111
Dopisi.
Iz Gorice 31. marca. —x+y. — „Slov. Narod" je prinesel ni davno dopis iz Gorice, v kterem se vladi svetuje, naj bi poklicala k primorskemu namestni-štvu za svetovalca kakega pravega Slovenca. Dopisnik je tudi — ne imenovaje ga — pripravnega moža na-svetoval, rekoč, da po tem spoznamo, ali nam hoče biti novo ministerstvo oziroma novi naš namestnik Tržaški pravičen in prijazen ali ne. Ko smo oni sestavek čitali, imeli smo ga za „pium desiderium". Veseli nas, da smo se motili. Hitreje, ko smo se zanesli, izpolnila je „Wiener Zeitg." od 28. t. m. gorečo našo željo. Vrli glavar Tominski p. g, Andr. Winkler — kajti on je neimenovani priporočenec „Narodovega" dopisnika — je imenovan c. k. namestništveni svetovalec 2. vrste v Trstu. Zdaj imamo pravega moža na pravem mestu. Slava ministerstvu za modri in pravični ta čin! Bog daj, da ne bi bil zadnji. — Glasoviti Fa-vetti, ki je zdaj opravilnik neke zavarovalne družbe Milanske, prišel je te dni pogledat Gorico. Slišim, da zahteva od tukajšnjega municipija penzijo (zdaj dobivajo samo otroci njegovi nekaj stotin podpore). Opira se F. na to, da je zdaj pomiloščen in da je toraj oživela njegova pravica do zaslužene pokojnine; ali pa, da naj mu dajo poprejšnjo službo (mestno tajništvo). V telovadnici gimnastične družbe smo slišali v nedeljo in ponedeljek streljanje z možnarji, ne vem, ali je veljalo F—i-ju ali čemu. — „Katol. politiško društvo" je imelo 29. t. m. nekak občni zbor, v kterem je predsednik dr. Dolijak poročal o svojem potovanji v Rim in o sprejemu pri sv. Očetu. Po slovenski se ni nihče oglasil, bodi, da ni bilo Slovencev v zboru, bodi, da so se že vsi slovenski udje italijanski navadili, od kar je g. predsednik v „Vaterland-u" trdil, da znajo vsi tukajšnji Slovenci laški. Čudno, da se Lahi naš jezik tako težko in neradi uč6!
Bojan pri Trstu 27. sušca. — Naši čitalnici, ki se z velikim trudom glede na tukajšnje razmere, dobro naprej pomikuje, je pristopilo tudi nekoliko vnanjih udov, med ktere morem posebno kot podpornike šteti gg.: Franceta Hafnerja iz Stare LokeinFranja Pin-tarja od sv. Duha pri Loki. Srčno hvalo jim izrekam v imenu odborovem, kar mi je tem veselejša naloga, ker sta omenjena gospoda moja rojaka.
Ivan Dolinar, društveni tajnik. Iz Koborida na Gorišk. 18. marca. (Zakas.) Močvir med Koboridom in Staraselom ima že zdaj strašne nasledke. Blizo 200 oralov travnikov in pa cesta, ki pelje iz Koborida na Laško, je pod vodo. Cujte veliko nesrečo. 16. dne t. m. odrinilo je veliko mož iz Ber-ginja v Koborid,   da bi se odtod na železnico podali«
Z njimi sta prinesla dva mladenča culice, gotovo svojih očetov, do Koborid-a, in vrnila sta se zvečer domu. Po nesreči zaideta v temni noči iz prave poti na stezo, in šla sta, kam? — v močvir, pa še vedno misleča, da hodita v vodi po cesti. Eden izmed nju je sicer srečno priplaval na drugo stran; al drugi, komaj zakliče to-varsu: „i di sem, bova kmalu na suhem" (stal je na vrbjem grmu), stopi v globoko strugo potoka Idrice, in vtone. Tovarš, ves moker, v tami se ni še zavedel, kje da je, zato pomagati nesrečnemu ni mogel. Še le danes zjutraj so ga iz vode izvlekli. — Vlada želi, čeravno ne z velikimi stroški, tukajšnje ljudstvo podpirati, da^ bi se močvir posušil, al žalibog, da ono posluša raje kacega svojeglavneža, svetom izvedenih mož se pa posmehuje. Res je, da se močvirje ne d& posušiti brez stroškov; al stroški ne bodo zavrženi, ampak^po posušenem močvirji donašali bodo dobre obresti. Ce vlada ljudi k temu delu ne prisili, vse bode zastonj. Zdramite se možje! sicer bode močvir vpri-hodnje še več ljudi z vozom in konji pokopal, in če tudi to ne, bode pa mrzlica (trešelka) na stotine ljudi v grob spravila.         Prebivalec močvirja . . . •
