www.demokracija.si Št. 47, leto XI. 23. november 2006, 550 SIT/2,29 EUR O V SREDIŠČU MINISTER ZA DELO NA UDARU zr J! POLITIKA „PRAVIČNI KriZ LIBERALNE AKADEMIJE Demokracija Iskanje lokacije za romsko družino Strojan se zapleta. Stališča tistih, ki Strojanovih nočejo medse, in »protidiskriminacijskih« aktivistov so se zaostrila INTERVJU * Dr. Vladislav Pegan An? Podeljevanje koncesij ni divja privatizadja Z Demokracijo do novega telefona 9771408049069 S Prizmo FlexPension: • je del vaših vložkov vezan na investicijske sklade skupine Deutsche Bank Gruppe hkrati pa ste zavarovani za primer smrti in kar 11 hujših bolezni PRIZMA FlexPension Se še vedno odločate?! D™s naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo Partner Zavarovalnice Maribor d.d. Kliknite na www.ZMprizma.si ali se pogovorite z nami! Brezplačna telefonska številka 080 19 20. Obseg: 320 strani. Format: 17x24.5 cm. Trda vezava. » www.demokracija.si/knjigarna Viktor Miklavčič PRIČEVANJA Avtor sc spominja mladosti za časa fašističnega terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi v Titovi Jugoslaviji. Cena knjige je 4.900,00 SIT / 20,44 EU R. Naročila sprejema po o-pošt knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66 ■w-w k n ] i si a r n a Demokracija KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Minister Drobnič na udaru 10 Pogledi: Zvezda in Gonars 11 Izropan pokojninski sklad? POLITIKA_ 12 Anarholiberalni dvoličneži 14 Sporni izolski preobrat 76 Vrnitev k slovenstvu SLOVENIJA_ 18 Nepravilnosti uradno potrjene 22 Prenovljeno financiranje občin 24 Dežela ljubezni pod Triglavom 26 Pregreti duhovi na Dolenjskem 28 Pripravljeni v službi domovine TUJINA_ 30 Iskanje barvnih kombinacij 32 Tuji tisk: Britanci v Ameriki 33 Globus: Zapuščajo Darfur INTERVJU_ 34 Dr.VladislavPegan NEKOČ IN DANES_ 38 Vrt Juliana v Trenti 40 »Kazen« za pokončnost 42 Naši kraji: Podčetrtek KULTURA_ 46 Škocjanske jame in park 47 Linhartovo izročilo OGLEDALO_ 48 Film: Casino Royale 50 Avtomobilizem: Alfa 159 sportwagon 52 Zdravje: Kako izboljšati vid 54 Sport: Funkcionarji s figo v žepu 56 Črna kronika: Sam naj poišče pomoč 58 Rumeno: Najbolj seksi moški... 60 TV Kuloar: Zanimiva Piramida 62 Kronika časa: Arbitraža o Jugoslaviji 66 Drugi argentinski škof Slovenec Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič 4 Intervju: dr. Vladislav Pegan Leta 1992 je bil sprejet zakon, po katerem je biio dovoljeno podeljevati koncesije zdravnikom. S tem so ti postali zasebniki, delajo pa z denarjem, ki ga dobijo kot plačilo za svoje delo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 12 Pravičniki iz Liberalne akademije Liberalna akademija je že večkrat opozorila nase s stališči o aktualnem dogajanju. Oglašala seje predvsem v velikih temah (npr. zakon o RTV, umetna oploditev samskih žensk itd.), pri tem pa ni varčevala z ostrino svojih stališč. Seveda je v zadnjem času komentirala aktualno romsko vprašanje. Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.0.0. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.0.0., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.0.0. V. d. direktorja: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur.!. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: Bor Slana, fotomontaža Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 16 Vrnitev k slovenstvu Ena od značilnosti minulih lokalnih volitev je bilo nadaljnje nazadovanje obeh osrednjih strank slovenske levice (LDS in SD), saj sta dobili samo približno četrtino glasov tistih volivcev, ki so prišli 22. oktobra na volitve. Nazadovanje slovenske levice je dejstvo, ki nas - če opazujemo stvari z vidika ohranjanja slovenstva - lahko le veseli. 26 Pregreti duhovi na Dolenjskem Iskanje nadomestne lokacije za romsko družino Strojan se zapleta. Po obisku komisarja Sveta Evrope Hammarberga se napetosti niso polegle, stališča tistih, ki Strojanovih nočejo medse, in »protidiskriminacijskih« aktivistov pa so se radikalizirala. PETA STRAN Romi pred vrati Metod Berlec Cigani oziroma Romi so nomadi, ki izvirajo iz Indije. Pisni viri dokazujejo, da so prvi Romi naseljevali slovensko etično ozemlje že v 14. in 15. stoletju. Za staroselce so bili zaradi svojih navad zelo moteči. Kot kažejo različni viri iz 18. stoletja, so poskušale tedanje oblasti Rome iz nomadov spremeniti v stalne prebivalce. Tedanja avstrijska vlada je izdajala razne odloke in okrožnice tudi za naše kraje, v katerih jim je prepovedovala, da stalno potujejo, saj jih je imela za ogle-duhe, ki imajo zveze s tatovi in z roparji. Cesarica Marija Terezija je poskušala Rome stalno naseliti in jih zaposliti. Tako je odredila, da jih morajo zemljiški gospodje zaposliti in jim dati nekaj zemlje za obdelovanje in postavitev hiš. Kot piše Pavla Štrukelj v knjigi Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji, je Jožef II., sin Marije Terezije, poskušal z ostrejšimi ukrepi rešiti romsko vprašanje. Prepovedal jim je bivati v gozdovih pod šotori in ni dovolil, da bi imeli poglavarje in vojvode. Romi so se morali zaposliti. Če se tega niso držali, so bili strogo kaznovani. Kljub temu ukrepi niso bili uspešni, saj so Romi poleg koč, ki jim jih je zgradila država, še vedno postavljali šotore in prebivali v njih. Po smrti Jožefa II. so se Romi vrnili k svojemu nomadskemu načinu življenja. Šele konec 19. in v začetku 20. stoletja so poskušali Rome spet vključiti v družbo in jih civilizirati. Prisilno so jih učili različnih obrti. Poskusi socializacije Romov so se nadaljevali po prvi in drugi svetovni vojni. Oblasti so se trudile Rome za stalno naseliti, jih zaposliti in izobraziti. Povojna komunistična oblast je leta 1948 velik del Romov iz Prekmurja preselila na državna posestva v Banat, vendar so se že naslednje leto vrnili. Gorenjske Rome so prisilno naselili na območje izpraznjene Kočevske. Po osamosvojitvi si je tudi slovenska država prizadevala za rešitev romskega vprašanja. Njihove pravice je zapisala v ustavo in jim omogočila, da imajo svoje predstavnike v občinskih svetih. Še vedno pa ostajajo številni problemi, povezani s slabo izobrazbeno ravnjo Romov, z njihovimi nezakonitimi naselbinami, z njihovo pogosto kriminalno dejavnostjo in s slabim gmotnim položajem, ki je v veliki meri povezan z njihovo nezain-teresiranostjo za stalno zaposlitev. Zadnji zapleti z romsko družino Strojan so večinoma posledica nedelovanja pravne države v prejšnjih letih. Za vse državljane veljajo enaki zakoni. Če nekdo živi v nelegalni naselbini, v hišah (kočah), zgrajenih na črno, je dolžnost države, da take naselbine oziroma hiše odstrani. Če nekdo krši zakone, ga je treba v skladu z zakonom kaznovati. V primeru družine Strojan so policisti napisali na stotine kazni zaradi njihovih dejanj, pa se kljub temu ni nič zgodilo. Drugi organi pregona so očitno odpovedali. Zato je bil odziv vaščanov, potem ko je neki prestopnik iz romske naselbine skoraj do smrti pretepel domačina iz Ambrusa, razumljiv. Prebivalci so vzeli stvari v svoje roke in s protestom povedali, da omenjene romske družine ne želijo več v svoji bližini. Romsko družino so tako začasno preselili v begunski center v Postojni. Iskanje nadomestne lokacije za Rome zaradi razgretih strasti ni lahko. Mirka Stojana vsak dan obletavajo novinarji in ga sprašujejo, kje bo njihovo novo bivališče. In ko se v medijih pojavi morebitna nova lokacija, okoliški ljudje upravičeno protestirajo, saj si ne želijo problematičnih sosedov. Zaradi pritiska medijev, spolitiziranega varuha človekovih pravic in njegovega tožarjenja Slovenije pred mednarodnimi ustanovami, hipokrizije politikov, ki so bili dolga leta na oblasti in za Rome niso ničesar naredili, poskuša sedanja vlada problem družine Strojan čim hitreje rešiti, kar pa je skoraj nemogoče. Romska problematika se vleče že stoletja in se bo očitno še desetletja. Zato moramo dati mediji vladi možnost, da se tega problema loti sistematično in trezno. Napovedano sprejetje krovnega zakona o Romih je pomemben korak v to smer. 13 Slovenska država si je zelo prizadevala za rešitev romskega vprašanja. Njihove pravice je zapisala celo v ustavo. Še vedno pa ostajajo številni problemi, ki jih bo treba rešiti - tudi s pomočjo samih Romov. Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 5 GLOSA/HUMOR A&B Aleksander Škorc Znameniti Boris A je imel vsega dovolj. Že leta se borim za lipicance, pa nič. Nihče me še povoha ne, si je mislil, nihče me ne kliče niti na štirioglate, kaj šele na okrogle mize. Niti me nihče ne snema, ko z golimi rokami pulim osat, da ne bi ubogih konjev med pašo bodlo v njihove čudovito mehke ustnice. Niti konji ne izkazujejo kakšne posebne hvaležnosti. Kadar jih snemajo, me, mrcine pokvarjene, nikoli ne pokličejo zraven. Očitno hočejo vso slavo zase. Človek komaj verjame, da so samo konji. In zadnjič, ko sem jim bral najnovejšo poezijo, mi je eden ves čas nesramno stal na nogi. Tako je razmišljal znameniti poet in sklenil: Konjički moji, dovolj vas imam. Izgubili ste mojo podporo, kar sami se znajdite. Jaz bom odslej podpiral Rome. Oni bodo vsaj razumeli, da se borim zanje, in mi bodo znali biti tudi ustrezno hvaležni. Poleg tega so stalno na TV - kakšna priložnost - pa še moderno je vse skupaj. Poklical je prijatelja Marka B In skupaj sta se odpravila v prestolnico, kjer sta kanila Romom ukrasti nekaj žarkov nenadne slave. Prekaljeni Marko se je hitro znašel. Nemudoma se je dal aretirati, saj so mu zaloge moči zaradi obilice lastne teže nenavadno naglo pohajale. Na hitro je v popolnoma naključno navzočo kamero odtulil nekaj že zdavnaj naučenih puhlosti in se prepustil državni oskrbi. Kdaj se pa še ni? Tudi Borisu je šlo dobro. V pravem trenutku se je začel dreti v ogromno trobljo In se ob tem ustrezno bedasto smehljal v objektiv. Slišati je bilo, kot bi v mesoreznico stresel kopico črk in zavrtel vitel. Kar pride ven, pač pride. Kaj prida seveda ni prišlo, saj še nikoli ni. Tudi zaudarjalo je, saj so se črke med gnijočimi ostanki mesa dodobra skvarile. Na koncu je za vsak primer še enkrat (dva-najstlč) dodal, da je desna vlada pokvarjena. Tako, res samo za vsak primer, če je prej morda pozabil. Če človek ne ve, kaj govori, pač pozabi, kaj je povedal. Kaj pa Romi? Niče jih ni preveč omenjal in človek bi rekel, da se jim dokaj slabo piše. Očitno ga ni, ki bi jim bil kaj prida naklonjen. Škoda za Rome in še bolj za tiste, ki jih ne želijo sprejeti medse. Obstaja namreč resnica, ki pravi, da ima človek mnogo življenj. In kdor nima usmiljenja do sočloveka, bo prej ali slej, če ne prej, pa v naslednjem življenju, soočen z dejstvom, da sočlovek nima milosti zanj. In - če verjamete ali ne - vsakdo mora biti vsaj enkrat tudi Rom. V katerem koli življenju že In temu se resnično ne da izogniti. H-umor »To so največji gnoji. Vse bom zažgal. Zagradec bo gorel in vsi bodo bežali.« (Romski »izseljenec« Mirko Strojan bi rad eno od dolenjskih vasi poslal med »izbrisane«.) »Toda odkrito povem, da sem v življenju po mizi udaril morda trikrat, čeprav sem vodil kar precej kolektivov.« (Novomeški župan Alojz Muhič ni navdušen nad tem, da bi s svojimi rokami uničeval mize.) »Gospoda Popoviča so priprli organi, katerih naloga je, da ugotavljajo kazniva dejanja in njihove storilce, če za to obstoji sum. To seje v Kopru pred štirimi leti tudi zgodilo. Potem ko mesec dni ni bilo nobenega rezultata, sem protestiral pri organih pregona, daje nemogoče, da človek, kije izvoljen za župana, toliko časa sedi v priporu in se nič ne zgodi.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je bil menda živčen, ker je koprski župan Boris Popovič tako dolgo časa preživel v priporu.) »Primerjave Janševe Slovenije s Putinovo Rusijo ali Tudmanovo Hrvaško so vse bolj popularne.« (Novinar Rok Praprotnik ni prepričan, ali se je Slovenija znašla v pravi druščini.) »Sicer je morda res, da so plakati nekoliko nestrpni, vendar jih kljub temu odobravam.« (Poraženi kandidat za izolskega župana Tomi-slav Klokočovnik si ne dela skrbi zaradi provo-kativnih plakatov na račun Brede Pečan, saj ji po pokvarjenosti menda ne sežejo do kolen.) »Politična in zakonodajna potrditev strategije za dvig rodnosti bi pomenila vrnitev Slovenije v mračni srednji vek.« (Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn se boji, da bi sedanja vlada uporabila časovni stroj.) »Ko so me vprašali, kaj bom v primeru izvolitve za župana naredil najprej, sem zatrdil, da bom pobiral smeti. Kolega Pahor očitno ni bil tako prepričan o moji zmagi v prvem krogu. Zato je obljubil, da bo šel v tem primeru z menoj. Danes oba izpolnjujeva to obljubo.« (Župan občine Radeče Matjaž Han iz SD je takoj po volitvah s predsednikom SD Borutom Pahorjem propagandno pospravljal smeti.) »Ne, na tekmovanju v zabijanju ne bom sodeloval, saj sem pred leti postavil visoke »Tudi če je Kacinu ciganka šlogala, da bo na volitvah zmagal, je izgubil po dolgem in počez.« (Teolog Ivan J. Štuhec je prepričan, da Romi največji opozicijski stranki prinašajo nesrečo.) »Ni v sredini tega gibanja. Bil bi na skrajni desnici tega gibanja.« (Peter Jambrek je prepričan, da je Jankovič »naš«, če bi bil Zbor za republiko skupaj s pomladnimi strankami res desna formacija.) standarde, kijih sedaj, ko imam kar nekaj kilogramov več, ne bi mogel več doseči.« (Košarkar Marko Milič si ne bi upal več ponoviti svojega skoka čez športni kabriolet znamke Honda.) »Namesto da bi vlada pomagala tistim, ki rojevajo, jih zatira.« (Urednik na Dnevniku Borut Hočevar se čudi, zakaj vlada izganja Rome, hkrati pa sprejema strategijo za dvig rodnosti.) 6 Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Zakaj še nimaš interneta? □ ^7 IwwwsioLneT BSoiooo m □ ^7 ADSL Si O L Planet za doživet' ^orl Ponudba - 3 mesece polovična mesečna naročnina na izbrani paket SiOL ADSL ter spletna kamera Logitech QuickCam Express Plus - velja od 15.11. do 31.12.2006 za nove naročnike na katerikoli paket SiO L ADS L. Pogoj za prejem kamere je opravljena registracija storitev SiOL ADSL. Kamera bo poslana po pošti. Fotografija kamere je simbolična. Telekom Slovenije DOGODKI Postavili so temelje Slovenski vojski V Kočevski Reki so 20. novembra slovesno zaznamovali 15. obletnico prvega postroja stalne sestave Teritorialne obrambe in skorajšnjo 16. obletnico prvega postroja brigade Moriš. Osrednji govornik je bil premier Janez Janša. Pomembne slovesnosti, na kateri so podelili tudi bojne zastave, se je udeležilo približno 500 udeležencev prisege pred petnajstimi leti. V govoru je premier poudaril, da je pred petnajstimi leti sicer vsak pri sebi prisegel samostojni Sloveniji, pripadniki Teritorialne obrambe (TO) pa so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja, kar je bilo ključnega pomena pri tedanji prisegi. To je namreč predstavljalo temelj, na katerem so kasneje prisegale nove generacije TO oziroma Slovenske vojske (SV) v mirnem času. »Kar imamo danes, se ni zgodilo samoumevno,« je prepričan Janša, kajti »slovenske samostojnosti ne bi bilo, če je ne bi branili ... z orožjem«. Predsednik vlade se je dotaknil tudi aktualnega stanja v SV, pri tem pa odločitev vlade, da v Irak pošlje štiri vojaške inštruktorje, označil za pravilno, saj omenjeni inštruktorji delujejo tudi v nacionalnem interesu in uspešno predstavljajo našo državo. Z udeležbo v številnih mednarodnih misijah pripadniki SV tudi navzven uspešno predstavljajo suverenost Slovenije. Premier Janez Janša je poudaril pomen prvega postroja in prisege teritorialcev po osamosvojitvi leta 1991. V spominskem parku Manevrske strukture narodne zašči- čin so podelili tudi polkovnikoma te so ob tej priložnosti v čin generalmajorja povišali brigadir- Milku Petku in Alanu Gederju ja Alojza Šteinerja, direktorja štaba v Generalštabu SV. Višji - postala sta brigadirja. M. V. Simšičeva proti SDS Demokracija ■ 47 na ■ 23. november 2006 SDM bo kmalu polnoletna Člani Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka ta čas najmočnejše slovenske stranke SDS, so minulo soboto v Kranju praznovali 17-letnico delovanja. V okviru dvodnevnega posveta, kjer so med drugim razpravljali o spremembah statuta in programu, je člane najstarejšega slovenskega podmladka nagovoril predsednik matične stranke in premier Janez Janša. "Sedemnajst let je dolga in kratka doba hkrati. Tisti, ki so bili zraven, ko se je SDM ustanavljala, niso vedeli, da bodo čez 17 let lahko praznovali v Kranju, ki bo del samostojne slovenske države, in bo Slovenija članica Evropske unije ter zveze NATO,« je dejal predsednik vlade in ob tej priložnosti spomnil, da je SDM že spomladi 1990 prva predlagala plebiscit za samostojno Slovenijo. Predsednik SDM Nikolaj Oblak Predsednik SDM Nikolaj Oblak je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad razvojem podmladka in nad izidom lokalnih volitev, kjer je bilo za člane občinskih svetov izvoljenih več kot 50 članov SDM. »Pred nami je novo obdobje in želimo postati še močnejši in bolj prepoznavni,« je dodal Oblak. Slovesnosti v Kranju se je poleg premierja Janše udeležilo več drugih predstavnikov SDS, med njimi predsednik kranjskega mestnega odbora stranke Branko Grims. P. A. Nekdanja županja Danica Simšič se pri svojem županova-nju v Ljubljani ne more pohvaliti s prav velikimi dosežki, lahko pa se bo pohvalila z enim manjšim, čeprav bi mu težko rekli dosežek. Preteldi teden so namreč delavci po sklepu mestne občine, ki ga je podpisala Simšičeva, z drogov, ki stojijo pred stavbo na Komenskega 11, v kateri ima sedež SDS, odstranili zastavo te stranke, poleg nje pa tudi slovensko zastavo in zastavo Evropske unije. Kot so nam dejali na sedežu SDS, je občina, kot jim je sporočila, zastavo odstranila zato, ker naj bi bila v nasprotju z občinskim odlokom, ki med drugim določa, da lahko zastave visijo le na mestni občini, izjema so državni in občinski prazniki. Pri tem se zdi stranki najbolj sporno to, da so zastave na drogovih visele že vse od začetka devetdesetih, ko se je SDS vselila v prostore na Komenskega 11, pa do zdaj niso nikogar motile. Kakor koli, z odstranitvijo zastav SDS ni veliko izgubila, nekaj pa je pridobila Simšičeva. Odslej se bo lahko pohvalila, da je v svojem precej neplodnem mandatu, če ne dru- - gega, obračunala s SDS in z Delavci odstranjujejo zastave, njenimi zastavami. A. K. V SREDIŠČU Na nakovalu opozicije Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven Tretja interpelacija? Kot vse kaže, bo minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič po ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ministra za zdravje Andreju Bručanu tretji v tem mandatu, ki ga bo doletela interpelacija. Interpelacijo naj bi januarja s pomočjo poslancev LDS in SD vložili poslanci SNS, razlogov zanjo pa naj bi bilo po besedah poslanke Barbare Žgajnar Tavš precej. Žgajnar Ta-vševa Drobniču očita, naj bi bil v svojem mandatu pokazal veliko nestrpnosti do drugače mislečih, nestrokovnosti in nazadnjaštva in naj bi bil vodil politiko, ki ruši koncept pravne države. Vse to naj bi se po njenih besedah kazalo pri pogajanjih s socialnimi partnerji o nekaterih zakonih, dialogu s študenti, delojemalci in invalidskimi organizacijami ter pri razpravah o vojnih zakonih, s katerimi naj bi se med drugim kratile pravice borčevskih organizacij in izključevale nekatere kategorije veteranov vojne za Slovenijo. Prav tako naj bi bil Drobnič kriv za slab t. i. azbestni zakon, ki neupravičeno izključuje nekatere kategorije bolnikov, za neprimerno družinsko politiko in neupravičeno spreminjanje sistema socialnih transferjev, s katerim naj bi državljanom kratili že pridobljene pravice. Drobnič naj bi bil kršil tudi načelo ločenosti Cerkve od države, ko naj bi bil za enega od medijev nedavno dejal, da so podlaga za oblikovanje politike in zakonov na ministrstvu sinodalni dokumenti Cerkve. Drobnič ima ZadOStnO podporo Minister Drobnič se do zdaj na vse navedene očitke ni odzval, saj pravi, da bo naprej počakal, da bo interpelacija vložena. Nanje pa so se že odzvali v vseh parlamentarnih strankah. Poslanec NSi Franc Capuder je dejal, da se je Drobnič do zdaj vedno prizadeval za zaščito in socialno pravičnost pri tistih, ki so odrinjeni in potisnjeni v socialne in osebne stiske. »Samo z zadnjimi spremembami na področju invalidskega varstva se je na primer povečalo zaposlovanje invalidov v tem letu za več kot 40 odstotkov.« Prav tako se je po njegovih besedah v tem mandatu uveljavil višji dodatek za veliko družino, zagotovljene so bile možnosti priznanja delovne dobe materi, če ima štiri ali več otrok in pri tem ostane doma, ter možnost polovičnega delovnega časa za dva otroka do določene starosti,« je dejal Capuder. Drobnica sta podprli tudi SDS in SLS. Tako v SDS ocenjujejo, da minister svoje delo opravlja korektno, v SLS pa, da je težko komentirati interpelacijo, dokler ni vložena, vendar očitki, da Drobnič krati socialne pravice, ne držijo, kar bi lahko razumeli kot načelno podporo Drobniču. Bolj zadržani so v najmanjši vladni stranki DeSUS, kjer naj bi se o podpori Drobniču še odločali, medtem ko v LDS in SD interpelacijo podpirajo in so zanjo pripravljeni prispevati tudi podpise. Plačljiv splav? Čeprav v strankah, ki nasprotujejo Drobniču, svoje očitke na njegovo delo še bolj ali manj oblikujejo, so pretekli teden dobili še eno temo, ki jo bodo zagotovo vključili v interpelacijo. Drobnič je namreč na tiskovni konferenci predstavil strategijo za dvig rodnosti v Sloveniji, ki vsebuje tudi določbo, da bi bil splav po novem plačljiv, Drobničev predlog se zdi poteza v pravo smer, le da bi jo zaradi tistih, ki splava ne jemljejo kot najlažjo rešitev za lastno neodgovornost, veljalo omejiti na predlog, da bi bil splav plačljiv, ko bi ga ženska opravljala drugič ali tretjič. razen v primerih, ko nosečnost ogroža zdravje matere. Takšen predlog je v opozicijskih strankah naletel na ostre kritike (najpogostejši očitek je, da krši pravico do svobodnega načrtovanja družine), vendar se je ob nekaterih podatkih, ki so bili pri tem predstavljeni, marsikdo pošteno zamislil. Tako se denimo zdi nerazumljivo, da je neka ženska delala splav že 47-krat, da smo v Sloveniji leta 2004 opravili 5.800 splavov (število bi, če bi se ti otroci rodili, več kot zadoščalo za to, da bi Slovenci nehali izumirati) in da največ splavov opravijo prav ženske, ki so že imele splav, kar praktično pomeni, da je to zanje neke vrste kontracepci-ja oziroma potuha lastni neodgovornosti. Glede na to se zdi Drobničev predlog poteza v pravo smer, le da bi jo zaradi tistih, ki splava ne jemljejo kot najlažjo rešitev za lastno neodgovornost, veljalo omejiti na predlog, da bi bil splav plačljiv, ko bi ga ženska opravljala drugič ali tretjič. Kako se bo odločil Drobnič, predvsem pa vlada, ki bo morala potrditi njegovo rešitev, bomo še videli, vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo splav ena glavnih tem v razpravi o interpelaciji. (H Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič m minis iksivo /a dhjd. družino in sociai.\i;z\oi:vi-; POGLEDI Zvezda in Gonars Pavel Ferluga Ob dnevu mrtvih je vedno obujamo spomin na žrtve vojne vihre in njenih posledic. Tako je bilo tudi letos. V zamejskem »Novem glasu« (9. 11. 2006) sem prebral sestavek z naslovom Svečanost ob prazniku vseh svetih v Gonarsu. Udeležili so se je tudi predstavniki iz Slovenije, vodil pa jih je dr. Marko Pavliha. Vse lepo in prav, lepi govori s poudarjanjem vrednot in obžalovanjem strahot fašizma, ki so se dogajale med vojno. Prav je, da se ljudje dobre volje spomnijo takih dogodkov in obsodijo zločine proti človeštvu. Nekaj pa pri takih manifestacijah, posebno na Primorskem in v zamejstvu, močno zaudarja po pristranosti in tudi po žalitvi žrtev, ki so tam pokopane. Res so bile tam žrtve večinoma Slovenci in tudi Hrvati, toda označevati te žrtve s pripadnostjo neki ideologiji, ki je bila prav tako nasilna in zločinska kot fašizem, pa je cinizem brez primere. V Gonarsu je namreč pri vsakem imenu žrtve tudi rdeča zvezda, znak, ki predstavlja eno najbolj krvoločnih ideologij 20. stol. skupaj z nacifašizmom. Kako se lahko te žrtve, katerih velika večina po vsej verjetnosti sploh ni bila ideološko orientirana, preprosto istovetijo s komunizmom? Ali vodja delegacije RS dr. Pavliha in z njim konzul RS v Trstu nista zaznala tega ciničnega anahronizma? Ali predstavnikov ZZB ni zmotila ta žaljiva kolektivizacija posmrtnih ostankov z enim edinim znakom, ki ni nič manj žaljiv od kljukastega križa in fascia? Če so te znake postavili Italijani, se ne čudim, saj jim je zelo pri srcu, da smo vsi Slovenci označeni kot »komunisti«, da imajo argumente proti nam, ko se obsoja fašizem in »slavocomunismo«, saj tudi tribravnico z madežem dovolijo na njihovem ozemlju, medtem ko naša uradna zastava ne sme viseti. Ali se je kdaj kak »naš« predstavnik vprašal, zakaj taka praksa? Za njihove nacionalne interese je še vedno pomembno, da smo vsi Slovenci označeni kot pripadniki Titovega komunizma, kar italijanska javnost izrablja v odnosih z našo manjšino v zamejstvu in z našo novo državo, ki s prejšnjo Jugoslavijo ne bi smela več imeti tega skupnega predznaka. Čas bi bil, da se taka vprašanja v demokratični Sloveniji rešujejo z uradnimi posegi, posebno na področju zunanje politike s soseščino, da se nekatere nedorečene dileme postavijo v pravo luč v spoštovanju zgodovinske resnice, in ne nazadnje, da se začne upoštevati pokončna in ponosna drža slovenske politike brez priveskov zloglasne preteklosti. 10 Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Razvojni proračun Poslanci DZ so končno potrdili predlog sprememb proračuna za leto 2007 in proračun za leto 2008. Oba sta razvojno naravnana in varčna, vlada pa zagotavlja, da namerava zagotoviti takšno makroekonomsko okolje, ki bo konkurenčnejše, gospodarstvo pa naj bi se hitreje razvijalo. Hkrati obljublja ohranitev socialne države. Najpomembnejše pa je, da se stopnja davka na dodano vrednost ne bo povečala niti v letu 2008, kakor že nekaj mesecev ponavljajo v opoziciji, predvsem v LDS. Prihodnji dve leti bosta nedvomno prinesli velike spremembe za Slovenijo, pri čemer bo na preizkušnji tudi vlada. Od proračunskih dokumentov je odvisen prihodnji razvoj države. Tako je bilo vedno doslej, v letih, ki prihajajo, pa bo to prišlo še bolj do izraza. Tega se seveda vlada in analitiki v celoti zavedajo, hkrati pa zatrjujejo, da bodo narejeni pomembni strukturni koraki, ki bodo ob učinkovitem črpanju evropskih sredstev in postopnem uveljavljanju javno-zasebnega partnerstva ter predvidenih tujih investicij omogočili ohranitev visokih trendov makroekonomskih kazalcev, ki se bodo prelili v uspešnost gospodarskega in drugih sistemov ter povečanje varnosti in standarda državljanov. Svoj optimizem gradijo na izredno dobrih makroekonomskih kazalcih, saj ti kažejo, da Slovenija dosega najboljše rezultate doslej, 1. januarja 2007 pa bo postala tudi 13. članica Evropske monetarne unije (EMU) - prva med novimi članicami. To pa lahko prinese tudi neprijetne posledice, med drugim tiho povečanje cen in s tem večjo inflacijo. Tega se v vladi nedvomno zavedajo. Prehod na evro bo preizkusni kamen. Večje inflacije si Slovenija ne sme privoščiti, znižati je treba tudi javnofinančni primanjkljaj. Posebej na očeh bo vsekakor finančni minister Andrej Bajuk. Kritika, ki je je ves čas deležen s strani poslancev LDS, poskuša destabilizirati vlado. Če namreč opoziciji uspe zamajati finančnega ministra, bo zamajala celotno vlado. Da bi pri tem zamajali tudi temelje gospodarskega razvoja Slovenije in državo samo, jih seveda ne moti, saj zasledujejo le svoj cilj. Ta pa; je vnovični prihod na oblast. Pri tem seveda skrbijo le za lastne politične in osebne interese. Za Slovenijo je dobro, če to presliši in vodi še naprej takšno finančno politiko, kot jo je doslej» Edino to nas lahko popelje v svetiejšo prihodnost, sicer nas bodo podaniki LDS in tisti iz ozadja (prežeti z idejami nekdanjega totalitarizma) spet pahnili nazaj na Balkan, kjer bomo sicer prvi, a biti prvi med revnimi ni uspeh, kakršnega si zaslužijo državljani in državljanke te države. Vida Kocjan KOLUMNA Izropan pokojninski sklad? Dr. Peter Starič Spominjam se leta 1956, ko sem začel redno hoditi v službo. Takrat smo plačo dobivali v gotovini, nekaj deset let pozneje pa na bančni račun. Vsi odtegljaji so zajemali kakih 40 odstotkov brutoplače. Od tega je šlo za pokojnino približno 10 odstotkov, 30 odstotkov pa je šlo za davke, zdravstveno zavarovanje, za stanovanjski sklad in najrazličnejše samoprispevke, kot je bil npr. cestni sklad itd... Pa vseeno smo v 14 letih samostojne Slovenije zgradili približno desetkrat toliko cest kot v trikrat daljšem obdobju, ko smo še živeli v Jugoslaviji. Tisti, ki nam sedaj očitajo, da smo po t. i. Jazbinškovem zakonu poceni prišli do lastniških stanovanj, naj upoštevajo, da bi z denarjem, ki smo ga vplačali v stanovanjski sklad, lahko kupili povprečno po dve novi stanovanji. Vsem tistim, ki so si s stanovanjskimi posojili kupovali stanovanja ali celo gradili hiše, pa je pri odplačevanju krepko pomagala inflacija, ki je - po drugi strani - razvrednotila tudi denar, ki smo ga plačevali v pokojninski sklad. Resnici na ljubo - veliko ljudi, ki so prav tako redno plačevali v stanovanjski sklad, ni imelo sreče, da bi si po »Jazbinškovem« zakonu kupili lastno stanovanje ali pa jim tega ni bilo treba storiti, ker so že imeli svoje stanovanje ali hišo. Pred sabo imam plačilni list podjetja Tektronix Inc. z dne 27. 6. 