PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Official Organ lugoslav Federation, S. K--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J, S. Z. HT. — NO. 1514 - m.M .1«, M««i»r. «. i«*. .t tk.^^u. CHICAGO, ILL., 16. SEPTEMBRA (September 16), 1936 •« Iklrag«, III.. imdrr tli« Art ml Ua(ma ml Umrmk 1'ablltkrd nrrkljr at 2:uil M. l.a«VN4al« Avr. LETO — VOL. XXXI. DEMAGOGI POTEGNILI ZA SABO MILIJONE LJUDI KAMPANJA OBLJUB, LAŽI IN HUJSKANJA V POLNEM TEKU ■ » Vlobiliziranje progresivcev in linijskega delavstva v prid Rooseveltove agitacije Boj manjšinskih strank za mesto na glasovnici. Coughlinov kandidat noče debate s Thomasom VMALOK ATERI ameriški volilni kampanji je bilo toliko demagogi ran ja, kot ga je v letošnjem volilnem boju. Republikanska stranka blufa \olilce kot braniteljica amerikanizma, ustave in osebne svobode. Brezposelnim in re-lifnim delavcem obljublja delo z dostojno plačo ter ljudstvu vaplosnem pa prosperiteto, ako pride na krmilo republikanska administracija. Roosevelta proglašajo za socialista in za zaveznika ruskega komunizma. Republikanski tisk trdi, da če Roosevelta? enkrat zmaga, bo konec ameruke ustave, konec ameriških civilnih svobodščin in ( Vzroki obravnave in eksekucij v Moskvi Visoki kampanjski skladi demokratov in republikancev tt BRANILCI SPANSKE CIVILIZACIJE" pričetek diktature boljševiške •orte. Coughlinov cirkus V tej demagogiji imajo republikanci najboljšega pomočnika v "fathru" Coughlinu. Na shodu v Chicagu, na katerem je bilo baje 80,000 ljudi (nekateri oboževalci "radio-pridigarja" so jih našteli celo nad 100,000) je med drugim dejal sledeče: "Kdor bo volil za Roosevelta, bo glasoval zaeno za komuniste, socialiste, za ruske brezbožnike, mehiške vladne rablje in za španske komunistične krvnike .. Nato je navzoče vprašal: "V&i, ki mislite glasovati za Jh^ovelta, recite 'da'." Samo PF"da" se je začul od nekod iz množice. Ko pa je naročil, "vsi, ki ne mislite glasovati za sedanjega predsednika, recite 'ne'!" je množica rjovela "ne" in tako je bil "komunizem" •rečno poražen. Vstopriina za nespametnost. Coughlin. ki agitira za I>em-keja. je udeležencem tega sho-llizma ter vse pogoje za vzorno da računal 50c vstopnine vsa-J družinsko življenje ameruške-kemu. kar mu je prineslo lepo (Nadaljevanje na 2. strani.) vsoto. On je v tej kampanji v varanju ljudstva eden naj-spretnejsih demagogov. On ve, da je Roosevelt prav toliko komunist kakor Landon ali kardinal Mundelein, ampak ena-laž «em ali tj«—"fathru" je cisto vseeno! Njegova Union stranka je mešanica diskreditiranih bivših republikanskih politikov in fašistov raznih vrst. Tudi nemški ameriški naciji so, se ji pridružili. Townsendovci so v tej kampanji aktivni največ V bojih za kongresne mandate. "Izvolite v zvezni kongres kandidate, ki so za penzije, kakršne propagiramo mi, pa boste deležni po" sklicanju novega kongresa pokojnine dve Sfo dolarjev na mesec." Tako je ta volilna kampanja polna- politikov, ki obljubljajo kolikor in kar kdo hoče. j ' Volk sit in koza cela. Kandidat Lemke obljublja finančne reforme, delo, penzije in ohranitev ustave, kapita- Meseca junija, julija in avgusta je dobil glavni stan demokratske stranke v sv«j kampanjski sklad $1,081,768, republikanski v istem času pa $2.050,311. Tu niso uključeni kampanjski, fondi lokalnih de-, mokratskih in republikanskih organizacij, ki skupno znašajo še več nego omenjeni vsoti. Liberty liga je nabrala v treh mesecih za svoje kampanjske namene $384,847. Vse politične stranke morajo vsake 3 mescce naročiti vladi, koliko naberejo denarja za agitacijo in koliko potrosijo. V demokratski sklad je prispeval Joseph M. Patterson iz Nevv Yorka dvajset tisoč dolarjev in mnogi drugi posamezniki od enega do deset tisoč dolarjev. Mnogi kapitalisti prispevajo obema stranka. Neki newyorški kapitalist je M1Ml Ko je general Franco sprošil signal sa priče.ck fašistične kontrarevolucije v Španiji, je bil vn »paniki Maroko pod njegorn komando. Čete Mu- izdal knjigo ' ('emu sem za rov to bi)e v pri.Lniiču Ceuta v Moroku ie pripravljene in poslane v San Roosevelta ", V kateri dokazu- j Seba.lian na Span.kcm, od kjer .o pričele . klanjem. Muri .o bojeviti, krvo- je, da je sedanji predsednik dobrotnik ne pa sovražnik kapitalistov. ' ločni in divji. Skupina njih je na tej sliki. To »o ljudje, a katerimi skušajo španski fašisti v aavesništvu s katoliško cerkvijo rešiti "civilizacijo" v Španiji. — Agitacijske aktivnosti J. S. Z. in socialistične stranke Chas. Pogorelec podvzame daljšo agitacijsko turo na vzhod. — Sklica-vanje shodov v področju klubov JZS. — Tri mladinske konference Na prosi i seji eksekutive J. S. Z. se je razpravljalo o predlogih za ojačanje naše agitacije v naselb;nah. Sklicane bodo tri mladinske konference, Jeklarski magmiii so ie vedno na poeitnieah Veljaki, ki načeljujejo jeklarskim korporacijam, se vsaj vtem poletju še ne mislijo pogajati z zastopniki svojih ^delavcev. Zadnjič je skušala priti z njimi v doti ko deputacija zastopnikov jeklarskih delavcev, ki se je oglasila v uradih Camegie-IllHiois korporacije v da želi predložiti načrt za ko- ni in da jim ni nič znano, kdaj lektivna pogajanfja med delavci teh tovarn in gospodarji, in o načinu reprezentacije ter organizacije delavcev. Dalje, če družbam načrt ne bo jVŠeč, naj privolijo v svoboden referendum med svojimi delavci, da se izrazijo bodisi zanj ali proti. Poleg tega je deputacija predlagala uvedbo 40 urnega delavnika v tednu in več drugih sprememb, ki bi delavcem znatno izboljšale življenski standard, kompanijam pa ne bi nič škodovale. Referendum o vsem tem naj bi vodila nepristranska komisija pod pokroviteljstvom predsednika Zed. držav. Uradniki so komisijo poslušali in ji nato pojasnili, da so merodajni ravnatelji vsi odsot- na katere se povabi vse mše Situacija v Ohiu mlade ljudi, ki se strinjajo z Volilni zakon v Ohiu zahte-našim socialističnim progra- va za ustanovitev nove stranke mom. Maja prihodnje leto pa izredno mnogo podpisov, ki jih se bo vršila skupna mladinska socialistična stranka s svojo konferenca v Clevelandu. sedanjo močjo ni mogla dobiti. Dalje ae skliče več kampanj- Socialisti v Ohiu bodo vsled te-skih Kodov, ki jih prirede bo-La fed&li imena socialističnega disi klubi direktno, ali pa s so- | predsedniškega in po d pred sodelovanjem JSZ. V kampanj- niškega kandidata tiskana na se vrnejo. John L. Lewis, ki načeljuje kampanji za organiziranje jeklarskih delavcev, pravi, da se bodo gospodje magnati kmalu premislili, ako si nočejo poslabšati svoj lastni položaj. V svojem govoru na Labor Day je dejal, da ameriške korporacije plačajo lahko brez škode za svoje profite tudi navadnim delavcem najmanj $2,500 na leto. Izjava je za delavce mikavna. ampak predno bodo navadni delavci dobivali po $2,500 na leto v sedanji vrednosti dolarja, bo treba spremeniti gospodarski sistem, kajti pod kapitalizmom take pro-speritete za ogromno večino a-meriških delavcev nikdar ne bo. ski odsek so bili izvoljeni An ton Garden, John Rak in Angela Zaitz. Pogorelec pojde na agitacijsko potovanje Sodrug Pogorelec podvzame ko hitro mogoče daljšo agitacijsko turo v Ohio, PennsyIvani jo in drugo kraje proti vzhodu. S sodelovanjem sodrugov in somišljenikov v naselbinah, katera obišče, bo uspeh sigurno dober. Dalje je ek^ekutiva sklenila nasloviti članstvu JSZ in somišljenikom poseben apel z ozirom na zmedo v delavskih vrstah in v letošhji volilni kampanji. Objavljen bo v prihodnji številki, ki bo prva kampanjska izdaja Proletarca v tem letu. V nji izide tudi zapisnik proslega zbora JSZ. posebnih listkih. ki bodo razširjeni med volilce, da jih na dan volitev nalepijo na glasovnice. V Tllinoisu je treba 25,000 podpisov, ki morajo biti iz 61 okrajev (countiea). Tajnik McI)owell poroča, da je bilo nabranih 27.000 podpisov, torej ve'- kot dovolj." Nekatere reakcionarne organizacije so proti socialist čili m in komunističnim peticijam vložile ugovor. češ. da so podpisi na njih večinoma nelegalni ali pane-pra vi In i. V Floridi skuša socialistična stranka prisiliti oblast s pomočjo florklskega vrhovnega sodišča. da vpiše na glasovnico socialist Čno stranko. Zdaj sta v Floridi dovoljeni samo demo- (Nadaljevanje na 5. strani.) ALI JE VERJETNO, DA SO BIVŠI BOLJSEVIŠKI VODJE RES KOVALI ZAROTO PROTI SOVJETSKI VLADI? Ljudje, ki so imeli v Leninovem času najodgovornejša mesta, proglašeni za izdajalce PiseOTTO BAUER Otto Rauer je bil'do postanka fašistične diktature eden plavnih socialističnih, voditeljev v Avstriji. On je svetovno znan teoietik, poznavalec razmer Y_.jSyropi in osebno znan z vsemi ruskfimi revolucionarji v*eh struj, ki so se borili proti carizmu in po strmofjlavljenju Kerenskija ustanovili sovjetski režim. Hauer živi zdaj na češkem, kjer urejaije nemška socialistični dnevnik za tajno cirkulacijo v Avstriji. Sledeči njegov članek je razposlal delavskemu časopisju tiskovni in informacijski biro delavske socialistične Internationale. I V SOVJETSKEM časopisju so se že precej časa množila svarila: nasprotniki stranke so se utihotapili v komunistično stranko sovjetske Unije. "Gnili liberalizem^ vo* dilnih organov stranke je toleriral njihove aktivnosti. Nastala je potreba po čimstrožji pažnji na nasprotnike v vrstah strankinega članstva. Iz teh in sličnih svaril, ki so se pojavljala v sovjetskih listih, je razvidno, da se je opozicija v komunistični stranki zopet pojavila, četudi je izgledalo, da je po ogromnem uspehu social istične ekonomske rekonstrukcije sovjetske Unije, in po dvigu življen-skega standarda skozi prošli dve leti ni več. n Sovjetska vlada si prizadeva z največjimi energijami, da skokoma dvigne produktlvnost delavcev v sovjetski industriji. Subvencije, ki so jih do- °Tro BAlJER bivali razni obrati iz državnih blagajen, so bile ukinjene in a tem so bila vodstva teh industrij prisiljena znižati obratne stroške in zvišati produkcijo, da so izkazovala prebitek. Stakhano-,vo gibanje za pospešen je produktivne delovne sile posameznega delavca je dalo produkciji mogočen zamah. Merila za določanje, koliko delavec lahko producira v določenem času, so bila revidirana in ravno tako cene za delo od kosa ter bonus za naj-pridnejše delavce. Večina delavcev v sovjetski industriji je bila (Nadaljevanje na 3. strani.) BLAZNI TEKMI V OBOROŽEVANJU NI NE KONCA NE KRAJA Hitler je podaljšal obvezno vojaško službo z enega na dve leti in s tem i>ovečal nemško stalno armado nad milijon mož. Francoska vlada je sklenila porabiti nadaljnih 930 milijonov dolarjev za oboroževanje. Izjavila je, da je v očigled po-jačanja nemške armade potrebno, da si Francija ojača svojo-oboroženo silo. Zgrajenih bo dva tisoč vojaških letal, ha meji gradi drugo vrsto utrdb, oddana so velika naročila za oklopne tanke, topove, strojnice itd. Italija bo pozvala pod orož- je 40,000 domačinov v Etiopiji, katerim doda 20,000 vojakov iz Italije. Poljska je najela v Franciji za oboroževalne namene visoko posojilo. Vsa angleška industrija je zaposlena z gradnjo vojnih letal, tankov, vojnih ladij in o-rožja. Ko bo tega pripravljanja "na obrambo" zadosti, bo počilo, kar se lahko vsak hip dogodi. Tako tira blazni militarizem svet v katastrofo, ki bo vse hujša kakor pa je bila pro-šla svetovna vojna. "Delavska fronta" v nacijski Nemčiji je farsa JOHN L. LEWIS Pittsburghu. Sporočila je, da fovori v imenu delavcev imenovane korporacije, ki so upo-*leni v jeklarski in železolivar-«» industriji v okrajih Pitts- i Nacijski propagand isti se dostikrat hvalijo, da je "delavska fronta" v Nemčiji največja unija na svetu. Pripada ji 96 odstotkov vseh delavcev v tretjem rajhu. Včlanjenje v nji ni prisilno, ampak delavci so hurgh, Youngstown in Chica- kljub temu primorani, da ji kar uključuje tudi Gary, pripadajo. Kdor ni njen član, Deputacija je pojasnila, težko dobi delo. Sto in sto ti- V TEJ ŠTEVILKI NOV ROMAN DVOJNIK 99 soče delavcev ne bi bilo v nji, ako bi si mogli pomagati. "Delavska fronta" ne sme