Iz Maribora. (Sklepi katoliško-političnega društva; konec.) — 5) Očitno izpovedamo, da nam katoliškim državljanom nikakor po volji ni, ako po-stava^ (§. 6 od 25. maja 1868 in §. 48 od 14. maja 1868) dopušča, da se šolske službe vsakemu, naj si tudi ni naše vere, podati morejo. Kje bi katoliški stariši, ako se ta postava izvršuje, poroštva imeli, da se njih otroci v pravem duhu izrede, kar vendar postava sama (§. 1 od 14. maja 1869) kot poglavitno reč pri ljudski šoli naglasa? 3) Ravno tako nam nikakor po volji ni, ako postava (§. 2 od 25. maja 1868) tirja, da posvetnemu učitelju ni treba cel6 nič v misel jemati vsega tega, kar je katoliškim kristijanom sveto in drago. S tem se pa tudi postava sama pobija; kajti v §. 1 post. od 14. maja 1869 je izrečeno, da je v ljudskih šolah poglavitna reč, mladež po navodu sv. vere čedno izrejati. Bode li mogel katehet sam v zelo malih urah na teden to dognati, ako mu učitelj v toliko urah, ki so mu odločene, ničesar ne pomaga? Slednjič tudi izrekamo, da se ne smejo v naše šole vpeljevati bukvice (berila), kakoršne so nove po duhu novih postav spisane, v kte-rih ni ne duha ne sluha ne o Bogu, ne o Kristu, ne o katol. cerkvi, ne o krščanskem življenji. Ce se otroci v šoli strahu božjega ne unamejo in čednega življenja po duhu sv. kat. cerkve ne privadijo, bolje za nje, da v šolo ne hodijo.
Srednjavas v Bohinji 24. marca. (Žive zelje Bohinjcev.) „Danes je oni dan, ko sem bil v soldate dan" — tako premišljujejo naši fantje danes, ko je bil odločen dan v pričo našega gospoda okrajnega poglavarja vložiti prošnjo za oproščenje od vojništva. Bohinjcev je letos okoli 60 v 20. letu starosti, in ti vsi so ravni in visoki ko jelka, pa zdravi ko postrv v Bohinjskem jezeru. Al planinci neradi zapuščajo svoje ljube gore. ter skrbno zahtevajo postavno oproščeni biti, ker so 1) edini sinovi očeta, ki si sam ne more nič več prislužiti, ali pa edini sinovi matere vdove; 2) po očetovi smrti edini vnuki starega očeta, ki si sam ne more nič prislužiti, ali stare matere vdove, ktera nima lastnega sina, 3) bratje popolnoma osiroščenih bratov ali sester, ali bratov, ki že stoj6 v redovni vojski ali v reservi. Tacih je tukaj dovolj , ker Bohinjci so duševno in telesno sposobni za častno vojno dolžnost. Srčni in močni se ne boje sovražnika, radi in veseli branijo svoj dom in rod; le britko se jim zdi, grenki kruh med tujci jesti in v dolgem času žalostno zamišljenim čakati, da jim srce poči. — Ali ni škoda, da naših lepih Gorencev mnogo mnogo gnoji veroneško močvirje in debrečinsko
112
pustoto; ali da tifezno bolehnih medli. Kdo bi ne bil nezadovoljen ležati v kužnih kasarnah, med tem ko hinavski, sovražni Lah čez domače meje plazi, njegove ljube oskrunja, ropa, požiga in cesarska znamenja vma-zano tepta! Že je občna želja vseh pravih Gorencev, milostljivega cesarja in vlado prositi, da se za zgornji Korotan, Tomin in okraj radoljški ustanovi svoje brambno krdelo cesarskih lovcev, kakor so „Kaiser-jager" v Tirolih". Na prihodnjem taboru v Lescah se bode ta domorodna želja na postavni poti vpričo Triglava pod milim nebom močno glasila. Tudi pritožbe zoper sekvestracijo Jelovško, — vprašanje, zakaj se k umna posestnikom krati, in prošnja, naj se že enkrat pravice v goščah Bohinjskih med Blejsko grajščino, bar. Zoisovimi fužinami in Bohinjem na tanko po pravici zagotove, bode tabor slišal. — Srčna želja pa je vseh Bohinjcev, naj pride naš tirolski Bohinj milostljivi cesar ogledat in se osebno prepričat, da je gorenski Slovenec pobožen in zvest svojemu cesarju Franc Jožefu, kterega naj Bog ohrani!