1970, v katerem sem bil zaposlen od leta 1967 do 1970. Plačo smo dobivali na 14 dni, redno in natančno kot švicarska ura (sicer bi šlo podjetje takoj v stečaj). Naj navedem posamezne postavke in odstotke: brutoplača 100 %, neto-plača 73,68 %, odtegljaji skupaj 26,32 %, od tega za socialno zavarovanje 3,67 %, nezgodno zavarovanje 0,47 % (za nesrečo pri podjetju), dodatno zavarovanje 2,49 % (»steber II«), zvezni davek 14,19 % in državni davek 5,62 %. Za celotno zavarovanje je šlo torej 6,63 odstotka brutoplače. To se nam zdi malo, vendar moramo upoštevati, da so bile takrat v ZDA plače precej višje kot pri nas, kar večinoma velja še danes. Poleg tega smo plačevali še nekakšen »steber III«, kar ni zajeto na plačilnem listu. Pri podjetju so izračunali, koliko od plače naj bi odtegovali za davke, tako da je bila pri davčni napovedi razlika med plačanimi in izračunanimi davki čim manjša. Mesec dni po roku za oddajo davčne napovedi smo morali bodisi poravnati razliko, ki so nam jo sporočili z Internal Revenue Servica, ali pa so nam vrnili preveč plačani denar. Pred vojno so tisti, ki so upravljali naš pokojninski sklad, vlagali denar v donosne projekte, kot so bili npr. graditev ljubljanskega Nebotičnika, Šlaj- DeMOKRACUA • 47/XI • 23. november 2006 Prejšnja oblast je denar, ki smo ga redno plačevali za pokojnine, skoraj v celoti zapravila. merjevega doma in mnogih stanovanjskih zgradb, ki so jih potem dajali v najem ter skrbno vzdrževali. Sklad je imel v svojem trezorju tudi zlate palice, ki so jih celo nemški in italijanski okupatorji pustili pri miru. K temu smo zaposleni med letoma 1986 in 1996 prispevali od 14,40 do skoraj 20 odstotkov svojih plač. Naj omenim še, da je sedaj upokojena generacija delala približno 20 let tudi ob sobotah, kajti šele sredi 70. let so začeli postopoma odpravljati redno sobotno delo. (V prvih povojnih letih je bilo tudi veliko t. i. prostovoljnih in seveda neplačanih delovnih akcij.) Sredstva, ki so se na ta način nakopičila v pokojninskem in še v drugih skladih, so odtekala po premnogih nenamenskih kanalih, ker je povojni režim ravnal s tem denarjem bolj »po domače«. Zlate palice so »izginile«, izvedel sem tudi, da smo iz pokojninskega sklada morah dati Beogradu ogromno posojilo - nekateri govorijo o 10 milijardah dinarjev - ki pa ga nikoli nismo dobili nazaj. Velike »zasluge«, da tega denarja ni več, ima tudi pokojni maršal Tito, ki je vsakokrat, ko je obiskal Ljubljano, odnesel s seboj zajetno vsoto denarja. Titovim »muham«, ki so velikokrat stale po več sto milijonov in so včasih presegale celo milijardo, so morali tukajšnji satrapi pač ustreči, če so hoteli obdržati svoj položaj in visoko plačo. Mnogi od tistih, ki so aktivno ali pasivno sodelovali pri ropanju našega pokojninskega sklada, še vedno sedijo v parlamentu. Ti so tudi najglasnejši pri kritiziranju vladnih ukrepov glede pokojnin. Res je, da je danes povprečna starostna doba višja, kot je bila npr. pred 30 leti, zaradi česar gre več denarja za pokojnine, vendar se mora zdajšnja delovna generacija zavedati, da je prejšnja oblast denar, ki smo ga redno plačevali za pokojnine, skoraj v celoti zapravila. Če ta denar ne bi »izginil«, bi bilo zdajšnji delovni generaciji treba plačevati precej manj na račun medgeneracijske solidarnosti. O tem, kam natančno je šel zbrani denar in zlate palice, so naši javnosti dolžni pojasniti tisti, ki so takrat upravljali pokojninski sklad. ■ 11 POLITIKA Protestov proti vladi zaradi Romov so se udeležili številni člani Liberalne akademije. Pravičniki iz Liberalne akademije Gašper Blažič, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven Nedavna afera, povezana z romsko družino Strojan, je sprožila precejšnje odmeve tudi med levičarskim delom civilne družbe, kjer ima pomembno mesto tudi Liberalna akademija. Liberalna akademija je že večkrat opozorila nase s stališči o aktualnem dogajanju. Oglašala se je predvsem v velikih temah (npr. zakon o RTV, umetna oploditev samskih žensk itd.), pri tem pa ni varčevala z ostrino svojih stališč. Pred kratkim smo v Demokraciji poročali o tem, da je sekretar Liberalne akademije Božidar Flajšman, svetovalec poslanske skupine LDS, za potrebe Liberalne akademije zlorabil elektronsko pošto državnega zbora, saj je prek nje poslal stališča Liberalne akademije glede reševanja romske problematike v Ambrusu. Kritični »zajtrkovalci« zače tek Liberalne akademije sega v leto 1992, ko je bilo ustanovljeno Društvo za preučevanje politične demokracije in liberalizma. Vanj 12 so se vključili zlasti člani neformalnega združenja Debatni klub 89, v katerem so se zbirali večinoma intelektualci družboslovne in humanistične smeri, ki so bili blizu tedanji ZSMS in so tudi sodelovali pri preoblikovanju ZSMS v Liberalno demokratsko stranko. Slednja se je leta 1994 skupaj z delom nekdanje Demokratske stranke (ene od naslednic Slovenske demokratične zveze, op. G. B.), s socialisti in z delom Zelenih združila v Liberalno demokracijo Slovenije. Kasneje je iz omenjenega gibanja politično angažiranih intelektualcev, ki izvirajo iz ideološkega jedra ZSMS, nastala Liberalna akademija, ki živi, kot je zapisano na njeni spletni strani, »v sožitju z Liberalno demokracijo Slovenije«. Lahko bi torej rekli, da gre za nekakšen civilnodružbeni podaljšek LDS, kjer pa večinoma delujejo intelektualci, ki niso ne- Kdo je član Liberalne akademije? Poleg naštetih v članku so člani Liberalne akademije dr. Milan Balažic, dr. Lucija Čok, dr. Mladen Dolar, Gregor Golobic, Roman Jakič, Dušan Jova-novič, dr. Dušan Keber, dr. Zdenko Kodelja, dr. Bogomir Kovač, dr. Jožef Kunič, dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Zoran Pavlovič, Mile Šetinc, dr. Peter Tancig, Simon Tecco, dr. Boris Vezjak, Jaša L. Zlobec in dr. Slavoj Žižek. Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 posredno angažirani v politiki, čeprav je vanjo vključenih tudi precej vidnejših članov LDS. Zato pa Liberalna akademija poleg civilnodružbene igra tudi idejno in nadzorno vlogo v odnosu do LDS, saj je bila do stranke kritična v času, ko jo je vodil Janez Drnovšek in jo usmerjal v politično sredino. Tako se je konec devetdesetih let formirala skupina t. i. zajtrkovalcev, ki so se zbirali pri tedanji ljubljanski županji Viki Potočnik in so bili zelo blizu stališčem Liberalne akademije, kritično pa so ocenjevali poteze Janeza Drnovška, predvsem njegovo prizadevanje za podpis t. i. vatikanskega sporazuma. Podobno »nadzorno« vlogo igra tudi Forum za levico kot civilnodružbeni podaljšek SD, saj ima o aktualnih zadevah POLITIKA dostikrat celo identično stališče kot Liberalna akademija. Prepletanje s Forumom 21 Kadrovsko zaledje Liberalne akademije tvorijo zlasti prepoznavni levo liberalno usmerjeni intelektualci, med katerimi izstopa njen predsednik dr. Darko Štrajn, ki sicer deluje na Pedagoškem inštitutu. Med člani izvršilnega odbora tako najdemo dr. Milico Antič Gaber (ženo poslanca LDS in nekdanjega šolskega ministra Slavka Gabra), ljubljanskega mestnega svetnika Petra Božiča (izvoljen je bil na Jankovičevi listi), mag. Božidarja Flajšmana in poslanko LDS Majdo Širca. Člana izvršilnega odbora sta med drugim dr. Miha Kovač in dr. Niko Toš, ki sodeluje tudi v vodstvenih organih Kučanovega Foruma 21, saj je tam predsednik programskega sveta. Zato bi bilo zanimivo videti, kakšni odnosi vladajo med Forumom 21 in Liberalno akademijo. Med njenimi člani so namreč Kučanov »forumaš« dr. Bojko Bučar, poslanci LDS Slavko Gaber, Pavel Gantar, Matej Lahovnik, Marko Pavliha in Rudi Moge. Zanimivo je, da med člani ni dr. Vlada Mihe-ljaka, »sive eminence« med „akademiki" leve liberalne usmeritve. Selektivni nasprotniki cenzure Med zadnjimi odmevnimi projekti Liberalne akademije velja omeniti izid zbornika z naslovom Medijski mrk, ki je izšel po lanskem refe- SekretarLA Božidar Flajšman snovalcev novega zakona«, filozof Boris Vezjak pa »neznosno lahkost referendumskega varanja«; med avtorji prispevkov so še Majda Širca, Jože Vogrinc, Darko Štrajn, Tomaž Dimic in Jože Pirjevec. Liberalna akademija je tako že pred referendumom aktivno sodelovala v akciji Proti, vendar je na referendumu gladko pogorela. Sicer pa se polemika v zvezi z RTV nadaljuje, saj je v zadnjem času prišlo do konflikta med Liberalno akademijo in vodstvom RTV Slovenija zaradi domnevnega suspenza novinarke Vide Petrovčič. Liberalna akademija je to potezo obsodila kot »politično motiviran suspenz« novinarke, ki naj bi bila kaznovana zaradi komentarja v oddaji Utrip, kritik pa je bil s strani »liberalnih akademikov« deležen tudi direktor T V Slovenija Jože Možina, ker naj bi bil Petrovčičevo osebno diskvalificiral v intervjuju za Delovo So- • fJ .., ♦/«•li em-iZfftHii : Liberalna demokracija Slovenije in Liberalna akademija sta tesno povezani. rendumu o novem zakonu o RTV. Že iz naslovov člankov v njem je mogoče zaznati veliko jezo zaradi poraza na referendumu, zaradi česar so se avtorji spustili tudi na raven osebne diskvalifikacije zagovornikov novega zakona o RTV Tako na primer psihiater Slavko Ziherl analizira »paranoidno držo botno prilogo. Vodstvo RTV je na kritike odgovorilo in med drugim zapisalo: »Tisti, ki problematizira-jo zgolj uredniško odločitev, ne pa neprofesionalne vsebine njenega novinarskega dela, so očitno zainteresirani, da bi se ugled javnega RTV zmanjšal in da bi na tem gradili svoj politični kapital.« It Predsednik LA dr. Darko Štrajn Zapleta z Vido Petrovčič se je Liberalna akademija spomnila tudi na tiskovni konferenci v KUD France Prešeren 16. novembra. Tako je dr. Boris Vezjak opozoril, da »dogodek ni bil deležen odmeva niti s strani cehovskih organizacij niti s strani sindikata, prav tako ni bil medijsko pokrit«. Po njegovih besedah je Liberalna akademija že tedaj napisala izjavo o cenzuri in poskusu utišanja novinarke, vendar izjava ni prišla v medije, ker »so bila takšna navodila«. Sicer pa je bila tiskovna konferenca namenjena ocenjevanju kulturne politike in kot podpora interpelaciji proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju. Liberalna akademija pa se ni oglašala ob prav tako razvpitih primerih medijske cenzure (pa tudi širjenju sovražnega govora), ko so bile žrtve tega dogajanja iz »neprave« politične opcije. Tudi v izjavi v zvezi z Romi se je zavzela le za ustavitev »pogroma proti Romom«. Iskanje Kacinovega naslednika Velika skrb Liberalne akademije bo tudi iskanje novega predsednika LDS, saj pod Kacinovim vodstvom ni pridobila podpore, poleg tega je doživela že drugi volilni poraz zapored. Stranko so dodatno prizadeli še nekateri odstopi njenih najvidnejših kadrov, na primer Mateja Lahovnika z mesta podpredsednika LDS, ki domnevno ni zadovoljen s Kacinovo politiko vodenja stranke. Iz nekaterih virov je že mogoče slišati, naj bi nekateri iz LDS »snubili« evropskega komisarja za znanost in raziskave Janeza Potočnika, saj bi edino on, podobno kot nekdaj Drnovšek, lahko nagovoril večji del politične sredine. Potočnik, ki je bil v vladi LDS minister za evropske zadeve, Poslanka LDS Majda Širca namreč velja za politično dokaj neobremenjenega človeka, na javno-mnenjskih lestvicah se uvršča zelo visoko, poleg tega je tudi eden redkih, ki se doslej ni kompromitiral s kakšno afero. Vprašanje pa je, ali bo pripravljen sprejeti izziv in nastopiti z LDS na volitvah leta 2008, saj mu mandat v evropski komisiji poteče šele leta 2009. Ni pa gotovo, ali ga bo Liberalna akademija podprla, saj bi sredinska drža stranke pomenila tudi sklepanje kompromisov z nasprotno politično opcijo, nad čemer sta doslej najbolj negodovala prav Liberalna akademija in »pravoverni« del LDS. 19 ANKETA Ali vam je všeč nov turistični logotip Slovenije? a) Da b) Ne c) Ne vem Odgovorite na www.demokracija.si Rezultati preteklega tedna Katera stranka je zmagovalka lokalnih volitev? SDS LDS ■ 16,9? SD H 10% SLS | 9,5% 63,7 5 0 25 50 75 100 Glasovalo: 201 Demokracija Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 13 POLITIKA Sporni izolski preobrat Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije Po podatkih Državne volilne komisije je na županskih volitvah v Izoli zmagala Breda Pečan, vendar nad njeno izvolitvijo visi senca dvoma, saj obstaja sum, da je bila kuverta z glasovi iz doma ostarelih, ki ji je prinesla zmago, zamenjana. veriti pri predsedniku OVK Izola Mojmirju Suharju, vendar se v ponedeljek na OVK ni nihče odzival na telefonske klice, nam pa je potem uspelo govoriti s članico volilne komisije Aleksijo Bizjak, ki je imela pomisleke predvsem glede glasovanja po pošti. Kot nam je dejala Bizjakova, je do različnih podatkov pri glasovih z volišč prišlo zato, ker so prvotno enega izmed glasov pomotoma uvrstili med glasove po pošti, potem pa so to popravili. Po njenih besedah ne držijo Klokočovnikove navedbe, da volilne karte niso bile podpisane in da je vse zahtevke za glasovanje po pošti podpisala ena in ista oseba, saj je bilo pri tem, kot nam je dejala, vse tako, kot mora biti. Potrdila pa je Klokočovnikove navedbe, da kuverta, v kateri so bile glasovnice poslane na OVK, ni imela poštnega žiga. »Žiga na kuverti res ni bilo, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj so bile glasovnice poslane oziroma ali so bile sploh poslane po pošti. Ko na pošti oddaš kuverto, dobi ta poštni žig, na tej kuverti pa ga ni bilo, kar bi lahko pomenilo, da je nekdo kuverto zamenjal,« nam je dejala Bizjakova. Slednje je bil, kot je dodala, glavni razlog za to, da je na OVK glasovala, naj se ugodi Klokočovnikovi zahtevi, navedeni v pritožbi, da se volitve po pošti ponovijo. Kot je znano, so drugi člani, ki so blizu SD, to zahtevo zavrnili. Besede Bizjakove torej potrjujejo, da so bile volitve sporne prav v tistem delu, ki je prinesel zmago Bredi Pečan, kar pomeni, da bi moralo volitve vzeti pod drobnogled neodvisno telo. Kot kaže, se bo slednje tudi zgodilo, saj tako Klokočovnik kot Pečano-va napovedujeta, da bosta v primeru zanju neugodne odločitve občinskega sveta sprožila tožbo na Upravnem sodišču RS. (H Domnevne nepravilnosti, do katerih na bi bilo prišlo v drugem krogu lokalnih volitev v Izoli, so začele prihajati na dan, ko je po preštetju glasov po pošti občinska volilna komisija (OVK) razglasila, da je zmagala Breda Pečan. V javnost jih je spravil njen tekmec Tomislav Klokočovnik, ki je prepričan, da na voliščih in pri štetju glasov ni potekalo vse tako, kot bi moralo. Kot je zapisal v pritožbi, ki jo je v še dopustnem roku vložil na OVK, naj bi do prve nepravilnosti prišlo že v nedeljo pri štetju glasov z volišč. Po Klokočovnikovih navedbah je bilo ob koncu štetja njihovemu predstavniku rečeno, da je za Pečanovo glasoval 4.201 vohvec (tak podatek je bil zapisan tudi na internetnih straneh Državne volilne komisije), naslednji dan pa se je v uradnem zapisniku skrivnostno pojavil podatek, da sta 14 za Pečanovo glasovala 4.202 volivca. Tudi druga večja nepravilnost naj bi se bila zgodila v nedeljo, ko je OVK, kot izhaja iz pritožbe, še enkrat pregledala vse neveljavne glasovnice in izločila dve ter ju uvrstila med veljavne glasovnice v prid Brede Pečan. Do več nepravilnosti naj bi bilo prišlo tudi pri glasovanju po pošti. Tako naj volilne karte, ki so bile priložene kuverti z glasovnicami, ki so po pošti prispele iz doma ostarelih, ne bi bile podpisane, komisija pa naj bi jih štela za veljavne, čeprav zakon pravi, da lahko komisija kot veljavne šteje le glasovnice, ki jim je priložena volilna karta, ki jo lastnoročno podpiše vohvec. Sporni naj bi bili tudi zahtevki za glasovanje po pošti, ki so jih volivci, ki so želeli glasovati na ta način, poslali OVK. Z njih naj bi bilo razvidno, da jih je podpisala ena in ista oseba. Končno naj bi bila sporna tudi kuverta, v kateri so bile poslane glasovnice iz doma ostarelih. Po Klokočovnikovih navedbah naj na njej ne bi bilo žiga, s katerega bi bilo mogoče razbrati, kdaj je bila kuverta oddana, kar bi lahko pomenilo, da jo je nekdo na pošti zamenjal. Sporne volitve po pošti vse sporne navedbe smo želeli pre- Klokočovnik je za zdaj moralni zmagovalec volitev v Izoli. Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Nad zmago Brede Pečan visi senca dvoma tudi zaradi sporne glasovnice. OGLASI Ni statusa? Ni pan KAJ LAHKO NAREDIM? Pri Vzajemni lahko sklenem poseben paket VzajemnaM/a«//, ki vključuje: dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdrav/e darilo: 10 % popust na avtomobilsko kasko zavarovanje pri Zavarovalnici Maribor 50 % popust pri mesečni naročnini za prve štiri mesece pri sklenitvi naročniškega razmerja za ADSL brezplačna izdelava 40 fotografij za prvih tisoč skleniteljev zavarovanja preko www.vzajemna.si ,. ugodnosti za zavarovance Vzajemne Več informacij o darilih in ugodnostih na www.vzajemna.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60. preko www.vzajemna.si nudimo najvišji zakonsko dovoljeni 3 % popust. ZAKAJ? Obvezno zdravstveno zavarovanje študentu ali dijaku, ki izgubi status, stroškov zdravstvenih storitev ne krije več v celoti, zato moramo del cene kot doplačilo plačati sami. Ta doplačila so lahko zelo visoka, izognemo se jim lahko s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni. Študent ali dijak, ki izgubi se prijavi na zavodu za zaposlovanje ali pa se prvič zaposli, potrebuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Najvišja slovenska gora Triglav - simbol slovenstva. Vrnitev k slovenstvu Mag. Aleš Žužek, foto: Gregor Pohleven Ena od značilnosti minulih lokalnih volitev je bilo nadaljnje nazadovanje obeh osrednjih strank slovenske levice (LDS in SD), saj sta dobili samo približno četrtino glasov tistih volivcev, ki so prišli 22. oktobra na volitve. Nazadovanje slovenske levice je dejstvo, ki nas - če opazujemo stvari z vidika ohranjanja slovenstva - lahko le veseli (ker veselje pač nikoli ni popolno, se je v Ljubljani žal »zgodil« Jankovič). Zadržani do slovenstva Dejstvo je, da je slovenska (tranzi-cijska) levica potomka treh osrednjih t. i. družbenopolitičnih organizacij iz obdobja komunistične diktature (1944/1945-december 1989/maj 1990), to je zveze komunistov, ki je »prednica« Pahorjevih Socialnih demokratov, komunističnega podmladka, uradno imenovanega Zveza socialistične mladine, in partijske transmisije Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki sta glavni »prednici« Liberalne demokracije Slovenije. Prav tako je dejstvo, da je ena glavnih ideoloških po- stavk slovenske levice negativen odnos do slovenstva in slovenskega naroda nasploh. Spomnimo se le, da je slovenska zveza komunistov desetletja prisegala na (jugoslovanski) delavski razred, jugoslovanstvo, proletarski internacionalizem ter »bratstvo in enotnost« ter (pre)mnogokrat slovenske nacionalne interese podrejala jugoslovanstvu. Prav tako ne smemo pozabiti, da je bila v času slovenskega osamosvajanja slovenska levica - zlasti je to veljalo za SDP (nekdanja ZKS) in Liberalno demokratsko stranko (nekdanja ZSMS), malo manj pa za Socialistično stranko Slovenije (nekdanja SZDL) - skeptična (če uporabimo to omiljeno besedo) do suverene slovenske države. Zelo pomenljiv je dogodek, ki se je zgodil na kongresu LDS marca 1992 (na tem kongresu je postal predsednik omenjene stranke Ja- nez Drnovšek); takrat je namreč stranka zavestno in demonstrativno sklenila, da bodo na kongresu namesto slovenske himne zaigrali Vivaldijevo Pomlad. Tako je tedaj LDS že na simbolni ravni pokazala precejšnjo mero omalovaževanja slovenstva in slovenske državnosti (omenjeno omalovaževanje je stranka kazala že v obdobju pred omenjenim kongresom). Zato ne preseneča, da je LDS v obdobju svoje oblasti v letih 1992-2004 izvajala načrtno razgradnjo slovenske nacionalne identitete v slogu misli levo usmerjenega filozofa Mladena Dolarja o nujnosti »razkroja slovenskega naroda«. Podlago omenjeni razgradnji je predstavljal t. i. ideološki aparat oblasti (če si lahko malce »sposodim« misli marksističnega filozofa Althus-serja, ki je vedno navdihoval ideologe LDS), torej šolstvo in medi- ji. Zato lahko le z naklonjenostjo spremljamo razpoke v nekdaj ideološko trdnih monolitih. Korenine samozatajevanja Nasploh je za slovenski narod (žal) značilno, da so bile znotraj njega oziroma znotraj njegovih vodilnih krogov idejne skupine, ki so se zavzemale za nekakšno »samood-pravo slovenskega naroda«. Sprva so takšne ideje najbolj strastno zagovarjali pronemško usmerjeni Slovenci, t. i. nemškutarji, ki so z vsemi močmi poskušali ovirati začetno oblikovanje slovenskega naroda in njegove težnje po politični emancipaciji, po razpadu habsburške monarhije (ki je bila opora nemškutarskim krogom) pa so idejo o »samoodpravi slovenskega naroda« začeli zagovarjati t. i. jugoslovenarji (zbrani predvsem v slovenskih liberalnih krogih), ki so se zavzemali za 16 Demokracija ■ 471x1 ■ 23. november 2006 DISKURZ »utopitev« Slovencev in slovenskega naroda v unitaren jugoslovanski narod. Če je bila avstrijska oblast opora nemškutarjem, so v Kraljevini SHS in pozneje v Jugoslaviji postali opora slovenskim jugoslovenarjem beograjski velikosrbski krogi. Nasploh je prav dejstvo, da je bil slovenski narod del držav, v katerih so vodilno vlogo imeli drugi narodi, omogočalo dolgotrajen obstoj teh protislovenskih idejnih skupin. Še največ, kar so pred drugo svetovno vojno zmogli bolj slovensko usmerjeni liberalci, je bil t. i. vid-marjevski koncept slovenstva, ki ga je leta 1932 v svoji knjigi Kulturni problem slovenstva predstavil kulturnik Josip Vidmar. Njegova glavna teza je bila, da so Slovenci »kulturno Slovenci, politično pa Jugoslovani«. Vidmarjev koncept, ki je preprečeval polno politično uveljavitev slovenskega naroda, se je - vedoma ali nezavedno - ohranjal še desetletja, tudi v komunistični Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni je bilo sicer konec ostrega velikosrbskega unitarizma, vendar se je tudi v komunistični Jugoslaviji nenehno bil boj med centralisti in decen-tralisti. Najprej so bili močnejši centralisti, po odstavitvi Aleksandra Rankoviča leta 1966 pa so se okrepili decentralisti oziroma federalisti, ki so svoj vrhunec moči dosegli z ustavo leta 1974. Toda na drugi strani se je ves čas komunistične Jugoslavije ohranjal partijski centralizem, v katerem je imela osrednjo moč partija oziroma ZK, ki je bila dejansko vrhovni državni organ. A če lahko pohvalimo decentralistična prizadevanja slovenskih komunistov, so se le-ti na drugi strani ravnali v skladu s Kardeljevim napotilom (Kardelj si ga je sposodil pri Leninu in ga prilagodil jugoslovanskim razmeram), ki ga je najpomembnejši slovenski komunist leta 1957 predstavil v dopolnjeni, drugi izdaji svoje knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Kardeljevo napotilo je bilo naslednje: naloga slovenskih komunistov v Beogradu je boj zoper centralizem, medtem ko se morajo v Sloveniji bojevati zoper »slovenski nacionalizem«. Težava je bila v tem, da je bil pojem »slovenski nacionalizem« za Kardelja in mnoge druge slovenske komuniste zelo raztegljiv, saj so vanj lahko »spravili« že preveč goreče poudarjanje slovenskih interesov na gospodarskem področju, zagotovo pa so očitek o »slovenskem nacionalizmu« takoj prilepili zahtevam po slovenski osamosvojitvi ali boju za ohranjanje slovenske samobitnosti v jugoslovanski večnarodni zvezni državi. Kardeljev koncept je v slovenski politiki in (kar je še bolj grozljivo) tudi v slovenski miselnosti uveljavil in okrepil tradicijo slovenskega samo-zatiranja, samo-de-monizacije, samo-zaničevanja in samo-omalovaževanja. Seveda so vlogo slovenskega samo-zati-ralca slovenski komunisti lahko uveljavljali samo zato, ker je bila Slovenija del zvezne države. Narod postane nacija Proosa mosvojitvenemu bloku, ki se je združil v koalicijo DEMOS in je pozneje na večstrankarskih demokratičnih volitvah leta 1990 tudi prepričljivo zmagal, je uspelo - čeprav je na kongresu ZKS leta 1986 zmagala Kučanova (tj. Ri-bičičeva) straja, ki je bila (vsaj v obdobju 1986-1988) naklonjena sklepanju kompromisov z armado in centralisti - izpeljati osamosvojitev in s tem preseči vidmarjevski koncept slovenstva. Z osamosvojitvijo smo Slovenci postali (če uporabimo Vidmarjev besednjak) Slovenci tudi politično oziroma smo Slovenci, če bi uporabil besednjak slovenskega filozofa Tineta Hribarja, z osamosvojitvijo postali nacija, to je narod z lastno suvereno državo. Toda kljub temu se je slovensko samozatiranje, samo-demonizacija, samozaničevanje in samoomalovaževanje zaradi krepitve levice po letu 1992 nada- 0 avtorju Leta 1997 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine. Na isti fakulteti je junija 2006 z uspešnim zagovorom magistrskega dela »Prehod iz samoupravnega v tržno gospodarstvo« postal magister zgodovine. V zadnjih letih občasno piše članke s področja gospodarstva in zgodovine. Demokracija • ljevalo še po razpadu Jugoslavije. Ena glavnih značilnosti obdobja »svinčenih devetdesetih« oziroma obdobja »neokomunistične obnove« (1992-2004) je bilo prav načrtno omalovaževanje in de-monizacija slovenske osamosvojitve. Na eni strani je levica skozi šolski sistem in medije izvajala nekakšen »izbris« (damnatio me-moriae na slovenski način) obdobja demokratičnega vrenja in slovenske osamosvojitve iz spomina in zavesti Slovencev, na drugi pa izvajala demonizacijo slovenske osamosvojitve. Spomnimo se le t. i. orožarske afere in »Mogeto-ve« komisije, katere edini namen je bil načrtno črnjenje slovenske osamosvojitvene vojne. Demo-nizacija osamosvojitve pa je svoj neslavni vrhunec doživela s t. i. izbrisanimi, s katerimi je levica poskušala dokončno demonizira-ti osamosvojitev in vzpostavitev slovenske države. Omalovaževanje osamosvojitve se je izvajalo tudi skozi šolski sistem, predvsem s tem, da učencev načrtno niso seznanjali s slovensko osamosvojitvijo in demokratičnim obdobjem 1989-1991. Generacije slovenskih šolarjev, ki so v preteklih letih šle skozi »Gabrov« šolski sistem, so si pogled na omenjeno obdobje laliko izoblikovale le na podlagi poročil medijev, ki pa so v veliki večini sodelovali v demo-nizaciji in črnjenju osamosvojitve in osamosvojiteljev. Omalovaževanje pa ni doletelo le osamosvojiteljev in slovenske države, še več, v času »neokomunistične obnove« smo bili priče samozaničevanju Slovencev in slovenstva nasploh: spomnimo se le norčevanja iz slovenskega narodnega imena v slogu »Slovenceljnov« Svetlane Makarovič ali »Slovenčkov« Vesne Vuk Godina. Da ne omenjamo »Toševih« politbarometrov (v času, ko so bile polemike o t i. izbrisanih na vrhuncu), ki so Slovence poskušali manipulativno prepričati, da smo najbolj rasističen in nacionalističen narod v Evropi. Ne nazadnje lahko tudi demonizacijo zgodovinopisnega koncepta »zgodovine Slovencev« brez slabe vesti uvrstimo v ta krog. Ozemlje, rod, jezik Nujno je, da Slovenci zavržemo protislovenske koncepte slovenske levice. Prav /XI • 23. november 2006 tako kot je nujno, da slovenska levica končno doživi lastno katarzo (za dosego katarze pa je nujno, da se sprijazni s koncem svojega monopola v medijih in šolskem sistemu ter da preseže ošabno prepričanje o lastni intelektualni superiornosti nad drugače mislečimi). Potem se ne bomo prepirali več o tem, ali slovenski narod obstaja ali ne, temveč kako bi dosegli in uresničili njegove interese. Glavni nacionalni interesi pa so - kot je poudaril že Tine Hribar v svojem intervjuju za Primorski dnevnik (Ozemlje, rod in jezik: trije elementi ohranjanja slovenskega naroda, april 2004) - ohranjanje slovenskega ozemlja, rodu in jezika. Vsekakor pa moramo vedeti, da je razmerje med posameznikom in kolektivom (najsi bo to družba, država, narod ali kar koli že) eno najbolj občutljivih razmerij, zato je nujno najti pametno ravnovesje med obema »poloma«. Na eni strani je tako treba spoštovati svobodo posameznika, vendar je nujno hkrati tudi poudariti vrednote narodne skupnosti in slovenske državnosti ter tako doseči dopolnjevanje med (tudi narodno samozavestnim) posameznikom in skupnostjo. Morali bi si torej prizadevati za slovenski narod kot skupnost svobodnih posameznikov in tudi za nekakšno nacionalno sinergijo, ki bi odpravljala nevarnosti pretiranega poudarjanja individualizma na eni strani, na drugi pa preprečevala pretirano poenotenje skupnosti. Nacionalna sinergija naj torej omogoča, da bo skupni uspeh celotne slovenske države večji kot seštevek uspehov posameznikov, ki živijo v tej državi. Do nacionalne sinergije pa lahko pridemo le tako, da končamo samozaničevanje slovenstva, njegovih uspehov, izročila in vrednot (ki se je kazalo in se kaže na različne načine: od omalovaževanja lastne himne do Drnovškove gonje zoper vojaško parado v čast praznovanja osamosvojitve). Posameznik lahko najde trden smisel svojega obstoja le na ta način, da hkrati najde tudi smisel obstoja naroda, ki mu pripada. Šele na takšnem temelju se lahko uspešno spopademo z izzivi, nalogami in težavami ter grožnjami, ki jih je treba odpraviti. OD 17 GOSPODARSTVO Nepravilnosti uradno potrjene Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, Bor Slana Poslovodstvo Mercatorja je objavilo revizorsko poročilo o pregledu nekaterih spornih poslov družbe v letih od 2001 do 2005, ki jih je s povezanimi družinskimi podjetji vodil tedanji predsednik uprave Zoran Jankovič. Sprenevedanje Da se jankovič spreneveda, ko pravi, naj Merca-tor na zgodbo čim prej pozabi, ne dvomi nihče. Postopki revizije so zajemali pregled vseh poslov, sklenjenih med družbo Mercator in od nje odvisnih družb z družbo Electa (v lasti Jankovičevih) na Ugotovitve so v celoti enake kot tiste v osnutku poročila, ki smo jih v našem tedniku objavili v drugi polovici oktobra, kažejo pa na velike nepravilnosti. Nadzorni svet družbe Mercator se je pretekli teden poleg dobrih poslovnih izidov sistema v letošnjih devetih mesecev uradno seznanil tudi s posebnim revizorskim poročilom za izbrane posle družbe v preteklih letih, natančneje v času od leta 2001 do 2005, ko je sistem vodil Zoran Jankovič. Jankovič je bil z mesta predsednika uprave razrešen 15. novembra lani, po tem je prejel dobrih 98 milijonov tolarjev odpravnine, hkrati pa je skladno z individualno pogodbo, ki jo je sklenil z nekdanjim nadzornim svetom pod vodstvom Mirana Goslarja in pozneje Janeza Bohoriča, še šest mesecev po odstavitvi (do 15. maja letos) prejemal redno plačo v višini nekaj več kot 4,1 milijona tolarjev. Skupaj je torej po zamenjavi prejel še dobrih 123 milijonov tolarjev. Verodostojni podatki Tudi izsledke poročila izredne revizije nekaterih poslov smo v našem tedniku (verjetno edini skoraj v celoti) predstavili že v drugi polovici oktobra. Šlo je za osnutek revizorskega poročila na 30 straneh, napisanega v angleščini, vendar smo ga prevedli in objavili. Druga občila so objavljala dele poročila, vendar pa so pri tem vsa poudarjala, da gre za osnutek, in s tem hote ah nehote poskušala zmanjšati pomen ugotovitev. Uradna objava kaže, da se ta ne razlikuje od osnutka. Člani skupščine delničarjev Mercatorja so na 12. redni seji 15. maja letos pri mednarodni revizijski hiši Deloitte & Touch, revizija, d. o. o., Ljubljana, naročili revizijo, delovno področje. Dodali so še, da so z nekaterimi zaposlenimi v Mercatorju opravili vse potrebne pogovore, ugotovitve pa temeljijo izključno na dokumentih in informacijah, ki so jih prejeh od Mitje Selana, direktorja računovodstva v družbi Mercator, kot kontaktne osebe za poslovne transakcije v Sloveniji, in Aleša Resnika, finančnega direktorja družbe kot kontaktne osebe za poslovne transakcije v Srbiji in Črni gori. Jankovič želi pozabiti zakaj je to pomembno? Jankovič je tudi po uradni objavi poročila, ki ga zelo bremeni in kaže, da v preteklih mesecih ni govoril resnice, javno razglašal, »da je revizija narejena nestrokovno, da končnega poročila ni prebral in ga tudi ne bo, saj je prepričan, da niso našli nič spornega, ker tudi ne bi mogli«. Menda pa je prebral osnutek. Dodal je še, »da bi pravno mnenje lahko pridobila tudi revizorska hiša, ki ima na voljo dovolj strokovnjakov«, kar je čisto sprenevedanje. Večina novinarjev in Jankovič so se v teh tednih največ ukvarjali z vprašanjem, kako je mogoče, da je že osnutek poročila prišel v javnost. To naj bi bilo tudi edino, kar naj bi Jan-koviča in druge zares zanimalo. Jankovič je dejal: »Upam, da je ta zgodba zdaj končana, kot je moja z Mercatorjem.