v nobenem obratu vprašati za zvišanje mezde, ako vlada ne dovoli. Stavke so prepovedane. V sedanjem pomanjkanju kruha, mesa in druge potrebne hrane bi nemški delavci y,elo potrebovali priboljšek k plači zaradi draginje, pa ne smejo niti kritizirati. Imajo "največjo u-nijo na svetu," toda si z njo ne morejo pomagati, pač pa ji plačevati asesment, ki znaSa letno »to »tiri in itirideiet milijonov dolarjev. Kaj počne "delavska fronta" s tem denarjem? Mnogo milijonov vsako leto potroši za nacijsko propagando, ostalo vsoto pa porabi za zgraditev in vzdrževanje letovišč, pose- sto tisoč članov, da so prirejali ovacije der fuehrerju in se navduševali za čast in veličino nacijske Nemčije. To je za delavsko organizacijo žalostna vloga—toda "de- dinje tudi dva parnika, kopali-1 lavska fronta" v tretjem rajhu ača in počitniške koče v hribih, ni delavska organizacija v pra-S temi sredstvi skuša med de- vem pomenu te besede, ampak lavci napraviti vtis, da jim je j sredstvo fašistične diktature "delavska fronta" koristna, za potlačevanje delavske od-ker skrbi za zabavo in za utr- pome sile. ; jevanje zdrav ja svojih članov, i Slično "linijsko gibanje" ima Na zadnjo nacijsko konven- Mussolini in skušala si ga je tičijo v Nurembergti je morala st varit' tudi fašistična Avstri-'delavska fronta" poslati par ja, toda nji se to ni posrečilo. Razširite prihodnjo številko Proletarca Prihodnji tedni i z it i c prva posebna kampanjska številka Proletarca na najmanj H straneh. V nji bo priobčen tudi pregled in zapisnik XI. rednega zbora JSZ • ter Prosvetne matice Razposlana bo v tisočih izvodih v vse naselbine, kjer imamo naročnike, klube JSZ, društva Prosvetne matice in somišljenike. , Za večja naročiJa pišite takoj upravi Prohtarca, in nave-dite število. Cono, ki jo morate jtlačati nam, je v tem slučaju samo Jc za izvod, ostalo razliko pa krije JSZ. Če ne mori te več, naročite vsaj po par izvodov. V trm slučaju je cena 5c za posamezen iztis. širite Proletarca na shotiih, sejah, zabavah v dvoranah, na piknikih in kjerkoli! To je agitacija za naš tisk. Drugačni ni. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Delavska TilkofU Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zcdinjcnih državah z« celo leto $3.00; ia nol letr St .ii; ta četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00, Po krivdi faiizma žrtvovanih v Španiji nad 100,000 življenji _ ^ i K! - ~ Vsi rokopisi in oglaiti morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondaijka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega ted»" PROLETAREC P»bHihod every Wednesday by the Yugosiav Workmen'a Pirblishing Co., Ioc. E»ta(b!ished 1906. Editor................................ Fran* Zatt*. - Basi ne as Manager.................Charles Pogorelec. Aaaistant Business Manager. ............John Rak Jr. SUBSCIUITION RATC.S: United Stote«: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three ftfontht $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; $ix M on tha $2.00. - P UOLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telephonei ROCKWELL 2864. % "Pabirkovalke" in komunistični birokrati Kartonist Parrish, ki rise za čikaško Tribuno, je po sloviti sliki "Pabirkovalke" narisal kartun, ki predstavlja ljudstvo Rusije, Francije in Španije v pomanjkanju, dočim se komunistični birokrati peljejo v vozu, polnem bogatega klasja. Namen kartuna je napraviti med čitatelji vtis, da živi ljudstvo teh držav od drobtin po krivdi komunističnih birokratov, ki se kopljejo v obilici. Rusko ljudstvo ni imelo še nikdar visokega življenskega standarda. Pod carizmom je imela večina mase pasje življenje. Francija ima kapitalistični sistem in ako njeno ljudstvo nima visokega življenskega standarda, se odgovornost za to ne more zvaliti na ramena komunističnih birokratov, ki v Franciji še niso na vladnih mestih. Bedno stanje"španskih delavcev in kmetov tudi ne gre na rovaš "komunističnih birokratov", pač pa monarhiji, grandijev, cerkvenih knezov, samostanov in drugih izkoriščevalcev, ki so stoletja li&ali bedno rajo k tlom in jo neusmiljeno ožemali. Kapitalistični časopis ne pozna v propagandi proti delavskemu gibanju nikake dostojnosti in resnicoljubnosti. To je očivklno vsak dan v tendenčnih kartunih, člankih in "novicah". "I———* #. Ali bo razkol v A. F. of L. izvajan do i skrajnosti? |Co so pred dobrimi osmimi tedni fašistični gene« rali španske armade pričeli s kontrarevolucijo, so potegnili veliko večino vojaštva s seboj, kar je naravno, kajti vojaki so navajeni slediti poveljnikom. Zamišljali so si, *da bo vlada vržena v par dnafti. Toda delavstvo v Madridu je vslic svoji nepripravljenosti uporno madridsko vojaško posadko kmalu porazilo in enako so se delavske čete nagloma organizirale drugje in poskrbele. da fsšisem v Španiji ni mogel doseči svojega cilja, če* tudi je že velik del španskega polotoka v posesti rebe« lov. Na tej sliki je oddelek delavske brambe sa barika« dami v San Sebastianu. Fašistična armada je to mesto oblegala več tednov, ne da bi mogla slomiti odporno silo oboroženih delavcev. General Frsnco, poveljnik kontrarevolucionarnih čet, se je že davno hvalil, kako lahko mu bo vseti to meslo, češ, delavci nimajo v boju s Muri nobenega ishoda kakor da se udajo. KAMPANJA OBLJUB, LAZI IN HUJSKANJA V POLNEM TEKU (Nadaljevanje s 1. strani.) v chicagu IA xi. zboru jsz Piše Nace Žlemberger (Nadaljevanje) Udovjčevim sem sporočil, da sem sklenil odki, čeprav mi je pri njih zelo všeč. Frank mi je dejal, da če že hočem odpotovati, me bo peljal na postajo Union s vojim avtom, da tudi v tem oziru ne bo zame nikake skrbi. Bi)o je v torek zvečer, ravno ko se je odpravljal na pevsko vajo zbora "Sava". Pojasnil mi je, da je časa do odhoda mojega vlaka obilo. Ko bo vaja končana, se še malo pomenimo in gremo na 'dipo". "Tudi ;az te bom spremila," je rekla Mary Udovič. Mimogrede v Center sejn se oglasil v poslopju SNPJ in se pomenkoval s hišnikom Antonom Trojarjem. Od njega sem šel še enkrat v "pečlarski" sa-lun, da se poslovim od Medveda in Gerbajsa. Zamudil sem se malo časa. Grem v Center, od kjer me Angela Zaitz povaibi na svoj dom, češ, predno od potuješ, moraš '\ludi nas obiskati! Rekla mi je. Suspendirati iz Ameriške delavske federacije nad milijon članov, dasi ima vsa skupaj komaj štiri milijone članov, je tragična poteza, ki lahko povzroči unijskemu gibanju v tej deželi ogromno škodo. Unija bi pomagala družbam razbijati stavko nasprotne unije, konkurirale bi druga drugi v pridobivanju članov, in vsaka ti se skušala uveljaviti posebno tam, kjer je že druga močna. Ako A. F. of L. izvrši tiho pretnjo, da bo ustanovila konkurenčno unijo Lewisovi United Mine VVorkers, se bi boji, kakršne opazujgmo že toliko časa v Illinoisu, in kakršni so se dogajali na antracitu in v West Virginiji, ponovili povsod, kjer l)i nastali tekmujoči unijski lokal. Isto se dogodi, če bo odbor za industrialno organizacijo ustanovil konkurenčno unijo stavbinskih delavcev itd. Ako bosta šle obe skupini čezdalje bolj druga od druge, bo nastal boj v okrajnih in državnih unijskih zvezah in vse gibanje bo demoralizirano za dolgo dobo. Eksekutiva A. F. of L. bi take možnosti čisto lahko prepre-f^a ima zame shranjeno izre-čila, če bi priiznala, da se delavcev po strokah v velikih indu-sarijah ne izplača organizirati, pač pa vse delavce ene industrije v eno skupno organizacijo, če bi to storila in dala kampanji za organiziranje avtnih, jeklarskih in drugih delavcev v masnih obratih potrebno sodelovanje, pa bi tudi na oni strani ne bili trmoglavi. V Ampak od sedanje eksekutive A. F. of L. je kaj takega nemogoče pričakovati. Nji ni za drugega kakor sa ohranitev unij poklicnih delavcev — za druge ji ni mar. Zato je v Zed. državah izmed vseh industrialnih dežel na svetu odstotek organiziranih delavcev najnižji. Kampanja, ki jo vodi odbor za industrialno organizacijo, je važna in resna. Zasluži, da bi jo moralno in gmotno podprla vsaka unija, pa magari če je še tako starokopitnih nazorov, Sovražnik, s katerim se bo spoprijela unija jeklarskih delavcev, je mogočen, in boj z njim bo težak. Ako bodo unije A. F. of L. v njemu indiferentne, to je, da jim bo vseeno, če se jeklarski trust uda ali ne, bodo škodovale ne samo boju jeklarskih delavcev, ampak koncem konca tudi same sebi. Kajti poraz stavkujočih delavcev v eni industriji je poraz vsega delavstva. Nadejamo se, da ljudje, ki odločujejo v vodstvu Ameriške delavske federacije, ne bodo storili nadaljniTi korakov, ki bi razdor spremenili v medsebojni boj, ampak da bodo na eni kot na drugi strani pokazali potrebno voljo za sporazum. Pakti. sami pakti, pa nič zanesljivih Evropski državniki izmenjujejo obiske v glavnih mestih in kujejo pakte. Sklepajo nove zveze in črtajo prejšnje. A vzlic vsem tem dogovorom se samega sebe vprašujejo, koliko teh paktov in zvez bo vzdržalo, kadar napete strune počijo in bo treba v akcijo. Kakor izgleda danes, smatrajo tudi diplomati sami vse svoje pogodbe za krpo papirji, ki se ga lahko raztrga, če tako bolje kaže, ob prvi priliki. Ali je Coughlin dobil ukor, ali ga ni? Iz Vatikana še vedno pride tu in tkm vest, da je bil detroitski škof pred tedni pozvan v Rim, da sprejme grajo radi Coughlinovih političnih aktivnosti. škof trdi, da to ni res, Coughlin mu pritrjuje, v Rimu pa vedo povedati, da hoče Coughlin prejkone tudi papežu ponagajati, ne samo Roose-veltu. Pred zakonom smo vsi enaki V stavkarje v Sterlingu, 111., so policaji zalučili dne 28. julija nad 150 plinskih bomb. Med delodajalce še nikoli nobene. dno dobro kapljico, šel sem rad, pogledal stan našega u-rednika, njegovo knjižnico in pri tem praznil po malem zame pripravljeno pijačo. Prihajal je čas odhoda, še nekaj ur, pa se poslovim. Ravno pred zaključkom šihta uradnikov SNPJ sem šel v njihov urad, da jih pozdravim ne da jim bi tratil delovni čas. Enako prisrčno je bilo slovo z nameščenci. Sami fini fantje in de-, kleta. Z Antonom Gardnom sva nato odšla večerjet v Charles Glažerjevo restavracijo na 26. cesti. Sodrug Glažar (Glasser) je bil svoječasno upravnik češkega soc. lista Spravedlnost, direktor njene tiskarne in tajnik češke socialistične federacije. Osebno sem se seznanil z njim že pred mnogimi leti. Ko sva so z Gardnom usedla k mizi, me je takoj spoznal in prisrčno pozdravil. Po ve/čerji me je Garden peljal v svojo likvidirano "pečla-rijo", katero so posedovali on, Anton Medved in Jos. Gerbajs. Vrh tega je liila shajališče mnogih njihovih prijateljev. Tone Garden si je moral nato iskati drugo stanovanje. Upam, da mi Garden ne bo zameril, ako ga tu nekoliko po domače okrcam. Pred osemnajstimi leti sta prišla s Frank Bavdkom iz Clevelanda v Glencoe, O. Njihova pot je bila v premogovnik. Predložila sta mi člamske knjižice kluba št. 27 JSZ, da ju vpišem kot prestopna člana v klub št. 2 na Glencoe. Bil sem tajnik tega kluba in naročilo z veseljem izvrši!. Oba sta bila fina pevca, kar je povečalo veselost v na- selbini. Vrh tega je bil Bavdek ve*č angleščine, kar je njegov, ugled toliko boij povečalo. Sodrug Bavdek se je nato preselil v Krayn, Pa., kjer je lani umrl. Posedoval je gaso-linsko postajo in bil upravitelj lokalnega poštnega urada. Anton Garden angleščine otr prihodu na Glencoe še ni bil zmožen. Živel je med Slovenci, kjer ni bilo prilike, da se bi učil jezika te dežele. Bil pa je "fejst fant". Glavo mu je pokrivala griva las^ Ampak koš las ni glavno, pač pa to, kar je v glavi. Garden je še zmerom imeniten dečko. Dekleta so se ob njegovem prihodu na Glencoe rada ozirala vanj. Mislim, da jim je tudi danes všeč, pa čeprav nima več toliko las kakor nekoč. Pisem sicer, kakor da je naš Tone že star, kar pa ni resnica. Aktiven v delavskem gibanju je od svojih mladih nog. V naši naselbini se je iz starega kraja priseljena slovenska mladina važnosti angleškega jezika za delavce v tej deželi dobro zavedala. Ustanovili so si na svojo iniciativo šolo za učenje v angleščini in najeli v