Iz Zavrac 20. sušca. — Hvala in slava deželnemu odboru! Stara žirovska županija je bila pred kakimi 20 leti v tri županije razdeljena; zdaj pa nas je si. deželni odbor zopet zedinil, in to je naravno, to je pravo. Kakor smo v verskem v eno faro, tako naj bomo tudi v političnem v eno županijo zedinjeni. Slavni deželni zastop naj tedaj nikar ne posluša protestov naših kratkovidnih župančkov, ako bi se kdo oglasil z navadnim bahanjem: ,,mi hočemo sami svoji biti; nas ne more nobeden nikamor siliti". Ti možje pa zabijo postavo, ktera gotovo vsem le dobro hoče.
M. K. v imenu mnozih druži h.
Iz Goren$kega 2. aprila, —k. (Pozor gospodarji!) Nedavno je tuj gospod potoval pri nas in mnogotere ljudi, pa le take, ki nemški umejo, izpraševal za ceno žit in sena. Jaz sem si mislil, da mora to kak agent iz Nemčije biti, da za armado misli žita ali sena kupiti. Mikalo me je zel6 zvedeti, kdo neki je ta tujec, in zvedel sem, da je inšpektor deželne davkovske komisije v Ljubljani. Po obrazu je ta mož bil dobrovo-ljen, al vprašanja njegova so bila nekako čudna, in pečal se je le z ljudmi, ki nemški govorijo, ker sam nobene slovenske besede ne razume. Kmalu za njim pa je prišel sopet drug gospod k nam , ki je tudi cenilni inšpektor; on pa poprašuje po ceni lesa. Zato se mi potrebno zdi, da vam Gorencem razjasnim, kdo da so ti možje da ne kupujejo niti sena niti lesa, da pa so gospodje od cenilne komisije. Ako vas oni vprašajo za ceno tega ali unega, nikar je ne stavite tako, kakor bi seno ali les radi nemški armadi prodali, ampak povejte mu jo tako, kakor je cena v resnici, to je, po skušnjah od leta 1855. do 1869. v tistih 10letih med tem časom bila, ko je cena bila najbolj nizka, ne pa kakor je v 5 letih tega časa naj viša bila. Po uni najnižji ceni med letom 1855. in 1869. se po postavi imajo davki od vaše zemlje zdaj določiti. Ako mislite, da so ti nemški gospodje kupci in jim vi, kakor je pri kupčiji navada, prenapenjate ceno, si sami sebi jamo kopijete!  Zato: pozor deželani!
Iz Postojne 29. sušca. (Beseda na pomoč pogo-relcem v Razdrtem.) Preteklo nedeljo je napravila naša čitalnica „besedo" s tem namenom, da se čisti dohodek pogorelcem na Razdrtem podeli. Ne le domačih, temuč tudi vnanjih gostov iz bližnje okolice je prišlo obilo k „besedi" toliko, da se je napolnili dvorana popolnoma. — Predstavljala se je šaloigra: „Kdor pred pride, pred melje", od Mir. Vilharja. Vršila se je igra vrlo dobro; vsak se je odlikoval v svoji roli izvrstno; težko je tedaj razsoditi, komu prednost gre. — Al tudi igra je jako  dobro sestavljena,  notranjskim običajem
primerna; tedaj posebno za naš kraj mikavna. Pred igro in med tombolo razveselili so nas pevci z dobro vbranim petjem. Tudi le-tem donela je splošna pohvala, in ni bilo ploskanja pred konca, dokler se nektere pesmi niso ponovile. Vse bilo je veselo in zadovoljno; le obžalovalo se^je, da bili so prostori za toliko množico pretesni. Cisti dohodki iznašajo 170 gold., ki so se oddali c. kr. okrajnemu glavarstvu v razdelitev. Omenimo tu pa še blagodušnega dara svitlega gospoda kneza Windischgratza, na veselico povabljenega, z 20 gold. po njegovem oskrbniku poslanega, kterega je le-td blagajniku pri vstopu izročil, in s tem čisti dohodek pomnožil na omenjeni znesek, za kterega v imenu pogorelcev očitno zahvalo izrekamo.
