List 34. Tečaj LVIII. i I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za öetrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinaSanje > po dom Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, m se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24. avg^usta 1900. je v njih marsikaj, kar je uvaževanja vredno, ali tega 9 se kar društva na občnem zboru » Trgovskega ali obrtnega tt ni omenilo tudi v teh člankih nismo našli ) 9 9 Slovenska trgovska šola. zadnjih letih se čuje čedalje pogostejekrat želja, naj se že vender ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska gola. Vsestransko se povdarja, da je taka šola neobhodno potrebna, da je naravnost jeden pogojev povzdigi slovenske trgovine. Mi se popolnoma stririjamo s to zahtevo. Slovenska trgovska šola je res živa in nujna potreba. Vsled za namreč pojasnila, kakšna naj govska šola. bo bodoča slovenska tr Zdi se nam, da se to na občnem zboru «Trgov- ker skega in obrtnega društva" zategadelj ni omenilo stvar res še ni aktuvelna bila. Ker pa D Gorenjec a prišel kar z raznimi konkretnimi nasveti, je pač umestno t če se to vprašanje vsaj akademično premotri. ) Kakšna bodi torej prihodnja slovenska trgovska trgovino še vedno veljavne obrtne prostosti, vrinilo se je v ta stan mnogo elementov, ki nikakor vanj ne spadajo in vsled katerih so se vse razmere znatno poslabšale. šola? Ali nam je potrebna trgovska akademija? Ali nam je potrebna trgovska srednja šola? Ali nam je potrebna navadna trgovska nadaljevalna šola? Odgovor na to dobimo, ako premotrimo naše gospo- Zdaj sme vsak mežnar in vsak kočijaž, če je spravil darske 1 trgovske in obrtne razmere nekaj krajcarjev na stran > odpreti trgovino, in ker nima II za nje solidno in uspešno vodstvo nikacih zmožnosti, skuša z divjo konkurenco in časih tudi z nepoštenimi sredstvi pomagati kakor pač ve in zna. Veletrgovine je na Slovenskem izvzemši Trst prav Tu in tam se sicer nahaja kaka veletrgovina ali Šola malo. v obče se mora reči, da so naši trgovci največ le detaj- listi. Drugače tudi ne more biti. Veletrgovina se razvije samo tam, koder je dan za to pogoj, koder imajo indu dovolj potrebna, da si pridobi trgovski naraščaj gtrijo, koder imajo kaj eksportirati, in koder tistega znanja, brez katerega se dandanes ne more dobro kapitala. Pri nas tega ni in zato je prazno mnenje, da in uspešno kupčevati. Povzdiga inteligence stanu je pogoj povzdigi trgovine sploh. To trgovskega spoznalo tudi » se razvije v nas veletrgovina, samo če bomo imeli dovolj mož, opremljenih z znanjem, ki si je pridobiti na trgovski Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" in si je akademiji. Sicer pa je pri sedanjih razmerah izključno, postavilo nalogo trgovske šole. ) delovati z vsemi sredstvi na ustanovitev da teljev. slovenska trgovska akademija imela dovolj sluša Kdo bo obiskoval akademijo, ako doma v prak Na zadnjem občnem zboru tega društva smo izve- tičnem življenju tistega znanja ne more porabiti, če s da denarno vprašanje ni tista ovira, ki zadržuje svojim znanjem ni nič na boljšem, kakor tisti, ki deli, ustanovitev trgovske šole. Denar bi se dobil, saj država, sol viral Mahrovo šolo. ab dežela kranjska, trgovska in obrtna zbornica in mestna Ravno to, kar smo rekli o trgovski akademiji občina ljubljanska ne more odreči primernih prispevkov, velja tudi o trgovski srednji šoli. Pri enketi, ki jo je Predno pa se store koraki, da se dobe sredstva, je po- sklicala trgovinska zbornica v Libercah, torej zbornica trebno da se ustanovi terminologija. Tako smo čuli na prvega industrijalnega okraja v celi državi se vse občnem zboru Trgovskega društva Te dni smo v tej zadevi čitali v „Gorenjcu tt dva stransko priznavalo, da trgovske akademije in trgovske srednje šole ne ustrezajo časovnim in trgovskim potrebam, članka o ustanovitvi slovenske trgovske šole. Povedano da se zdrav in dober trgovski naraščaj vzgoji samo v trgovskih nadaljevalnih šolah, ki so za trgovino nekako se po poročilu c. kr. deželnega šolskega sveta goriško-gradi- to, kar 80 obrtne strokovne šole za obrtnost. Znanje, ki ščanskega čisto nič ne trudijo, da dosegli dober šolski ga v tacih zavodih pridobiti, zadostuje po sodbi obisk in dobre učne vspebe. Ni treba komentarja. berških trgovcev popolnoma. Česar se mlad človek tam ne nauči, to mu da praktično življenje. Nevaren konflikt nastal radi delovanja makedon- skega odbora med Rumunijo in Bolgarijo. Razsoditi ni mogoče, ali so zanesljiva iz Bukarešta došla poročila, vsekakor pa je To velja za nas še v večji meri, kakor za Češko, nedvomno, da vlada v rumunskem časopisju silna ogorčenost, ter da je narod rumunski jako razburjei^ 20. t. m. je de- saj se naša trgovina z likerSko še primerjati ne more in zato bi „Trgovskemu in obrtnemu društvu" toplo ročali » na] se pri svojih prizadevanjih za pripo-ustanovitev monstriral po ulicah Bukarešta velikanski sprevod društev z zastavami ter oseb raznih slojev. Vseh skupaj je bilo baje trgovske šole za sedaj omeji na to, da se ustanovi taka nad 30 000 ljudi. S hiš so vihrale v črno tanjčico zavite na rodne zastave, dame in gospodje so bili v žalnih oblekah. šola, za kakoršno so se izrekli liberški trgovci, samo da kršila sta se dva velika shoda, na katerih so govorniki pro- bo dala gojencem priliko, se laške in nemške korespondence temeljito naučiti. Taka šola bo v zadostni meri povzdignila duševni nivo naše trgovine, dala nam bo dober trgovski naraščaj, testirali proti vedenju Bolgarov m proti bolgarski vladi ter poživljali rumunsko vlado na odločen odpor. Sprevod le šel pred kraljevo palačo, kjer je govoril poslanec Iliescu ter pred hišo umorjenega profesorja Mihaileanuja Bolgarska dala nam bo praktičnih ljudi, ne teoretikov in akademikov, katerih danes še čisto nič ne potrebujemo. Če se uprava hoče baje mobilizirati čete v severni Bolgariji, namerava rumunska vojna uprava mobilizirati L, m vo]na Baje . kor in jih poslati na mejo. Kralj Earol je dejal baje častnikom gardnega kora v Pelešu, naj bodo pripravljeni na vojno, kar kedaj razmere zboljšajo, če se dvigne naš gospodarski se lahko vsak čas zgodi, da bode apeliral na njihovo junaštvo. položaj, se šola še zmerom lahko razširi. Le nikar ne začeti zidati pri strehi in iz samega narodnega samo-Ijubja prezirati dejanske razmere in potrebe. Nota Turčije je baje Rumunom jako ugodna. Turški komisar v Sredcu izroči bolgarski vladi noto. A ko bolgarska vlada Politični pregled. K položaju. Glasilo dr. Ebenhocha se je oglasilo zopet ter namiguje, da tudi nova pogajanja dr. Körberja z načelniki in najodličnejšimi členi raznih strank ne bodo imela uspeha. Ebenhoch trdi tudi, da se je v zadnjih avdijencah v Išlu odločilo, da parlament ne bo razpuščen, ter da se vlada, dasi je začasno opustila to misel, končno zopet zateče k oktro- zahtevam portvi ne bo vstregla, bo porta postopala energično. Ako so vse te vesti resnične, potem je razmerje na Balkanu res jako kritično. Dopisovanje med Sredcem in Bukareštom se nadaljuje ter se vladi trudita razpor ugladiti. Volitev predsednika Zjedinjenih držav nikakor ne bo tako mirna, kakor so prorokovali republičanski listi. Demo-kratje so dvignili zopet Bryana na svoja ramena, in vrše se dan na dan agitatorski shodi. Kandidatura dosedanjega Mac Kinleya je zategadelj precej v nevarnosti. Tudi zunanji svet iranjem. Jako dobro pripominja „Vaterland u da se imata klub čeSkih konservativcev in centrum, sta v zvezi z jugo- se mnogo bolj zanima za bodoči boj med starima tekmecema, med Mac Kinleyem in Bryanom. Ako zmaga Bryan, zmagajo demokratje s svojim „srebornim" vprašanjem. Zlasti Buri žele, Bryan zanje da bi zmagal Bryan, ker upajo trdno, da bode slovanskim klubom v takozvani novi „zvezi desnice", zahvaliti za svoj vpliv ravno tisti „privilegirani" volilni pravici, ka- tero se je imenovalo glavni vzrok vsega notranjepolitičnega še ni začel ter ni sprejel poslanec pogajanji nereda. Körber doslej s še nobenega poslanca. Ebenhoch kot načelnik nemških klerikalcev. Baje pa je povabljen prvi posredoval energično ter jih podpiral diplomatično. Mac Kinley 1. 