« Izjavo je pozneje dopolnil z besedami, da tudi upravi Mercatorja priporoča, »naj na to zgodbo čim prej pozabi, tako kot jo bo tudi on sam«. Zoran Jankovič pogodbo o njej pa je uprava Mercatorja podpisala 12. julija letos. Revizorji so pri delu upoštevali določila mednarodnih standardov, poročilo pa je podpisal Yuri Sido-rovich, predsednik uprave revizijske družbe. Revizorji so zapisali, da poročilo ni rezultat revidiranja, paberkovanja ali preiskovanja, izdajanje mnenja pa ne sodi v njihovo Radio rk*a T i /ific GOSPODARSTVO Pripravljajo v Electi nove podvige? področju investicijskih gradenj, pri katerih je Electa nastopala kot izvajalec in podizvajalec; pregledali so vse posle, sklenjene med družbo Mercator in družbo Volos, ki nastopa kot dobavitelj Merca-torja, vse posle, ki se nanašajo na reprezentančne stroške družbe Mercator za člane uprave, in vse posle družbe, ki se nanašajo na nakupe nepremičnin zunaj Slovenije, in sicer na območju Srbije in Črne gore. Celotno poročilo je objavljeno tudi v sistemu elektronskega obveščanja SEOnet (na straneh Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) in na spletnih straneh družbe Mercator. Ugotovitve revizorjev Družba Electa je, kot piše v poročilu, v obdobju 2001-2005 v sodelovanju z Mercatorjem ustvarila okoli tretjino vseh prihodkov, družba Volos pa je leta 2005 z Mercatorjem ustvarila skoraj vse svoje prihodke. Revizorji ugotavljajo, naj bi bila Electa, ki jo vodi Damijan Jankovič, v primerjavi z dru- gimi izvajalci v privilegiranem položaju. Ugotovitev izhaja iz nekaterih poslov, ki jih je Electa opravila za Mercator. Sporna naj bi bila graditev Mercatorjevega trgovskega centra v Grosupljem, za katerega niso bile pridobljene konkurenčne ponudbe, objekt pa je bil Mercatorju izročen z zamudo. Sporne naj bi bile tudi graditve nakupovalnih središč na Vrhniki, v Podpeči in Krškem. Revizorji ugotavljajo, da Electa ni spoštovala dogovorjenih rokov, da naložbe niso bile zajete v investicijskih načrtih Mercatorja, vrednosti pogodb pa so bile plačane vnaprej. Pri reviziji poslovanja Mercatorja z družbo Volos, katere soustanovitelj je Jure Jankovič, revizorji ugotavljajo, da se je delež prihodkov, ki jih je Volos ustvaril v poslovanju z Mercatorjem, v obravnavanem obdobju močno večal. Sodelovanje družb se je začelo leta 2003 in naj bi bilo Volosu prineslo okoli 55 odstotkov vseh prihodkov, leta 2004 84 odstotkov, leta 2005 pa že skoraj 100 odstotkov. Volosove cene so bile primerljive s cenami prejšnjih dobaviteljev, vendar so slednji Mercatorju ponujali večje popuste. Za reprezentanco je družba v tem času porabila več kot milijardo tolarjev, Jankovič pa pri poslovanju z družbami v lasti svojih družinskih članov (predvsem Electe) ni upošteval notranjih aktov družbe Mercator, ki so predpisovali izbiro najugodnejših ponudnikov in podobno. Te bi moral spoštovati tudi po individualni pogodbi o zaposlitvi. Poleg tega so revizorji pregledali poslovanje z družbami v Srbiji in Črni gori pa tudi v nekaterih drugih državah in ugotovili številne nepravilnosti. Sledi pravno mnenje Pred sednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak vsebine poročila o posebni reviziji poslovanja ne želi komentirati. Poudarja, da so z objavo revizije obveznosti družbe opravljene, pridobili pa bodo neodvisno pravno mnenje glede morebitnih pravnih posledic izsledkov revizije in ga predstavili nadzornikom, ki se bodo odločali o morebitnih nadaljnjih korakih. S sporočilom za javnost pa se je oglasil Boško Šrot, predsednik uprave družbe Pivovarna Laško, ki je pomembna lastnica Mercatorja. V njem je zapisal, da ugotovitve še dodatno kažejo, da je bila lanska odstavitev Zorana Jankoviča z mesta predsednika uprave upravičena. O tem, kako bodo glede tega ravnali v prihodnje, bodo odločali na podlagi neodvisnega pravnega mnenja. Volos je Selena v začetku no vembra je bilo v Uradnem listu RS objavljeno obvestilo, da je Jure Jankovič izstopil kot ustanovitelj družbe Volos, hkrati pa je bil razrešen tudi z mesta prokurista. Družba Volos je spremenila tudi ime in postala Selena. Poleg tega je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb v Electi, kar pomeni, da se Jankovič v družinsko povezanih družbah dobro pripravlja na komaj začeto županovanje v Ljubljani. V Ljubljani se širijo govorice, naj bi družinski člani Zorana Jankoviča kot tihi partnerji vstopih v nekaj novoustanovljenih podjetij. Ko ga je za komentar o tem prosila novinarka poslovnega dnevnika, ji je odvrnil: »Kako naj jaz to vem, sinova sta polnoletna, lahko delata, kar hočeta. Na butasto vprašanje butast odgovor.« Poznavalci razmer so vse skupaj označili kot Jankovičevo sprenevedanje, podobno tistemu, ko je za poslovni dnevnik pred volitvami dejal, da je lastnik le polovice stanovanjske hiše na Vinterci pri Ljubljani in lastnik osebnega avtomobila znamke Mercedes, drugih lastniških deležev (razen v družbi KLM) ah prihrankov pa nima. Le nekaj tednov za tem je novinarjem nacionalne televizije dejal, da je solastnik nekaterih drugih družb in tudi stanovanjske hiše v Grosupljem (v njej naj bi živel sin Jure z družino). Kaj bo čez nekaj tednov govoril o družbi svojih sinov in kaj poreče na »njuno polnoletnost«, pa bomo še ugotavljali. S Žiga Debeljak, direktor Mercatorja - Skupina Mercator je v obdobju I - IX 2006 ustvarila 351,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 18 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Čisti dobiček je bil 5,1 milijarde tolarjev (83,3 odstotka načrtovanega za celo leto 2006). - T. i. primerljivi čisti dobiček je bil 4,5 milijarde tolarjev (za 20,2-odstotka več od primerljivega v lanskem letu). Uspešnejši od Jankoviča Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 19 KAPITALSKI TRGI Borzni trgi ne poznajo predaha Boštjan Kramberger, Kapitalska družba Svetovni borzni trgi še naprej rastejo. Večina pomembnejših borznih indeksov postavlja nove rekordne vrednosti. Indeks ameriških delnic Dow Jones je konec tedna pričakal pri rekordni vrednosti 12.342 točk. PORTFELJ 9 DELNIC NA DAN 17.11.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 17.11.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 Petroleo Brasileiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 89.3 -7.82 887,939 2 Krka Slovenija SBI SIT 10 143000 184141.87 28.77 1,841,419 3 Continental Nemčija GER EUR 50 83.42 86.78 4.03 1,039,798 4 Ishare MSCI Japan Amerika USD 387 13.83 13.41 -3.04 973,634 5 Vallourec Paris PAR EUR 23 182 198.4 9.01 1,093,525 6 Raiffeisen International Dunaj VIE EUR 55 76.09 89.16 17.18 1,175,147 7 Puma ag Nemčija GER EUR 15 279.39 284.44 1.81 1,022,448 8 Komercialna banka Makedonija MBI IVI KD 47 5477 6208 13.35 1,135,009 9 Andritz Avstrija VIE EUR 30 142.75 142.8 0.04 1,026,618 Vrednost portfelja 04.11,2005-H 0,023,326 • Vrednost portfelja 17.11.2006-» 1 1,076,266 S&P 500 je na tedenski ravni pridobil slab odstotek in pol in v petek pristal pri 1.400 točkah, kar je najvišja vrednost po novembru 2000. Edini izmed pomembnejših ameriških borznih indeksov, ki še ni blizu rekordne vrednosti, je indeks tehnoloških delnic Nasdaq, ki pa je z 2,4-odstotno rastjo pretekli teden dosegel in presegel 10 odstotkov od začetka leta. Nemški DAX je od prejšnjega tedna više za 0,86 odstotka, medtem ko je francoski CAC malce niže. Trgi rastejo na podlagi podatkov iz podjetij, ki so bih v povprečju zelo dobri, na podlagi umirjanja inflacijskih pritiskov, nizke cene nafte, dobrih makroekonomskih podatkov in zaradi prevzemnih aktivnosti. V Ameriki je ta čas najbolj skrb zbujajoče stanje na trgu nepremičnin, saj naj bi bilo v oktobru število novih gradenj padlo za 14,6 odstotka, kar je najnižje v zadnjih šestih letih. Število izdanih gradbenih dovoljenj pa je nižje za 5,2 odstotka, kar je najnižje v zadnjih devetih mesecih. Podatki o trgu nepremičnin so v petek močno obtežili borzne indekse, saj so poznavalci po zadnjih podatkih menili, da se je trg ustalil, vendar zadnji podatki kažejo, da to ne drži. Protiutež slabim podatkom o trgu nepremičnin je cena nafte, ki je v zadnjem tednu padla na 17-mesečno dno; tako je sedaj sodček nafte vreden približno 56 ameriških dolarjev. Poleg visokih zalog na ceno nafte pozitivno vpliva tudi toplo vreme. Nizka cena nafte je zelo pomembna za zaupanje potrošnikov in njihove decembrske nakupe. Ta teden se Denar v SIT 880,730 • Skupaj 11,076,266 Donosnost portfelja v odstotkih-» 10.50 • Donos portfelja v SIT-H ,052,940 EUR+239.64 • USD+187.61 • MKD+3.89 namreč začne božična nakupovalna sezona, ki naj bi bila letos še posebej dobra. Poleg nizke cene nafte je v Ameriki rekordno nizka brezposelnost, plače pa so visoke, kar je voda na mlin visoki porabi pri božičnih nakupih. Velika poraba pa se bo vsekakor poznala pri izidih zadnjega četrtletja. Kakšna je kupna moč, nam pove petkova prodaja Sonyjevih igralnih konzol Playstation 3. Prodaja novih igralnih konzol je bila več kot odlična, saj je 400.000 kosov pošlo v nekaj minutah. V Sloveniji smo dočakali nekaj objav izidov tretjega četrtletja. Najpomembnejša je bila verjetno objava Krkinih izidov, ki so jih, kot kaže, investitorji ocenili za dobre, saj se je cena obrnila navzgor. Po- zitivno je tudi to, naj bi pri Krki razmišljali o delitvi delnic. Če imamo sedaj eno delnico v vrednosti 180.000 tolarjev, bi imeli po delitvi 10 delnic v vrednosti 18.000 tolarjev. Z delitvijo se bo verjetno povečal promet oziroma povpraševanje, saj bo večje število manjših investitorjev pozitivno vplivalo na povpraševanje in s tem verjetno tudi na ceno. Portfelj je po daljšem obdobju znova presegel lo-odstotno donosnost. Najbolj je k rasti pripomogla rast delnice Komercialne banke iz Skopja. Cena malce nad 6.000 denarji je verjetno cena, kjer se bo delnica gibala tudi v prihodnje, če ne bo novih podatkov. Morebitni novi podatki o rekordnih izidih, ki jih napoveduje uprava, ali novi podatki o prodaji oziroma neprodaji delnic strateškemu investitorju, pa bodo sprožili večjo spremembo cene. 13 AKCIJA V NOVEMBRU! Plačilo individualne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja brez vstopnih stroškov / . ^m MODRA ŠTEVILKA MMH^^ ((G 080 2345) vvww.kapitalska-druzba.si in KAPITALSKA DRUŽBA 20 Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 dostava pl FINANCE Prenovljeno financiranje občin Denis Vengust, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Državni zbor je sprejel zakon o financiranju občin. Njegov cilj je zagotoviti enakopravnejše možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb občanov v občinah, uresničiti pa ga je mogoče med drugim z večjo finančno avtonomijo občin. nja vlaganj. Peršak opozarja, da se občinam vlaganja v razvoj, ki se tako ali tako povrnejo šele na daljši rok z novimi delovnimi mesti, ne bodo več splačala, saj jim bodo morebitne presežke vzeli. Občine bodo tako še manj kot doslej motivirane za vlaganja v komunalno opremljanje zemljišč in con ter nizko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, kar pritegne vlagatelje, je prepričan Peršak. Novi zakonski predlog tako predvideva financiranje občin na dva načina, in sicer bi se sredstva iz dohodninskih virov zbirala na enem mestu in nato enakomerno dodeljevala občinam. Model financiranja primerne porabe, kot ga predvideva zakon, predvideva izračunavanje povprečnine oziroma povprečnih stroškov na prebivalca v državi za stroške občin za obvezne naloge, ki jih morajo opravljati, in izračunavanje primernega obsega sredstev za financiranje nalog posamezne občine. Iz te skupne malhe bi nato občinam mesečno ali pa celo tedensko nakazovali sredstva za primerno porabo. Primerna poraba občine, ki se financira iz teh virov, se tako ugotavlja na podlagi povprečnine, to je povprečnih stroškov na prebivalca v državi. Finančna avtonomija občin, kot to nakazuje novi zakon, se izraža v njihovi samostojnosti pri določanju in pobiranju prihodkov ter samostojnosti pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna. Samostojnost pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna je zagotovljena tudi pri financiranju primerne porabe občin. Sistem ugotavljanja primerne porabe deležev za financiranje posameznih nalog ne določa vnaprej in ne posega v pravico občine, da samostojno odloča o financiranju nalog iz svoje pristojnosti, pojasnjuje Žagar. Ta cilj je po mnenju ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja mogoče uresničiti le tako, da se zagotovi sorazmernost nalog občin z viri financiranja, večja finančna avtonomija občin pri pridobivanju sredstev in pri njihovi porabi. Sistem decentralizacije javnih prihodkov iz dohodnine in drugih davkov zagotavlja občinam namreč vnaprej določen stabilen vir financiranja. V preteklem obdobju, še pred tem mandatom, so se razmere na področju financiranja lokalne skupnosti za veliko večino občin bistveno zaostrile, je na nedavni seji pojasnil minister Žagar. Na lokalne skupnosti so bile namreč prenesene številne naloge, vendar pri tem ni bilo poskrbljeno za potrebne dodatne finančne vire. Tako se je za večino občin v veliki meri zmanjšala predvsem možnost izvajanja razvojnih nalog. Vlada je po ministrovih besedah takoj začela reševati nastali položaj. Ustavila je prenos dodatnih nalog brez ustreznega finančnega pokritja, zagotovila dvig primerne porabe za 10 odstotkov v okviru rebalansa proračuna za leto 2005 in dodala še 4,5 odstotka v proračunu za leto 2006. Z novim zakonom bo tako na boljšem večina občin. »Na slabšem« naj bi bile le štiri občine v državi, in sicer Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer. Ljubljana naj bi bila s tem »prikrajšana« za dobrih osem milijard tolarjev. Po dosedanjem sistemu so se občine v okoli 80 odstotkih financirale iz davčnih prihodkov, predvsem iz dohodnin njihovih prebivalcev, ki pa so zelo neenakomerno razporejeni po občinah Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar 22,7 oziroma so skoncentrirani le v nekaterih. Drugi prihodki občin so vključevali še lastne takse, nekatere koncesnine, samoprispevke, dohodke od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Navedene štiri občine bodo poleg tega morale žrtvovati del dohodnine svojih občanov za financiranje manj razvitih občin. Trzinu bi tako po vladnih projekcijah v letu 2007 odščipnili 196 milijonov tolarjev (818 tisoč evrov), kar pomeni odstotka letošnjega proračuna občine. Zupan Trzina Tone Peršak meni, da bo zato občini za naložbe zmanjkalo vsaj 100 milijonov tolarjev na leto, saj sodi med razvite občine in ne bo upravičena niti do državnega sofinancira- 22 Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 Državni zbor je sprejel koalicijsko dopolnilo, ki se nanaša na določbo zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, s katero je določen obseg prihodkov iz dohodnine, ki se štejejo za lastne vire financiranja občin v letih 2007 in 2008. Država bo tako za leto 2007 občinam iz proračuna odstopila 885 milijonov evrov, za leto 2008 pa 922 milijonov evrov. Lizing in zadolževanje občin Lizing, predvsem finančni, je bil zaradi prestroge omejitve zadolževanja občin nemalokrat edina pot za uresničitev načrtovanih občinskih projektov. Zato so občinski veljaki - na primer nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik in njena 1,4 milijarde tolarjev vredna lizinška pogodba za Rog - to možnost s pridom uporabljali. Mestna občina Ljubljana (MOL) je tako imela 20. septembra 2006 še 1,59 milijarde tolarjev (6,6 milijona evrov) neplačanih obveznosti iz treh različnih lizinških pogodb. Največji je bil lizing za tovarno Rog, za katerega mora MOL letno plačevati 203 milijone tolarjev (850 tisoč evrov). MOL ima vsako leto še za približno pet milijonov tolarjev dodatnih obveznosti zaradi operativnega lizinga sedmih nepremičnin. Tako financiranje je trajalo le do leta 2005, ko so zadolževanje z lizingom najprej prepovedali, nato pa na začetku leta 2006 znova uvedli, a le ob soglasju finančnega ministrstva. In zakaj se župani sploh odločajo za zadolževanje prek lizinga? Odgovor je preprost. Postopki za pridobitev posojil so namreč izredno zahtevni in zapleteni MOL dolguje še 7,7 milijarde tolarjev po lizinški pogodbi za kompleks tovarne Rog. (potrebna pa je tudi ustrezna boniteta oz. posojilna sposobnost), medtem ko je na drugi strani najetje lizinga preprosto in hitro. V praksi se tako večkrat dogaja, da občine ne izpolnjujejo pogojev o zadolževanju po zakonu o financiranju občin, zato sklepajo lizin-ške oziroma najemne pogodbe (finančne in poslovne) in tako kljub vsem omejitvam še vedno izvajajo investicijsko dejavnost. Ob tem je težko reči, ali je najetje lizinga boljša ali slabša oblika zadolževanja. Vsekakor pa je postopek najemanja lizinga manj zapleten in hitrejši. Občinam se namreč tako poleg zakonsko določenih predpisov o zadolževanju ni treba držati še dodatnih omejitev. Seveda to ne pomeni, da pasti, ki pri najemanju lizinga prežijo na občine, ni. Če je lizing namenjen graditvi objektov, ki se zlahka prodajo na trgu, potem tako zadolževanje ni tvegano. Če pa gre denimo za športni objekt, ki ga nihče več ne bo kupil, pa je pomembno vprašanje poroštva. Kadar tega ni, celotno tveganje prevzame lizingo- dajalec in je to njegov problem. Ko gre za financiranje nujno potrebnih nepremičnin, denimo vodovoda, poroštvo največkrat prevzamejo občine in s tem povečajo javni dolg. Nekdanjo županjo prestolnice Danico Simšič so napake njene predhodnice Vike Potočnik, ki se je zadolžila za več kot milijardo, očitno izučile, saj je v vsem mandatu podpisala samo tri operativne pogodbe, ki prestolnico stanejo le 1,2 milijona tolarjev na leto. Da v prihodnosti ne bi prihajalo do prezadolženosti občin, je ukrep ministrstva za finance vsekakor več kot dobrodošel. Občine morajo tako od letos pred sklenitvijo pogodbe za finančni lizing pridobiti soglasje ministrstva za finance. Na zadnji dan minulega leta je bilo po njihovih podatkih največ tovrstnih pogodb sklenjenih za graditev športnih objektov. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da v dovoljeni obseg zadolževanja občine sodi črpanje posojila ali izdaja vrednostnih papirjev ter poroštev in soglasij Rop meni, da predlog zakona izenačuje vse občine, jih tlači v en koš. FINANCE javnim zavodom oziroma podjetjem, od konca oktobra lani tudi lizingi, blagovna posojila in podobno. »Med lizinge se štejejo vse pogodbe o najemu, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, v praksi je to torej finančni lizing, medtem ko se operativni najem v dovoljeni obseg zadolževanja ne šteje,« razlagajo na ministrstvu. Poslovni najem oziroma operativni lizing je namenjen zlasti lizingojemal-cem, ki ne nameravajo odkupiti predmeta lizinga, ampak ga želijo le uporabljati določeno obdobje, po izteku pogodbe pa ga vrnejo lizingodajalcu. Predmeta lizinga kot osnovno sredstvo v svojih poslovnih knjigah ne vodi pravna oseba, ampak ga vodi lizingo-dajalec. Finančni lizing je oblika financiranja nakupa premičnih oziroma nepremičnih investicijskih dobrin in je namenjen zlasti tistim, ki imajo namen predmet lizinga uporabljati dalj časa. S podpisom pogodbe postane lizin-gojemalec namreč ekonomski, po plačilu zadnjega obroka pa tudi pravni lastnik predmeta. (3 Spoštovani brala Demokracije! V prihodnje bom del prostora v rubriki Finance prepuščal novim avtorjem, vendar bom rubriko urejal tudi v primerih, kadar bodo objavljeni članki izpod peresa drugih avtorjev. Vseskozi bom skrbel, da bo tako moja kot vsebina novih avtorjev še naprej zanima in strokovno ustrezna za Vas - naše cenjene bralce. Denis Vengust PRINT-CH VISION Kreativne rešitve digitalnega tiska. Foto Tabor d.o.o., Jezdarska ulica 13, 2000 Maribor, ID.it. za DDV: SI43733271 Vse cene so navedene brez DDV-ja. KLIP KLAP STOJALO 12.990,00 SIT 54.20 EUR 7.000,00 SIT 29 21 EUR 19.990,00 SIT 83.41 EUR PROMOCIJSKO ROLL UP STOJALO konstrukcija, torba 83.41 EUR plakat 37.55 EUR komplet 28.990,00 SIT moteur Dodatne informacije na na PROMOCIJSKO konstrukcija, torba plakat komplet Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 23 SLOVENIJA Urad vlade za informiranje je predstavil nov logotip in slogan Slovenije. Dežela ljubezni pod Triglavom Peter Avsenik, foto: D. G rog I/STA, N.Tejič/Salomon 2000, Bor Slana Urad vlade za informiranje je nedavno predstavil nov logotip in reklamno geslo Slovenije, ki bosta svetovni javnosti v prihodnje predstavljala našo državo. Turizem je z novima znakoma zadovoljen, stroka pa je nad njima zgrožena. Za geslo je državna komisija izbrala predlog agencije Nuit "I feel Slovenia" (po naše "Slovenijo čutim" s poudarjenim "jo čutim". Novi logotip je kombinacija slovenskih simbolov lipovega lista, Triglava in srca. Državno komisijo, ki je omenjenorešitev izbrala med skoraj štiristo avtorskimi predlogi, so sestavljali minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za kulturo Vaško Simo-niti, državni sekretar za evropske zadeve v službi vlade za evropske zadeve Janez Lenarčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn, direktor vladnega urada za informiranje (UVI) Gregor Kraje, oblikovalka Tanja Radež, etnolog Janez Bogataj ter podjetnika Japec Jakopin in Aleš Kristančič. Znano je, da je Slovenija zamenjala že veliko logotipov in reklamnih gesel. Tako se zdi, da se nas svetovna turistična javnost po teh simbolih ne bi mogla zapomniti, tudi če bi to želela, čeprav so bih nekateri izjemno izvirni in se marsikomu še danes kolca po njih. Od lipovega lista do rožic z ustanovitvijo Centra za turistično in ekonomsko propagando leta 1983, ki ga je tedaj vodil Leopold Pere, smo poleg široke animacije domače in tuje javnosti dobili tudi prvi logotip - lipov list. Jernej Repovš, eden tistih, ki so v tem času skrbeli za turistič- ne akcije, je o tem reklamnem geslu zapisal, da je povezan z naravo in da v zvezi s tem čisto okolje najbolj omogoča turizem. »S seboj nosi atribute prijazno, prijateljsko, toplo, čisto, pristno, naravno, sodobno,« je bil slikovit Repovš. Iz osemdesetih let je tudi kratek reklamni film Slovenija, moja dežela, ki je prejel nagrado na festivalu turističnih filmov v Berlinu. Nagrada je bila odskoč- na deska za akcijo Turizem smo ljudje, ki je prerasla v nacionalni projekt, podprt tudi s strani takratne vlade. K sodelovanju v turistični propagandni akciji so tedaj povabili več kot 50 tisoč ljudi različnih poklicev. Po dveh manj odmevnih projektih pod gesli Iščemo dobrega gospodarja in Turizem nas bogati v drugi polovici osemdesetih je sredstev za izvedbo akcij začelo primanj- Težko je verjeti, da javnost v novem slovenskem logotipu prepoznava tri simbole. Prej bi ga imela za znak kakega gasilskega društva. 24 Demokracija • 471x1 ■ 23. november 2006 SLOVENIJA Sirenija Znak lipov list je bil v Sloveniji zelo priljubljen pred osamosvojitvijo. kovati, kar se je nadaljevalo tudi v letih po osamosvojitveni vojni. Pred približno enajstimi leti, 6. aprila 1995, pa je slovenska vlada ustanovila Center za promocijo turizma Slovenije. Istega leta je bil na Bledu prvi turistični forum, na katerem je bil za logotip slovenskega turizma izbran šopek rožic, za reklamno geslo pa »The green piece of Europe«, po naše Zeleni košček Evrope. Naslednje reklamno geslo »Slovenija poživlja« je nastal že v tem desetletju in je Slovenijo predstavljal kot presenetljivo destinacijo in oazo za sprostitev. V zadnjem času na televiziji BBC lahko spremljamo turistični oglas z reklamnim geslom »Slovenia, your pefect getaway«, pri čemer je slednji nekoliko ne-posrečen, če sklepamo po besedi »getaway«, ki pomeni pobeg. Slovenija odslej torej ne bo več moja dežela niti zeleni košček v Evropi in idealen pobeg ter dežela na sončni strani Alp. Bomo pa z njo čutili in jo ljubili. Tudi se ne bomo več predstavljali z lipovim listom ali šopkom rož. Odslej bo naš zaščitni znak nekakšna kombinacija (po mnenju mnogih Slovencev pa zmazek) simbolov. Zbuditi asociacijo »V tujini Slovenijo večkrat zamenjujejo, jo slabo prepoznavajo ali pa jo napačno umeščajo. Slovenija nima izdelane podobe in žal vse prepogosto drži, da neprepoznavnost pomeni tudi nepriljubljenost,« je zapisal vladni urad za informiranje v sporočilu za javnost ob tiskovni konferenci, kjer so predstavili nove rešitve za slovensko turistično uveljavitev. Slovenija po mnenju urada potrebuje jasno in kratko sporočilo, ki bo v prihodnosti ob ustreznem oglaševanju in dosledni uporabi na vseh ravneh javnega življenja zmoglo pri posameznikih po svetu zbuditi prvo in pravo asociacijo na Slovenijo. Po teh merilih se je ravnala tudi državna komisija v omenjeni se- stavi, ki je v obrazložitvi izbrane rešitve za logotip zapisala, da je grafičnim kriterijem sicer zadostilo več znakov, a le eden je bil tudi vsebinsko primeren. Izbrani znak je po mnenju komisije »z izjemno čistostjo, prepoznavnostjo in izrazno močjo združil vsebine, ki jih je predstavila velika večina prispelih del - Triglav, lipov list in srce«. Prvi naj bi simboliziral duhovno in siceršnjo ustvarjalnost, lipov list pozitivno razmerje med človekom ter naravnim in kulturnim okoljem, srce naj bi predstavljalo srčnost pri naših prizadevanjih v skupni Evropi in svetu. »Slovenija je dežela in država, ki vabi ljubeznivo oz. z ljubeznijo, hkrati pa se z besedo označuje pozitiven, ljubezniv vtis ali odnos, ki ga obiskovalec ohranja po obisku Slovenije. To pomeni, da dežele in njenih ljudi ne pozabi ter ohranja do nje pozitivni, osebni odnos,« je zapisala komisija v obrazložitvi izbora reklamnega gesla »I feel Slo-venia« oziroma »Slovenijo čutim«. Dejstvo, da imamo v imenu države angleško besedo za ljubezen, bi bilo tako po njenem mnenju lahko predmet nadaljnjega slovenskega turističnega uveljavljanja, oblika Ko likovna govorica odpove Za mnenje o novem logotipu smo povprašali direktorico Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) Bojano Rogelj Škafar. Vaš komentar na novi logotip Slovenije. Kar se tiče logotipa, je moje strokovno mnenje, da je morda premalo prepoznaven. Združuje namreč tri motive, ki so vsak zase sicer lahko močni motivi - odvisno seveda, v kakšnem kontekstu -, vsi skupaj pa tako vsebinsko kot vizualno delujejo prenasičeno in premalo prepoznavno. Bi ga bilo torej treba spremeniti? Verjamem, da je odločitev za primeren logotip vedno zelo težka, ker je sporazum na tem področju težko doseči. Svoje mnenje ima stroka - etnologija - pa oblikovalci in gospodarstvo, tako da je treba poiskati simbol, ki zadovoljuje največ teh postavk. V tem primeru se mi zdi izbrana rešitev premalo povedna. Vprašajmo se, kaj nam pove ta znak. Pod logotipi nekaterih drugih držav (Avstralije, Španije) je zapisano, za katero državo gre, in še znak je zelo jasen - gre za en sam izbrani motiv. Tudi njegova likovna govorica o tej deželi nekaj pove. V našem primeru pa se mi zdi, da likovna govorica popolnoma odpove. Potrebujemo preprostejšo rešitev? Niti ne preprostejše, pač pa pomensko polnejšo oziroma izrazito prepoznavno. Bojana Rogelj Škafar »jo čutim« v slovenski različici pa naj bi bil vzpodbuden nagovor prebivalcem Slovenije. Goreča dežela? Turistični delavci so z izbranima rešitvama zadovoljni. "Nov znak in slogan sta obliko- feel Sloveni Slovenijo čuti Gregor Kraje, direktor vladnega urada za informiranje Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 vana v skladu s sodobnimi trendi na področju gradnje znamke držav, saj vključujeta komponento čustev, kar se še posebej odraža v vsebini in pojavni obliki slogana I feel Slovenija," nam je dejala voditeljica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri Slovenski turistični organizaciji Slovenije Livija Kovač Konstantinovič. Na drugi strani je stroka zgrožena, saj ugotavlja, da je znak vsebinsko prazen, reklamno geslo pa otročje. Pogovor z direktorico Slovenskega etnografskega muzeja objavljamo v nadaljevanju. Če lahko torej za reklamno geslo sklenemo, da je v smislu besedne igre še kar posrečeno, pa tega prav gotovo ne moremo trditi za logotip. Težko je namreč verjeti, da bomo ljudje (tako doma kot na tujem) v novem slovenskem znaku prepoznavali omenjene tri simbole. Prej bi ga imeli za znak kakega gasilskega društva. In če gremo še dlje v domišljiji, utegne Slovenija v prihodnje postati svetu znana kot "goreča dežela". IE 25 SLOVENIJA Pregreti duhovi na Dolenjskem Mitja Volčanšek, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Iskanje nadomestne lokacije za romsko družino Strojan se zapleta. Po obisku komisarja Hammarberga se napetosti niso polegle, stališča tistih, ki Strojanovih nočejo medse, in »protidiskriminacijskih« aktivistov pa so se zaostrila. Zadnji v vrsti dogodkov v zvezi s Strojanovimi je bil v ponedeljek, 20. novembra, odstop ministra Milana Zvera kot vodje komisije za zaščito romske etnične skupnosti. Zver se je pri tem držal obljube, da bo odstopil, če do 19. novembra ne bo našel nadomestne lokacije za romsko družino, ki so jo pred dobrimi tremi tedni iz okolice Ambrusa preselili v Postojno. Ob tem je premier Janez Janša sporočil, da bo o možnosti Zverovega odstopa odločala vlada, čeprav še ni znano kdaj. Romi neenotni Del romske skupnosti za prihodnji teden napoveduje protestni shod pred parlamentom, ki se ga utegne udeležiti okoli 2.000 Romov iz vse države (shod naj bi bil že ta teden, vendar ga organizatorji niso pravočasno prijavili), čeprav predsednik Zveze Romov Slovenije Jožef Horvat protestu nasprotuje. Poleg tega so v Zvezi Romov in v Forumu romskih svetnikov ministra Zvera pozvali, naj znova premisli o svoji odločitvi, saj je po njihovi oceni svoje delo opravljal korektno in angažirano. Dodaten dokaz o dobrem delu predsednika komisije Zvera so tihi, a očitno intenzivni pogovori z več slovenskimi župani, potem ko je postalo jasno, da se Strojanovi ne bodo vrnili v občino Ivančna Gorica. Najbolj presenetljiva je bila poteza novega ljubljanskega župana Zorana Jan-koviča, ki je že v petek Zveru ponudil, da ambruške Rome sprejme prestolnica. Ena od mogočih Protivladni demonstranti so pokazali svojo nestrpnost. lokacij zanje naj bi bila opuščena tovarna Rog v središču mesta. Visok obisk in protesti Prejšnji teden smo bili torej priče vrsti dogodkov tako na Dolenjskem kot v Ljubljani, čeprav so imeli med seboj povsem različne predznake. Če so prejšnji torek ljubljanski Kongresni trg in njegovo bližnjo okolico na noge spravili sicer maloštevilni protestniki (po ocenah jih je bilo med 500 in 700), ki so izražali podporo vrnitvi Strojanovih v Ambrus, vlado enačili z nasilno in rasistično ameriško organizacijo Ku Klux Klan in notranjega ministra Dragutina Mateja pozivali k odstopu, so se krajani v vasi Malo Hudo, ki leži le streljaj stran od Ivančne Gorice, isti dan urno aktivirali ob informaciji, naj bi bila vlada za Stroj anove našla lokacijo v njihovi neposredni soseščini. Približno tristo zbranih domačinov je od svojih občinskih svetnikov z županom Jernejem Lampretom na čelu na koncu vendarle dobilo zagotovilo, da družine Strojan k njim ne bo. Thomas Hammarberg, Molan Zver in Zoran Grm Krajani v Malem Hudem so se takoj zbrali ob namigu, da k njim prihajajo Strojanovi. l)l.MOKK\( l.l \ ■ 1 XI ■ Ji. Tiin.