Iz Postojne 31. marca.
Očitna zahvala.
V zaupanji, da, kdor prosi, tudi prejme, smo se o priliki strašnega požara, kteri je 6. oktobra lanskega leta 46 družinam skoro vse imetje vpepelil, obrnili do neusahljivega vira ljubezni preblagih src, in, hvala Bogu! klic naš ni ostal glas upijočega v puščavi, kajti došla je našim pogorelcem lepa pomoč iz mnozih krajev, bližnjih in daljnih. Prva pomoč dospela nam je iz cesarske hiše: poslali so nam presvitli cesar 500 gld., milostljivi naš knezoškof podarili so nam 200 gld.; bližnji Trst podelil je velikodušne darove, ki so jih „Novice" naznanile; iz mnozih krajev naše domovine dohajal je dar za darom; družba gospejna v Gradcu poslala je robe za zimsko obleko 60 osebam; nabralo se je čez 350 mernikov raznega živeža, — v denarji pa se je do danes dobilo za naše nesrečneže 5052 gold. HV2 kr. — Za toliko radodarnost našim pogorelcem skazano zahvaljuje se pomočni odbor vsem dobrotnikom, daljnim iu bližnjim iz globočine svojega srca.                                 V imenu pomočnega odbora:
Hofstetter, dekan.
Iz Ljubljane. (Iz mnozih obravnav poslednje seje družbe kmetijske) danes omenimo le živo pohvalo, ki jo je ministerstvo kmetijstva za izvrstni izdelek poljedelske statistike izreklo gosp. Fr. Solmajerju, ki pa je želel, da se ta pohvala naznani vsem gospodom po deželi, ki so mu pomagali pri tem delu. Ob enem je ministerstvo naznanilo družbi, da jej hoče še več orodja dati za vremenska opazovanja po deželi. — Družbi kmetijski dunajski je spis gosp. Ri-harda Dolenca o predivstvu, ki je natisnjen bil v družbinem letopisu (in tudi v „Novicah" ponatisnjen) tako všeč, da je družbo našo prosila, naj natisne na njene stroške 800 iztisov ali naj jej dovoli, da ga ona sme ponatisniti. Odbor je vstregel želji dunajske družbe, ki je gotova častna za pisatelja g. Dolenca.
—   (Naši državni poslanci) so razen gosp. Svetca, ki ostane na Dunaji, že vsi prišli na praznike domu. Oni ne dvomijo, da novo ministerstvo navdaja resna volja prave avstrijske; al tisto globoko vkoreni-njeno nezaupanje, ki je sad mnogih novejših dob, more se odstraniti le s tem, da ministerstvo djansko pokaže vrnitev do pravice vsem narodom.
—  (Matici naši) so, kakor slišimo, blagovolili presvitli cesar darovati 500 gold.
—  (Javna pohvala.) Deželni šolski svet kranjski izreka z oglasom dne 9. marca t. 1. naslednjim pospeševalcem šolstva hvalo in pripoznanje: 1) Osebno so opravljali in oskrbovali prostovoljne šole: Zupni oskrbnik Lorenc Mencinger na Golem; Janez Ankerst v Javorji; Ignacij Tavčar v Želimljah; Janez Teran v Zlatem Polji; Janez Kapus v Pečah; France Završnik pri sv. Gothardu; Janez Podgoršek na Ubelskem; Janez Dolničar v Planini nad Jesenicami; Jernej Ramoveš v
113
Spodnji Idriji in Ivan Zagorjan v Rovtah. 2) Posebno marljivo so s svojim uplivom pripomogli šolstvu: okrajni glavarji v Postojni, Crnomlji in Planini; dekana Jože Rozman in Anton Aleš; župniki Janez Vovk v Šentjerneju ; Simon Zadnik v Vrhu; Anton Krašovec v Ad-lešicah; Gašper Gašperlin na Bučki; Matija Marolt v Dobernčah; Andrej Skrabec v Toplicah; Janez Burger na Brdu; Jože Lomberger v Tujnicah; Piorijan Pre-lesnik v Spitalicah; Janez Kapel pri sv. Jakobu; Anton Namre v Smartoem pod Šmarno goro; Janez Dolinar v Kopajni; Anton Anžur v Senčurji; Janez Kaplenek na Blokah; Janez Knavs, vikarij v Krškem; župna oprav-nika Janez Kramar v Cemšeniku in, Jože Razboršek v Vodicah; duhovščina y Horjulu in S t. Vidu nad Ljubljano; Jurij Jarec v St. Mihelu; Anton Hočevar v Do-berničah; Janez Kobilica pri sv. Petru