1896., ko je bil izvoljen predsednikom, za svojo izvolitev ni posegel sam v boj, danes pa se vdeležuje volilnih shodov ter sam pridno govori. Zlasti ga podpira vojni tajnik Root, ki je izvrsten govornik, generalni poštni vodja Emery Smith, senatorji Dodge, Foiraker in Burrows ter celo bivši predsednik Harrison. Vsekakor bode boj med republičani in demokrati >> Halbasien". To bilo najprimernejše ime za jako hud, ter izida nikakor ni možno vedeti že danes. nekatere dežele naše države, vse kar se tiče šolstva. „Sta- Vojna na Kitajskem. Ker so tistische Monatshefte" so prinesle članek dr. Badenija „Schul- dogodkih v Pekinu in na Kitajskem vedno došla nekaj poročila o dni stara, pflicht und Schulbesuch in Oesterreich", ki to jasno kaže. Nad 30 let že imamo zakon o splošni dolžnosti Šolskega seveda ni možno označiti položaja tako, kakoršen je v resnici sedaj. Zadnje brzojavke govore še vedno o pouličnih bojih. obiska; po tem zakonu mora vsak otrok šolo obiskovati. resnici pa je v letu v 1. 1894./95. mej 3,872.965 Pekin torej v času, ko so bile te brzojavke oddane, še ni otroci. bil ves v posesti mednarodnih vojev. nego bilo notranje obvezanimi obiskovati šolo, bilo 392.873 otrok, ki sploh niso mesto v posesti Kitajcev. Japonci se menda najbolj odlikujejo nobene šole obiskovali. Mej temi jih je bilo največ v Graliciji; v teh pouličnih bojih, kar je naravno, saj jih je več kot vseh v Istri jih je bilo 17.653! Razen teh izkazanih otrok, ki ne drugih skupaj. Pri prvih uspehih v Pekinu pa so se osobito obiskujejo šole, je pa po zatrjevanju „Statistische Monatshefte" • odlikovali Rusi, ki so 14. t. m. zjutraj prvi zasedli prve duri v Galiciji še kacih 300.000 druzih otrok, ki ne hodijo v vzhodnih vrat. Američanski poslanik Conger je sporočil, da nobeno šolo, pa so bili iz uradnih izkaiov kar na kratko je prišla pomoč v najhujši nevarnosti in res že v zadnje izpuščeni. Na Kranjskem je bilo 1896 /97. leta 3394 otrok. času. Dasi je princ čing prepovedal streljati na angleško ki niso obiskovali nobene šole in sicer radi tega, ker so bile poslaništvo, in dasi so baje kitajski častniki pod smrtno kaz šole preodaljene. članek v Monatshefte" kaže, da je uradnem razglasilu „Statistische nijo prepovedali napadati tujce, ni moštvo kitajske armade šolski obisk najboljši tam, koder odnehalo, nego streljalo dalje. Conger tudi trdi, da je vso re- imajo konservativci najmanj vpliva, najslabši pa tam, koder imajo voluoijo zakrivila kitajska vlada, da je podpirala boksarje ter konservativci moč v rokah. Kakšna om dobili v roke, to se tudi vidi IZ njem je glede ekspozitur in šol za silo bila šola, Če citiranega članka. ]o V da se sedaj z boksarji samo izgovarja. Zategadelj bodo mi- rovna pogajanja pač dolgotrajna in težavna. Lihungčang se je rečeno doslovno: „Ve- obrnil do ruske in angleške vlade, nai imenujeta svoje po- čina (tacih šol) se nahaja v alpskih deželah, na Štajerskem, oblaščence, ki se bodo z njim pogajali glede miru in glede na Kranjskem in v Primorju, a vodijo jih duhovniki, kateri odškodnine. Toda Lihungčang doslej ni imel uspeha. Zaupa Letnik LVIII. Stran 325. se mu zaupalo, bi pogajanja z nego skoro po vsem svetu; trg za te izdelke neha tam, njim sedaj oe imela pomena, kajti kitajski cesar io cesarica- tjej. neha bogastvo. Preteklost francozkega juvelirstva je mu nihče dosti, a če tudi slavna > sedanjost ugodna, zakaj bogastva je dandanes mnogo, in tako se je zamogla francozka juvelirska umetna vdova sta menda izginila. Dokler pa ta dva oficialno ne zaöneta pogajati se z drngimi velevlastmi, o miru ne bo govora. Doslej Se ni znano, kje sta. Nekatera poročila trdijo, da ju . . . m j straži princ Tuan 60 milj daleč severno Pekina. Grof Wal- obrt razviti do najlepše popolnosti. Francozje niso nikdär dersee se je peljal te dni skozi Tirolsko ter je bil v Inomostu z večjo duhovitostjo in z večjim ukusom, z večjo teh- in Eufsteinu jako odlično sprejet. niško rafiniranostjo in nekako nervozno tankočutnostjo, delovali v tej stroki umetne obrtnosti kakor dandanes. Kar stvarja njihovo juvelirstvo je tako čudovito krasno, da se človek sili pozabiti, za kako trivijalen namen se Umetna obrt na svetovni razstavi v Parizu. rabijo ti izdelki. V teh agrafah, iglah zapestnicah, ovratnicah, dijademih brošah itd. se vidi kako fin ukus imajo Francozi za vse kar Na svetovni razstavi v Parizu sta zastopani dve dekorativno. Ti izdeki so taki, da se po svojem umetniškem značaju lahko kosajo s proizvodi visoke umetnosti. Utis, ki ga dobi človek pri vrsti umetnoobrtniških proizvodov, kateri je treba strogo ogledovanju teh tako nepopisno elegantnih in gracijoznih izdelkov juvelirstva je, kakor da bi slišal orgijastiško ločiti, dasi se to v razstavi iz ozirov na mejnarodno kurtoazijo ni zgodilo. v himno, ki jo moški spol poje ženskemu spolu. Vsi IZ Prva vrsta je jako poučna in zanimiva. Kaže nam delki izgledajo, kakor da žareli koprnjenja, se liki proizvode različnih obrtovanj, razkriva nam tisočere zveze, plamenu oviti okrog ponosne ženske lepote. ki obstoje mej raznimi umetnoobrtnimi strokami in mej To pač ni samo slučaj, da slavi pariška umetna Fran- prizadevanji in strujami arhitekture, plastike in slikarstva, obrtnost prav v tej stroki največje svoje triumfe. razkriva nam premembe, ki so jih provzročile nove soci- cozje so najboljši poznavalci, najfinejši čestilci, da, obo alne razmere, razodeva nam kakšen dobiček ima od ževatelji ženske lepote. Zunanja ženska lepota se nikjer novih znanstvenih iznajdb, iz kratka vse ono, kar moramo tako ne čisla in ne slavi, kakor na Francozkem. V lite-smatrati kot akomodiranje k nazorom in k ukusu, ki ga raturi, v umetnosti, v socijalnem življenju, povsod, prav Kako je vstvarilo valovanje življenja. povsod zavzema kultus ženske lepote prvo mesto. Druga vrsta umetne obrtnosti ni nič manj sijajna, naj bi se potem vsak napredek v dekorativni umetnosti toda ta ni vanj a, nego uspeh živi neumornega obrtnoumetniškega delo- ne pojavil najprej v stroki, ki ima kakor nobena druga namen, služiti in poveličevati žensko lepoto. Umetniki samo po milosti svetovne razstave Vstvarjena je nalašč v ta namen, vstvarjena je z veli- kakor Lalique, Boucheron, Falize, Vever, Froment, Meu kanskim duševnim in fizičnim trudom in z velikanskimi denarnimi žrtvami, a vender ni druzega kakor napihnjen reprezentent zastarelih kulturnih razmer ter rice tekmujejo neutrudno, kdo vstvari kaj lepšega. Lalique zavzema doslej prvo mesto, on je nedosežen in zanimiva najbolj občudovan, ker zna izumljati vedno nove forme » samo s stališča mejnarodne gizdavosti, sicer