-mlvi -III». SLOVENIJA Nezaupanje in nepreverjene informacije, ki so nakazovale drugačen razplet od obljubljenega, so v naslednjih nekaj dneh spravili na noge tako vaščane Malega Hudega kot Ambrusa. Oboji so spontano organizirali nekakšne vaške straže, pripravljene, da po potrebi zvozili in s telesi fizično preprečijo vrnitev Romov. Ob protestih proti vladi je zanimivo, da je iz istih vrst prišel poziv Katoliški cerkvi, naj pomaga reševati nastali položaj, pri čemer so pozabili na konkretno in hitro pomoč postojnske izpostave Ka-ritas, ki je Strojanovim priskrbela hrano in osnovno opremo za prve noči v izpraznjenem begunskem centru in jim ponudila tudi potrebno človeško toplino. Medtem je Slovenijo obiskal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg, kar pa ni bistveno pomirilo napetega stanja. Komisar se je pri nas mudil dva dni, obiskal Stroj ano-ve in se sešel tako s predstavniki vlade kot civilne družbe. Čeprav je sprva načrtoval drugače, je bil pripravljen stopiti pred novinarje šele ob koncu svojega dvodnevnega obiska. Visoki gost je ugotovil, da je vlada sicer sprejela več spodbudnih ukrepov, ki bi pripomogli k večjemu vključevanju romske skupnosti v slovensko družbo, hkrati pa je kritiziral po njegovo prisilno izselitev Stro-janovih in ugotavljal posamične pojave ksenofobičnih elementov. Nazadnje je Hammarberg vzel v bran slovenskega ombudsmana Matjaža Hanžka, češ da je z obveščanjem pristojnih evropskih ustanov o ravnanju slovenske vlade le opravljal svojo dolžnost. Predsednika se oglašata Zanimivo je bilo spremljati, kako pozno, a vendar uravnoteženo se je na vroče dogajanje odzval predsednik republike Janez Drnovšek. Iz njegovega urada je namreč šele 19. novembra prišlo sporočilo za javnost, v katerem je predsednik izrazil zaskrbljenost nad nastalimi razmerami. Drnovšek je ob tem pozval k iskanju rešitve prek strpnega dialoga s strani države, prebivalcev in Strojanovih ob spoštovanju enakopravnosti, pravičnosti, dostojanstva in varnosti »tako za romsko družino kot za njene sokrajane«. Predsednik je zavrnil uporabo sile za reševanje težav, saj ta »spodbuja dvom o učinkoviti pravni državi« in slabi »mednarodni ugled Republike Slovenije«. Ob tem je spomnil na pomen in razloge pozitivne diskriminacije manjšine, kakršna je romska, in iz tega razloga pozdravil vladni predlog posebnega zakona o romski skupnosti. Predsednik je omenil tudi podcenjevanje romske problematike v preteklosti, za kar pa so po njegovo delno krivi ne le vlada in politične stranke, temveč v določeni meri tudi nevladne organizacije in mediji. Svoje sporočilo je Drnovšek sklenil s pozivom pristojnim organom, naj ukrepajo, saj »reševanja skaljenih medsebojnih odnosov... ne smemo prepustiti samovolji posameznikov«. Manj spravljivo je v svojem televizijskem komentarju dogodkov nastopil nekdanji predsednik Milan Kučan. Spomnil je, da je sam od vsega začetka kritiziral reševanje problema s preselitvijo Strojanovih, in kot osrednjo pomanjkljivost navedel, da so pristojni organi odpovedali, pri čemer je dejal, da se enega nezakonitega dejanja ne more popraviti z drugim nezakonitim dejanjem. Varnostna grožnja vprašanje (ne)delovanja policijskih in inšpekcijskih organov nas usmerja k srčiki problema, ki je bil prepogosto poenostavljeno označen za rasizem nad romsko etnično manjšino kot tako. V resnici gre za problematičnost članov družine Strojan, na kar so od samega začetka neuspešno opozarjali Am-brušani. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana so policisti med letoma 2004 in 2006 zoper osebe, nastanjene na zemljišču v lasti Strojanovih, podali 126 kazenskih ovadb. Poleg tega so obravnavali 44 kršitev javnega reda in miru ter popisali 108 cestnoprometnih prekrškov. Da poglavar družine Mirko Strojan ni povsem nebogljen, kot se je kazal do zdaj, povedo tudi njegove besede o donedavnih sosedih, ko je za komercialno televizijo dejal: »Zbirajo se na moji zemlji. Zapirajo cesto, ki vodi do moje zemlje. To so največji gnoji. Vse bom zažgal. Zagradec bo gorel in vsi bodo bežali.«wO Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! i nfc (tv Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. ponedeljek torek sreda četrtek S ; petek Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Into tV. d.o.o.. Novo mesto Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 27 M*. Pripravljeni v službi domovine Lovro Kastelic, foto: Bor Slana, L. Kastellc Prejšnji teden smo bili priče dvema mednarodnima vajama, v katerih je Slovenska vojska predstavila in dokazala visoko bojno pripravljenost in usposobljenost. Z vključevanjem v mednarodne integracije se je morala Slovenska vojska (SV) kot ena prvih vključiti v globalne (obrambne) tokove. Sprva je v tujino pošiljala le visoko usposobljene inštruktorje in osebje za specialne naloge, z vstopom Slovenije v Nato pa se bo treba tudi navzven izkazati, da smo zavezniki. Slovenska vojska je namreč profesionalizirana in se torej s takšnimi nalogami spopada zavestno. V luči te doktrine so tako potekali obe mednarodni vojaški vaji kot tudi nedavni Janšev obisk v Iraku, kjer se je sešel s slovenskimi vojaškimi inštruktorji. Sokolji udar Najprej je deseti motorizirani bataljon (10. MOTB) v okviru enomesečne vojaške vaje 28 Sokolji udar, ki je potekala na madžarskem vadišču Varpalota, uspešno prestal še zadnje testiranje, ki je bilo potrebno za prihodnje delovanje v vseh operacijah kriznega odzivanja zveze NATO. Na vaji, ki je stala približno 500 milijonov tolarjev, je sodelovalo več kot 1.000 pripadnikov iz enot SV, od tega več kot 700 iz 10. MOTB, ki so bili vključeni v elemente taktičnega urjenja na terenu, štabni postopek dela in logistično podporo. To je bila hkrati tudi največja vojaška vaja SV doslej, potekati pa je morala na Madžarskem, ker v Sloveniji ni dovolj velikega poligona. Ugotavljanje pripravljenosti 10. MOTB je bila tudi zadnja faza v procesu doseganja končnih operativnih zmogljivosti bataljona pred februarsko napotitvijo enote na Natovo mirovno operacijo »Jo-int Enterprise« na Kosovo. Test je bil opravljen več kot uspešno. 10. MOTB je kot prvo enoto SV cer-tificiralo Poveljstvo sil SV, Nato pa jo je afirmiral, kar pomeni, da bo že prihodnje leto vključena v nabor Natovih sil v visoki stopnji pripravljenosti za opravljanje vseh bojnih in mirovnih nalog za potrebe Nata. Veliko slovensko vojaško parado, ki so jo novinarji in fotografi lahko spremljali s prve bojne črte, sta spremljala tudi minister za obrambo Kari Erjavec in načelnik generalštaba Albin Gutman. Po besedah Karla Erjavca je bil to njegov najsrečnejši dan, odkar je minister za obrambo. Poveljnik 10. MOTB podpolkovnik Miha Škerbinc Bar-bo pa je strnil: »Na Kosovo se bo za šest mesecev odpravilo približno 670 pripadnikov SV, od tega večina iz 10. MOTB. To bo tudi največji prispevek Slovenije v mirovne operacije doslej, saj bo šel prvič v tujino celoten bataljon. S tem bo Slovenija okrepila svoj položaj v regiji ter tudi pokazala pripravljenost za prevzemanje povečane odgovornosti znotraj zavezništva.« Vitezi apokalipse Že naslednji dan je načelnik štaba bojne enote podpolkovnik Biasutti na vadišču Artegna (Ratenj), na nekdanjem slovenskem etničnem ozemlju na obrobju Terske Beneške Slovenije, točno opoldne pozdravil navzoče: »Gospe in gospodje! Vaja, ki jo boste videli, je izbor nalog, ki jih bo polk evropske bojne skupine moral opravljati v morebitni bodoči misiji, kijih pogojuje pe-terburški protokol. Poudarek bo na odzivih na krizne razmere. Enote, ki jih boste videli danes, Demokracija ■ 47/xi ■ 23. november 2006 J . J ..i.......«. ..... i . j^nagK ;rSr ™ « SLOVENSKA VOJSKA so manevrski del MLF EUBG (večnacionalne sile kopenskih vojsk, op. a.). Namen te vaje je dvigniti pripravljenost polka na tretji nivo in oceniti njegovo pripravljenost za končno ocenjevanje.« Potem se je začelo. »Vitezi apokalipse«, kot se je imenovala mednarodna vojaška vaja, med katerimi so uspešno sodelovali pripadniki 20. motoriziranega bataljona iz Celja, so lahko zarožljali. Vaja je bila diskretna, brez odvečnega pompa, šlo je namreč za višje cilje, pri katerih si združena italijanska, madžarska in slovenska vojska niti ni želela pretirane pozornosti. Če je šlo na Madžarskem za dokazovanje Slovenska vojska se je predstavila in izkazala tudi na tujem. in potrditev zavezništva, je šlo v Venzoneju (Pušja vas) in okolici za najpopolnejšo integracijo različnih kultur, zgodovinskih ozadij in doktrin v poenoteno evropsko idejo enotne vojaške strukture EU. Unija je namreč že leta 2003 oblikovala koncept evropske varnostne in obrambne politike in ta se je začel zdaj uresničevati. Na območju nekdanjega slovenskega etničnega ozemlja Terske Beneške Slovenije je prišlo torej do uresničitve enotnega evropskega varnostnega in obrambnega koncepta, ki je izjemnega pomena za evropsko celino neštetih političnih, naravnih in tudi miselnih meja. Za postopen izbris teh pregrad tudi v obrambnem smislu si je še posebej prizadevala italijanska politika, ki je s predložitvijo tristranskega dogovora dobila tudi vodilno vlogo. Leta 1998 je namreč takratni obrambni minister Beniamino Andreatta v Vidmu zagotovo želel in si prizadeval tudi s takšnim obrambno-politič-nim manevrom obrniti list v knjigi, v kateri je precej iredentističnih krivic in zločinov. V skupnem večnacionalnem regimentu (EUBG) ima italijanska vojska zato 60 odstotkov vseh sil, Slovenija in Madžarska pa po 20. Tudi poveljnik je Italijan - polkovnik Massimo Panizzi. Treba pa je poudariti, da je složnost med vsemi tremi vojskami na izjemno visoki ravni. V radiju 6000 km Takšne bojne skupine bodo sodelovale v samostojnih operacijah EU in operacijah na kriznih območjih. Pri tem se bodo osredinile na hitro posredovanje v kriznih razmerah, zato bodo sile hitro premostljive in popolnoma standardizirane. Bojne skupine bodo morale biti nenehno v visoki operativni pripravljenosti, saj bodo morale biti v kratkem odzivnem času (do največ deset dni) pripravljene na napotitev na katero koli krizno območje v radiju 6000 km od Bruslja. Bojna skupina naj bi skupno štela okoli 1.500 mož, v misiji pa naj bi ostala štiri mesece. Slovenija bo prispevala motorizirano četo, pripadnike v poveljstvu regimen- Pripadniki desetega motoriziranega bataljona tečejo na bojne položaje. Vdor pripadnika Slovenske vojske v stavbo med vojaško vajo v Italiji ta, brigade in nekatere logistične elemente znotraj strukture. 20. MOTB iz Celja 20. motorizirani bataljon, ki je nastanjen v Ge-monu (Humin), kjer je bilo žarišče katastrofalnega potresa leta 1976, je v omenjeni akciji sprva nadziral majhno naselbino ob zdravstveni oskrbi lokalnega prebivalstva, med protesti demonstrantov pa je kasneje pridrvel tudi slovenski valuk, ki je evakuiral ranjenega vojaka. Nasploh je bila celotna akcija izjemno skrbno pripravljena, simulacija pa skrajno realistična. Manevrski naboji so glasno odzvanjali. Okoliško območje je bilo razmejeno na tri izmišljene cone: Sirtastan, Montjean in Sir-taland. 170 pripadnikov celjskega polka se je dobro odrezalo. Tudi poveljnik 20. MOTB major Igor Iskrač (pod seboj ima kar 600 pripadnikov petih enot od Afganistana, Kosova, Madžarske, Italije in Celja) je bil po opravljenem delu zadovoljen. Pod njim je hierarhija točno določena, njegova vojaška doktrina pa je nekoliko drugačna. Namesto »nalogo izdati, jo izvršiti in o njej poročati« je Iskrač bolj naklonjen sistemskemu načelu, po katerem je naloga dodeljena s primerom, končno izurjenje pa pomeni že poučevanje o naučenem. »Pripadnika v vodu usmerjam toliko časa, da si najde ustrezno vlogo.« Od vojaka zahteva visoko motivacijo in spoštovanje, vseeno pa razume njegove intimne probleme. Ob takšnem spoštovanju je mogoča tudi bistveno večja enotnost. 20. MOTB jo vidno izkazuje ... ffl ^^¡j^FM 102.1 jRadio S i v A/ M5^botatel:02/537-l9M tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 194-8 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 Tttpr/ / www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 29 Poveljnik 20. MOTB major Igor Iskrač TUJINA Na Dunaju potekajo pogovori o sestavi prihodnje vlade. Možnost velike koalicije še ni izključena. Vrtiljak na Dunaju Ana Miillner, foto: Reuters Slaba dva meseca po parlamentarnih volitvah v sosednji Avstriji, ki so postregle s političnim zasukom v levo, še vedno ni znana sestava nove vladne garniture. Prihodnji avstrijski premier Alfer Gusenbauer se je, potem ko je njegova socialdemokratska stranka v nasprotju s pričakovanji zmagala na parlamentarnih volitvah, že znašel v zagati. Sestavljanje koalicije še vedno poteka, hkrati s tem pa so odprte vse možnosti za sestavo prihodnje avstrijske vlade. Presenetljivi izidi Po tesni in presenetljivi zmagi socialdemokratske stranke (SPO) pred Avstrijsko ljudsko stranko (OVP) - SPO je tekmico prehitela le za dober odstotek glasov - v Avstriji potekajo burne razprave o sestavi koalicije in hkrati tudi analize volilnih izidov. Največji premik, ki so ga izzvale nedavne volitve, je nedvomno konec vladavine ljudske stranke, ki je vodila avstrijsko politiko 34 let od konca druge svetovne vojne. Na žalost marsikaterega pripadnika slovenske manjšine v 30 Avstriji je na nedavnih volitvah parlamentarni prag uspelo prestopiti tudi Zavezništvu za svobodno Avstrijo (BZO) pod vodstvom koroškega deželnega glavarja Jor-ga Haiderja. Čeprav se je njegova nova stranka komajda odcepila od Svobodnjaške stranke, ji je na presenečenje mnogih uspelo priti v parlament. V času predvolilne kampanje je poudarjala predvsem svojo politiko, naperjeno proti priseljencem muslimanskega rodu, kar je le ena od njenih preverjenih metod za pridobivanje volilnih glasov. A če bi se BZO uspelo prebiti tudi v vladno koalicijo, bi to najverjetneje pomenilo nadaljevanje neprijazne politike do slovenske manjšine. Rdeče-črna Avstrija? Možnost t. i. rdeče-črne koalicije, o kateri se je začelo ugibati že takoj po prvih izidih oktobrskih volitev, še ni dokončno pokopana, kljub temu pa so možnosti za tovrstno zvezo majhne. Zagovorniki tovrstne velike koalicije kažejo na Nemčijo, kjer leto dni po nastopu vlade, sestavljene iz konservativne in socialdemokratske stranke, slednja deluje uspešno in za zdaj (vsaj navzven) ne kaže težav zaradi ideoloških razhajanj. A to še ne pomeni, da bi bil tovrstni model primeren tudi za Avstrijo, kar se že kaže v pogajanjih o sestavi vladne koalicije. Potem ko so komajda stekli prvi pogovori med socialdemokratsko in krščansko stranko, je slednja sodelovanje odpovedala. Razlog naj bi bili domnevno preveliki očitki socialdemokratov za vse napake, ki jih bo prihodnja vlada »podedovala« od prejšnje, sestavljene iz Avstrijske ljudske stranke in populistične stranke skrajne desnice BZO. Polemike med obema strankama je pospešil tudi prvi predlog socialdemokratske stranke, ki se je zavzela za nakup devetnajstih novih letal eurofighter, čemur nasprotuje konservativna stranka pod vodstvom Wolfganga Schiissla, ki s svojim nasprotovanjem veliki vojaški dobavi pogojuje svojo vrnitev k pogajalski mizi. Kot kaže, bi avstrijska črno-rdeča koalicija, če bi do nje prišlo, imela velike težave pri ohranjanju miru znotraj vlade, kar bi lahko hitro privedlo do zanemarjanja drugih področij njenega delovanja. Schiisslovo slovo Poraz na volitvah bo najverjetneje prinesel tudi konec politične kariere Wolfganga Schiissla, ki je bil zadnja leta ena najbolj markantnih figur v avstrijski politiki. Če se njegova stranka ne bo znašla v vladni koaliciji, bi to pomenilo, da nove smernice avstrijske politike nimajo več prostora za dolgoletnega kanclerja. Schiissel je vodil avstrijsko politiko od leta 2000, njegova ljudska stranka je bila sprva v koaliciji s svobodnjaki, nato pa z BZČ. Kot kaže, se ima za volilni poraz zahvaliti predvsem očitkom socialdemokratov, ki ga vneto obtožujejo nepravične davčne politike. A vladavina Wolfganga Schiissla se kljub temu ne končuje z negativno bilanco, kar priznava tudi novi kancler Gusenbauer: »Avstrija je še vedno zgled mnogim državam in ljudje tukaj živimo dobro. A to še ne pomeni, da nam ne more iti še bolje.« To je ob menjavi oblasti na Dunaju za marsikoga obetavna obljuba, na prihodnjih volitvah pa utegne postati obremenjujoča. (B Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 SPO je tesno zmagala na volitvah. Koroški populist Jörg Haider — Ü — m g (I 1 3 m ! 4s»< 6"« Br«>_ S m ! *•"• o • 1 ji v telefon Q Vodafone /iVei " Sony Ericsson K750i 50 € 11.982 SIT» • prvi telefon z 2 megapikselnim fotoaparatom • do 38 MB internega spomina • priložena kartica s 64 MB spomina • Bluetooth™ • infrardeči vmesnik • video snemalnik in predvajalnik 31.1.2007 kupili telefonski aparat iz ponudbe in hkrati sklenili naročniško razmerje za najmanj 24 ične naročnine izbranega paketa Smart. 1ner Bonus. Ponudba ne velja za paket Business in Vodafone Eurocall ter ni združljiva s popusti Vsem novim naročnikom, ki bodo do vkl Simobil - Vodafone. aktualne v času nal mesecev, pol leta ne bomo obračunaval V tem obdobju ni možna aktivacija stori Smart, za naročnino na storitvi Opcija N ostalih prodajnih akcij Si.mobil - Vodafone. *Cene telefonov veljajo za naročnike paketov Smart II in Smart III. če bo naročniško razmerje med Si.mobilom in naročnikom (kupcem) trajalo najmanj 24 mesecev od dneva sklenitve Pogodbe o prodaji telefonskega aparata. Ponudba predstavljenih telefonov velja do 31.12.2006 oz. do razprodaje zalog. Si.mobil si pridržuje pravico do spremembe cen. Vse cene vključujejo DDV. Cene v € so preračunane po tečaju zamenjave (1 € = 239,640 SIT). Dodatne informacije na www.simobil.si, 080 40 40 40 in na prodajnih mestih Si.mobil - Vodafone. Si.mobil d.d.. Šmartinska 134b, SI - 1000 Ljubljana O f«r Samsung SGH-E900 165 € 39.541 SIT» • vgrajena digitalni fotoaparat in Videokamera • Bluetooth™ • EDGE • sinhronizacija s PC-jem • mp3 predvajalnik • do 80 MB internega spomina • 256 MB spominska kartica Ujemi svet simobil Q vodafone" GLOBUS ¿i 'm Jr 'j r ■ Virusi mrgolijo V oceanih kar mrgoli različnih virusov, saj so ti preprosti mikroorganizmi najbolj razširjena oblika življenja v morju, kaže prvi popis mikroskopskega življenja v morjih, ki so ga naredili v ZDA. V študiji so analizirali gensko gradivo virusov, ki so ga zbrali v desetih letih na 68 krajih v Sargaškem morju, v Mehiškem zalivu, ob obalah Britanske Kolumbije in v Severnem morju. Znanstveniki so bili presenečeni, da je v morju toliko živečih virusov in da so izredno raznoliki. Poleg tega so virusi, ki živijo v morjih, drugačni od doslej znanih, tistih torej, katerih genske značilnosti so že zbrane v podatkovnih bankah. Vnovičen umor V Moskvi so neznanci ustrelili generalnega direktorja ruskega Sklada nacionalnega inštituta za nafto, 50-le-tnega Zelimkana Magomedova. Ubili so ga na jugozahodu Moskve, in sicer z dvema streloma v glavo. Ruske oblasti pa so že sprožile preiskavo, ali je pri tem šlo za naročen umor. Omenjeni sklad so ustanovili leta 2003 z namenom podpirati razvoj malih in srednje velikih podjetij v naftni in plinski industriji. Sklad jim ponuja predvsem analize in svetovalne usluge. Smrt Magomedova je zadnja v vrsti umorov, ki so v zadnjih mesecih pretresli rusko prestolnico. Med njimi sta najbolj odmevali smrti ruske novinarke Ane Politkovske in namestnika guvernerja ruske narodne banke Andreja Kozlova. Prenavljajo ga Arheološki muzej v Heraklionu je zaradi prenove zaprl vrata za javnost. Muzej, ki se ponaša z najbogatejšo zbirko predmetov minojske kulture (3000-1100 p.n.št.), vsako leto obišče okrog 250.000 radovednih raziskovalcev preteklosti. Za zdaj ni znano, kdaj naj bi ga znova od- prli za javnost. Arheološki muzej v Heraklionu hrani predmete, ki so jih arheologi našli na Kreti. Večina eksponatov pripada minojski kulturi, ki je ime dobila po legendarnem kretskem kraju Minosu. Muzejska zbirka pokriva obdobje 5000 let, in sicer od neolitika do grško-rimskega obdobja. Kennedyjev muzej Blizu berlinskih Brandenburških vrat, kjer je včasih stal berlinski zid, so odprli muzej »The Kennedys«, posvečen ubitemu ameriškemu predsedniku. Muzej je blizu točke, kjer je imel J. F. Kennedy 26. junija zgodovinski govor, v katerem je meščane nagovoril z besedami: »Ich bin ein Berliner.« Muzej, kjer je med drugim razstavljena aktovka iz krokodilje kože modne hiše Hermes, ki jo je imel Kennedy pri sebi na dan uboja, 22. novembra 1963 v Teksasu, je odprl njegov nečak Anthony Kennedy-Shriver. Zasebna berlinska galerija Camera Work je predmete za muzejsko zbirko zbirala 10 let. Galerija želi z razstavo pokazati, da je bil Kennedy prva politična popzvezda, še posebej pa so hoteli opozoriti na povezanost med predsednikom in Berlinom, čeprav je v mestu preživel samo osem ur. Zapuščajo Darfur Norveški svet za begunce (NRC), človekoljubna organizacija, ki beguncem po svetu daje pomoč v obliki zatočišča, TUJI TISK Der Spiegel Skrivni dokumenti Situacija bi se lahko razvila po bolj neugodnem scenariju in vse bi se lahko končalo z jedrsko katastrofo. Padec berlinskega zidu in zlom Sovjetske zveze še ni bil zagotovljen: Gorbačov in njegovi privrženci so se ostro bojevali z ortodoksnimi predstavniki režima za politiko dialoga s svobodnim svetom. V Nemčiji sta o tem zdaj izšli knjigi v ruščini z naslovoma Znotraj Politbiroja ter Gorbačov in nemško vprašanje. Boj med starim in novim se je začel poleti 1985, ko je bil mladi Mihail Gorbačov nepričakovano izbran za generalnega sekretarja CK KPS. Država je bila na robu: vojaška avantura v Afganistanu in oborožitvena tekma, ki jo je podpirala Moskva, sta izpili ekonomijo. Revščina je postala vsakdanjost, v deželi socializma je bilo število splavov višje od števila rojstev. Reforme je Gorbačov začel s kritiko satelitskih diktatorjev, kot sta bila Ceausescu in Gadafi. The Times Britanci v Ameriki Britanci, ki so se odpravili na pot čez ocean, da bi začeli novo življenje, so dali Ameriki zvezde in velike državnike. Tako se je tudi praded Toma Cruisa leta 1850 priselil v Kentucky. Bil je eden od sto milijonov ljudi, ki so se v Ameriko izselili med letoma 1820 in i960. Med njimi je bilo več kot devet milijonov Britancev ali Ircev. Nekateri od njihovih potomcev lahko zdaj prvič poiščejo zgodbo svojega rodu na internetu, saj so na strani Ancestry.co.uk prvič objavili sezname potnikov čezo-ceank, ki so plule z Britanskega otočja v ZDA. Ta arhiv ne razkriva samo britanskega izvora znanih Američanov, tudi legendarni znamki Buick in Forbes so ustanovili Škoti, ki so se odpravili čez morje v iskanju bogastva. Med drugimi priseljenci so bili predniki dveh žensk, ki sta predstavljali Belo hišo: Lory Bush in Hillary Clinton. 32 Demokracija • 47/xi • 23. november 200« GLOBUS hrane in šolanja otrok, je zaradi nesodelovanja sudanskih oblasti morala končati svoje humanitarno delo v Darfurju. Njihov odhod bo neposredno prizadel 300.000 razseljenih prebivalcev Darfurja, ki živijo v begunskih taboriščih pod upravo NRC. NRC namreč ne more opravljati svojega dela v razmerah, ko jim sudanske oblasti stalno izdajajo začasne prepovedi dela, na pozive NRC k dialogu o razlogih za te prepovedi pa se ne odzivajo. Zaprašena skrivnost Neka slika v lasti britanske kraljice Elizabete II., ki so jo spravili v skladišče in nanjo skoraj pozabili, saj naj bi bila le kopija, je pravzaprav izgubljeno delo italijanskega slikarja Michelangela Merisija Carava- Indija in Pakistan, jedrska tekmeca, sta začela z mirovnimi pogovori v senci obtožb in zanikanj, naj bi Islamabad podpiral čezmejni terorizem. Pogovori so se začeli štiri mesece potem, ko je New Delhi pretrgal dialog s Pakistanom, ker naj bi bil po njegovo podpiral teroristični napad na vlak v Bombaju, ki je julija letos zahteval 186 smrtnih žrtev. Premiera obeh držav, ki sta bih po razglasitvi samostojnosti leta 1947 že trikrat v vojni, sta se na srečanju septembra na Kubi dogovorila o skupnih protiterorističnih ukrepih. Jedrski sosedi sta mirovni proces začeli leta 2004. Od takrat sta vzpostavili prometne povezave, a dosegli le malo napredka pri osrednjem vprašanju sporne razdeljene pokrajine Kašmir, ki si jo obe lastita v celoti. Vir: STA ggia. Umetniško delo, ki je v lasti kraljeve družine že več kot 400 let, je eno od 50 del slikarja, ki je leta 1610 umrl v 38. letu starosti. Gre za delo izjemne vrednosti, slika pa naj bi bila vredna več kot 74 milijonov evrov, vendar je kraljica ne sme prodati - predmeti iz kraljeve zbirke so namreč del nacionalne dediščine. Ladijska razbitina Morski arheologi blizu španske obale raziskujejo razbitino rimske ladje iz prvega stoletja. Razbitino so po naključju odkrili že leta 2000, raziskovati pa so jo po dolgih pripravah začeli julija letos. Ladja naj bi bila dolga 30 metrov, prevažala pa naj bi lahko do 400 ton blaga. Na njej so že našli na stotine dobro ohranjenih glinenih amfor. Ladja je verjetno potonila v nevihti med potovanjem iz Ca-diza na jugu Španije proti Rimu. Razbitina leži 25 metrov pod morsko gladino in je od obale oddaljena le 1,5 kilometra. TUJI TISK The New York Times Neandertalci v genih atKnolHcfclla« Ii nS ==■--- m sss=- Znanstveniki so odkrili nove genske podatke, ki lahko odgovorijo na staro vprašanje: ah so se sodobni ljudje v obdobju soobstoja križali z neandertalci ah ne. Odgovor se glasi, da so se, čeprav verjetno ne zelo pogosto, lahko le v posameznih primerih. Zelo zanimive pa so domneve, naj bi prav križanja z neandertalci povzročila pojav različice gena, ki regulira velikost možganov. Pojavila se je pred 37.000 leti in pomenila prednosti pri preživetju. Danes ima to različico gena okoli 70 odstotkov ljudi. Po besedah Brucea Lana z Univerze v Chicagu, enega od avtorjev raziskave, je križanje s sorodno vrsto na robu izumrtja pripomoglo k evolucijskemu uspehu sodobnega človeka. Genske raziskave in arheološke izkopanine kažejo, da smo se sodobni ljudje pojavih pred 200.000 leti, pred 40.000 leti smo dosegli Evropo, pred 30.000 leti pa so začeli izumirati neandertalci. New Scientist Prehrana babice gaäSEr- sbI m Prehrana noseče ženske lahko vpliva na vedenje nekaterih genov celo dve generaciji naprej. Tako je raziskava pokazala, da lahko vnuki ljudi, ki so se prehranjevali dobro, veliko prej zbolijo za diabetesom. Od star- DeMOKRACUA • 47/XI ■ 23. november 2006 šev torej ne podedujemo samo genov, ampak tudi navodila, v kakšni obliki naj se ti geni aktivirajo. Ta navodila se dedujejo z DNK prek epigenetskih sprememb - geni se lahko aktivirajo ali postanejo pasivni v skladu s kemičnimi snovmi, ki nanje delujejo. Takšen je pri človeku na primer gen AVY, ki je povezan s tveganjem za diabetes, ne vedo pa še, ah vpliva tudi na barvo kože. Kljub temu se ohranja prepričanje, da bi bilo še vedno zelo neodgovorno na podlagi takih odkritij predpisovati kakršne koli diete ljudem z namenom, da bi spremenili fe-notip njihovih potomcev. 33 r; f • i adislav Peg INTERVJU Podeljevanje koncesij ni divj a privatizacij a Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Profesor dr. Vladislav Pegan, nekdanji specialist kirurg in predstojnik Inštituta za sodno medicino, pred tem pa zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, je danes predsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Na spletni strani ste objavili stališče do zaseb-ništva v zdravstvu. Zakaj ste se odločili za to? V Sloveniji imamo približno 4.500 delujočih zdravnikov, poleg tega še približno 1.200 zobozdravnikov, vsi pa so tudi člani naše zbornice. Od tega jih ima približno 1.200 koncesijo, kar pomeni, da so t. i. koncesio-narji oziroma zdravniki zasebniki. To pa je kar velik odstotek članov. Zato nam ne more biti vseeno, če se v javnosti pojavljajo neresnične trditve o delu teh zasebnikov. Ne gre za kakšno polemiko, ampak bi radi svoje zdravnike, nekaj več kot 20 odstotkov vsega zdravništva jih je, zavarovali s tem, da v javnost posredujemo argumentirane trditve, ki izpodbijajo zavajajoče trditve v medijih. To je pravzaprav edini namen zbornice. Poleg tega ne moremo dovoliti pavšalnega zlivanja gnojnice po zdravnikih. To se ne sme dogajati. Ali sodelujete z ministrom Bručanom? Zdi se mi, da imata približno enaka stališča. Kako je s tem? Stališča zdravnikov in ministra niso nova, niso od takrat, ko je svoj mandat nastopil sedanji resorni minister. Vi veste, da je bil že leta 1992 sprejet zakon, po katerem je bilo dovoljeno podeljevati koncesije zdravnikom. S tem so ti postali zasebniki, delajo pa z denarjem, ki ga dobijo kot plačilo za svoje delo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Proces, to je podeljevanje koncesij zdravnikom, poteka torej že od leta 1992. Vsako leto je pristopilo nekaj več zdravnikov, ki so želeli postati koncesionarji. Glede na to, da ste omenili ministra Bručana, sedanjega ministra, moram reči, da je bilo v mandatu prejšnjega ministra Dušana Kebra podeljenih bistveno manj koncesij zdravnikom, to pa zato, ker prejšnji minister ni bil naklonjen koncesionarstvu. Koncesije je sicer podeljeval, a v bistveno manjšem številu. Ko je svoj mandat nastopil Bručan, je želel proces podeljevanja koncesij, ki poteka od leta 1992 dalje, voditi naprej. Pri tem ga naša zbornica seveda podpira. Zakaj podpirate zasebništvo med zdravniki? Ker vemo, da naši člani - govorim predvsem za primarno raven, to se pravi splošni zdravniki, družinski zdravniki, ginekologi, ki delajo na primarni ravni - želijo v zelo velikem odstotku postati koncesionarji, zasebniki. Pred poldrugim letom smo namreč opravili anketo in pokazalo se je, da približno 60 odstotkov vseh zdravnikov, ki so zdaj še zaposleni po zdravstvenih domovih, želi v prihodnosti iti med zasebnike. Ker je želja izražena s strani naših članov, mislim, daje logično, dajo podpiramo. Podpiramo pa jo tudi zato, ker smo videli, da so koncesionarji tudi med našimi bolniki in slovenskimi prebivalci visoko cenjeni. Tudi to so nam pokazale ankete. Ljudje so na splošno zadovoljni z zasebnimi zdravniki. Zato očitki, ki se zdaj pojavljajo predvsem s strani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, niso točni. To je zavajanje javnosti in mislim, da je prav, da argumentiramo povemo, kje so ti očitki netočni, zavajajoči ali imajo celo slabšalni namen in podobno. To moramo povedati. Kako pa odgovarjate na očitke, da bo prišlo do razslojevanja prebivalstva? Ti očitki se pogosto pojavljajo, in sicer, da bodo tisti, ki imajo več denarja, takoj prišli do kakovostnih storitev, tisti pa, ki ga nimajo, bodo odrinjeni. A do tega ne bo prišlo zaradi zasebništva. Absolutno ne, ker tako zaposleni zdravniki kot zasebniki delajo na popolnoma enak način, kar se tiče pravic iz obveznega zavarovanja. Pri enih in drugih imajo bolniki absolutno enake pravice. Brez vsakih doplačil za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če pa seveda nekdo želi imeti nekaj, česar ZZZS po svojem pravilniku ne plačuje, je druga stvar, in to je treba doplačati ali plačati v celoti. Vendar to ne velja samo pri zasebniku, ampak tudi pri zdravniku v zdravstvenem domu. Pri tem ni nobene razlike, takšno ponavljanje neresnice je zavajajoče. Zasebnikom tudi očitajo, da ne sodelujejo v t. i. 24-urnem zdravstvenem varstvu. Da ne Demokracija ■ 47/xi ■ 23. november 2006 opravljajo dežurstev, ne delajo popoldne, ob sobotah in podobno. Kako je s tem? Tudi to ne drži. Za zdaj 24-urno zdravstveno varstvo še vedno organizirajo zdravstveni domovi in vanj vključujejo vse zdravnike. Tiste, ki so še zaposleni, ki dobivajo plače še v zdravstvenem domu, in tiste, ki so zasebniki na tistem območju. Pri tem lahko dodam le to, da po nam dostopnih podatkih vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana na primer ne dovoli koncesionarjem soudeležbe pri izvajanju dežurstva v splošni nujni medicinski