ta namen jako dobrega učitelja. Svetovna vojna pa j-e. spremenila marsikaj. Ljudje po kempah so se razpršili. Mnogi mladi ljudje so vstopili v armado. Anton Garden je šel rajše v šolo. V ta namen si je izbral Dubmjue University v državi Iowa, kjer je dobil osnovno višješolsko naobrazho. V tem zavodu je bilo precej slovenskih fantov, med njiqji Ivouis Beniger, Anton Slabe, Josip Siskovich, bratje Trojar, Andrevv Furlan, Kari Pogle-dič, Andrevv Sprohar in več drugih, če se prav spominjam, je bilo takrat v tem kolegiju kakih dvajset slovenskih dijakov. Po izstopu iz šole v I>ubu-que jo šel Garden v Cleveland in nato v delavski kolegij v Brockvvood, N. Y. Tako se je usposobil za različna dela v delavskih organizacijah. Dostikrat sem našim takratnim mladim ljudem predstavljal Antona Gardna za vzgled. Delal je rad, pa bodisi v majni, ali pa v naši pečlariji. Prav zato, ker je bil priden, smo mu odločili takozvano manjvredno delo, pomivanje loncev in krožnikov. Živela sva skupaj in se po končanem delu čestokrat spustila v tako ostre debate, da so zraven stoječi mislili, kakor da se vsak čas tudi fizično spopa- ga ljudstva. Ko ga je Norman Thomas pozval na dehato, jo je Lemke odklonil s "sugestijo", da naj Thomas rajše debatira s svojim tovarišem komunistom Brovvderjem. Tako se je ognil blamaži, ki bi jo doživel, če bi bil sprejel Thoma-sov predlog. Tudi Roosevelt obljublja. On hoče vse zadovoljiti, da bi bil volk sit in -koza cela, zato njegov program ne pomeni nič drugega kakor krpanje kapitalizma. Vzlic temu ga podpirajo skoro vse unije—za boro zagotovilo, da je Roosevelt naklonjen kampanji za organiziranje delavcev v unije. Ako bi ameri-ško delavstvo ne bilo zadovoljno z drobtinami, ki j »h nudi Roosevelt, bi bila letošnja kampanja vsa drugačna. Tako pa bo zmagal kapitalizem, neglede ali bo prihodnji predsednik Roosevelt ali Landon. Konferenca progreaivcev. Tudi progresivci, ki so imeli prošli teden konferenco v Chicagu, so indorsirali Roosevelta iu sklenili agitirati zanj. Od njih se kaj drugega tudi pričakovalo ni, kajti oni so liberalci in Roosevelt jim je po mišljenju najbližji, četudi je demokratska stranka prav tako in v južnih državah še boljireakcionarna kakor republikanska. Unijski vodje za Rooaevelta. Unijski voditelji st* sicer za- bilo kreg, ampak le diskusija, s kakršnimi se vedno ukvarjamo. Ljudje, ki so naju poslušali, dostikrat niso zapopadli, zakaj st? pravzaprav gre, zato so le čakali, da si skočiva v lase, da se bi mikastila njim v zabavo. S časoma so se privadili. V onih letih je bil Tone Garden človek zelo veselega raz- vedajo, da podpiranje Roosevelta in demokratske stranke položenju, izboren pevec, kakor je še danes in ogibal se je opojnih pijač, kakor se jih danes. Rajše. je trosil denar za dobre knjige, katerih ima pri meni še sedaj lepo število. Morda je baš ta način življenja vzrok, da se je bolj in bol j poglabljal v razne aktivnosti in v skrbi. Meni je ugajalo, ker je rad sprejemal odbomiška mesta in naloženo si delo tudi vršil. Kajti nas pokret rabi ljudi — moške in ženske — ki so pripravljeni delati — ne le biti samo člani odborov. Anton Garden je v življenju že veliko izkusil, dasi o tem nerad govori. Nekoč je prišel v Glencoe mimogrede urednik Proletarca Frank Zaitz, s shodov v Pen nsy Ivan i j i. Pozno popoldne je vzel vlak v Pittsbur-ghu, ki vozi v Wheeling, W. Va. V \Vheelingu je moral biti čez noč, ker je zadnji vlak na Glencoe že davno odšel. Vzel je prvega zjutraj, ki je tedaj odšel okrog pol pete ure. Bil sem ga vesel, ko sem ga zagle- ni delavska politika, zato po ovinkih obljubljajo, da bomo čez štiri leta morda imeli svojega kandidata namesto demo- kratskega ali republikanskega. Zaradi dezertacije bivših socialističnih unijskih vodij v Roos<»veltov tabor bo socialistični stranki prejkone odvzetih precej glasov, posebno še, ker republikanci insistirajo, da je Roosevelt "socialist". Torej bo marsikak bivši pristaš soc. stranke smatrala, da je boljše glasovati za takega "socialista", ki ima priliko biti izvoljen" namesto "vreči glas proč". V rcsnici mečejo svoje glasove proč tisti delavci, ki glasujejo za pristaše kapitalistične uredbe. Stranka, kateri načeljuje Roosevelt, je kapitalistična in ostane kapitalistična, zato ni ^udno, -če glasilo VVall Streeta piše, da je večini finančnih magnatov vseeno, ali zmaga Landon ali Roosevelt. Socialistična kampanja, Socialistična in komunistična stranka imata v mnogih državah težkoče priti na glasovnico, bodisi, da reakcionarni zakoni zahtevajo preveč podpisov na peticije, ali pa vsled drugih restrikcij, s katerihii skušajo vladajoči demokrati in republikanci ' onemogočiti, da se bi mogla poleg njihovih uveljaviti še kaka druga stranka. V veliko oviro socialistični volilni kampanji je tudi po-man kanje gmotnih sredstev, dočim razpolagata demokratska in republikanska stranka z milijoni dolarjev. Kljub temu vodi socialistična stranka marsikje zelo živahno agitacijo in Norman Thomas je stalno na govorniški turi. mu niso bili znani. Povabil sem ga v tistega, kjer je delal Garden. "Vidiš, kako dobro zasluži?" Pokazal sem mu tabelo z znamenji, ki so označevala, koliko je ta ali oni premogar izvršil dela in do kolikšne plače je upravičen. V mladosti je bil Garden čevljarski vajenec. V Ameriki je delal v industriji, v gozdih, v mainah in zdaj je pomožni urediJik pri Prosveti. Bil je nekaj časa uposlen kot prevoznik tudi v slovenski zadružni prodajalni v Clevelandu. Vselej, kadar se spomnim na prerekanja, ki sva jih imela zaradi socialistične taktike in delavskega gibanja vobče, sem ponosen nan j, ker se mi zdi, da zaj v Center. Prihajal je čas odhoda. Mislil sem, da sem izmed delegatov samo še jaz o-stal v Chicagu. toda v Centru sem dobil sodružico Mihevc iz Salema, O., z njeno hčerko, in še par drugih zunanjih gostov. (Konec prihodnjič.) Premenitev datuma seje kluba JSZ v La Sallu Udeležba pri nas in drugod La Salle, 111. — Od zdaj pa do letne seje se bodo redne seje našega kluba vršile vsak 3. petek v mesecu. Prihodnja bo v petek 18. t. m. Upoštevajte to in prdite vsi. Na tej seji do-so mnogi moji argumenti padli j bite tudi glasovnice z imeni pri njemu na rodovitna tla. BI- kandidatov v odbore JSZ. Tu-la sva si sodruga in ob enem ^ °»tali dnevni red bo važen dal, ampak ni prišel radi me- tudi tovariša pri delu in v os ne. "Mesto upravnika je izpraznjeno," je dejal, "pa sem prišel vprašati Gardna. če bi on sprejel to delo." Garden je večer prej odšel v Cleveland in se nista srečala. Ponudene službe tudi pozneje ni sprejel. S. Zaitz je delal več let v kovinskih ludnikih. Premogovniki krbovanju najinega domovanja. Upam, da mi Garden ne bo zameril, ker pišem o njemu. Zdaj imam priliko — čemu se je ne bi poslužil in povedal, kar nn je pri srcu? S tem spisom sem zopet daleč zašel. Vrnimo se torej na- PortugaUka je fašistom v Španiji glavna pomoč GIJON SAN 7 V—SEBASTIAN^/ 0VIE00* JMAO® BUflGOS* ADOIID* P RANČE JRUN tSAjTAGOSSA I/ BARCELONA GUADALAJARA^f ® MAORI D VALENCIA« GRANADA • ALME 3-/ SHed^ PALMA&7 * £ □REBEL f TERRITQRY J □ L 0 V A LIST I TERRITORV' in je potrebno, da ste vsi navzeli. < Kar se našega piknika tiče. obžalujem, da ni bila udeležba vefja. če bi prišli vsi tisti, ki pravijo, da so napredni, bi tega ne bilo treba nap ^ati. Nedeljo (pozneje se je vršil piknik za cerkveno stvar in udeležba, pravijo, je bila tolikšna, da še ne pomnijo take Naš zlet je vzlic nezadolji-vemu posetu še precej dobro izpadel, za kar imajo zaslugo posebno sodrugi in drugi prijatelji v Oglesbyju. Hvala tudi sodrugu John Strellu in soprogi, ki sta delala ves dan in dala prostor brezplač no. Navzoč je bil na povabilo tudi naš gl. tajnik Chas. Pogorelec. Nezadosten poset ga je užalil. Prihodnjič bomo poskušali stvar ugodno izvesti tudi s te strani. Frank Karun, tajnik kluba št. 4 JSZ. n AFRICA Zemljevid na tej sliki predstavlja, koliko sr Imeli dne S. sept. Španije fasisti in koliko republikanska vlada. Brc* Mrioka je bilo tedaj okrog polovico dežele pod oblastjo fasističnih generalov, katere talaga b oroijem in municijo Portugalska, ta pa jo dobiva is Italije, Nemčije in tudi it nekaterih drugih dežel. Portugalsko vladajo faiisti. Njena vHda se je fran-(leva. Prerekala sva se na jveč, ' e<)»',,mu predlogu ca nevtralnost v spanskem konfliktu ves ia« trdovratno kdo ima boljšo taktiko in k uP'r*'a* kajti ie bi tmagali v španski vojni republikanci s socialisti na ielu, • ... . ..bo morala pasti tudi fašistična vlada na Portugalskem. Španski vladi tve- je večji revolucionar, on all ie|e to dni rgUc neugodnim okoUčinam i«ve>evale nekaj pomemb. jaz. Najino prerekanje pa ni j nih zmag. kar je rebele >elo oslabilo. Zibelj življenja" Z današnjim datumom (16-sept.) je dana na trg nova A-damičeva knjiga, "Zibel živ- • 1 jen j a" ("Cradle of Life"). Iz šla je v založbi knjigarne H. per Brothers v Nevv Vorku. Povest "Zibel življenja" se vrši v glavnem na Hrvatskem. Njen vodilni karakter je nezakonski sin umorjenega cesarje-viča Rudolfa in s tem vnuk pokojnega cesaria Franc-Jožefa. Ime mu je Rudo Stanka, čas, v katerom se godi ,ta~Yoman, jc od 1. 1880 do 1914. Knjiga obsega blizu 500 strani; cena ji je $2.50. ^ZELEZNA REKA i ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruščine s« "Proletarca" ANGELO CERKVENIK V STALIN IN VOROSILOV O OBRAMBI USSR (Nadaljevanje.) Vprašal se je: "Ali se more nočna tema premikati?" Nekaj mu je odgovorilo: "Seveda, zakaj pa ne?" Besede niso govorile, bili je smeh brezzobih čeljusti, ki je tako govoril. Ustnice so bile mehke in brez zob, da se je lir prestrašil. Stegnil je roko... Nina je opustila dečkovo glavico na tla ... Glavica se je valila — srce m»i je okamenelo! — proti prepadu, tik ob prepadu pa se je ustavila. Nina je bila vsa prepadena. Ah! Pa ne zavoljo tega, marveč zaradi nečesa drugega ... V napeti jutrnji temi se je na robu prepada pojavilo nešteto glav . .. Bržkone so vse te glave padle ter se strmoglavile v prepad ... Toda... Glave se vedno bolj in bolj dvigujejo, počasi se pok?žejo tudi že vratovi, pa roke, pa ramena... Železen, rožljajoč glas, ki je bil podoben glasu, iztisnjenemu, iztrganemu iz stisnjenih čeljusti, je silovito treščil v okorelo tišino ter jo raztrgal: ^ "Naprej, naprej!" Neznosno. Živalsko rjovenje je raz tisočeri! o temo. Gruzineo je stegnil roke kvišku.. Neznosna bolečina ga je ugriznila v hrbet... Zrušil se je ter zvalil navzdol. V nečloveški bolečini, ki se je zagrizla v njegovo telo, se je naglo potopila slika dečka, ki je skakutal v materinem naročju ter molel svoji ročici kvišku, sliko dečka, ki se je bil nekdaj tako gladko smehljal svojemu očku. XXVI. Polkovnik je planil v?, svojega šotora ter ie zdrvel proti luki. Vsenaokrog so v osvitu letale in skakale čez kamenje in mrliče vojaške postave. Tam zadaj nekje se je razlegalo nečloveško, doslej še neslišno rjovenje. Konji so se odtrgali ter so divjali vsi zaprepadeni, s frfotajočimi uzdami, čez drn in strn. Polkovnik je kakor kakšen osemnajstleten fante tako urno skakal čez stene in grmovje, da ga je njegovo lastno srce komaj dohitevalo. Pred njegovimi očmi je lebdelo samo morje, zaliv, parniki, rešitev .. Prav tako urno, kakor so se gibale njegove noge, so mu švigale v možganih misli: če me le ne bodo... če me le ne bodo... ubili... Samo, bi živel... Samo živel... Vse" bom delal zanje, prav vse . ... Krave pasel. .. posodo po-aival. .. zeml jo bom kopal... gnoj bom kidal... Samo živeti... živeti... Moj bog, samo živeti... Težko topotanje, ki je treslo zemljo, je bobnelo tik za njim, je teklo že vzporedno ž njim. Od zadaj se je valilo še strašnejše v noč vlivajoče se, divje, nečloveško rjovenje: A... a... a^.. Pa hripavo, divje preklinjanje. Kakor da bi se hotela strahota tega rjovenja še stopnjevati, se zasliši zdaj tu, zdaj tam: Krrr.. krrr .. . Polkovnik predobro pozna ta strahotni zvok! To so udarci puškinih kopit, ki padajo po lobanjah .. . Strahotno žalosten krik, ki