pa spominja ker je njegova fantazija uprav razkošna, in ker so vsi človeka na galerijo slavnih dedov, ki se dobi v hiši ka- efekti na katerih utis računa v resnici presenetljivi. cega borznega špekulanta, kateri je včeraj zadobil plemstvo. Njegov genre je navadno bizarno prirejeno zlato okrašeno Ta vrsta umetne obrtnosti zavzema na razstavi mnogo ^ medlim raznobojnim emajlom in z dragocenimi kamni. prostora in če bi kdo spisal članek „Potemkinska umetna Razstavil je kacih sto izdelkov, a vsak izmej njih bi obrtnost na svetovni razstavi v Parizu" bi gotovo dosegel ]ahko zavzemal odlično mesto v zakladnici najbogatejšega lep » Heiterkeitserfolg". vladarja. Marsikateri teh Toda, ali se izplača, baviti se s tem, kar še nekako spada več mej dragocenosti, ki se nosijo, nego je razstavljenih izdelkov že ne po zapredeno v stare nazore vleče za kulturnim življenjem, tacih motivih sestavljen, sicer pa je umotvor, ki bo radi v tem ko nudi prej prva omenjena vrsta umetne obrt- te svoje umetniške vrednosti vedno zavzemal svoje po- nosti toliko velezanimivega gradiva? sebno mesto ter še poznim rodovom pričal » da se je Škoda, da ima le malokdo dovolj časa, da bi mogel juvelirstvo povzpelo do take dovršenosti, kakor je ni do w preštudirati pri tej vrsti umetne obrtnosti vse one zveze, seglo še nikdar, katere smo zgoraj našteli in dognati karakteristično raz Umetniki smo jih zgoraj imenovali poleg Lali liko mej proizvodi Francozov, Nemcev, Angležev, Skandi- queja se bavijo največ z dragocenostmi, pri katerih se navcev in Italijanov- naslednjih vrstah hočemo podati uporabljajo briljanti. Ta briljant! Ustvaril je novo vrsto nekoliko posameznih, nemetodičnih opazk, nekaj utisov, lepote. Kakor je kot materijal nedosežen glede vrednosti in dragocenosti, kako si je polagoma, ustvaril svoje prav so čestokrat direktno na- ki sem jih dobil pri ogledovanju tega dela razstave. Tako na primer nam kaže razstava francozkih posebne estetične zakone bijonterijskih izdelkov marsikaj posebno poučnega. Fran- sprotje vseh doslej veljavnih estetičnih teorij. Tudi to je cozko juvelirstvo je staro že mnogo stoletij in izdelki te zasluga Francozov. Bjlo je treba duha in ukusa Francozov umetne obrtnosti se ne razprodajajo samo na Francozkem ? da so se po bistvu in po lastnostih briljanta počasi « r Stran 326. Letnik LVIIL ustvarili ti novi estetični zakoni, vsied katerih je ]uve ■ naši sadjarji po 30 <>/0 soka iz sadja s pomočjo dobrih lirstvo glede rabe briljantov doseglo to čudovito visoko strojev za drozganje in z umnim postopanjem; zamorejo stopnjo 1 zavzema danes. Obrtnijske raznoterosti. ga pa tudi 70 ®/o in že več dobiti. Dobri stroj se torej kmalu poplača. Priporočljiv tak stroj bil bi za manje ali srednje razmere po načrtu Hehenheinskega sadnega mlina pri- Trgovci, kateri imajo na Grškem kupčijske zveze, ali praven. Na doljnem Štajerskem imamo trgovino, ki take nameravajo stopiti v kupöijsko zvezo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublj zaupno naznanilo Kaj sadjem ? t Tekoče leto naklonilo je sadjarjem večinoma obilega blagoslova. Ako čitamo poročila iz raznih dežel, uvidimo, a da nismo samo pri nas tako obdarjeni, temveč sadjarji * skoro cele Evrope. Iz tega sledi, da ne bodo mnogo prometa s svežim sadjem, da bo vsled tega cena svežega mej sadja primeroma nizka. To velja o navadnem sadju, tem ko se bo skrbno izbrano fino namizno sadje zlasti eno primeroma dobro prodajalo, kajti baš po zimi vse tacega se ne prideljuje ravno preveč, ogromnimi množinami navadnega sadja? kulira. da Kaj pa storiti z Sadjar naj kal bolje shaja pri primeroma nizkih cenah, katere se mu bodo ponujale za sveže sadje, ali da na-pravlja iz njega trajni proizvod, s katerimi lahko čaka ugodneje trgovinske zveze. V večini slučajev bode slednje bolje kazalo. Pri naših razmerah pride najbolj v poštev do napravljanje sadjevca. Z sušenjem bi se znalo sadje kr. kilogram izkoristiti, pač je pa treba za to posebnih # priprav, katere so pri nas primeroma še malo v rabi, sušenje se počasneje vrši, zahteva več dela in spretnosti, zbrano, torej z večjimi in pa za sušenje porabno stroški vkup spravljeno in čisto sadje. Za sadjevec porabimo lahko vse sadje sploh, pridelamo v kratkem času lahko veliko množino in izkoriščenje je tudi primeroma ugodno. Kdcr pripravljen za sušenje, naj tudi suši 1 sicer pa sadjevec i Ker se bodo letos sadjarji veliko pečali z naprav- opozoriti že sedaj na prvi Ijanjem sadjevca, umestno jih važneje okoliščine, katere naj že sedaj upoštevajo vrsti naj skrbijo za snažno, zdravo pijačo. Posodo, katera je dvomljive dobrote, naj skušajo že sedaj pripraviti in sicer, da jo z mrzlo in boljše še tudi z vročo vodo 1 dobro izperejo, potem pa dobro zažveplajo in tako žvep leno do ča«ia porabe ohranijo. Prej ko se naliva mošt naj se taka posoda na dnu s hladno vodo zopet izplahne. drugi vrsti naj poskrbijo sadjarji za primerno pripravo za drozganje. Dobre priprave prihranijo, ker naglo delajo, mnogo dela, kar v očided obilega dela stroje prav solidno in dobro prodaja, in sicer Peter Majdič v Celju. Z ozirom na dobro delo, primeroma nizko ceno m pa radi potnine, popravil itd. 1 naj bi sadjarji tam naročevali tak stroj, pa o pravem času in sicer že sedaj se tam zglašali, da imajo o pravem času že vse pripravljeno. š Ker ni vsak sadjar v stanu tak stroj kupiti i lahko se jih združi po več vkup, ki ga potem skupno porabijo. Tudi si lahko posamezni boljši gospodarji take stroje naročijo ter potem proti primerni odškodnini drugim izposojujejo. Obe stroki bodeta v tem slučaju lahko zadovoljni. Ako si kupi mali sadjar sam tak mlin, na pr. za 25 gld.. , služil mu bo ta na pr. za 6 gld. 50 kr. na leto in sicer s 5 ®/o poprečnimi obrestmi in pa z 10 amor tizacijo. Mali sadjar, ki mlin le par dni rabi in za njega na dan znabiti po 1 gld. plača, bo s tujim mlinom do segel za gld. 9 kar doseže z lastnim za 6 gld. 50 kr. Izposojevalca pa na ta način mlin tudi izvrstno izplača. Sadjarji naj pa skušajo sadno pijačo dobro in stalno napraviti, da preobilico o ugodnem času tudi lahko y denar spravijo. V tej zadevi smo v naših krajih večinoma zelo na slabem in zaradi tega gre pa mnogo vrednosti v zgubo. Poučevalo se bode o porabi sadja v raznih krajih. Seveda pa to ni le ob nedeljah mogoče, kajti malo nedelj pa mnogo pouka potrebnih krajev. Sadjarji naj 1 kadar se jim ponudi prilika za tak pouk 1 torej, žrtvovali tudi ob delavnikih par ur. Stalna, bolja, za trgovino sposobna roba jim bode za primeroma majhno zamudo pri delu obilo poplačala. v Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias. (Dalje.) XXII. Takoj za Roganom in zalo grofinjo, ki sta se izgubila med mnogoštevilnimi gosti, stopili sta v sobo dve ženski. Častnik se je takoj vzdramil, vstal in pozdravivši ju, ponudil divan, na kojem je preje sedel. Ti dve ženski na veselici kneza Subiza odlikovali sta se rezko od vseh gostov. Obe bili sta črno in ukusno J1Ü UtSlUJU, UIIIU^U UCia, Aai JC, v UUll^g« V*^*«, O^.