163
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 17. seji (11. aprila) je poslanec dr. Bleiweis naj prvo (slovenski) razložil vzroke, zakaj naj bi se ob deželnih stroških napravila niža kmetij ska učilnica. *) Ko je dr. Bleiweis dokazal potrebo, da se napravi učilnica za kmetij sto, je prvosednik dr. žl. Wurzbach po §. 18 opravilnega reda zastavil zbornici vprašanje: ali naj se Bleiweisov predlog izroči kakemu odseku v prevdarek? 27 poslancev je bilo pričujočih; le 14 jih je glasovalo za to, da se predlog izroči odseku v prevdarek, ostalih 13 jih je — obsedelo. Tedaj le z enim samim glasom večine je oveljal predlog za učilnico kmetijstva; ko bi tega edinega ne bilo, bi bil pokopan predlog, da bi še govora ne bilo več o kmetijski šoli za našo deželo , ki nam je toliko potrebna in skor še bolj potrebno kakor drugod, kjer so deželni zbori s takim veseljem sklepali napravo kmetijskih šol! Prežalostnega srca so zapustili danes to sejo tisti poslanci, ki poznajo krvavo potrebo, da se narodu našemu kmetiškemu priložnost dd poduka, pa so vidili, da le z enim edinim glasom je zmogla toliko potrebna stvar! Bog daj bolje! — Predlog dr. Bleiweisov je bil odboru peterih poslancev izročen. — Na to se je danes dovršil razgovor o ženitevskej privolitvi. Poročevalec Ambrož je zasukal danes razdelek b) takole, da se reče vladi: „v kranjskem vojvodstvu po postavi ženitevske privolitve ni, vendar so jo dajale politične gosposke od 1850. leta, in ustrezalo bode željam vse dežele, da se ta reč dene postavno v red, in potem
*) Ker govor ta obširneje dokazuje živo potrebo naao, da se Šola za nauk kmetijstva postavi na trdno podlago, ktere ne bi makatal ta ali uni poslanec po svojih nagibih, smo dali natisniti celi ta govor v današnjem listu; glej stran 160.
Vred.
ostane veljavna ženitevska privolitev." Razdelek a) je zbornica z glasovanjem odobrila, pri razdelku b) pa se je zopet oglasil poslanec Deschmann rekši, da je tudi velika dunajska občina svetovala, naj se ženitevska privolitev odpravi, čeravno se je v tej občini najbolj bati beraštva, ako bi res bilo, da beraštvo izvira odtod, da se sme vsak ženiti brez dovolitve. Nasvetoval je, naj se ženitevska privolitev nikar ne potrdi. Posl. dekan T o m a n se potem vzdigne in pravi, da cerkvena postava sicer nič ne ve o ženitevskej privolitvi, pa vendar duhovščini ustreza, ker ji polajšuje opravilo, kadar pridejo v farovž ljudje zavoljo poroke. Al ženitevske privolitve ne podpiram zato, ker sem duhovnik, temuč zato, ker so me kmetiške občine (soseske) poslale v zbornico, za ktere se moram poganjati, in ktere bi bile nevoljne, ako bi zbornica to privolitev odpravila. Naj da vlada le glasovati vse ljudstvo po deželi, pa bode najgotoviše izvedila, da povsod hočejo , da brez privolitve soseskine naj se nihče ne ženi. Ni res , da bi županije tako trde bile, da bi ne dovolile poštenemu človeku žene, če ima le po svojem kmetijstvu ali rokodelstvu kaj živeža, — al vsacemu potepuhu ali zaprav-ljivcu ga ne dajejo, in to je prav. Ne le beraštvo izvira iz tacih zakonov, temuč tudi kopa otrok brez izreje, — ali so pa taki zanemarjeni otroci sreča soseski, tega spoznati ni treba Salomonove modrosti. Jez priznavam tedaj potrebo ženitevske privolitve, za ktero so že temeljito v zadnji seji možje govorili, ki poznajo deželo in njene potrebe, pa se ne guncajo v jalovih teorijah. — Ko je Ambrož še odgovoril Desch-mannu, da je drugače naDunaji, kakor pri nas, zbornica potrdi razdelek b), kteri izrekuje potrebo ženitev-skih privolitev. — Za tem se je dalje govorilo o pre-vdarku deželnih stroškov in dohodkov za 1865. leto.    Denarstveni odbor svetuje, zbornica naj   odobri:
a)  da sme biti 198.338 gold. stroškov in 55.225 gld. dohodkov za-nje,   da  toraj manjka 143.113 gold.;
b)  da za to, kar bode manjkalo za 1865. leto, treba postaviti po 14 kraje, na goldinar priklada brez vojnega priloga. Zbornica je oboje potrdila. Potem je poročevalec nasvetoval, naj zbornica potrdi, daje c. kr. vlade treba prositi, naj ona prevzame stroške ljubljanske prisilne delalnice, ter naj preskrbi, da se bode posebno gledalo, koliko je prav za prav treba zdravil, kterih se porabi toliko, kolikor bi se ne bilo nadjati. Vladni zastopnik g. Roth je rekel, da s tem nasvetom se graja sedanje oskrbništvo v delalnici, ktero pa je marveč hvale vredno, ter pravi, da se na poštenost človeka je vsigdar več zanesti kakor na kontrolo. Ambrož odgovori, da to ni graja, ampak izpodbadanje, da bi se poprav naredilo, kolikor se da, sicer je pa tudi lahko odstopiti od nasveta denarstvenega odbora. Zbornica je potem še po nekem kratkem razgovoru odobrila odborov nasvet.