kmalu zamre, ta krik je "delo" bajoneta. .. Polkovnik divja. Ves zasopel izdihava vročo sapo. Samo živeti, samo živeti... Ne za domovino mi ni ne za mater... ni mi ne za čast ne za ljubezen ... Samo živeti... Potem bo zopet vse dobro... Živeti, živeti, živeti... Skoraj vse moči je že izčrpal, a tedaj je napel vrat, upognil vznak, prav med ramena, Klavo, stisnil pesti ter tako neznansko hitro zdrvel, da ga je veter kar šibal. Bežeči vojaki so zaostali za r.jim. . . Njihovi smrtni kriki so ga gnali dalje, vedno dalje... "Krrr... krr. .." Zaliv se ±e modri... Parniki... Rešitev... Ko je pridirjal do mostiča za vkrcavanje, je za bežen hip obstal. Na parnikih, na mostu, na obrežju, na pokolu ae je godilo nekaj strašnega. Vsepovsod je donel ostudni zvok: Krrr .. . krrr . .. Ves se je stresel. Tudi tu se je razlivalo tisto strahotno, vso okolico pretresujoče rjovele, tudi tu so vzplapolavali ter zamirali ■mrtni kriki. Jadrno se je obrnil ter z neverjetno lahkoto in urnostjo /dirjal proti mestu; posled-n j it? se je za pomolom v njegovih očeh zablis-nila brezmejna sinjina. . . . Živeti, živeti, živeti. .. Dirjal je mimo belih hišic. Temna in mu-tasta okna so mrliško zrla vanj. Drvel je po beli, mirni cesti, ki pelje v Gruzijo, pa ne v tisto veliko Gruzijo, ki si je prisvojila nalogo, da bt> širila po vsem svetu kulturo, ne,v tisto Gruzijo, ki ga je povišala v polkovnika, marveč v ljubljeno, edinstveno domovino Gruzijo, kjer vigred in gozd tako čudežno lepo dišita, kjer se za gozdnatimi višavami iskrijo snežni vrhunci, kjer prepeva žarina nad zemljo, kj-er je Tiflis, kjer žubori gorski potok Kura, kjer je preživel svoja otroška leta... . * Živeti . . . živeti . .. živeti ... Ob cesti je vedno manj hišic. Po pobočjih so vinogradi. Tisto rjovenje, strahotno rjovenje in posamezni streli so se razlegali daleč za njim, daleč tam spodaj ob morskem obrežju. Rešen! Prav v tem trenutku pa so zaplesale vse ceste, kakor da j;h je pretresel potres. Izza ovinka je prihrume! val drvečih konj in ž njimi vred isto strahotno rjovenje: Rr-a-a .. . Ozke sablje so se zlovešče iskrile. Nekdanji kifez Miheladse, nekdaj gruzin-. ski polkovnik se je jadrno obrnil ter pokazal konjenici podplate in pete. Rešen!! Dirjal je po mestu sem ter tja. Nekoliko-krat je poskusil tu ali tam vstopiti, toda vsa hišna vrata so bila dobro zaprta, zaklenjena in zapahnjena. Kak»'»r da so vsi umrli S Takšna brezmejna brezbrižnost spričo vsega, kar se je dogajalo na cesti! Tedaj je spoznal, da utegne biti edina njegova rešitev mlada Grkinja. Grkinja s črnimi, plamenečimi, ljubkimi očmi ga pričakuje . . . Ona je edini človek na vsem širnem svetu, ki ga polkovnik še ima! Oženil se bo ž njo; vse svoje posestvo ji bo daroval, ves svoj denar ji bo dal... Rob njene obleke bo poljubljal . .. Zdajci pa je v njegovi glavi nekaj počilo, počilo s strahotno silo ... v V resnici ni nič počilo, pač je pa njegovo i glavo presekala na dvoje težka sablja. XXVII. Žarina vedno močneje pritiska. Nevidna, mrtva megla tlači vse mesto. Ceste, trgi, pomoli, dvorišča, vse je posejano in pokrito z mrliči. Kupi mrličev ležijo v najbolj čudnih položajih. Nekateri imajo strahotno zaobr-njene glave, drugi so sploh brez glav. Raztreseni človeški-možgani se po pločnikih tresejo kakor žolica. Ob hišah in zidovju tečejo potočki prelite človeške krvi. Kakor v kakšni klavnici. ___ Na parnikih, v kabinah, na poveljniških mostičkih, na palubah, pred pečmi, med stroji — vsepovsod ležijo mrliči z ožoltelimi, nežnimi obrazi, ki so poraščeni z mladim mahom . . . Na obrežju ležijo in visijo posamezni deli teles negibno čez robove. Tudi v bistri vodi se vidijo mrliči, ki ležijo na sluzavem, ozelenelem kamenju. Nad njimi švigajo trope rib. ki jih skoraj zakrivajo. Iz mesta se slišijo še vedno pogosti streli pušk in regljanje strojnic. V katedrali se je utaborila stotnija Gruzmcev, ki junaško umira. • Toda tudi ti streli kmalu obmolknejo. Mrliči nepremično ležijo, živi se zlivajo v mesto, razlivajo po ulicah, dvoriščih, po obrežju, po globelih, po strmem pobočju, po hišah . .. Reke ljudi, konj, voz. Smeh, trušč, klicanje. Kožuh jezdi med živimi in mrtvimi. "Zmaga, .sodrugi zmaga!" Kakor da ni nobenega mrtvega, kakor da se niso praVkar prelili potoki krvi! Vsepovsod se vihravo razlega klic: "Hura P* Ta klic se faz lega in odmeva od temnih, mrkih gora, se razliva čez vso j>okrajino in zamre tam nekje daleč za parniki in pomoli v vlažni sinjini. (Dalje prihodnjič.) -- Pred par tedni j« govoril v radiu Josip Stalin (na levi te »like) in po-udaril, da se nahaja »vet na pragu velikih dogodkov. Mislil je na vojno, ki jo pripravlja Nemčija proti sovjetski Uniji. Izjavil je, da je rusko ljudstvo pripravljeno odbiti vsakega, ki bi ga napadel. Nedavno je govoril sovjetski armadi njen vrhovni komandant Kl» mrnt Vorosilov (na desni). Pravi, da je sovjetska obrambna sila danes toliko pripravljena, da je nepremagljiva. Hitler misli obratno in je prošli teden na "konvenciji" svoje stranke v Niirembergu pozival vse "civiliziran* stoje vseh dežel" na skupno ofenzivo pod vodstvom Nemčije, da se zaduši "boljševizem in židovstvo". O Stalinu so časopisi iz poročil, ki so prišla iz znane kovačnice laži Rige v Latvi pisali, da je Stalin smrtno nevarno bolan. Nekateri listi so naravno ugibali, kdo bo njegov naslednik na diktator«kem mestu. Večinoma so si "izbrali" Vorošilova. Iz Moskve so vesti o Stalinovi bolezni zanikali. OGLAŠAJTE v PROLETARCU TO IN ONO Cleveland, O. — Kot vse kaže, v Ohiu n* bomo imeli prilike glasovati za Norman Thomasa. Njegovega imena ne bo na glasovnjjpi. Je premalo podpisov zaradi tistih, ki pravijo, da so social isti, ja jih nočejo nabrati. Nasprotniki so zadovoljni, se norčujejo in smejejo. A kaj moremo zato! Ce se ljud* rajše hudujejo in smejejo, namesto da bi delali za svoj pokret, kaj jim hočeš! Seveda, vzroki so različni, a glavni je brezbrižnost in lenoba. Pri demokratih in republikancih, pa tudi pri Coughlinovcih, se pričakuje vsaj služb, penz-ije, ko-mišen, itd. Mi tega ne delamo-Smo poštena stranka in ne obljubljamo ničesar, pač pa širimo nauk, da je rešitev delavstva v rokah delavstva samega. -J Seveda, če bi socialisti plačevali, bi imeli tudi mi- mnogo delavcev! Ampak — mi samo kolektamo in nič ne plačamo, pravijo. Tudi oni, ki so nas zapustili, bi prišli nazaj, detroit-ska deklaracija sem ali tja! Daj nam naše vsakdanje novce, pa se bomo borili za socialistično stranko^ Pa taktika? Kdo se briga za taktiko! - Saj so se butlegarji med prohibicijo tudi ravnali po zakonih in ob enem še posebej po svoji taktiki. Nič ne po-rajtamo! Samo da je plača, magari dolar na dan, in če ti ukažejo, naženi strojnico in "pucaj" za čast in slavo očet-njave v svoje razredne tovariše. čemu vraga se sploh organizirajo in stavkajo, če ne zato, da nekdo potem lahko strelja vanje, ipa čeprav samo za dolar na dan, delavec v delavca, katoličan v katoličana! * teta in leta graditi, nato nekaj časa podirati, pa^ gre vse k vragu. Kje je navdušenje, kakršnega smo poznali nekoč? Kako naj obdržimo vsaj kar imamo, to je vprašanje. Ini po Ameriki rastejo rogovi. Pa ne takšni, kakor na glavah peklenščkov, ali na dolgih jezikih. * Pred kakimi 30. leti so naši katoliški duhovniki počasi molili iin kolektali- Zdaj s tako "proceduro" nišo več zadovoljni. Duš, ki jih je treba odrešiti —italijanskih, bavarskih Nemcev, avstrijskih, hrvatskih, irskih, slovenskih itd., je mnogo. To je ogromna masa duš, ki so še vse "na tem svetu" in več ali manj zaslužijo ter prispevajo. Izplača se jih "reševati". Ni čudno, ako ima Coughlin posebno med irskimi "dušami" tak vpliv! On grmi, da se hrib trese, rodila pa se bo le mala miška. _ Mussolini ni edini, ki sili žene. da naj rode čimveč otrok, seveda za "kanon-futer". Tudi katoliški duhovniki drugih dežel pravijo. "žene, rodite otroke, kolikor jih Bog daj" Sami jih nimajo in ne vedo, kaj so družinske skrbi. Precej žen v Italiji in drugje se iziprašujejo, češ, ako se tej odgovornosti oni ogibajo, ki bi otroke lahko preživljali, čemu jih naj imamo mi cela krdela? Poznam Irca, kateremu je žena ^rodila "samo" 14 otrok. Star Je 52 let. Delal je za kom-panijo 25 let. Pa so mu rekli, "dočakal si, vreden si počitka, torej srečno!" Dali so mu nekaj "premije" in mož je na cesti- Večina njegovih otrok je neprestoiljenih. Kaj naj počne, da jih preživi? Srečal sem Italijana. "Kje si bil Antonio?" "Hm, pri mojih poročenih novih in hčerah. To ti je družina! Imam že enajst vnukov, ampak je komaj začetek." "Se ne bojiš, da se bodo težko preživljali? Saj jih ne bi bilo treba toliko!" Italijan me pogleda in pravi: "Zato pa so ženske na svetu! Naj rode! Moja je imela 19 — premisli — 10 otrok in 11 izmed njih je živih!" * Mladi kaiplani so jako potreben "element". Oni dan je bil v našem narodnem domu na St. Clair Ave. banket v počast delegaciji Jugoslovanske katoliške jed note. Ni se ga udeležil samo naš popotnik Janko-vič, pogrebnik Žele, Bolha iz Barbertona oziroma iz A krona, Vogrich iz La Salla, Mary Bernik iz Detroita itd., ampak tudi mladi kaplami in jnonfti-gnore Hribar, ki se je menda nalašč vrnil iz starega kraja baš v času, ko bi lahko napravil pred delegacijo JSKJ čim-boljši osebni vtis. Naravno, Lojze Pire je bil tudi navzoč in Jože Grdina pa stoloravnatelj. Jože se razume na biznis- Prodaja svete podobe, svetirljice in drugo slično robo, ki {mm a ga grešnim dušam. Morda ta kramarija zabava tudi našega Ivana Jonte-za, da se bo smejal in smejal, ko bo Jože spravljal novce. * "Father" Jager in Mary Modrijan se jezita nad urednikom Enakopravnosti Jontezom ker piše "zoper farje". Mici pa se huduje tudi zato, ker je ponatisnil Molkov članek iz Prosvete, katerega ona noče čitati. Ivan pa je gospej Modrijanovi hotel le predočiti, kako je I. M. podučil Ga niha, da naj bo 75 odstotkov v domači kulturi, 25 odstotkov pa v Normanovi politiki. Jontez je Mary potolažil, da ni nič hudega in da se ALI JE VERJETNO, DA SO BIVŠI BOLJŠEVIŠKI VODJE RES KOVALI ZAROTO PROTI SOVJETSKI VLADI? (Nadaljevanje s'l. strani.) v stanju znatno dvigniti svoj zaslužek z zvišanjem produkcije in akordnim delom. Kaka tretjina ruskih delavcev — morda le četrtina — pa se novim oblikam ni mogla privaditi, bodisi vsled slabše tehnike, ali pa vsled počasnosti, ali vsled nezadostnega organiziranja produktivnih sil, in tako je zaostala za drugimi tudi v zaslužku. Ta neenakost v plačah je odprla vrata zavisti in grenkim občutkom. Nastala je mržnja proti delavcem, ki so se gnali pri delu, da čim ven- producirajo in sploh zoper vse, ki so bili odlikovani vsled svojih zaslug za večanje produkcije. Mržnja in nezadovoljstvo te tretjine, ali četrtine ruskih delavcev se je začutila tudi v strankinih celicah. Pripravila je polje za razvite k opo-zicije, Na drugi strani je sovjetska vlada in kominterna pod potiskom vojne nevarnosti docela spremenila svojo politiko in taktiko. Sklepanje zver., vstop v ligo narodov in sodelovanje v nji s kapitalističnimi deželami, izrek za enotne fronte in ljudske fronte, priibližavanje evropskemu srednjemu razredu in intelektualcem, opustitev posebnih privilegijev delavskega razreda in žrtvovanje svojstvenega sovjetskega volilnega reda v osnutku nove ustave sovjetske Unije — vsi ti potrebni razvojni l>ojavi so v tolikšnih protislovjih s tradicijami boljše viške stranke, da so morali povzročiti odpor med tistimi člani, ki so navezani na tradicije, in vzbuditi opozicijo. Pred petimi leti — v času, ko so napori za uresničenje prve petletke (programa za zgraditev industrije) zahtevali največjo požrtvovalnost širokih množic, je Stalin zadušil opozicijo v svoji stranki s pomočjo tendenčnih obravnav. Kakor takrat, tako se je odločil tudi sedaj ustrahovati in potlačiti obnavlja-jočo se opozicijo v svojih vrstah a ftendenčnimi političnimi obravnavami. Tak je bil očividno namen in pomen senzacionalnega sodnega procesa v Moskvi in njegovih groznih sodnih posledic