« « — -------- se bo V jeseni kopičilo, in pomanjkanje delavnih močij, opravljeni toda ne radi žalosti, marveč po običaju svoje velevažno. Dobre priprave pa tudi domorejo, da se mnogo domovine. Obe sta bili španski. Jedna njiju štela uže več soka iz sadja dobi, nego ako sadje samo tolčemo ali petdeset let, ali radi zabuhlega obraza bila je še bolj ako ga drozgamo s slabejimi stroji. Navadno dobivajo stara videti. Bila je precej obilega života, okorna v hoji \ Letnik LVIII Stran 327 in obnašanju in jako nelepega obraza. To je bila markiza poslovati naposled trmasti in neubogljivi svoji netjakinji d' Olivas bogatega in zalega ženina. Dasi Španska grandesa po očetu in stara deva bila je v posestvih vojvodov d' Olivas ) preje opatinja ali predstojnica nekega španskega ženskega ušesa, in vender njeni ukazi 9 m to samostana ) no sedaj je zapustila svojo dolžnost ter uže niso bili poštevani na jednem mestu stara deva našla povsod kot varuhinja, poslušna teta dobro vedela, v srcu mlade Ele! leto dnij živela v Parizu. Znana vsej aristokraciji kakor po svojem bila celemu dvoru in stanu tako po svojem odnošajih med teto in netjakinjo bila ta po sebnost da markiza ki vživala med ljudmi mnogo vuej öHötuaiöv^iji j/v wTvrj-w— -------r- » »euilUBi/, ua luaLAiA», f^-^v. --------o velikanskem premoženju. To še čez jeden milijon znaša- spoštovanja in imela mnogo veljave ni imela nikake ob joče premoženje bilo je naloženo na velikih posestvih v lasti nad svojo gojenko Andaluziji in ob jednem na lad^jah, plavajočih po španskih ^^^ gg j^j zijubilo. Elza uganjala skratka vse, kar pristaniščih Seveda so v francozki stolici to vsoto pre 9 ki tiravali in menili, da šteje nekoliko milijonov. Sicer pa to bogastvo ni sodilo stari devici, a bilo last te ravnokar prišla v sobo in se usela zraven nje netjakinji Eli je mladi siroti Tako se bili vže pred dvema mesecema vrnili lahko nazaj v Andaluzijo ) da ni trmasta Elza hotela njeni ostati v Parizu. S prvega teti celo povedati ni hotela Da vse ogromno premoženje prinadležalo grandesi, markizi Eli Kampo Olivas čemu da noče zapustiti Pariz, in šele poslednji čas, ko je vže teta sama jela sumiti. razodela vzrok. Šestnajstletno zalo dekle bilo je pod nadzorstvom Parizu zadrževalo je mlado in hudomušno kra rodne svoje tete sotico čustvo, ki se jej je vgnezdilo v srce prvega ti mladi in velezali hčeri južne Španije ni bilo jei bila to šala ali vsled ovir m naporov, jele sicer ničesar 1 kar bi dalo soditi na vrlost krasotic An daluzije. na njej. Tam doma ) bila občudovana oseba Tu pa so srčne strune vedno glasneje brneti, srčne rane vedno resnejše postajati. Ona se je zaljubila z vsem svojim kakor je bilo videti, ni bilo nič posebnega In telesom s celo svojo dušo v tega mladega častnika, ki to zato, ker bila Eliza povsem plavolasa 1 bila sivih sedel sedaj pri njima očij in bledega lica Ona bila bi preje podobna Angličanki njunih očeh ni bil samo ravnokar imenovala grofinja in šo bolj Holandki, a nikakor ne Španki. To slučajnost pa so tam v domovini izpeljevali iz tega, ker je bila njena prababica po očetu v resnici pristna flamadka. No dasi £lza ni nenavadna gospod Norič, kakor ga je Lamot. Oni sta ga imeli za moskovskega bojara carskega rodu z imenom grofa Zarubovskega. Le zadnje dni, ko se pogovarjala na samem s nosila krasoto andalužkih krasotic, vendar je bila svojim ljubim postala je živahna in trmasta Elza zami z bledim gijena in pobita, kakor, da jo je to, kar je izvedela od krasna punica ovalnim obrazom in pri Visoka m vitka tem mali kljukast nosek, zala ' njega vznemirjalo in begalo. Teta ni ničesar zapazila, in mala usta z nežnima rožnatima ustnicama in z jako milim vajena izpolnjevati vse Elzine zahteve, bila kaj pri smehljanjem Teta je kar obožavala svojo netjakinjo. Ona jazna z Noričem Njej se nasmihalo samoljubje, da je kaj rada zapustila samostan 1 da tako mogla laže se utegne bogata netjakinja poročiti z mladim in krasnim vzgajati osirotelo netjakinjo in urediti njene stvari Ranjki vojvoda Kampo Olivas živel je toli bo hotno, se je pred časom ubil in cela njegovi predniki in oče ob jednem skoraj do aristokratom, z uprav takim naslovom, kakor ga imate oni sami, in povrh še s pravami na kak carski prestol. Tej izmišljotini verovali so mnogi v Parizu, in tudi uničil vse ogromno za premoženje, kojo so nakopičili gospa Angustijas imela je „gospoda Noriča" za vnuka Teta in netjakinja sta prebivali Petra Velikega skrivajočega se v stolici pod strogo iz- to v'Parizu, da si uredita svoje stvari. Francozka mišljenim imenom radi političnih nazorov francozke vlade. Isti večer kazala se je Elzi zbok mnogega plesanja mornarica nekje v oceanu ugrabila celi otok in raz obesila francozki prapor in po takem prišlo je več velikih ^^^ utrujena. Ona je zamišljeno in celo otožno pozdra posestev osirotele grandese v last francozke države In ker je sta teta in bilo celoletno moledovanje brezuspešno odpotovali netjakinja v Pariz, da tako poprosita osebno vila Noriča in rekši par besed, hotela iti domov. » In vi greste z nama dejala Noriču. „Povabim 1 kojih so se Ljudovika XVI, da njima povrne posestva polastili njegovi vojaki. Mlada, mila na videz najivna in celo nekako prosto dušna in nerazvita Eliza bila je v resnici najbolj razva jena, živela vas na » košček ledice in kupico šerbete mojega pridelka Za božjo voljo, Ela . . . u teta » Sedaj . . . Polunoč je že", omenila pač primerneje iz spanja kakor košček ledice . . svojeglavna in trmasta deklica, katera je še kedaj raz vadila mati, po mater m Oh moj Bog!** vskliknila Elza. Če jaz hočem. prvega jo še bolj oče, in potem kakor je vselej navada, vsi oni, ka tere ie omamilo velikansko premoženje. In sedaj je svoje muj ; toaimuna J^ic^t*. „^V J«« Sicer se bodem celo noč jokala, da ne boste mogli spati > teta a D teboj pač križ. Pojdite torej Norič a ) vzdihnila glavno in svojevoljno siroto razvajala še varuhinja-teta Sicer je bilo tudi prepozno predrugačiti nrav tega ma teta. Mladenič je nekoliko oživel, obraz se lega despota Stara teta je skrbela in se trudila urediti vedril, ker mu mu je raz-Elza za tetinim hrbtom delala nekaka in v red spraviti premoženje mlade svoje gojenke m iz znamenja ter mu pošiljala z roko poljube. stran Letnik LVIH xxm. Zunaj mesta, skoraj v predmestje lare ) blato čati svoje življenje, toda zaman, imel je strogo nadzorstvo Strogo bilo je zaukazano, ga izročiti živega. Tu so ga o katerem je vže ime pričalo, kako nezdrava je bila ta zaprli v ŠHselburško jetnišnico in v njegovi izbici ni bilo okolica, videlo se je velikansko, močno poslopje. V tej niti žeblja, s katerim si bi bil mogel vrat razparati V tej zgradbi bil je začasno nameščen kraljevi polk Kravat. nevelikih hišah sredi vrtov stanovali so, zlasti častniki s svojimi družinami. jednem iz teh domov z vrtom, blizo vojašnice, prebival je v polk uvrščeni kadet-tujec. Tovariši-častniki so občevali niim > bili radi dobre njegove nravi kot s svojim vrstnikom ter ga lju- v Rusijo niti žeblja, s katerim si bi Ostalo mu ni druzega, kakor ob steni razbiti si glavo Ali čez par dnij obiskal ga je v ječi prileten, obilen možak. On je takoj spoznal prišleca — bil je oni lokavi in podli nahlebnik in gojene grofa Zarubovskega, uprav isti Norič, s katerim je toli dolgo potoval iz Nemčije sestra ki njim je prebivala mlada je bila jedina njegova sorodnica. Skromna sredstva za življenje prihajala so iz nikomur znanega B Oh » ko imel jaz sedaj nož!" zagrozil si Alež kraja da Novci so se mu pošiljali od nekod daleč bil uvrščen v polk, cdkod da se je vzel Kako tega niti niso vedeli tovariši. Samo to so vedeli, da on ni Francoz, kar priča njegova govorica, in ni Spanec — po sovražnemu