pomoči v nočnem času. To je tisto, kar se dogaja na Polikliniki, kjer imajo ambulanto - ob koncu tedna in ob praznikih - čeprav so koncesionarji večkrat izrazili željo po sodelovanju. Vidite, to je pa druga plat medalje. Koncesionarjem očitajo, da ne sodelujejo, dejansko jim pa vodstvo tega ne pusti. To je treba ljudem povedati. Zdravniki in drugi zaposleni v tem domu so zaradi tega preobremenjeni in menijo, da vodstvo na njihovih hrbtih ustvarja dobiček. Kako pa je z drugimi zaposlenimi v zdravstvenih domovih? Bodo res nekateri ostali brez zaposlitve? Tu lahko nastane problem, ki pa ga je mogoče rešiti, če se ljudje med seboj pogovarjajo. Ce se želijo usklajevati, potem se to da urediti. Že nekajkrat smo recimo Zdravstveni dom Postojna izpostavili kot zgled. V njem je že polovica zdravnikov zasebnikov, polovica pa jih je še zaposlena v domu. V tem domu ni nobenega problema niti z osebjem niti z zdravniki ah drugim aktivnim kadrom, ker so se pametno dogovorih. To je sožitje, ki prekrasno deluje. Verjetno je še nekaj takšnih zdravstvenih domov, na primer v Luciji in Škofji Loki, kjer je že večina zdravnikov prejela koncesijo. Ti zdravniki večinoma ostanejo kar v teh prostorih, vzamejo jih v najem, s seboj pa vzamejo tudi kadre, s katerimi so prej delali. Seveda pa se včasih pokaže, da imajo zdravstveni domovi preveč kadra, kar pa seveda ni krivda koncesionarjev, saj niti prej, ko so bili zaposleni, na to niso mogli vplivati. Sčasoma je prav, da se število teh kadrov, ki niso potrebni oziroma so nadštevilčni, zmanjša. To je vendar prihranek, saj je vse plačano iz prispevka za zdravstveno zavarovanje. ► 35 INTERVJU Dr. Vladislav Pegan najbolj nujno, drugi pa potegnejo voz naprej, uvajajo nove metode, pritegnejo tudi bolnike, so torej odlični na svojem področju. Tisti morajo vlagati v svoje delo bistveno več. Zdaj je tako, da so pri plačah vsi enaki. To pa ni prav. Mislim, da bi morali biti stimulirani in motivirani tisti, ki delajo več in bolj kakovostno. Pri tem je treba nekaj spremeniti. Potem bi verjetno tudi dobri zdravniki in dobri specialisti manj odhajali iz ustanov. Če gre za manjše število, se to pri številki tisoč zdravnikov ne pozna veliko. Vendar je treba vedeti, da odhajajo vrhunski strokovnjaki. Mislim, da bi morali najti način, da bi ljudi, ki res veliko naredijo v svojem najbolj plodnem življenjskem obdobju, primerno nagradili. ► Po nekaterih informacijah je gibanje pošiljalo pristopne izjave tudi po zdravstvenih domovih, vendar se zdravniki niso bili pripravljeni vključevati v to, drugi zatrjujejo, da si želijo direktorji prek gibanja ohraniti svoje plače. Kako to komentirate? To so podatki, ki smo jih lahko prebrali v dnevnih časnikih o plačah direktorjev zdravstvenih domov. Ne bi rad sprejel konkretnega stališča o tem. To je pač stvar, ki se dogaja, tega najbrž ne moremo posploševati, je pa res, da direktorji zdravstvenih domov v veliko primerih niso naklonjeni zasebništvu. Kakšno vlogo ima zbornica pri podeljevanju koncesij zdravnikom na primarni ravni? Koncesije na tej ravni podeljuje občina, ministrstvo jih le še potrdi. Naša zbornica daje mnenje, ki pa ni obvezujoče. Občina je tista, ki podeli koncesijo. Koliko imajo na podeljevanje koncesij vpliv direktorji zdravstvenih domov? V resnici se dogaja, da na občini vprašajo direktorja zdravstvenega doma in od njegovega odgovora je seveda v veliki meri odvisno, ali bo občina podelila koncesijo ali ne. Čeprav je to popolnoma neformalen odnos, saj direktor zdravstvenega doma ni stranka v postopku podeljevanja koncesij po zakonu, kljub temu pa ima njegovo stališče oziroma mnenje na občini veljavo. Pri tem nastajajo včasih konflikti, ko pravzaprav niti ne vemo, zakaj občina ne podeli koncesije, saj ni nobenega razloga za to. Zanimivo pa je, da občine nimajo nobenih zadržkov pri podeljevanju koncesij v odročnih krajih, kjer ne pridobijo zdravnika, saj se nihče ne prijavi na razpis. Tam takoj razpišejo koncesijo, in ko je ta razpisana, navadno dobijo zdravnika, ki si opremi ordinacijo, investira vanjo svoj denar in nato običajno zato, ker je toliko vložil v svoje delovne razmere, ostane tam. Lahko tudi do upokojitve. To se dogaja. Vendar mislim, da to ni pošteno. Zakaj koncesije samo tam, kjer ni mogoče dobiti zdravnika? Koncesije naj bi se podeljevale tudi drugje. Ali direktorji zdravstvenih domov zmanjšujejo svoj prihodek, če gredo zdravniki na svoje? Prav gotovo, da se določena vsota denarja od zdravstvene enote prelije h koncesionarju. Vendar ta koncesionar z ničimer več ne bremeni zdravstvenega doma. Ne z lastno plačo ne s plačo zaposlenih, poleg tega pa plačuje najemnino. Zdravstveni dom je v lasti občine in ne plačuje najemnine, medtem ko jo zasebni koncesionar plačuje. Te najemnine so včasih kar visoke, čeprav je tudi tu različno. Zbornica se zavzema, da bi bile najemnine neprofitne oziroma takšne, da bi pokrile stroške vzdrževanja prostora, ne pa da bi iz tega naslova zdravstveni dom imel poseben zaslužek. Gibanje je govorilo tudi o velikem številu tistih, ki čakajo na koncesijo. Glede na prejšnje obdobje se jih je nabralo nekaj več. Minister Bručan jih je letos podelil nekaj več kot v prejšnjih letih. Vendar to ni bistveno, sploh pa ni šlo za nov način podeljevanja. Pa ne samo na primarni ravni, tudi na sekundarni, specialistični ravni. Veste, da se velikokrat pojavlja ime prejšnjega predsednika zdravniške zbornice dr. Bitenca, češ da je dobil koncesijo in kaj bo zdaj s tem. Vem, da so v prejšnjih letih koncesije prejemali tudi specialisti. Na moji kliniki v Kliničnem centra, ki sem jo vodil 15 let, sta specialista kirurga, ki sta dobila koncesijo, odšla. Odnesla sta tudi svoj program in oba delata zdaj kot zasebnika. Zaradi tega se ni nič podrlo niti ni bilo nobenega velikega problema. Torej ni bilo tako, kot so napovedovali, ko so nekateri zdravniki zapustili KC. Kaj to pomeni za bolnike? To je že sekundarna in terciarna raven. Pošteno bom povedal, da nimam čarobne paličice, kako bi recimo zasebništvo potekalo v takšnih ustanovah, kot je KC. Lahko pa je to tudi katera od drugih bolnišnic in bi lahko nastal problem. Osebno bi bil bolj za to, da se odpravi uravnilovka v takšnih ustanovah. Kaj to pomeni? Nekateri ljudje delajo samo tisto, kar je V čem je še privlačnost koncesionarstva? Zakaj zdravniki želijo na svoje? Je to morda tudi zaradi organizacijskih težav znotraj domov ali splošnega nezadovoljstva? Zanimiv je podatek, ki mi ga je zaupal direktor enega večjih zdravstvenih domov, ki se pravzaprav upira zasebništvu. Dejal je, da odhajajo samo tisti, ki imajo največ opredeljenih bolnikov. To se pravi tisti, ki jih bolniki iščejo, ki želijo iti k njim. To se pravi, da je to kvaliteta. Tudi zasebnik mora zagotoviti svojim opredeljenim bolnikom vse tisto, do česar ima bolnik pravico iz obveznega zdravstvenega varstva, in to kakovostno. Zakaj zdravniki želijo na svoje? Omenili ste že, da mogoče odnosi znotraj domov ali ustanov niso idealni, vendar mislim, da to ni primarno. Ponekod sicer to sproži željo po odhodu iz zdravstvenega doma, vendar je bistveni razlog toga organizacija zdravstvenega doma. Nekaj, za kar bi človek lahko rekel, daje preživelo. Zdravniki si želijo samostojnosti. Finančne pa tudi tega, da si lahko ustvarijo delovno okolje po svoji meri in meri svojih bolnikov. Zanimivo se jim zdi tudi področje izobraževanja, kjer se lahko zasebnik samostojno odloči, katerega se bo udeležil, da mu bo pomagalo pri njegovem poklicnem delu. Sam si ga izbere in tudi sam plača. To se pravi, da mu za to ni treba prositi direktorja, saj mu ta lahko odvrne, da ni več denarja in ne more iti. Koncesija torej omogoča finančno samostojnost. Zasebnik dobi s pogodbo z ZZZS določeno vsoto denarja oziroma mu zavarovalni- < ca plačuje opravljene storitve. Pri tem seveda, poudarjam, ne sme trpeti kakovost dela. ■ Kako pa je z očitki, da zasebniki bolnikov ne pošiljajo v laboratorij? Tudi ta očitek ne drži. Zaposleni zdravniki in zasebniki imajo vedno premalo denarja za laboratorijske preiskave. V zdravstvenih domovih jih direktor stalno opominja, naj ne pošiljajo ljudi v laboratorij, ker je denar že porabljen. Seveda mora zasebnik poslovati v okviru sredstev, ki jih dobi od zavarovalnice. To je pač del tržnega mehanizma. Če je sredstev za laboratorij premalo, potem za to ni kriv Očitki, ki se zdaj pojavljajo predvsem s strani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, so neutemeljeni. 36 Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 zasebnik. Na splošno je tako, in to vemo vsi, da zdravstvo postaja čedalje dražje. Sredstva, ki so zdaj na voljo, so po moje že premajhna ali pa so nekje na robu, da še nekako vzdržujejo stabilnost našega zdravstvenega sistema. V odboru gibanja so imena, znana iz politike, npr. nekdanji minister za zdravje pa Sonja Lokar in drugi. Gibanje ima cilj pridobiti 100 tisoč članov. Obrazce s pristopnimi izjavami so pošiljali tudi po zdravstvenih domovih. Ali je kdo iz zborničnega vodstva član gibanja oziroma ali ima zbornica kakšne stike z gibanjem? V iniciativnem odboru gibanja se je pojavilo ime človeka, ki je tudi član ožjega vodstva zbornice, vendar mi je razložil, kako je do tega prišlo in da je bil to nesporazum. Eden iz iniciativnega odbora ga je namreč vprašal, kaj misli, potem sta se pogovarjala, to pa je bilo že dovolj, da so ga uvrstili na seznam. Ker se s tem ni strinjal, je zahteval, da ga izbrišejo s seznama. Zbornica z gibanjem praktično nima nobenih stikov, vendar nas to moti. Gibanje je namreč v zadnjem času organiziralo nekaj okroglih miz oziroma konferenc v različnih krajih po Sloveniji, na katerih bi tudi mi želeli povedati svoje mnenje. Če bi vedeli, da se bo v Slovenski Bistrici nekaj dogajalo, bi prosili naše člane koncesionarje, naj gredo tja in povedo svoje mnenje, da se ne sliši samo ena stran. To bi bilo pravilno. Vendar nimamo nobene informacije, kdaj bo potekala kakšna konferenca. Ne vem, ali je to namenoma, predvidevam pa, da je. Prav je, da se slišita obe strani. Mi smo pred več kot pol leta imeli zborovanje v Mariboru in tam sta se slišali obe strani. Bilo je več zdravnikov, ki so že zasebniki, še več jih je bilo, ki niso zasebniki, pa si to želijo, zato menim, da je bilo zborovanje uspešno. Ali imate podatke, da so tudi zdravniki oziroma direktorji zdravstvenih domov člani gibanja? Nekateri direktorji zdravstvenih domov so člani gibanja. Vsi zdravniki pa so člani zbornice. Zdravnik, ki ni član zbornice, ne more dobiti licence, ki jo damo na zbornici, in tudi ne more opravljati svojega poklica. To pomeni, da so vsi zdravniki v Sloveniji, ki opravljajo svoj poklic, člani naše zbornice. Se morda znotraj zbornice krešejo mnenja o stališčih gibanja? V tej sobi, kjer se pogovarjava, imamo seje izvršilnega odbora, kjer sedijo predsedniki vseh odborov. Na odboru za osnovno zdravstvo so predvsem zdravniki, ki niso konce-sionarji, ampak so zaposleni v domovih. Da ne bi bilo videti, da podpiramo samo zasebnike, sem prosil predsednika odbora, ki dela v Zdravstvenem domu Vič, naj skliče sejo, na kateri bom navzoč. Poskušal sem izvedeti, kakšno je njihovo stališče do podeljevanja INTERVJU Zasebnik koncesionar je prav tako del javnega zdravstva. Spremenil se je samo njegov delovnopravni položaj in čisto nič drugega. koncesij oziroma do zasebništva. Na seji so se pogovarjali poltretjo uro, nato pa so napisali zapisnik, kakšno je njihovo mnenje. Ničesar, o čemer sva prej govorila in kar je označeno kot zavajajoče v izjavah gibanja, ne podpirajo, nasprotno. Izrazili so celo bojazen, da so pobudnik tega gibanja interesi nekaterih skupin, ki so že doslej v svoji lagodnosti preprečevale posodobitev v organizaciji zdravstvenega varstva. Opozorili so, da nasprotujejo kakršni koli divji privatizaciji, saj bi s tem prišla lastnina, ki je bila največkrat ustvarjena s samoprispevkom občanov, v last posameznika. Divja privatizacija pa ni podeljevanje koncesij, ampak je to nakup zdravstvenih domov, zdravstvenih zavodov s strani lastnikov kapitala. Obstajajo poskusi divje privatizacije? Govori se, da bo do tega prišlo. Pred nekaj dnevi je bila okrogla miza, na kateri so govorili o tem, da bi trboveljska bolnišnica prišla v zasebne roke. Če bi dovolili, da bi zdravstveni domovi prešli v zasebne roke, bi bila to zame divja privatizacija, saj bi bili zdravniki nato spet v podrejenem položaju. Najslabše pa bi bilo, da bi lastnik kapitala koval svoj dobiček na račun zdravnikov in pacientov. Kdo bo pa investiral v nakup prostorov, če pri tem ne računa na dobiček? So v prej omenjenem zborničnem odboru opozorili še na kaj drugega? Ja, zapisali so, da jim ni jasno, zakaj se gibanje zavzema za ohranitev javnega zdravstva, hkrati pa nasprotuje podeljevanju koncesij zasebnikom, ki so tudi del javnega zdravstva. Zasebnik koncesionar je del javnega zdra- DeMOKRACUA • 471X1 • 23. november 2006 vstva. Spremenil se je samo njegov delovnopravni položaj in čisto nič drugega. So govorili tudi o plačilih koncesionar jem? V zapisnik so zapisali, da izvajalci zdravstvenih storitev ne glede na svoj status (javni zavod ali koncesionarji) ne ustvarjajo dobička, saj so plačani po enakih merilih in imajo približno enake stroške obratovanja. Tudi plačilo storitev je popolnoma enako v zdravstvenemu domu in pri koncesionarju. Poudarili so, da se zavzemajo za ohranitev ali celo krepitev zdravstvenodomske organizacije osnovnega zdravstva, vendar z nekaterimi spremembami. Pri tem so menili, da dosedanja organizacija in vodenje zdravstvenih domov za današnje razmere nista več primerna, saj zaradi nefleksibilnosti in drugih pomanjkljivosti ne omogočata maksimalne kakovosti zdravstvenih storitev. V enote bi morali biti vključeni tudi izvajalci s koncesijo, kar jim je bilo do sedaj onemogočeno. Kje jim je bilo onemogočeno? Po meni dostopnih podatkih na primer v Zdravstvenem domu Ljubljana koncesionarju, ki se mu je pač posrečilo dobiti koncesijo, niso dovolili, da bi delo še naprej opravljal v njihovih prostorih, ampak je moral poiskati druge prostore, drugo ambulanto. Kakšno pa je bilo mnenje o konkurenčnosti? V zapisnik so zapisali, da bi konkurenčnost prav gotovo pripomogla k dvigu kakovosti storitev. To pa pomeni, da se tudi ti zdravniki zavzemajo za to, da bi uveljavili mešan model, kakor sem prej govoril za Postojno. IB 37 NARAVA Vrt Juliana v Trenti V. M., foto: Ciril Mlinar Prirodoslovni muzej Slovenije je na DVD izdal dokumentarni film o alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Avtorica besedila je dr. Nada Praprotnik, senemalec pa Ciril Mlinar. Film, izdan v štirih jezikih, je dolg 20 minut. Letos mineva že 80 let od nastanka Juliane, prvega in najstarejšega alpskega botaničnega vrta v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil Albert Bois de Chesne, ki seje rodil leta 1871 v Trstu. Tam je obiskoval tudi gimnazijo. Študij je nadaljeval na gozdarski visoki šoli v Zurichu. Ker je bil njegov oče lesni trgovec, se mladi Albert ni mogel posvetiti samo svoji najljubši znanosti - botaniki, ampak je moral prevzeti očetovo trgovino. V Slavoniji je kupil obsežne gozdove. Leta 1925 jih je prodal in se vrnil v Trst. Zdaj je lahko uresničil svojo davno, skrito željo. V Trenti je že imel pravico do lova, kupil pa je še zemljišče za vrt. Iz Trsta z avtomobilom res ni bilo daleč, vrta pa tudi ni želel postavljati više, ker bi to otežilo dostop in oskrbovanje. Po kapitulaciji Italije leta 1943 mu Juliana ni bila več dostopna. Albert Bois de Chesne je umrl leta 1953 v Trstu. Nad smaragdno reko Zemiji- šče za vrt leži na pobočju Ku-kle, 50 metrov nad cerkvijo sv. Marije, samo 30 metrov niže pa teče smaragdna reka Soča. Nadmorska višina vrta je 800 metrov in meri 2.572 m2. Zaradi vlage, svetlobe in sence, zatišne lege in razgibanega terena, posutega s skalami različnih velikosti, je bila ta parcela najprimernejša za njegove namene. Jeseni leta 1926 so bila začetna dela že opravljena. Spomladi leta 1927 se je lotil terenskega dela, začel je prinašati rastline z gora in jih presajati v vrt. Poskušal jim je ustvariti vsaj podobne življenjske možnosti, kot jih imajo v naravi. Sam je 1 # 1 Ustanovitelj Albert Bois de Chesne priznal, da se na ureditev vrta ni dovolj spoznal, zato je za nasvete prosil znane strokovnjake. Tako sta mu s svojimi izkušnjami pomagala znana poznavalca visokogorske flore Henri Correvon Spomladanski prizor iz vrta in Lino Vaccari, ki sta bila ključna moža tudi pri ustanavljanju prvih alpskih botaničnih vrtov v Švici konec 19. stoletja. Njegov dobri prijatelj Julius Kugy pa mu je povedal za marsikatero nahajališče redkih rastlin v Julijskih Alpah. Z vrtom je Bois de Chesne imel veliko veselja, pogosto pa je bil tudi razočaran. Težave je imel z rastlinami, ki uspevajo na kislih tleh, in s tistimi, ki rastejo tik pod najvišjimi vrhovi ter so navajene na ostre viharje in kratka poletja. Želel je, da bi bil sprehod po vrtu botanično popotovanje iz doline na kak julijski vršac. Vegetacijski pasovi naj bi si sledili tako kot v naravi. Spomenik oblikovane narave Največ rastlin so v alpinum prinesli iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, s Furlanskega hribovja, s kraških košenic in predalpskega sveta, nekaj pa tudi iz Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Levo od vhoda so posadili tujke, ki so jih dobili iz Zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza. Med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej je bil vrt bolj ali manj prepuščen sam sebi. Vojna vihra tudi Juliani ni prizanesla. Že pred priključitvijo dela Primorske novi Jugoslaviji je v začetku leta 1947 nova oblast poskrbela, da so vrt začasno zavarovali. Slovenski botaniki so ga začeli obnavljati. Leta 1949 je strokovno vodstvo prevzel Prirodoslovni muzej v Ljubljani pod vodstvom ravnateljice, znane botaničarke dr. Angele Piskernik (1886-1967). Njena velika zasluga je, da Juliane niso prepustili propadu, ampak so jo obnovili, zanjo skrbeli in jo tudi zavarovali. Uradno so jo zavarovali kot hortikulturni spomenik (oziroma spomenik oblikovane narave) leta 1951. Po letu 1953 sta za Juliano skrbeli občina Bo- DeMOKRACUA • 471X1 ■ 23. november 2006 NARAVA gmajnah in prisojnem skalovju v submediteranskem flornem območju. Konec avgusta in v začetku septembra obilno zacveti v vrtu. Zoisova zvončnica Bledi cvetovi triglavske rože pa so v vrtu le medel odsev srebrno živo rožnatih blazin tik pod vrhovi. V slovenski zavesti se je ukoreninila kot Zlatorogova roža. V svojem pohlepu je človek lovec streljal na belega gamsa z zlatimi rogovi, da bi se polastil njegovih zakladov. Iz drobnih kapljic je zrasla čudežna cvetlica in njeni cvetovi ter srebrni lističi so ozdravili Zla-toroga. V besu je lovca pahnil v prepad in uničil svoje vrtove. V tej bajki je poudarjena povezanost med človekom in naravo. Za simbol vrta so izbrali Zoisovo zvončico, ki spada med starejše endemite in naj bi predstavljala tudi slovensko, sončno stran Alp. Čeprav raste na skalah ob Soči pod sotesko Mlinarico, v vrtu ne uspeva najbolje kakor tudi ne Zoisova vijolica. Raznolikost rastlin Hladnikov- ka je edini endemični rod slovenskega rastlinstva. S svoje gredice se je razselila ob potkah skoraj po celem vrtu. Blagajev volčin na gredici, kamor ga je posadil že Albert Bois de Chesne, ne uspeva najbolje, nekoliko više pod drevesi pa raste v preprogi. Kranjski jeglič je eden naših najlepših mlajših endemitov. V Juliani sicer uspeva, veliko več pa imamo idrijskega jegliča, križanca med kranjskim in lepim jegličem. Izredno pomembno vlogo ima vrt pri vzgajanju in izobraževanju obiskovalcev. Tako skrbijo za predstavitev rastlin z naravnih nahaja- Zoisova vijolica -»najlepši otrok naših gora« Zanimiva spominska pripoved gradbenega inženirja Ladislava Hevca, ki je bil že pred drugo svetovno vojno zelo dejaven na ra/.Iičnih področjih in v slovenski javnosti dobro znan. Med drugo svetovno vojno je bil član Sokolskega vojnega sveta, ki je organiziral odpor proti italijanski in nemški okupaciji, ter član vodstva Demokratske stranke v Ljubljani, l eta 1944 je bil izvoljen v slovenski narodni odbor, katerega član je bil do smrti. Kol član Narodnega odbora je zapustil domovino, preden so jo okupirali komunisti. 1/ livrope ga je življenjska pot vodila v /DA. Cena knjige za bralce tednika Demokracija je 4.990,00 SIT/20,82 EUR. Redna cena knjige je 5.800,00 SIT/24,20 EUR. linot il, i i.i.j, m.imo po r pošli knjigarnacmdemokracija.si ,ili pu irlHi mu 01 230 06 66. -w-^ k ii j i g i n a Demokracija l'oilniiH i j it i w//i JW»i.vn ceniku I\ )'.lc './< ivrni/r plih ,i inr.h />/>f(V.VM)i/ l-Vi mr Vidni/t jo H. 'i "v i / )[)V: Informativni vi h: v rvnh \<>i'trh nt mana. - /. 'lar.kilh cn\) e < eni talnem ¡>auu ■Inrni teča/u 11 i IHj<• ¡''.<•■! '<11 MP ÂT radio velenje 03/ 897 50 03 lišč, opozarjajo na njihovo ogroženost in na varstvo naravne dediščine. Najbolj razvejena pa je propagandno-popularizacijska dejavnost, saj so v zadnjem desetletju izdali vodnike in zloženke v slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku ter serijo petnajstih razglednic z rastlinskimi motivi. Juliana ima svojo spletno stran, predstavljena pa je tudi na različnih lokalnih in turističnih spletnih straneh. V jubilejnem letu so izdali tudi Demokracija • 471x1 • 23. november 2 filme v petih jezikih in v dveh dolžinah (3 minute, 20 minut). Od drugih alpskih botaničnih vrtov po Evropi se naša Juliana razlikuje po bogati mešanici alpskih, kraških in endemičnih rastlin. Kot najstarejši alpinum na ozemlju Slovenije ima tudi veliko kulturno in zgodovinsko vrednost. V Juliani nikoli ne vidimo vseh rastlin hkrati, vedno pa nas razveseli vsaj nekaj cvetlic. Juliana je odprta od 1. maja do 30. septembra vsak dan od 8.30 do 18.30. (D 39 i Ladislav Bevc il SPOMINI www.demokracija.si/knjigarna Ladislav Bevc: SPOMINI Obsiv: M J siniiii. vec in Goriška turistična zveza. Ni pa imela strokovnega vodstva. Z januarjem leta 1962 pa je Juliana dokončno prešla pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ko so leta 1981 sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku, so v naš edini narodni park vključili tudi vrt kot spomenik oblikovane narave. Scabiosa trenta Zaradi nizke nadmorske višine in zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče, mnoge visokogorske rastline v Juliani slabo uspevajo. V njem raste okrog 600 različnih vrst rastlin. Med njimi je tudi nekaj endemitov. Z Juliano je najbolj tesno povezana znamenita Scabiosa trenta, trentarski grintavec, ki je postal simbol Kugyjevih mladostnih iskanj. To skrivnostno rastlino je v drugi polovici 18. stoletja na pobočjih Triglava in v Trenti našel Balthasar Hacquet. Potem je trentarski grintavec skrivnostno izginil. Mnogi botaniki so ga zaman iskali. Tudi mladega Juliusa Ku-gyja je Scabiosa trenta pripeljala v Trento in v Julijske Alpe. Kasneje so ugotovili, da je trentarski grintavec čisto navadna bleda oblo-glavka ali beli čopek (Cephalaria leucantha), ki raste na kraških Hladnikovka - edini endemični rod slovenskega rastlinstva OSEBNOSTI »Kazen« za pokončnost V. M., foto: arhiv Demokracije Letos praznujemo stoto obletnico rojstva Ljube Prenner (19. junija 1906), ene najbolj nenavadnih žensk na Slovenskem v 20. stoletju, prihodnje leto pa bo preteklo trideset let od njene smrti (18. septembra 1977). 'Ne, ne!' je rekel, 'ti si samo v OF, ti nisi v partiji. To pa ni oe-fovska zadeva, ampak partijska. Rešili ga bomo mi.' In ona je potem pač morala odstopiti. Se je nekje priplazila od zunanjega konca do tiste celice, kjer je Tone Tomšič bil zaprt in mu je rekla: 'Tone, ne bom jaz tebe reševala danes, te bodo partijci rešili.' Ona je rekla, da je takrat zajokal in rekel: 'Ljuba, ne bodo me.'« Ta dogodek je zaznamoval njene kasnejše odnose s komunistično partijo, s katero ni več iskala stikov, čeprav je bila tri mesece član partije, vendar je izstopila. Aretacija Že leta 1939 je ravnatelju Narodnega gledališča v Ljubljani Pavlu Golii oddala tip-kopis izvirnega dramskega dela komedije Veliki mož. Želela si je uprizoritve, do katere je potem res prišlo, in to med vojno, 20. januarja 1943. Kasneje so jo komunisti izključili iz društva pisateljev, ker naj bi bila kršila »kulturni molk«. Leta 1946 je bila po uradni dolžnosti določena za zagovornico neki nekdanji partizanki, ki jo je obtožnica bremenila izdajanja in je bila obsojena na smrt. Prennerjeva je spoznala neresničnost obtožb, poiskala je priče, zahtevala obnovo procesa in dosegla oprostilno sodbo. Ostro se je besedno sporekla s tožilcem in se ga na hodniku sodišča tudi fizično lotila. V zagovor je sprejemala ljudi, obtožene vojnih zločinov, izdajanja, špijonaže, kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in proti ljudski imovini. Med drugim so ji očitali, »da izkopava ugled in avtoriteto odvetniškemu stanu, da se neprimerno vede na sodiščih, da se poslužuje zbadljivih in dvoumnih 'duhovitosti', ki zasenčijo obtožbo in izvajanje Ljuba Prenner je bila pravnica (odvetnica), pisateljica, povojna zapornica, pozornost pa še danes vzbuja s tem, da se je navzven, z obleko in videzom, kazala kot moški. Rodila se je na Fari pri Prevaljah. Krstili so jo za Amalijo, vendar se je sama kasneje preimenovala v Ljubo. Prennerjevi so se leta 1910 preselili v Ruše, štiri leta pozneje pa v Slovenj Gradec, kjer so tudi ostali. Šolala se je na Ptuju, v Celju, celo v Beogradu, v Ljubljani pa je diplomirala na pravni fakulteti. Reševanje Toneta Tomšiča Med drugo svetovno vojno je bila aktivistka OF. Sodelovala je pri 40 poskusu reševanja Toneta Tomšiča iz zapora. Ljubina prijateljica in njena odvetniška kolegica Marja Polak je posnela na magnetofonski trak, kar ji je Prennerjeva pripovedovala o tem (ne)dogodku: »Ko je bil zaprt, ga je bilo treba rešit. /Ljuba/ je poznala paznika, vedela je, v kateri celici je zaprt, prišla je skrivoma do tistih gitrov in sta se tudi pogovarjala in mu je povedala, da je OF njej dovolila, da ga reši. Reševala ga je tako, da je dobila italijansko uniformo nekega italijanskega oficirja. Povedala je še, kako težko jo je dobila, ker je bila ona bolj majhna, pa čokata. S pomočniki bo zvečer prišla v zapor, od paznika, ki ga je poznala, bo zahtevala, da ji odpre, in ga bo odpeljala ven. Povedala je, da je imela v pisarni tisto popoldne, ko bi se zvečer to zgodilo, že vse pripravljeno. In je stopil v njeno pisarno nekdo. Ne morem, ali je rekla, da je bil to Kidrič ali da je bil to Kraigher. In so rekli: 'Ljuba, ti misliš Tomšiča reševat?' 'Ja, ja,' je rekla, 'imam že vse pripravljeno!' 'Ne, ne,' so rekli, 'nič ga ne boš reševala!' 'Kaj?' je rekla, 'zdaj sem se jaz tako namatrala, da sem vse skupaj spravila, ves načrt, kako se bo to napravilo. Poglejte, tamle imam italijansko uniformo. Jaz ga bom reševala' Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 Slovenj Gradec OSEBNOSTI javnega tožilca, da je podkupljiva, da zanika dokaze, da izkopava ugled in avtoriteto Uprave državne varnosti, da se sklicuje na nepristranskost sodišča in izkopava njegov ugled in ugled ljudske oblasti nasploh«. Slutila je, da se njeno delo ne bo dobro končalo, zato je po hudem napadu nanjo v Slovenskem poročevalcu i. marca 1947 sama oddala advokaturo advokatski zbornici. Zaradi njene samosvoje in pogumne advokatske drže jo je Udba zaprla. Očitali so ji, da je »organizirana« in da ima zveze s tujino. Preživela je šest tednov samice. Izgubila je advokaturo, vendar je v preiskovalnem zaporu zasnovala libreto za opero Slovo od mladosti. Ferdreng 12. julija 1949 so jo aretirali in odpeljali v žensko delovno taborišče Ferdreng na Kočevskem na DKD (»družbeno koristno delo«), kjer je z drugimi zapornicami morala opravljati težka fizična dela. Skrajna ponižanja in nečloveške razmere je premagovala z značilnim humorjem. Sozapornicam je pomagala reševati njihov položaj s pisanjem in pošiljanjem pritožb. Nikoli ji niso pokazali obtožnice in tudi odpu-stnice ni dobila. Takrat so lahko z ljudmi počeli, kar so hoteli. Zaradi neke pritožbe, ld je bila kasneje umaknjena, so jo iz Fredrenga premestili v zapor Ljubljanskega okrajnega sodišča. Januarja 1950 so jo premestili v Škof}o Loko, kjer se je pridružila jetnicam, s katerimi je bila prej Ljuba Prenner leta 1946 1ŠBRUC ob 90. obletnici rojstva In 20. obletnici njene smrti i skupaj v Ferdrengu. Nekaj tednov je bila zaprta tudi v Brestanici. Po desetih mesecih zapora se je 1. maja 1950 vrnila domov. Bila je brez službe. Zaradi finančne stiske sta morali s sestro prodati liišo staršev v Slovenj Gradcu. Leta brez advokature so jo zaznamovala z zagrenjenostjo in žalostjo. Preživljala se je kot navaden pisar po različnih odvetniških pisarnah. Želela je nazaj lastno advokaturo. Pisala je prošnje zanjo in na zavrnjene odgovarjala s pritožbami na različne instance. Med drugim je pisala Lidiji Šen-tjurc (članici CK KPJ) in Jožetu Vilfanu (vlada FNRJ). Šele čez štiri leta je dosegla, da so jo spet vpisali v imenik odvetnikov. Odprla je odvetniško pisarno. Njena posebna stroka je bilo kazensko zagovorništvo. Blestela je po svojih razpravah, ki so bile primer strokovne izmenjave mnenj. Svoj poklic je zavzeto opravljala do upokojitve leta 1975. Pokopana je v družinskem grobu v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Leta 1997, ob 90. obletnici njenega rojstva in 20. obletnici smrti, je Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec pripravil razstavo in izdal knjižico Dr. Ljuba Prenner (1906-19//), ki so jo napisale Brigita Rapuc, Helena Horvat in Polona Kekec. V njej so prikazale njeno življenje in literarno ustvarjanje, poleg mnogih dokumentarnih slik pa so objavile tudi bibliografijo o njej. Pisateljica Kot pisateljica je Ljuba Prenner manj znana, čeprav je že leta 1939 izšel njen roman Neznani storilec, ld velja za prvi pravi slovenski žanrski Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 kriminalni roman. Leta 1954 je napisala libreto Prešeren - Slovo od mladosti, to je prvo in edino opero o Francetu Prešernu. V njeni literarni zapuščini so pred leti našli roman Bruc, ki ga je Prennerjeva podnaslovila Roman neznanega slovenskega študenta. Napisala ga je pred več kot sedemdesetimi leti. Letos ga je objavila založba Cardonis iz Slovenj Gradca. Besedilo je jezikovno uredil in dodelal Andrej Makuc, obširno spremno besedo pa je na- pisala zgodovinarka in etnologij-nja Brigita Rajšter, ki je najboljša poznavalka Ljube Prenner. Bruc je avtobiografski roman, kar je avtorica pokazala že z ini-cialkami glavne osebe Lojzeta Pečolerja, ki s prvoosebno pripovedjo opravi inventuro svojega otroštva, mladostnega časa, predvsem pa osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja ter prvega študijskega leta, to je brucovstva, ki se je (začasno) klavrno končalo. V romanu so brezkompromisno prikazani odnosi v družini, iskanje poti ter poskusi pobega iz družbene utesnjenosti v iskanje svobode, ki pa se kot vedno izkaže za iluzijo, ljubezenske preizkušnje v času spolnega dozorevanja in čutnost. Besedilo prinaša tudi podobe iz prve svetovne vojne, doživljanje vojne v zaledju, pogosto z očmi otroka, kar je redkost v slovenski literaturi. Roman se ne konča v brezbrižnosti, brezizhodnosti in v obupu, ampak se junak spravi s sabo in svetom, saj je trdno odločen, da bo neuspešno šolanje nadaljeval uspešneje. (H ki ste praznovali z nami na 12. gala koncertu! 