za obsojence. Z Zinovjevom nisem še nikoli simpatiziral. Smatral sem ga vedno za enega izmed onih, ki je največ kriv razbijanja solidarnosti in enotnosti svetovnega'delavskega gibanja. Tudi s sedanjo Trockijevo politiko in taktiko prav nič ne simpatizi-ram. Smatram jo za popolnoma sektaško. Toda mislimo si kar si že bodi o ljudeh, ki jih je Stalin s to obravnavo hotel uničiti — in tiste, ki jih je dosegel, je Taktično zlomil duševno in fizično mar resnično verjamemo, da so izvršili zločin, katerega so bili obdolženi? Na marseillskem kongresu delavske-socialistične interna-cionale smo sprejeli načelo, da se naj socialisti ogibajo vsakega sredstva ali dejanja, ki bi imelo za smoter boljševizem v sovjetski Uniji nasilno strmoglaviti, in oa naj ne podpirajo nobenega gibanja, ki ima tak namen, kajti nasilno strmoglavlje-nje sovjetske vlade ne bi privedlo drugam kot v belo kontrarevolucijo. V zagovarjanju teh tez so nam na kongresu brezpogojno pomagali tudi ruski menjševiki. Ali naj zdaj verjamemo, da so ruski komunisti kot je Trocki, organizator oktobrske revolucije in zmage v civilni vojni, ali Zinovjev in Kamenjev, Leninova najožja sodelavca, katerima je popolnoma zaupal celo po konfliktu leta 1917, in vse te imenoval na najvažnejša in najodgovornejša mesta v sovjetski državi, v boljšeViški stranki in v komunistični internacionali ali naj verjamemo, da so ti ljudje želeli napasti sovjetsko vlado in jo strmoglaviti, njene člane pa odstraniti z umorom? (Dalje prihodnjič.) lahko pri "father" Ja^ru še vedno izpove, ako hoče. a Ako bi bilo mogoče, bi privabil v našo "metropolo" Ivana Cankarja, da bi nas malo bičal. Ako se bi prebudil v grobu in gledal ta-le naš metež, bi se nedvomno čudiil in naipisal bi žgočo satiro. Tako delo v Cankarjevem duhu bi bilo potreb-nejše kakor pa nova revija. Frank Barbič- 13. september "nesrečen" dan Chicago. — Ko smo začeli oglašati, da prirede prijatelji Proletarca v nedeljo 13. sept. ■z let h Keglu v Willow Springs, je rekel naš stavec Joseph Ko-šak, da smo si izbrali jako "nesrečen" dan. čemu. "Ker ima št. 13," je odvrnil. "Nisem vraževeren," je dejal, ampak to nedeljo bo padalo." Pa je res lilo vso noč in skozi do 2. pop. in še kako! Piknika torej ni bilo in Proletarcu je dež odvzel precejšnjo podporo. Če bi vsaj padal pred par meseci, ko bi lahko farmarjem koristil! Zabavali smo se vseeno, in sicer v Slovenskem delavskem centru, in tudi prebitka bo toliko, da bomo pokrili stroške, ki smo jih morali napraviti v naprej za prireditev pri Keglu. In vrh tega dobi Proletarec kakih $25. Hvala vsem, ki so prišli v S. D. C. in posebno še delavkam in delavcem, ki so pomagali.—J. R. John G. Willert Eden najaktivnejših socialistov v Ohiu in posebno v Clevelandu je bil John G. W:illert. V tednu z dne 7. sept- je umrl. L. 1918 je bil izključen iz cle-velandskega mestnega sveta vsled svojega protivojnega stališča. Ril je mnogo let tajnik Metal Polishers unije, lokal 3, in v onih letih tajnik ohijske soc. stranke. Bil je dostikrat njen kandidat v razne njene urade. Za delavstvo je izvoje-val v mestnem svetu v Clevelandu in v splošnem marši k a ko koristno naredbo. ALI SMO, ALI NISMO? Ako mialimo socialistično, »mo dolžni, da tudi delamo v smislu socialističnega program« in za socialistične cilje. Za socializem se pa ne da drugače delati nego potom organizacij, ki nosijo ODGOVORNOST. Ker klubi in stranka ne morejo vršiti svojega visokega poklica, ker so bodisi prešibki, očitajo nekateri le stranki, češ, da nič ne dela. Veliko bolj pametno pa je, da vsakdo, ki hoče motriti naše delovanje kritično, najprvo preudari, kakšne so naše moči, kolikšna je naša organizacija in kaj je v danih okolščinah mogoče doaeči z njo. Ena glavnih nalog vseh nas je, širiti PROLETARCA I Delavec, ki ne čita resnično delavskega časopisa, ne more biti poučen o delavskem gibanju z delavskega stališča. To je pribito I Torej širite naš delavtki tisk, predvsem Proletarca, glasilo JSZ in uradno glasilo Prosvetne matice. Izčrpek zapisnika konference J. S. Z. in Prosvetne matice v zap. Pennsylvaniji fasisticni vojaki ubi jajo tudi ujetnike! Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za zaprugi so mnenja, da je najboljše, ako jih pustimo v miru, mi pa delujmo kolikor mogoče med m ladji no, da to pridobimo v svoje vrste, da bo izipopolnila nastale vrzeli. Glede volilne kampanje ta konferenca apelira, da je dolžnost slehernega delavca glasovati za socialistična kandidata Thomasa in Nelsona in za vse druge socialistične kandidate. S kapitalističnimi f|indi-dati se naj delavci nikar ne družijo. Poročila zastopnikov klubov: Št. 13. Sygan. — Lovrenc Kavčič opisuje delo in boje njih kluba, ki praznuje zdaj 25-letnico. Prvi govornik pri njih je bil pokojni Jože Zavertnik. Napravil je med delavci v naselbini najboljše vtise. Drže se še danes načel, katere jim je vsejal ob oni priliki. Na današnji seji so izmed u-stanoviteljev kluba navzoči 4. člani, in sicer Frank Pusto-vm, i^ours G i a žar, Matt Der-mota in Lovrenc Kavčič. Govore o težkočah, ki so jih imeli v bojih z nasprotniki in v agitaciji, in se pohvalno izražajo o društvu št. 6 SNPJ, katero je s klubom vsikdar sodelovalo in mu dalo svojo dvorano za klubove seje brezplačno na razpolago in velikokrat tudi za prireditve. št. 31, Imiperial. — Frank Auguštin pravi, da poslujejo in delujejo po starih običajih.! št. 118, Canonsburg. — M. Te kave in A. Lesnikar poročata, da delujejo zmerom le s ktalšča, da hočejo napredovati in žele uspehe svojih aktivnosti- Člane in druge klub opozarja, da se registrirajo kot člani soc. stranke. št. 211, West Aliquippa. — Bartol Yerant pravi, da pri njih ni posebnih sprememb. Delujejo, kolikor jim je v teh razmerah mogoče. št. 175, Moon Run. — M. Je-rala in F. čuk poročata, da so pri njih klubu aktivni kolikor okolščine dopuščajo. Kot je bilo že omenjeno, je klub poslal delegata v Harrisburg na konvencijo pennsylvanske soc-stranke. Proletarcu v podporo so prispevali $25 in v aigitacij-ski sklad $12.50. Iz klubove blagajne se plača tudi članarina za vse člane v mesecema avgust in september. Prosvetna matica št. 6 SNPJ, Sygan. — Pusto-vrh vabi navzoče na slavnost 25-letnice doma SNPJ, ki bo v pondeljek 7. septembra na Labor Day. št. 88 SNPJ, Moon Run. — F. Ambrožič poroča, da podpirajo po možnosti vse napredne ustanove in iz blagajne so dali tudi za volilno kampanjo in ob enem nabrali nekaj prostovoljnih prispevkov v kampanjski fond. Konvencija unije, v kateri je mnogo naših ljudi Cicero, III. -— fjfedvomno ho zanimalo vse delavce in delavke, ki so bili kdaj prej ali no še danes uposleni v klohučar-ski industriji, da bo imela Uniied Hatters, Cap and Mil-linery Workers' International unija konvencijo, ki se prične dne .4. oktobra v Nevv Yorku. V tej organizaciji je stotine H I ■ naših rojakov in rojakinj, ve- j tili piknik ► društva SNPJ na £jnoma v New Yorku in v Chi-| Ma.vnardu, Ohio. Videl sem caKU< Kakor se čfiMistvo pod-"j rojake iz vseh naselbin, še celo jVornih društev zanima za svo-( j i/ Akrona It) Cltvelsilda. Ob je konvencije, in članatvo JSZ . ! teJ Priliki sem se seznanil tudi ' \ s s. Kohalom, članom kluba št. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—SeZona prireditev v tem poletju je .prili-ijčno končana. Jesen je na pra-! gu in začeti bo troba z načrti i I za predstave in zabave v zimskem času. Veselica društva št. 18 SNPJ dne-5. sept. se je še | prece j dobro obnesla. Udeležba je bila obilna, fce pred tem je društvo prispevalo $1 v kampanjski sklad JSZ. * V nedeljo 6. sept. smo pose- -V K N« tej sliki »o delavci, pristaši republike in *ve»ti jih pottrele. Fašisti pravijo temu '"kricanska civ»li«aci-tedanji vladi, katere fašisti gonijo na določen kraj, da j«", v resnici je to barbarizem. J 45 JSZ iz Clevelanda. Je vlju-ijden In za pomenke razumen | Človek. Društvo v Maynardu je v Prosvetni matici in podpira tudi druge napredne akcije. Naselbina ima tudi socialistični klub. Piknik je bil številno obiskan in vsi ^so bili veselo | razpoloženi. Vzlic temu pravimo, da ni "luštno", ako ni navzoč tudi John Rebol. On jih ima vse polno pod klobukom, s katerim zna spraviti ljudi v veselo razpoloženje. Št. 106 SNPJ, Imperial. — F. Auguštin poroča, da so prispevali v kampanjski sklad in da se društvo vselej odzove tu-da za podpiranje drugih naprednih akcij, ki se pojavljajo med našim ljudstvom. Št. 122 SPJ, W. Aliquippa. Yerant in Smrekar poročata, da so dali iz blagajne $2 v kampanjski *klad in Sokoli pa $10. V drugih ozirih delujejo kolikor mogoče. št. 138 SNPJ. Canonsburg. J. Terčelj in A. Mavrič poročata. da so prispevali v kampanjski sklad JSZ okrog $15. Prispevke še zbirajo.- Njih dru- Kaj počne slovenski. močjo skupnosti v svoji orga-klub brezposelnih v Chicagu? Chicago, III. — Gornji naslov je za članstvo našega kluba, kateri se izključno bojuje za koristi nezaposlenih delavcev, jako važen. Naša prihodnja redna seja bo v četrtek 18. sopt. na TJIVJ S, Da men Ave. Vest z dne 4. sept., iz Co-lumbusa. O., pravi, da socialistična stranka ni dobila dovolj nizaciji. stična stranka ni dobila dovolj Koliko izmed nas se je ude- ^p^ da bi prišla na gla- ležilo demonstracije v sredo Komunistom se je to 9. septembra? \ rsila se je v • nvnuponi v ptembra? Vršila se je prid izboljšanja ilelifa in,,pa proti temu, da se bi brezposelne metalo iz relifne liste na cesto. Morda si ta ali oni misli: le ljudje, ki delajo, pišejo na ta način- Ampak t«t *»pc! ni pLs#U» Potrebno je, da se je vsi udele-jiz vrst zaposlenih,-ampak za v žite. Namesto da bi naša podružnica. ki je včlanjena v Illinois Workers Alliance. napredova- korist brezposelnih delavcev. Torej vztrajajte v svoji onga-nizaciji, namesto da bi v nji videli vsak mesec druge obra- . »v """ J" * j ------... • • št v o pristopi tttdi k Cankarje- majhnega zanimanja W zane-vii ustanovi v Clevelandu. So- marjanja nazaduje v članstvu. la, pa se dogaja, da vsled pre-jze. Vprašajmo se ne samo, kako rešiti problem odraščenih^ glaša z vsemi sklepi XI. rednega zb(>ra JSZ. št. 295 SNPJ. Bridgeville.— IsKlis Glažar pravi, da delujejo po starih dobrih potih in je vse O. K. Izgleda, da imajo ljudje čas za vse druge stvari, tudi za za-, bavo, le kadar se gre za delavske koristi, v delavskih akcijah, ga pa nimajo. V nedeljo 6. sept. se je vršil Izobraževalni dom Library. jvelik shod, ki ga je sklical lo- I> Prijatelj in M. Dermota po-|kal f,1 IJlinjjh WoTkcM Allian- ročata, da so prispevali $10 v kampanjski sklad. Omenjata ipa, da nismo pravi socialisti, ker ne simpatiziramo dovolj ali pa sploh nič z delavstvom v Španiji. Odgovoril je na njune argumente John Terčelj. • Društ. izobraževalni dom, Sygan, zastopa Kvartič. So v Prosvetni matici in prispevajo tudi za druge delavske akcije. Agitacija Sklenjeno, da vzamemo oglas v Amer. družinskem ko-1 pridobimo v svoje vrste! ledarju za vsoto $6.00. Sejo zastopnikov okrožne Dalje pravi Terčelj, kot je | organizacije imamo vsako sre-že omenil na prošlem zboru 1 do zvečer na 955 \V. Grand ki so brez zaslužka, ampak tu di. koliko otrok gladuje in čemu so v pomanjkanju? Dalje, kaj more storiti'v očigled tem socialnim krivicam mala skupina članov? Zakaj nas ni več aktivnih? O vsem tem bomo razmotri-\ ali na naši prihodnji sej j v četrtek 18. sept. na 2239 S. Da- ce. Koliko 'članov našega kluba se ga je udeležilo? Kaj je men Ave. vzrok, da *e ne zanimajo? i Organizacijski odbor. Pridimo v«"i na prihodnjo se- - jo in dokažimo, da se za to svo- Zmaga v Minneapolisu jo organizacijo resnično zani- ....... mamo. Ce drugi lokali lahko— dokažimb-jim, da nas za njimi ne bo zaostajat! Mar niso stari člani trpeli dovolj skozi to depresijo in v zapostavljanju v relifni akciji? Torej bodimo združeni in pojdimo med ljudstvo ter ga Vozniki truckov v Minneapolisu, ki so bili na stavki, so se vrnili na delo. Družbe so pristale v vse njihove zahteve. KAMPANJSKI SKLAD JSZ JSZ, da se naj za našo konferenčno organizacijo upelje sta- Ave. Vsak član in vsi prijatelji naše organizacije so vablje- tistični pregled prispevkov in ni, da se jih udeležujejo. Na dela. ki ga vršimo. Kolekta na ta način se boste poučili tudi o seji za kritje stroškov je zna- delu drugih naših lokalov. Mi šala $7.75. hočemo delo in ipoštfene plače. Sedež prihodnji konferenci Kako jih bomo dobili? Mar s določi odboj*. tem. da bomo sedeli brezbriž- John Terčelj, »predsednik. Michael Jerala, zapisnikar. no,.doma? Ali pa na ta način, da se bomo borili zanje s po- UNIČENJE DRAGOCENEGA MATERIJALA ♦ Mlin I t M I I I 11 IMIIHUIIM I X (»irard, Ohio PIKNIK ki i iia st. •le H* V NEDELJO 20. SEPTEMBRA / 1 NA NAVADNEM PROSTORU. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v klubovem lokalu na Avon Parku. » ;[. Govoril bo C. W. STEEL iz Young»towna, ki je izvrsten || govornik in dober poznavalec razmer. Pridite vsi in pripeljite tudi druge seboj. +»+Mlt'»MMHM ................................... l^^^+aSLJ Ji ^ V motorisirani armadi in v vojni morn»/ici je danes ga»o1in in oije neobhodno potrebno sredstvo. Če fa nI, tedaj vsi stroji nič ne pomagajo, ker nimajo pogonske sile. Zato si v vojnah vsaka stran priiadeva uničiti nasprot. niku bas tak materijal, bre* katerega vojne ne mo^e nadaljevati. V Malagi v Španiji so vojaški letalci v sluvbi faiističnih rebelnv vrgli nekaj bomb na velike tanke gasolina in jih razdejali. Tri milijone galonov gasolina so uničili, kakor so se glasile časniske vesti iz Maiage, in SO iivljcnj je bilo izgubljenih v eksploziji. III. IZKAZ V4 kampanjski sklad JSZ, čigar namen je financirati izdajanje kam-penjskih letakov in pošiljanje govornikov ter agitatorjev po naselbinah, to prispevale sledeče organizacije in posamezniki: V. IZKAZ Greensboro, Pa. Johanna Pečjak 2ftc. Krivitz. Wi». Frank Bizjak 50c; po 25c: Frank Samsa. Matt Russ, John Shsffpr, Matt Pezdire, Anton BjmkIcz. Mike Lipovac in Frank Morgan, skupaj $2.25. (Poslal John Shaffer.) Detroit, Mich. Jot1 Korsič $1; po 50c: H. (Ircbenc in J. StimaU po 25c<: Anton Potočnik, F. Blatnik in J. Videč, skupaj $3.25. (Po.slal Jot-Korsič.) - Oakland, Calif. Društvo št. 501 SNPJ $3; Frank Slaby 50c, skupaj $3.50. Wardner, Ida. Martin Ab*ec $1; Frank Uačič 50c, sku|>aj $1.50. (Poslal Martin Absec.) ' I La Salle, lil. Društvo * t. 573 SNPJ $5.00. Bridgeport, Ohio. Društvo st. 13 SNPJ $1.00. Bridgeville, Pa. Društvo št. 205 SNPJ $1; Anton LekAe 50c; po 25c: Frank Strah, Frances Henipsman, Tony Brrdnik, I/ouis (Jlažor; po 20c: Stevo Pranovicich in Lovrenc Oblak; po lOc: Frances Kvartich, Louisc Tomo, Louis Dernovšek in Berta He-niffsman Joe Demoj 6c; po 5c: Frank Henisrsmnn in Frank Drobek, skupaj $3.4«. (Nabral Frank Strah.) Chicago, III. Društvo št. Hr, SNPJ $2; po 25c: John Morsi, Louis Volk, Frances Swolšak, Paulinc Drzich, Martin A hram in Frank Teropšič, skupaj $3.50. (Nabral John Morsi.) t- Tire Hill, Pa. Društvo št. 280 SNPJ $3.00. Sugarite, N. Mez. Društvo At. 154 SNPJ $2.00. Glencoe, O. Društvo št. 54 SNPJ $1; Neimenovana 50c, skupaj $1.50. Skupaj v tem izkazu $30.21, prejšnji izkaz $376.84, skupaj $407.15. posrečilo in bodo označeni v rubriki "Independent". če pa bi hoteli imeti ime svoje stranke, je treba v Ohiu okrog &20,-000 dobrih podpisov. Jaz se nič ne čudim, če temu malemu številu takih sodrugov, ki so pripravljeni delati, ni bilo mogoče dobiti dovolj dobrih podpisov, kajti taka naloga ni šala. Kar se mene tiče, sem storil svojo dolžnost. Dobili smo v našem mestecu 400 fKulpisov za Thomasa, dasi je sentiment ljudstva v splošnem za Roosevelta. Iz* poročil je tudi razvidno, da se članstvo soc. stranke v splošnem za to delo (nabiranje podpisov) ni zadostno od-r.valo, s čemer je dalo jako slab vzgled. Ce smo socialisti, moramo za stranko delati, ne samo govoriti zanjo. Drugače ostanemo zmerom na eni točki, to, je, vladala bosta venomer zdaj demokratska, zdaj republikanska stranka. Kdor v Ohiu bo hotel glasovati za socialisfta Thomasa in Nelsona, bo moral ime "Thomas and Nelson" nalepiti na glasovnico. Tako pravi poročilo v časopisih. Nedavno sem dobil tudi nekaj naročnin na Proletarca. Prihodnja seja kluba št. 11 JSZ bo V nedeljo 20. sept. Ker še niste vsi člani glasovali, kdo naj bodo bodoči odborniki JSZ boste glasovnice dobili na tej seji. Pridite gotovo. Izdelati moramo tudi načrt za naše bodoče delo, bodisi na kulturnem kot na političnem polju. Zima bo tu in začeti je treba spet z dramskimi in drugimi sporedi.—Joseph Snoy. za svoje zbore, tako se delavci in delavke vsake unije intere-si**ajo za glavna zborovanja svojih organizacij. V Chicagu imamo delavke ženskih klobukov svoj poseben lokal, ki šteje blizu tri tisoč članic. Upravičene smo na konvenciji svoje mednarodne unije do osem delegatic. V eksekutivi tega lokala je med drugimi članicami pet Slovenk, in sicer Minka Aleš, Helen Ar-ko, Josephine Pretzel, Kristina Turpin in Angela Zaitz. Nominacijo za delegatinjo sva sprejeli izmed Slovenk Minka Aleš in podpisana.. Članic naše narod nosti je dovolj, da bi bile upravičene do več kot dveh delegatinj. Kot je običajno, se je agiti-ralo kdo naj bo izvoljen, tudi v našem lokalu. Kakor v marsikaki uniji, i-majo tudi v naši komunisti precejšnjo skupino. So dobro organizirani in se zmerom ravnajo po navodilih, kakor jim jem očitano na sejah našega odbora. Komunistkinje v našem lokalu so aktivne. Vedno poskušajo, kako bi mogle doseči čimveč za stranko, za katero delajo. . Ampak da ne bom stvari preveč na drobno razkladala, naj povem, da pišem ta dopis zato," ker so komunisti iizdali poseben letak (dasi" ga niso podpisali), na katerem so in-dorsirali dve kandidatinji na konvencijo unije klobučarskih delavcev, in ena teh je bila podpisana. Izjavljam, da me ni nikdar izmed komunistov ali kdorkoli vprašal, če želim kako in-dorsiranje, in da sem o tem priporočilu izvedela šele na seji našega lokala, na kateri je bil letak prečitan v pričo kakih 700 navzočih članic. Bila sem presenečena in sem v tem stanju stvar tudi pojasni-la. Za indorsiranje* jih nisem vprašala in tudi oni ne mene za dovoljenje rabiti moje ime. Jaz nisem članica komunistične stranke, pač pa socialistične. Delovala sem in bom za vse naše napredne ustanove. Tudi v naši uniji bom zastopala le unij«ka načela v smislu, kakor me uči socialistična organizacija. Uverjena sem, da bo tako pravično zame in za unijo, ki mi je dala mandat, da jo zastopam na konvenciji. Kristina Turpin. J. F. Higgins Eden znanih sodrugov med slovenskimi delavci v zapadni Virginiji in v vzhodnem Ohiu je bil J. F. Higgins. Mnogo let je bil tajnik soc. stranke v zapadni Virginiji. Nedavno je umrl. Naše delavsko gibanje ga pogreša, ker so delavci, ki bi bili pripravljeni prevzemati 4ake naloge, kakršne je vršil on, jako redki. To tudi pojasni, čemu ni socialistična stranka veliko jačja kakor je danes. Večinoma pristopajo taki mladi Amerikanci. ki kaj pričakujejo, namesto da bi se zavedali, da je treba v prvi vrsti kaj storiti. Sodrug Higgins je bil socialist in agitator v smislu romana "Jimmie Higgins", in baš takih je socialističnemu gibanju najbolj treba. Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE Sli DNEVNIK "prosveta" Stane za celo leto $6 00, pol leta #3 00 Ustanavljajte nova draitrs. D«»et Članov(ic) je treba novo društvo. Naslov za liat I* za tajništvo j«? 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. —_ ANGELO CKRkVENIK: "DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA DOBER PREZIDENT IN BLAGI VLADARJI i. 24. junija 1917. 8ta pozno ponoči dva bolničarja 25. strel-ekega polka lia bojišču pred Asisgom pobrala italijanskega ranjenca, ga položila v nosil-nieo ter zanesla v dolino Ase na divizijsko obvezalifce. Vojaški zdravnik dr. Vicen-tini je imel polne roke dela. Bolničarja sta položila nosilni-co pre d en j. — Italijanskega ranjenca gva prinesla, gospod polkovni I domisleke in naj ne verjetnejše zdravnik! domišljije romanopiscev in pri- _Ujetnika? Ipovednikov! Ali je kaj čudne- — I)a, gospod polkovni zdravnik, častnika! Vicentini je pogledal ranjenca ter se stresel. Ozrl se je Vedel je, da je na južnem Tirolskem zelo'mnogo ljudi, ki prebežnika dobro poznajo, vedel je celo, da imajo pri vseh vojaških poveljstvih na vseh orožnikih postajah, po vseh bolnišnicah siike prebežnikov. Naključij je toliko, je premišljeval, sploh je vse to živ-1 ljenje samo obsežek več ali manj duhovitih, po navadi prekleto neumnih naključij, ki neredko prekašajo, najbujnejše ont FAM Kadar je kje v Evropi porušil kako mesto potre«, ali če »e je dogodila velika povodenj, ali kaka drugi težka katastrofa, je ces«r, car, kralj ali kdor že je bil na krmilu države, žel na lice mest a in se rasjokal vsled ga, če kdo ujetnika prepozna? Ali ne bi bilo naravnost čudežno, če ga ne bi nihče prepoznal? Pn i desetnik, ki ga pre-1 bol„ti. ki mu jo je pp|madeU tUfA Muih ljttdi Tako j# naglo naokrog. Ali hi morda pozna, mu požene kroglo v bUfi rU|o ^ _ v£af. ce|o kdo opazil njegovega preuene- j Klavo. Ali pa ga obesijo na „ pomoi reveiem Ta dlMr j# prej kmipmdm T,el ,, čenja? Bil je ves zmeden. drog žične železnice ter ga pu- driaVBC blagajne, kamor .o g. n«o.iii i.ti reveii. — Leone! je zašepetal. ste tam viseti, dokler ga ne u-i v Zed. državah je podvzei nedavno slično turo Po Stopil je k omarici s strupi, morijo glad, žeja in vročina. od suse prizadetih krajih predsednik Rooseveit. Demo krati in republikanci so ir, teh obiskov kovali političn kapital. Prvi so predsednika na tej človekoljubni misij poveličevali, drugi so ga prrv tako energično napadali Prizadeti farmarji nimajo nič ne od enih ne od drugih kar pa so dobili podpore, jo je dalo vse ljudstvo, čeprav •e je vlada pohvalila, da je ona pomagala. Kajti akt ljudstvo ne da denarja v vladne blagajne, tedaj tudi s< tako dobra vlada ne bi mogla gmotno pomagati, s same tolažbo po se škode ne more popraviti. parku i druge račune, ki nastanejo v Chicago. — Društvo Pioneer zvezi s Socialistič- D\e kapljici ciankalija — je Ah pa se utegne ponoviti tra- Društvo Pioneer prire-l^ajam, ki ga na njih porabijo pomislil — pa bi bilo vse kon-kedij i češkega prebežnika Pa- .. v p.."V j naši govorniki, dalje se iz nje- čano! - tika, ki so ga ujeli pred dobrim U1 vcaeuco v riisen ^ pia0uje /a tlsk ietakov in Prei! njim je ležal I^onardo mesecem. Desetnik ga je hotel Franceschini. kar ustreliti. Njegov prijatelj. Rodila sta .Ne! je kriknil polkovnik Za- _ - rvrVr^i nlJ.nV/vV nemu kampanjskemu odboru se v Trentu. V gimnaziji sta bi-1del, ne! Izdajalec zasluži več selk.0 v\oboto 3 oktobra v pa |na^eljuje milwauAki žu»)an D- "^oiiTfe^redeni !viljonu Pi,*en >,ark« na 26- W* "T' kamPfn^ki direkU,r «iopn je pre Delavci obupava jo nad svo-| jim razredom, ne pomisiijo pa, da so temu sami krivi, ker do* v Nemčiji in v drugih deželah Konča! bi slično, kakor Jai Hus in mnogi drugi, ki so ozna njali pravico za uboge in potlačene, mir in svobodo. Pacifistično stališče se mor da lepo glasi, ampak socialistično ni. Kari Marx, ki je dal socialističnemu gibanju znanstvene podlago, ni bil pacifist, dasi jt propagiral mir in svobodo. Bi. je obsovražen, ko je živel, ii: če bi živel danes, bi ga fašizem preganjal in prejkone storil z njim isto, kakor z Matteotti-jem, ako se ne bi rabljem pra Seventeen inember* turned out for the 1 rcorganuatiun meetintr of the Red Falcons; amonjoit thi in vvere «e-vuial uew imiiibem. The meetinK *hs conducttJ by the former Klijrht I.eader, Ernnst Dresher. Minuten \vere taken by Kisle Krek. After the leifintration vva* over a dhcu.