prišlecu. Prišlec predložil mu je zopet po grofovem naročilu iste pogoje, in ako jih vsprejme bode svoboden in sme takoj odriniti iz Rusije n Ne škodujte sami sebi a 1 končal SVOJI vnanjosti. Znabiti da je Nemec, Holandec. Neka teri so ga imeli za Američana. Govoril je več jezikov bodete tako trdovratni in se protivili ječi. To je sklenjeno!" je Norič. „Ako — umrjete v tej Alež m menda izmed vseh najbolje nemški. Obče bila je cela stveno in telesno čutil, da so njegove moči zlomljene nrav oseba tega vojaka nekako skrivnostna, celo življenje in razmere zavite v neko tajnost Upal mu pogum in sedaj je kar brez premisleka vsprejel vse ponudbe ter s prisego ob To bil gospod Norič. ljubil izpolnjevati vse dogovorjene pogoje Čez teden Alež, preje grof Zarubovski, a sedaj samo dnij nahajal se je Alež z nova v sobani grofa Zarubov Ali tovariši ga niso Zarubovskega. poznali pod imenom grofa tujec Tovarišem bilo je znano, da Norič skega, ki je vže stanoval v Petrogradu vsled trme mlade svoje žene. Grof ga je laskavo vsprejel, žalostno gledal ga omiloval in obžaloval, ali s trdim vanj kakor ) da ima dostoo v hiše ne bogat glasom ponovil svoje pogoje. Alež bil je z vsem zado- Francozke visokih dostojanstvenikov voljen ter želel čim preje ko možno bežati iz Rusije 1 da včasih pohaja take osebe, kakor so Šuazel, In dva tedna pozneje usedel se je na ladijo v Kronštatu Konde in drugi. Sam o sebi ni rad govoril, niti ne o mladi človek z imenom Norič SVOJI prosti, o svoji domovini, o bodočih svojih načrtih in namerah. Polkovnik je trdil, da je Norič Poljak, ali temu ugovarjala je zopet ta okolnost, da mladi človek ni znal niti besedice polski, ter ni bil katoličan. Nikoli ga ni nihče videl v cerkvi, niti ne v katoliški, niti ne v protestantski. Dve leti pred tem bil je po ukrepu grofa Zarubovskega v Rusijo pripeljan dvajsetleten mladenič vtaknjen (Konec prih.) Osebne vesti sodišča v Kanalu gosp nemu sodišču v Gorici ki že celo leto študira Deželnosodni svetnik in vodja okr Matij Rut premeščen k okrož* V zapor, ker je odločno odklonil nesramne pogoje, koje na Pariški „Ecole libre des Naš rojak gosp. dr. Fran Žižek, socialne in politično-ekonomične vede mu je predložil stari grof. ječi prebil Alež nekaj ^^^ sciences sociales sciences politiques u in bil College V predzadnji seji jedno čez leto dnij, potem bil izpuščen, no ne svoboden, marveč vsprejet pravim članom takozvane „Societe de socio logie" v Parizu. Čestitamo! — PArnÄa GO /ia A TT/Mn^ moral je živeti v Jaroslavski guberniji. Parizu. Čestitamo Poroča se da dvomi Tu mu je novi prijatelj-razkolnik pripomogel ubežati, in čez tri mesece koračil je mladi ubežnik vže peš iz Jaroslava v Moskvo. imel od m jeden .bogat bojar v svojo hišo, h kateremu jaroslavskih razkolnikov pismo, ga oskrbel z novci mu pripomogel tajno odpotovati v Revel. Tu se je menil mladenič vkrcati v ladijo ter odjadrati v Nemčijo. Tam svetnik pri deželni vladi v Ljubljani gospod A. Schemerl prosil za umirovljenje. Imenovanje. Stotnik 8. lovskega bataljona Valentin oskvi vsprejel ga je laskavo Oblak, slovenski rojak, je imenovan profesorjem na vojaSki vjsjl realki v Mor. Belicerkvi, nadporočnik domačega kranjskega pešpolka št. 17. P. Wilfan, učiteljem na vojaški šoli v Strassu. Poroke. Poročil se je deželni vladni svetnik in ga je yže težko pričakovalo jedino bitje, milo okrajni glavar gosp. Ferd. marki Gr z gdč. Rozo drago njegova sestra. Toda vprav isti bojar J je pripomogel k ubegu, izdal ga je baš s svojo zgovornostjo, volilo za podpore. mu m Riedl, hčerjo vpokojenega polkovnika na ZduSah pri Kamniku Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je do- mu Lj ubij mej Vevčami in Kašljem 1500 trenotku, ko se je vkrcal Alež v ladijo, prijela ga je revelska policija, ga oklenila in zaprla v mestno ječo, a čez mesec dnij ga v istem železju odposlala v Za potrjene novince. Letos v vojake potrj Prvo Petrograd. V obupu poskusil je večkrat mladi junak kon mladeniči so se razvrstili po žrebnih številkah sledeče naborno leto v stalno vojno, drugo naborno leto do žrebne številke 390 v stalno vojno, od 390 do 965 žrebne številke Letnik LVHI. Stran 329. v deielno brambo. Od 965 žrebne Številke naprej v drugem Državne mitnice kr. fiaanČDO ravnateljstvo v nabornem letu ter celo tretje naborno leto pa pride v nado- Ljubljani nam naznanja, da koncem leta 1900 poteče zakupna mestno rezervo. pogodba gled^ erarnib cestnih mitnic v Smoknji vasi in v Za mestne reveže ljubljanske je povodom cesar- Pogancih pri Novem mestu. Za ti dve in druge utegnejo Jeve 701etnice darovala kranjska hranilnica 2000 kron. « Darovi. Veletržec gosp. V. Majdič v Kranju je vodom cesarjeve 70letnice podaril 500 kron za mestne reveže po vsled odpovedi koncem leta biti razpisala zakupna obravnav, erar od novega leta v svoji proste se bode v kratkem Ko ta ne bila povolj režiji pobiral mitnino bode ta namen in 500 kron za dijaško kuhinj Gospoda biva sedaj na počitnicah v Preski in Medvodah, je darovala za tamošnje reveže 11 20 Hradeckega most razpisuje finančno ravnateljstvo v tukajšnem uradnem listu natečaj za mitničarje. Prošnje je treba čim predložiti finančnemu ravnateljstu in priložiti zdravniško in nravstveno spri- Železna konštrukcij Hradec- čevalo. V prvi vrsfi se kode oziralo na vpokoj kega mostu v Ljubljani se bode letos znova prepleskala, ter bode ta most zadobil zopet čedno lice. , Zdravniška zbornica kranjska ima 30. avgusta 1900 ob 5. uri popoldan v zbornični pisarni (deželna bolnica) lide. Več pove finan ravnateljstvo Na savinjski Triglav! Dne 30. t. m. priredi se dijaški izlet na savinjski Triglav, t. j. Mrzlica pri Žalcu se nahaja Hausenbichlerjeva koča, last fiejo. Dnevni red: Naznanila predsedništva. Poročilo o skega planin pre vlogi gosp. dr. E. Globočnika glede ustanovitve zdravišča za rekonvalescente. (Dr. Defranceschi.) 3. O zdravniški honorarni taksi v privatni praksi. (Dr. Defranceschi.) 4. O dohodninskem . Poročilo .0 skega društva. Namen izleta je, praznovanje 70letnica svitlega cesarja in se bode v ta namen sestavil poseben vspored, kateri se bode pozneje naznanil. Za sedaj se opozar- in pridobninskem davku. (Dr. Defranceschi.) vlogi v slučaju prenizko odmerjenega partikulara. (Dr. Arko.) Poročilo o uravnavi razmerja med zdravniki in zavarovalnicami zoper nezgode. (Dr. Gregorič.) Shod kranjskih gasilnih društev se vrši v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v „Mestnem domu" v Ljubljani. Dnevni vzpored: 1 Otvoritev po načelniku. )a]o vajo izleta . abiturijenti i kjerkoli v širni dijaki naši srednjih domovini. naj visokih šol, se udeležij naj bi-0 tega bodejo vživali par blaženih ur v krasnem razgledu po divni štajerski domovini. Sliko škofa Dobrile je izvršil akademični slikar Josip Dekleva v Celju. Slika je narejena v naravni velikosti. rokah drži škof knjigo Otče budi tvoj ki se je Poročilo o delovanju. Poročilo blagajnikovo. Predlog se udeležilo 40 pl o ustanovitvi podporne bolniške blagajnice. 