelo dobro obiskana in zelo lepo zaključena. Letina letos še kar dobro kaže, tako da bomo kar zadovoljni, ako le ne bo kake nesreče. Tudi sadja bo — upajmo — dosti. Le pod Peco bo poznih jabolk nekaj manj; prehladno je tam, ravno ob slabem vremenu so bile jablane v cvetju in cvetoder je imel časa dosti, da je napravil precejšnjo škodo. | Huda nadloga za našega malega kmeta go prav gotovo preveliki predpisi o oddaji živine in bi bilo gotovo potrebno v mnogih slučajih ugotoviti, če predpis ni pretiran ah pa tudi večkrat celo krivičen. Španska bolezen, ki je letos po maši okolici precej razsajala, nas je zapustila in upamo, da je odšla nazaj v svojo „domovino“, od koder naj se več ne vrne. Prehudih posledic sicer ni, le nekateri še kašljajo. ZAHOMEC -j- Janez Milonig) Na binkoštno soboto dne 6. junija ob 10. dopoldne smo spremili k večnemu počitku na domače pokopališče v Bistrici na Zilji posestnika Korenove kmetije v Zahomcu, Janeza Miloniga. Pokojnega je kruta smrt skoraj nenadoma iztrgala družini ob 1. ponoči 2. VI.; bolan je bil komaj mesec dni, od teh je prebil 10 dni v bolnišnici v Beljaku. Umrli, ki je bil gospodar znane Korenove kmetije v Zahomcu, je bil v najlepših letih, saj je bil star šele 46 let. Pogrešala ga bo predvsem domača družina, saj zapušča ženo s tremi otroki, od katerih je najmlajši šele 2 leti star. Pogrešala ga bo domača kmetija z lesno trgovino, pogrešalo ga bo pa tudi gospodarstvo vse Spodnje Zilje. Pokojni je bil odbornik posojilnice na Bistrici, bil pa je tudi načelnik odseka konjerejskega društva za Spodnjo Ziljo. Zato so ga poznali tudi vsi gospodarji od Šmohorja pa do Roža. Kot dober koroški Slovenec je bil pokojni z družino preseljen iz rojstne hiše v aprilu 1942. leta. Udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil pokojni priljubljen v domačem kraju pa tudi v bližnji in daljni okolici. Od vsepovsod so prihiteli znanci in prijatelji, da ga pospremijo na zadnji poti. V župni cerkvi na Bistrici je govoril poslovilni govor brat pokojnikov, č. g. Filip, župnik v Maloščah. Na grobu se je poslovil od umrlega domači gospod župnik. Poleg teh dveh so bili pri pogrebu navzoči še štirje gospodje duhovniki. Ob grobu sta govorila še predsednik koroškega konjerejskega društva deželni podglavar g. Ferlitsch in pa g. učitelj iz Bistrice. Domači pevci pa so zapeli žalostinko: „Nad zvezdami“. Težko prizadeti družini pokojnikovi in užaloščenim sorodnikom, predvsem pa bratom: č. g. Filipu, g. Lojzetu z Bistrice in g. Cvetku iz Celovca naše iskreno sožalje. OD PLIBERKA DO LABUDA Mesec maj bi lahko pri nas imenovan mesec romanja. Saj se v tem mesecu drug za drugim vrstijo dnevi, ko prihajajo procesije z vseh strani, domači-ni pa spet romajo še dalje naprej. Naj- bolj znani božjepotni kraji so: Št. Andraž, Pustrica, Sv. Lovrenc pri Labudu, Božji grob, Sv. mesto, Sv. Krištof, Li-sna gora, Gospa Sveta in tudi še drugi. Zaobljubljene procesije gredo na te kraje, da tam prosijo za dobro letino, za „žitna polja“. — V časih, ko je razsajala lakota v naših krajih, so se prebivalci zaobljubili, da bodo vsako leto v zahvalo za prejete dobrote in v prošnji za novo dobro letino romali k Mariji in k priprošnjikom božjim na ta sveta mesta. Saj pa je bilo res hudo v tistih časih, ko je še ptič pel: „Piberc (neke vrste trava) jej!