HUMORESKA
Kdo je najbogatejši
Upokojenec Luka je bil nepoboljšljiv optimist - veselo in zadovoljno je živel, čeprav je dobival le majhno pokojnino.
»Ali so tudi drugačne pokojnine kot majhne?« se je smeje spraševal, ko so ga znanci spraševali, kako sploh lahko živi s tako majhno vsoto denarja.
Ko se je podražil kruh in mleko, je dejal, da je tako kar prav, saj ni dobro jesti preveč močnatih jedi, mleka pa se je napil kot otrok.
Podražili so elektriko in dejal je, da to ni nič hudega, saj njemu manjka le še korak do tega, da mu bo svetila večna luč.
Podražilo se je kurilno olje in drva in premog, in le smejal se je in trdil, da poštenjaka greje dober občutek, tega on ima, tisti, ki so podražili, se pa po tihem žrejo.
Povišali so stanarine in ponosno je pripovedoval okoli, da je pravzaprav bogat človek, saj si lahko privošči celo to, da stanuje.
Podražili so še vse ostalo - Luka pa se je smejal... Trdil je, da se bo smejal do konca.
»Smeh je poceni in celo zastonj, jok je dražji. Le pomislite, kako dragi so pogrebi,« je dejal.
Njegova večna dobra volja je šla Ijudem že na živce in vprašali so ga, kako si sploh lahko privošči toliko dobre volje, saj vsi vedo, da je siromak, revež.
Pa se je spet nasmejal in povedal:
»Kaj bi se ne smejal, saj sem najbogatejši!«
»Najbogatejši?«
»Seveda. Vse plačam, vse podražitve prenesem! Kako bi to zmogel, če bi ne bil najbogatejši?« Čudili so se mu, on pa je, še vedno zadovoljen, povedal veliko resnico:
»Revež je vedno najbogatejši, on vedno vse plača!<»
Evgen  Jurič