5. Posebni predlogi, ki se pa morajo do 28. avgusta pismeno zveznemu odboru doposlati. Volitev odbora po § 17. zveznih pravil. toli omilila isterskemu ljudstvu. Izleta na Menino Krasno vreme je pospešilo zabavo. Krajni šolski svet v Globokem pri Brežicah je v svoji seji dne 12. t. m. soglasno sklenil, da v proslavo cesarjeve 701etnice oskrbi vsem učencem (240) ondotne dvo- priredi dne jenja gasilnega Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Gline razredne šole potrebne učne knjige To eptembra t slavnost blagoslovlj razšir jako pameten doma ter nove brizgalne z ljudsko veselico, srečkanjem, šaljivo loterijo, streljanjem itd. Natančnejši vspored bode se pravočasno naznanil. vse hvale vreden sklep Protestantovske agitacije Celju. Celjska „Do movma u piše Nedavno se je govorilo da avstrijska vlada aopet tako Gimnazija v Kranju bo prihodnje šolsko leto izgnala iz Avstrije vse pruske protestantovske agitatorj je to potem do Celja ne sega Ako avstrijska vlada. Tukaj dobro obiskovana, da vsled premnogih sporednic kolovratil pred par dnevi protestantovski pastor Bleckmann ni več prostora v gimnazijskem poslopju ter že naprosilo občino poslopja. za prostorno gobo blizu ravnateljstvo iz Prusije, obreko gimnazijskega na nekem shodu katoličane, proslavljal Klavnica v Kranju. Načrti za novo klavnico so že zgotovljeni. Stroški so prora^unjeni na 40.000 kron. Iz učiteljskih krogov se poroča, da se ima učiteljska služba v Št. Lovrencu pri Trebnjem stalno popolniti Bismarcka in „Alldeutschland" ter povedal zgodovinsko laž, da 80 protestantsko cerkev v „Scharfenau" pri Žalcu razdejali Slovaki! In Celjani v svoji Pommerjevi zgodovinski natančnosti so mu verjeli. V Konjicah je, kakor se nam poroča, več ljudi zbolelo za legarjem Pojavil se je tudi slučaj „cholera nostras" Ta služba je ena najboljših na enorazrednicah, kajti postranski ali griža, ki pa nikogar ne vznemirja zaslužek z zemljiščem vred znaša 600 K na leto. Ta služba pa niti razpisana ni bila. Eazpisana je pač bila še v letu 1899. Takrat ni prosil nihče radi kolegialnosti za stalno nameščenje. 13 Sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru t. m zaključila šolsko leto Letos bilo koncem šol skega leta v šoli 36 gojencev, od katerih zapusti zavod 16 Sedaj pa služba ni 1 ko dotični učitelj nameščen v Trebnj se ta gojencev razpisala, marveč se nekemu gosp. učitelju na- Slovencev je bilo na šoli 28 in 8 Nemcev Cecilije« prvi del je popolnoma pošel v Mohor mignilo, da naj na podlagi lanskega natečaja prosi za stalno jevi družbi. Naj torej kdo v Ljubljani zbira od zasebnikov namestitev. Prošnj sedaj že pri c. kr. deželnem šolskem del Cecilije"* in vsprejema naročbo zanj. Marsikdo bi rad svetu. Gospodje udje c. kr. deželnega šolskega sveta so pro- ge več dal kakor je vreden, če se pa ne more več dobiti se radi te nepostavnosti imenovanju upreti ter doseči, naj se še kdo šeni, da se ta služba razpiše. Grajščino „Rožnik" je kupil od Seunigovih dedičev gosp. Fran Č o n ž e k , gostilničar v Činkoletovi hiši v Ljubljani. oglasi javno da bo vodstvo Mohorjeve družbe preje čulo o potrebi ponatisa Comp Električna železnica v Celovcu, Tvrdka Ganz izročila občinskemu svetu celovškemu načrt za električno železnico po Celovcu do Vrbskega Novo sodniško poslopje, v katerem se na Istrski deželni zbor je zaključil svoje zasedanje stanil tudi davkarski urad, hočejo zgraditi v Eadgoni ter v dne 13 t. m potem ko celih pet dni počival točil to svrho iščejo pripravnega prostora ;iauiti v jAiauguui ici v uuc xu. ^v/uvua r^- --- r----— — Nekateri žele da bi se solze za laškim kraljim Umbertom. Zasedanje se je vršilo v sodišče in davkarski urad premestila k sv. Juriju ob Ščavnici. znamenju skrajne iredente v odsotnosti slovanskih poslancev Pedagoško društvo v Krškem je postavilo grobne spomenike pokojnima učiteljema tovarišema namreč Kaligarju, Vespuliano Kje ta kraj nekj v Brdih nadučitelju pri Sv. Križu pri telju v Svibnem pri Radečah. na Groriškem Kostanjevici, in J. Osani, uči- nakrat Vespuli Vipolže, slovenske Vipolže, se imenujejo kar Krstil jih je tako c. kr. davčni urad v Gorici. Ni zadosti, da nam Italijani pačijo aša lepa krajevna stran 330. Letnik LVIIl imena ter nadevajo našim čisto slovenskim krajem laške spake, trdnost blagajne ter sedaj se dvigajo tudi c. kr. služabniki celo pačijo imena naših Gradu počivat praševal kedaj krajev. Proti takemu počenjanju protestujemo kar najodločnejše ter zahtevamo, da se kaj takega v prihodnje več ne dopusti. To gredo ljudje v vzbudilo sum, in ko je gospod detektiv odšel, poslali so domačini za njim orožnika. Orožnik Jakob černšič Tržaški Slovenci pripravlj vensko umetniško razstavo v Ljublj izlet na prvo elo radovednega detektiva dobil v pest ter našel pri njem ostro nabasan revolver in več bodal. Takojšnja preiskava Cesarska slavnost v Trstu. Doslej navadni obhod je dognal da orožnik Černšič dobil so pred cesarjevim rojstvenim domom je letos v Trstu izostal, družbe že dolgo Iskali ker je sumlj v pest tička, katerega da član anarhiške Pri slovesni božji službi o priliki cesarjeve 701etnice Aretovani detektiv magistrat zastopan po županu in zbo pa po jedinem svetovalcu Dolencu bil atelju Artico, mestni društvo piše Ferdinand Lew Nesreče. anarhist je star 18 let in se n Austria Doslej 15 Podgrada v Istri nam poročajo pri cesarsko slavnost v bošketu omejilo na društvene prostore. Eazsvetlj letos se je bila precej lepa. se ubil t m, je brila mcčna burja. Ko so ob 10. uri 211etni Fr. Stemberger iz Kuteževega padel iz zvonika in Dne pritrkavali Nagajivi Italijani. V Sušnjevci v Istri je par Čičev govore rumunski. Istrski deželni zbor ustanoviti rumunsko šolo Kar se odreka tisočem ii Italijani par Eumunom. sklenil za nje železnični tir po poti Vlak je povozil Elizabeto Kopač, ko je šla čez pelje z Gline pod Rožnik. Vlak jo deželne stroške, ko bi se branila vrgel na stran. Kopač si je zlomila hrbet in rebra Od tisočem Slovencem v Istri peljali so jo v bolnico, kj ponujajo pa vsled velikih poškodb umrla Čudno žalovanje Drugi dan po pogrebu itali Eanika je bila gluha in ni slišala bližajočega se vlaka šel 191etni hlapec mesarja v Devici Dne 14 t. m janskega kralja se je pomikala po tržaških ulicah # • procesija Polj V s v s konjem v Ljublj ter sta utonila hlapec konj italijanskih delavcev, vsak z velikim kosom polente v rokah, vašnico oboto so našli truplo utopljenca ter isto prepeljali v mrt so vpili: irredentarjem Živela Avstrija, katera nam daje kruha !" Laškim Židom ta prizor kar sapo zaprl Samomori. V Ljublj se je soboto Petra »Zdravje je najdražji zaklad!« Da bi pač vsakdo Samomorilec nasipu, na stranišču Vračkove gostilne ustrelil Ignacij Krek vedno na to mislil! Koliko ljudij se muči največj življenja, da bi na stare dni mirno živeli del je prišel že zjutraj svojega okrog ure v Vračkotova Toda gostilno in ves dopoldne pisal nekaka pisma Vedel se je po se zgodi, da ko ne morejo več delati, da tudi uživati več ne ajvečkrat. polnoma normalno, tako da nikomur izmed domačih ljudi ni morejo Ali ne bilo bolj da čuvali svoje zdravj da IZ bi si prihranili za stare dni krepko, zdravo telo? Prav lahko prišlo na misel, da ima kake posebne namene Ko se stranišča začul strel, hiteli so domači ljudje gledat, kaj da je^ dosežejo ta namen ako in našli Kreka mrtvega. Ustrelil se Začno naj s tem takoj pri jutranj uživajo priprosto, naravno hrano, zadel v srce tako dobro z revolverjem se kavi Najzdravilnej kava da je bil takoj mrtev. Samomorilec se pripravi tako, ako se prinaeša k običajni bobovi kavi po kij'e bil kacih 27 let star, je zapustil več pisem, iz katerih izhaj lovico Kathreiner-Kneippove sladne kave. Nebrojno rodbin jo bolnici je