“ In so res ljudje takrat zaradi velikega pomanjkan ja ^kruha travo kuhali in jedli. Takrat še ni bilo strica iz Amerike, ki bi pomagal onim, ki sami pridelajo premalo, in jim delil vsakovrstne dobrote. Ko so slabi časi minuli, so bili ljudje seveda Bogu hvaležni in so tudi izpolnjevali obljube iz hudih dni. V velikih množicah so vsako leto romali v kraje, kamor so se zaobljubili. Toda je že tako, ljudje so vedno enaki. V dobrih časih kmalu pozabijo na obljube, pozabijo na Boga, toda Bog ni pozabil na njihove obljube: žito ni dozorevalo. Spet je grozila lakota, ki je opomnila ljudi na njihove obljube. Letos je bila udeležba pri vseh pro-šnjih procesijah posebno lepa. Zlasti je bilo lepo romanje na dan sv. Florijana k Sv. Florijanu v Vogrčah, kamor so prišle številne procesije s petjem lavre-tanskih litanij. Pri tem so se še prav posebno odlikovali s krasnim petjem pevci iz Globasnice in pa pevci iz Kazaz. Pa ne samo za žitna polja in dobro letino, tudi za druge pozemske dobrine prosijo ljudje. Tako je znano romanje na Št. Otovo na Sv. mesto pri Žvabeku. To je še danes predvsem mladinsko romanje, ki pa je v sedanjih časih že združeno tudi s prošnjim romanjem na žitna polja. Prvotno je bilo to nekako prošnje romanje fantov in deklet za^ženine in neveste. To je bil spomin na čas, ko je na mestu, kjer je sedaj Marijina romarska cerkev, živel puščavnik in delal pokoro za svoje pregrehe. K njemu so prihajali zaročenci, ki pa se zaradi stanovskih razlik v tistih časih niso mogli poročiti. Tem je pomagal puščavnik, poznejši svetnik sv. Oto. Letos je bila procesija na Sv. mesto na Št. Otovo posebno lepo obiskana. V krasnem verskem govoru je g. župnik Igerc orisal tesno povezanost kmeta z Bogom. Kot eno zadnjih romanj med številnimi romanji je bilo letos dne 6. junija, na binkoštni pondeljek, na Lisno goro. Beri in sin • „Koroški) Kreolko“ • KLEMEN HABJAN: JElCIEVi ©All OTI (Izviren roman) 11. Tudi Marjeta ni bila za nobeno rabo. Od bajte se je tako dobro videlo na Krničarjevo streho. Še Polona je bila kar potoglava. Lojze je šel najmanj štirikrat k Alešu v mlin. „Kaj-misliš, kako bo?“ Alešu ni bilo za razgovor. Peklila ga je misel, da nemara oče ne bo uspel. Žvegelj se bo branil. Šlo mu je za svet, ker je računal na gostilno. Pozno v noč se je Vorenc vrnil. Rahlo opit dobre volje. Vsi hkrati so rinili vanj. „Denarja ni hotel nazaj,“ je hrknil Jerč. Jerčevka se je stisnila. „Zlodej,“ je zaklel Aleš, ki je prav nalašč zaprl mlin in v bajti čakal na očeta. „Pritiskal sem nanj, dokler se ni omečil. Zamenjal sem bajto z gmajno.