in Valentin Skulj v Dolu. Izmed učitelje: Jakob Mencinger v Trnovem; Peter Cebin v Kranji; šolski ravnatelji: Janez Juvan, Miha Lazar in Lorenc Sadar; učitelji: Jože Turna, Janez Mandelc, France Mrcina, France Kenda, Nikolaj Sta-nonik, France Muhič, Luka Kožuh, France Lunder, Gregorij Koželj, Valentin Krek, France Golmajer, France Gros, Anton Bezeg, Matija Bernik, Jože Jerom, France Duhnar, Gregorij Arko, Alojzij Jerše, France Crnilec, Jurij Adlešič in učiteljica Marija Jaki. 3) Gmotno so podpirali šolstvo: Deželni zbor kranjski, ki je v porazumljenji z deželno vlado iz preostankov dež. kulturnega zaklada odločil 1000 gold., iz kterih se je šolam omislilo vrtnega orodja in učiteljem, ki so bili glede poduka o poljedelstvu posebno vspešni, dala nagrada. Enaki znesek je odločila ljubljanska hranilnica v ta namen, da se revnišim učencem oskrbe šolske potrebščine in učne potrebščine za šole. Dalje grajščak France Viktor Langer pl. s Podgore v Pogancih, Edvard Schaffer v Vinski Gorici pri Trebnem; fužinski vodje Friderik Langer v Zagorji in Dobner na Fužinah pri Žužemberku; fužinski in grajšČinski lastnik Viktor Ruard na Savi; fužinski lastnik Karol Pibrovec v Kropi; župan Janez Pretner na Koroški Beli; župnik Janez Brodnik in Leopold Albrecht v Dobu; lastnik zavoda Alojzij Waldherr v Ljubljani; društvo čitalnica v Ljubljani; mestjani v Kamniku; nune v Ljubljani in Skofji Loki, frančiškavni v Ljubljani, Novomestu in Kamniku in kapucini v Skofji Loki.
—  (Odbor ,9Slovenije(') je v svoji poslednji seji po aklepu občnega zbora sklenil, da zadnjo saboto vsacega meseca zvečer ob pol osmih napravlja govorniške vaje, ki naj trajajo eno ali dve uri. Predmete teh govorov odločuje odbor po tem, kakor mu jih udje „Slovenije" nasvetujejo in se mu govorniki na-znazijo. Odbor tedaj prosi častite svoje ude, naj mu blagovolijo naznanjati predmete. Ko je govornik končal govor, se začne debata (razgovor) o dotičnem predmetu, v kteri vsak lahko besedo poprime; sklepalo pa se v govorniških vajah ne bode nič; o tem se govorniške vaje ločijo od druzih obravnav občnega zbora. Ako so govori zanimivi, se morejo natisniti v letopisu" Slovenije, ali v ,,Pravniku" ali v „Novicah", kakor so po svojem obsegu za ta ali uni časnik bolj primerni. Prva govorniška vaja za ta mesec bode v saboto 29. aprila; govoril bode gosp. dr. Razlag o časnikarstvu.
—  (Jamska Ivanka), ktero je gosp. Mir. Vilhar leta 1850. na svetlo dal pod skromnim imenom „domo-rodne igre s pesmami", je pretekli četrtek ponosno na oder stopila kot spevoigra, in zares v tej novi opravi, v kteri jo je dramatično društvo na javno gledališče prineslo, zasluži bolj ime opere nego operete, kajti muzikalni del po predelku kapelnika G. Schantelna nadvladuje besedo in obrača vso  pozornost
na-se. Lepim pesmam Vilhar j evim, med kterimi ne-ktere že dolgo prepeva narod, je dodal Schantel svoje pa tudi Vilharjevim prvotnim dal obliko, ki jo zahteva opera. Vspeh je bil po takem popoln, časten skladateljema in časten dramatičnemu društvu, pa tudi pevcem in pevkam, ki so predstavljali „Jamsko Ivanko", med kterimi so se odlikovali gospa Odi jeva in go-spodičina pl. N e u g e b a u e r j e v a, in gospodje J. N o i i, Meden in Heidrich. Tudi zbori moški in ženski, kakor orhester grof Huvnovega polka so izpolnili veliko svojo rolo vrlo dobro. Na kratko rečeno: „Jam-ska Ivanka" je bila s živahno pohvalo sprejeta in gospodoma Vilhar in Schantel je občinstvo čestitalo z klicem na oder. Neutrudljivi regisseur gosp. Noli je hvalevredno vredil celo predstavo.