preskusilo, da ima taka kava najizvrstnejši okus bobove kave in ob jednem tudi vse zdravilne prednosti domačega sladnega pridelka. Vsakdo se ji bode v kratkem tako privadil da ne bode mogel nikoli več pogrešati te prijetne, oku da si je vsled nesrečne ljubezni končal življenje. — V v Ljubljani usmrtil se je učitelj na Vajščini pri Komnu, Luvin, katerega so prepeljali v bolnišnico, ker si je prerezal žile na rokah Luvinu se je zmešalo, in ko se je jače Pazi naj se Kathreiner- Kneippo\ Umrli. trgovec Ferdinand Bil na to, da se uporablj Pi strežaj za s katerimi ekaj časa oddaljil od niega, oslobodil se je vezi, vselej bil privezan postelj ter se obesil. Luvin sladna kava v izvirnih zabojih soboto je umrl v Ljubljani pristna bil star 39 let je V Gorici se je obesil drvar J. Hvalič, Živela tukajš sta s svojo ženo že dolgo časa v sporu Radi v 82 letu v m Talijo za rešitev življenja v znesku 52 ! svoji ženi grozeiij napram Hvalič presedel osem dni. Ko je prišel domov ni našel več svoje žene, ker se je preselila k prijatelj vm. je dobil Alojzij Ahac, dijak v Kočevj rešil iz vode Josipa Losen ki dne 18. julija petek jo zopet prosil pride šel je Ker ga poslušala v svoje stanovanje, zažgal opravo in se obesil. Dobili Potres je bil v Škocijanu na Dolenjskem v soboto zjutraj ob 4. uri 55 min. Prvi sunek je bil precej močan od vzhoda proti zapadu so ga sredi ognja mrtvega V tdrek zjutraj se je v Ljub Ijani ustrelil topničarski nadporočnik S Bil že časa bil bolj slab Škode Dva tovorna vlaka kem kolodvoru skupaj trčila trajal skoro 3 sekunde, drugi sunek il nobene. sta v soboto zvečer na ljub naprav pri poškodovanih bilo baje osem vagonov Nemčij umobolen in vsled tega zač že v blaznici v Stenjevcu Ljubljani. — Isti dan se j Makso Eabe, vrtnar po poklicu pokojen. Svoj čas je bil tudi Zagrebu in na Studencu Ljublj pri Eabe neki gostilni ust:elil doma iz Hallea v že precej postaren. Sodi se, da je pri oknu ustrelil na Matej Serko Nesreča na lovu. Pod Humom pri Kobaridu se neprevidnosti 23letni kancelist gosp. lovu iz zlezel v gostilno, ker ga ni nihče videl notri priti. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev. Našli .so pri njem revolver. 1 gld 46 kr. denarj pismo na cesari Sprevodnik ponesrečil. Sprevodnik južne železnice, 341etni Valentin Slavec, rodom z Vrhnike, bivajoč na Greti pri Trstu je vozil z vlakom, ki odhaja ob 4. uri 35 minut Velik požar je razsajal dne 14 t. m v vasi Kal pri Št. Petru na Notranjskem 11 vsa njih poslopj posestnikom so vpepelena že spravnem poljski pridelki, kmetijsko orodj oprava in mnogo obleke. Zgorelo je tudi 5 pra v Kormin. Pred postajo Miramar je zdrsnil s praga voza ter gißev in ena goved. Škode je okoli 35.000 K, zavarovalnina padel tako nesrečno, da so mu kolesa zdrobila peto. Eazven tega je dobil več manjših poškodeb. Ponesrečenca so pripeljali v tržaško bolnico. Voitsberga na Štajerskem: V tukajšnj pa znaša komaj 7000 K. Zažgal je menda otrok. B g daj ponesrečencem mnogo usmiljenih src in darežljivih rok Aretovani detektiv Požar je nastal v ponedeljek okolu dvanajste ure na Selu pri grad Greissenegg je prišel te dni mlad nepoznan Lj ubij Zgorela so štiri poslopj jeden prašič. Zasluga mož, ki se je lastnici gradu predstavil kot detektiv iz Gradca ter pokazal tudi razne dokumente. Hotel je, da mu gospa po- s častniki na čelu kaže svoj denar, ker so baje nekatere tvrdke v Gradcu od nje 6000 kron dobile ponerejen denar. Gospa mu je pokazala blagajno in tujec ni preiskal samo denarja, ampak tudi natančno preiskal da ni ogenj zavzel grozne dimenzije, gre ljubljanskim in iz Most gasilcem, vojakom žrebčarjem in sanitetcem so bili Zažgal je baj neki potepuh. Škode -T Letnik LVIII. Stran 331. Narodna enakopravnost, kje si? V juniju t Ruska radodarnost. V Vilni je tovarnar Poznanjski bil fem. baron Beck z generalnim štabom v Val Meseriču. zapustil 500.000 rubljev v dobrodelne Pri tej tablice priliki je več gostilničarjev in obrtnikov razobesilo sinovi so veliki namene in njegovi 1 na katerih bil napis se začel tako ZDE svoti primaknili še 600 000 rublj (tukaj se dobi.....) ali: ZDE (tukaj je najcenejSe V Mologi je dala soproga trgovca Podosenova 300.0000 rub svojemu rojstnemu mestu da to ali ono). Radi tega, ker je bila tiskana ali pisana z velikimi črkami varstvo take tablice za demonstracijo novalo več gostilničarjev z 10 — 50 besedica „zde je proti (tukaj) smatralo okr. gla- in kaz- Poslej porabil v dobrodelne namene. vojaštvu Lepa je ta v Sola, ki je veljala 8 milijonov rubljev. V Moskvi so zidali v spomin 251etnega vladanja umrlega carja Alek- sandra III. obrtnijsko šolo, se odpre na jesen. Poslopje je bode predpisovala vlada se plakate in določala velikost črk za ogromno in se v njem nahaja mnogo oddekov za razne stroke posamezne besede. Daleč smo prišli I Prof. dr Baudouin de Courtenav, znameniti obrtnije. Za zidanje se je izdalo 8 milijonov rubljev. Dima na železnicah ne bo več! Neki član glav- elavist in odlični prijatelj Slovencev, zapusti Dorpat in se pre- nega ravnateljstva saških državnih železnic je iznašel napravo, seli v Petrograd. Ker je več naših čitateljev v vedni znan- ki skoro popolnoma odstranjuje nadležni dim na železnicah. stveni dotiki ž njim, jim naznanjamo njegov novi naslov: Pe- Poskušnje z novo napravo so izborno izpale ter se je pokazalo, terburg rota Izmajlovskago polka dečem Strah pred »zde«. Češki list „Mir" poroča o sle- smesnem dogodku: Neki „pogumni" mladenič pri vojaškem naboru od strahu z zobmi šklepetajoč odgovori na da železniški stroj na ta način prihrani mesečno najmanj 13.000 kg premoga. Naprava velja za vsak stroj še ne 100 mark. Saške Železnice bodo nove naprave veljale 150.000 mark, vprašanje, kako se piše Hiernek Hierborskv n Kaj prihranile bodo pa na leto premoga za 4 milijone mark. sodom v Pariz. 14. t. m. sta dospela trgovec zavpije nadporočnik, .,vi se pišete Zdenčk Zdeborsky, pa ne Enzmann in kavarnar Trebsche z Dunaja z 240 kq težkim TTir^^i^.^U t u _u «j_____i . x_____y-____________________v „ n . i • »-^...i . ^ Hiernek Hierborskv mladenič Prosim" odgovori s tresočim glasom sodom peš v Pariz. Stavila sta z urarjem Köllmerjem v Rossau- meni so doma rekli, če tu rečem besedo zde (tukaj), bodem zaprt in sem to prevel na „hier u izgovarja prihodnji branitelj trijske domovine ' za 5000 kron. da dospeta v 50 dneh v Pariz. Rabila sta Tako se 61 dnij, vštevši deževne dneve, katere treba odračunati. Baje sta stavo dobila. Velik uspeh čeških pevcev Dne 22. julija je Kratka zakonska sreča Montreuila javljajo : bilo v Bruselju na Belgijskem mednarodno petje pevskih društev Pred kratkim se je tu vršila poroka dveh mladih zaljubij za stavo. Udeležilo ga tudi češko pevsko društvo „Hlahol u sta bila bogata m prav srečna Svatbeno potovanj sta iz Plzna in je dobilo prvo ceno: zlato kolajno in 8000 frankov, napravila v Perreux. Krasno vreme ju je zvabilo, da sta se Ocenjevalci^so se izrazili, da je petje „Hlahola" neprekoano. šla vozit s čolnom po reki Marni. Blizu mosta pri Bryju pa se je čoln prevrnil in oba sta utonila. Ženo so potegnili sicer Zapuščina laškega kralja znaša 22 milij mobilnega premoženja poleg mnogih gradov in posestev Pri vatno premoŽenj Viktor Emanuel. kralj še živo iz reke, a umrla je v bolnišnici; moža pa so potegnili VIV/^ m« .. Umberta podeduje vse njegov sin šele čez 6 ur mrtvega. Tako se je končala njuna sreča že Umor kralja Umberta in loterija. Italiji se je pretekli teden milijone zastavilo na naslednje številke: 56 (kraljeva starost), 10 (ura umora) in pa 73 (umor kr alj a). v par dneh. Zločinska stava. V Parizu je bila pri umetniškem mizarju Robertu Lelargu zbrana družba prijateljev. Pili so in se zabavali, dokler niso bili ysi vinjeni. 