“ Spodnja ustnica se mu je povesila. Jerčevka je sklenila roke. „Gmajno lahko še kupimo,“ se je odprla beseda «Alešu. „Kos, ki meji na Repečnikove hraste, nam še ostane. In bajta." Vorenčeve oči so srečne. Za večerjo je Jerčevka narezala svinjine. Vorenc jo je samo pogledal, rekel pa ni nič. Otroci so vedeli. Z Jerčev se je nekaj odvalilo. Ko sta Vorenc in žena legla, je rekla Jerčevka: „Vorenc, težko bi bilo iti pod breg. Navadili smo se biti na vrhu.“ Jerč je dolgo molčal. Potlej je trmasto dejal: „Jerči smo radi na vrhu.“ In je vedela, da še ob tej uri misli na Uleša in na Sebenaka. * Ravno za žetev je Sebenakovka bruhnila kri. Sebenak se je zvil, kakor bi ga mahnil z bičem. Začelo se je. Delo na polju je grmelo na kup, v hiši pa bolezen. Ko je zdravnik omenil Golnik, se je Sebenak stisnil. Stroški. Ko je zdravnik omenil otroke in nasvetoval preiskavo, j.e zamahnil v roko. „Otroci so zdravi.“ Zdravnik je skomizgnil z rameni. Čez dober mesec je odšla Sebenakovka na Golnik. Ko je stopila iz hiše, se ji je vse vrtilo pred očmi. Francka je ve-kala. Njena ozka, stisnjena pleča so silila nekam k tlom. Sebenaku se je stisnilo srce. Takoj po ženinem odhodu se je Sebenak zaklenil vase in grizel nekam v globino. Kadar koli se je ozrl proti že-janski strani, je zadel ob Jerčevo bajto. Stala je na robu kakor Vorenc sam, nizka, čokata z majhnimi okni, ki so porogljivo srepela sem čez Bistrico. Jerčeve oči. Stogovi so se polnili z žitom, toda Sebenakovo srce je komaj občutilo njih polnost. Jereevä bajta na žejanskem hribu je prežala na Sebenakovo dvorišče. Sebenak se je dvakrat peljal na Golnik. Odšel je z doma s tihim upanjem, vrnil se je teman in zaprt. Otroci so silili vanj in spraševah. „Boljša se ji.“ Vedel je, da laže. Zdravnikov sploh ni spraševal. Sam je videl, kako je. Ženina lica so čudno voščenela, samo velike preplašene oči so hotele nekam skoz okno. „Kaj pa otroci?“ Sebenakovka je nemirno segala z belimi rokami po odeji. „Andrej je videti boljši,“ je lagal Sebenak tudi ženi. In kakor da bi hotel laž zmanjšati, je dejal: „.Francka pa je uplahnila.“ „Najbolj .je po meni,“ je zaprla Se-benakovka oci. Nikoli ni upal Sebenak naravnost vprašati, kako ji gre. Sebenakovka je čutila, da je obupal nadnjo. Ta misel jo je še bolj pritisnila. Sebenakin odhod je k hiši prinesel težo. Otrokom se je zdelo, da so mater že odnesli na pokopališče. Sebenakovo sovraštvo do Jerčev je raslo. Nezavedno, iz nekega obupa je zrasla misel, da je vse nesreče kriv Jerč, da se je z njegovim mlinom pričelo rahljati in pokati, kar je bilo še trdnega v Sebenakovi hiši. Sebenak je gledal samo še svojo bolečino in Jerčevo bajto na žejanskem hribu. Od tam se plazi nesreča. Počasi kakor debela strupena kača, ki je s svojim pogledom pribila žrtev na mesto, s katerega se ne more ganiti. In Sebenakovi poganjki so gnili. Nobenega upanja, da bi se razrasli, razko-šatili in zaprli pogled Jerčevi bajti. Jerčevi galjoti z neznano silo legajo na Sebenakovo streho, ustavljajo mlinska kolesa, z železnim oprijemom davijo Sebenakovo življenje. Potlej na dnu srca vstane misel, drobna kakor