-«    114   &«-
Iz koče v palačo
Povest. — Spisal St. pl. Orlovič ičDpugi del.
I. inilo je petnajst let. Po onem usodepolnem uporu Bergerjevih  de-
lavcev se je odpovedal Kreslin svoji nadzorniški službi in se nastanil zopet kakor preprost čevljar v mestu; on z delom, a Pavel s po-učevanjem sta zaslužila toliko, da jim ni bilo treba trpeti pomanj-kanja. Ko je Pavel končal pravniške študije in napravil vse izpite z najboljšim uspehom, vstopil je v službo ljudomilega odvetnika dr. Blažiča, ki je skoro nato umrl. Odvetništvo je prevzel takoj Pavel, kajti Blažičev sin, Pavlov pri-jatelj, se je posvetil zdravilstvu. Ime mladega odvetnika dr. Pavla Kreslina je hipoma zaslovelo po deželi, bogato in revno je hitelo k njemu, da jim izposluje pravico, posebno zatirani delavci so se zatekali k njemu, ubogi trpini, ki so mu bili vedno tako na srcu. Vsa delavska društva so ga hotela imeti za svojega predsednika, ali vsaj za glavnega zaščitnika, delavci so ga poslali v mestni svčt iu v deželni zbor, kjer se je uspešno potegoval za njih pravice in koristi. Le njegovi prepričevalni zgovornosti in neumorni delav-nosti so se imeli delavci zahvaliti, da jim je dalo mesto sezidati tako zvane »delavske hiše«, kjer je dobila vsaka delavska družina po nizki ceni zračno, zdravo in svetlo stanovanje; on si je prizadel največ, da so prodajali trgovci, kjer so kupovali delavci, po nizki ceni naravno, sveže in zdravo blago, po-sebno, kar se tiče jestvin; le vsled prizadevanja dr. Pavla Kreslina so se osnovala posebna delavska društva, katera naj bi skrbela za stare, onemogle delavce in za delavce brez dela; dr. Pavel Kreslin je skrbel, da je imelo delavsko ljudstvo vsako nedeljo pošteno veselico, kjer se je vsakdo kar naj-boljše zabaval za majhno vsoto. Bog je blagoslovil njegovo delovanje, da si je skoro pridobil malo imetje, postarnega očeta je pregovoi-il, da je opustil svojo obrt in se preselil z materjo k njemu; on sam je gospodaril spodaj v pisarnicah, oče in mati pa zgoraj v stanovanju.
Mračilo se je že, lep poletni večer je že izdavna izvabil pisarje in kon-cipijente iz pisarnic, a dr. Pavel Kreslin je še vedno sedel za pisalno mizo in prebiral kupe raznih pisem ob svetilki z zelenim zastorom. Sedaj je urno vstal in kora&l nemirno po sobi, sedaj zopet sedel in naslonil glavo ob dlan ter zapisal par vrstic na belo polo: vse obnašanje je kazalo, da ima važen opravek.
»Izgubljen je, izgubljen«, zamomljal je in zopet koračil po sobi, »nikakih dokazov ni za njegovo nedolžnost. — — — In jutri ga bom  zadnjič  zago-
varjal pred sodniki,   —  a  kako  brez  dokazov?------------0 Bog, ti veš za
njegovo nedolžnost, kakor sem o njej prepričan jaz, usmili se ga, pomozi mi pri zagovoru, da dokažem njegovo nedolžnost!«
Grof Edling je sedel že tri leta v preiskovalnem zaporu, obdolžili so ga, da je  umoril  pred  scdmimi  leti  svojo   bogato   teto.   Takoj   po  umoru   ni
-«   115   s*-
nikdo vedel za morilca, govorilo ae je le o slabem gospodarskem stanju groia Edlinga in o milijonih njegove tete, katera je prebivala na njegovi grajsčini; njega ni sumničil nikdo, posebno, ker je razpisal bogato nagrado onemu, ki bi ovadil morilca. A štiri leta po umoru je naznanil njegov bra-tranec, zapravljivec in potepuh prve vrste, pristojnemu sodišču, da ve za morilca svoje rajne tete, da ga pa ni hotel zaradi ozkih rodbinskih razmer prej ovatliti, da mu vest ni dala tako dolgo miru, dokler ga ni naposled iz-ročil kaznujoči pravici. Izjavil je to-le: »Vračal sem se jesenskega večera z lova z gozdarjem svojega bratranca, grofa Edlinga, pri katerem sem takrat prebival za