-uiion eentored around vvhat should wc do that is »cood and practical vkhin our pro up. Various opinion« vvere ifiven; iltho, no definite coitclualon« have heen made yet, we hope that at the next fiw mteiinif« a more definite tfoal may be decided. e Nevv office rt elected for the.cn-uinjf y«-ar are as follows: Flight l/fader, Ernest Dresher; Quill, Elaine Turpin; Treasurer, Ernest Dresher; ('lun leaders: Helen Dresher an I An-on Podbevshek; Srarjfeant-at-arm*, Elsie Krek. e Just to show you that already the Kioup is enthuhiastic, plans are in the making so that the Falcons vvill present a one act sketeh, entitlvd "The Ncw Deal", at the Branch's program on Sunday, October 25th at CSPS Hali. They are anxious to get started again. At our next meeting we will dia-cuss a topic from the Falcon Call. Also If weather permits, the flower projeets vvill get a once over. The hoy* are anxiou» to get their bird houite up; and vve are ali anxioas to get the third floor headquarters ar-ranged no that ali bulletin boards, etc., can be put into shape. Several of our women comrades are ptan-ning a surprUe after the Sept. 19th meetin?. Invrte y«>ur friends to join our group and let's have a fine time. » The Social 8tudy Club is planning to go to the Brookfield Zoo in a group. They have been gracious emiugh to invite the Ued Falcont and their paren ts to comu along. AH you need is your carfare and your lunch. The group will leave at 9:30 A. M. Sunday morning, Sept. 27th, returning in the late afternoon. Lots of enthu!bJe so vedno kakor klešče ■ kakšno etapno bolnišnico. Za držali polkovnikov goltanec. posedujoči sloj znova utrdil in počitnice kot je to že navada v si — če se bi mu zdelo potreb- avtomobilski industriji. Eni so no — ustvaril fašistično vlado, doma že po dva meseca, eni so Ves fašistični svet bi mu poma- bili klicani nazaj na delo, ve- gal, kakor pomaga danes špan- činoma pa še čaka kdaj da jih skim fašistom. bodo poklicali. Mnogi so v Mi zahtevamo svobodo vesti strahu, da sploh ne-bodo kli- dolg transport je nesposoben. nas precinktni "POLITIKANT" i PRAVI: Ko so ju razdružilr, sta bila oba mrtva. Polkovnik je bil bled kakor gašen apnenec. Patiku so zo-; bje štrleli navzven kakor jez-; nemu. razdraženemu psu. Poslej se podobna igra s pre-j bežniki ni več ponavljala, marveč so jih ali takoj postrelili ali pa pošiljali vojnemu sodi-šču. f Dr. Vicentiniju so vse takšne in podobne slike z 1 odej ste v in grozodejstev s filmsko naglico brzele pred očmi. (Dalje prihodnjič.) AGITATOII.il »ELIT in govora ter pogoje za dostojno življenje. Vsi delavski revolucionarji vseh časov so verjeli v to načelo. Na podlagi tega lahko delamo združeno vsi delavci. Ampak potrebne solidarnosti še ni, pač pa se v krizah, kakor je sedanja, pojavljajo nove struje in novi raz- cani nazaj, kajti dejovodje zbirajo in najemajo iprilade moči katerih imajo na razpolago kolikor hočejo. Cene življenskim potrebščinam so z vsakim dnem višje. Stanovanja, ki b bila dostojna za delavce, ima io tako visoko stanarino, da e jih tisti, ki garajo, ali pa po- koli, da je zmeda še večja. De-1 hajkujejo v brezposelnosti, nc lavci, ki odstopajo od sociali- morejo privoščiti. To nikoli nič do*egli. Njim se gre ••mo za slu ibe, bajKali! Sem ie dol-1 t° v Ameriki, rečem vam, in vem, j d* to kontro ronajo zmerom repu-1 klikanri in vča*i demokrati. I>a^ol!i 1*» meni verjemite! Tako je bik> in **>! Pridni so si pomagali, neumni pa vse izgubili. XII. IZKAZ t Chicago. III. Klub št. 1 JSZ prebitek-zabave H. marca IMA $H6.5H. Lawrence, Pa. Loui* Britz $5.00. Springfield, III. Klub fit. 47 JSZ $3.00. Nokomis. III. John Kak $1.00. Chicago, III. Math Pintar $1.00. Milwaukee, Wis. Jennie Oblak .15c. Skupaj v tem izkazu $00.93. Prejšnji izkaz $300.43, skupaj $397.3«. Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so žtete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je sabelezen ▼ tem seznamu z d\ema polletnima. VI. IZKAZ Chagr Pogorelec, Chicago, III. 20 Anton Zornik, Herminie, Pa. .....19 Leon. Alpner, Milwaukee, Wis. 9 Joseph Snoy, Bridgeport, O. ... 8 . Frances Zakovsek, N. Chicago 6 Vinc. Yaksetich, Mclntyre, Pa. 4 Frank Bizjak in Joseph Oblak Chicago. III. 2>v John Krebel, Cleveland, O...... 2 Frank Zima, Ely, Minn.,........... 2 Marko Tekautz, Canonsburg, Pa. 2 Andrew Leksan, San Francisco, Cal. 2 Frank Hribar, Newburgh, O. 2 Frank Rataic, Forest City, Pa. 2 Anton Skaberne, Maynsrd, O. 1 B*rtol Yerant, W. Aliquippa, Pa. 1 Frank Stih, Sheboygan, Wis. 1 Max Polsak, Rounduo, Mont. 1 John Jereb, Ročk Springs, Wyo. 1 Skupaj » tem izkazu (4 tedne) SSH priletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 1644. stične stranke, češ, da je mili-tantna, ali ker je za nasilja, ne delajo prav, ker pomagajo slabiti proletarsko fronto. Ako se v čem ne razumemo, imamo dovoli prilike izražati svoje mnenje in dokazovati drug drugemu, kdo je v zmoti. Ni zadosti, da rečemo, da smo za demokracijo hi za odpravo kapitalizma z demokratičnimi metodami, kajti učiti se moramo iz dogodkov, ki so se po vojni izvršili v Italiji,1 Nemčiji, Avstriji, na Ogrskem, v Rusiji, v Jugoslaviji, na Polj-,. . . skem in zdaj v Španiji. Prav Nabiramo in kolek lamo za U je. da smo proti nasiljam in fj.jin ono dobro stvar oh vsakem sto pravilno je, da se borimo za osebne svobodščine. Pri tem majalo, dokler ne začno delavci misliti, od kod in čemu ima mo take razmere. ' Sedaj imamo zopet priliko da pošl jemo v mestne, okrajne in državne urade svoje delavske kandidate, kateri, ako bo do izvoljeni, bodo služili nam in ne kapitalistom- Posebne sedaj, ko se bije boj med de mokracijo in fašizmom, bi st moralo delavstvo skupaj str niti in skupaj nastopiti prot sovragom! Gorje delavcem ako fašizem zavlada po svetu V Detroitu še precej rinemo ,, t . , , . , koliški rojaki. Torej na svide-dohitek pri bahneanju. v ka- . y liedeijo! _ odbor. ti»rom sp bf*rin kos;ili moški in • ' terem se bodo kosali moški in ženske. Dne 27. sept. bo vstopnina prosta. Najboljši plesalec (plesalka) pri kranjskem valčku bo deležen dobitka za oba dneva. Na razpolago bo fina južina in večerja Igral bo dobro znan Werholtz orkester. Torej vsi na plan dne 26. in 27. septembra v SND. K. Junko, zapisnikarica. PRIRliOBE KLUBOV J|» Se Ze V sledečem seznamu ao priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih sborov. Ako priredba vašega kluba ni vkljta-čena, nam sporočit«. SEPTEMBLR GIRARD. O. — Piknik kluba it. 222 JSZ v nedeljo 20. septembra, OKTOBER CHICAGO. — V nedeljo 11. oktobra uprizori dram. odsek kluba st. 1 JSZ na priredbi društva Delavec it. 8 SNPJ dramo "Rdeče roze". CHICAGO.—V nedeljo 25.. oktobra dramska predstava kluba it. 1 V dvorani CSPS. NOVEMBER Waukegan, ILL. — V nedeljo 1. novembra dramska predstava klub« it. 45 JSZ v SND........................ CHICAGO, ILL.—Mladinska konferenca v toboto in nedeljo 14. i« 15. rovembra v Slovenskem delav- Uspesen shod v znak solidarnosti z delavci v Španiji Chicago, 111. — Shod, ki ga je sklical klub št. 1 JSZ v petek 4. sept. v dvorani SNPJ, je bil prilično dobro posečen. Sodelovali so Češki sodrugi. in tako smo mogli vzlic kratkemu času razglasiti shod toliko, da je bila dvorana domalega polna. • Predsedoval je Donald J. Ivotrich. V imenu soc. stranke ie govoril Arthur McDowell, v imenu JSZ Jcško Oven in v imenu češkegat" svobodonrsel-1 »kem centru, nega delavstva pa V. Miniber-| CHICAGO. — v nedeljo 22. «ov. ger, urednik glasila njihovega »«»»cert "S«™" * korani SNPJ. CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. zbor« "Zarja**. DECEMBER CHICAGO. — Silvestrov« s«b«T* klub« it. 1 JSZ v dvorani SNPJ. FEBRUAR 1937 CHICAGO.—Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 28. feb. ▼ dve rani SNPJ. svobodomiselnega gibanja. Določeni španski govornik se ni mogel odzvati, nadome- Milvvaukee Leader Največji amerrlki aocialirtičnl dnevnik. — Naročninat $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 ta tri megece. i Naslovi 540 W. Junea« A v«. MILWAUKEE, WIS. nituu»iiHU»iiiuitinuuiuiU!iiiuiu:uiir^ninunnniinnannM • BARETINCIC & S0N i T«L 1475 POGREBNI ZAVOD ■ ■ l 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .■usnnaiiiaiiiiBiBSiiaH Mum:m: A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the \Vorkers • OFFICIAL ORGAN OF . Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC £OUCATION,[ ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWEALTH NO. 1514. PublUbad weekly al 2301 S. Lawndal« An. CHICAGO, ILL., September 16, 1936. VOL. XXXI. DEPENDENCE MAKES PUHLIC LABOR MOVEMENT oWNERSIIIP IMPERATIVE is DESTINED TO GROW The C rude Toola Extended Into Delicate Mas&ive Machine«. — Present Day Occupations Of Many Crafts Have Become Interdependent The capitalist a y ste m has run its course. There is novv not only a need for a "ideal," but for an entirely new grame. The vvhole industrial plan must be organ ized and reconstruct-ed to conform to our changed methods of life. Many seem not to realize that changes since eranfatber^s days have made grandfather's methods ab-solete. In the days vvhen each worker made his own clothes, produced his ovvn food, built his ovvn log house, it vvas natural that he should ovvn his own tools and ovvn all that he vvas able to produce by their use. VVith only simple hand tools every job vvas a "one-man" job. Each vvorker finish-ed vvhat he undertook vvithout de-pending on co-operation of any other individual. He plovved his ground, sovved his seed, reaped his crop, threshed his grain, ground his flour,' and his vvife baked his bread in a atone oven of his own building. But the hand tools have been im-proved and extended into machines, from delicate to massive. The vvork has been cut up into parts, one man operating a machine doing this and another doing that, until the vvork of hundred« is so co-ordinate>d that their combined eltorts narmoniousiy blend into the accomplishment of one ultimate objeet, and that far be-yond the possibility of achievment by any individual vvith the erude tools of grandfather's day. Granfather yoked his own oxen to his ovvn cart, made them po gee, havv and vvhoa at his commsnd vvithout so much as consulting another living soul. The engineer likewise controls the movements of the ponderoUs locomotive pulling a hundred cars: but there vvould be no job for that engineer, had there not been co-or-dinated effort of coal, iron and cop-per mineš, smelters, pattern makers, molders, furnace builders, furnace tenders, draftamen, machinists, lum-bermen, carpenters, surveyors, section hands, architects, stone cutters, masons, bricklayers, plasterers, plum-bers, painters, upholsterers, struc-tural iron vvorkers, elerks, book-keepers, and probably men and vvomen of 50 other crafts vvhose labor vvas necessary to create and main-tain the great railroad system that makes that engineer's job possible. Man is no longer an independent creature. No present day occupation can be mentioned that is not dependent upon several, or perhaps hundreds of other occupations, and by the co-ordination of many vvorkers of many crafts, vve have become interdependent. When sueh marvel- ous things are done by way of fur-niKhing an abundance of those things that make for human welfare. by the co-ordination of all contributing to the happiness and welfare of each, it is most unreasonable that all of the tools and machines vvith vvhich men vvork should be ovvncd by an idle fevv, vvho have the greed and the povver to refuse to permit the millions of vvilling vvorkers to use the machines to produce the necessities for lack of vvhich they and their families are dylng. The development from hand tools ovvned by the individual vvho used them into a system of complex and intervvoven machinery ovvned by a fevv ultra rich vvhose title to ovvner->»hip gives them povver over the lives of the vvhule people has made it imperative that private ownership of the things vvhich aiV necessary §*r public vvelfare be superseded by pnb-iic ownership for public good. Collective ovvnership and opera-tion for the sole purpose of supply-ing the needs of the people at cost, eliminating private profit, is the only w*y by which poVerty can be forever abolished. You can h as ten or retard the coming of that glad tl»y* Big: business is crovvdiafc out small business. The small business, ovvner. forced out, fail* into the ranks of the unemployed. The number of per-sons vvhose interesi« demand reten-tion of the capitalist profit system is steadily diminishing and th«' number of those vvhose very live* demand a reorganization to give the vvorkers the vvhole social value of their toil is inereasing. The capitalist press auppresses .or distorta the facts and deliberately lies. The opposition to Socialism is ca used by the misinforination that the public press hands out. —Warm Stuff. By Chester M. Wright Some folks think the labor move-1 there is restaint from aomevvbere vve ment is gointr to the bovv wows. • They're all vvet. It isn't. The labor movement seems tO be in for a mess of trouhlv, hut it isn't going to the bovv wows. The reason is just this: VVorkers peed unions; unions form the labor movement; vvhile vvorker« need unions they vvill have them—the labor movement is destined to grow a great deal and to be much more jM>werfu! than it is today. More po-vver means more result* are h<*ading again for a hrgh plače from vvhich to drop. We have toliave uni**tis. Even if vve can get restraints by lavv, vve have to hav«; unions, Unions are the best and the real-est enforcement agenta of good lavvs; Of course there are plenty of sa|>s vvho think TIIEY don't need a union. Theh' always vvill 1m» some like that. They are encouraged by the ape-cial privih ge apologists vvho .