23letni Lelarge se Slučaj je hotel, da je v soboto bila zadeta samo številka 10, . delal posebno pogumnega in naenkrat si je izmislil, da stavi da bode ustrelil skozi okno na prvega človeka, ostale številke pa so bile Vilke 55, 72 in 47. Italijanski loteristi so silno hudi, da se zadete le ^pri piki". Prišle so šte- z vsakomur pojde mimo Pij prijatelji so mislili, da se šali in sta je loterija na tak način ponorčevala iz „svetih številk" in po- vili so. Lelarge pa je vzel revolver in ustrelil skozi okno grabila milijone dobička. ISletnega barvarja Berangerj Nameravani napad na črnogorskega kneza? bila mrtva. Prijatelji so sedaj Neapolju so aretovali srbska anarhista Petroviča in Ciroko- policij na nekega Giella Oba sta blaznemu mizarju revolver, vica, ki sta prišla baje pričakovat črnogorskega kneza Nikito, pa ga zaprla da ga umorita. Kitajski zdravniki Kitaj govori zdaj ves svet Irma Dvoboj med zaročencema. V Parmi se Gaudeuri s sprla in se zanima za vse kar prihaja od ondi Kitajski obstoj skoro vsa veda in pomoč zdravnikov v različnih mazilih pri sumnosti. Kot prava Italijana svojim zaročencem Cavalliem radi ljubo- pravljenih iz raznih živalij in rastlin. Pri vsakem zdravniku sta suvala tako dobljenih ran dolgo. da sta imela potegnila bodalci ter se je v njegovem domu dosti. ali manj razpostavljenih takih mazil Umrla sta vsled na ogled občinstvu in to je njegova reklama. Na grobnih spoje zdravil menikih vidi se često ime onega zdravnika Milijonar — krošnjar. Nekako pred desetimi leti umrlega, vrezano v kamen poleg imena umrlega notranji bil v Somerville v Massachusettsu Charles H. North naj- organizaciji in anatomiji človeškega telesa pa kitajski zdravniki bogatejši mož, ki je premogel veČ kot osem milijonov dolarjev, nimajo niti pojma in svoja zdravila vravnavajo kakor Danes pa ima v se hišo, je v mestu najlepša. Zivi se z več ali manj ugodno jim je pravih dolžnostih zdravnika pa nimajo najemščino hiše in s krošnjarenjem. Nasproti pa sta velikanska niti pojma. Kako pa odličnejši knezi smatrajo zdravnike, kaže mesnica in sušilnica mesa, kateri sta danes njegovih bivših ta primera. Neki kitajski- podkralj ima pet Bogato plačanih zadružnikov. Mesnica in sušilnica sta mu prinesli nad 8 mili- zdravnikov, ki prejemalo denar, dokler je podkralj zdrav, ako ne dobivajo niti krajcarja plaČe več. Da jako j ono v mili- a vse je izgubil. Danes cele noči študira svoje kompto- pa zboli arske knjige, kako je vendar možno, da je zapravil skoraj pazijo, da ne oboli, je umevno vse. No mož ima že 68 let. Najslavnejši španski borilec z biki, Eafael Mo Iredentovske demonstracije na Reki. Na Reki lina, imenovan „Lagartijo" t. j. martinček (gaščarica) je po so v tamošnjem gledališču vprizorili opereto „I Bersaglieri del težki bolezni umrl v svojem rojstnem mestu Cordoba. Za njim 48 Pevka Tani je prišla na oder z italijansko troboj žaluj ne ožj rojaki marveč ves španski narod ter se iredentovci so ji demonstrativno ploskali. Prisotni kapitan De- njegova smrt smatra za narodno nesrečo. Njegovega pogreba renčin pa je vstal ter začel žvižgati Nastal Redarji so morali delati mir ter odvesti kapitana, kajti velik škandal, se je udeležila vsa Cordoba z vsem uradništvom od župana dentovci so ga hoteli pretepati. Derenčin je plačal 10 gld.! 56 let. Izhajal pa do vojaškega guvernerja. Rafael Molina je dosegel dobo rodbine, ki se je pečala z borbo z biki i " ■ ^ ■ ■ J Stran 332. Letnik LVIIL Že kot deček se ljubljene na Španskem in katere udeleževal borilnih iger 80 toli pri Molina še bolj omilil Špancem s svojim zares umetniSkim in elegantnim nastopanjem kakor najboljši borilec. Nastopil je 1632krat ter usmrtil 4687 bikov. a bil tudi sam mnogokrat poškodovan. Leta 1893 se Bil je Molina odtegnil areni kot silno bogat mož. tudi kakor mož, čegar radodarnost ni poznala mej. V njegovi pa znan Previdnost Cordobe Leto domovini so ga imenovali običaj za letom je podpiral neštete ubožne družine, plaöal tu ubogemu stanovanj poslal ubogo ženo v kopelj dajal doto ubogim osirotelim dekletom ter odkupil toliko mladenčev od vojaščine da se je neki višji častnik izrazil, da bi mladeniči tvorili armado, s katero po njem odkuplj lahko zmagali ves svet Loterijske srečke v Brnu dne 22. avgusta t. Na Dunaji dne 18. avgusta t. V Gradci dne 18. avgusta 52, 19, 89. 22, 69. 30, 55, 83, 47, 89. 55, 15, 81, 76, 67. ro cn Nikaka skrivnost vec napraviti 81 vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov 1 ki stanejo za napraviti po Tropino vec, Absinc litrov likerjev: Termut Ruski pelinovecj Češki liker, Kimel po 80 kr. iTOvec, Rum, Češujevec, Alaš, Alpski Koujakj Benedik liker po 85 kr. in tinec. Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi denem navodilo, kako se napravi liker. Pre pri prodajalcem ) če naročijo več blaga ceneje Anton mnogo 25) Rukavina Trst. Via Belvedere št. 23. Tržne cene. v Ljubljani dne 24, avgusta 1900. Pšenica rž K ječmen K 6. oves ajda K 9. proso belo K 9.— h, domače h, fižol 10. h, turš^^.ica K 7.20 h, leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. u priporoča Blasnik'Ova tiskarna v Ljubljani Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušana že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoezy v Ljubljani. Najceneje se doblT^^jo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnini povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi« Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže. vsakega se namesto malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnköczya Kakao sladni čaj ^^ tlS' Äik (Četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pL Trnköczyja kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir- __jujoče, krepilno, bolest utešnjoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. K'l^OS^liiOC odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo P 'I blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti Škatlja 42 h, sest škatljic 2 K 10 h. 80 h, tri škatlje 2 K. pri drugih krogljicah. Pocakrene krogljice. Škatlja I T^FSlli Pl®^**^ ^^ kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko ^ raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. T)l*2ÜTlilni ^^^ ^^^^ (protinski cvet, Gichteeist) priporočljiv ^itJ Alti- j g utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Jß^ Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja ut Varstvena znamka Trnköczyja redilne pripravke za Doktorja pl# Xmkoczyja ^IVlTielri redilni prašek za no- AlVlIl^iKl tranjo^raL pri živino. volih in konjih. kravah, blizu 50 let M naj bolj šim uspehom upor abl j evan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 4 K. zavoj čekov I redilni in krmilni prašek. X laoil^Jl Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva se pa pri istih samo pod imenom doktoiga pl. Trnköczyja prašičji praSek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko. Odgovorni urednik: Av^^nst Pucihap. — Tisk in založba: J. Biasnikovi nasledniki. \f 1