—  (Beseda Čitalniska) preteklo nedeljo vršila se je od konca do kraja tako izvrstno, da jo po pravici moremo prištevati najboljim čitalničnim „besedam". Im-pozantoi gospejski in moški zbori vmes s krasnim samospevom g. Kuralta v Nedvedovem „Popotnik-u", velečastna Gounodova „Ave Maria", ki jo je pela go-spodičina pl. Neugebauerjeva, na glasoviru spremljana od gospodičine Marije Orlove, na goslih od gosp. Schaumburga in na fisharmoniki od pevovodja g. Valente, — izvrstna igra na goslih g. Schaumburga , — mični deklamaciji „Angeljček" in „Kaj je čudo" gospodičine A. Brusove, — jedreno, v lepo-glasnem jeziku pisano berilo gospoda dr. Razlaga, ktero bodemo prihodnjič celo natisnili: vse se je vršilo tako lepo, da vsaka točka je bila z navdušeno pohvalo sprejeta in se glasno priznala tudi zasluga pevovodja g. Valente in besednega odseka. — V nedeljo 23. aprila je spet „beseda" s plesom, ki bode nadomestil oni ples, ki je izostal o pustu.
—   (Poselske in delavske bukvice) se dobivajo v Egerčini bukvotiskarnici v Ljubljani po 15 kraje. Vsaka županija, kedar vsled 28. §. občinske postave potrebuje teh bukvic za p6sle ali delavce, naj se toraj obrne na to tiskarnico, ktera je po dogovoru z deželnim odborom novo zalogo po omenjeni ceni prevzela. Novo natisnjenim poselskim bukvicam je dodan tudi poglavitnejši del poselske ali družinske postave. Žu-panije smejo te bukvice po postavi za občinske takse dajati po 20 kraje, postavni kolek za 15 kraje, ki se mora na vsake bukvice pritisniti, morajo posli in delavci županstvu posebej plačati ali ga seboj prinesti.
—  (MatvSina tiskarnica.) C. k. deželna vlada je z odlokom od 26. marcija t. 1. št. 2071 Matici dala pravico, napraviti si lastno tiskarnico.
—  (Profesorja gosp. Andreja Zamejca) je c. k. deželni šolski svet v dogovoru z knezoškofijstvom izvolil za uda preskus nje komisije za ljudske in mest-janske šole, ki bode preparande izpraševal iz krščanskega nauka.
—  (vBrencelj"), ki je unidan prifrčal na dan, je posebno bogato naložen s pikantnim blagom, ki v šalah resnico razklada. On sicer poje: „Le po njih!" mi pa pravimo: „le po njem", ki se hočete kratkočasiti!
—  (Nove orgije.) Naš dobro znani rojak France Goršič je, kakor smo zadnjič omenili, izdelal krasne nove orgije za Hotederšico. Slavnoznani mojster je pokazal, da tudi z majhnimi pripomočki ume napraviti veliko in krepkoglasno delo. Nove orgije imajo v man-valu 56 tast in 10 spremenov; štirje so 8 čevljev, eden 16 čevljev pokrit, dva 4 čevlje, in drugi trije so za močni glas. Samo en spremen je ves lesen, trije so na pol cinasti, drugi čisto cinasti. Pedal ima 24 tast, dva spremena 8 čevljev, enega 16 čevljev odprtega, pe-dalni sklep (Pedalcopel), in celi stroj ima še zbiralnik (Collectivzug);  ako se ta zbiralnik dobro rabi, se mo-
rejo hipoma različni spremeni združiti. Tudi vnanja oblika orgel je okusno narejena, miza za igro je ločena. Notranja naprava je taka, da se lahko blizo pride, kar je važno za dobro vzdrževanje takega dela. Poglavitno reč pa nazadnje omenimo, in to je glas. Ne prehvalimo, ako rečemo, da gledč na majhno število spremenov nihče ne bi pričakoval tako močnega in cerkvi primernega, v tihih spremenih pa tako milega glasa, kakor ga slišimo pri teh orgijah. Našim cerkvam priporočamo tega domačega umetnika in želimo, da bi se povsod oglasile dobre orgije in kolikor mogoče po nizki ceni; omenjene veljajo le 1400 gld.