-«y unions ar<> going to go snia*h. Maytoe A BOOK YOU SHOULD READ SubmiUed by Loui+e II. Jursey for vvorkers, less pillaging by special they don't knovv it, but it's true. interests. More human rights; lena Anyway you look at it, it's a fun- corporate povver; more human in- ny world. And the human race is terests; lut they cannot do away vvith unions, because they can't get along vvithout the unions. it lsn't always Tunny, or .foolish. * So be it, and here are some ques-tions for pondering ujw»n through th»* w»*ek: For whom will Prarl B«»rfoff and thr other »trikebreakrr bigwiga vote So, ve shall have unions and a la- ' A CALL TO ACTION a. S " -- Plans For Distriet JSF Youth Conferences I nder-. tcoy. — Chicago Meet Ssheduletl Nov, 14 und 15 . bor movement. Those thst think the labor movement is going smash are, mo^tiy, those tliat would like to have it go smash. By pnd larg^, men think in -line vvith their interests. Andy Mellon IdoesnH think the way \Villiam Green ! think«. Charlie Schvvab doesn-t think For whom will Mr. Heart.1 vote- and why? ' VVho rememl»er^ Hearsfs famou^ rahle to Frederiek K«»mington in Cuba: "You furuH+i the |>ictures, 1*11 furnish tlv* war?" ' If tht National Association of Manufacturers OK's something, is ! th at O. K. good vvith labor? The first JSF Youth Conference an understandinfir of labor problems, has been called for a tvvo dav meet. November 14 and 15 in Chicago. This conference vvill include the Illinois, VVisconsin, Indiana and Miss-ouri distriets. Several encouraging replies to our letters mailed to all - artive young people vvithin this distriets, reached our office last vveek. Bartone Yam-nick of VVest Allis vvrites: "I vvill do all that I can to help i.n this educa-tional venture." From Springfield Joseph Brinocar says: "Include my name for this vvork and keep me in-formed of further developments." Anthony Pierce of VVaukegan infor-med us that vve can count on a group to attend from North Chicago and VVaukegan. John Terchel of Strabane mentioned in his letter that the JSF conference of VVestern Pcnn-svlvania has taken aetion at it« recent meeting to as-ist us in oriraniz-ing a similar youth conference in their distriet. Cleveland and Detroit are aho scheduled for a joint meet. A start has been made. No»v let's have the cooperation of every comrade and symphatizer for these conferences. We invite your opinions and suggestions in these columns. The purpose of these conferences is to coordinate our youth forces for both industrially and politicaMy. Some of us are aetive in unions, others in lodges, the l.^bor movement and cooperstives. All of them have one thing in common—to improve the lot of its ranks and file. These problems are important to us as vvorkers, The conferences vvilll offer a splendid opportunity to clarify our opinions on different subjeets and the way John Le^i.s uiink«. J. P. • If «» -|»a11»»w mIImI «\>ch Robin, i* Morgan doesn't think the way (Je- it fair that a sick chicken killed NRA orge Bi'rry thinks. Policemen an«l fire men don't think the .same way^ usually. The vvorld vvill have to be a lot better than it is novv before vvorkers quit belonging to unions—and even then they vvill belong. Labor movement going blooey? VVall Street maybe, but not labor. and tvhat shall vve do about it? VVho vvas it said °you can't fI all the peopje ajl thf time" and vvho is it tod«y vvho thinksTTcan be done? unite our Jugoslav yoath for tht purpose of p rac tičal vvork vvithin the | nou« and a dangerous drug. It is probably responsible for many a death. Sal Mepatica is another worthleas and dangerous drug, vvhich is supposedly to be good for constipation. These are but fevv of the many items that the authors li.^t as injurous to Jiealth. Laik of space does not permit me to name more. It vvas in 1000 that the Food and Drug Act« vvere passed after much emblttered agitation lasting nesrly twenty-five years. "Yet the act is t failure of proteetion," claim both of the authors. Most of the patent medicine makers are not even medicsl men, nor are they chcmists. They are merelv manufacturers' vvho are out for nothing more than a "profit making acheme" these men claim. And sel-doni do they en gage a professional chemist in preparing their secret for-mulas of patent medicine«. And the only punishment that most any ma-nufacturer gets ia, confiscating of a fevv boxes of the vvorthless medicin« and a small fine from $100 up to $:J00. i)nly one person so far has served a jail sentence for violaiii^ the Food and Drug Act. And even that vvas a short sentence. Both authors are truthfully fitted for lie task they have undertaken. Mr. Kallet vvho ii an ongineer, edi-toria! writer and author of seientifie and engineering problema, has beerf on the board of direetors of the Con-aumer's Research Inc., for many yeara. Mr. Schlink has been on the U. S. Bureau of Standarda 6 years, doing research engineering and physicist vvork, and 2 years as a Technical Assistant to the Director of the Bureau. From 1922 to 1931 he served as Assi.stant Secretary to the American Standards Association. He ii much in favor for the Advancement of Science and is a member of the A merimo Phy*»csl Rorii«ty, He h also a member of the American So-ciety of Mechanical Engineers. And since the organization of Consumer'g R<».seiirch, he has been its Technical Director. Says VVilliam -Soskin in the N. Y. Evening Post, "The authors of 100,-000,000 Guinea Pigs cannot afford not to knovv vvhereof they tii>eak— for they name names." Through the vvhole book they write in your interest, and for your proteetion. One reading it, can be sure that his time vvill not be vvasted. peoole profess to be liberals, other« _up ^ A . -D A w ,c radicals, progreaaive and so on. If; 1HL CAMPAIGN Ib ON! they really have the interest of those vvho mast toil for a living at heart, they vvill rally behiml these conferences and line up vvith our youth force? for practical vvork vvithin a labor movement. That is the challenge these JSF Youth Conferences offer. | How much money did >ou raisc for the campaign? ACTIVITY CHECK-UP CHART Ilow many of your neighhors have you contacted? How many of your fellow-workers have you talked to? . |™||||||||||||l|||lll«'''''" .v 'l| lllllllliii....... J ________ i Donalo Lotrich Jllllllh,,.. Every effort to round up the young folks for this purpose of uniting them for an Arganized youth movement in a practical and ideological sense vvill be vvorthvvhile. John Rak. Hovv many pamphlets did you seli? - How many copies of Proletarec did vou diatribute? - —- Hovv many pieces of literature did you distribute? - Hovv many members did you bring in? ,, - Check up on yourself every vveek. Are you doing your duty to the campaign and to Socialism? "LAND A JOB WITH LANDON" If slogana are vvhat the American people vvant, Alf Landon' vvill cer-tainly be the next president. Certain^, even the "Keep Cool VVith C^oolidge" motif failed to present so great appeal as that vvhich is novv being displayemooth but empty words as bait for bnllots. The choice vvhich the American vvorker vvill make if he votes for tither I»e-makers and vote for So-cialliam —Reading I^abor Advocate. campaign issue of proletarec The next issue of Proletarec will contain the minutes of the XI. regular JSF convention. The supplement will include all reports submitted to the convention and the discussion that fo!lowed. Excerpts of the proceedings, some reports and important decisions will also be pub-lished in English. The regular issue of Proletarec will be devoted to the Socialist Party campaign, featuring articles by prominent Socialists. It will serve as our propaganda iasue in this campaign. VVatch for it. Comades and sym-pathizers are urged to send in bundle orders. Use Proletarec as your campaigner. Distribute it among your friends. The hurriedly arranged meeting in behalf of the Spanish comrades and vvorkers Frins vvorkers must Iearn from the struggle. The collection netted $59.00. * All of the speakers, including the Spanish j Charge d'affairs, stresse-d of the strangle hold religion has had on. the Spanish people and related thi' event« vvhich led to the over-throvv of this yoke of reaction. All empbnsized the operations of a fevv rich landovvners vvhose properties and lands ar<« novv being divided among the populace and all vvarned of the need to proteet Spain from hlačk fascist reaction. It vvas thi* (lcrgy together vvith the vvell to do landovvners vvho have caused this terrible bloodshed nnd vvho are sub-sequently to hlame for the loss of thousands and thousands of lives. But vvhat do thousands of livea mean to the hlačk fascist money maniacs? Nothing! Not even to religion does the los s of these lives mean an.vthing. \nd the important and startlinK thing is that hundred« of tbounandn of he roic vvorkera runhrd to the de-fcnip of their government and are willinff to »acrifice their live« on the alt*r of freedom and liberty. What-ever else happcns is not nearly as important as that outstanding sacrifice for the freedom and liberty of those thous'anut his preparation to vvage vvar on th<' Uus-sians. Novv he tells it himself. VVith a bark hau«:htily too. For many the eat is ont of the bag. For us it's mo-rely a eonfirmation as vve felt it »H the vvhile. Japan on one side and (iermany on the other. Yes, Rusaia must become a vvar trained camp if it Is to overpovver these ferocious madmen. VVhat aggrnvates us is the a«gressiveness, tbe boldness, and the dare of these devils vvhile democra- cies temper along vvith them snd sc-ccde to them point after point. Hat-ler's first b!uff should have been called. That vvould have stopped him. That vvould have cut Mussolini'* dsr-ing vvings, also. Novv it is just s rsce and only a matter of time to the end of the fuse vvhich is already ig-irited. And then the burst! And then the sacrifice of millions of young nobel lives for the sake of the plutocrats an( their profit system. * We are planning on a house to house campaign system thru the combined efforts of Braneh No. 1 JSF and its English Section, for the Socialist nominees. We decided to vvage a real campaign for votes s» vvell as for the educational effects and a special committee vvas selectetl to vvage and lead thia intensive csm-paign. We are in need of helpers, therefore Volunteers should join novv. * Pioneer Lodge is holding its Eleventh Annual Dance on Saturdsy, Oct. 8, 1936 at the Pilspn Park Ps-villion. We invitp our c