nekoliko časa. Prišla sva v park ob grajščini, kar sva začula korake po peščeni stezi. Obstaneva in prisluškujeva, kajti slišal se je tudi pogovor dveh oseb. Stala sva skrita za grmovjem in opazovala, kajti polni ščip je baš razlil vso svojo svetlobo na pozna izprehajalca, na mojega bra-tranca in njegovo teto. Govorila sta šepetajoče, tako da nisva z gozdarjem ničesar umela. Kar se je zabliskal v roki mojega bratranca velik nož in teta se je zgrudila mrtva in krvava na tla. Morilec je nato plašno pobegnil. Prisilil sem gozdarja, da mi je obljubil, da nikomur ne črhne o stvari. Molčala sva oba, posebno jaz, ki sem sc bal sramote v svoji plemeniti rodbini. Štiri dolga leta sem dušil v sebi opominjajoči glas vesti, naj ovadim morilca; no po noči,
ne po dnevu nisem imel pokoja pred njim.----------Jaz in gozdar nastopiva
kot priči, ako naju pokliče visoko sodišče.«
Grofa Edlinga so takoj zaprli, dasi niso nič kaj verjeli njegovemu razuzdanemu bratraneu in njega pomagaču, Edlingovemu gozdarju, ki so ga vsi poznali kot strastnega in nepoboljšljivega pijanca. Preiskave so se zaoele, najbolj učene odvetnike je najela nesrečna soproga svojemu možu za zago-vornike; preiskave so se vlekle na dolgo brez pravega uspeha. Naposled je izročila grofinja vso stvar mlademu dr. Kreslinu, ki je baš takrat zaslovel po svoji učenosti in zgovornosti, a tudi on ni mogel stvari do konca, — kerje nedostajalo dokazov; vse je pričalo proti obtožencu. In danes je sestavljal mladi odvetnik gradivo svojemu zadnjemu zagovoru, bil je  silno razburjen.
»Po  svoji  moči  ne  morem  opraviti  ničesar«, momljal je   dr. Kreslin
obupno, »nesrečnika obsodijo na s'tirt, jaz ga ne morem rešiti.------------—
0 Bog, pomagaj mi!« Po teh besedah je upihnil luč, zaklenivši vrafa pisarnice je zamišljeno odkorakal po stopnjicah v prvo nadstropje, v svoje stanovanje. Naproti mu je baš prišla mati iz kuhinje, prepasana z belim predpasnikom, nesoč v roki krožnik z ocvrtimi kosi piščetine in skledico zelenjave.
»Dober večer, Pavel,« pozdravi ga mati z nasmehom, »danes sem ti pa kupila nekaj posebnega za večerjo. Ugani! — Juha je že na mizi, z očetom te že dolgo pričakujeva.« Vstopita v jedilnico in sedeta za mizo k očetu.
»Kupila sem ti svežih ostrig, ki jih tako rad ješ,« začne mati po molitvi, »in steklenico finega vina; nocoj se moraš posebno okrepčati, jutri te čaka velika naloga.«
»Zakaj si danes tako molčeč, Pavel ?« vpraša oče, »ali ti ne gre grof Edling iz glave? Ko bi vedel, kako se celo mesto zanima za jutrišnji dan, vse govori le o nesrečnem grofu  in o tebi.   Ko sem ae šetal  popoldan po
7*
-«     116    Ew-
drevoreclu, slišal sem le tvoje in Edlingovo ime. — Pavel, daj, potrudi se, ako rešiš grofa, — kaka <3ast bo to za nas!«
»Kaj samo čast,« pristavi mati, »iudi več ljudij bo prihajalo in ž njimi več zaslužka!«
Pavel se bridko nasmehlja in odgovori:
»Oba imata prav, a meni ni toliko do časti in zaslužka, kolikor za grofovo nedolžnost. Grof je pošten in nedolžen človek, o tem sem prepridan, a kaj, ko ne morem prepričati tudi sodnikov! Jako se mi smili njegova gospa in otroci, — kaka je že revica od same žalosti in joka! Gozdar in grofov bratranec, to sta dva največja lopova; zapravljivega bratranca peče le to, da je dobil vse tetino imetje le Edling, podkupil je gozdarja, da priča ž njim proti obtožencu. Tem potem misli priti najprej zopet do denarja, katerega mu vedno primanjkujo. To je moje mnenje, in bržkone istinito.« Ves pogovor se je sukal le o jutrišnji obravnavi. Pavel je odprl baš zadnjo ostrigo in jo porosil z limoninim sokom, ko se je ustavil pred hišo voz.