12. rojstni dan Radia Ognjišče bo v torek, 28. novembra. Rojstnodnevna sveta maša ob 12h v kapeli zavoda sv. Stanislava. Dobrodošli v Šentvidu! Na sliki utrinek z 12. gala koncerta: Štajerski plesi in Folklorna skupina^Tine Rožanc Vi ill\ \J RADIO OGNJIŠČE 41 Podčetrtek (220 m) je obmejno središčno naselje z gručastim trškim jedrom, ki leži v ozki stranski dolini in na njenih pobočjih med f- i. mejno reko Sotlo ter vzhodnimi pobočji gozdnate • c Rudnice. Je središče občine Podčetrtek in pokrajine Srednje Sotelsko. Na vzpetini nad krajem se dviga grad Podčetrtek, ki se prvič omenja že v 13., današnjo podobo pa je dobil v 18. stoletju. Ob gradu se razteza gozdni rezervat lipe in črnega gabra. Pod gradom je ob slikoviti soteski potoka zgrajena župnijska cerkev sv. Lovrenca. V neposredni bližini jedra naselja so znane Terme Olimia. Na nedavnem tekmovanju »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, ki je potekalo v Novi Gorici, sta se odlično odrezala tako Olimje, ki je v kategoriji izletniških krajev za-t ' sedlo 1. mesto, kot tudi Podčetrtek, ki je v kategoriji izrazito turističnih krajev zasedel 3. mesto. Slovensko ime po Četrtku Podčetrtek je staro naselje, ki je bilo različno poimenovano. V arhivih so ga zasledili v začetku 11. stoletja. Pod imenom Lonsperch so kraj omenjali v letih 1016 do 1213, pozneje se je pojavljal kot Lontsperch, Landspre-ch, Landsperg in Landsberg, dokler se ni razvilo ime Windisch Landsberg. Tako so ga imenovali tudi med drugo svetovno vojno. Slovensko ime je dobil po četrtem dnevu v tednu, ko je pod graj-| skim gospostvom potekal v trgu sodnijski in tržni j dan. Ime izvira iz dveh besed po in četrtek. i Grad Podčetrtek Zemljiška posest teh krajev je i bila v srednjem veku v lasti savinjskega krajišnika M grofa Viljema in njegove žene Heme Pilštanjske. , % Po grofovi smrti se je grofica umaknila v samo-I J? stan. Svoje posesti je podarila ženskemu samosta-y*j nu v Krki. Po njeni smrti je posest prešla v krško »«j škofijo. Ko so Ogri leta 1441 ogrozili deželo, je ■ — krški škof Johann izročil grad Podčetrtek cesarju ■d Frideriku IV. V letih od 1479 do 1490 je bil grad " ~ v lasti ogrske vojske. V velikem kmečkem uporu leta 1515 so grad zavzeli kmetje. Leta 15 27 je postal oskrbnik gradu Hans Tatten-ijšv bach. Že leta 1567 je grad dobil v zakup njegov sin [f^;. - Sigmund, leta 1612 pa so ga Tattenbachi kupili in mu gospodovali do obsodbe zarotnika Erazma Tat-[jSijl tenbacha. Erazma so v Gradcu leta 1671 obglavili V in celotno posest Tattenbachov zaplenili. Attemsi so grad obdržali vse do konca druge sve-tovne vojne. Po letu 1945 je grad postal splošna ljudska last; postopoma so ga popolnoma izropali. Rešili v so le nekaj umetnin, ki jih hrani Posavski muzej v 3 Brežicah. Grad je nato še nekajkrat menjal gospo-^jd ■ darja, v njem so bila stanovanja in zasebna kurja farma. Po znanem potresu na Kozjanskem leta 1974 je zavod za spomeniško varstvo v Celju obnovil njegovo streho, domači investitorji pa so pozidali del porušene vzhodne stene, popravili zunanje oporno obzidje, na najbolj ogroženih mestih obnovili streho, uredili odtoke meteorne vode... Sedaj je stavba v zasebni lasti. Mogočni rumeni grad je prava pokrajinska in zgodovinska znamenitost. Nenadomestljiva bo škoda, če bo še naprej propadal, kajti njegove izgube nihče nikoli več ne bi mogel nadomestiti. Najstarejša lekarna v Sloveniji Najstarejša k F JjSj lekarna v Sloveniji je v Olimju, ki je tri i kilome- ■> ^ i tre n pol oddaljeno od Podčetrtka. Še preden so ■ < BL prišli v Olimje pavlinci, je tu že stal grad, ki ga je J J I | | | § leta 1550 dal zgraditi Hans Tattenbach na mestu BI LjjHBr- - ® * § Čokoladnica Olimje Dvorec Olimje, v katerem je bil samostan pavlincev Najstarejša lekarna v Sloveniji Dlv.VIORKMUJA • 4~/XI • iS. novemberSi NASIPI. Grad Podčetrtek poslikani. Slika na stropupredsta- " vlja stvarjenje narave. Na desni in ^^^B^^KŠ^Mp^ levi strani vhodnih lekarniških M^HH^Hwi^i^ vrat sta naslikana brata Kozma in Damijan, zavetnika zdravnikov, ^ lekarnarjev in bolnikov. Kozma drži v rokah lekarniški lonec, Da- HH^K ' ' mij an stekleničko, z levico pa kaže EHEH^^K tiL «. ■* proti freskam na steni Na teh so HHHH^^HHHI biblični motivi od stvaritve zdravil ^^^^^^ do Kristusa kot zdravnika in slavni zdravniki od Eskulapa do lekarnarja Paracelsusa. Pavlinci so v samostanu tudi učili vse do njego- ve odprave leta 1782. Sledil je zasilni pouk, dokler R^^HpH ni začela leta 1822 delovati šola. V tej seje mudil ^^^Tpl tudi Anton Martin Slomšek, ko je obiskal svo-L jega nekdanjega učitelja in dobrotnika Jakoba I Prašnikarja, župnika v Olimju, in ostal čez pjgMfci J H, počitnice pri njem. Pomagal je tudi učiti. mL Tu je bral svojo novo mašo leta 1824. JgiJj ■l Po odpravi samostana je postal HnHSHS ^Bk njegov lastnik najprej Štajerski ver- ^^^^ ski sklad, leta 1805 pa je grad prišel 8S f^.'* ^^r v roke grofov Attemsov. Že tedaj sta ' ^ bila grad in cerkev v slabem stanju. Re- 3jp9KH| šila ju je temeljita sanacija, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Restavrirana je bila tudi WH| notranjost lekarne in po prvotnih načrtih BBgPfflEl urejena okolica gradu. Zeliščarsko dejavnost BKJ^^p/ pavlincev danes nadaljujejo minoriti. BiHj, Terme Olimia, praznik za telo in dušo HHij Vodni vrelci so v te kraje že pred štirimi sto- HHRwia letji privabljali zdravja željne obiskovalce, danes pa so Terme Olimia priljubljen cilj tudi za tiste, ki si želijo več kot le blagodej-nih učinkov termalne vode. V Wellness centru Termalija poleg klasič- nih masaž, refleksnih masaž stopal, tajskih in HnMpSfB tui-ne masaže izvajajo tudi izvirno masažo Hig|££jyP olimia s kombinacijo različnih tehnik, ki lo- HMffijL kalno, refleksno in energijsko vpliva na telo. I^HHI! Posebnost so tudi masaže pantai luar in her- Terme Olimia bal z vročimi sadno-zeliščnimi žigi. Odlično počutje omogočajo raznovrstne kopeli, ki jih cehc in pospeši prekrvitev vezivnega tkiva, v posebni vodni postelji lahko doživite v čo- Po čiščenju kože sledi masaža telesa z milno koladi, chardonnayju, algah, hranilnem olju, peno. Učinek je takojšen: čista, gladka koža maslu iz kozjega mleka, in turška kopel ham- in sprostitev... Redni obiski hamama niso le mam. Ta čudoviti orientalski obred, s katerim razvajanje, z njimi si krepimo zdravje! Poleg razvajate vse svoje čute, je pravo doživetje za celovite wellness ponudbe z najsodobnejšim telo in dušo. Ob vstopu prejmete PESTEMAL, in največjim svetom savn, odličnih storitev za ruto, v katero ovijete telo, obujete NALIN ali lepoto, izzivov za adrenalinska vodna dožive- lesene cokle in vstopite v parno kopel ali po- tja in možnosti rekreacije, doživetja bogatijo lijete telo s toplo vodo, ki jo zajemate s tasom bližnje naravne in kulturne znamenitosti ter oziroma bakrenim lončkom. Od glave do peta privlačnosti izletniškega in kmečkega turiz- oplaknjeni s toplo vodo ležete na GOEBBECK, ma z domačimi specialitetami in pristnimi ogreto mizo, ki ste jo pred tem pogrnili z via- virštajnskimi vini. Ogleda vredna je tudi bli- žno ruto, da se sprostijo mišice in odprejo žnja Čokoladnica Olimje, kjer vsak skupini, kožne pore. K vsakemu obisku hamama sodi ki se prej napove, predstavijo njeno zgodovi- peeling telesa s posebno rokavico KESE. Pri no in kratek opis čokolade in pralinejev. Na tem se odstrani zgornji, odmrli sloj kožnih koncu jih pogostijo s čokoladico. IB Leta 1675je bila samostanu prizida-na cerkev, nato pa leta 1766 še kapela sv. Frančiška Zlati oltar v baročni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju leta 1208 zgrajene utrdbe. Leta 1663 so grad preuredili v samostan za pavlince iz hrvaške Lepoglave. Kaj kmalu so začeli graditi cerkev, ki je bila dokončana leta 1675. V cerkev Marijinega vnebovzetja so prihajali tudi romarji in verniki iz okoliških krajev in občudovali slike v njeni notranjosti, še posebej v kapeli sv. Frančiška Ksaverija, ki je bila prizidana leta 1766. Poslikal jo je Anton Lerchingen. Zanimiv je prizor zdravljenja in motivi iz ljudskega življenja. Cerkvena oprema je kvalitetna, omembe vreden pa je največji na slovenskem Štajerskem ohranjeni »zlati« oltar. Redovna pravila pavlincev so predpisovala, da mora imeti vsak samostan bolniško sobo za menihe. V Olimju so menihi poskrbeli še za lekarno in zdravila. Lekarniški prostor so uredili v pritličju obrambnega stolpa. Na sliki iz leta 1681 je videti ob grajskem poslopju dva velika vrtova, kjer so gojili zdravilne rastline. Nad lekarniškim vhodom in okni so izreki iz Sirahove knjige, strop in oboki pa so Vir: www.slovenia.info,www.podcetrtek.si RECENZIJE Razsežnosti branja i. Karantanija Dr. Meta Grosman, redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in romanistiko FF, se že dolgo poglablja v branje. Zbornik Razsežnosti branja predstavlja povzetek njenega znanstvenega dela na tem področju. Delo je razdeljeno na tri poglavja. Prvo nosi naslov O branju in pismenosti. V osrednjem poglavju Bralna značka - vir branja po lastnem izboru poudarja, da je samo branje po lastnem izboru pot do zanimanja za branje. V poglavju Književnost in branje v medkulturnem prostoru piše, da je ni strah, da bi bila slovenščina ogrožena. Pod naslovom Kakšno besedilo beremo, ko beremo književni prevod je ob delu Marka Tvvaina Prigode Huckleberryja Finna razgrnila problematiko prevajanja. Spremno besedo je napisala Tilka Jamnik Bolečina drugega Sophia Pogled na bolečino drugega je zadnja knjiga leta 2004 umrle Susan Sontag, ene najvidnejših ameriških intelektualk. V njej skoraj tri desetletja po kultnem delu O fotografiji znova razmišlja o moči in vlogi medijskih podob, zlasti dokumentarnih in vojnih fotografij, o spremembah v percepciji realnosti ter o dojemanju vojne in trpljenja. Prevajalka in avtorica spremne besede je Seta Knop. Na poti v moderno ; INZ Napoti v moderno zgodovinarja dr. Jurija Perov-ška je prva knjiga v novi zbirki Razpoznavanja, ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino. Knjiga posega tako v evropski kot v slovenski kontekst, s tem daje primerjava liberalizma v Evropi z liberalizmom na Slovenskem izvedena skozi razčlembo pogledov, ki sta jih oblikovala v socialnem in nacionalnem vprašanju v 19. in 20. stoletju. Pogledi slovenskega liberalizma na socialno in nacionalno problematiko so posebej obravnavani v okviru posameznih obdobij slovenske novejše zgodovine, še posebej njegovi pogledi na katolicizem in komunizem, predstavljeni pa sta še liberalna politika ob ustanovitvi enotne vseslovenske liberalne stranke - Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918 in politična misel ob spremljanju druge svetovne vojne v letih 1939-1945. Evangelij po Judi Založba Rokus Založba Rokus je izdala tudi drugo knjigo, ki je izšla v ZDA na temo t. i. izgubljenega evangelija 44 oziroma Evangelija po Judi. Medtem ko je prva prikazala napeto zgodbo odkrivanja starodavnega kodeksa, ki so ga našli v egiptovski puščavi, z njim dolga leta barantali prekupčevalci s starinami, s čimer so ga precej uničili, je v drugi knjigi Evangelij po Judi predstavljeno celotno besedilo, ki so ga strokovnjaki lahko prebrali z močno poškodovanega papirusa. Besedilu so dodani štirje komentarji znanih svetovnih strokovnjakov za Sveto pismo, stare kodekse in gnosticizem. Najdeni evangelij je bilo besedilo gnostikov, posebne sekte zgodnjih kristjanov, ki so si Kristusa razlagali precej drugače, kot to velja za kristjane. Po njihovi interpretaciji je Jezus sam določil Juda Iškarijota, da ga je »izdal« (izročil) oblastem, da so ga križali. Kronika 3. Zveza zgodovinskih društev Izšla j e 3. številka Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Objavljenih je osem prispevkov: Senožeče in Prem - nenavadni trški naselbini na t. i. Kraških gospostvih (Boris Goleč), Telegraphe Officiel, uradni časnik Ilirskih provinc: načrti in resničnost (Anthony Gaudil-lere), »Na straneh ilustriranih časnikov se pred nami razprostira svet«. Nemška ilustrirana publicistika na Spodnjem Štajerskem v 19. in 20. stoletju (Petra Kramberger), O ženitni ponudbi ljubljanskega odvetnika hčerki trgovca Seuniga (Peter Vodopivec), »Z eno nogo na poti v krtovo deželo«. Umik civilnega prebivalstva iz Goriške v avgustu 1916 (Kaja Širok), Pletarske šole v Sloveniji (Maja Lozar Štamcar), Prostitucija v Ljubljani v prvih treh desetletjih 20. stoletja (Branka Grošelj), Ormož kot turistično mesto med obema svetovnima vojnama (Zdenka Kresnik). Budov nauk Založba Mladinska knjiga Stvari, kot so je tehtno napisano delo o budizmu, ki sodobnemu zahodnjaku na prijazen način pojasni razlike med budizmom Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 in krščanstvom, očrta tri budistične poti (Hinajana, Mahajana, Vadžrajana), temeljne zakone in resnice (darma, samsara, štiri plemenite resnice, sočutje, modrost...), nato pa se posveti »praktični« hoji po budistični poti in uporabi nauka v življenju. Budove globoke modrosti je zapisal eden izmed na Zahodu najbolj znanih budističnih mojstrov, resnični lama Ole Nydahi, ki mu je uspelo na razumljiv način prikazati tisočletja staro bogastvo budističnih naukov. Kaj je budizem? Katere možnosti je svojim sodobnikom ponujal Buda, da bi zlomil zastarele predstave? Kako lahko sodobni človek svoja vsakdanja veselja in skrbi v službi, družini in partnerskem odnosu izrabi za svoj duhovni razvoj? Dokumenti revolucije * Deseta knjiga Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji v času druge svetovne vojne (sedem knjig je izšlo pod naslovom Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji) je dodatek k objavljenim dokumentom v prejšnjih devetih knjigah. Nove dokumente so arhivarji našli v osebnih fondih in zbirkah revolucionarjev, nekatere pa tudi med podrobnejšimi pregledi arhivov. Knjiga ima 632 strani, v njej pa je objavljenih 141 dokumentov, večinoma iz leta 1942, ki tako rekoč vsi po vrsti pripovedujejo le eno zgodbo: kako so komunisti med okupacijo dežele organizirali komunistično revolucijo. Pod zaporedno številko 19 je objavljeno tudi razvpito pismo, ki ga je Edvard Kardelj 1. oktobra 1942 pisal Ivanu Mačku, komandantu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, v katerem mu daje podrobna navodila, kaj naj partizani počno. Med drugim: »Belo gardo uničujete neusmiljeno. Ne oklevajte in ne popuščajte /.../ Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce i. t. d. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove.« Pri vsakem dokumentu je natančno navedeno, kje in pod kakšnimi oznakami se nahaja. Knjiga je opremljena s številnimi opombami. Arhiv Slovenije DOKUMENTI 3 KR0NIK£5ž k n i i g a r n a Demokracija VELIKA JESENSKA AKCIJA USPEŠNICI Državna ureditev Republike Slovenije Ustava Združenih držav Amerike Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, s pojasnili Tadej Dubrovnik Obseg: 376 strani, format: 17x24,5 cm, trda vezava Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Poleg besedila najpomembnejših predpisov s področja državne ureditve, organov oblasti, človekovih pravic, volitev in referendumov ter ustavnega sodstva daje tudi pregled nad postopkom pred ustavnim sodiščem in nekaterimi njegovimi odločitvami. Knjiga je opremljena tudi z vzorci vlog pred ustavnim sodiščem in z uvodnimi pojasnili prof. dr. Rafaela Cijana, mag. Jurija Toplaka in Tadeja Dubrovnika. Raud Ciian luni TnpUk Tadci Dubrovnik DRŽAVNA UREDITEV Republike Slovenije Klemen I MU in Jurij Toplak Ustava Združenih držav Amerike pobili Avtor: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Obseg:144 strani. Format: 11x 16 cm. Trda vezava Ustava ZDA je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu, saj je rabila kot podlaga številnim piscem ustav in mednarodnih dokumentov. Interpretacijo ameriške ustave, še posebno tisto od ameriškega vrhovnega sodišča, študirajo pravni strokovnjaki po vsem svetu in neredko rabi kot pripomoček pri interpretiranju ustav drugih držav, tudi slovenske. Navsezadnje seje na podlagi te ustave v ZDA izoblikovala ena najstabilnejših demokratičnih oblik vladavine z zavidljivo stopnjo spoštovanja človekovih pravic. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih je fenomen ameriške ustave vredno študirati in raziskovati. Knjiga vsebuje prvi prevod ameriške ustave, ki je delo mag. Klemena Jakliča. Prevod je opremljen tudi z razlagalnimi pojasnili v obliki opomb. Poleg slovenskega prevoda ameriške ustave knjiga vsebuje obširno uvodno poglavje mag. Jurija Toplaka, v katerem je predstavljen nastanek ameriške ustave ter njene najpomembnejše značilnosti in načela. Akcijska ponudba velja do 21. decembra 2006 oz do razprodaje zalog. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene vevtlh so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem teiaju 1 EUR ~ 239,64 SIT. □ Naročam komplet knjig Ustava Združenih držav Amerike in Državna ureditev Republike Slovenije število izvodov: Ime in priimek (¡me podjetja):__Datum naročila:_ Datum rojstva (samo fizične osebe):_ Ulica:___Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):_ Kraj, poštna št.:_ Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. www.demokracija.si/knjigarna Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Škocjanskejameinpark Lucija Horvat, foto: D. Mladenovič/STO, arhiv Demokracije Konec novembra bo minilo dvajset let, ko so bile Škocjanske jame vpisane na seznam Unescove svetovne kulture in naravne dediščine. Od tedaj so postavljene ob bok Galapagosu, Mount Everestu in drugim naravnim spomenikom. dovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine še posebej zavarovani z zakonom. Turistične in raziskovalne poti v jamah predstavljajo svojevrstno tehniško dediščino Slovenije. Nekatere od teh poti so bile izklesane že v 19. stoletju, večina pa v začetku 20. stoletja. Varovana kulturna krajina Pokrajinski park Škocjanske jame je bil z zakonom ustanovljen leta 1996. Namen njegove ustanovitve je ohranjanje in raziskovanje izjemnih geomorfoloških, geoloških, hidroloških znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti, kulturne krajine ter zagotavljanje možnosti za razvoj lokalnega prebivalstva. Po vpisu Škocjanskih jam na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je bil leta 1999 Park Škocjanske jame vpisan na seznam znamenitosti Ramsarske konvencije kot prvo podzemno mokrišče. Leta 2004 je bil sprejet še v program Človek in biosfera. Od leta 1998 je Park Škocjanske jame del območja Alpske konvencije, podpisane leta 1991 v Salzburgu. HS Pari na na ark Škocjanske jame, edina slovenska znamenitost Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine, je jubilej zaznamoval s slovesnostjo, ki je potekala prejšnji petek v Kosovelovemu domu v Sežani. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske nacionalne komisije Unesca Milan Orožen Adamič, ki je tudi predsednik sveta pokrajinskega parka. Škocjanske jame so bile na seznam Unescove svetovne dediščine vpisane 28. novembra 1986. Tako so bile postavljene ob bok Grand Canyonu, koralnim grebenom, Galapagosu, Mount Everestu in drugim znamenitostim svetovnega pomena. Park je s slovesnostjo želel opozoriti na pomen naravnih vrednot skozi čas, še posebej vzajemne povezanosti človeka in narave na Krasu ter pomen ohranjanja 46 izjemnega naravnega in kulturnega bogastva za prihodnje rodove. Obnavlja se učna pot Pokra jinski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem krasu, in je del tako imenovanega Divaškega krasa. Ob letošnji 20. obletnici vpisa na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je bila konec oktobra na sedežu Unesca v Parizu odprta razstava o Škocjanskih jamah. V parku ta čas med drugim obnavljajo učno pot ob Škocjanskih jamah ter poti in infrastrukturo v sami jami. Več milijonov let stare jame, skozi katere teče reka Reka, ki imajo 5,8 kilometra dolg izjemno razvejen sistem jamskih rovov si je lani ogledalo kar 90.000 turistov. Globina najnižje točke znaša 209 metrov. Škocjanske jame se lahko pohvalijo z enkratno zastopano- stjo rastlinstva in živalstva. Ožje zavarovano območje parka meri 413 hektarjev in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in sotesko Reke do mostu v Škofijah, vplivno območje parka pa je 45.000 hektarjev. Zaradi posebne naravne, kulturne, zgo- Geografdr. Milan Orožen Adamič Ponvice v Škocjanskih jamah Demokracija ■ 471x1 • 23. november 2006 KULTURA Smrekarjeve nagrade Napovednik dogodkov Nagrado Hinka Smrekarja za leto 2006 prejme Alenka Sottler za ilustracije v knjigi Pepelka Jacoba in Wilhelma Grimma. Dobitnika Smrekaijevih plaket sta Zvonko Čoh in Kostja Gatnik, Smrekarje-va priznanja so si prislužili Milan Erič, Aleksander Brezlan in Ana Zavadlav, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo pa slikarka Marjanca Jemec Božič. Nagrade so podelili ob odprtju razstave 7. slovenskega bienala ilustracije (SBI) v Galeriji Cankarjevega doma. Alen- llustratorka Alenka Sottler V sklopu prireditev ob 250. obletnici rojstva slovenskega dramatika, pesnika in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta je v Slovenski matici potekala razprava na temo Linhartovo izročilo. O njem je govoril slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik Janko Kos. Govoril je o učinku razsvetljenskih idej na slovensko kulturo. V katero strujo razsvedjenstva bi lahko uvrstili Linharta, obstajajo različne razlage. Po tezi, da je odklanjal krščanstvo, bi bil Linhart lahko zagovornik leve, skrajne, ateistične stru-je razsvetljenstva, glede na to, da je bil na začetku zelo zagret za razsvetljeni absolutizem, pa bi ga lahko uvrstili med zmerne razsvetljence, ki sicer priznavajo teizem, je razložil Kos. Linhart je leta 1781 objavil pesniško zbirko v nemščini Cvetje s Kranjskega. Na konec zbirke je umestil sestavek o uporabnosti naravne filozofije, ki danes velja za uradni začetek razsvedjenstva na Slovenskem. Z Linhartom so v slovensko zavest prešle osrednje ideje razsvetljenstva, med njimi tolerantnost, delitev oblasti, priznavanje človekovih pravic in svoboščin ter suverenost ljudstva. Linhart je živel ka Sotder je s Pepelko nadgradila svoj dosedanji likovni izraz, bogat s slikarskimi strukturami in plastično učinkujočimi oblikami. Po zaslugi virtuoznega obvladovanja tehnike klasične tempere umetnica dosega čarobno izrazno moč, ki ohranja arhaičnost pravljice, stopnjuje njeno poetičnost in ji hkrati daje virtualni izraz. Ilustracije Sottlerjeve so prilagojene formatu knjige ter so polnokrvne umetnine, zanimive za otroke in odrasle, je zapisano v obrazložitvi nagrade. Plaketo Hinka Smrekarja za leto 2006 si je akademski slikar Zvonko Čoh prislužil za ilustracije An-dersenove pravljice Bedak Jurček Za Čohove ilustracije sta značilna barvitost in humor. Kot je zapisala žirija, sta posebnosti njegovega ilustratorskega izraza domiselno karikirani pravljični junaki in slikovita prizorišča. L. H. Anton Tomaž Linhart v prelomnem času in je tudi sam veliko pripomogel, da se je premik naprej zgodil tudi na intelektualni ravni. Bil je enciklopedična osebnost, saj se je različnih področij loteval tako študijsko kot ustvarjalno. K temu, da se je Linhart zapisal raz-svetljenstvu, so veliko pripomogli ljudje, s katerimi seje družil, najprej je bil to Žiga Zois, veliko pa so nanj vplivali tudi prostozidarji. Prireditve ob 250. obletnici Linhartovega rojstva se bodo začele 9. decembra, ko bodo v Radovljici odprli Linhartov muzej. Osrednja proslava bo v radovljiški Linhartovi dvorani 10. decembra, na Linhartov rojstni dan 11. decembra pa mu bodo v Ljubljani na Streliški ulici odkrili spominsko ploščo. Poklonili se mu bodo tudi na Navju. L. H. ČETRTEK, 23. n.2006_ 17.00 Narodni muzej Slovenije: Muzejska čajanka: 0 občutenju, v prenesenem in dobesednem pomenu, koliščarjev izpred petih tisočletij - predavanje dr. Petra Turka 19.30 SNG Drama: R. Schimmelpfennig: Ženska od prej 19.30 MGL: N. LaBute: Prašiča debela 20.00 Gledališče za otroke in mlade: Ephraim Kishon: Bil je škrjanec; gostovanje Špas teatra PETEK, 24.11.2006_ 17.00 Dvorec Betnava pri Mariboru: Slovesno odprtje prenovljene stalne razstave o verski ter splošni družbeni in kulturni dediščini mariborske (nad)škofije »Betnava Historia Lavantina« z novim naslovom: »Verska, socialna in kulturna dediščina mariborske nadškofije«. Razstavo so prenovili arhivisti Nadškofijskega arhiva Maribor v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Odprl jo bo dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof in metropolitter državni sekretar kulturnega ministrstva Silvester Gaberšček. 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije 19.30 Šentjakobsko gledališče: J. Jacobs, W. Casey: Briljantina - muzikal 20.00 Gledališče za otroke in mlade: Ephraim Kishon: Bil je škrjanec; gostovanje Špas teatra SOBOTA, 25. n. 2006_ 19.30 Šentjakobsko gledališče: J. Jacobs, W. Casey: Briljantina - muzikal 20.15 Cankarjev dom: Tinkara Kovač -pop, rok. Pevka bo na koncertu premierno predstavila svoj novi album. NEDELJA, 26.11.2006_ 19.30 MGL: J. Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret - muzikal PONEDELJEK, 27. n.2006 19.00 Cankarjev dom: Refleksije sodobnih scenskih umetnosti 20.00 Cankarjev dom: Camerata Salzburg (Avstrija) - klasična glasba. Slogovno prepoznavnost ansambla je v začetkih delovanja izoblikoval sloviti umetniški vodja Sandor Vegh. TOREK, 28. ii. 2006_ 19.30 MGL: Boris A. Novak: Lipicanci gredo v Strasbourg 20.00 MGL: Vita Mavric: Hrepenenja - šansoni. Znana šansonjerka in gledališka ustvarjalka Vita Mavric bo predstavila devet skladb skladatelja Kurta VVeilla. SREDA, 29.11.2006_ 19.00 Knjižnica Bežigrad: Dr. Nada Rotovnik-Kozjek: Gibanje in prehrana - nuja ali prisila sodobnega časa 27.00 KUD France Prešeren: Niko Herdieckerhoff (Nemčija): Cellolitis - glasbeni performans ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Linhartovo izročilo RADIC7 ZELEIMI VAL 93.1 & 97.D Mhz Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 47 FILM Casino Royale Monika Maljevič V najnovejšem filmu o slavnemu agentu 007 bomo spoznali njegove začetke. Čeprav je neizkušen, se Bond z dvema uspešnima atentatoma izkaže in si prisluži naziv 007. M ednarodni bankir Le Chiffre prireja turnir pokra, kar pa je le maska za financiranje teroristov. Bond ga pri tem namerava ustaviti, a se še ne zaveda, kakšne karte Le Chiffre skriva v rokavu. Zaplet glavne junake vrže v vrtoglavi vrtinec divje akcije, strasti in prevar. Casino Royale, enaindvajseta pustolovščina Jamesa Bonda v najuspešnejši franšizi v filmski zgodovini, se vrača z Danielom Craigom v glavni vlogi. Temelji na prvem romanu lana Fleminga, v katerem je predstavil najboljšega tajnega agenta vseh časov in je izšel leta 1953. Casino Royale spremlja zgodnejšo kariero Jamesa Bonda. Njegova prva misija ga pripelje do Le Chiffra (Mads Mikkelsen), bankirja svetovnih teroristov. Da bi mu stopil na prste in uničil teroristično mrežo, ga mora Bond premagati v igri pokra v igralnici Casino Royale. Bondu sprva ni všeč, ker mu delež denarja za igro dostavi predstavnica finančnega ministrstva Vesper Lynd (Eva Green), ki naj bi tudi pazila na vladni denar. A ko Bond in Vesper preživita več smrtonosnih napadov Le Chiffra in njegovih pribočnikov, se med njima razvije privlačnost, ki ju privede v še večjo nevarnost in botruje dogodkom, ki bodo za vedno zaznamovali Bondovo življenje. V filmu se pojavi novi aston martin DBS (v posebni različici »casino ice«, ki ne bo naprodaj do leta 2007) skupaj z Bondovim najljubšim astonom martinom DB5. Bond razkrije tudi recept za svoj najljubši martini, imenovan The Vesper. Novi Bond z glavno vlogo se Daniel Craig pridružuje elitni skupini igralcev, ki so nosili brezhiben in po meri ukrojen smoking najslavnejšega supervohuna Casino Royale Režija: Martin Campbell Scenarij: Neal Purvis, Robert Wade in Paul Haggis po romanu lana Fleminga Produkcija: Anthony Waye, Callum McDougall, Barbara Broccoli Igrajo: Daniel Craig, Eva Green, Mads Mikkelsen, Judi Dench, Cateri-na Murino, Jeffrey Wright, Giancarlo Giannini, Simon Abkarien Premiera: 23.11.2006 Distribucija: Continental Film Jamesa Bonda. Dolgoletna pro-ducenta Bondove franšize Michael G. Wilson in Barbara Bro-ccoli ga opisujeta kot »tipičnega britanskega igralca svoje generacije«. Craig pravi, da je bil počaščen, ko so ga prosili, naj igra legendarnega agenta MI6, Casino Royale pa ga je posebej pritegnil zaradi čustvene kompleksnosti scenarija in zaradi načina, kako se lik razvije skozi film. »V tem filmu je James Bond temačnejši, kajti kot takšnega ga je lan Fleming prvotno opisal,« pravi igralec. »Začnemo prav na začetku Bondove kariere, ko še ni izurjen in utrjen. Je samotar in nerad se zapleta z ljudmi. A med filmom postaja bolj prefinjen.« Med dolgotrajnim iskanjem glavnega igralca za 21. del fenome-nalno uspešne franšize sta si Broc-colijeva in Wilson pomagala s preizkušenim in pristnim pristopom. »Na avdicijah so morah igralci odigrati prizor iz filma Iz Rusije z ljubeznijo, ko Bond spozna Tatjano Romanovo,« pravi Wilson. »V tem prizoru je vse, kar morate vedeti o potencialnem Bondu - drama, romanca in akcija.« Craig je po mnenju Broccoli-veje brezhibno opravil preizkus. »Takoj ko smo ga spoznali, je bilo jasno, da je Daniel pravi za Jamesa Bonda. Je karizmatičen, vsestransko nadarjen in privlačen. Vloga je velik izziv, vendar nam je dokazal, da je neverjetni Bond.« Craig je ravno snemal v Baltimoru, ko je izvedel, da je dobil tako zaželeno vlogo. »Bil sem sam, zato sem šel kar sam na pijačo, da bi proslavil. Seveda nisem mogel v baru začeti razlagati ljudem: Veste, jaz sem James Bond. Verjetno bi me vrgli ven ali pa poklicali v bolnišnico, naj me pridejo iskat.