kal, preplašena kakor lučka v vetrü. „Kaj, ko bi žena umrla?" Drobna je misel, toda raste z bliskovito naglico in se trdovratno drži srca. Ko bi umrla. Z neko plašnostjo se je Sebenak otepava. Toda čudno, vselej kadar stopi pred hišo in se zagleda v žejanski breg, se misel oklene srca. Jerčeva bajta mežika čez Bistrico in draži. Kadar Sebenak takole gleda čez Bistrico, mu misel godi. Iz nič je zrasel Jerč, v bajti, in zdaj naj se mu umakne? Kakor potepen pes, ki se umakne pred močnejšim ? (Dalje prihodnjič) ZA NEDEUSKO POPOLDNE Križanka: „Cankarjeva dramska dela“ Besede pomenijo: Vodoravno: 1 Dramska satira, ki so jo nedavno uprizorili v celovškem gledališču (del naslova); 7 Komedija, ki jo je Cankar napisal leta 1901; 18 Svinjska gnjat; 19 Drzno, hrabro; 20 Vrsta stavbenika; 21 Moško ime; 22 Pogorje, ki loči evropsko celino od azijske; 23 Pralno sredstvo; 24 Oddaljen moški sorodnik; 25 Žensko ročno delo; 27 Moško krstno ime; 30 Pero, del avtomobilske šasije; 33 Sila, jakost; 36 Član angleške višje družbe; 38 Moška oseba iz Cankarjeve drame „Hlapci“; 40 Garant, tisti, ki jamči; 41 Denarna kazen; 43 Moško krstno ime, glavna oseba Finžgarjevega romana „Pod svobodnim soncem“; 46 Avstrijski minister n. r.; 49 Neke barve; 50 Moški prednik; 51 Cankarjeva družabna drama, nastala leta 1902; 55 Dramsko delo, nastalo leta 1900; 57 Dva enaka samoglasnika; 58 Znamka kavinega dodatka; 59 Besedica, ki pomeni „bivši, nekdanji“; 60 Moška oseba iz Cankarjeve drame „Lepa Vida“; 62 Kratica bivše evropske denarne enote; 63 Ploskovna enota; 64 Kratica angleškega naslova; 65 Deli obraza; 67 Neke barve; 68 Sveženj; 71 Vzklik; 73 Neke barve; 75 Shakespearjeva tragedija, ki jo je Cankar prevedel v slovenščino; 77 Skrajšana oblika za „katerega“; 79 Mencingerjeva povest; 81 Zaklopka; 82 Verdijeva opera; 83 Cankarjev dramski prvenec; 85 Kos, del; 87 Lepotni predmet, lišp; 88 Tuja oblika imena Anton; 89 Vodna žival (2. sklon množine); 90 Družabna zabava; 91 Nejevolja, hudo razpoloženje; 92 Bistvo, značilnost v etičnem smislu; 94 Najbolj človeku podobna žival; 96 Vladarski potomec; 98 Kos svinjine; 99 Mehko gosje perje; 102 Shakespearjeva tragedija, katero je Cankar prevedel v slovenščino; 103 Strupena kača; 104 Cankarjeva drama hrepenenja. Navpično: 2 Merilka časa (2. sklon množine); 3 Običajna pritrdilni- ca; 4 Moška oseba — novinar iz komedije „Za narodov blagor“; 5 Pritok Rena ob nemško-švicarski meji; 6 Pevska nota-nižaj; 7 Predzadnja in šesta črka v abecedi; 8 Žensko ime; 9 Črn (francoski); 10 Kratica za glasbeno delo; 11 Pritrdilnica; 12 Pijača starih Slovanov; 13 Slok, tenak; 14 Bližnji sorodnik; 15 Kratica za manjšo utežno enoto; 16 Dva enaka samoglasnika; 17 Kratica mednarodne dobrodelne organizacije; 25 Potegljaj, pisan znak; 26 Namišljeno božanstvo; 27 Enota električnega upora; 28 Judovsko žensko ime; 29 Del kroglastega telesa; 30 Napeljava; 31 Gledajo, motre; 32 Silen, jak; 33 Način (tujka); 34 Kosilo; 35 Krava črne barve; 36 Alkoholna pijača; 37 Pogledam