—  {Devetnajsta predstava dram. društva) v gledališči bode na veliki pondeljek 10. aprila. Ponavljala se bode „Jamska Ivanka", kar bode gotovo posebno vstreglo vnanjim domoljubom, ki bodo ta pot imeli lepo priliko vdeležiti se te predstave. Dramatično društvo bode s ponavljanjem te lepe igre podalo res kaj posebnega, historičnemu pomenu velicega ponedeljka vrednega, in ni dvomiti, da bode tudi našlo svoj račun pri tem in pridobilo kaj za obilne stroške, ktere je prizadjala prva predstava.
— (Novega župana) je Ljubljana dobila pretekli teden namesti odstopivšega dr. Suppana. Komedija volitve, kakor smo se prepričali z lastnimi očmi, se je pričela s tem, da je zapisnikar Hudabiunigg bral zapisnik prejšnje seje, in ko je prišel na odpoved dr. Suppana, mu je jok zaperal besede, tako, da ihtž je prenehal večkrat z berilom!! Gnjusno je bilo videti to burko, in sicer tako gnjusno, da smo slišali cel6 nekega izmed pričujočih 29 odbornikov reči: naj bi se bil, če ni hinavec, takrat do dobrega izjokal, ko je zapisnik pisal! Namesti c. k. vladinega svetnika v po-koji Lašana, kteri je zadnje dni v nemškutarskih časnikih, ki iz „rotovža" glas dobivajo, figuriral za župana,, je nenadoma vendar v sredo iz urne skočil g. Dež-man. ,,Keine Zauberei, nur Geschicklichkeit" — bi rekel Nestrov. Zasluge za nemško kliko največe ima gotovo Dež man. Ko se je zahvalil za nepričakovano čast, da ga je odbor, v kterem, kakor je „Brencelj" preračunil, ima vsak odbornik 13 celih ljubljanskih volilcev za seboj , enoglasno izvolil, je poprijel vitez dr. Kaltenegger besedo in novega župana pokadil z dvema kadilnicama: ustavo- inbrezversko Hudabiunigg se je sopet jokal), ter to volitev imenoval krono mu-čenstva Dežmanovega v poslednjih letih. — Narodnim Ljubljančanom je prav vse eno, kdo je zdaj glavar na „rotovžu", in res popolnoma naravno je to, da možje, ki jim po žilah teče kri konštitucijskega, tur-narskega in feuerwehrskega društva, so si kolovodjo svojega izvolili tudi za župana.
—  „Vrtecau 4. Ust) je sopet tako dobro vredjen, da je vreden krepke podpore.
—  („Soče") organa političnega društva goriškega 1. list na pokušnjo nam je došel. Izhajal bode dvakrat na mesec; v vsem je sličen „Primorcu", a kakor pravi, bode izhajati začel posebno po živi želji Slovencev na Goriškem. Naj bi se ta želja tudi dejansko vresničila!
—  (Sokol združen s Čitalnico) napravi v saboto 15. aprila v restavraciji Tavčarjevi večerno veselico na korist pogorelcev na Razdrtem. Natančneji program, ki hoče biti prav zanimiv, naznanimo prihodnjič.
—  (Prodaja Sufokolskih mladih praset) bode, kakor smo že oznanili v zadnjem listu „Novic", v sredo po včliki noči.
—  (Krompirja posebno dobrega in zdravega), v 40. listu lanskih „Novic" naznanjenega, se še dobi iz vrta
družbe kmetijske, ako se naročilo pošlje na gosp. Fr. Solmajerja v Ljubljani na Bregu štev. 192; debelega okroglega amerikanskega cent velja 3 gold.y okroglega v 6 tednih dozorelega 4 gold.
I         Gospod Gustav vitez Stockl,  vodja lova in  I
I včliki logar svitlega kneza Windiscbgratza, častni  I
I srenjčan v Zgornjem Logacu,   zet g. J. Blaznika,  I
je umrl  v  Logacu  previden   s   sv.  zakramenti za
I umirajoče v 49. letu svoje starosti in njegovo truplo  I
I bode danes ob 3. uri popoludne  preneseno  iz  ko-  I
I lodvora na pokopališče ljubljansko.                           I
114