« 13 Demokracija ■ 47/xi ■ 23. november 2006 Časnik, ki te pote; S prenovljeno podobo postajamo sodobnejši, preglednejši in vsebinsko bogatejši. Našo pregovorno kritičnost, pronicljivost in tehtnost boste prepoznali na prav vseh straneh. Teh bo več, saj smo jim dodali nove tematske snopiče, obstoječe pa nadgradili. Sad vsestranske prenove je torej tu: pregleden časnik, ki vas bo v hipu potegnil vase. prenovljen.vecer.com AVTOMOBILIZEM 5 o Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Tekst ¡n foto: Žiga Colja, SAGA Institute odziven volan. Hkrati pa to ostaja družinski, lahko tudi individualni avtomobil, s katerim se lahko vsak dan napotite v službo. Važen je videz Neki italijanski predstavnik avtomobilske industrije je nekoč v intervjuju odkrito dejal, da ga zanima le to, kako je avto videti. Če kakovost izdelave ne dosega standardov konkurence, to ni nikakršen problem. Pri Alfi Romeu bodo zatrdili, da so njihovi avtomobili pojem kakovosti in vzdržljivosti. In povsem resno bodo trdili, da so tisti časi že zdavnaj mimo. Pa ni še povsem tako. Romanska strast je zelo nepredvidljiva stvar. Spomnite se samo Romea in Julije. A v primeru alfe 159 sportwagon seje strast odlično obnesla. Čudovite linije, napeti boki, maska kot globoki dekolte Sofije Loren. Ja, tu je tudi malce erotike. Reflektorske luči, z doplačilom biksenonske, so brez steklenega pokrova in ne bi mogle biti čudovitejše. Tudi zadnji del Alfa 159 sportwagon 1,9JTD-M 16V distinctive Italijani si že od nekdaj prizadevajo, da bi naredili BMW serije 3 'made in Italy'. Zdaj so z alfo 159 prepričani, da ga imajo. In v modelski različici sportwagon je vse tisto, kar bi si morda želeli od športne kombi-limuzine. Všečna oblika, ne preveč prostornosti podrejen prtljažnik in zmogljiv dizelski motor. Najboljša izbira od vseh petih motornih različic smo si izbrali tistega z 1,9 litra delovne prostornine, kajti 2,4-litrski dizel je zavoljo teže nad prednjo osjo preslab kompromis za vozne lastnosti. Od nekdaj so alfe v sebi združevale čudovito ravnotežje moči, lepote in razburljivega upravljanja. In ta nova 159 ni nobena izjema. Pa še bolj dorasla je svoji nalogi kot katera koli alfa do sedaj. A za tem ne stoji samo cela tovarna, temveč koncem Fiat, ki mu ta blagovna znamka tudi pripada. Je pa res, da komaj čakamo, da bi videli, potipali in vozili kakšno dirkalno različico modela 159. Najuspešnejši časi Alfine zavezanosti dirkam so bili v okviru prvenstva britanskih turnih avtomobilov. A ti časi so že zdavnaj mimo, kar pa še ne pomeni, da v modelu 159 ni športnosti. Italijani so mislili tako na podvozje, kratke hode menjalnika, celo na TEHNIČNI PODATKI ALFA 159 SPORTWAGON 1,9 JTD-M 16V vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1910 moč v kW (KM) pri vrt/min 110(150) pri 4000 največji navor v Nm pri vrt./min 320 pri 2000 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4660 x 1830 x 1420 medosna razdalja v mm 2700 prtljažnik v litrih 405 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1535 (430) največja hitrost v km/h 210 pospešek 0-100 km/h v s 9,4 poraba (po normah ........8,"i/4,8/6,0 poraba na testu v ¡/100 km 9,2 cena voziia v Sif......................................6,719.000 AVTOMOBILIZEM biser. Zmogljivosti s takšnim agregatom, ki razpolaga s 150 konjskimi močmi, so ravno pravšnje. Končna hitrost 210 km/h, pospešek z mesta do 100 km/h pa traja dobrih devet sekund. Za to je delno zaslužen tudi šeststo-penjski ročni menjalnik z dobro preračunanimi razmerji Nikakor pa ne smemo pozabiti na 320 Nm navora, ki je pravzaprav tisto, kar poganja prednji kolesL Če je bila latinska strast vodilo pri oblikovanju, naj vsi 'latin loverji' počakajo, da pade mrak in si ogledajo notranjost. Si predstavljate, da vas ta lepa armaturna plošča in rdeča svetloba pozdravita vsakič, ko sedete za volan? Ali trije števci na sredinski konzoli, ki je rahlo zavihana proti vozniku? V bež tkanino oblečeni sedeži so sicer lepi, a so magnet za vso drobno svinjarijo. Kar kupite si še prenosni mini sesalec. Sicer pa, če kupujete alfo, res ne smete biti dlakocepski. Tu je lepota v funkciji praktičnosti. Vprašajte punce. Če ta alfa še ni bavarska trojka, potem na srečo to velja tudi za ceno. Šest milijonov in pol stane v tej konfiguraciji. Za individualnost je še veliko možnosti na seznamu z dodatno opremo, tresenja gum, ki se je pojavljalo pri testnem vozilu, pa na srečo ne dobite kot del standardne opreme. Predvsem pa, pripravite se na dolgo razmerje. Prve ne pozabiš nikoli. Alfa namreč ni eden tistih avtomobilov, v katerega se zaljubiš ali ga sovražiš. Alfo preprosto morate ljubiti. Ne verjamete? Jaz tudi nisem. IB avtomobila ni nikakršen mrtvaški voz, temveč poosebljena lepota. Manj točk si zasluži le pri praktičnosti, saj se zadnja šipa hitro uma-že in nakladalni rob prtljažnika je izredno visok Kolesa so 17-palčna s štirinajstimi naperami iz lahke litine. Na preizkušanju pasivne varnosti so alfi prisodili štiri zvezdice. Za doplačilo si lahko omislite celo kolenski airbag na osnovo šestih zračnih blazin, ki so tu serijsko. Še ena posebnost krasi to lepotico. Poseben sistem se sproža v primeru, kadar zaviranje z motorjem na spolzki podlagi povzroči zdrs pogonskih koles. Praktično na snegu in mokri cesti. Boljši Časi Nova doba za alfe je bila tisti trenutek, ko so v tovarni odpravili težave z zanesljivostjo in prva v tej novi dobi je bila alfa 156, predhodnica tega modela. Če ste pripravljeni prezreti kakovost izdelave, je ena stvar kot na dlani. Alfa je začetnica razvoja motorjev s skupnim vodom in ta je pravi Novici SSANGYONG ACTV0N Skoraj zaprepadeno spremljajo naključni opazovalci obliko najnovejšega predstavnika v razredu majhnih SUV-vozil. Za nekakšno oblikovno revolucijo je tokrat poskrbel korejski Ssan-gYong z novim modelom actyon. Za 'akcijsko' naravnan vsakdanjik. Osnovna cena je s petimi milijoni tolarjev za bencinski model z 2,3-litrskim agregatom celo ugodna, s štirikolesnim pogonom in reduktorjem pa zna actyon priiesti tudi na kakšen klanec. Na neki način novinec predstavlja naslednika modela korando, z zelo samosvojim oblikovanjem pa združuje terensko ter kupejevsko podobo. BLUE&ME Z naraščanjem elektronike in modernih ter modnih prenosnih naprav, ki jih vlačimo po svojih žepih, se vse pogosteje pojavljajo potrebe po tem, da bi vse to lahko brez večjih težav uporabljali tudi v svojih jeklenih konjičkih. Dnevno namreč preživimo v povprečju več kot eno uro za volanom in zakaj ne bi bila takrat olajšana uporaba teh napravic. V prvi vrsti s tem povečamo varnost, poleg tega pa boljša povezljivost pomeni več zabave in večje možnosti uporabe. Fiat in Microsoft sta združila svoje moči in predstavila zanimiv dodatek, imenovan Blue&Me, ki ga že lahko naročite v fiatu grande punto, novem ducatu in alfi romeu 159, kasneje pa bo to mogoče še pri drugih modelih skupine. Naprava vključuje napredni prostoročni sistem s prepoznavanjem glasu, kar bistveno poveča varnost pri vožnji, saj rok dejansko ni treba umikati z volana. Sistem ima tudi USB-priključek v predalu za rokavice in je združljiv z vsemi sodobnimi prenosnimi predvajalniki glasbe ali USB-pomnilniki. Pri slovenskem uvozniku so reklamno ponudili fiat grande punto Blue&Me z začetno ceno 2,656.000 SIT. SPSŠB Ljubljana 55 ^^E D N JA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA BEŽIGRAD LJUBLJANA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpisujemo v programe: SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88 - prometni tehnik (PTI) - voznik - učitelj vožnje - pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat. Demokracija • 47/XI • 23. november 2 51 ZDRAVJE ali očal izjemno težak. Kontaktna korekcija vida je veliko boljši način za izboljšanje vida. Kontaktne leče se vstavljajo direktno na ro-ženico, njihovo nošenje pa pomeni zelo majhno tveganje nepopravljivih posledic - če jih seveda nosimo po navodilih okulista. Nočne leče Metodo zdravljenja kratkovidnosti s pomočjo posebnih, za plin prepustnih leč imenujemo ortokeratologija. Pacient si vstavi takšne leče zvečer in jih pusti v očeh čez noč, zjutraj pa jih odstrani in nato brez leč in očal dobro vidi ves dan. Sodobne or-tokeratološke leče lahko popravijo kratkovidnost do dioptrije šest, včasih celo sedem. Optični sistem očesa namreč zelo spominja na fotoaparat in za dober vid je potrebno, da se podoba dobro odslika na mrežnici, podobno kot se slika vtisne na film fotoaparata. To omogočata dve glavni leči očesa: roženica in očesna leča. Roženica je prozorni del prednje površine očesa nad zenico, prek katerega svetloba pada v oko. Očesna leča leži v notranjosti očesa, njena optična moč pa je približno dvakrat manjša od optične moči roženice. Pri kratkovidnosti slika ne pade na mrežnico, ampak pred njo, kar privede do tega, da možgani vidijo motno, netočno sliko. Ko si kratkoviden človek vstavi or-tokeratološko lečo, le-ta ponoči spremeni obliko roženice tako, da je njena optična površina bolj ploska. Ko si pacient zjutraj lečo odstrani, roženica ohrani novo obliko, slika spet pada na mrežnico in pacient dobro vidi. Zaradi takšnega rezultata ortokeratolo-ška metoda zdravljenja kratkovidnosti po učinku spominja na kirurški poseg, razlika je le v tem, da je učinek te metode začasen. Po nekaj dneh brez ortokeratoloških leč roženica namreč spet pridobi prejšnjo obliko in pacient spet vidi tako slabo, kot pred uporabo leč. Z ortokeratološkimi lečami se torej ne bomo znebili rednega nošenja kontaktnih leč, toda če smo z rezultati teh leč nezadovoljni, jih preprosto nehamo vstavljati. Izbira leč naj bo natančna iz bira ortokeratoloških leč ni pre- Dober vid je dragocenost. Kako izboljšati vid Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Pogosto se tega, kako dober je kruh, zavemo šele takrat, ko ga zmanjka. Podobno je tudi z vidom - šele ko nenadoma ne vidimo več dobro, ugotovimo, kako pomemben je dober vid. Dober vid je pogosto celo pogoj za nekatere poklice, vsekakor pa nošenje leč in očal prinaša precej težav oziroma odpovedovanja, še posebej otrokom. Različne metode Obstajajo različne metode, s katerimi lahko izboljšamo očesne pomanjkljivosti, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in staro-vidnost. Najbolj razširjen način izboljšanja vida so seveda očala. Njihova najboljša lastnost je, da ne pomenijo nobenega tveganja za zdravje oči, vendar pa imajo vrsto pomanjkljivosti: ne ustavljajo razvoja kratkovidnosti, zmanjšu- Ortokeratološke leče se vstavljajo zvečer. jejo sliko na mrežnici in omejujejo vidno polje. Pacientu dajejo samo občutek dobrega vida, kakršnega ima človek brez motenj vida. Poleg tega očala pritiskajo na nos in ušesa, ob mrzlem vremenu se neprijetno rosijo, poleg tega jih je precej lahko izgubiti. Z operacijo do boljšega vida Še en način izboljšanja vida, posebej to velja za kratkovidnost, so refrakcijske operacije, s pomočjo katerih se človek reši očal in kontaktnih leč, vendar pri tem tvega pojav komplikacij. Po takšni operaciji se lahko kratkovidnost spet pojavi. Če se operacija ne posreči, je izbor ustreznih kontaktnih leč 52 Demokracija ■ ura ■ i\ november 2006 ZDRAVJE prosta in pri tem mora pomagati zdravnik okulist, ki ga mora pacient nekajkrat obiskati ter ustrezno meriti in preizkušati leče. Ortokeratološke leče se lahko nosijo zelo dolgo, in če zanje primerno skrbimo, lahko vzdržijo dve do štiri leta. Vzdrževanje takšnih leč je preprostejše in cenejše kot vzdrževanje mehkih leč. Leče se vstavljajo za čez noč, zjutraj pa se odstranijo in dober vid se ohrani do večera ali celo do večera naslednjega dne. Po obdobju stabilizacije, ki traja navadno dva do tri mesece, leč ni več treba vstavljati vsako noč. Režim nošenja navadno ugotovi vsak pacient zase. Na kontrolo in posvet o kvaliteti leč in stanju oči je priporočljivo priti vsaj dvakrat letno, prav tako kot pri običajnih kontaktnih lečah. Tveganje pri nošenju pravilno izbranih ortokeratoloških leč je enako ali podobno kot tveganje pri nošenju običajnih, trdih ali mehkih, kontaktnih leč. Pri navadni kontaktni korekciji vida je ro-ženica z lečo pokrita dve tretjini dneva in počiva ponoči, medtem ko je pri nošenju ortokeratoloških leč obratno. Oko je tako veliko bolj sproščeno in diha ter se tudi nemoteno vlaži s solzami. Dobro za otroke Ortokeratolo- ška korekcija vida pride v poštev tudi pri kratkovidnih otrocih, saj lahko celo ustavi nadaljnji razvoj kratkovidnosti. Operacije oči pri otrocih oziroma mladostnikih do 18. oziroma 20. leta ne pridejo v poštev, zato jim preostanejo le očala ali navadne kontaktne leče. Slednjih majhni otroci ne morejo nositi, ker si pri vsakodnevnih šolskih in prostočasnih aktivnostih lahko poškodujejo oči. Otroci so navadno veliko bolj telesno aktivni kot odrasli, zato jih nošenje očal oziroma navadnih kon- taktnih leč pri tem lahko ovira. Nošenje ortokeratoloških leč je za otroke veliko primernejše, saj ponavadi prenočujejo doma in uporabo nočnih leč lahko nadzorujejo starši, ki pri kakršnih koli težavah lahko pravočasno poiščejo ustrezno pomoč. Če operacija ne uspe Nošenje ortokeratoloških leč je primerno tudi za poklice, pri katerih je nošenje kontaktnih leč ali očal povezano z velikim tveganjem ali pa je nasploh prepovedano: za pilote, gasilce, športnike, gradbenike ali pri aktivnostih, kot so smučanje, hoja v hribe, plavanje. Orto-keratološka metoda zdravljenja kratkovidnosti se lahko predpiše tudi pacientom, ki se pripravljajo na kirurško zdravljenje kratkovidnosti - tako lahko poskusijo, kako bodo videli po operaciji. Po operaciji, ki ni tako uspešna, kot so predvidevali, pa ortokeratološke leče lahko popravijo manjše nepravilnosti. V takšnem primeru jih lahko predpišejo tudi za dnevno nošenje. IH Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 Očala lahko izgubimo ali razbijemo. A hvpoGroup AlPEADRIA MenkomYj Ali'1»"'-- Telekom^ Slovenije Sloveniji Tele komv5 Dolgoletni predsednik NZS je kljub vsemu dobil zaupnico za svoj peti mandat. S figo v žepu Lovro Kastelic, foto: Gregor Pohleven Na izredni skupščini Nogometne zveze Slovenije je aktualni predsednik Rudi Zavrl zlahka ubranil svoj peti mandat. Izkazalo pa se je, da je vnovični Simičev protinapad potekal s figami v žepih. uspelo močneje ali pa učinkoviteje pritisniti na glavne akterje in jim dokazati domnevnih finančnih malverzacij, ki naj bi bile tudi najmočnejše orožje v rokah t. i. opozicije. Prav tako mu prva moža NZS še do danes nista odgovorila na vprašanje, koliko denarja sta v zadnjem obdobju prejela iz naslova evropskih delegatskih taks. Predsednik mariborske MNZ Franc Kangler je ostro zažugal večini delegatov, ki so na zadnji skupščini potrdili zaključni račun, 1. del Generalni sekretar NZS Dane Jošt, ki je na dolgo in široko razpredal o zaključnem računu za leto 2005, ni pa povedal, zakaj so se pojavile razlike med zaključnim računom in finančnim poročilom, ki je bilo oddano Ajpesu, je vendarle priznal, da je bila »določena napaka narejena, ker vse od leta 1998 IO NZS ni potrjeval zaključnega računa«. Kljub temu je dobro naoljen volilni stroj uspešno opravil svoje delo in ohranil Rudija Zavrla na položaju predsednika NZS, ki bo tako lahko nemoteno deloval še v svojem petem in bržkone zadnjem predsedniškem mandatu. Domnevne nepravilnosti Ko je bilo že vsega konec, je Dane Jošt povabil »vodjo opozicije« Ivana Simiča na pijačo. Predsednik MNZ Ljubljana Ivan Simič je povabilo z veseljem sprejel in pripomnil: »Dane, končno ti je uspelo predstaviti zaključni račun tako, kot je treba!« Oba sta se ob tem hudo- mušno nasmehnila in odvihrala na zasluženo pijačo. Je pa vsaj smešno, če že ne čudno, da prvemu dacarju Slovenije Ivanu Simiču ni Zlatko Zahovič na strani „opozicije' ID |AA n DV A «Sij 1. kanal Obala ■ S23 • kabelski sistem v Kopru DNEVNIK TV PRIMORKA Od ponedeljka do petka ob 20.00 54 Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 ŠPORT čeprav ni bilo revizijskega poročila. »Razlika med revizorjevim poročilom in revizijskim poročilom je namreč ogromna!« Delegati se s takšnimi »malenkostmi« tedaj niso ukvarjali ... Potrdili so tudi Zavrlovo zavajanje, da je bilo poslovanje NZS transparentno. Drago Mlakar iz MNZ Maribor je bržkone tudi v imenu Zlatka Za-hoviča, ki je kot delegat prav tako sodeloval, a se ni oglašal, dejal, da Zavrl igralcem ni povedal za razlike med bruto- in netozneski, zaradi katerih so bile tudi kasnejše razlike v akontacijah. Davčna inšpekcija je namreč leta 2004 odkrila vrsto nepravilnosti, ki jih je NZS zagrešila še v času slovenske nogometne pravljice. 477 milijonov tolarjev nagrad je očitno povzročilo kar nekaj različnih interpretacij, ki so posledično - kot neplačani oziroma premalo plačani davki - pripomogle k nastalim razlikam, zaradi česar je vpletena tudi nič kriva »zlata generacija«. Zatohlo nogometno ozračje Slovensko nogometno ozračje je že dalj časa precej zatohlo. Uspeha zlate generacije - čudežna nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu - sta bila Dane Jošt, generalni sekretar NZS Zavrlov nasprotnik Ivan Simič predvsem pesek v oči, ki je še za naslednjih nekaj let zameglil slovensko nogometno realnost, v kateri je zavladala popolna kriza nogometnih vsebin in morale. Krizo nogometnih vsebin in morale pa je - kako šokantno - še dodatno poglobila prav slovenska nogometna pravljica z začetka novega tisočletja. Trend netranspa-rentnega in samozadostnega tran-zicijskega poslovanja se je namreč nadaljeval tudi po silovitem uspehu Katančeve čete. Vendar z eno razliko... Katančeva četa, ki se je vsega najboljšega naučila še v času rajnke jugoslovanske lige, je namreč s svojimi uspehi dodobra napolnila krovno nogometno hišo (NZS) in iz nje napravila goro denarja, ki se je nakopičila iz Uefinih in Fifinih neusahljivih izvirov. Rudiju Zavrlu je pri tem vendarle treba priznati in tudi čestitati, da je s to gmoto denarja (skoraj milijarda) posloval skrajno varčno in skrbno. NZS pa se je predvsem zaradi tega nakopičenega denarja oddaljila od lastne (nogometne) substance - klubov oziroma Združenja nogometnih ligašev. Pastorek proti mačehi Medtem ko na eni strani t. i. baza (bazen ustvarjanja prihodnjih igralcev) životari in se postopoma razkraja, se na drugi NZS bohoti in postavlja z neznanskimi vsotami. Združenje nogometnih ligašev je nekakšen pastorek NZS, ki stalno nekaj hoče, nerga, komajda črkuje, je neposlušen, rad bi se postavil na lastne noge, pa tega ne zna ali ne zmore. Pastorek je torej hudo reven, njegova mačeha NZS pa prebogata. Takšen kontrast ni še nikoli prinesel nič dobrega. Vsakdo pa, ki je na stranskem tiru, želi čim prej spodnesti tistega, ki ga zavira in ovira. Prej ali slej je moralo počiti -revež se je uprl bogatinu, pastorek mačehi -, začela se je nogometna revolucija. Boj za nogometno hišo (bogastvo), člansko moštvo (slava) in nič več. Šlo je torej za bogastvo in slavo ... Na eni strani se je bojevala »kontinuiteta«, ki ji že sedemnajsto leto predseduje Rudi Zavrl, na drugi pa »opozicija« s tiho podporo pomladnikov in glasno nogometnih igralcev zlate generacije (Udovič, Zaho-vič, Rudonja, Pavlin ...). IB Zmanjkuje denarja Esad Babačič Težkih časov Uniona Olimpije ni videti konca. Neznani pokrovitelji, ki bi morali poravnati dolgove iz preteklosti, očitno ne dobijo zelene luči politike. Če se bo igra slepih miši nadaljevala, se zna ponoviti nogometna zgodba, ki je močno osiromašila šport v prestolnici. Še dobro, da se je našel energični Gašper Okorn, ki mu uspeva motivirati brezvoljne igralce, s katerimi pa ne more delati čudežev. Gostovanje v Malagi je pokazalo, da so fantje skrajno nabrušeni in osredinjeni na igro. Kot sem napovedal, je Marko Milič v tem moštvu veliko več kot kapetan: njegove motivacijske sposobnosti prihajajo čedalje bolj do izraza, ponaša pa se tudi z borbenostjo, ki so se je nalezli tudi mlajši igralci. Eksplozija Sandija Čebularja na tekmi proti Unicaji je bila gotovo posledica pozitivne miselnosti, ki jo sprošča klop Olimpije skupaj s kapetanom in trenerjem moštva. A nasprotniki v skupini so žal premočni, da bi lahko s takšnim kadrom iztržili kakšno zmago več. Seveda je vprašanje, kako bi bilo, če bi zelenim prizanesle poškodbe, s katerimi se otepajo vse od začetka sezone. Bi bili tako borbeni, kot so sedaj, ko nimajo kaj izgubiti? Morda pa so prav rezervisti, ki so bili prisiljeni vstopiti na najtežjih tekmah, vnesli duha, ki krasi to moštvo. Prihod novega športnega direktorja, ki ima nedvomno poštene namene, za zdaj še ni prinesel sadov. Morda mu na poti stoji njegov nadrejeni, ki je najbolj vesel skrivalnic. Proračun usiha kot v najboljših časih Cerkniškega jezera, ker niti sam direktor ne ve, kdo so fiktivni sponzorji, ki so dali svojo besedo. Tako kot vsi ljubitelji košarke, ki jih pri nas ne manjka, sem tudi sam sit tega, da ne vem, ali bomo čez leta sedeli v prazni dvorani in gledali nekakšne nadomestke za to, čemur smo nekoč rekli ponos slovenske košarke. Bo ta dvorana nova ali ne, je tako vseeno. Najprej potrebujemo močno Olimpijo, šele potem se lahko pogovarjamo o novi dvorani. Enako velja za ljubljanski nogomet, ki je tako globoko, da ga ne more rešiti noben stadion. Nočem trditi, da v prestolnici ne potrebujemo pravega nogometnega igrišča, toda najprej je treba poskrbeti, da bodo na njem velike tekme. Prav v teh dneh smo se spominjali časov, ko je bila naša nogometna reprezentanca magnet za množice in ko je vesoljna Slovenija verjela, da je nogomet najpomembnejša postranska reč na svetu. Ko gledamo tiste neverjetne prizore iz Kijeva in Bukarešte, se nam zmeraj bolj dozdeva, da takšnih prizorov ne bomo več deležni. Ali pač? Demokracija ■ 47/xi ■ 23. november 2006 55 bol a gibanje Trosta so prav hitro odpustili s psihiatrije, čeprav izvedenec meni, da ima paranoidno shizofrenijo. Kar sam naj poišče pomoč Bogdan Sajovic, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Obtoženec, kije po mnenju psihiatra hudo duševno bolan in nevaren za okolico, je prost odkorakal s sodišča. Položili so mu le na srce, naj se gre čim prej sam zdravit. Z oprostilno sodbo na prvi stopnji se je končala obtožba, ki je tridesetletnega Ervina Trosta iz Drobtincev obtoževala ropa in nasilništva. Zadeva še ni pravnomočna, kajti tožilstvo napoveduje pritožbo. Letos poleti se je Trost znašel v priporu, ker so mu očitali, daje februarja letos v lokalu v Stogovcih premlatil Štefana Verbana. Med mlatenjem naj bi bil tudi zahteval, da mu Verban plača trideset tisoč tolarjev, ker naj bi bil poškodoval Trostov avtomobil. Verban je v strahu izvlekel sedemdeset tisočakov, obtoženi pa mu jih je izpulil iz rok in zbasal v žep. V isti vasi naj bi bil na dvorišče hiše zvabil tudi soseda Branka Koreniča, ga zagrabil za vrat, podrl na tla, ga davil in mu grozil s smrtjo. Na sodišču pa so se začele nizati drugačne zgodbe. Priča Verban, ki naj bi bil oropan, je nenadoma spremenil svoje pričevanje in rekel, naj bi bil sam kriv vse kolobocije. Res naj bi bil poškodoval Trostov avtomobil in tako na neki način povzročil zaplet. Trdil je, da sta z obtoženim pravzaprav prijatelja. Glede Koreniča pa je dejal, da je imel težave s Trostom predvsem zato, ker naj bi bil Korenič ljubosumen, češ da ima njegova žena s Trostom ljubezensko zvezo. Enkrat Že moril Korenič se je medtem iz naselja že odselil, menda iz strahu pred Trostom, ki naj bi ga v okolici imenovali »strah in trepet Apaške doline«. Obtoženi je trdil, da ne ve, zakaj so mu dali tak vzdevek, saj naj ne bi bil nasilen. Po drugi strani pa je na sodišče priromalo pismo vodstva krajevne skupnosti Stogovci, ki zatrjuje, da se ljudje Trosta pre- V Apačah so se Trosta bali. prosto bojijo in se ne upajo prijaviti njegovih dejanj, ker naj bi jim bil grozil s smrtjo. Lahko bi se reklo, da je njihova bojazen upravičena, kajti pred petimi leti je Trost umoril svojega nečaka. Umorjeni je bil pripadnik policije, torej ne nemočna žrtev. Trost je tedaj dejanje priznal, a zaradi njegovega duševnega stanja mu niso izrekli zaporne kazni. Zanj so izrekli ukrep psihiatričnega zdravljenja zaprtega tipa, s katerega pa so ga očitno prav hitro odpustili. Na zadnjem sojenju se je oglasil tudi izvedenec psihiater in za obtoženca postavil hudo diagnozo. Trost naj bi namreč trpel za paranoidno shizofrenijo in bil kot tak na prostosti zelo nevaren za okolico. Izvedenec je predlagal nujno namestitev v ustrezno ustanovo. Sodišče pa je, kot smo že zapisali, obtoženca izpustilo, sodnikmujele položil na srce, naj si poišče zdravniško pomoč, se izogiba konfliktov in podobne dobre nasvete. Paranoidni shizofrenik, kakor ga je označil sodni izvedenec, je tako na prostosti z medlim upanjem sodišča, da bo morda le poiskal ustrezno zdravniško pomoč. Medtem Trost zaradi neupravičenega pripora snuje odškodninsko tožbo proti državi, ki naj bi bila po besedah njegovega pravnega zastopnika kar velika. Kdo pa bo plačal odškodnino, če bo Trost spet koga ubil ali hudo poškodoval? Stroka, sodišče ali pa bo spet prišlo le do tarnanja, češ da tega ni nihče pričakoval? 19 56 Demokracija • 47/xi ■ 23. november 2006 I lonolj Kar je staro, je šarmantno! To vsekakor drži, ko se izbira najprivlačnejši moški pod soncem. Revija People je tako za najbolj seksi živečega moškega na svetu že drugo leto zapored imenovala igralca Georgea Clooneyja. p Zvezdnik filmov Daleč od oči, Od mraka do zore, Siriana ^fij^ in drugih se je tako pridru- jfiJ^ žil Bradu Pittu, ki so ga prav ( tako že dvakrat ovenčali z istim naslovom. «Za Brada, ki je bil najbolj seksi že dvakrat, bo to težko spoznanje, saj se je na naslov najbrž že navadil. Sedaj sva izenačena, zato ga ne bom več mogel zbadati, da je dvakrat najbolj seksi moški. Imel pa bom kar nekaj dela, saj se bom moral pojavljati na veliko prireditvah, podeljeni trak, ki ga moram nositi, pa me spravlja v pravo zadrego,« se je pošalil Clooney. Clooney in Pitt pa nista edina, ki sta naslov prejela po dvakrat, saj se je pred leti z njim dvakrat okitil tudi Richard Gere. Izpoved »bivšega« Hollywoodski igralec Ben Affleck, nekdanji zaročenec latino lepotice Jennifer Lopez, je spregovoril o njunem vse prej kot idealnem razmerju. Ben, ki je sedaj poročen z Jennifer Garner, s katero ima hčerko Violet, je priznal, da mu je odleglo, ko je razmerje z Lopezovo razpadlo, saj je njegovo življenje postajalo neznosno. »Nikoli se ne bi smel zaročiti z njo. Mislil sem, da sem si želel določene stvari, vendar ni bilo tako. Počutil sem se izgubljenega, dušilo me je, nesrečen sem bil. Biti v središču pozornosti vseh ta-bloidov je postalo tako napeto, da sem se moral zamisliti, kaj sploh delam v življenju,"je igralec zaupal britanski reviji Now. Ko sta bila z J. Lo par, sta bila pod nenehnim nadzorom medijev, raznih govoric in podtikanj. Ben je priznal, da je bilo nadvse izčrpavajoče. "Moral sem biti vedno nasmejan, ko so naju slikali, kar je bilo zelo naporno. Svojega življenja nisem imel več pod nadzorom in nisem več vedel, kaj naj naredim. Počutil sem se kot hrček v kletki." Igralec sije oddahnil, ko se je razšel z J. Lo. 58 Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 k n j i « a r n a Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): D Tone Kuntner: Mati Slovenija □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma □ Janez Janša: Okopi G Janez Janša: Premiki □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije D Viktor Miklavčič: Pričevanja □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne G M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti G Vasja Klavora: Predel 1809 G Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske □ Jože Dežman: Moč preživetja □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo G Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja G Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo G Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe G A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi G Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. G Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. G Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora G Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 G Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier G Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941 -1946) G Vasja Klavora: Koraki skozi meglo G Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli G Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor G Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev G Jože Žemljic: Življenje je večna borba □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: G mesečno* G 4 x letno G 2 x letno G 1 x letno (9% popust) (10% popust) (20%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: O upokojenec, □ invalid, □ brezposeln, O študent ali dijak 2.200,00 SIT / 9,18 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite 6.200,00 SIT / 25,87 EUR na naslov: 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 6.700,00 SIT / 27,95 EUR Demokracija, p.p. 4315, 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 1000 Ljubljana 2.200,00 SIT / 9,18 EUR ali na faks 01 2300661. 4.990,00 SIT / 20,82 EUR 8.500,00 SIT / 35,46 EUR Poštnino po veljavnem ceniku Pošte 4.900,00 SIT / 20,44 EUR Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. 5.500,00 SIT / 22,95 EUR Obvestilo potrošnikom: 3.906,00 SIT / 16,29 EUR Informativne cene v evrih so preračunane 6.727,00 SIT / 28,07 EUR iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju! EUR=239,64 SIT. 5.500,00 SIT / 22,95 EUR 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 990,00 SIT / 4,13 EUR 10.850,00 SIT / 45,27 EUR 4.991,00 SIT / 20,82 EUR 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 5.300,00 SIT / 22,11 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 4.449,00 SIT / 18,56 EUR 6.696,00 SIT / 27,94 EUR Ob naročilu 4.232,00 SIT / 17,65 EUR 2 (dveh) knjig: 3.840,00 SIT / 16,02 EUR darilo lonček "Demokracija" 6.460,00 SIT / 26,95 EUR 3 (treh) knjig: 4.400,00 SIT / 18,36 EUR darilo lonček + kapa "Demokracija" 3.000,00 SIT / 12,51 EUR 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 2.500,00 SIT / 10,43 EUR knjiga (po našem izboru) 2.000,00 SIT / 8,34 EUR Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: www.demokracija.si ledni k Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana TV-KULOAR Zanimiva Piramida Magična gledalka Dolgo sem se zadrževala, preden sem - verjetno med zadnjimi - namenila oceno Piramidi, prihodnjemu hitu TVS, kot jo oglašujejo. Po ogledu prvega finala med Peterletom, Pogorevcem in zmagovitim Pahorjem je oddaja zrela za prerez. Ni slaba. Vleče. Malo srbijo prsti, da bi vzeli v roke telefon in oddali svoj glas, pa se pri nas doma temu še uspešno upiramo. Očetu je všeč Erika. Navdušuje ga. Pravi, da je vedno razpoložena in dobre volje. Meni se ne zdi nič posebnega. Me pa tudi nič na njej ne moti. Pač. Moti me to, da vsakokrat, ko odprem televizor, zagledam reklamo za Eriko in Piramido. Oddaja je po svoji podobi nenavadna. Scena je ogromna in po drugi strani tako razgaljena. Gostje hodijo na oder po nekih kleteh, na tleh je vse polno ropotije, delavci na sceni pomotoma uidejo v posnetek itd. Gostje, tekmovalci in tekmovalka imajo pred seboj mi-niograjico, kot da bi se hoteli zavarovati pred njimi. Nenehno vstajajo in sedajo. Čemu? Glede na to, kako je bila oddaja napovedana - menda kot populistični udarec TVS konkurenčni POP TV -, me je rahlo presenetila dokajšnja resnost pri pripravi prispevkov. Resda so kratki, a jedro problema je zajeto, navadno pa je tema še dokaj sveža in torej v oddaji sledijo svežim dogodkom. To pomeni, da se gostje z malo zvitosti lahko pripravijo na teme v Piramidi. Prebrala sem, da je oddaja kopija hrvaške oddaje z istim imenom. Ne poznam je, zato ju ne morem primerjati. Tudi ne vem, kako si bodo sledili tekmovalci, ker pravila niso bila podrobno pojasnjena. Se pa sprašujem, če sta se že v prvem finalu kot v »človek, ne jezi se« pomerila verjetno najboljša slovenska govorca Pahor in Peterle, kaj bo ostalo na koncu. Zdi se mi, da je bila prav zadnja trojka tista, ki bi lahko bila ob koncu leta, ne pa na samem startu. A pustimo se presenetiti. Oddaja ima zaradi tekmovalne note v sebi kar nekaj napetosti, rahljajo jo pevke, ki ob klavirski spremljavi na koncu popihajo na dušo zmagovalcu. In poskrbijo za pomiritev. Ne vem pa, kakšno vlogo ima v celotni seriji poštar. Če bi Erika število glasov za posameznega kandidata prebrala, bi verjela, da na listkih res nekaj piše, tako pa do konca oddaje ne vem, kdo je komu blizu, kdo zaostaja. Morda pa vsi le blefirajo in na listkih, ki jih nosi poštar, ne piše nič. Doma smo namreč stavili, kdo bo zmagal v trojici Rebeka Dremelj, Lojze Peterle in Bernarda Jeklin. Verjeli smo, da bo zadnja Rebeka, pa ni bila. V finalni oddaji smo visoko ovrednotili Pogorevca, pa se je pokazalo, da ni bil tako visoko. Ali ne bi tudi v Piramidi tako kot recimo pri Trenjih občasno pokazali števila privržencev prvega, drugega oz. tretjega kandidata? Bilo bi bolj verodostojno. In morda bi tudi v naši družini kdaj dvignili telefon, če bi vedeli, da našemu kandidatu slabo kaže. IE Oven 21.3.-20.4. Bik 21.4.-21.5. Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. HOROSKOP Morda vas bo nekaj navdihnilo, da boste držali usta zaprta, čeprav vas bo na moč mikalo, da bi nekoga kritizirali. Konec tedna bo zelo prijeten, še posebej če boste ostali doma. V ponedeljek se zanašajte na svoj naravni šarm. Preveč dobrega je lahko čudovito - to bo vaše vodilo v tem tednu, ki vam bo prinesel večinoma le pozitivne stvari, čeprav tega morda ne boste takoj opazili. V odnosu do prijateljev se pomaknite nekoliko dlje od njih, da boste videli realno sliko. Imeli boste nekaj komunikacijskih težav, vendar jih boste premagali. Če vas bo zanimala zgodovina, se lahko konec tedna zakopljete v knjižnico in preberete kup zanimivih člankov ali kakšno knjigo. Ne delajte vtisa, da ste isevedni. Pesem Beatlov Dober dan, sonček najbolj ilustrira vaše sedanje počutje. Prva polovica tedna bo povezana z lepimi načrti, povezanimi z vašimi prijatelji. Proti koncu tedna se boste morali osredlniti na bolj poslovna vprašanja. Račun, ki ste ga pred kratkim odprli pri banki, je postal nekoristen, zato ga boste zaprli. Potrebovati boste drugačne možnosti, zato poiščite finančnega svetovalca. Ves teden boste imeli čas, da se pošteno naspite in si naberete energije. Zaupanje samemu sebi je prvi korak do uspeha. In vi ga boste imeli. Imeli boste ceio toliko energije, da boste lahko svetovali in pomagali drugim. Konec tedna samo poslušajte: neverjetno je, koliko se lahko naučite z zaprtimi usti. Nihče vas ne more obtožiti, da niste premislili. Še posebej ko se boste dobro naspali. Imeli boste občutek, da je svet zelo širok, vi pa zelo močni. Morda se boste še bolj zaljubili v osebo, s katero ste. Že tisoče let človek poskuša izvedeti tuje skrivnosti in vaša radovednost ni nič novega. V petek boste vsak trenutek odkrili nekaj novega pri sebi In pri svojem partnerju, saj se boste sprli kot še nikoli. Imejte potrpljenje. Škorpijon 23.10.-21.11. S tem da boste preskočili nekaj korakov, se boste znašli v prednosti, ampak to ne bo trajalo. Malo boste upočasnili svoje korake in vse uredili, kot je treba. Prva polovica tedna bo naporna, potem pa boste ves čas prebili z ljudmi, ki želijo biti z vami. Strelec 22.11.-20.12 Kozorog 21.12-19.1. Še nekaj koščkov sestavljanke in vse vam bo jasno. Pripravljeni boste za naslednje dejanje. Ves teden se boste trudili, da bi pomirili osebo, ki seje znašla v hudo neprijetni situaciji, čeprav je za vse to odgovorna popolnoma sama. Ko boste razlagali nekatere stvari, bodite kar se da jasni, sicer lahko pride do bolj ali manj usodnega ali pa neprijetnega nesporazuma, ki ga boste težko odpravili. Rajši se strinjajte s predlogom, ki vam je bil dan, ker drugače ne boste mogli. Vodnar 20.1.-18.2 Ribi 19.2.-20.3 Po začetni plašnosti se vam bo odprlo novo obzorje in vam prineslo veliko lepega. Kmalu se boste znašli na tankem iedu, a ga boste srečno prešli. Konec tedna boste razmišljali samo o tem, kako bi osrečili svojo družino. 60 Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI Rojstni lisi slovenske države OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) " • predstavitev zgodovinskih dejstev . kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG ITALIJANSKI FILOZOF ERNESTO INOrNI V ZMAGI NEKDANJI AMERIŠKI ATLET ALFRED PRITOK MORAVE Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke EDVARD SRŠEN I Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com AFRIŠKI POLITIK NAPAČEN SKOK KONJA AVSTRIJSKI GLEDALIŠKI REŽISER STANJE, KO JE UGLED ZMANJŠAN DELAVEC, KI UREJA PROMET POKRAJINA OB OBALI SRED0Z. TRENJE TRST PRIPADNIK LJUDSTVA KRAJ V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA IGRALEC ŽNIDARŠIČ TUJE C0LN ZA ENEGA VESLAČA MITO TREFALT NOVI SVET GESLO PRODAJA ESK0NTIRANE MENICE LJUBLJANSKA GALERIJA VDOVA PO JOHNU LENN0NU Y0K0 REKA V PREBIVALKA REKE KRATICA SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE SLOVENSKI PISATELJ STANKO SETEV KRAJ V OBČINI CELJE BOGINJA JEZE RELI VOZNIK FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR KOLORADSKI HROŠČ PEDAGOG WILHELM NIKELJ KONEC MOLITVE PREOSTANEK, PREOSTALOST ZVESTA DOMAČA ŽIVAL ALFI SLOVENSKI GEOGRAF SVETOZAR AKTINIJ PRAVNIK ELIHU RIMSKI KOMEDIOGRAF TITUS ROČNI VOZIČEK ANJA RUPEL JAP.NABIR. BISEROV BEOTIJEC, AONEC NASAD OKOLI HIŠE OSEBNI ZAIMEK NAJET DELAVEC, PLAČAN NA DAN MESTO SV. OD MOSKVE DEBEVEC DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC KONRAD ADENAUER LEVI PRITOK PADA V ITALIJI ITALIJANSKI KEMIK GIULIO HK. ULANI, GOVEDO, ONAGER, DD, ROK, NOSILA, NINA, ON, ARISTOTEL, LOG, RADIRANJE, OČIM, ADAMS, ACTON, JI, NI, ATOL, IP, DAR, CAR, POKVEKA, ICEK, EVI, TENG, NIKA, RISANICA, IJAR, ANALITIKA, ARO, AREKA, UŠ Nagrajenci 45. številke 1. nagrada: ANA tVAS, Beblerjev trg n, 1000 Ljubljana 2. nagrada: PAVEL PU$NIK, Ob gozdu 17,2382 Mislinja 3. nagrada: FANI BOŽIČ, Novi svet 9,4221 Škofja Loka Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: 3. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 1 in najpozneje do 30.11.2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, s pripisom "Nagradna križanka" Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 20.11.1752 se je rodil Leopold Layer, najpomembnejši iz družine Layerjev, ki so delovali v Kranju. Naredil je Marijo Pomagaj v cerkvi na Brezjah in freske v Marijini kapelici. > 20.11.1864 se je v Cerkljah na Gorenjskem rodil Fran Barle, utemeljitelj in organizator slovenskega gasilstva. Leta 1908 je ustanovil Slovensko gasilsko zvezo. > 21.11.1694 se je rodil francoski filozof Voltaire. Rekel je: »Politika je sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku.« > 21.11.1988 je bilo na Trgu revolucije (danes Trg republike) v Ljubljani veliko zborovanje za spoštovanje človekovih pravic, suverenost Slovenije in solidarnost z obtoženo četverico. > 21.11.1990 je slovenska skupščina zadolžila ustavno komisijo za pripravo zakona o plebiscitu. > 21.11.1990 je predsedstvo Jugoslavije razglasilo za nelegalne vse enote, ki so jih na novo oblikovali v Sloveniji, prepovedalo vpoklice, usposabljanje TO... > 22.11.1890 se je rodil Charles de Gaulle, voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja in kasnejši predsednik države. > 22.11.1988 je slovenska skupščina dala soglasje k predlogu zveznih amandmajev, ki so znova centralizirali SFR Jugoslavijo. > 22.11.1990 so v demokratično izvoljeni slovenski skupščini sprejeli sklep o razpisu referenduma za osamosvojitev Slovenije. Referendum so izvedli 23. decembra leta 1990. > 23.11.1747 seje v Trstu rodil mecen slovenske književnosti Žiga Zois. > 23.11.1964 so vatikanski osrednji uradi nehali uporabljati latinščino kot edino sredstvo komuniciranja. > 24.11.1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi. > 24.11.1946 so v Trstu ustanovili Slovensko gospodarsko združenje. > 25.11.1995 je Slovenija s podpisom pristopila k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Cefta). Članstvo v Cefti je prenehalo z vstopom v EU maja 2004. > 26.11.1607 seje rodil britanski teolog John Harvard. Vse svoje premoženje je zapustil univerzi, ki je kmalu prevzela njegovo ime in je eno najstarejši vseučilišč v ZDA. > 26.11.1800 seje na Slomu pri Ponikvi rodil mariborski škof Anton Martin Slomšek. > 26.11.1868 se je v Bočni rodil organizator slovenskega planinstva FranTominšek. > 26.11.1990 je predsedstvo Slovenije po nekajdnevnem škodljivem odlašanju zahtevalo od predsedstva Jugoslavije dostop do vse slovenske oborožitve in opreme, ki jo je JLA odvzela slovenski teritorialni obrambi. POGLED NAZAJ (OD 20.11. DO 27.11.) Cesarjeva selitev v Tokio Japonski cesar se je 26. novembra 1868 odločil, da se bo preselil v mesto Edo in ga preimenoval v Tokio. Prva japonska prestolnica je bila v starodavnem mestu Kjotu. Tokio se je najprej imenoval Edo. Sprva je bil sedež vojaške vlade, imel pa je tudi veliko zabaviščno četrt z gejšami. Padec šogunov in reforme, ki so sledile, so spremenile njegovo podobo. Hiter razvoj mesta sta zavrli dve katastrofi: potres leta 1923, ki ga je skoraj zravnal z zemljo, in ameriško bombardiranje 20 let pozneje. Ob koncu vojne je bilo 56 odstotkov Tokia porušenega, od 8 milijonov prebivalcev jih je v mestu ostalo samo tri milijone. Leta 1945 so se oblasti odločile, da ne bodo dopustile megalomanske rasti mesta, a ker niso izdelale urbanističnega načrta, se je širilo bolj ali manj nenadzorovano. Omejena je bila samo višina stavb, in sicer na 31 metrov. To je bil takrat edini varnostni ukrep, čeprav je Tokio na potresno izredno aktivnem območju. S posebno protipotresno tehniko danes v njem zidajo nebotičnike s 40 in več nadstropji. Združevanje Države SHS Med 23. in 24. novembrom 1918 je bila nočna seja Narodnega sveta v Zagrebu z udeležbo Slovencev, na kateri so razpravljali o načinu in obliki združitve Države SHS s Kraljevino Srbijo. Ton je razpravi dajal podpredsednik sveta, bosenski Srb Svetozar Pribičevič, ki se je zavzemal za takojšnjo brezpogojno združitev v eno centralizirano državo. Odločno mu je nasprotoval prvak Hrvatske kmečke ljudske stranke Stjepan Radič ... Narodni svet je izbral sedemčlanski odbor, ki je takoj izdelal napotke za združitev. V tem odboru je bil le en Slovenec, dr. Izidor Cankar. Odbor sedmerice je predlagal, da Narodni svet razglasi združitev Države SHS, ustanovljene na celotnem območju nekdanje Avstro-Ogrske s Kraljevino Srbijo in Črno goro v enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter izbere 28-članski odbor s popolnim pooblastilom za izvedbo združitve. Napotilo je določalo obseg skupnih poslov, ki naj jih prevzame državna vlada. Drugi posli naj bi ostali v pristojnosti pokrajinskih vlad. Arbitraža o Jugoslaviji Predsedujoči haaške konference o krizi v Jugoslaviji lord Peter Carrington je 20. novembra 1991 pisno zaprosil predsednika arbitražne komisije Roberta Badinterja za pravno mnenje, ali gre v primeru Jugoslavije, kot je trdila Srbija, za odcepitev republik, ki so že ali še bodo razglasile suverenost in neodvisnost od skupne države, ali gre za dezintegracijo in razpad SFRJ, kot so trdile druge republike. Po prvem stališču naj bi bila zveza tistih republik, ki bi hotele ostati v skupni državi, naslednica SFRJ, po drugem pa se nobena naslednica ne bi mogla razglasiti za edino naslednico SFRJ. Arbitražni komisiji je predsedoval predsednik francoskega ustavnega sodišča Robert Badinter, člani pa so bili predsedniki štirih ustavnih sodišč članic Evropske skupnosti. Komisija je odgovorila 8. decembra 1991. Sklenila je, »da je Socialistična federativna republika Jugoslavija v procesu razdružitve« in »da se republike, ki to želijo, medsebojno odločijo za nove zveze z demokratičnimi institucijami, ki jih same svobodno izberejo«. Od tedaj do mednarodnega priznanja teh republik ni poteklo veliko časa. 62 Demokracija ■ 47/xi ■ 23. november 200s ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. AmbrusinRomi To pismo pišem, ker so skrajno neprofesionalni slovenski mediji popolnoma izkrivili realno sliko dejanskega problema. Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši »civi-li«, večinoma z zločinsko preteklostjo. Ker je tabor dokaj na samem, je bil idealen za neke vrste azil z vso mogočo sodrgo. Zato krajani ves čas poudarjamo, da teh ljudi niso preselili zaradi njihove narodnosti - to bi bilo skrajno nepravično (!) - oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal. K razrasti le-tega je med drugim pripomogla velika oddaljenost policijske postaje. Dogodki zadnjih tednov so bili tako ukrep krajanov iz obupa, ki je sledil stopnjevanju strahu do vrha. Temeljne kulturne razlike so bile s strani vaščanov sprejete pred 40 leti, ko so se Romi trajno naselili v Suhi krajini. 'Razlike', s katerimi ti ljudje danes tako grobo kršijo zakon, še posebej tiste, ki pomenijo kršitev temeljnih človekovih pravic, niso bile in nikakor ne smejo biti sprejemljive! Z leti so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napadi na nabiralke gob, grožnje z uperjeno puško v mimo vozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjami s smrtjo ali posilstvom. Lani je policija zasegla večje število strelnega orožja in ma- mil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje. Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega, resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomilci. S tem si je nakopal maščevanje in skoraj smrt. Jožetu so na glavni cesti postavili blokado s tremi avtomobili, za njim so postavili še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim pajdašem; kaj je sledilo, vemo. Na dejstvo, da z njive zmanjka kakšna glava zelja, smo se kar navadili, nihče pa se nikoli ne bo navadil na to, da ljudem strežejo po življenju. Zelo mučno je živeti v nenehnem strahu. Če tega niste doživeli, si ne morete predstavljati, kaj se godi v človeku, ko med vožnjo ugleda uperjeno cev puške. Jaz sem jo. Občutek tesnobe je nepojmljiv. Naj ustavim? Peljem naprej? Naj kličem policijo? Ne, kaj pa če me naslednjič ustavijo? Gotovo bodo vedeli, da sem jaz klicala ... Neverjetno je, kako hitro se je slovenska policija organizirala za zavarovanje in varovanje tabora in njegovih prebivalcev. Sprašujem se, kje je bila ta javna služba tedaj, ko je padalo po Jožetovi glavi, kdo ga je varoval, kdo je varoval domove, avtomobile, njive in življenja vaščanov? Varuhu človekovih pravic vse skupaj nekako ni jasno. Ne samo da ni bil v Ambrusu, ob nepreverjenih dejstvih in opazovanju od daleč si drzne dajati pavšalne izjave in s tem grobo zavaja širšo slovensko javnost. Ali pa preprosto ne loči med etničnim sporom in bojem proti leglu kriminala. Veste, g. Hanžek, nihče od Romov ni bil napaden, nihče ubit. Napaden je bil Jože Šinkovec iz Ambrusa! Ko smo izvedeli, da bo končno prišlo do preselitve, nismo čutili zmagoslavja. Ne. Čutili smo veliko olajšanje. Zato je zadonela Zdravljica. Naj rojak, Suhokrajnčan, prost bo vsak, ne vrag zločinski, le pošten sosed naj bo mejak! Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne ustreza, je razu- mljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« znanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva. Medijem se zdi bolj problematična skrb za perjad, ki je ostala v taboru, kot Jožetovo zdravje. Močno upam, da zaradi hudih poškodb glave ne bo imel trajnih posledic, če bo preživel. Dragi bralci, ambruška zgodba je dolga več desetletij, ne nekaj tednov. Zadnjih 12 let je potekal boj za temeljno človekovo pravico - mir. Za mir, ki ga bomo končno deležni. Zal pa se še vedno bije boj - Jožetov boj za življenje. Zato, Jože, drži se! Mi smo s tabo! Bog je s tabo! Drži se! Neimenovana Ambrušanka (zaradi varnosti) Kdo izrablja Rome? Kot rojen Belokranjec kar dobro poznam sobivanje z Romi, ali kot smo jim rekli v moji mladosti -Cigani. Vik in krik, ki so ga sprožili nasprotniki nove demokratično izvoljene vlade, je dirigiran s strani tistih, ki so prvi naredili genocid nad Romi. Črnomaljci in drugi Belokranj-ci ne moremo pozabiti žalostnih dogodkov v letu 1942. Takrat so partizani oziroma komunisti zverinsko pobili 66 Romov. Poboje je vodil »komisar URBAN« oziroma Matija Dermastija, poznejši komunistični župan Ljubljane. Pobili so celotno vas Kanižarico, največ je bilo med njimi žensk in otrok, tudi dojenčki. To mi je pripovedoval takrat zelo mlad partizan, ki je moral sodelovati pri zverinskem poboju. Pri vasi Do-blička gora so jih pognali v neko drago, potem pa so jih s koli, krampi in puškinimi kopiti pobili. Opisal mi je pretresljiv prizor, ko je štiriletni fantič pokleknil pred njim in ga s sklenjenimi rokami prosil, naj ga ne ubije. Sam ga ni, je pa to storil nekdo drug. Žalostno je, da se po 64 letih, ki so potekla od teh grozljivih dogodkov, oglašajo tisti, ki so nadaljevalci iste teorije. Varuh človekovih pravic g. Hanžek bi se moral prvi pogledati v ogledalo, kajti blatenje domovine je nečastno dejanje. Problem Romov ni od danes. Nobena država, ne Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija in ne 12-letno obdobje vladanja LDS in Združene liste v samostojni Sloveniji, ni rešila romskega vprašanja. Prva vlada, ki resnično poskuša nekaj narediti, je sedanja. Minister Zver se je takoj po nastopu svoje vladne službe spoprijel s problemom v Bršljinu pri Novem mestu. Tudi takrat se je vmešal g. Hanžek. Sedanje demonstracije t. i. rešiteljev tega vprašanja pred parlamentom niso nič drugega kot bes levičarjev in anarholi-beralcev. Besni so, ker je nova vlada uspešna pri popravljanju napak in zablod njihove 12-le-tne vladavine. Zanima me, zakaj poskušajo vse prevaliti na hrbet majhne vasice Ambrus na Dolenjskem. NIHČE OD GOVORCEV ni predlagal, naj se Romi preselijo v Ljubljano. Lahko je biti človekoljub na tuj račun. Zanimivo je bilo gledati tiste, ki so demonstrirali v Ljubljani. Sami znani obrazi dveh levih, ali bolje rečeno anarholiberal-nih strank! Družbo so jim delali njihovi prijatelji, ki so leta 1991 pričakovali zlom mlade države Slovenije in vrnitev totalitarne komunistične Jugoslavije. Romi so samo orodje, v resnici jim je prav malo mar, kako živijo. Tudi Matjaža Hanžka ne brigajo državljani. Svoje delovanje je zožil na nekaj obrobnih skupin. Narod kot celota ga ne zanima. Tudi sam sem mu pred približno petimi leti pisal glede upokojencev in usklajevanja pokojnin - vlada LDS nas je pri uskladitvi leta ► 63 Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 ODZIVI IN MNENJA RADIČ 196,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA P0Š1A: radio® radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si ® RADIODMEV 97.2, 99.5, 103.7, 1Q6,2 MHZ UKV, STEREO, RDS ► 2000 dobesedno oropala; namesto 12 odstotkov smo dobili 2,5-odstotno uskladitev. Odgovoril mi je, da pozna problem, vendar ne bo reagiral. Torej ga ni brigala usoda pol milijona upokojencev, med njimi dvesto tisoč takih, ki so na robu preživetja. Seveda, takrat so bili na oblasti njegovi ultralevičarji. Takšna dvoličnost je sramota! Človek, ki uporablja dvojna merila pri obravnavi državljanov, ne more biti varuh človekovih pravic. Prav nič ga ne skrbijo prebivalci Ambrusa, Zagradca in tudi za prebivalce Bučne vasi, ki jih že pet desetletij ogrožajo Romi iz Žabjeka, mu ni mar. Nova demokratična vlada poskuša vse romske otroke spraviti v šolo, kar je edino prava pot. Poskuša jih socializirati. Romi sedaj živijo izključno od socialne pomoči, kraje in mal-tretiranja sodržavljanov. Kvazi-človekoljubi, utihnite! Alojz Dragoš, Ljubljana Varuhu človekovih pravic Kolikor mi čas dopušča, sledim razpravam o Romih pri nas. Zelo pa me skrbi, ker se jim namenja tolikšna pozornost in se jim pripisuje le pravica. Gledano z mojega stališča naj navedem, da je prav v tej skupini Slovencev največ mučenja živali, zato je treba te ljudi gledati tudi iz tega zornega kota. Prilagam le eno od neštetih sporočil, kaj vse počnejo Romi z živalmi, da o telefonskih in drugačnih sporočilih o mučenju živali niti ne govorim. Ko sem si z ekipo ogledala »Krkine« farme laboratorijskih psov pri Novem mestu, nas je Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 spremljala policija, ker smo se peljali skozi nevarno romsko naselje itd. Tudi na prijave o mučenju živali policija pri Romih ne ukrepa. Čudim se, da imajo Romi lastna zemljišča; svoje čase so se namreč zadrževali le v ciganskih vagonih in se selili iz vasi v vas, za seboj pa vlekli izmučene medvede. Zato menim, da vlada Republike Slovenije ravna povsem humano, saj jim daje vse ugodje. Priporočam pa socialnim ustanovam, naj se povežejo z Inštitutom za načrtovanje družine, ki bi na human način omejil nezaželen prirastek Romov. To je edini način, kako rešiti probleme, ki jih povzročajo. Upam, gospod Hanžek, da razumete moje stališče in moj predlog. Verjemite mi, prosim, da poznam širok krog Slovencev, ki ne podpirajo vašega stališča in jemljejo to stališče celo kot po-tuho. Zato so Romi brezobzirni, neposlušni in nesramni. Če bi podpisana imela to moč, bi Romom zakonsko prepovedala vsakršne živali, kajti tudi živali so čuteča bitja in jih je treba obravnavati humano. Upam, da vam ni žal, da februarja odhajate s tega položaja. Se boste vsaj odpočili od neneh- nega napora in skrbi, kako reševati kopico problemov. Hvala, da ste si vzeli čas za branje tega mojega dopisa. V tem pričakovanju vas lepo pozdravljam. Lea Eva Muller, Ljubljana Je zdaj volk sit? Za nami so županske volitve in strasti se razen v nekaterih primerih umirjajo. Novi župani bodo zasedli svoje stolčke in za štiri leta so preskrbljeni materialno in tudi častno. Saj župan, če je moder, še vedno nekaj velja ... Rane, ki so jih pri tem nekateri utrpeli, se počasi celijo. Kaj pa hočemo! Tako je. Za vsako vredno ali pomembno stvar se je treba truditi. Župansko mesto je nedvomno pomembno, tudi če je bitka huda in je razdejanje veliko ... A kdo bi na to pozneje še mislil? Saj smo ljudje. Saj smo v bistvu dobri. Kdo nam more kaj očitati? Taka je pač politika! Pravi politik ni tisti, ki drži besedo, temveč oni, ki zna ljudem razložiti, zakaj obljub, ki jih je dal pred volitvami, ni mogel uresničiti. To se pravi, da zna dobro govoriti. Biti okreten na vse strani. Imeti mora prijeten, nasmejan obraz, ki ljudi opogumlja, da bo vse dobro. Da pravih težav sploh ni in jih tudi ne bo ...! Če pa po naključju pridejo, jih bodo skupno rešili. Prijeten, nasmejan obraz, po možnosti lepo zobovje in še nekaj las, čeprav to ni odločilno za lep videz. Novo geslo, ki iz tega sledi, naj bi torej bilo: Imejmo se »fajn«! Zato tudi gre! Imejmo se »fajn«. Ne samo mi, temveč vsi ...Sočutje! Solidarnost! Dialog. Niti če ti nekdo strelja v glavo, ne reagiraj, da ne prizadeneš bližnjega, temveč ga povabi, da se najprej pogovorita, kdo bo koga. Če bi se pa kdo prenaglil, da bi prehitel ta dialog, je še vedo čas, da nadaljujeta na onem svetu ... Za dialog ni nikoli prepozno! Zakaj bi se torej bali Romov, če nam hodijo po glavi in delajo, kar se jim zdi? Zato, ker ni dialoga! Bodimo solidarni z njimi in jim ponudimo vse, kar je v naši moči, da se bodo dobro počutili. Zakaj jih ne bi nekateri, ki imajo denarja kot pečka, posvojili, mogoče kar na daljavo? Še lepše in človeka bolj vredno bi bilo, če bi jih povabili v svoj dom, ne pa da svoje domove ograjujejo z železnimi ograjami. Sam dialog brez dejanj namreč nič ne velja. Vrstni red je tak: kdor ima več, več lahko tudi da. Da ne bomo ostali samo pri besedah, spremenimo jih v dejanja! Naj zdaj vrli župani, ki so prišli na tak ali drugačen način do županskega mesta, dobro delajo. Naj njihove besede in dejanja kaj veljajo. Naj od dialoga preidejo k dejanjem. Naj ne bo gnojnica, ki se je polivala tu in tam ter smra-dila okolje, zaman prelita. A to je že tema za nadaljevanje ... Cilka Avsenik, Koroška Bela RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz 64 Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 TAKO MISLIM Ukrepati, ne le obtoževati! Marija Vodišek Zadnji dogodki z začasno preseljeno romsko družino Strojan iz Ivančne Gorice v Postojno so sprožili obilico nasvetov, še več pa kritik. Kritike predvsem s strani raznih »mirovnikov« in eldeesa, ki je bil na oblasti 12 let in v vsem tem času ni storil prav nič. Enake očitke lahko naslovimo na nekdanjega dolgoletnega predsednika države Milana Kučana in sedanjega Janeza Drnovška. Menda je za tako »visoke« funkcionarje, ki imajo na skrbi celotni državni aparat, reševanje romske problematike tako malenkostna zadeva, da jo prepuščajo svojim podrejenim. No, morda tudi varuhu človekovih pravic, ki pa je v času svojega »varuškega« mandata spal spanje pravičnika. Potem pa je izbruhnilo med sosedi, ki se sicer nikoli niso preveč marali. Ves svet, ne le Evropa in Slovenija, se srečuje s tem vprašanjem, ki zagotovo še dolgo ali pa nikoli ne bo rešeno v zadovoljstvo obeh strani. Vsaka vpletena stran mora pod vodstvom modrih in strpnih ljudi najti najboljšo mogočo rešitev. Mar ne bi bilo bolj pošteno, če bi Milan Kučan iz svojega urada nekdanjega predsednika (katerega je treba čim prej odpraviti), namesto daje šel politično podpirat izbrane županske kandidate, stopil v stik s sedanjimi reševalci romskega vprašanja in jim ponudil svoje »Vizionarstvo«? Kaj pa predsednik države Janez Drnovšek? Njegove ambicije so višje. On je hotel reševati svetovna vprašanja, kot je Sudan in trpinčeni Darfur. V Sudanu pa vsako tuje vmešavanje srdito odklanjajo, tudi OZN, ki se je zelo pozno odzvala na masaker, ki ga izvajajo provladne milice predsednika al Baširja. Sicer pa Afrika tako OZN kot zelo vpleteni Franci- ji upravičeno očita genocid leta 1994 v Ruandi. Bodo mednarodne preiskovalne komisije prišle do resnice in obsodile sodelavce teh zločinov? V zadnji izdaji Paris Matcha 8. nov. 2006 lahko preberemo intervju glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, ki ji preneha mandat septembra 2007, Predvideno je, da imenovano sodišče zapre svoja vrata leta 2010, še preden bodo glavni zločinci prišli pred sodišče. V intervjuju, ki ga je dala omenjenemu francoskemu tedniku, Del Pon-tejeva odkriva strahotne stvari v zvezi z genocidom v Srebrenici leta 1995, kjer je bilo v petih dneh pobitih 8.000 ljudi, tudi žensk in otrok. Celoten prevod članka bi zahteval pol Demokracije, zato samo nekaj podrobnosti iz okvirjenega dela intervjuja! Richard Holbrooke, državni podsekretar v prvi Clintonovi administraciji, je postal leta 1995 ameriški pogajalec za Bosno. Po dogovorih, ki so pripeljali do dayton-skega in ženevskega sporazuma, je morala biti na Miloševičevo zahtevo Republika srbska »očiščena« vseh enklav, pa čeprav so bile pod nadzorom OZN. V novembru 2005, na deseto obletnico Daytona, je na vprašanje novinarja bosenske tv-mreže Hayat R. Holbrooke rekel: «I was given initial instructions to sacrifice Srebrenica, Goražde and Žepa, and I felt it was wrong«. Sledi vprašanje, koga je bilo treba žrtvovati. Ali samo enklave ali tudi ljudi? Odgovor je bil: Oboje. To je ukazal Tony Lake, takratni svetovalec Billa Clintona za nacionalno varnost. Veliki liberalec Bili Clinton, ki mu danes ploska pol sveta, je hladnokrvno pustil umreti tisoče ljudi. In takih kvaziliberalcev, ki delajo domovini samo škodo, imamo tudi v Sloveniji na pretek. MEN Demokracija ■ 47/xi • 23. november 2006 65 LJUDJE Politični semafor Zaletel seje Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak se je v svojem nedavnem komentarju na temo romske problematike v Ambrusu malo zaletel, ko je za vse tamkajšnje zaplete obsodil vlado oziroma izvršilno vejo oblasti. Kot je razkril direktor ljubljanske policijske uprave Branko Slak, je policija zoper Strojanove do zdaj izdala skoraj 300 kazenskih ovadb in plačilnih nalogov, vendar je očitno zatajila sodna veja in teh postopkov ni izpeljala do konca. Dobrodošla protiutež Novinar Slovenskih novic Jadran Vatovec je v poplavi večinoma levih novinarjev s svojim uravnoteženim pristopom dobrodošla protiutež politično obarvanih oddaj. Temu se ni izneveril niti v zadnjih Trenjih, ko je dejal, da eksploziv, ki naj bi ga bili neznanci vrgli v prostore SD v Izoli, sploh ni bil namenjen SD, ampak prej prostorom SDS. Tako je razkril zamolčano dejstvo, ki bi ga v imenu objektivnosti morali razkriti že novinarji Trenj. Neuravnoteženi predsednik Grega Repovž in njegovo Društvo novinarjev Slovenije sta še enkrat dokazala, da omenjeno društvo predstavlja le en del slovenskih novinarjev. Tako so kot predavatelji na tradicionalnih dnevih novinarjev v Ankaranu nastopili le levo usmerjeni novinarji Marcel Štefančič, Boris Čibej, Bojan Veselinovič, Tanja Lesničar-Pučko, Vlado Miheljak ... Repovž je s takšno izbiro dokazal, da v resnici sodi v skrajno levo obarvani tednik, kot je Mladina. Škof slovenskega rodu Ameriški volivci so 7. novembra z 58-odstotno večino za prvo senatorko v Minnesoti v Združenih državah Amerike izvolili Amy Klo-buchar, ki je hkrati tudi prva senatorka slovenskega rodu, teden dni pozneje pa smo Slovenci dobili še eno osebo na visokem položaju v tujini. Papež Benedikt XVI. je namreč za škofa koadjutorja v argentinski škofiji Catamarca imenoval argentinskega Slovenca Luisa Ur-banca, ki je tako za Andrejem Sta-novnikom postal drugi Slovenec s škofovsko funkcijo v Argentini. Urbane se je rodil 25. julija 1958 v družini slovenskih priseljencev v Buenos Airesu. Leto dni po njegovem rojstvu se je družina preselila v mesto Trancas. Tam je najprej obiskoval ljudsko šolo, nato pa študiral naprej v malem, nato pa velikem bogoslovnem semenišču. 30. maja leta 1982 je bil posvečen v duhovnika. Po nekaj duhovniških službah ga je tukumanski nadškof poslal na nadaljnji študij v Rim, Iger je na Papeškem bibličnem inštitutu dosegel magisterij iz svetopisemskih ved. Po vrnitvi v Argentino je leta 1987 najprej postal bogoslovni profesor, leta 1996 je prevzel mesto rektorja nadškofijskega bogoslovnega semenišča, nato pa je postal še predsednik krovne organizacije vseh argentinskih katoliških bogoslovnih semenišč. A. K. Demokracija • 47/xi • 23. november 2006 NAGRADNA IGRA Z Demokracijo do novega telefoni Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 15 aparatov GSM Sony Ericsson K300i. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 5 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. decembra 2006. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokraciia.si. Rezultati žrebanj bodo objavljeni v tedniku Demokracija in na spletni strani www.demokraciia.si. ' Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. ; ► Sony Ericsson K300i: tri frekvenčna področji, bartmi grafični zaslon, vgrajen digitalni fotoaparat, snemanje video posnetkov, GPRS, MMS, QuickSham, WAP 2.0, MP3 kot zvonjer imenik s slikami Sony Ericsson tedni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Čc želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 550 SIT (2,29 €). Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Nova obzorja d. o .o, Komenskega 11, Ljubljana PISARNA NA VSAKEM KORAKU. dfflíW^^M S HSDPA UMTS kartico je vaše poslovanje bliskovito» saj omogoča najhitrejši mobilni prenos podatkov v Sloveniji. Kot da bi bili v svoji pisarni! Prav zato jo lahko zapustite z mirnimi živci, saj lahko na vsakem koraku surfate po internetu, upravljate s svojo elektronsko pošto, se kjerkoli priključite na svoj računalnik v pisarni, pregledate svoj koledar ali preprosto - poslujete! MobitelUMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij Do 1.8 Mb/s. ' HSDPA UMTS