»Bog ve, kdo prihaja tako pozno ?« izpregovori mati in pohiti iz sobe; skoro se vrne na pol začudena, na pol prestrašena:
»Grofinja je.« Pavel naglo vstane in hiti prihajajoči naproti, odvede jo v vzprejemnico. Po običajnem pozdravu in oproščenju nadaljuje grofinja: »Gospod doktor, ali je kaj upanja ? Oh, usmilite se mene in mojih otrok, rešite mi soproga! Tukaj vam prinašam skrinjico s pismi in z dnevnikom svojega moža iz istega leta, ko se je izvršil usodepolni umor. Morda porabite kaj iz vsega v zagovoru; vse skupaj sem nasla stoprav danes v neki stari omari. Prosim, preglejte vse, morda najdete vendar dokazov za njegovo nedolžnost.
—-------Moj Bog, moj Bog, — moj mož, moj mož!« Grofinjo polijo solze,
dr. Kreslinu se globoko zasmili nesrečna žena, prime jo za roko:
»Milostiva,  upajmo, da nas Bog ne  zapusti.   Vaš  soprog je nedolžen,
verjemite mi. —-------— Milostiva gospa grofinja, jutri se pokaže njegova
nedolžnost!« Ona ga hvaležno pogleda in vstane, otirajod si solzne oči.
»Lahko noč, gospod doktor, oprostite, da sem vas nadlegovala,--------------
lahko noč!« Stisnila je dr. Kreslinu roko in odhitela s slugo po stopnicah, a on je odprl takoj skrinjico in hlastno zaČel prebirati pisma. Vse je prebral, a našel ni niti najmanjšega, kar bi mu rabilo v zagovoru; same nevažne, osebne reči so bile napisane. Oče in mati sta že davno legla, a on je še vedno bedel ob skrinjici in po trikrat prebral isto pismo, tudi v dnevniku je čital same malenkostne in vsakdanje stvari. Edlingova teta je bila umorjena 28. septembra 18.., za ta dan ni bilo v dnevniku nobene opazke, čudno, sicer je imel vsak dan svojo beležko. V duii mladega odvetnika je vstala grozna slutnja, začel je sam dvomiti o nedolžnosti svojega pribežnika.
»Za vse druge dneve je pisal, le 28. septembra nič. Kako si naj to pojasnim ? In isti večer se je vršil umor ? — — — — Morda je res on sam umoril svojo teto in v razburjenosti ni utegnil pisati v dnevnik?« Skrinjico s pismi in dnevnikom vred je porinil na stran in se prijel obupno za glavo,
-«    117    s*.
nemo je zrl predse in mislil, težko mislil. Kakor da ne bi verjel, prijel je še jedenkrat dnevnik v roke in doigo gledal na 28. september/stopil je s knjigo v roki k oknu in zamišljeno gledal na ulico, ura je odbila baš polnoči.
»Kako lepa nod!  Kako  razliva ščip svojo bledo Iu<5 po visokih stenah,          '
da se leskečejo okna. — Lepa mesečna noč! — Ali ni bila tudi takrat me-sečina, kakor pravi Edlingov tožitelj ?« Urno stopi dr. Kreslin od okna in privije zopet svetilko, s tresočo roko odpre zopet dnovnik, 28. september nima označene izprcmembe meseca, pač pa 27. A kaj ? Mlaj 27. septombra ob 11 uri 35 min. zvečer. Mlademu odvetniku se posveti v glavi, veselo vsklikne:
»Obtožba pravi, da je bila mesečina isti večer, ko je umoril grof Edling svojo teto, a tu vidim črno na belem, da je bil istega tedna mlaj in ne polna luna, torej da ni bilo nikake mesedine!«