nazaj; 39 Uhato živinče; 40 Del cerkvenega opravila; 41 Plemiški znak, stanovsko znamenje; 42 Starorimsko hišno polbožanstvo; 44 Pri-slovno določilo kraja; 45 Star slovenski izraz za miloščino, zastonjkarstvo; 47 Naslov Aškerčeve pesmi; 48 Brez obuvala; 50 Javen, ne tuj, bližnji; 52 Dva enaka soglasnika; 53 Eden od zakramentov; 54 Zgodovinski grad v Španiji; 56 Ocet; 61 Žensko ime; 63 Moderno prevozno sredstvo; 66 Vendar, čeprav, rodavnega srednjeameriškega indijan-kljub temu; 67 Sladkovodna riba; 69 verni Italiji; 71 Obleka, oblačilo; 72 Notranjska reka ponikalnica; 74 Član sta-Dvojica ženskega spola; 70 Reka v se- Pozor! Kmetje! Vse praške za živino v stari dobri kakovosti dobite zopet v Drogeriji Laber Beljak - Ob Dravsk. mostu REZERHR/ in m plačane 1 6.T. skega naroda; 75 Cankarjeva drama; 76 Vprašalnica, ki se zaobeša. 77 Travniški delavec; 78 Največja v morju živeča žival; 80 Glasbena lestvica; 83 Pokojna, umrla; 84 Prazno govorjenje; 86 Del roke; 94 Enota električnega upora; 95 Jaz (Italijansko); 96 Kratica za „plemeniti“; 97 Prvi zlog vodne živali; 98 Kratica za „po domače“; 99 Geometrijsko število; 100 Del človeškega telesa; 101 Izraz pri smehu. Rešitev križanke „Pomlad“ v prihodnji številki. GLAVNA TRAFIKA prodaja raznih specialitet CELOVEC Burggasse 6 priporoča svoje pripomočke za kadilce razglednici in igralne karte Obleke in perilo za gospode dame in otroke KUPITE DOBRO IN POCENI pri Celovec Karfreitstrnfie ti, CKaserngosse) ŽENSKE MOŠKE OTROŠKE obleke v veliki izbiri pri Matdet CELOVEC, 10.-Oktober-Straße 7 Telefon 22-73 Lastna delavnica Pristne narodne noše Radie Sdanidl Prodala - popravila žarnice Vaša strokovna trgovina CELOVEC BatinhofstiaGe 22 Telefon 29-48 IFPIICIK llllllllllllllll!llllllllllllllll!lll!lllll!lllllllllllllllll!lllll!llllllllli!lllllllllllllllllllllllll železo, kovine, stroji CELOVEC “ SalmstiaDe 7, Tet. 14-86 Nakup starega železa, kovin, cunj, kosti Prodaja železja vseh vrst p©T© Ć7/« Jetrij fzi etui c z ^ *> FOTOGRAF BELJAK - Villach Nov naslov: Postgasse 3, Tel. 49-36 Poročne in darilne slike ter slike za legitimacije. Izvrševanje fotoamaterskih del. Že od nekdaj znana in sedaj okusno prenovljena je bila 2. junija O T VO R J E N A Prosimo za Vaš cenjeni obisk Vkljub podražitvi še vedno enake cene za oljnate barve, ki kljubujejo vremenu, za barve, ki preprečujejo rjavenje, in za email-lake ter ostala za barvanje pri PITER OE CILLIA FELDKIRCHEN - Telefon 73 k.' r ■ 50 LET že obiskujejo nekateri vsako leto za Binkošti Grad Hodiosteruritz (Ostrovrški grad) kakor poroča stara spominska plošča Oni namreč vedo, kje najdejo okrepčilo in zabavo. Zafo na grad Hochosterwitz ! „Koroška Kronika« izhaja vsak petek - Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo S S — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermaikter Ring 2S/ -Tel. 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Tel. 3651/96. — Mesečno naročnino je treba pla čati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu.