Je vaš otrok varen pred spolno zlorabo? Žice z izganjalcem hudiča st. 50 - leto 63 - celje, 27. 6.2008 - cena 1,25 eur ABITURA .o. za jzobrcžsvonje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA EKONOMIST liOSUHINISEKItnAR lolomalivni dan bo v torei dne 9.sa^iDtira 20Dfl ob 17. uri. PRIJAVE: AeiTURAil.o.o.Qa8»d 7, Celje Tel: 031428 55 32 lATww.abftura.si CaHfe UŽITEK V DOBRI KAVI i PFIVŽ\R\A: 03/713-2666 tOSl)«'. SEXPLOSION! MAidttrbuaki : Novim («djukofii m FUdleni Cel)« Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Foto: SHEfiPA Mercator Opeham»ka 9. C«l)e. Hi 41:03/426 » 00 vsako soboto od 9. do ]3. ure EKOLOŠKA TRŽNICA vsah torsk od 16. do 20. ure SPOZNAJMO SLOVENSKO I CELJE Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? (prezračevalni sistem GECCO) MiV (1.0 o.. Celjska cesta 55 3212 Vojnik 080 12 24 www.mik-ce,si Ceiig Ljubljana Uarbo' a Sobota' IzoU Noi.dGonca Kranj No^o'tiesio Konec grapkega prekletstva OtoPestnen prvih stirideset Katroa ni le avto» ]e predvsem zabava! ToneTisetj: »Treba Je postavili pravila igre« BpGODKI NOVI TEDNIK UVODNIK Z mišjimi icoraid v pravo smer BRAmO STAMEJČIČ Razvaiirui nad Celjem, kiji meščani ponosno pra\njo Srari grad. je vedno burila duha meščanov. Včasih povezano z zgodbami o mogočni rodbini Celjskih, ki so bojda po podzemnem tunf/u Teharčankam v vas hodili Dru^ povezano s tako potrebno, a tako motečo arheologijo, ki je grad prekopavala po dolgem in počez, da bi ja našli še kakšno sled v srednji vek. ko je celjski prapor s tremi zvezdami plapolal po evropskih dvorih. Včasih spet povezano z dostopnostjo grada in mrtvilom, ki ga je zajelo, kar so desetletja nazaj tam ukinili gostilno z enim najlepših razgledov v domovini. Najpogosteje z desetletnim prekletstvom sporov okoli lastništva, upravljavskih frt bog ve kakšnih Še vse pravic, ki so grad iz ene najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, mesta, fcamor so se valile trume osnovnošolcev na zaključne izlete, prostora, kamor so radi hodili meščani na pivo in dober srk čudovitega razgleda, prostora, kjer je vrelo od turistov, spremenile v zapuščeno razvalino. Že res, da je mesto poskrbelo vsaj za najnujnejšo obnovo m skozi tanko zev javnih del opravilo ogromno dela pri vzdrževalnih in najnujnejših obnovitvenih delih. A vseskozi je manjkalo jasne, med stroko in kulturnimi in mristič-nimt apetiti usklajene vizije. Kaj bi sploh radi - imeli obnovljen in na novo sezidan grad, po možnostih na osnovi Valvasorjevega lesoreza? Aä bt radi imeli ruševino, ki sama po sebi govori o vzpona in propadu Celjskiht Morda, bi zadoščala že urejena peš pot. gostibia. prodajalna spominkov m razgledna ploščad. Med vsemi razpravami, kaj sploh z enim riajpomembnejših slovenskih srednjeveških spomenikov, je slednjič, se zdi, premagala zdrava pamet, kompromis med stroko in apetiti turizmu naklonjenih oblastnikov je omogočil izvedbo projekta. ki pod imenom Celjski včeraj in jutri počasi vodi nxt grad nove vsebine. Res z malimi, mö;£mi koraki. A v pravo smer V kraikem - obnova najmnrl^ntnejših točk gradu, kot je Friderikov stolp, namembnost obnovljenih prostorov skozi galerijsko dejavnost, poletno prizorišče za kulturne in druge prireditve in umirjena ^stinska ponudba, a vsaj ob urejenih sanitarijah. Vmes pa ruievine in med njih umeščeni »vsadki*<, ki bodo vsakomur, ki bo prišel na grad, vendarle znali povedali, kako mogočen grad so imeli Celjski in kako neverjeten vpliv na Ei/ropo. Če le Celjski ne bi raje gledali po teharskih in drugih dekletih kot po svojih ženah ... in če le nebi bilo Hunjadija ... in če bi le že znaU zgodbo o Frideriku in Veroniki prodaä kot svojo različico veronskih Romea tn Julije. $aj je bila prav to, mar ne? v l^b^anl OBVESTILO Občane Mestne občine Celje obveščamo, da bodo poleti 2008 v okviru projekta »Ocena tveganja vnosa kadmija z vrtninami na lokalno prebivalstvo Mestne občine CeUe«, ki jo Izvaja BtotehnlSka fakulteta, potekale terenske raziskave (popis In odvzem vzorcev). Zainteresirane pridelovalce vrtnin vabimo k sodelovanju In prosimo, da pokličete na telefonsko št.: D1/42S« 11-61 Int. 205 (Petra Karo) oziroma sporočite svoje podatke na elektronski naslov Detra.karQ^bf.utiHL$[. Vljudno vabljeni k sodelovanju! I 6 ueb feJttfaow Za dostojno življenje Celjani so dan državnosti slavnostno proslavili na predvečer praznika v Parku svobode. Pihalni orkester Celje, plesni orkester Žabe. Maja Sla-tinSek in Boštjan Dermol so obarvali predvečer praznika. Slavnostni govornik je bil predsednik celjskega zgodovinskega društva dr. Tone Kregar. ki je razmišljaj o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pri Čemer je svoje misli postavi) v kontekst nujne zgodovinske presoje. Spomin je namreč nevarna reč. .Pretirana zazrtost v to, kar je bilo včeraj, odvrača pozornost od tega, kar je danes, je dejal. In ob vsem priznanju pionirjem slovenske osamosvojitve in ob pravilnosti dejanj, ki so privedla do svobodne slovenske dr- Slavnostni govornik na celjski proslavi je bil dr. Tone Kregar žave, je v zaključku govora opomnil: »Žal je prav pojem nacionalnega interesa vse prepogosto zlorabljan v po-litikantsko-populistične na- mene, v smislu brezobzirnega boja za oblast» ali pa služi kol sredstvo uveljavitve sebičnih zasebnih interesov no-vonastalih gospodarskih ali političnih e)il in kvazi elit. In na katerega se vehement-no pozablja takrat, ko bi bilo treba slišati tudi glas de-priviligiranih, odrinjenih, šibkih Ln drugačnih. Glas tistih, ki sta jih zgodbi o uspehu in sproščenosti zaobšli. Glas tistih, ki jim visoko-doneče floskule o nacionalnem Interesu, gospodarski ter vsesplošni pomembnosti nav-kljub trdemu delu ne zadoščajo za dostojno življenje, pa tudi glas tistih, ki ob vsakodnevnem spremljanju Šahovskih partij in kravjih kupčij, arogantnih sprenevedanj in medsebojnih obtoževanj oblastnikov in drugih pomem-bnežev čutijo čedalje večje razočaranje, jezo, grenkobo in nemoč...« BRST Foto: Grup A Logisti z mednarodno akreditacijo Fakulteta za logistiko je uspela pridobiti posebno evropsko akreditacijo za magistrski študijski program logistika sistemov. Akredilacija je namenjena promociji in podpori kvalitetnemu izolsraževanju v mednarodnem prostoru. S pridobitvijo te akredi-tacije se je Fakulteta za logistiko zavezala, da neneh- no izboljšuje in posodablja pedagoško ter raziskovalno delo. Kot pravi dekan prof. dr. iVIartin Lipičnik, gre za izjemno veliko priznanje delu fakultete. Pridobitev akreditacije je pomenila zahtevno preizkušnjo za pedagoško osebje fakultete, ki je moralo pripraviti samoe-valvacijsko poročilo ln je nato podvrženo pregledom posebne skupine ocenjevalcev ter končni oceni glede na kvahtativne standarde evropskega sveta za poslovne študije. Tudi rektor Univerze v Mariboru, katere del je Fakulteta za logistiko, prof. dr. Ivan Rozman, meni, da gre za velik dosežek komaj tri leta stare fakultete, ki se je uvrstila med ugledne ustanove, katere di- plomantom bodo bodoči delodajalci zaradi akreditacije verjetno raje dajal; prednost pri zaposlitvi-Študenti bodo z akreditacijo, ki bo odtisnjena tudi na diplomah, vehko pridobili-Sicer pa ne gre za trajno pridobitev, ampak si bo fakulteta za ohranitev le-te morala ves čas prizadevati. PM Veterani na Svetino Jutri, v soboto, bo pred Lovskim-Vrunčevim domom na Svetini 8. srečanje Članov regijskih veteranskih organizacij. Na prireditvi, kjer se bodo spomnili 60-letnice Zveze združenj borcev NOB ter 40-Ietnice Teritorialne obrambe RS, bosta slavnostna govornika obrambni minister Kari Erjavec ter celjski župan Bojan Srot. Kulturni program se bo začel ob 11. uri. Srečanje pripravljajo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Štore, Veteransko druStvo Sever za celjsko območje, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje ter Združenje slovenskih častnikov občine Store. BJ Potrdili deicana celjsice faicultete Upravni odbor Mednarodne fakultete za družl>ene in poslovne študije s sedežem vCelju je dosedanjega vršilca dolžnosti dekana doc- dr. Srečka Natk^ imenoval za dekana omenjene fakultete. Na predlog senata so ga za funkcijo, ki jo bo nastopil s 1. julijem, imenovali člani Aleksander Sve-telšek. Stane Rozman, Matjaž Pajk, Iztok Lugarič in Valerij Dermol. PM iCrajnc v generaištabu BrigadirSlovenske vojske, Celjan mag. Viktor Krajnc, je končal svoj petletni mandat kot generalni inšpektor Slovenske vojske. V naslednjih dneh bo prevzel funkcijo pomočnika načelnika ge-neralštaba Slovenske vojske Albina Gutmana, jeseni pa odhaja v pokoj. BS Poročeni novomašnik Po slovenskih škofijah bodo pojutrišnjem, 29. junija, posvečenja novomašnikov. V celjski stolnici bo škof dr. Anton Stres ob IS. uri posvetil dva novomašnika. To bosta Klemen iager iz župnije Dramlje ter Drago Kosem iz župnije Loka pri Zidanem Mostu. V slovenski Katoliški cerkvi bo letos posvečenih 12 novo-mašnikov, med njimi tudi en grško katoliški, ki se je predhodno poročil, saj je lo grko katoličan o m dovoljeno. V koprski in novomeški škofiji so leios brez novomašnikov. bJ m iL so - 27. junij 200B NOVI TEDNIK ^POGODKI Plazov ne bo več Mestna občina Celje bo ob pomoči države v treh letih sanirala vse plazove v občini Celjski mestni svetniki so potrdUi dveletni program dela komisije za ugotavljanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. ki predvideva sanacijo praktično vseh večjih plazov v občini. V občini Celje se komisija že dolga leta ukvarja z odpravo posledic plazov in zdrsov tal, vendar ob doslej pičlo odmerjenih proračunskih sredstvih bistveno dlje od sanacije nekaterih kritičnih p jazov in od sestave seznama vseh plazov v občini ni prišla. Tokratni program pa je izdatno podprla država oziroma ministrstvo za okolje in prostor. To bo sanaciji plazov v občini že letos zagotovilo skoraj 720 tisoč evrov, ki jim bo občina primaknila še 200 tisočakov. Prihodnje leto bo drŽava tem delom namenila 1,4 milijona in v letu 2010 še 720 lisoč evrov. Da bo občina lahko ta denar uporabila za sanacijo škode, ki jo povzročajo plazovi na stanovanjskih in gospodarskih objektih, cestah in mostovih, bo morala v naslednjih dveh letih v proračunu zagotoviti vsako leto po 400 lisoč evrov. V treh letih bo tako za urejanje tega področja na razpo- VOLITVE Znani kandidati Imena nekaterih kandidatov za septembrske volitve na celjskem območju so sporočili tudi iz Slovenske ljudske stranke. Po pričakovanjih bo v 5. volilni enoti, vobeh celjskih okrajih, kandidiral predsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot, medtem ko sta kandidata v tej enoti še Jakob Presečnik (Zgornja Savinjska dolina) in Marko DiacI [Šentjur, Dobje). V 6. volilni enoti bo na območju Laškega in Radeč kandidiral Kristijan Jane. V 7. volilni enoti, za območje Koz-janskega brez Šentjurja in Dobja, bo kandidata stranke SLS Marjan DrofeDikr na Konjiškem pa dr. Ivan Žagar. lago približno 3,8 milijona evrov. Komisija v svojem programu ugotavlja, da je največ problemov s plazovi v Košni-ci, na Polulah, v Pečovniku, Zagradu, Zvodnem, na Tehar-jah, Vrheh, v Liscah, na Mi-klavškem hribu, Bregu, v Šmartnem v Rožni dolini in Gorici pri Šmartnem. Plazovi so se v občini pre težno sprožali zaradi hudih neurij in poplav, pri čemer je zaskrbljujoče, da so med razlogi za njihov nastanek predvsem napačna raba tal oziroma nedovoljeni posegi v zemljišča, ki so bili nenadzorovani in pogosto nestrokovni, To velja tako za gradnjo objektov kot tudi za spreminjanje kolovozov v ceste, za večje gozdne poseke, kritična pa sla rudi neurejena ka-nalizacija in odvod meteor- nih voda. Celovito sanacijo na večjih območjih bodo reševali z ustreznimi prostorskimi akti, ki bodo \^ebova-li gradnjo kanalizacije in odvod meteornih vod. V nastajajočem občinskem prostorskem načrtu pa bodo podrobno predpisali pogoje in omejitve, ki jih bo treba upoštevati ob načrtovanju in gradnji na ogroženih območjih. BRST INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze Zd HUDA TROJKA! Pak« vWjotujB M!r«l ^««hpe / 17SKbf& DoOotne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mall: lnfo@tufnsek.net Na tirih poletno Začet je veljati poletni vozni red Slovenskih železnic. Na našem območju so novost ätirje postanki mednarodnih vlakov proti Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, ki imajo po novem postanke tudi v LaJkem, saj prihaja v zdraviliški kraj precej avstrijskih in hrvažkih turistov. Nekaj sprememb je prav tako po koncu Šolskega leta. saj šolski vlaki proti Zidanemu Mosiu, Mariboru, Velenju ter Obsotelju v polemih mesecih ne bodo vozili. Gre za vnaprej napovedano spremembo, ki je bila upoštevana že ob objavi novega voznega reda lani decembra. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je namreč zaradi prilagoditve sosednjim državam vsakoletna glavna sprememba voznega reda sredi decembra. Pred tem so vozni red v Sloveniji spreminjali poleti. BJ Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St t2/2004 2 dne 19. 8. 2008 nad stečajnim dolžnikom HOP TRADE. Storitve» proizvodrya in Irgownad.o.o., Črni vrti 27. 3304 Tabor - v stečaju se r^plsuje PRVA JAVNA DRAŽBA, M bo 9. 7. 2008 ob 8.30 v aobi 236/11 Okrožnega sodišča v Celju. Prešernova 22, pod sledečimi pogoji; 1. PREDMET PRODAJE • NEPREMIČNINE ZKV 305. k.o. ZagaJ, paroelna številka 718/1: • poslovna stavba v izmeri 92 m^, - poslovna stavba v izmeri 68 m^, • poslovna stavba v rzmeh 141 m^ in - neplodno v izmen 3.269 m^; do celote, vse V PAKETU ZA IZKLICNO CENO 162.612.00 EUR, povečano za javne dajatve, davke In vse etroSke. Podrobneje je nezavezujoč opis nepremičnega premoženja ra?t/i-den iz cenit^r^a pon?čild stalnega sodnega cenilca Silva Ple-snike z dne 12.2.2008 s prilogami (potrdilo o namenski rabi, z.k. Izpisek, mapno kopijo» Nepremičnine so v varovanem območju Spominski park Treb-če z ukrepi varovanja, podrobneje navedenimi In razvidnimi Iz Potrdita o rtamenskl rabi prostora št. 3501-0097/2007 z dne 28.12. 2007 8 pripadajočo zakonodajo. Predkupni upravičenci lahko uveljav^lajo morebitno predkupno pravico naiavnf dražbi v skladu z dražbenimi pogoji. V Kolikor bo po treriLitni zakonodaji vetjavr>ost pogodbe vezana na morebitna dCK datna soglasja ozlnsma odobritve države, lokalne skupnosti ali drU' gega pristojnega organa oz. institucije, se kupca zaveže za pridobitev le-teh na njegove stroge In riziko, vse v rokiti. ki se pc^rob-neje opredelijo v prodajni pogodbi. 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično premoženje se prodaja oo načelu "Videno-kup-Ijeno«. 3. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe» ki imajo sedež ne območju Republike Siovenlje, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali katere držav članic Evrop* ske unije ob pogoju vzajemnosti. 2. Kupci ne morejo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL. 3. Poobla^enci pravniti oseb morajo na javni dra^i predložiti pisno pooblastilo )n izpis iz sodnega registra, frzične osebe pa osebni dokument." 4. Pred javno dražbe mora vsak ponudnik vplačati varilno v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika it.: SI56 060000948994076 pn Banki Celje d.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo v^r^ine za javno dražbo«. Z vplačilom varščine se iteje, da je kupec pristopit k javrti dražbi. 5. Vplačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti. 6. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 45 dni po opravljeni javni dražbi in plahti celotno kupnino r>a transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varilna pa zapade v korist steč^ne mase. 7. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa» s katero dokazuje ali potF^uje, da ne obstojijo dejstva in otoliičine iz II. fn lil. odst. čl. 163 ZPPSL, ali predložiti izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazer^ko odgovornostjo izjavi, da ne ctistojijo dejstva iz i. II., in lil. o^t. čl. 153 ZPPSL 8. Davek na promet nepremičnin In DDV ter morebitne dnjge javne dajatve. skJadno z veljavno zakonodalo, kakor tudi stros-ke v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe ter prenosom lastništva, plača kupec. 9. Prenos lastnini pravice na nepremičninah in izročitev nepremičnih stvari v posest kupca bo Izvršena na podlagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine, vseh dajatev in stroškov ter morebitnih predhodnih soglasij ali odobritev po pogojih iz točke 1 dra^enih pogojev. 10. Predkupni upravičenci se morajo za morebitno uveljavljanje zakonite predkupne pravice udeležit) dražbenega naroka, stem, da morajo predhodno vplačati znesek v višini 10% izklicne cene s pripisom; -varščina za morebitno uveljavlja' nje predkupne pravice», 11. Predkupni upravičenci uveljavljajo zakonito predkupno pravico na dražbenem naroku v skladu z dražbenimi pogoji in pravili ter tako, kakor podrobneje stedi; a) predkupni upravičenec, ki je vplačal varščino za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, se takoj na dražbenem naroku» po zaključenem prvem koraku draženja, izjasni na najvišjo doseženo dražbeno ceno. v primerui da do dražbe ne pride, ker nI pristopil noben dražitelj, ki bi Izpolnil dražbene pogoje, pa se lahko izjasni glede moreb^ega uveljavljanja predkupne pravice tudi na objavljeno Izklicno ceno: b) dražitelj, ki je v predhodnem draženju ponudil naMsjo ponudbeno ceno, se ima po izjasnitvi predkupnega upravičenca, da uveljavlja predkupno pravico pri doseženi najvišji ponudbeni ceni, v dm-gem koraku draženja, ponovno pravico Izjasniti v smislu morebitnega dodatnega zvišanja svoje dotedanje najviije ponudbene cene; c) v primeru iz predhodne točke poteka nadaljnji postopek dražbe med predkupnim upravičencem in med najugodnejšim dražiteljem. ki je ponudil najvišjo ponudbeno ceno. vse dotlej, dokler se draženje ne zaključi, kot to določa točka 4 poglavja: Pravila javne dražbe. 4. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi steč^ni upravitelj. 2. Na dražbi se prodaja nepremično premoženje kot celota. 3. Draz^elji lahko dvigajo ceno pn pr^ajl nepremičnin za na}-manj^ znesek 1.000,00 EUR. 4. Dražitelj (e vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 5. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končar^ 10 minut po oddaji na^je ponudbe. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zakijučen zapisnik o poteku dražbe. 6. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 9. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih In pod nadzorsh/om predsednika stečajnega senata (čh 1Ö4/I S^PSL). Ogled premoženja In Nstin je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 In sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upra^ vitel je m Rudolfom Hramcem, tel. št 03/492-66-40. Cvetoča vas z globokimi icoreninami V Žičah imajo številne zanimivosti: cvetlico žički grobeljnik, ki raste samo pri njih, župnika, ki je uradni cerkveni izganjalec hudiča v soboto ob 16. uri bo na Igrišču OŠ tiče S. tradicionalno športno družabno srečanje krafev* nib skupnost za pokal Žičkega grobe Ijnlka» v nedeljo pa m bo s slovesno mašo ob 10.30 začelo Petrovo, osrednje farno praznovanje. Preteklosti 2ič daje pečat Žička kartuzlja, odtisi školjk v Votli peči spominjajo, da je bilo tukaj nekoč Pa-nonsko morie. Tudi ohra-njene kovačija, žaga, mlin in pletarstvo ter spet cvetoči vinogradi povezujejo sedanjost s preteklostjo. A pravo podobo kraju dajejo Ij iidja »Vse imamo, kar mora imeli poStena vas: Župnika» doh-tarja in učitelja,« začne Jože Satler, ki vodi krajevno skupnost Žiče že tretji mandal. Za župnika, znanega eksorcista Katoliške cerkve Marijana Ve-ternika, ki je v fari sv. Petra že deveta leto, povejo, da «bi bila revolucija, če bi ga premestili«. Učitelje lahko ocenimo po uspehih šolaijev, kaj pa dohtar, je dober? »Slab. Je malo pogrebov»« pripomni gospod župnik» tokrat v vlogi krajana. Ker ni domačin, je tudi pravi naslov za splošno oceno kraja in ljudi. »Veliko lepega cvetja je tukaj. Se pa najde tudi i^kšen osat.« Cvetja je res veliko. Žiče so prva slovenska vas, ki je leta 1998 skupaj s Slovenskimi Konjicami sodelovala na evropskem telunovanju najlepših mest in vasi Entente flo-rale. »To je bilo leto, ko smo se v vasi tesno povezali, ko smo bili sposobni narediti vse in še več. Dve leta je siner^ja Še delovala, potem je počasi upfahniia. A vas je ostala vas cvetja in ljudje še znamo stopiti skupaj,« pove Jože Satler. Dokazov ne manjka. Iz bralnega društva s tako bogatim kulturnim in družabnim življenjem, kot ga živijo v Žičah, se lahko ponaša le malo krajev. Najstarejše, a mladostno živahno je Prosvetno društvo Žiče. »-Ustanovljeno je bilo 6. januarja 1897 kot Bralno društvo Žiče. Društvo je nastalo kot protiutež društvom, ki so jih ustanavljali nemškutarjivLo-čah in Konjicah,« ponosno opozori na več kot 110-ietno zgodovino predsednica društva Marija Lojen. Živi za društvo, ki ga vodi že dve desetletji. Ker je v društvu najbolj razvita dramska dejavnost, piše scenarije, je režiserka, je... Novo predstavo, praviloma veseloigro, pripravijo vsako drugo leto. »Za zadnjo predstavo. Dedek se upre. je glavni igralec Josip Pintar dobil regijsko pnzna.-nje za glavno moško vlogo, za predstavo Mrtvi ne plačujejo davkov smo dobili občinsko ku i turno priznanje.« Priznanja godijo, a najbolj so veseli odziva v domaČem kraju. Ne le na gledaliških predstavah, temveč tudi na tradicionalni prireditvi ob kulturnem prazniku, ko predstavljajo domače pesnike, ali ob materinskem dnevu, ko skupaj s šolo pripravijo Vesele urice za naše najdražje, aH za pusta, ko pripravijo povor- Prvi pt«ni vsi omenjajo TUb lata 1182 v povezavi % kertnajanskim sarrrostanom, ki se gaje kasneje oprijelo ime prav po tej vasi. Na posnetku so Žiče, kot jih je posnel Marijan Veteraik Iz balona. Polet so mu potJarili župljani za 5(M6tnico. mVITDIIIK v vašem kraju ko po vasi in veselo maškara-do. ali ob božiču, ko postavijo jaslice v naravni velikosti sredi vasi... »Vsak mesec je prireditev. Če že nismo organizatorji, smo pa zraven.« Članov društva, 46 jih je, želi j o še več: »Radi bi ustanovili pevski zbor in stalno zbirko fotografij kraja in življenja v njem nekoč in danes. Osnovna želja pa ostaja ves čas enaka: da se čim večkrat dobimo in poveselimo, pa naj bo ob kulturnem dogodku, na trgatvi ali postavljanju mlaja.« Ni kraja brez gasilcev 2iČe imajo čisto svoje prostovoljno gasilsko društvo od leta 1980, dejansko pa je gasilstvo pri njih staro 85 let. »-GD Žiče - Draža vas je bilo ustanovljeno leta 1923. Glavni pobudnik je bil Šolski upravitelj Žič Janko Časi,« je natančen predsednik PGD 2iče Karol zilavec. Na 64 članov druStvajeponosen,sajje med njimi veliko mladih, članska A desetina pa je večkratni prvak Gasilske zveze Slovenske Konjice. Imajo svoj gasilski dom, ki je prizidek leta 1990 vajenega In letos obnovljenega doma krajanov, opreme Milan Kokotec vdomaä kovncnici pa imajo več in boljšo, kot bi jo morali tmeii za 1. kategorijo. K sreči je vsaj v domaČem okolišu zadnjih pet lei za požare niso potrebovali. Od grobeijnilca do »gosne« IMicIce Žičani se ponašajo s svojo naravno in kulturno dediščino in vidijo priložnost v turizmu. Še najdaljše ko- Jne Satler ob ofaelequ Entente florale rake je v to smer naredila kmetija odprtih vrat Pletarstvo Kalšek, kjer Štefan in Rozika s pomočjo »ta mla-dih«ponujata vse» kar si lahko zaželi razvajen turist: od domače hrane do odličnih vin in žganja, predvsem pa izvirne pletarske izdelke, narejene iz vrbovega šibja. Zanje so prejeh že veliko različnih priznanj, uvrščeni pa so tudi v knjigo Mojstrovine Slovenije. Mojster KaJŠek vam po želji tudi pokaže, kako se stvari streže. Doma, ali pa v kateri izmed šol, muzejev ... Kamor ga pač povabijo. Se ni za čuditi, da na njihovo dvorišče pogosto pripeljejo avtobusi turistov. Ti si ogledajo tudi bližnjo Kokotčevo hišo, staro več kot 350 let, ki je svoj čas služila kol kulturni dom kraja. Še bolj zanimiva kot hiša je, vsaj za šolarje, ki so redni obiskovalci, kovačija. Mojster Milan Kokotec še obvlada kovaštvo na način naših dedov. »V kraju sta Še stara mlin in žaga Bezenšek. vnjuni bližini pa še en ponos kraja: rastišče endemita žički grobeljnik,« našteva Jože Satler. Drobna rumena cvetica raste samo rukaj in krajani se zavedajo, kako pomembno je, da so jo ohranili. »Pri grobeljniku nam je uspelo, pri Votli peči Še ne. Verjamem, da bodo nekoč potrdili njeno arheološko vrednost, za nas pa so zanimive tudi bajke, ki jo spremljajo: o cigarüh. ki so v njej pekli kure, pa o »gošni« Micki, ki se je vanjo zatekala...« Nekaj Je v sralcu Ni dvoma: ljudje se v Žičah dobro počutijo. »Zdaj, ko imamo s to letnika» našega Luko Grobelška, so cene parcel spet poskočile,« je slišati iz vse povprek pomešanih glasov. »Ali pa zato. ker je naš župnik izgnal že vse hude duhove,« pripomni drugi. »Ne, resno. Veseli smo. da mladi ostajajo vkra-ju, da se v vrtec in v šolo vsako leto vpiše več otrok.« za- Zupnik MarijanVetemikpredGSOIetstarocwkvijosv.Petra.Veelotrso jo obnovili v letih 2002 in 2003. Freska na južnem zunanjem zidu predstavlja sv. Krištofa in Marijo Zavetnico in se je ohranila iz leta 1390. niti vrtec. Ta nam veliko pomeni,« Jih pa vrtec povezuje, tako kot cerkev in pokopališče, ssosednjo Dcažo vasjo. Igrala za vrtec bodo kupili skupaj. No, to ne bo tak hud zalogaj. Čisto drugače je z za letos predvideno ureditvijo križišča. Hkrati z njim bodo namreč uredili dve avtobusni postaji ter pločnik do konca Zič v smeri Draže vasi. Projekt je vreden pol milijona evrov. A bo $lo, še vedno je. MILENA B- POKUČ Foto: Grup A V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo prihodnji teden predstavili TRNOVLJE pri Celju. Marija Ufen je hodila v 1. razred lole vZiČah visto učinico, vkaterije konaiasvoia shämio pot uchef-ce. Soto so v Žicah ustanovili Ista IM7 2 dekretom škofa SkHnška. Andrej Podkrajšak (»ta mladii) ter Rozika in Štefan Kalšek ključi razpravo o tem, kaj dela Žiče drugačne, Jože Satler. Veselje na eni strani jim na drugi dela skrbi. Imajo Čisto na novo lepo urejeno šolo in vrtec, a že ni več prostora, da bi namesto4-letke uvedli 5-letko. »Bolje kot.raaed več je ohra- 0 žičah lahko najdete marsikaj na spletu. Zanimiva je stran Vas Žiče, ki jo je oblikovala domačinka Marija Pintar, učiteljica na SSPS Celje. Karol klavec Konec grajskega prekletstva Z uresničevanjem projekta Celjski včeraj in jutri dobiva Stari grad nove vsebine Celjski Stari grad je te dni gradbišče. Delavci [ngrad Gramata končujejo novo betonsko stopnišče, ki bo vne-kaj dneh postalo tudi novo prizorišče - tribune za gJe-dalce na vse več poletnih prireditvah, ki jih načrtujejo v domovanju mogočnih Celjskih. Z uresničevanjem projekta Celjski včeraj in juiri dobiva grdd po desetletjih prekletstva, ko se na njem ni dogajalo prav ruč, nove vsebine. In četudi je grad te dni gradbišče» na njem obiskovalcev ne manjka. Prihajajo domačini, vse več je tudi turistov. A premikom navkJjub stare težave ostajajo. Kaj si na gradu sploh ogledati» z izjemo tega, da je daleč najlepša razgledna točka okolje? Kje se v teh vročih dneh osvežiti» ko se še do hladne vode in kave težko pride? In kje se olajšati? Na gradu še ved-no ni stranišč... če izvzamemo plastične kabine. Obiskovalci kljub temu prihajajo. Grad je preveč mogočen, preveč legend se plete v zvezi z njim. da bi ga bilo mogoče prezreti. Še letos bo mnogo bolje - končal se je namreč razpis za gradnjo tako imenovanega servisnega objekta. Zgrajen bo Še letos in slednjič bo obiskovalcem ponudil listo, česar v vseh desetletjih grajskega prekletstva na grad nikakor niso znali pripeljati - ponudbo pijač in spominkov in kulturne sanitarije. Že to je zadosten obet, da lahko slednjič začnemo verjeti v konec grajskega prekletstva. Grajski vrt Letos glede največjih obljub po boljši ponudbi nagra- črt Lipov$6k je na gradu «ipri grajski vrt, kjer k bo ponujal le »tekoM osveatve«, tarnvtč % prirsditvaniitudi osveatevza duio. du ne bo nič kaj bolje kot prejSnja leta. Zares bo zaživela šele prihodnje leto, ko bodo odprii servisni objekt. Letos bo ponudba še naprej temeljila na improvizaciji. Le da tokrat izpod rok neumornega Črta LipovŠka. Ki ni gostinec, a je tudi to. Črt je Človek, ki išče novo in drugače, predvsem pa »pada« na ambient. Potem ko je pred leii Celjanom s šokantrum projektom Umestusiumetnosti približal skrite lepote Knežjega dvorca in rimsko cesto, je letos »ugriznil« v grad. Na grajskem vrtu, ki mu ga je zaupal zavod Celeia. nudi os- novno gostinsko ponudbo -osvežilne pijače, kavo, sladoled in Se kaj. Pa kaj, utegnejo porečj skeptiki. Na gradu smo že imeli zelo ponesrečeno grajsko krčmo> pa obetaven grajski vrt drugega ponudnika. Spremenilo se ni nič. Tokrat utegne biti drugače. Grajski vrt bo namreč tudi prizorišče številnih zelo zanimivih, za mnoge sicer drugačnih, a izjemnih kulturnih dogodkov, ki bodo vsi vpeti v sklop prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu. »Že zaradi ambienta in fantastične ^ajske akustike sem prepričan, da bomo to polet- Uroš Mijoiek je avttv pnregt avdto vodj^ika po Cflijskem Staram gradu. Gradnja novega stopnišča, hi bo hkrati tudr nekakšna nova tribuna za gtadalce na grajskih prireditvah, se počasi končuje. Med dnigim so na torn prostoru predvideoi letošnji Veronikini vočeri. ___it.S0-27.jiiiiil2008 je videli nekaj nepozabnih dogodkov. Rad bi pripravil nekaj džez koncertov, v navezi sem z Zlatkom Kavčičem in njegovo zasedbo, dogovarjam se z italijanskima mojstroma džeza Gebbio in Cue-dom, za konec avgusta je Že skoraj vse dogovorjeno za nastop Iztoka Ml^;arja, dogovarjam se Še s skupinami iz Belgije. A vmes morda tudi Stroj Machine,ff napoveduje LipovŠek. Marsikaj bo prepustil tudi naključju» saj je že nekajkrat doslej ujel glasbene izvajalce ali vrhunske ansamble, ki so se vrteli nekje blizu oas, in jih uspel za majhen denar pripeljali v mesto. 2e v soboto so na gradu zaživele Pravljice bravljice, ki sicer domujejo na Metelkovi, in napovedale, da poletje na gradu ne bo pusto. Grajski vrt je odprt od nedelje do četrtka od 9. do 22. ure, ob petkih in sobotah Še uro dlje. Avdio vodnik po gradu še ena novost je odslej na razpolago na gradu. Zavod Ceieia je po zamisli in izvedbi enega najbolj prepoznavnih in najboljših celjskih turističnih vodnikov po mestu, Uroša Mijoška, izdelal avdio vodnik po gradu. Pravzaprav 10 ni nič novega, podobne naprave so vsakodnevno na razpolago po vseh večjih muzejih in turističnih točkah po svetu. A za Celje je to velika novost. Obiskovalcem namreč omogoča, da si grad ogledajo sami. brez prisotnega vodnika, in da ob tem izvedo vse o domovanju mogočne rodbine Celjskih in njihovi zgodovini. »Avdio vodnik je dragocen pripomoček za vedoželjne turiste. Tekst zanj sem napisal na osnovi izkušenj iz vodenj, ki jih opravljam po gradu. Besedilu smo dodali še zemljevid za lažjo orientacijo, pri čemer sprehod s tem avdio vodnikom po gradu traja dobre pol ure. Pri čemer seveda priporočamo, da turisti vmes predvajanje besedila ustavijo, se dobro ra^edajo naokoli in res doživijo ta naš čudoviti grad,« pravi Uroš MijoSek. Vodnik je za zdaj še brezplačno na razpolago v grajski turističnolnformacijski pisarni. Gre za preprost MP3-predvajalnik s slušalkami, pri čemer je besedilo v tej Še preizkusni fazi na voljo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. »Kaj kmalu ga bomo posneli še v italijanščini, francoščini in španš-čini. Za zdaj si želim predvsem slišati odzive na ta način vodenja po gradu, predloge za izboljšavepravi Mijošek. Po letih> ko se na gradu ni dogajalo praktično nič, če izvzamemo občasne kultur- ne prireditve, se je letos, po polžje sicer, začelo premikati. Ponudbe je več» prizorišče bo v kratkem bogatejše za fantastičen in akustičen prostor. Ni vrag, da v leiu ali dveh s temi in posegi, ki bodo še sledili, ne bi preklicali več desetletij trajajočega grajskega prekletstva. In morda z gradom celo zaslužili kakšen ce-kin. BRANKO STAMEJČIČ Foto: KATJUŠA Kaj imajo kondomi s Pelilcanovo potjo? Lani so s celjske občine na spletnih straneh Servisa 46 na vprašanje nekega občana o urejenosti Pelikanove poti odgovorili, da je gozd (preko katerega poteka pot na Stari grad) v zasebni lasti. »Lastnik gozda ne dovoli vzdrževalnih poslov v območju peš poti,« so še pripisali. Te dni, ko je celjski Stari giad spet tako zeio «in«, sem se odpravila na sprehod ravno po Pelikanovi poti. Pred odhodom sem poskušala na spletu najti kakšen podatek o njej, zakaj je dobila takšno ime> koliko je dolga ... Kot turistko bi me to zanimalo. Nič. Le tu in tam k^en stavek, podrobnega opisa nikjer. Tako sem »kot turistka« domnevda, da je pot pač dobila ime po velikanskem ptiču ... Pogumno sem jo »lu^zala« po ^avni cesti mimo Skalne kleti in nikjer opazila, kje se zavije na omenjeno gozdno pot, saj ni označbe! Odvržene stare vzmetnice na levi strani in (uporabljeni) kondomi na desni so prva popotnica, ki me je pričakala pri vzponu, in lastnik ne dovoli čiščenja gozda?' Psa, ki ga imam tesno na povodcu in z nagobčnikom, ne spuščam dlje od sebe, saj človek nikoli ne ve> ali je morda kje odvržena tudi kakšna narkomanska Igla ... Pot je strma in naporna za sprehajalca, na dveh točkah sem se morala izo^bati vejevju, na enem delu celo drevesu, ki je podrto ali raščeno kar čez sprehajalno pol. Avanturistično, se tolažim. Toda čudno, pogled po gozdu mi da srhljiv občutek, Spomnim se, ko so mi že pred leti rekli, da naj bi nek Čudak, ki je po Celju kradel stvari, jih nosil v gozd. kjer si je uredil tudi bivanje Ko že skoraj obupam, da do gradu ni nikjer kakšne klopi, da bi si lahko malo spočila, me presenetita kar dvel Še več! Bili sta nepolomljeni! Priznam, da v tisti vročini pipe z vodo ali tuša tam res nisem pričakovala, kakšen koS za smed pa že... Odpravim se naprej in ko tik pod vrhom opazim senco in Že mislint, da me je pred koncem poti prišel bodrit sam Friderik Celjski, je moški že mimo. tako da ga ne uspem vprašati, ali so vrata v obzidju odprta, in sem pač napadla še listih par deset metrov do grajskih vrat, ki so bila na srečo odprta! Na zunanjem delu obzidja ob vratth visi uiUčena tabla, nobenega pozdrava nikjer, nobene označbe, nič. Niti Friderika... Ne morem kaj. da ne bi bila razočarana. Kot Celjanka. Kaj bi šele mislila, če bi bila resnično turistka. V Celje, knežje mesto, bi me vabilo zelenje, zrak> grad in vonj po srednjem veku. Mene pa je na Pelikanovi poti pričakal vonj po starih vzmeuiic^, da o kondomih ne govorim. Še sreča, da sem Celjanka. tako vsaj brez (ne}informadj s spleta vera, da je Celje kljub »Pelikanovemu« razočaranju krasno mesto in da ponuja res čudovite sprehajalne poti. Turista pa bi raje peljala na burek. Glede na to, da več Celjanov ve, kje je dober burek, kot pa, kje se začne in kako dolga je Pelikanova pol... SIMONA SOUNIČ m GOSPODARSTVO O cetis Golte v večinski lasti premogovnika Podjetje PV Invest, ki posluje znotraj Premogovnika Velenje, ukvarja pa se z naložbami, urejanjem okolja in geodet-skinü storitvami, je pred dnevi podpisalo pogodbo za nakup italijoDskega deleža v Tbrističnorekreacijskem centru Golte. Gre za polovični delež, preostali lastniški delež v smučarskem centru Golte pa ima 22 slovenskih družbenikov, ki so podprli aktivno naložbeno politiko PV Investa. Podjetje si v skiopu Savinjsko-šaleške regije tudi drugače prizadeva za povezovanje in sodelovanje preko različnih projektov na področju gospodarstva in turizma. »O nakupu deleža smo temeljito premišljevali. Na Golteh je zaključena prva faza oživitve centra, z italijanskim partnerjem pa se ni dalo uresničiti vseh razvojnih načrtov, zato smo se vključili mi.« je povedal direktor Investa Drago Potočnik, ki je napovedal ureditev rak ran, ki so na Golteh, torej urejanje nastanitvenih kapacitet, posodobitev žičnic in dostop do smučišča s cestno povezavo. »Vključujemo se kol aktivni lastnik, vse sile bomo usmerili v razvojno funkcijo. Pričakujemo, da bodo rezultati vidni v nekaj letih.« O ceni, ki so jo plačali Italijanom, Potočnik ni želel govoriti, češ da je to del poslovne skrivnosti. Menda so bila pogajanja dolgotrajna, na koncu pa sts obe strani zadovoljni z Izpogaja-no ceno. Ve se samo. da so v začetku Italijani svoj lastniški delež ocenjevali na približno dva milijona evrov. V vodstvu PV Investa so prepričani. da ^e za dobro nalo^, s katero v nekoč tradicionalnem industrijskem okolju izvajajo postopno širitev dejavnosti tudi na po- Drago Potočnik, direktor PV Investa, novega solest-nika centra na Mozirski planini dročja, ki niso direktno povezana s premogovništvom in od katerih pričakujejo dobre poslovne rezultate ter predvsem ustvarjanje novih delovnih mest. Tako so zdaj Golte, posredno seveda, v večinski lasti Premogovnika Velenje, saj je med lastniki tudi invalidsko podjetje HTZ, ki je prav tako povezana družba premogovnika. US, foto: EM Dražba bo Dražba, na kateri naj bi prodali 53'Od-stotni državni delež v Termah Olimia v Podčetrtku, bo 3. julija. Do dražbe naj bi prišlo po različnih zapletih, potem ko so se v ponedeljek vsi trije lastniki, Kad, Sod in Slovenske železnice, uspeli dogovoriti za skupno prodajo, izklicna cena delnice bo 45 evrov, interesenti morajo vplačali sto tisoč evrov varščine, med pogoji je tudi bančno poroštvo katere od upoštevanih bank. Kupec bo moral nakazati kup- nino v roku 30 dni ter se v pogodbi glede poznejše prodaje delnic dodatno obvezali. V primeru, če bi kupec v naslednjih 18 mesecih želel prodari delnice po isti ali nižji ceni, bodo imeli vsi trije prodajalci državnega deleža predkupno pravico. Prodajalci večinskega ^žavnega deleža v Termah Olimia so se prav tako dogovorili, da lahko dražbo do njenega začetka še vedno prekličejo. BRANE JERANKO Avtomobilski salon znova v Celju Sekcija za osebna motoma vozila, zdru-žena pod okriljein TYgoviiiske zbornice Slovenije, se je po dveh letih premora in negodovanju nad visokimi stroški avtomobilskega salona le odločila zanj. Organizacijo so znova zaupali družbi Celjski sejem. Odločitve so se najbolj razveselili v družbi Celjski sejem, saj so po dobro uspelem sejmu leta 2006 kar nekajkrat potarnali zaradi odločitve uvoznikov avtomobilov, ki salona niso želeli pripraviti. »Vse ocene salo- na iz leta 2006 so bile odlične, pozitivne, obiskalo ga je dobrih 82 tisoč ljudi, kar je zadovoljilo vsa naša pričakovanja ter pričakovanja so organizatorjev,« je povedala izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. >»Ne glede na to» smo izredno veseli, da so tudi tokrat organizacijo na podlagi razpisa zaupali nam.« Salon bo prihodnje leto trajal kar deset dni, in sicer od 8. do 17. maja, organizatorji pa računajo na več kot sto tisoč obiskovalcev. RP novitednik /m www.iiovitednik.coiii radiocelje vtfww.radiocelje.com Z 2(atoni so nagradili inovatorje iz podjetja BSH Hišni aparati in Gorenja Dobre inovacije, vendar jiii je premalo V ponedeljek je Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica že desetič razglasila najboljše inovatorje. Kot so ugotavljali, je letos prijavljenih manj inovacij, vendar zelo kakovostnih in z več Inovatorji. Poieg različnih priznanj, ki jih podeljujejo za splošne in profesionalne inovacije, so letos podelili dve zlati priznanji. Tega so prejeli v podjetju BSH HiSni aparati Nazarje za univerzalni kuhinjski aparat. Drugo zlato je odšlo v Gorenje za novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov §irine S40 mm, obe inovaciji pa bosta zastopali savinjsko-šaleška podjetja na državni ravni. Predsednik komisije za ocenjevanje inovacij Bojan Stropnik je povedal, da med lanskimi inovacijami prevladujejo profesionalne inovacije, njihova kakovost pa je zelo visoka, kar priča o tem, da so večja podjetja, iz katerih so prispeli predlogi, opravila že predhodno interno selekcijo- Naloga zbornice v prihodnjem obdobju je, da spodbudi inovacijsko aktivnost tudi v manjših in srednjih podjetjih ter jih motivira za sodelovanje v natečaju- Predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer je ob tej pri- ložnosti poudarila, da z bero inovacij ne morejo biti zadovoljni, saj je njihovo število merilo za hitrost razvoja gospodarstva in celotne družbe- Inovatorji še vedno prijavljajo predvsem tehnične inovacije, bistven korak naprej pa bi pomenili inova-tivni poslovni modeli, ki spre-minjajo način poslovanja in hitreje dvigajo dodano vrednost. Po znanih podatkih je neto dodana vrednost na zaposlenega v Saša regiji lani znašala 31.175 evrov, kar je sicer dobrih 10 odstopov več kot leto prej, toda še vedno bistveno manj od povprečja v Sloveniji in EU. US Tuš gleda po Balkanu Vsredo so odprli že četrti Itiš supermarket v Srbiji, tokrat v Subotici, s čimer je skupina 'hiš končala prvo fazo letošnje Širitve na trgu jugovzhodne Evrope. Skupna vrednost vseh petih naiožb, ki jih je Skupina Tliš letos predstavila na tujih trgih, znaša več kot 15 milijonov evrov, pri čemer bo širitev svoje prodajne mreže nadalje vala ludi v prihodnje. Štirim TXiSevim trgovi- nam v Srbiji se bosta do konca leta pridružila še supermarketa v Sremski Mitrovid in Jago-dini, že v prvi polovici julija pa bo v Kuma-novem svoja vrata odprla že druga TuSeva poslovalnica na makedonskem trgu. Gradbena dela že potekajo tudi v Sarajevu in Dobo ju, tako da se bosta obstoječim štirim TXilevim trgovinam v Bosni in Hercegovini kmalu pridružili še dve. US Na uradnem odprtju se ja prad vrati drenjale množica radovarinih obiskovalcev, zbrane je nagovoril Tomaž Križaj, direktor podjetja Tus Trade, donacijski čak pa so predali Splošni bolnišnici Subotica. ^LUll partner I mjbvljšimvlinsom tr SOLSTVO Jeseni bo v šolah spet drugače Večina šolarjev je šolske torbe vsaj za dva meseca vrgla v kot. Veliko krajše pa bodo počitnice za pedagoški kader in vodstva šol, sa) se jim z novim šolskim le-tom v osDovnih Šolah spet obeta nekaj sprememb. Med drugim bo na voljo več iz* birnih predmetov« nekatere šole bodo začele izvajati pouk drugega tujega jezika. Šole bodo morale v Šolskem letu 2008/09 ponuditi najmanj iri izbirne predmete Iz družboslovno-humani-stičnega ter najmanj tri iz naravoslovno» tehniškega sklopa. V okviru prvega sklopa morajo ponudili pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenci bodo lahko izbrali dva izbirna premeta po eno uro tedensko, če bodo soglašali starši, tudi tri, pri čemer sta lahko izbirna predmeta iz istega sklopa. Šole bodo izvajale le tiste predmete, za katere se bo odloČilo zadostno Število učencev. Tisti, ki obiskujejo glasbene Šole z veljavnim javnim programom, so lahko oproščeru sodelovanja pri izbirnih predmetih, saj je po novem možno uveljavljati tudi glasbeno šolo, ki jo otrok obiskuje v popoldanskem času. Starši morajo vloge za priznanje oddati do 30. junija in priložiti potrdilo o vpisu, vloge se bodo sprejemale še avgusta, ko bo vpis v glasbene šole. O priznanju izbirnega predmeta bodo odločali ravnatelji. Mladi poligloti z novim šolskim letom se bo začelo tudi postopno uvajanje drugega tujega jezika za tretje obdobje, V Šolskem letu 2008/09 bo do deset odstotkov slovenskih Šoi začelo izvajati pouk drugega tujega jezika za učence 7. razredov, ob tem je predvideno, da bodo v lolskem letu 2011/ 12 pouk drugega tujega jezika izvajale vse slovenske Šole. Šole bodo lahko izbirale med poukom nemŠČi- S prirsdrtvijo Šola ss rola. hi jo je pripravila tamkajšnja ljudska unrver-n. so vtorsk konec šolskega lata mladi množično obeležili v Sentiuqu. ne, italijanščine, madžarščine, hrvaščine, francoščine in angleščine. Na razpisu je bilo na Celjskem izbranih kar 9 od skupno 48 Šol v Sloveniji, ki bodo že v novem Šolskem letu postopoma uvajale drugi tuji jezik, ličili se ga bodo učenci 1. OŠ Celje, ill. OŠ Celje, OŠ Frana Roša iz Celja, I. OŠ Žalec, OŠ Voj-nik, OS Gustava Šiliha Velenje, OŠ Vransko-Tabor, OŠ Blaža Amiča Luče in OŠ Bistrica ob Sotli. Ministrstvo namerava v prihajajočem Šolskem letu vsem učencem osnovne šole od 1. do 9. razreda omogočiti brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniških skladov. Stroške Novost bo tudi odprava splošnega učnega uspe b a in drugačen sistem ocenjevanja. Opisno ocenjevanje se bo v osnovnih šolah ohra-nilo le v prvem obdobju, medtem ko se bo v drugem in tretjem nadaljevalo Številčno ocenjevanje. izposoje bo ministrstvo povrnilo vsem šolam. Ministrstvo bo za učbenike letos namenilo 5,5 milijona evrov, Hkrati naj bi omogočilo brezplačno varstvo otrok do vključno S. razreda osnovne šole. PM Foto: MM» Grup A ODLICNJAKI Na sprejemu p d županu Vinku Debelaku so bili najuspešnejši ueenct OŠ Preboldski so sevminulem šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja in tisti^ ki se lahko pohvalijo 2 odličnim uspehom ves čas šolanja. Na srečanje Je bilo tokrat povabljenih tnnaist učenk in učencev. Izrekel jim je čestitke za doseženo, jim zaželel uspehe tudi vbodoče ter hkrati izrazil željo, da ostanejo čim boljpovezBnizdomačtm krajem. |DN) Šmarski župan Jože Čaks jesprejel uoence tamkajšnje o»iovne šole, Šmarske učence Glasbene loto Rogaška Slatina in lil. osnovne šole Rogaška Slatina, ki so v zadnjem šolskem letu dosegli uvrstitve na državna tekmovanja, dosegli posebno uspehe ali bi Ii odlični vseh osem let šolanja. Skupaj jihje bilo kar 63. Župan se je za uspehe zahvalil tudi ekipam, ki so na državnem tekmovanju v Šolski košarkarski ligi dosegla drugo in tretje mesto ter učiteljem in ravnateliem vseh treh šol. (AK) If novo šolsko leto z novimi ravnatelji v novo šolsko leto bomo vstopili z nekaterimi novimi ravnatelji celjskih osnovnih in srednjih Šol, medtem ko so nekaterim sedanjim ravnateljem zaupali nove mandate. Za vse šole uradnih sklepov Še ni, pri vseh imenovanjih je zaenkrat možna tudi pritožba morebitnih protikandidatov, ki se ne bi strinjali s potekom postopka glede na razpisne pogoje. S prvim oktobrom naj bi novega ravnatelja dobila celjska glasbena Šola; dolgoletnega ravnatelja mag. Vida Marce- na, ki je šolo vodil kar 32 let. naj bi nadomestilprofesorkla-rineta Simon Mlakar. Postopki izbire v številnih celjskih šolah sicer še trajajo. Novo ravnateljico pa je že dobil celjski dijaški dom, ki ga vodi Nataša Kajba Gorjup. Ravnatelj 111. OŠ Celje glede na ravnokar prejete sklepe po informacijah občinskega oddelka za družbene dejavnosti ostaja !van Janez Domitrovič, ki so mu tako zaupali še en mandat, prav tako Jožetu Berku, ravnatelju OŠ Hudlnja, in Nevenki Matellč Nuntič, ravnateljici IV.OŠ Celje. V pokoj odhaja dolgoletna ravnateljica OŠ Frana Krajnca, ki jo bo nadomestila Danica šdej. Prav tako odhaja v pokoj ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Vojmira Leskov-šek, ki naj bi jo zamenjal Iztok Leskovar, dosedanji profesor matematike, vendar postopek imenovanja šc ni končan. Zoper vse sklepe je v roku 15 dni že možna pritožba, tako da bodo imena novo-sta-rih ravnateljev dokončno znana šele kasneje. PM V Celju pa je mestni park v torek izgledal takole AVTO SOLA CULIli KER IMATE RADI SEBE IN ŽEtITE VEČ Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vpraiajte za iigpdnosti, vm ostalo bomo urodiü ml« Ob vpisu v foca] CPP podarimo 1 uro praktično voin|o* 8 INTERVJU NOVI TEDNIK Prvih stirideset Eden najbolj znanih Celjanov, Oto Pestner, praznuje letos 40 let glasbenega ustvarjanja - L julija koncert v Celju Oto Pesiner - pevec, kompo* nisx, aranžer, producent. Človek, ki je )^med tridesetletnim čakanjem na vlak« ustvaril Štirideset let plodne solistične kariere s številnimi ploščami in drugimi nosilci 2voka, brezštevilni-mi koncerti pri nas in v tujini in vse to začinil še z mnt^imi glasbenimi sodelovanji. Človek, ki je bil med drugim tudi med pionirji pravega LP-ja pri nas, Če ne že res kar prvi. Ki se nikoli ni bal razmišljati konceptualno in ustvaril niz uspešnih koncept-nih albumov. Pa sva sedla> kot se to spodobi» in poklepetala. Začniva takole: letos praznu* jete 40-letnico kariere. To je do-ber uvodni stavek. Res je. Je morda letos še kakšna druga okrogla Številka? Morda solističnih plošč ali Česa takega? Solističnih plošč ta hip še ne morem zaokrožiti, smo pa blizu. Bo kmalu. Mejnik, ki ga imate za začetek kariere, so prvi posnetki leta 1968, ki so nastali v studiu Radia Celje. To je bil nekakšen resen začetek, Ja. Kako se je pravzaprav zgodilo? Takrat ste peli z očetovim ansamblom ... Drži. Imel je bend, pa tudi že dosti poznar\stev> sa) je igral na različnih koncih in krajih. Padia je ideja, da bi to glasbo nekako zabeležili. Jaz sem takrat ravno začel peii 2 njim in si nabirati repertoar. Takrat sem izbiral v glavnem pesmi dveh čudežnih dečkov. Jo-selita in Robertina, ki sta bila zelo popularna. Že pokojni celjski slikar Jože Perčič mi je naredil tudi slovenske tekste, potem smo pa šli vse to posnet v studio Radia Celje. Imeli smo pevko, Renato Pogelj-šek, s katero sva včasih pela v due-tu, na dveh posnetkih pa sta se pridružili tudi Olga in Marta, sestri, pevki, ki sta že poprej peli z očetom. Vsa ta ekipa je zasedla stu* dio in smo v dveh dneh naredili te posnetke. Ki so pozneje izšli tudi na plošči založbe Dokumentarna 0> 1990, op. a.) ... (n še dobro, da so. Če ne bi takrat izšli, bi bili izgubljeni. Plošč takrat z ansamblom niste načrtovali... Ne, šlo je za posnetke, namenjene izključno za radio, za melodije po željah in tako naprej. Ampak nedolgo zatem, še istega leta, je prišla ponudba iz Ljubljane ... Poznal sem že Boruta Lesjaka, ker sem z njegovim ansamblom prepeval na Veselih toboganih, pa smo na radiu Ljubljana naredili material za prvo ploščo s štirimi posnetki, ki je potem izšla pri zagrebškem Jugotonu. To je bila podaljšana mala plošča Najrajši sem pri očku, repertoarje bil isti kot v celjskem studiu. Se vam zdijo začetki z očetom pomembni pri nadaljevanju kariere? Verjetno bi se moral brez njega do vsega tega prebiti na drugačen način- Dobil sem tudi nekaj prakse in morda nekoliko več samozavesti za naprej. Oče je imel dobro uho in je vedel, kaj je dobro in kaj ne. 2nal je svetovati in povedati, pozneje sem se v Ljubljani zato tudi lažje znašel med vsemi tistimi mojstri. To je bil v tistih časih zahteven podvig. Ja, v studio ni mogel kar vsak. Moral si biti dobro preverjen. Menite, da je danes lažje? Gotovo je vsega več, več možnosti. Pri nas je problem, ker smo dejansko premajhni in se. Če je veliko vsega, vse skupaj začne metati v en koš. Postane vse enako in vse dobro, kar pa je slabo. Popolnoma zgrešeno. Pravzaprav krivično do tistih, ki se trudijo in delajo kvalitetno glasbo, pa ostajajo nekje v ozadju. Točno tako. Kako bi torej glede na vse svoje izkušnje definirali dobrega pevca? Enostavno. Najprej mora za vsem skupaj stati dober organ, dober glas, ki ga mora pevec znali uporabljati na vse možne načine in pošteno reproducirati z njim tisto, za kar se je odločil. Pri sebi mora tudi razčistiti, kaj zmore in kam spada kot vokalist. S tem mora potem očarati občinstvo. Ne sme se pa precenjevali. In med pevcem in interpretom je tudi razlika. Kaj menile o tem? Ni treba, da imajo vsi »velike glasove«. Važno je. kaj znajo naredili s tistim, kar imajo. Ni nekdo slabši od drugega, treba je ločevati po slogih, ue pa imaš nekje deset šan-sonjerjev, se kar hitro vidi, kdo je boljši. Od vsega začetka ste tudi avtor. Ste že takrat intenzivno razmišljali o tem, da bi pisali svoje stvari? Težko je reči, kaj sem takrat razmišljal. Po glavi so mi brnele melodije, malo sem jih zapisoval... Ko sem se »vrnil« iz mutacije, na srečo niso pozabili name, Mario Rijavec me je povabil k sodelovanju za eno radijsko oddajo in sem povedal, da imam tudi nekaj svojih stvari. Je bil prava duša, rekel je, naj prinesem. In je šlo skozi. Prva taka pesem je bila Okna od-primo, besedilo je napisal pesnik Gregor Strniša. To je bilo leta 1970. Potem pa tista znamenita zmaga leta 1971 ... Precej sem že nastopal, Mario Rijavec je takrat bdel nad menoj in potem sem leta 1971 dobil povabilo na Slovensko popevko. Aprila 1971 sem posnel tisto skladbo, za katero že vsi dobro vemo. katera je bila. in jo potem julija zapel na festivalu. Tam je potem zanimanje zame precej naraslo, prišlo je veliko ponudb in se je vse to nadaljevalo. Poleg avtorskih zadev ste v tistih časih peli tudi predelave, ena zgodnejših je bila Dama (She's A Lady) Toma Jonesa. Verjetno vaš predlog, kajne? Ja, bili so večinoma moji predlogi. Ves čas ste raziskovali zgodovino popularne glasbe, zbirali plošče... Oto Pestner se je rodil 4.1. 1956 v Celju. Prvi studijski posnetki so nastali 1968, leta 1971 je zmagal na Slovenski popevki 8 pesmijo Trideset let; do konca sedemdesetih je eden najvidnejših Izvajalcev festivala z več zmagami, v naslednjih desetletjih deluje kot solist, kot umetniški vodja in drugi tenorist New Swing Quarteta in pevec Alpskega kvinteta. Kot solist je pionir konceptua I n ega a Ib u ma v Sloveniji, eden vidnejših komponistov, aranžerjev in pro-ducentov. Za svoje delo je prejel več nagrad. Izbrana solistična diskografija: Oto Pestner (ZKP, 1972), Zlato sonce in črna reka (ZKP, 1974), Pravi posao (Jugoton. 1980), Mama Izreza (Helidon, 1986), Ciganska kri (ZKP, 1991)> Dan za zaljubljene (Sraka» 1993), Premillenium (Menart, 1999), Poslmillenium (Menart, 2000), Verjemi v ljubezen (Dallas/Unicat, 2007) Kar se je pač dobilo. Z Alfijem Nipičera, ki je takrat tudi »didže-jal« in zato hodil po male plošče v Avstrijo, sva enkrat skupaj Šla gor in sem si denimo prinesel celo zbirko Beallov, Še vedno jo imam. Vaša prva velika plošča je izšla leta 1973. Leto poprej je izšla kaseta, LP pa 1973. Eden prvih, če ne sploh prvi. Imel sem dovolj operetnega materiala za celo ploščo, pa so rekli, da b) bilo dobro misliti tudi komercialno in so mi naredili sedem priredb standardov, Potem se je 10 razdelilo: ena stran operet, druga evergrinov. Ti evergrini so biJi večinoma džezovski standardi. Georgia On My Mind in podobni. Večinoma. Pozneje sem te pesmi še večkrat posnel v različnih aranžmajih. Zdaj so tudi vaše pesmi že standardi. Vsak hip bo izšla zbirka štiridesetih največjih uspehov, s katero nekako obeležujete jubi- Jej. Vsak čas> pri založbi Dallas. Dvojni album. Drugi načrti? Najprej, kot sem že povedal, dvojni album s Štiridesetimi največjimi uspehi, čim več nastopov in koncertov... Prvega julija vCelj-skem domu z orkestrom Acade-mia Sancti Petri, pred Celjem je bil Piran, danes je na sporedu Bled, jeseni veliki koncert z revijskim orkestrom v Cankarjevem domu, potem pa še trije takšni kot v Celju. To je za zdaj to. Upam, da se bo nadaljeval tudi trend, ki se je začel leta 2006 z box-seiom, zbirko mojih prvih Štirih plošč ... Se pravi, zdaj čakajo naslednje štiri? Dogovori potekajo, v jeseni bomo videli kako in kaj, upam, da nam bo uspelo to serijo peljali naprej. Potem pa me seveda Čaka Še priprava novega studijskega albuma. Ga boste sami spisali? Sam. Upam, da mi bo uspelo realizirati koncept, ki ga imam v mislih. Na celjskem koncertu boste verjetno predstavili prerez svojega solističnega glasbenega dela ... Prerez in tudi kakšno novost. Obetajo se torej zanimive stvari. Sok sva spila, hvala za odgovore. Se slišimo in poslušamo. O, brez skrbi. MATEJ KRAJNC Foto: JERNEJ PRELAC m k 50 • 27. Junij 200e NOVI TEDNIK AKCIJA - ZANIMIVOSTI Likovna kolonija »padla v vodo« pozor, hud pes Ampak na srečo v dobesednem pomenu besede. Kako jim zavidamo! Trenutek, ki smo ga vsi, ki smo nekaj mesecev dihali in živeli za dobrodeino akcijo Novega tednika in Radia Celje, je v sredo končno nastopil. V torek so osnovnošolci s Celjskega šele dobro odložili torbice, danes že pridno Čofotajo v slani vodi na Debelem rtiču. Vreme smo očitno ludi »naroČili«, tako da smo prepričani» da nas nič več ne more ustaviti, da ne bi preživeli tedna nepozabnih morskih počitnic. Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji dobrodelne akcije, in vam obljubljamo slane, vroče in mokre utrinke s poletne kolonije. Zaenkrat pa tik pred odhodom veselo mahamo v pozdrav... Foto: KATJUŠA Siničke v poštnem nabiralnilcu PoStni nabiralnik pri Nemevškovih v Dolenji vasi že nekaj Časa ne služi svojemu namenu. V njem si je namreč našel gnezdišče parček siničk, ki je pridno valil in tudi izvalil šest malih siničk. Te sedaj že veselo spoznavajo svojO bližnjo okolico in so v veselje družini, ko jih opazuje. DN Izdelki iz otave Mihaela Rabuzin iz Košnice pri Celju je doslej največ prostega časa posvetUa kvačkanju. Vse življenje je izdelovala torbice, razna oblačiJa in pregrinjala. Sčasoma se je tega opravila naveličala in želela poizkusiti kaj nove-gd- Ko je prelistavala enega slovenskih Časopisov, je dobila idejo. Pričela je izdelovati kokoške, zajčke, polža in še kaj bi našli v njeni zbirki, iz otave. Otava je trava druge košnje. Pravi, da je mehkejša, bolj upogljiva. Pri vezavi si pomaga preprosto s sukancem. Želela je uporabiti tudi pravo, domačo volno. Ker slednje ni dobila, je nekaj živali izdelala kar Iz sintetičnih materialov. VO □ DRI TELEFDN Sin mobiliziranca Bralca zanima, ali mu pripada po o^etu, ki )e bil med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kakšna odškodnina. Oče je bil pozneje v ameriškem ujetništvu ter je od lam odšel v Argentino, kjer se je za njim po nekaj letih izgubila vsaka äIM- Aleksandra Klinar Blaz-nlk iz Siužbe za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve od-govarja: »Iz vprašanja je razvidno, da braičev oče sploh ni uveljavljal statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, saj se )e za njim izgubila vsaka sled. Zakon o žrtvah vojnega nasilja namreč določa, da se status in pravice uveljavljalo na zahtevo stranke. Ne more pa uveljavljati priznanja statusa žrtve vojnega nasilja sin za očeta. Dedičem tako tudi ne pri-•pada odškodnina.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obmilij lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581» vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Smeti V zadnji oddaji Preverjeno sem opa^, da ima dosti ljudi po Sloveniji nemalo težav z obcestnim hrupom. Nič novega, kajne? Približno pred letom dni sem pisal o hrupu, ki ga povzro^jo motoristi na mestni obvoznici med Mariborsko in Čopovo uJico, pisaJ sem o varnostnih ograjah, si dopisoval z motoristi v pismih bralcev, prebiral na forumih o tej tematiki in kaj naj rečem? Jasno, da ni nič bolje, nisem niti pričakoval. Še zmeraj je, kot je bilo. Sčasoma človeku postaja zmeraj bolj jasno, da je za razumevanje tega problema potreben pač določen ekološki uvid. Hrup je pač smetje, nikaki^ne razlike ni med divjimi odlagališči smeti ali podivjanim reklamiranjem preko poštnih nabiralnikov, kot tudi ne, če se recimo pelješ po avtocesti Ln je sredi gozdnega zelenja nad predori nekdo vsiljivo, med dre>oe vtaknil svojo plasdčno reklamo, še huje pa vse skupaj izpade, ko nekdo na svojo zasebno hišo navesi plastične izveske, ki sicer bolj sodijo kam drugam, kjer niso moteči, recimo nad sprehajalne ulice. Seveda viseči, ne pa prilepljeni ob fasade. Osebno nikoli ne grem k ljudem, ki to počnejo, se mi zdi, da bi bilo neumno hoditi k nekomu, ki nima odnosa do okolja, kako bi ga potem imel do mene, ki nisem nič drugega kot del njegove okolice. Evo, spet primer iz Avstrije. Nekoliko pred Gradcem so namestili varnostne, protihrupne ograje z opozorilnimi plakati, kjer majben deček pravi svojim stai^em nekaj takšnega kot» mami, hrup boli. Na istem mestu imajo t.i. larmschutz, se pravi predpisano nižjo hitrost (80 km/ h po osmi zvečer) na avtocesti. Nekoliko kasneje so opozorilne table, ki pravijo, da je hitro tudi glasno. Kadarkoli se peljem tam mimo, yudje upoštevajo navodila. So uvidevni. V vsem navedenem gre pravzaprav za nasprotje med agresivnostjo in Kše: MOHOR HUDEJ • mohorh(® ho tmail.com uvidevnostjo. Gre za medčloveške odnose. Gre za kvaliteto medčloveških odnosov-V primeru oddaje Preverjeno je šlo za odličen primer odnosa do okolja in okolice s strani onesnaževalcev. Ar-gimjenti Darsa so bili prezirljivi, podobno kot so prezirljivi vsi povzročevald hrupa in odpadkov, ko se jih opozarja na kršitve. Prezirljivost se ^blje med popolno igno-ranco, kot je to tudi v primeru ograje za katero moledujemo mi, med Mariborsko in Čopovo, do taktičnih, naravnost ostudnih političnih lo-biranj, izmikanj, za katerimi je celo slutili določene znake korupcije. Govorim o izjavi vrhniškega župana, ki je, namesto, da bi kot predstavnik svoje okolice, zastavil besedo za sokrajane, gnusno obtoževal oškodovane, češ da pretiravajo. Verjetno bi podobno o našem pretiravanju dejali tudi tisti, ki imajo ograjo ob naši cesti (logično, saj ne vedo, kaj je hmp). Žalostno je predvsem to, da, imenoval jih bom »polnorit-d«» v določenem trenutku povsem pozabijo, kako ^e pn tovrstnih zahtevah pravzaprav za i^x)ljšanje vsesplošne kvalitete bivanja, celo izboljšanja videza mesta. Skratlca. videti je, da so D »prdd« še zmeraj del (istega tradidonalne-ga, uradniškega, socialističnega mentosa, ki je zmeraj tako rad čvekal, bolj malo razumel. Predvsem pa je v vsem skupaj Še zmeraj več kot opazno, da je prenesti najhujši smrad, ki ga, kot je vsem znano, povzroča zadnjična odprtina. Glede r^ njihovo anu-sno politiko mora biti vsem jasno, da ne ločijo smeti od česa drugega. Slikarji na ulici Včeraj ie zadnja zaključna dela, danes bo že zaživel novi multiinedljslu center. Mladi v vroče poletje Minulo sobotno dopoldne je v središče Celja spet prineslo nekaj živahnosti in kulturnega dogajanja. Celjska izpostava JSKD je namreč v sodelovanju s trgovino za ustvarjalne Mravljica pripravila tradi* clonal no ulično slikanje tihožitja. Deset ljubiteljskih slikarjev iz Celja in širše okolice je s čopiči na platna prenašalo cvetlične aranžmaje» ki so jih s pomočjo Vrtnarstva Celje cvetličarji celjske vrtnarske Sole aranžirali na ulici. Niso pa bih shkarji edini, ki so popestrili celjsko sobotno dopoldne. Pod vodstvom Gordane Sikošek so se jim s promenadnim koncertom pridružili tudi godbeniki Pihalnega orkestra Celje. V teh dneh (od 20. do 28. junija) je v Celju tudi tradi-cionaini poletni slikarski extempore, na katerem slikarji ustvarjajo na temo Celja in njegove arhitekture. 5. juli- ja bodo izbrana dela razstavili na prodajni razstavi vga-leriji Volk Celje, kjer bodo umetnine na ogled do konca avgusta. BA, foto: GrupA Celjski mladinski center med poletnimi počitnicami ne* bo p^val; nasprotno» vsem generacijam in različnim interesom bo poskušal ugoditi z več aktivnostmi. Otroci bodo poslikali betonske džungle, navdi^enci nad av-dio in vizualnimi tehnolo^-jami se bodo z njimi spoznavali v muldmedijskem centru, pripravljajo pa tudi pon udbo za bolj zahtevne poslušalce. Svoja vrata bo danes ob 19. uri odpri novi multimedijski center MCC port, ki bo deloval v sklopu miadinskegacen-tra in ki ima svoje prostore na isti lokaciji. Spodnjo etažo so prenovili za namene spletne kavarnice, v zgornjem nadstropju pa so uredili učilnice. »V sodelovanju s strokovnjaki 5 tega področja in primemo opremo bomo nudili začeme in nadaljevalne tečaje uporabe računalnika za ra^čno programsko opremo, prav tako bodo delavnice uporabne multi-medije, denimo filmska produkcija od začetne do končne faze,« našteva vodja multime-dijskega centra Peter Vajdič. Za projekt obnove in opreme je bilo treba odšteti 39 tisoč evrov, ki so jih dobili od obä-ne, nekaj so v centru prispevali sami, nekaj pa pridobili na razpisih. Baive v betonsko sivino že v ponedeljek mladinski center začenja tudi z brezplačnimi kreativnirru delavnicami za otroke, vsak dan v tednu med 10. in 13. uro, pri tem pa jim bodo pomagale mlade prostovoljke. Med 30. junijem in 4. julijem bodo otroci poslikali okna mladinskega centra, delavnice bodo sledile še do sredine julija in v dai^ polovici avgusta. Mladinski center se tokrat seli tudi na ulice; k ustvarjanju bodo povabili otroke v njihovem domačem okolju. Prostovoljke se bodo mudile v mestnih četrteh l^va in Slavko Slander (med 30. junijem in 4. julijem) ter v Novi vasi (med 7. in 11. julijem) in otroke spodbujale k slikanju s kredo in akrilnimi barvami. Tako naj bi okrasili nekatere sive betonske površine od cvet-hčnlh korit do asfalta. Ljubitelj i glasbe in gledališča bodo prav tako prišli na svoj račun. »Letos Želimo ponuditi nekaj poslastic ljubiteljem ne ravno komerdahe glasbe in tako popestriti poletje v mestu. V juliju in avgustu se bodo zvrstile skupine kot so Ana Pupedan in Katalena, ponosni smo, da smo pritegnili tudi maroško etno zasedbo Wlad Mlouk Lahwa in da bomo poskušali občinstvu približati >stand upt komedijo s petimi komiki, ki talente zdru^jejo v okviru skupine Komikaze,« je naštel direktor CMC Primož Brvar. V atriju mladinskega centra bo tako zagotovo vroče ne ^ede na zunanje temperature. PM, foto: KATJUŠA Kri je darovalo 859 dijakov Lani so v Območnem združenju Rdečega križa Celje zabeležili 3490 odvzemov krvi in zbrali 1600 litrov krvi» kar je za dva odstotka več kot leto prej. V območnem združenju so najbolj zadovoljni z odzivom mladih krvodajalcev. Prvič je kri darovalo 658 krvodajalcev, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov vseh odvzemov. Za darovanje krvi se je odločilo veliko mladih. »V srednjih Šolah smo organizirali 28 akcij, v katerih je kri darovalo 859 dijakov. Nadaljevali smo tudi projekt Dan odprtih vrat transfuzijskega oddelka, ki ga organiziramo za dijake 3. letnikov srednjih šol v Celju. Namen predavanj je predvsem motivirati in pridobiti nove krvoda« jalce iz vrst mladih, ko dopolnijo 18 let. Opravljenih je bilo 2S predavanj, na katerih je sodelovalo 1019 dijakov,« razloži sekretar območnega združenja Igor Poljan-šek. Krvodajalske akcije so pripravili tudi v štirih krajevnih skupnostih, posebej še za Slovensko vojsko in za polidjo. Vsem krvodajalcem so se v peiek zahvalili na krvodajalski proslavi, na kateri so podelili priznanja in plakete najzve-stejšim. Krvodajalcev, ki so kri darovali od 5- do 100-krat, so našteli 403, več kot 100-krat pa je darovalo kri 18 krvodajalcev. MB? V septembru 2008 bo odprl svoja vrata DOM LtPA, ki bo opravljat dejavnost institucionalnega varstva os^ stanh nad 65. let in dmgih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov ne morejo iiveti doma. DOM UPA je iz bivalnega in strokovnega vidika zasnovan kot dom ČETirTE GENERACIJt kar pomeni, da bo nudil celovito oskrbo stanovalcem po najsodobnejšem konc^, ki zagoiavfja družinsko obliko življenja. V domu bodo ponujene standardne in nadstandanine storitve, glede na potrebe in želje stanovalcev. Stanovalci bodo imeli možnost izbirati med eno in dvoposteljnimi sobami v nadstropjih 1-4, kjer bo zagotovljena domačnost, zasebnost, možnost uveljavljanja potreb posameznika, v prijaznem vzduiju ob prisotnosti zaposlenih. Na voljo bodo tudi 4 nadstandardni apartmaji, zd tiste» ki potrebujejo več življenjskega prostora. šimfn Peter Vajdič obljublja pestre vsebine za ljubitelje avdio in vizualne tehnologije. (M3|jpa DOM LIPA d.0.0., Lava 11,3000 Celje SEDEŽ DOMA Cesta Kozjanskega odreda 3,3220 Štore www. domlipa.si Vse o sprejemu v Dom Upa oziroma vse dodatna pojasnila dobite na telefon: 051 654611 -ga. MilkaCizelj 051 661 690-g.A[el0reSI(ovfČ NOVI TEDNIK BRASIOVCE I GOBHJIGBADI POLZELA | ŽALEC | VELEMJE | Denarja ni Medtem ko v Letušu izplačujejo prva vračila, na drugem koncu Braslovč zahtevajo ponovne izračune Občina Braslovče je v teh dneh razposlala obvestila 692 upravičencem za vračila v javno (e)ekomunika* cijsko omrežje. Skupaj sfer-mularjein, kamor bodo vpisali potrebne podatke za nakazila zneskov. Z višino vrnjenega denarja niso zadovoljni v KamenČah, Poljčah, Glin ju in Pod vrhu. Do vračila denarja je v Bra-slovčah upravičenih 356, v Trnavi 118, na Gomilskem 84 in v Letušu 134 občanov. Državno pravobranilstvo je poslalo 13 različnih poravnav za posamezne krajevne skupnosti, pojasnjujejo na Občini Braslovče. Tudi zneski poravnav so različni, glede na leta vlaganja in glede na različne pogodbe in sporazume. Najnižje vračilo zna§a 8,93 evra in najvišje 1.871 evrov. Najprej bodo sredstva prejeli v Letušu, nato na Gomilskem, sledita Tmava in Braslovče, kot so prihajale poravnave s strani državnega pravobranilstva. Še vedno se z vrnjenimi 358 evri ne strinja 60 krajanov, katerih zneski za izgradnjo omrežja, vse od leta 1980 dalje, presegajo zakonsko določenih takratnih 1388 nemških mark. »Z dokumenti dokazujemo tedaj visoko plačane stroške za telefonijo,« pove Danica Tajnšek iz Pod-vrha. »Najprej nam nihče ni znal razložiti, zakaj smo izpadli s seznama, in ko se končno znajdemo na njem, je vračilo prenizko.« Zato so prizadeti Braslovčani ustanovili petčlansko komisijo» ki naj bi ugotovila, kakSne podatke )e občina posredovala državnemu pravobranilstvu. »Menimo, da so izračuni na- pačni,« pravi Tajnškova. Krajani ob tem negodujejo tudi nad počasnostjo dela za to pristojnih institucij in navajajo primer Gomilskega. »Tam so krajani za isti vložek v izgradnjo prejeh 1150 evrov.« Svetovalka za premoženjskopravne zadeve Občine Braslovče Verica Kamin ob zapletu pravi, da so od državnega pravobranilstva zahtevali ponovni izračun vračil in nanj ie čakajo. «Lahko se izkaže, da je do napake prišlo na takratni KS Braslovče, v kar nimamo vpogleda.« Se pa Kaminova ob tem ne stritt ja s piifnerjavo s sosednjim Gomilskim, ker da je KS Go-railsko sklenila povsem drugačen sporazum s takratnim podjetjem PTT kot KS Braslovče, kamor sodijo prizadeta naselja. MATEJA JAZBEC Sanacija za zaščito Iiis Vodna ujma v letu 1990 je na Polzeli med drugim odnesla jez pod mostom, korito pa se je na tem odseku poglobilo tudi do 3 metre in več. Poizelani so večkrat opozarjali na nevarni odsek in zahtevali, da ga pristojni uredijo. V sklopu izvedbe sanacijskega programa so, skladno s programom Agencije za okolje, maja zagotovili tudi sredstva za sanacijo leve brežine Savinje od pol-zelskega mostu gor vodno v dolžini 470 metrov, in sicer na območju naselja individualnih hiš med strugo Savinje in železniško progo Celje-Velenje na Polzeli. Vrednost predvidenih del po pogodbi znaša prib-hžno 590 tisoč evrov, izvajalec del pa je, skladno s koncesijsko pogodbo o izvajanju dela obveznih državnih javnih služb na področju vodnega gospodarstva, celjski Nivo, ki naj bi dela zaključil do konca julija. Dolavci Nivoja so z urejanjem Savinje ne PoUali 26 pričeli. TT Skupaj za hitro cesto Na ponedeljkovi seji Odbora za razvoj Saša regije v Velenju, kjer so obravnavali optimiziran predlog trase hitre ceste, so ponovno poudarili, kako nujno Šaleška dolina potrebuje to cesto. Ob tem so ugotavljali, da praktično skoraj ničesar ne vedo niti o rokih niti o financiranju. Župani, poslanci in gospodarstveniki Saša regije bodo k delu, predvsem z različnim oblikam pritiska za čimprejšnjo gradnjo, pritegnili tudi ostale občine ob predvideni irasi hitre ceste. US 11 Nagrajenci občine Gornji Grad z županom Stankom Ogredijem Praznik z milijonsko naložbo V Gornjem Gradu v teh dneh slavijo občinski praznik, praznovanje pa bodo zaokrožili s številnimi okroglimi obletnicami. Tako so v soboto proslavili 125 let Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad, 215-letnico tamkajšnjega šolstva so počastili v torek na slavnostni akademiji, v sredo pa so obeležili lOO-letni-co pašne skupnosti. Vsi omenjeni so prejeli občinska priznanja, na slavnostni seji pa je zlati grb občine prejel Franc Poznič, grb Mirko Brezovnik. priznanje pa Pepca Smolnikar. Med najpomembnejšimi projekti, ki so jih uresničili v minulem letu. je župan Stanko Ogradi navedel rekonstruiran odsek ceste skozi naselje Bočna in novozgrajeni most čez Mlinščico v Bočni, ki so ju uradno predali namenu v ponedeljek. Skozi Bočno so rekonstruirali dober kilometer ceste, ob tem pa uredili avtobusna postajališča, pločnike, odvodnja- vanje. javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo ter izgradili nov propust. V direkciji za ceste ocenjujejo vrednost opravljenih del na dobrih 585 tisoč evrov, k čemur je občina Gornji Grad dodala 30 tisoč evrov. Nov most Čez Mlinščico je v bistvu nadomestil dva mostova, zaradi Česar ima nesimetrično obliko. Vrednost naložbe presega 564 tisoč evrov, ki so jih poplačali v direkciji za ceste. US, foto: EM Cisterna za v iiribe v okviru Galiških dni so v soboto v Za-vrhu Člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva predali namenu novo cisterno. Ob uradni predaji so pripravili bogat kulturni program, druženje pod šotorom pa seveda, kol se spodobi za gasilce, zaključili z veselico. Kot je poudaril predsednik zavßkih gasilcev Ivan Šmarčan, je bil nakup cisterne precejšen finančni zalogaj, pri hiranju denarja pa je poleg 35 botrov in 10 donatorjev največ vrat odprl poslanec s Ponikve Ivan Jelen. Nadgradnja je namreč veljala 36 tisoč evrov, saj je d-stema izdelana posebej za hribovit teren ter opremljena s posebno tehnologijo, ki vzdrži strme nagi» in vzpone ter omogoča dostop do težko dosegljivih nase^j. Na sobotnem slavju so nekateri pri<^ovali tudi ministra za obrambo Karla Erjavca, ki pa se dogajanja zaradi drugih obveznosti ni udeležil, je pa gasilcem v Zavr-hu poslal pozdravno pismo. US, foto: TT Povekjnik in predsednik PGD Zavrh, Ivan Šmaren in Janko Ograjenlek, s šoferjem Janezom Per^žnihom, ki je prevzel ključe nove cisterne. Št. 50 • 27. juiiii 2008 m 12 NOVI TEDNIK Domov le pesmic kosti nikoli 64 let po smrti Jožka Jagra njegova zapuščina zbrana v knjigi v lični skoraj bibliofilski izdaji s spominčicami na platnicah so v Šentjurski knjižnici na pot pospremili samoukega pesnika izpod Rifnika, Jožka Jagra. Dr. Marija Stanonik je nanj opozorila že v delu Slovenski pesniki pod tuji-m i zastavami. Jožko je umrl star komaj 24 let. Iz nemške vojske se namreč nikoli ni vrnii. Za njim so ostaie pesmi, dišeče po kruhu iz domače pe£i> in spomini mladostniii prijateljev. »Gre za dolg, ki ga nosimo že desetletja. Knjiga seje zares rojevala zadnja tri leta,« pove direktorica šentjurske knjižnice Tatjana Osel. Prav omenjeni knjižnici )e to zapuščino zaupala družina Branka Cmoka. »2 njo smo se pravzaprav poklonili vsem mladim fantom, ki so kri pre-M na tuji zemlji zaradi idea* lov, v katere niso nikoli verjeli.« In kdove kako bi se Jožku Jagru življenje obrnilo, Če bi mu bilo dano priti nazaj v Šentjur. Nemškim vojakom se po vojni namreč ni prav dobro godilo. Nič ni pomagalo, da so jim tuje puške na silo potisnili v roke, da so se bali za življenje domačih, da so nemara bili vsi drugi bratje v partizanih. »Še vedno smo veljali za izdajalce» prodan-ce, ki se niso dovolj polrudi-li> da bi stopili na pravo stran,« je povedal Bruno Hartman. Literarni in gledališki zgodovinar, prevajalec in publicist. »Sam sicer zaradi tega nisem imel težav Nikoli nisem skrival, da sem bil nemški vojak. Ampak iz mnogih zgodb vem, da navaden delavec v tovarni ni nikoli ušel besedni ali resnični brci nadrejenega. Bog ne daj, da si tz nemške vojske prišel kot invalid. Država jim ni dovolila skupinsko zahtevati odškodnine od Nemčije, češ kam pa pridemo, da bodo imeli nemški prodan-ci večje rente kot naši partizanski heroji.« Vino za Jožkovo vrnitev Leta, ko se je rodil Jožko Jager, so bila nemila. Ob začetku vojne leta 1941 je imel 21 let. Bil )e samo eden mnogih nemških mobilizirancev - po ocenah naj bi jih bilo med 28 do celo 80 tisoč - ki so jih proti vsem mednarodnim pravilom vključili v sovražno vojsko. Kot v knjigi piše Marija Stanonik, se je njegova mama Ana Jager, rojena Cmok, od žalosti in bolečine valjala po tleh. ko je Dr. Marija Stanonik z na Kalofaju najdeno uokvirjeno pesmijo Jožka Jagra. Pesem je v različnih prepisih razlii^o datirana. Ce dm datum 30. maj 1944, je to ena zadnjih, če ne zadnja pešam. (Foto: Tanja Gobec) izvedela, da jenjen Jožko pogrešan, Ob enem od dveh obiskov ji je iz vojske prinesel steklenico vina. Še potem, ko je vedela, da^se to nikoli ne bo zgodilo, jo je hranila z besedami: »To bomo odprli, ko se Jožko vrne domov.« In ob enem od teh obiskov se je Jožko zaupal Šumejevem Juriju iz Čmolice. »Kaj naj storim? Naj pobegnem v partizane? Naj tako starše obsodim na izgnanstvo in >lagersoldatetjn-to<. Človek je moral imeti poseben odnos do besed, zlože- Jožko Ja9BrJ920-1944 (Foto: zasebna last) nih v rime,« nam Stanoniko-va poskuša pribUžati okus tistega časa. Jožkove pesmi so bile že od otroških let zato dragocen družinski zaklad. »In nič otioško naivnega in praznega ni bilo v njih. Ze kol majhen deček je gjoboko čutil svo-jo okolico, srečo in bolečino svojili ljudi. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi bilo iz njega, če bi ostal živ. In kaj šele. če bi se mu bilo dano šolati,« odpre misel Stanoni-kova: »bil je samo kmet, a z velikim srcem, s široko srčno kulturo. Takih kmetov ali bolje ljudi danes ni veČ veliko. Srčne kulture nam vsem po svoje manjka. Jožko Jager pa je je imel obQo. Zato so njegove pesmi kol topel ržen knih izpod mamiruh rok iz domače peči. Nič se ne more primerjati z njim.« Na koncu še enkrat poboža knjigo, ki je otipljiva zapuščina človeka, ki ga že desetletja ni več nikjer, razen v spominih. Franc AJojz Šel. danes vitalen 91-letnik, je ob svojih spominih na mladostnega prijatelja Jagra dodal: »Ni se bilo lahko vrniti domov. Večina mojih fantovskih prijateljev je ležala od severa Evrope do A&-ke. Hiše so bile žalostne in prazne. Povsod je bilo živo trpljenje- Današnja mladina pa tega nič ne ve...« Ena najbolj znanih Ja-grovih pesmi, ki so jo ljudje na veliko prepisovali, nosi naslov Kalobški Mariji. Po spominu ljudi jebila pesem z njegovo sliko uokvirjena prav v kalobški cerkvi. 2e pred leti so bili vsi poskusi, da bi jo našli, jalovi. Prav na dan predstavitve knjige pa si je dr. Marija Stanonik želela obiskati tudi KaJob-je. Na veliko presenečenje iji veselje vseh je tamkajšnji župnik Peter Grešnik pred časom omenjeno tablo le našel. »To je Čudovit materialni dokaz Jagrove-ga kratkega, a bogatega življenja med domačimi ljudmi,« je Marija Stanonik s ponosom pokazala najdeno pesem. S knjigo pesmi Jožka Ja-gra bodo vedeli vsaj za pesnika» »ki so mu verzi tako iz rokava leteli, da jih je komaj sproti na papir spravljal«. Če bi mu bilo dano živeti, bi Slovenci po II. svetovni vojni dobili epskega pesnika, kakor ga tisti Čas nismo imeli. »Še en dokaz več, za kaj vse smo bili prikrajšani zaradi nje,« svojo misel zaključi dr. Marija Stanonik. SAŠKA T. OCVIRK Radečani »subvencionirajoff državo v Radečah so se pred dobrim mesecem začela pripravljalna dela za asfaltiranje parkirišča večstano-vanjske stavbe na naslovu Pot na brod 1. Medtem ko tamkajšnji stanovalci nestrpno pričakujejo, da bo parkiri^e po večletnih prizadevanjih končno ureje* no, se nekaterim drugim zdi sporen način ßnanciranja naložbe. Slednji so zato apelirali na poslanca Lipe Boštjana'Za-gorca, ki je v zvezi s tem ministru za promet Radovanu Žerjavu zastavil poslansko vprašanje. V njem ministra sprašuje, zakaj morajo asfaltiranje parkirišča sofinancirati krajani, in to v višini 200 evTOv na gospodinjstvo, če pa je zemljišče v celoti last Slovenskih železnic, torej države in bi bilo zato smiselno, da stroške sanacije pokrije država. Minister na vprašanje Še ni odgovoril» smo pa za pojasnila, kaj se pravzaprav dogaja, zaprosili radeškega žu- pana Matjaža H ana. Dejal Je, da se mu zdi omenjeno poslansko vprašanje brezpredmetno glede na to, da je ureditev parkirišča pobuda in želja občanov. Pojasnil je. da so tamkajšnji prebivalci že siti 40-letnega Čakanja na državo, da bi uredila parkirišče ob bloku. Na omenjeno problematiko so stanovalci opozarjali občinsko upravo že v prejšnjih mandatih in ker je problem zaradi vse večjega števila avtomobilov iz leta v leto večji, so zadevo tokrat vzeli v svoje roke. Kot je zatrdil Han, vsi uporabniki parkirišča soglašajo s sofinanciranjem asfaltiranja, pri čemer je Občina Radeče prav na njihovo pobudo pristopila k njegovi ureditvi. »Če bi čakali na Slovenske železnice, bi bilo parkirišče še dolgo neurejeno. Zato smo v soglasju s KS Radeče in občinskim svetom sprejeli sklep, da to storimo sami,« je dodal Han. BA Rečičani praznujejo Krajevna skupnost Rečica pri Laškem svoj praznik obeležuje 2. julija. Ob tem se bo v naslednjih dneh zvrstila vrsta dogodkov. Že jutri, v soboto, v primeru lepega vremena pripravljajo tradicionalni pohod po Rečiški krožni poti- Št art 7-ur-nega pohoda bo ob 6.30 pri Sindikalnem domu v Hudi Jami, zaključek pa na Zavratih z rudarsko malica. Tudi prihodnja sobota bo športno obarvana. Ob IS. uri se bo začel turnir v odbojki za mešane eklpe-dvojke ter uro kasneje hitropotezni Šahovski turnir. Prihodnjo soboto bo na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku odmevala tudi slovens^ pesem. Sodelovali bodo Rudarski oktet tz Velenja. Majda in Marjan Petan, humorist Jodlar Lojz s prijatelji in ansambel Mikola. Ta dan bodo tudi slavnostno odprii otroško igrišče pri Sindikalnem domu ter podelili krajevna priznanja. Zlati znak KS Rečica bodo prejeli: KO RK Rečica za 60-letno delovanje. Stane Peklar za uspešno in dolgoletno delovanje na področju stielstva v SD Dušana Poženela ter Matjaž Piki za večletno uspešno delo pri razvoju gasilskega društva Rečica in KS Rečica. S srebrnim znakom bodo nagradili: Alojza Srečka za uspešno delo na področju razvoja SD Dušana Poženeia ter Florjana TaŠkarja za dolgoletno dele na področju lovstva in naravo varstva. Prihodnjo nedeljo popoldne se bo praznovanje krajevnega praznika nadaljevalo na Zavratih pri brunarici pod Babo. BA CESTE MOSTOV} CEUE dM. Dfu&3o za nizke (n visoke gro^^ie CM CBJ^ cLd^ Lavd 4Z 3000 (>lje TeU 0^426 61 00« Faic 0V426 63 06 NOVI TEDNIK BOGAŠKAS.I ŠMARJE P. J.| MSTUICAOBSj Siromak z delnicami Izguba slatinske komunale višja od osnovnega kapitala - Flucherjeva kliče nadzornike Medobčinsko komunal-no podjetje OKP Rogaška Slatina se bori z izgubo, ki presega vrednost osnovnega kapitala podjetja. Pripravili so sanacijski program, ki ga bodo obravnavali v vseh šestih občinskih svetih občin us* tanoviteljic. Sanacija za davkoplačevalce ne bo poceni. Vrednost osnovnega kapitala OKP znaša komaj 76 tisoč evrov, izguba družbe, ki je nastala v zadnjem letu dni, že 94 tisoč evrov (leta 2006 je znašala »komaj« 18 tisoč evrov). Če ne bi v OKP prodali nepremičnine, ki je bila v njihovi Usti, bi izguba danes znašala nič manj kot 364 tisoč evrov! V lej številki je prav tako vključenih 145 tisoč evrov, ki so jih v OKP prejeli zaradi stečaja družbe Belin iz naslova odpisanih terjatev. Gre za podatke mag. Andreje Fiucher, članice občinskega sveta v Rogaški Slatini, ki jih navaja v pobudi za pregled poslovanja družbe OKP s strani nadzornega odbora. Javno podjetje je prav tako močno zadolženo. «Dolgoročne in kratkoročne obveznosti predstavljajo kar 99,2 odstotka celotnih sredstev,« dodaja Flucherjeva. Direktor Bojan Pirš, ki je prevzel vodenje medobčinskega komunalnega podjetja aprila lani, krivi za nastanek izgube vlado, ki )e cene komunalnih storitev nazadnje povišala pred štirimi leti- V Ljubljani se namreč bojijo vplivov na povišanje inflacije. Cene goriv so vedno višje, v prestolnici nalagajo slovenskim komunalnim podjetjem nove in nove obveznosti, zato so morah v Rogaški Slatini med drugim zaposliti nove delavce, pojasnjuje direktor. V OKP so zaradi izgube pripravili sanacijski program s Štirimi ukrepi. Tako naj bi na predlog uprave najprej povišali osnovni kapital družbe s 76 tisoč evrov na 171 tisoč evrov, kar bi Zamrznjena cane komunalnih storftav, tudi oskrt^e z vodo, naj bi bila krive za izgubo komunalnega podjetja. Kakšne so, na primer, razlike med cenami vode med posameznimi območji? OKP Rogaška Slatina zaračunava ceno vode za gospodinjstva v viSIni 0,5784 evra na kubični meter (c€na za gospodarstvo je 0,8066), v Laškem |e cena zadnjih šest let za gospodinjstva 0,2S30 ter za industrijo 0,5128 evra (obe ceni brez DDV) ter v Šentjurju za gospodinjstvo 0,6664 evra ter za gospodarstvo 0,8928 evra. Gre za podatke, ki so jih sporočili iz tamkajšnjih občin, iz VO-KA v Celju pa podatkov niso sporočili. storili s povišanimi finančnimi vložki občin. Občine naj bi prav tako odpisale OKP-jeve obveznosti do njih iz naslova sredstev v upravljanju v višini nepokrite bilančne izgube, kar znaša Medobčinsko komunalno podjetje OKP ima v lasti deWce Banke Celje v vrednosti nad 80 tisoč evrov. To je skoraj toliko kot znaša izguba podjetja. V OKP odgovarjajo, da za njihovo prodajo zaradi razmer na trgu ni pravi Čas. dodatnih 117 tisoč evrov. Poleg obojega naj bi občine pokrile še izpad prihodkov zaradi lani nepotrjenih višjih cen storitev, kar znaša na primer za manjšo Občino Podčetrtek 10 tisoč ObčiDska svetnica mag. Andreja Flucher, ki na probleme pri poslovanju OKP opozarja že dlje časa, prav tako omenja letošnjo nezakonito uvedbo vzdrževalni-ne» saj je bila sprejeta brez soglasja občinskih svetov in ministrstva. Dodana je bila števnini, ki znaša 0,9 evra» obsoteljska gospodinjstva pa jo plačujejo v zne-^u Sßl evra. Direktor Pirš odgovarja, da zaračunavajo vzdrževalnino tudi v Celju, Ljubljani, Slovenski Bistriti in Slovenskih Konjicah. evrov. K sanaciji naj bi prav tako prispevali uporabniki storitev, saj so predlagana različna povišanja cen pitne vode m za odpadke, ki znašajo od 2,8 do 26,1 odstotka. Sanacijska programa sta doslej sprejela občinska svela Bistrice ob Sot-li in Podčetrtka. Po statutu OKP in drugih aktih so namreč izgubo dolžni pokrivati družbeniki, občine. Eni razumejo stisko v OKP tako, drugi drugače. Tako Flucherjeva, opozicijska občinska svetnica, opozarja še na več nejasnosti. V OKP naj bi sami bistveno dodatno vplivali na poslovanje z izgubo, pri čemer omenja 129 tisoč evrov rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, Izračun višine rezervacij je opravilo podjetje Abeceda storitve. »Ta, ista oseba je opravila tudi »neodvisni« revizorski nadzor, zato v pravilnost izračunov ali v nepristranskost izvedene revizije utemeljeno dvomimo,« dodaja Flucherjeva. Direktor OKP odgovarja, da je bilo vse zakonito ter da na seji nadzornega sveta, ki je bila sredi tega meseca, ni bilo takšnih pripomb. BRANE JERANKO 13 S pesmijo do plakete v šmarskem kulturnem domu so proslavili občinski praznik in tudi letos zaslužnim občanom in organizacijam podelili priznanja. Denarne nagrade so prejeli Konjeniško društvo Sveti Štefan, Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah in Kulturno društvo Zibika, priznanja Stanislav Kozjan, Vjekoslav Javorič In Francka Javeršek. Najvišje priznanje, plaketo občine, so namenili Antonoi Gaberšku iz Koretnega za dolgoletno udejslvovanje na področju kulture, gasilstva in humanitarnosti. Anton Še danes rad piše besedila pesmi za različne ansamb]e. 2upan Jože Cakš je na prireditvi poudaril, da so v zadnjem letu izpeljali nekaj pomembnih naložb in projektov. Med slednjimi so v občini zagotovili nova stanovanja, obnavljali ceste in gradili kanalizacijo ter začeli z Utoltiji smarskl občinski na|rajenei skupaj z županom Jolotom ČakŠOT urejanjem športnega parka. Do oktobra bodo zgradili prizidek k šoli v Šmarju, kma- lu pa tudi športno dvorano pri osnovni šoli v Šentvidu. ANDREJ KRAJNC Praznik pod Svetimi gorami v Bistrici ob Sütli> kjer praznujejo občinski praznik, bo danes, v p^ek> osrednja prireditev. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podelili občinska priznanja. Najvišje letošnje občinsko priznanje, plal^eto občine, bo prejelo prizadevno Društvo vinogradr\ikov in kletarjev Šempeter, ki se tako imenuje po nekdanjem imenu Bistrice ob Sotli. Letošnji priz- nanji občine bosta prejela zdravnik Franc Božiček, ki deluje tudi na drugih področ-jih, ter mizareki podjetnik Mihael Drobne za svoj gospodarski prispevek. Denarna nagrada bo podeljena Društvu kmetic Ajda. Priznanja bo podelil župan Jožef Pregrad, ki bo ob tej priložnosti predstavil utrip občine. Različne prireditve v počastitev občinskega praznika se vrstijo od torka ter bodo trajale vse do sredine avgusta. Med pridobitvami ob prazniku občine bodo v teh dneh slovesno predali namenu obnovljen most na državni cesti Bistrica ob Sotii-Pod-sreda. vodovod ter električno omrežje za del Dekman-ce, pešpot skozi Bistrico ob Sotli ter obnovljeno cesto v Žagaj u. BJ Oče krvodajalec, sinova tudi Rudolf Berdnik. ki je na junijski krvodajalski akciji v Rogatcu daroval kri stotič (na fotografiji), je star 65 let. Pravi, da bo srečanja s številnimi sokrajani - krvodajalci po slovesu od krvodajalstva zelo pogrešal. K sreči sta Berdnikova sinova prav tako navdušena krvodajalca, saj je 38-leini Rudolf daroval kri že 56-krat ter 32-letni Boštjan 29-krat. Med junijsko krvodajalsko akcijo v Rogatcu so zabeležili še en rekord, saj je darovalo kri nič manj 97 prostovoljcev, kar je največ doslej. BJ Po Emini romarski poti v Kozjanskem parku bo v soboto, 28. junija, dni^ pohod po Emini romarski po- NA KRATKO ti. Romarji se bodo zbrali pred romarsko cerkvijo v Zagorju pri Lesičnem rtied 9.30 in 10. uro ter po maši nadaljevali pot čez Lesično, PU-Štanj, Kozje in Podsredo do gradu Podsreda, kjer bo ob 18. uri pogostitev. Za prevoz od gradu Podsreda na izhodišče poti v Zagoiju bo poskrbljeno, BJ 14 SL.KOWJICEI VOJNIK | VUAWJE | NOVI TEDNIK Za mlade v parku, za otroke na trgu Konjički park» kjer se Ira-dicionalno zbirajo mladi, prepogosto v družbi z alkoholom in drogami, je konec šolskega leta zaživel v drugačni podobi. Mladinski center Dravinjske doline je v sodelovanju z društvom Hip hop Konjice in s Prostovoljnim gasilskim društvom Slovenske Konjice pri-pravil prireditev Ustvarjalno v parku, ki je pritegnila množico mladih. Mladim so pokazali, da je mogoče prosti čas preživljati ustvarjalno. Evropski prostovoljci in prostovoljke Mladinskega centra Dravinjske doline so pripravili različne delavnice. Snemali so video intervjuje z mladimi o tem, kako preživljajo prosti Čas v Slovenskih Konjicah, pionirji prostovoljnega gasilskega društva pa so na košarkarskem igrišču predstavili gasilsko vajo in vzpodbudili mlade k spoznavanju vrednot prostovoljne gasilske äejavno-sli. Člani mladinskega društva Hip hop Konjice so predstavili aktivnosti svojega društva in festival Grajska flnača» ki bo avgusta na ko- Dnavne in mednarodne kmečke igre v Ločah v Ločah bodo 28. junija 1. mednarodne in že 22. državne kmečke igre. Organizacija je v rokah Društva podeželske mladine Slovenske Konjice. Srečanje se bo začelo ob U. uri z demonstracijo kmetijskih strojev, ob 12.30 bo okrogla miza o mladih prevzemnikih kmetij, kmečke igre pa se bodo začele ob 14. uri na Športnem igrišču Loče. MBP BfSZPLACMI MOMiTNI msFOM RiUMA ceut Malina so prepoznavni znak Malinovega dola. Z eno so okrasili tudi župana Mirana Gorinška. njiškem Starem gradu. Ob tem je mladinski center predstavil Še svoje dejavnosti, projekt Fast art kiosque in možnosti vključevanja mladih v mednarodne projekte. Z vsem lem pa niso pretiravali, tako da sta bila petkov popoldne in večer predvsem vesela in zabavna. Veselo je bilo tudi na Starem trgu, kjer je Zavod Mali nov do) pripravil zabavo za najmlajše. Zavod je na prireditvi začel zbirati denar za otroško sanjsko deželo, kjer ne bo manjkalo igral in zabave. Kje bo ta dežela. Se ni dorečeno, župan Miran Go-rinšek pa je obljubil da bo občina za vsak zbran evro prostovoljnih prispevkov dodala v ta namen dva. MILENA B. POKLIČ Za petino dražji vitanjsici vrtec s 1. julijem bodo začele veljati v vitanjskem vrtcu v po\^re^u za 22 odstotkov vijje cene. Takšno povečanje cen je bilo potrebno, saj z dosedanjimi niso pokrivali stroškov, bile pa so (udi med najnižjimi v Sloveniji. Cena programa za prvo starostno obdobje je po podražitvi 400 evro v in za drugo starostno obdobje 300 evrov. V povprečju bodo morali starši za otroka v prvih treh plačilnih razredih prwga starostnega obdobja plačati 14 evrov več na mesec, za otroka v drugem starostnem obdobju pa 6 evrov več. Podražitev bo stala občino Vitanje, ki je doslej prispevala na mesec 9 tisoč evrov, dodatnih 2 tisoč evrov. Sicer pa je vitanjski vrtec eden redkih, kjer v zadnjem času niso zabeležili bistvenega povečanja Števila otrok. MBP Konec Agate s Kobleka Glasilo Občine Vojnlk je bilo zadnje čase velik kamen spotike med neuradno koalicijo in opozicijo v občinskem svetu. Koalicijsko stran je že močno motilo kritično pisanje nekaterih občanov, druga stran pa je to možnost odločno zagovarjala. Zaradi pritiskov je pred časom mesto odgovorne urednice zapustila Mojca Skale, nov uredniški odbor pa bo morda glasilo izdajal brez rubrike Pisma bralcev. Mnenja o tem, ali naj v glasilu, ki se financira iz proračunskega denarja, objavljajo kritične članke na račun občine ali pa naj bo namenjeno le za poročanje o pomembnih dogodkih, so v občinskem svetu §e vedno deljena, Povsem zagotovo pa bo sedaj konec dopisovanja z namišljenimi imeni in priimki, Najbolj obširen, za bralce že kar zabaven primer, je bila korespondenca »občinskih kritičar-jev« z »občinsko zagovornico« Agato s Kobleka, ki ne obstaja. Uredništvo je zdaj postavilo pogoj, da morajo biti pisma opremljena tudi s telefonsko številko, da lahko preverijo identiteto avtorja. Spet drugi pa znova namigujejo, da se jim je, sicer nova »izrmšljena<< oseba, v rubriko vrinila tudi v zadnjo številko O^edala. RP Predsednik Türk sprejel prostovoljce Učence Osnovne šole Ob Dra-vinjl v Slovenskih Konjicah, ki opravljajo prostovoljno delo v Lambrechtovem domu, in njiho-vo mentorico Brigito Štefane |e 18. junija v vili Podrožnik sprejel predsednik države Danilo Türk. »Zame in za učence je bilo to veliko priznanje, saj smo občutili, da naše prostovoljno delo ceni tudi naš predsednik in da je priznano v širši skupnosti,« je zadovoljna Brigita Štefane, ki je prostovoljno dejavnost prijavila tudi na natečaj Naj prostovoljec 2007, ki ga je razpisal Mladinski svet Slovenije. Priznanje za sodelovanje v natečaju so prejeli prav na sprejemu pri predsedniku, S prostovoljnim delom v Lambrechtovem domu so začeli na pobudo konjiškega Območnega združenja RK. »Pomen in poslanstvo prostovoljnega dela sta učencem predstavili Renata Gabrovec in Darja Ho-stelj. Za delo s stanovalci l.ambrech-tovega doma so se odločili štirje učenci naše šole: Žan Petraš, Žiga Petraš, Sara Legat in Tamara Mii-nar>» opisuje mentorica. Mladi prostovoljci so se s starejšimi stanovalci Lambrechtovega doma družili vsak teden. Obiskov so bili veseli oboji, saj so bila druženja dveh tako različnih generacij priložnost za zanimive pogovore in izmenjavo iz-kušenj. ^iBp m iv 50 - 27. iunij 2P08 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Celje potrebuje lutkovni teater Poletje v Celju, knežjem mestu tudi letos nudi pester izbor vsebin za najmlajše. V ponedeljek so si pri Vodnem stolpu tako lahko ogledali premiero lutkovne predstave Kralj Matjaž in Alenčica v režiji Cirila JagrIČa in izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje. škratovo lutkovno gledališč Celje bo letošnje poletje najmlajše zabavalo z lutkovno predstavo Kralj Matjaž in AlenČIea, ki sojo premiemo uprizorili v ponedeljek pri Vodnem stolpu. NA KRATKO Odmevala bo flavta v okviru Glasbenega poletja na gradu Pod sreda začenjajo jutri, v soboto, s prvim od štirih glasbenih seminaiiev, V Kozjanskem parku bodo letos pripravili seminarje za prečno flavto, trobento, klarinet in saksofon. Prvi seminar, za flavto, bo pod vodstvom profesoric Lize Hawline Prešiček in Milene Lipovšek ter korepetitorke Mateje Urbanč, ki bodo jutri ob 19. uri nastopile na uvodnem koncertu seminarja na gradu Pod sreda. BJ Vodenje po kartuziji Jurkloster Zavod Odon Jurklošter je pričel z organiziranim vodenjem po kartuziji Jurklošter. Ogledi so možni vsako nedeljo od H. do 18. ure. 2a obiskovalce so najzanimivejši prostori, v katerih je domnevno bivala Veronilca Deseniška, skrita knjižnica, skriti prehod in zlasti mesto, kjer naj bi bila domnevno pokopana Veronika Deseniška. Več informacij na www.odon.si. JŠ Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje uradno obstaja dobro leto, razvilo pa se je iz projektne skupine celjske izpostave JSKD. Člani lutkovne skupine imajo za seboj že pet uspešnih predstav, štiri so nastale znotraj projektne skupine, Kralj Matjaž in Alenčica pa je prva lutkovna predstava uradno registriranega društva. Predstavo bodo v okviru Poletja v Celju ponovili 2. julija ter nato še2S. in 27. avgusta. Po beseda predsednica društva Škratovega lutkovne-ga gledališča Celje Marijane Kolenko, Celje takšno lut-kovno gledališče zelo potrebuje. saj zanimanje za lutkovno dejavnost iz leta v leto narašča, pri čemer pa sedemčlanska zasedba več kot eno predstavo na leto težko ustvari. »Želimo si, da bi okrepili svoje vrste. V tem primeru bi si prizadevali na oder postaviti vsaj dve premieri na leto,« pravi Kolenkova in dodaja. da bi bilo ustvarjanje tui bistveno la^e. Če bi imeli svoje prostore. In prav to je tudi dij lutkovnega ansambla za bodoče: »Naša želja je, da bi riajkasneje v roku dveh let v Celju postavili lastno lutkovno gledališče, kar bi bilo za Celje izjemna pridobitev.« BA Foto: SHERPA d O www, rafllo«! je. com Hraalkj umetnik Mihael Štefaih občuduje »svetovno« umetnino Laszla Sziicss z Madžarske. Tri nove skuipture krasijo Laško Misei in želja, da bi Laš* ko zaživelo v kiparski us-tvarjalnosti, sta desetletje tJela v ljubiteljih likovne umetnosti. Leta 1998 so v mestecu ob Savinji pripravili prvo mednarodno kiparsko delavnico» letos pa so se mojstri klesanja v Laškem srečali že šestič. Na letošnji enomesečni delavnici» ki seje zaključila minuli teden, so umetniki iz Slovenije, z Madžarske in s Hrvaške znova ustvarili tri nove umetnine. Te od minulega četrtka krasijo ploščad pred hotelom Savinja ter laški zdraviliški park. Pred hotelom sta svoje mesto našli stvaritvi akademskega kiparja Ferenca Kiralya iz Lendave in avtorja Lasda Szücsa z Madžarske. Prvi je svoj kip poimenoval Skrivnostnost ter drugi Svet. Zdraviliški park pa je pridobil Sireno, umetnino Mihaela Štebiha s Hrvaške. BA, foto: Grup A Harmonikarski viituoii Prihodnji teden bodo v Žalcu pripravili Mednarodno poletno harmonikarsko Solo, na kateri bodo predstavili harmoniko kot instrument, ki lahko navduši z vsakršno glasbeno govorico. V Žalcu pričakujejo največje virtuoze, ki bodo udeležence Šole poučevali na individualnih urah, v komornih zasedbah, oblikovali pa bodo tudi skupen orkester. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji harmonike, saj bo v ponedeljek. 30. junija, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu slovesna otvoritev ter koncert harmo-nikarskega orkestra in kvarteta Glasbene šole Rista Savina. V sredo se bo v cerkvi sv. Nikolaja predstavil virtuoz in legenda na harmoniki Aleksander Dmitrijev, zaključni koncert pa bo prihodnjo soboto, 5. juUja, v Narodnem domu v Celju. Vsi koncerti bodo ob 2L uri. US I. Glasbeni gostje: SEXPLOSION! lASKO ' ocelje 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Katrca ni auto! Je glasbeni dogodeic! Katrca ni le avto, ki ga peljete v avtopralnico» je nedeljska glasbena oddaja na Radiu Celje in je glasbeni dogodek, ki ga v ui^nlštvu Radia Celje pripravljamo vsako leto ob rojstnem dnevu oddaje Katrca. Ce ste zamudili tokratni dogodek» ki smo ga pripravili v Vojoiku» vam je po utrinkih s piknika Katrce verjetno v temle trenutku zelo žal. Foto: MAKKO MAZEJ Katrca oziroma naša KJavdija Winder je tokrat na prireditev priletela. S helikopterjem. Klavd^ Winder je na oder povabfla tucfi otrol« iz osnovne šole VojnSc, ki so zapei m opozoril na dobncMno akcQO piknika Katm, s katero smo zfairaD sredstva za pornoa potrebne otFoke. Zbiral smo po 1 evro in pi zlvafi okn)g Domen Kumer jebil presenečenje večere, poefulalci pa so bili navdušeni nad njim in njegovim narodnozabavnim izvajanjem. Radio Celje je ena od štirih postaj, ki le ima skladbo Hočem polko nazaj, s katero je Domen zelo navdual obiskovalce Katrce. Obiskovaieevseje kar trio in kot nan) je zaupaiaenaod poslusaikRadia Celje-najiepše je to, da organizira koncert za posiušalce brez vstopnine. In plesalo se je $e in se ČMtHica na odru voditaljiei Klavdiji Winder, direktorju Novega tednika in Radia Celje Srečko Šrotu, županu občine ^ Vojnik Banu Poder^ajsu in urednrn Radia Celja Simoni Brgle2, ki je poskrbela za or^anizocijo Ka^. Na odni je obiskovalcem zastavila vprašanje, katera ja najboljša radijska postaja. Radio Calja je odmevalo po Vojniku. FoxyTeensnrsomoglaveTjati^dajeze ob14.30,koseje prireditev šel a začela, vzdušje že blizu vrelišča. Brigita Šuler je bila v dobri družbi mladih nadobudnežev, navdušeni nad njo pa so bili tudi nekoliko starejši Skupina Turtn Angels je v tah dneh razpete med enim in drugim dagodkomJudi po Katrd so že dirjali na nov na obiskovalci. Al joŠ a Bo nČIna in Mitja Tatare vi č sta zavrtel a boben, en a od mlajših obiskovalk pikni ka Katrce pa j a izžrebala N a pikniku sm o sku p aj z u delezenci a kcij Hujšajmo z N o vi m tednikom in Ra d iem Celje predstavili uspehe in boj srečni co, ki se j a skupaj s p ri jateljl popelja la z balonarskim klubo m Vojn ik na skoraj tri urno vožnjo. s kil ogrami v minul i h petih leti h. Akcij o sta predstavil i n o vinarji R ozma ri Petek in Mateja J azbec. Leone orifiame naravna Ivedska kozmetika Nepozabno piko na i na pikniku Kstr- Vrag ne bo vzel ne Rafaeke. ki zna vedno poskrbeti za dober zur, ne piknika Katrce, ki je dokaz, da nas Imate radi ce je vtisrila Tai^ Žagar. Za konec in da se ekipa Radta Celje trudi za vas na pravi način. smo zaplesali na mizah. Št.50*27.jvtiiJ2008 18 NOVI TEDNIK »Treba je postaviti pravila igrett Slovenski rokometni strokovnjak Ibnellsei) se po dolgih letih vrača v Celje. Velja za enega najuspešnejših tre-ner|ev» ki je koi selektor moško reprezentanco popeljal do finala evropskega prvenstva. Z žensko ekipo Krima je bü v samem evropskem vrhu, pred 15 leti pa je z moško reprezentanco osvojil bron na sredozemskih igrah. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije mu Je Rokometni klub Celje E^vovama Laško uspelo pripeljati v prvo jugoslovansko ligo. Ali bo Celje uspel prebuditi in ga vrniti na usp^no pot» bo pokazala že prva sezona. A prav gotovo od 47-letnega Tislja» ki bo prvi mož celjske stroke tri leta, vsi pričakujejo veliko. »Zaenkrat sam §e nič ne pričakujem. Najpr^' moram strniti vtise, narediti načrt. Res pri tem je, da v športu prihaja do vzponev in padcev. Ko sem malce razmišijal, sem se spomnil, da so bili angleški nogometni klubi kar pet let izključeni iz Evrope. Ko so se vrnili, so se vrnili neprimerno močnejši kol prej. To je v Iponu precej normalna stvar. Kar se mene tiče, bom delal profesionalno, zato tu ne vidim nobenega problema.« Je vaš prihod v celjski rokometni klub pogojen s prihodom katerega od igralcev? Ne, to je popolnoma moja odločitev, zato moj prihod ni pogojen z ničemer. Pomeni mojo osebno odločitev, saj sem si po dveh letih tujine želel biti znova doma. In ker je Celje Pivovarna Laško iskaio trenerja, smo se, sicer malo pozno, tu našli, tako da. kar se tiče igralskega kadra, ni nobenih pogojev. Igralski kader Od Tlslja vsi veliko pričakujejo. je takšen, kot je. Rešitev iščemo še na poziciji desnega zunanjega, vendar drastičnih sprememb ne bo. Dejali ste, da ste se s Celjem »pozno našli«. Zakaj? Sam sem se nekje 10. junija odločil, da bom ostal v Celju. To je bila moja zavestna odločitev. Celjani so Še vedno iskali trenerja, mislim, da so že bili zelo blizu dogovora z nekim drugim trenerjem. Že prej sem si želel priti v Celje, vendar sem se kljub temu odloČil za delo v tujini. 10. junija pa sem sprejel odločitev, da bom ostal v Sloveniji In potem smo se s Celjani našli. Vala pot profesionalnega trenerja velja za zelo uspešno. Večkrat je bilo tudi slišati, da pri vas velja železna disciplina... Mislim, da to nI nič posebnega. Prebral sem veliko različne literature in tudi vsi trenerji, ki sem jih spremljal, delajo dobro z neko disciplino. Povsod so bile zadeve zelo ja- sne. Žal je v športu tako, da tisti klubi, ki so najboljši, lahko tudi največ vložijo in imajo več možnosti, zato takšni klubi kupijo najboljše igralce, s katerimi je mor^ manj dela. Moja osebna filozofija je, da je treba postaviti pravila igre, ki se jih je treba držati. Res pri tem je, da je treba biti profesionalec tako na treningih kot v zasebnem življenju. Mislim, da tu ne gre toliko za železno disciplino, ampak za nonnalne delovne odnose, ki povsod obvladujejo poslovni svet. Če je igralec profesionalec, potem ni problemov. Kakšni so vaši cilji z državnimi prvaki? Nekih posebnih ciljev še nimam, saj se o tem še nismo po-govaijali, to bomo storili pred začetkom sezone. Šele pred kratkim smo se s klubom oziroma z upravo našli, tako da bomo olje postavili pravi čas. prav gotovo pa bodo realni. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Celjani nadigrali tretjeligaše Nogometaši MIK CM Celja, ki so na pripravah na Ptuju, so v sredo odigrali drugo pripravljalno tekmo proä selekciji tretjeligaških igralcev iz mariborske regije. Zmagali so s 5:0. Zadeli so PeČnik, DvoranČiČ, Rep in dvakrat Biščan, za Celjane pa so zaigrale tudi že nove okrepitve (Bulajič, Andelkovič, Gobec, Puš). V petek bodo v Bleibergu odigrali prijateljsko tekmo z Rapidom z Dunaja. Do začetka nove sezone 1. Slovenske nogometne lige je sicer Še 23 dni, vendar bo razpored znan že v ponedeljek. Žreb za sezono 2008/09 bo v Ljubljani. MITJA KNEZ 1 'nfffirrfff ß PDCTtednlfc 1 i ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI-SPOMINKI jš f Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina* t wiiiiw.iiovite(liiil(.coiii www.radiocelje.coni Najmlajši so tekli okrog dvorane Zlatorog. Maraton državnosti v torek je bil v Celju 17. maraton držav* nosti. Tekmovalci so se lahko pomerili na 21 Id 11 km dolgi progi, najmlajši udeleženci pa so tekli okrog dvorane Zlatorog. Trasa je potekala od dvorane Zlatorog do Šmartinskega jezera in nazaj. Tekmovalci, ki so tekli na 21 km, so morali preteči dva kroga. Čeprav so bili pogoji za tek izjemno težki, bilo je namreč zelo vroče, še je teka udeležilo izjemno veliko tekmovalcev. Nastopilo je kar 130 šolarjev in preko sto preostalih tekačev. Že drugo leto zapored je na 21 km prvo mesto osvojil hrvaški prvak v tej disciplini, Dražen Dinjar, ki je v cilj pritekel kar tri minute hitreje kot drugouvrščeai. Prireditev je pokomentiral predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simon ič: »Pri Izvedbi oziroma organizaciji tekmovanja nismo imeli nikakršnih zapletov. Zaradi visokih temperatur nas je bilo malce strah, kako bo prireditev uspela. Najprej smo mislili, da bi maraton prestavili za pol ure, kajti bila je neznosna vročina. No, na koncu smo ga prestavili za 15 minut, kajti bilo je rekordno število prijavljenih in ne bi uspeli s pravočasnim štartom, na srečo se je uidi malce pooblačilo. Bistvenih zapletov ni bilo, razen slabost enega od tekmovalcev, drugače pa je uspelo, tako kot smo si začrtali, brez zapletov. Sedaj ko smo naredili prvo analizo tekmovanja, smo lahko zelo zadovoljni. Za naslednja leta načrtujemo, da bi povišali nagrade in s propagando skozi ceio leto poskušali pridobili čimvečje Število tekmovalcev.« Rezultati, moški na 21 km: 1. Dinjar 1:13.02, 2. Hrovat lrl6.41. 3. Ferlic 1:20.20, 11 km: 1. Valenti 37.39, 2. Zupane 38.32, 3. Horvat 39.29, ženske • 21 km: 1. Šurbek 1:25.47, 2. Šiftar 1:40.31, 3. Mayer 1:43.02. 11 km: L Juvan 48.46.2. Baloh 50.31,3. Pod-krajšek 52.16. MITJA KNEZ Foto: GrupA Rudarji šokirali vijolice Na drugi pripravljalni tekmi so nogometaši velenjskega Rudarja na štadionu Ob jezeru premagali ekipo Maribora s 3:0. Potem ko so na prvi prijateljski tekmi velenjski nogometaši klonili proti ekipi MIK CM Celja, so tokrat presenetili ekipo Maribora. Tekma je bila odločena že v 36. minuti, kajti bilo je že 3:0. Sicer pa so se domači nogometaši prikazali v izjemno dobri luči, m^tem ko so vijoličasti odigrali zelo slabo ter bili na igrišču povsem neprepoznavni. Prvi zadetek za domače je v 10. minuti dosegel Nikola Tolimir. potem ko je po podaji AJema Mujakoviča premagal gostujočega vrataija. Na 2:0 je v 17. minuti povišal Marko Kobi, končnih 5:0 pa je v 36. minuti posla\al Edin Junuzovič. Po tel^ je trener Rudarja Marijan Pušnik dejal: »Na tej tekmi je bil pristop čisto drugačen. Res je lepo, če zmagaš, ampak to v teh pripravljalnih tekmah ni najpomembnejše. V prvenstvu bo to Čisto drugače. Vseeno smo danes veliko tekli, žoga je tekla hitreje, tudi fantje so bili bolj sveži, vendar nas rezultat ne sme prevarati, saj bo v prvenstvu to čisto drugače, tudi Maribor bo v prvenstvu drugačna ekipa. Vsekakor sem vesel, da so se l^tje bol; potrudili, vendar smo šele na začetku priprav, tako da pustimo času čas.« Svoje mnenje o tekmi je dodal Almlr SuJejmanovič: »MsUm, da smo taktično zelo dobro odigrali, tudi na igrišču smo se dobro postavili in na srečo hitro zadeli. Nato smo dosegli Še drugi in tretji zadetek ter mimo srečanje pripeljali do konca.« Vtise po drugi pripravljalni tekmi nam je zaupal še Aleš Jeseoičoik: »Noge so zdaj v tem obdobju zelo težke, vendar nam je uspelo premagati Maribor, ki je zelo velika ekipa. Premagati ga, ni mačji kašelj.« Naslednjo tekmo v sklopu priprav za novo sezono bodo Velenjčani odirali v nedeljo ob 18. uri, ko bo na štadionu Ob jezeru gostovala ekipa Hajduka iz Splita. NOVI TEDNIK SPORT 19 Celjski plezalci z novimi medaljami Mladi celjski plezalci nastopajo tako na • tekisah državnega prvenstva kot tekmah svetovnega formata, kjer zastopajo barve slovenske reprezentance. V iialijanskem Arcu je bila v začetku junija tradicionalna cekma, neuradno evropsko prvenstvo za najmlajše plezalce, ki sta se ga udeležili tudi 10*letiii Marlina Zakšek in Julija Kruder, obe članici športnoplezalne-ga odseka Planinskega društva Matica. Julija» ki ima za sabo že več mednarodnih tekem, je v svoji kategoriji veljala za favoriti-njo in je to vlogo tudi suvereno upravičila, ko je zmagala v hitrostnem plezanju. V težavnostnem plezanju je bila slabša, a je vseeno na koncu osvojila skupno tretje mesto, medtem ko je Martina po preplezanih dveh smereh težavnosti osvojila osmo mesto. Tekem državnega prvenstva v Laškem in Žireh se je poleg Julije Kruder in Martine Zakšek udeležil še Lan Strmole. Smeri, ki jih je v Laškem zastavil nekdanji državni prvak Laščan Matic Kozmus, so za cicibane predstavljale prevelik zalogaj, saj nikomur ni uspelo priplezati do vrha. A sta se kljub temu tako Julija kot Martina uvrstili v finale, kjer sta zas^i drugo in tretje mesto. Manj sreče je imel Lan, ki je po mnenju sodnikov stopil na prepovedani >^sve-drovec« In moral tekmo končati na začetku. V Žireh so se mladi plezalci pomerili v balvanskem plezanju, kjer je bila Julija Kruder prva, Martina Zakšek četrta in Lan Strmole peti. MOJCA KNEZ Najmlajši plavali in tekli, starejši le plavali Klub Triatlon Celela v nedeljo na Šmartinskem jezeru organizira plavanje na 1.500 in 5.000 metrov prosto ter akvatlon za najmlajše. Program vodnih športov se bo z akvatlonom za najmlajše začel ob 12, url. V kategorijah mlajših ter starejših dečkov in deklic, kadetov, kadetinj ter mlajših mladincev in mladink bodo najmlajši plavali 50 metrov ter tekli 200 metrov, medlem ko bodo starejši plavali 100 oziroma 400 metrov ter tekli 800 oziroma 2.000 metrov. V plavanju bodo nastopili ljubitelji tega vodnega športa v vseh kategorijah, od mladincev do veteranov, pomerili pa se bodo v razdalji 1.500 in 5.000 metrov. Pet lülometrov bo preplaval tudi glavni organizator Jože Tanko: «Pričakujemo številno udeležbo plavalcev, ki bodo prišli iz slovenskih in hrvaških plavalnih klubov, ter seveda nekaj rekreativcev. Tudi sam se bom podal na to preizkušnjo, saj organizacija akvatlona ni tako zahtevna, kot je organizacija triatlona.« Na tekmovanju v okviru akcije Slovenija plava bodo najboljši plavalci tudi nagrajeni z medaljami. MOJCA KNEZ Break dance skupina CeleAtteck Cele Attack tretji na svetu Na svetovnem prvenstvu v hip hopu, break danceu in electric boogieju> ki je bilo v nemškem Bremnu, je celjska break dance skupina Cele Attack osvojila tretje mesto. V kategoriji break dance člani je tekmovalo 12 skupin, nakar so sodniki določili 4 skupine, kjer sla se dve borili za prvo oziroma drugo mesto in dve za tretje oziroma nehvaležno četrto mesto. Skupina Cele Attack, ki jo sestavljajo Kamal. Naky, Deeno, H.RS, izzy, G-head In Kamenex, se je za tretje mesto potegovala skupaj z Romuni, ki so jih na lanskem svetovnem prvenstvu premagali in jim odvzeli bronasto odiičje. Letos so bili Celjani boljši, osvojili so tretje mesto ter izboljšali lansko uvrstitev. MOJCA KNEZ Folo: DEJAN GREGL NejcKonda med premagovanjem bnic Na Soči zmagal Nejc Konda Nejc Konda, član Kajak kanu kluba Nivo Celje, je na tekmi za državni pokal v kajakih in kanujih za mlajše dečke poskrbel za presenečenje, saj se je povzpel na zmagovalno stopničko. Letošnja Četrta tekma za državni pokal v slalomu v kajakih in kanujih za mlajše kategorije je bila na reki Soči. Nastopilo je 125 tekmovalcev iz 11 slovenskih in hrvaških klubov. V kategoriji mlajših dečkov do 12 let je tekmovalo 34 kanuistov, 11-letni Nejc Konda pa je premagal vso konkuren- co in osvojil prvo mesto. Nehvaležno četrto mesto je zasedel Nejčev klubski kolega Vid Kamer. Matic Gre-šak je bil U. Pri cicibanih je nastopilo 18 tekmovalcev, Teo Kamer in Nejc Kralj iz KKK Nivo sta osvojila sedmo oziroma deseto mesto, V kategoriji starejših deklic je bila Celjanka Tonka Ka-dilnik šesta. MOJCA KNEZ NA KRATKO Srebotnikova in Sugijama v dragi Icrog Wimbledon: Potem ko je Kataiina Srebotnik na turnirju za veliki slam po maratonskem dvoboju, ki je trajal 220 minut, v posamični konkurenci izgubila proti'101. igralki sveta Nemki Julil Gorges s 6:4, 6:7 in 14:16 ia tudi izpadla, se je v dvojicah uvrstila v drugi krog. Skupaj z Japonko Ai Sugija-mo sta v prvem krogu premagali Argentinki Jorge-lino Cravero in Betino Jožami s 6:3 in 6:0. V naslednjem krogu se bosta pomerili z AmeričanJcama Raquel Kops-Jones in Abigail Spears. Ciglarjeva ostaja V Celju Celje: Iva Ciglar, ki je proti koncu sezone okrepila ŽKK Mekur, bo v Celju ostala tudi prihodnjo sezono. 22-letna hrvaška branilka je, preden je prišla v Celje, štiri leta igrala v ameriški študentski ligi NCAA na univerzi FlU. MK v TOREK PRILOGA ROKOMETNA PETICA TiguviLu jp viMiO fBJWUQK) dd 3000 C^. ]f«ve«va die« II ČESTiTAMO. URŠKA i Tekma svetovnega pokala vjudu na domačih tleh v Celju je prinesla novo zlato medaljDna$>UR$Kl Žo^nir. V svoji kategoriji do 63 kilogmmovje »lepo počlstlia da« Golovca z vsemi tekmicami. Le tako naprej, Urskal V misUh smos tabo v Pekingu. Kolektiv družbe AVTOCEUE 20 ^PISMA BRALCEV - ŠPORT NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcevpo svoji presoji v skladu z uredniško poliiikov razen ko gre za odgovore io popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biü pisma podpisana in opremljena s ce)oi* nim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. zahvale, ^pohvale Srečanje etarejsih Kot vsako leto, smo tudi letos starejši krajani dobili prijazno vabilo na srečanje. Le-cega smo začeli s sveto mašo, ki jo je daroval Janez Nared, župnik iz Šentvida, ki sedaj upravlja župnijo sveti Štefan. Sledil je bogat kulturni program učencev OŠ Sveti Štefan in lepo, ubrano petje Štefan-skih fantov, kar je še posebej popestrilo naše srečanje. Med nas so prišli tudi župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, Mirjam Zore-tič in Sidonija Körper iz Rdečega križa Šmarje, Angela Marzek, predsednica RK Tin-sko. predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih in predsednica upokojencev Slavica Čavš. Predsednik RK Sveti Štefan Janko Žaberl je vse lepo pozdravil terjubilantomizro- UREDNISTVO čil majhne pozornosti. Še posebej in prav prisrčno smo v svoji sredini pozdravili naj-starejš^a krajana, 95-letne-ga Franca Čoklca> in najstarejšo udeleženko srečanja 84-ietno Nežiko Pintar. Ob dobri hrani in pijači smo nato nazdravljali in obujali spomine. Ob zvokih harmonike in klarineta so nekateri celo zaplesali. Preživeli smo res lepo popoldne, škoda je le, da se vabilu ne odzovejo vsi, ki so stari nad 70 let in so še toliko pri močeh, da bi lahko prišli. Kajti v našem kraju jih je okoil 85, vabilu pa $e jih je odzvalo le 35. Iskrena hvala vsem nastopajočim in vsem prostovoljcem RK Sveti Štefan, ki so to srečanje pripravili. Upamo, da se prihodnje leto zopet sre-čajo. MS. Sveti Štefan lilet v Koper v jasnem sobotnem jutnj 31. maja smo se tisii, ki smo poma^i pri ustvarjanju butare velikanke 2008, zbrali pred trgovino na Frankolo-vem, Z Izletnikovim avtobusom smo se podali proti Primorski» v Koper. Še napol zaspani smo se ustavili na počivališču Lom pri Vrhnild, kjer smo se okrepčali s sendviči, z jutranjo kavo, s sokom in podobnim. Vsi smo se razži-veli, da ne govorim o šaljiv-cih, ki so preko mikrofona začeli »streljati« take >»štose«, da smo se skoraj v hlače. Brez domačih slovenskih pesmi ni Slo. peli smo prav vsi, Še posebej lep glas pa ima naš Marjan, brez katerega ta izlet ne bi uspel, kot je. Čas je tako minil, da skoraj nismo opazili, da smo že v Kopru, kjer nas je čakala barka. Z barko smo se popeljali ob koprski obali proti Izoli in nazaj. Na barki smo se podkrepili s pe-Čerumi sardelami, ki so bile zelo slastne. Zraven smo pili odličen refošk, saj riba mora dvakrat plavat. Po vrnitvi v Koper» smo si eno uro ogledovali staro mestno jedro, ki je Čudovito. Nadaljevali smo do utrdbe velikega gradu Socerb, od koder je enkraten razgled na Trst in slovensko obalo. Dveumi postanek smo izkoristili za večji prigrizek, žejo pa so nam pogasili naši gasilci, a tokrat brez vode, da ne bo pomote. Kasneje smo si ogledali sve-to jamo, kjer je mala cerkvica. Pot nas je vodila do kraške jame Vilenice, ki se nahaja med Lipico in Divačo. To je prekrasna jama, vredna ogleda, saj smo samo strmeli in se čudili, kaj narava ustvarja v tej jami. V njej so prekrasni kapniki, čudovite dvo- rane, pravijo da prekaša Postojnsko jamo. Počasi smo morali proti domu, vmes pa smo se še ustavili na Trojanah, kjer smo kupili krofe. Rad bi se zahvalil glavnemu organizatorju Toni ju Breclu, za ves trud in prekrasen izlet. Pozabiti ne smemo na vse tiste, ki so spekie pecivo, sodelovale pri pripravi me&a in peki domačega kruha in nabave ostalih dobrot za na pot. Zahvala tudi šoferju avtobusa Tomiju Bla-zinšku za lepo in varno vožnjo, pa tudi vsem tistim, ki so nas nasmejali do solz. VINCENC PREMRL. Fran kolo vo Hvala za lep izlet iskreno se zahvaljujem za organizacijo izleta na Bizelj-sko. Bilo jeprečudovito. Hvala vašemu kolektivu, NT&RC, pa seveda Tlišu in Šumiju. Posebna zahvala gre tudi muzi-kantu Jožetu Križniku ter ani-matorju Dušanu. Jožica iz Laškega m ozna iga Agenciji Relax v razmlelek z agendjo Relax sva bila s soprogo v T^čiji. Z nama sta bili tudi vnučki. Na agenciji sem spraševal, ali je plaža, kamor potujemo» peščena. Zagotavljali so mi> da je. Ob prihodu smo ugotovili, da je plaža strma in skalnata. Otroka, ki sta sanjala o morju in kopanju v njem, sta se zaradi udarjanja valov ob skale kopala v hotelskem bazenu» kar bi lahko storila doma. Požrl sem to zavajanje. Zdaj se oglašam zaradi drugih nevšečnosti pri isti agenciji. Spomladi sem se prijavil In plačal safari program v Tuniziji, z odhodom 4. junija. Ob prihodu v Tunizijo ugotovim, da je za enak program pri isti agenciji doma plačal še en par, bili smo torej Štirje. Pomešali so nas z dopustniki. Nas so odložili v hotel v mestu Sousse, dopustnike pa odpeljali v Hammamet. Tretji dan smo šii na safari. Več dopustni-kov se je prijavilo za safari in so plačali izlet na avtobusu. Pred naš hotel je prišel polno zaseden minibus, prost je bil le zadnji sedež. Dan pred odhodom smo imeli razgovor z vodičko. kjer smo izrazili željo, da bi dobili na safari ju sedeže spredaj, ker soprogi slabo prenašata vožnjo zadaj in bruhata. Želji ni bilo ustreženo. Reči moram, daje vo-dička pri naslednjih vožnjah poskrbela, da smo dobili sedeže spredaj. Naše kovčke so naložili na streho vozila in jih dva dni premetavali po slabih cestah» medtem ko so dopustniki svojo prtljago lahko pustili v hotelu v Hammametu, kamor smo se po izletu vrnili in namestili. Ne vem zakaj nas, ki smo izlet plačali doma. niso takoj namestili v Hammame- tu, da ne bi prevažali prtljage. TUdi program ni potekal, kol smo se dogovorili, namreč, da bomo izvedli vožnjo po sipinah. Ko naj bi do tega prišlo, se je zapieüo. Na naše odločno vztrajanje smo s terenskimi vozili za\nii v puščavo in izvedli vožnjo, kar Je posebno, enkratno doživetje. Mislim, da agencija mora poskrbeti, da se program organizacijsko izvede tako, kot je dogovorjeno in plačano in brez nepotrebnega prekladanja prtljage. Med razgovori smo ugotavljali, da smo za iste usluge plačevali različno ceno, najkrajšo smo potegnili mi, Id smo račune poravnali doma, da ne govorimo o cenah za iste usluge, celo bogatejše, pri drugih agencijah, kar nam da misliti, ko se bomo odločali za potovanja. Razlike namreč niso majhne. IVAN LESJAK, Dobriša vas BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Areno/ zmoßoimlce^t . PORTRET TEDNA ALJOŠA SIVKO KARIERA ♦ ♦. Dil, JAZ IN KLUB DRUŽABNO UUtki Kariero profe^nalne^d nogomeiaia sem jaitijual leta 2006. Loto sem opravki šolanje ?d tr^nor^ C hi povabilo vodje ŠNC MIK CM Celje. Milo^ Fiuu, sem idc&l prve kotafce r^s trenef^ki poir/ ^ omenjenem kluhu kof trener U-7 In mla^ifh V (ckocem Ictij opfdvil if (ron*rski i^pit u B^kateQonjo Klubi do sedaj mmCM Celj» Naj veselje Zmaga ekipe fir} turnirju v Slovenskih Konjicah. k[er ^mo vse iekme zmagali brez pr^jeteg^ ^adrtka. Naj iab&t 2alosti pn delu z najmlajšimi ni. je le veselje in ?ad(Fvoljvvo ob vsakem njihovem dosevku m fidpre(}iiu. Uspehi Kot uspeh 'ii lahko ^ejem ^ so dečki začutili veselje do noyomeia Kot ekipa (Jetujcjo homogcaQ. u treninge redno pnhajajQ. na tekmati pa kanejo VTTrajnnt. borbenost m optimism. ^eljm Si. d^ bi čimprej dokončal šolanje trenerja PRO in u>pesnu defwanj? v klubu tor da bi cin^vec mladih, doma vzgojenih nogometašev nasropilo za člansko ekipo Maji prvi ^ent^faciji pa ?elim. da b> usp^^no nadaljevali mačeto pot na nogometnih igriščih. Publika lutti na tekmah najmlD^ih ekip nogometnih privržencev n\ manjkalo. Vedno smo b^li delerm glasne podpore m v7;)odbiid s iribune. kar sploh pn ^a^^tnth genera da se zelo dobro drži. Po letu 1983 shranjujemo vse Salo TopolSak v zorilnici penin ŠPORTNO-KONJENIŠKI VIKEND V LAŠKEM 3. - €. 7. 2006 Vsak dan bogat program tekmovanj In spremljevatnih dejavnosti: - preskakovanje zaprek • ribiška tekma • prikaz nordijske hoje • kole^r^i izlet - planinski pohod.. Vabljeni v Šotor ob prireditvenem prostoru: Četrtek: kvintet Dori in Vesele Štajerke Petek: Yuhubanda in 6rigita lüler Sobota: SaSa Len<{en3 Nedelja: D J. Julio. Informacije: 04t 768 608 M THERMANA odlične letnike, Čeprav smo imeli kar nekaj te^v. kje ta vina hraniti. Sedaj so pogoji odlični. V arhivski kleti je stalna temperatura, dobra relativna zračna vlaga, pro^ stor je temen in v njem je mir,« je naštel glavne prednosti Otokarjeve kleti Sašo Topolšek. Vse to je pomembno tudi za zorenje klasičnih penin, ki zorijo dve do tri leta. «Seveda pa je pomembna tudi kratka pot do končnega potrošnika, ki nam jo novi prostori omogočajo»« je še dodal. Odprtje peninske kleti je po lanskem odprtju stalne razstave ŽiČkih rokopisov sicer 5e korak naprej k oživljanju Žičke kartuzije. Konjiški župan Miran Gorinšek ugotavlja, da je njena obnova najbolj odvisna od dotoka denarja: smo skupaj z ministrstvom za kulturo v razmerju 50:50 vložili v obnovo 160 tisoč evrov, letos bomo 270 tisoč. S tem denarjem bomo gradbeno zaključili obnovo spodnjega gospodarskega poslopja. Nad pe-ninsko kletjo bomo uredili protokolarne prostore za potrebe občine. Kako bo z obnovo v bodoče» še ne vemo. Pravzaprav država Še ne ve, kako bo nadomestila tako imenovani zakon o kulturnem tolarju, ki se letos izteka. Pred nami je še obnova zgornjega gospodarskega poslopja in seveda obnova cerkve sv. Janeza. Ta zagotovo še nekaj časa ne bo finančno izvedljiva, pa tudi stroka še ni rekla zadnje besede. V občini si želimo, da bi cerkev ostala v funkciji in da preprečimo nadaljnje propadanje.« Seveda pa si to želijo tudi vse bolj številni obiskovalci kanuzije, pa naj jih ija privede želja po miru, po spoznavanju bogate preteklosti, kulturni dogodek ali sedaj tudi obisk perunske kleti. MILENA B. POKLIC KozDlee v Kostfivnici po prsreiu traku pričakuje prva tunste. Tudi kozolce Še pred sedmimi meseci je kozolec, ki ga lahko občudujete na spodnji sliki, stal v neposredni bližini MartjaČekove domačije v Spodnjem Gaberniku. In to kar dve stoletji. Zadnjih nekaj let je vidno propadal, zato so se v vodstvu krajevne skupnosti odločili, da ga prestavijo v Spodnjo Kostriv-fiico ob pred leti obnovljeni Kraljevi vrelec. Prestavitev je bila zahtevna. »Vsako stvar so oštevilčili in prestavljali kos za kosom. To so namreč zelo težki hrastovi stebri. Nekaj delov smo BREZPLAČNI PROmeTMI TELEFON RADIA CELJE selijo morali nadomestiti in zamenjati streho» veČina pa je ostala originaba,« razloži predsednica krajevne skupnosti Marija ČakS. Ena izmed sosed je ob prestavitvi celo po-točila solzo in napisala pesem, ki sprjo zdaj vgravlrano v leseno ploščo izobesili v zgornjem nadstropju kozolca, kjer so uredili manjši etnološki muzej. A s tem v Kostrivnici niso rekli zadnje besede. Predsednica krajevne skupnosti Marija Cai^ trdno verjame, da bo Kostrivnica v prihodnosti živela od turizma. Prav pod kozolcem se bo namreč začela tako imenovana vodna pot, ki bo skupine turistov ali naključne mimoidoče peljala ob vrelcih mineralnih voda po območju Boča mimo cerkve svetega Lenarta, ki bo kmalu praznovala 900-letni-co. V prostorih, kjer /e bi/a nekdaj polnilnica, bodo uredili muzej vode, prihodnje leto pa se lotili obnove Jgnacl-jevega vrelca in 200 let starega Stmiševega mlin. In dodajmo, da projekt podpira ludi občina Rogaška Slatina, ki je že obnovila prvi odsek ceste iz Podplata proti Kostrivnici. ANDREJ KRAJNC tw iifi •aoociGoaai d.d. «V^^ IZLCjMlh^i^VA JVR^öVÖii^ U^CUA Adkeri«v« 2Q. 3000 CaTje; fL: 03/42B 7S 00. ^olU: Ka.MljtdizMnAjii www.izlBtnik.8i; potlov^niu l9l.: 03 571 71 15. mbiI: ila.2alM#idBtnik.si SKANDINAVIJA DO NORDKAPA 6.-20.7.2008 GARDALAND - odhodi vsak torek, četlek in soboto CAMEVAWQRLD - odhodi vsako soboto GROSSGLOCKNER 26.7. UGODNO V JUNkfU: hti Adriatic UMAG. 3 dni polp 74.40 EUfi/os « TERMČ SONČNI PARK VIVATdo 30.6. 4^nevno razvajanjs 174.00 EUR/os * ugodni 3-dnevni paketi v MEDUUNUinPUU VUNO UGODNI PAKETI POČITNIC NA MOlUU IN V URAVILliČIHI K/UVEČZA VAS DENM- POini IZ U iL|wflwti ki so odkriti, Številna dejanja ostanejo skrita. Obstaja velika verjetnost, da se sojenje za omenjena dejanja sploh Še niso začela in da so storilci na prostosti. Če do sojenja pride» ostanemo me-diji pred vrati, saj so takšne obrav-nave zaradi zaščite otrok žrtev za javnost zaprte, kar je popolnoma prav in razumljivo. Gre za najbolj sprevržena kazniva dejanja. zato mnogi menijo, da bi morali biti storilci javno izpostavljeni. Žal bi s tem posredno razkrili tudi žrtev. Toda jeseni zač-ne veljati kazenski zakonik» ki prinaša kazensko evidenco pedofiiov. Tovrstna objava jim bb zagrenila življenje. A Še vedno ne tako, kot ga oni svojim žrtvam. »Pedofili so v veDld meri osebe z resnejšimi osebnostnimi motnjami ali duševni bolniki. So homoseksualnega, heteroseksualnega in mešanega tipa. Otrok kot spolni objekt je predmet spolne želje in fantazij. Večina pedofiiov se zadovolji s tem, da jih otroci masturbira-jo, medtem ko jih sami otipavajo in se igrajo z njihovimi spolovili. Spolne odnose z otroki imajo pretežno tisti pedofili, ki izbirajo nekoliko starejše otroke, praviloma na pragu pubertete, čeravno pene-tracije pri mlajSih otrocih ne moremo izključit). Možni so tudi umori kol način zakrivanja sledi,« razlaga dr. psihologije in docentka kri-minalistike Polona Selič. Ti podatki so grozljivi, a žal se takšne stvari dogajajo v naši bližini, čeprav mnogi starši še vedno živijo v zmotnem prepričanju, da se njihovemu otroku kaj takega ne more zgoditi. Pedofili lahko imajo intimne odnose tudi z odraslimi ženskami» toda v tem ne najdejo zadovoljitve. Takšen odnos zgolj zakrije njihovo dejansko usmerjenost. »Pri njih je možna tudi sadistična ali mazo-hi stična spolna praksa.« Najnevarnejši »zapeljivci« SIcer pa strokovnjaki ločijo dve temeljni skupini takšnih storilcev. Pri prvih je nagnjenost do spolnih stikov z otroki stalna, »spolna orientacija do nasprotnega spola ali do Na spletu so številne strani, na katerih so naslovi, kamor se lahko otroci, mladostniki, ki so žrtve nasilja» obrnejo po pomoč, a smo pri pripravi tega prispevka naleteli na kar nekaj napačnih informacij. Bodisi da so napačno zapisane spletne strani ali telefonske Številke. Po našem preverjanju sta najbolj zanesljivi strani, kjer lahko žrtve najdejo najbolj koristne inlor-macije o tem. kam se obrniti po pomoč, www.tosemjaz.net in www. spolna-z loraba. si. odraslih ne obstaja«. Takšnim pravijo storilci preferenčnega tipa. »V tem primeru govorimo o pedofili-ji, o spolno vzburjajočih fantazijah, ki trajajo vsaj šest mesecev in privedejo do spolnih aktivnosti z otrokom, ki razvojno še ni dosegel pubertete. Običajno razvijejo storilci tega lipa še ekshibicionizem, voajerizem, sadomazohizem in zoofilijo. Število spolno zlorabljenih žrtev je pri pedofilih praviloma večje,« pojasnjuje naša sogovornica. Zalem so tu Še t. i. storilci situacijskega tipa. Ti otroke spol-no zlorabijo, ker v nekem trenutku izgubijo konuolo. Nagnjenost do otrok se pojavi v odrasli dobi, velikokrat delujejo inceslno, razlaga Seličeva. »Ti zlorabljajo neznane otroke, žrtve, večinoma deklice in izbirajo priložnostno, lahko so moralno oškodovani in zlorabljajo kogarkoli, otroci so le ena od skupin mogočih žriev. So lahko nagnjeni k seksualnemu eksperimentiranju ali pa gre za razvojno prikrajšane osebe. Običajno zlorabijo več otrok na bolj ali manj brutalne načine.« Otrokom najnevarnejši so prvi, ki vidijo otroke kol spolne objekte. Storilci, s katerimi se srečujejo slovenski kriminalisti, verjetno spadajo v prvo in drugo skupino [preferenčnega in siiuadjskega tipa). »A to je zgolj domneva, saj sioven- V Sloveniji deluje Združenje prod spolnemu zlorabljanju, kjer so strokovnjaki ves čas na voljo za pomoč oziroma nasvet Problem, ki ga opažajo, pravi predsednica združenja Katja Bašič, je, da imajo domnevni storilci spolnih zlorab občutek moči in zaradi tega na različne načine di-skreditirajo prijavitelje oziroma ^žrtve. Tiidi prdu) medijev» celo Interneta. Ljudem je vedno na voljo brezplačna Številka združenja 080 2880. Največkrat pokličejo, ko idčejo kakšne informacije, včasih pokličejo celo otroci. Spletna stran združenja je www.spolna-zloraba. si. ska kriminalistična policija nima ustrezno usposobljenih strokovnjakov (npr. psihologov), ki bi se bolj podrobno ukvarjali s spremljanjem in proučevanjem storilcev tovrstnih (in tudi drugih nasilnih) kaznivih dejanj,« dodaja Seličeva. »Sadistični pedofili neznane žrtve zalezujejo, ugrabijo, lahko tudi umorijo. »Zapeljive!« pa otroke premamijo z naidonjenostjo, s pozornostjo in z darili. Ti otrok običajno telesno ne poškodujejo, saj jih imajo >radi<, zato si postopoma pridobijo njihovo naklonjenost, stopnjujejo intimnost stikov, otroka želijo »obdržati« zase, zato so psihične posledice za žrtev grozljive.« Pedofilke In da ne bomo ves čas pisali o moških storilcih, ženske niso izjeme. Ženska svoje iztirjene spolne želje udejanji predvsem v različnih zavodih, bolnišnicali. »Tli se ženske kot storilke pojavljajo v 45 do 55 odstotkih vseh primerov, verjetno je prijav tovrstnih zlorab manj. Ženske so običajno bolj tenkočutne, zavajajoče in svoje zlorabe zakrijejo s «krbjo<, nego«. Naravnanost do otrok kot spolnih objektov naj bi se pri ženskah pojavila že zgodaj, pogosto že v mladostniškem obdobju,« pojasnjuje Seličeva. Večkrat je slišati, da se s povzročitelji, ko so kaznovani za gnusna početja, ukvarja premalo na strokovni ravni, da tovrstne stvari ne bi ponavljali. »Pogosto že žrtve niso deležne ustrezne pomoči. Programov za storilce je izjemno malo tudi pri nas. Nekateri programi temeljijo na prostovoljnem sodelovanju, zato povzročitelji niso nujno motivirani, da bi karkoli naredili. Zato zelo kmalu nehajo sodelovati v programih.« V ZDA so se na primer lo- tili za državo bolj »cenovno« ugodne rešitve. Storilce pogojno izpuš-čajo, a so ti kar nekaj časa zatem vključeni v model spremljanja, v katerem sodelujejo socialni delavec, psiholog, poligrafski preiskovalec in ostali strokovnjaki- »Brez strokovne obravnave je možnost ponovitve kaznivega dejanja pri spolnih zlorabljevalcih izjemno visoka.« Statistika nacionalnega centra za pogrešane in zlorabljene otroke kaže, da je povratrušivo pri spolnih zlorabah otrok homoseksualnega tipa od 13-do 40-odsloma. pri spolnih zlorabah otrok heteroseksualnega tipa pa od 10- do 29-odstot-na. Še vedno menile, da se vašemu otroku »to ne more zgoditi«? SIMONA ŠOLMČ Od 50 do 80 milijonov Američanov naj bi bilo spolno zkir^-Ijenih v otroštvu ali mladosti. Spolne Porabe otrok predstaN^jajo 15 odstotkov vseh primerov zlorab, trpinčenja in zanemaijanja otrok. Štirideset odstotkov teh otrok je starih pet let ali manj. Med žrtvami prevladujejo deklice. halo, 113 Huda nesreča na praznično sredo Praznično sredo je zaznamovala huda prometna nesreča, ki se je zgodila okoli 18. ure na avtocesti v bližini odseka za Ljubečno. Tri osebe so se huje poškodovale in dve lažje. Nesrečo je povzročil 41-letni voznUc osebnega vozila, ki je vozil po avtocesti iz Celja proti Dram-Ijam. V bližini odseka za Ljubečno je zavil najprej na levi rob vozišča, nato pa sunkovito v desno. Začelo ga je zanašati, nato pa j e bočno zdrsel v drugo vozilo, ki ga je prav tako iz smeri Celja pripeljal 68-letni voznik. Pri trčenju je vozilo, ki ga je vozil41-leini voznik, sunkovito odbilo v varnostno ograjo in nato na travnik ob cesti. V nesreči so bili huje poškodovaru 4l-lelru voznik, osemletna sopotnica v njegovem vozilu ter 65-l^na potnica iz drugega vozila. Lažje poškodovaru pa sta bili 40- in 3-letna sopotnica v vozilu 4I-leinega voznika. 68-leini voznik drugega vozila v nesreči ni bil poškodovan. Pozorni na neinance v sredo popoldne sta neznanca iz hiše v Šempetru v Savinjski dolini odtujila nekaj denarja In zlatnine. Eden od neznancev je lastnico zamolil tako, da jo je spraševal za pol, drugI pa jo je med tem okra-del in oškodoval vsaj za 200 evrov. Ob tej priložnosti policisti ponovno opozarjajo, da neznancev ni dobro puščati v hiše aii stanovanja, saj nikoli ne veste, s kakšrum namenom so prišli. Če v vaši okolici opazite sumljive, neznane ljudi si skušajte o njih zapomniti čim več osebnih podrobnosti, kot na primer velikost, barvo las, oblačila, govor in podobno. Pozorni bodite tudi na vozila s katerimi se pripeljejo. V vsakem primeru pa o tem obvestite najbližjo policijsko postajo. Kdo ga Je mdel? Na lokalni cesti Kale-Podlog, v Zalogu pri Šempetru, se je v ponedeljek zvečer zgodila nesreča z nepojasnjenimi okoliščinami. 27-letna voznica osebnega vozila Peugeot 207 je vozila iz smeri Kal proti Podlogu in zaradi srečevanja z vozilom iz nasprotne smeri ustavila na desnem robu vozišča. Iz nasprotne smeri je v tistem trenutku pripeljal Se en neznani voznik osebnega vozila Renault, neznanega tipa, srebrne barve, celjskih regislrsl^ oznak z Žalskim grbom. Omenjeni je z vzvratnim ogledalom trčil v ogledalo in v zadnja leva vrata voznice. Po trčenju je neznani voznik, ne da bi ustavil, odpeljal s kraja prometne nesreče v smeri proti Kalam. Iz njegove^ vozila pa je v trčenju odpadel zunanji del vzvratnega o^edala. Neznanega voznika prosijo, da se zaradi razjasnitve okoliščin oglasi na Policijsko postajo Zajec, oziroma pokliče na telefonsko številko 113. Prosijo tudi za pomoč vse morebitne očividce prometne nesreče. MJ 24 10, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 28. junij S.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija iedna> 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002.)uiranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice, 10.15 Štrbunb zKadiem Celje, 11.00 Kulturnimo2aik. 11.15 Z ušesi po zemljevidu'Kosovo, 12.00 Novice> 12.15 Maraton glasbenih želja, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 šport danes. lS.30Dogodkiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program» 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA, 29. junij 5.00 Začetek jutranjega prograina, 5.30 NZ melodija tedna, 6-00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. lO.lOZnanci pred mikrofonom • Tine Lesjak. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih S, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi Po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora} PONEDELJEK. 30. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol. 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Poneddjkovo športno dopoldne, 11.00 Kultomi mozaik, 12.15 Biogo iack • izbiramo skladbi Ledna, L3.00 Znanci pred mikrofonom - Tine Lesjak -ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 14.30 Poudarjeno, 15,30 Dogodki in odmevi KaSio, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogarl, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela * velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtil/akpolk m valčkov, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK. 1. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroälo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15Steloskop. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela -velikkorak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Pokom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje-kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) SREDA, 2. julij 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgia), 5.30 NZ m^odija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 KuJlumi mozaik, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O -klici, 14.0C Regiji novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Taya, 19.00 Novice. 20.00 Mal dnjgač s dPackCukurjem. 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (RadioTrigiav Jesenice) ČETRTEK. 3. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.(X Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 K^Glas-beni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 PREPLETanja. 23.00M.I.C.cIub.24.00SNOP (RadioTriglav Jesenice) PETEK. 4. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11,15 Sedem dni nazaj-sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.1S), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skiivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, X6.20 Strokovnjak svetuje, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Napiesnem pailcetu, 19.00 Novice, 19.15 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar - ponovitev, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Goldi) Naši mojstri Si predstavljate življenje brez tehnike? Prav gotovo ste takoj odgovorili, da ne. No, tudi mi ne. Kaj šele brez naših mojstrov tehnikel Takoie smo Branka Ogrizka, Miljo Tatareviča in Aljošo Bončino v objektiv ujeli na pikniku Katrce. Fantje so med drugim poskrbeli, da ste l^ko uživali ob utrinkih s koncerta. Kar na mize! Ne, nismo le delali na pikniku Katrce, čisto na koncu smo se skupaj s Tanjo Žagar prepustili užitkom in plesu na mizah. Naš fotograf Marko Mazej je na mizi ujel Nino Pader, na klopi Srečka Šro-ta in v ozadju lahko vidite, da je užival tudi Aljoša Bon-čina. www.i^(liocelje.coiii ll / ■> 1. Mojca v lovu za športnimi vestmi Na Radiu Celje se ves čas trudimo, da smo tam, kjer se kaj pomembnega dogaja, in da ste prvi. ki slišite aklualne novice. S športnega prizorišča v teh dneh poroča Mojca Knez. Na sliki s Tonetom Tisljem. Pohorski sem godec - Tine Lesjaic Tine Lesjak iz Oplotoice je gotovo eno najbolj opaznih in spoštovanih imen srednje generacije ustvarjalcev v slovenski narodno-zabavni glasbi. Več kot 20 let je razveseljeval z ansamblom Bratje iz Oplotnice, ki je Še danes med najbolj popularnimi v poplavi najrazličnejših ansamblov. Poučuje na desetine harmorukarjev, piše melodije za najrazličnejše ansamble in je predvsem velik ljubitelj starih ljudskih vii in napevov. Pred dnevi je izdal obsežno knjigo Pohorski sem godec ter lako ohranil vse bogastvo kulturne dediščine tega območja. Presenetil je s predelavo partizanskih pesmi v narodnoza-bavni Izvedbi ter ljudskimi pesmimi slovenskih pokrajin, kjer je zaigral z ansambli s posameznih območij. Zadnja njegova velika ljubezen pa je ansambel Vrt, v katerem Igra tudi njegov sin Martin, ki je zmagovalno zapustil letošnji vurberSki festival. Pri-siuhrute pogovoru, ki ga s Tinetom Lesja-kom to nedeijo ob 10.10 pripravlja Tone Vrabl. Ponovitev boste ujeli na Radiu Celje v ponedeljek ob 13. uri. 20 VROČIH RAOIA CELJE miALfSTVICA I SWEfTABOtTTME- mmiAcm {$} 1 IFINCVERSa YOUR FACE AGAIN- M/^WmSFEATRiHANNA (5) 3. WHENItSmUP-PUSSrCATDOUS 12) 4 UiUKANDGQlO-SAMSPARRO (6) 5 NINE^NTHEAFTERNOON-PWICATTHECHSCa |5) 6. HEAHTBREAKER- Willi AM FT. (»ERYI COLE (3) 7. AUTHE-nMESICSIED-SHARLS^SPIIBI {)) a 0FRClAJj:yY0URS CRAI6DAVlD {Z) 9. SAY{AaiNEED}-OKEHEI>UBUC {2) 10.B01TL£rTUP'$ARABAR£IU£$ M) DOPAAČAtfSTVlCA 1. NADMESTtM-GlAM (4| 1 PRVAPOMOČ-ELfVATDRS (7| 3. POKAŽIMIJOMAL-ST^EimPI (2) 4. NEŽIVI ZANAPRD-MESTNIPOSTOPAÜ (3f 5. GREnCA-MI2 {1} 6. VENERA-FU^POP {5) 7. CVETT4IPRAHUUB£ZNI-NEISHA (6} 8. OOBROJUTBONOC-SLAVKDlVANČtČ {3» 9. EDINI-SHEEVA {2) 10. UJETA VSAWE'ANDRAŽ HJ^lt) PREDLOGA ZATUJO L£S1VK0: JOHN WAYNE-BlLLVm WAlAVIDA-COUmV PfttDUMiAZA DOMAČO issrwß: JAZSlŽaiM-PANDA NIK0UT1 NISEM DOVDU-MONKAPUČEU Nagrajenci: Matija Mi Kardeljeva 45. Velenje Jc^B Vegusl. PdIw^ Celje Negi^jsnce dvigneta album, ia jo podarja ZKPFTVS, na oglasnem oddelku Celje, lestvico 20 vroiAi UN(o poskižste vsako soboto ob 11 uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH 5 plus I GASILEC-NAVMANKE (5) Z KJStSOŠSEJAL- (21 3. TAK'JEMEDSaATI- mmwmm^ \\) 4. PRVALIt/BEZEN'ANS.Š£S71CA (3) 5. MlADIKORENJAia-MLADlKDReUAN {4) PREDLOG ZA LfSlVICO; KLDPOTK-VRT SLOVENSKIH S plus 1. PE^SRCA- GOfeUSKI KVINTET {4| 2. POtKAhGHŽUA MOOnVAl (1} 3. TTälSKA8l?nnCA-ANS.2AaM (5) 4. KN08lBiAR-ANS.RVMä£ (2) 5. OOSINASEVEUKONAUäM^ ftUBn (3) PREDLOG ZA L£ST>nCO: ZADtilliUDOVSNOP-SUAJ Nagr^oica: i^iOopotan. Vmd(a gora I26b. Vetenje Daipn Čepin, yut^jsnsfca 45c, Žalec Nagrai8nesdvvi(«afi8gaüofi90flbsnem oddeSuRacfidC^. Lestvico Celjsiuft Š i^o posluiat& vsekponeödjek ob 22.15 uri lestvico Stovenskih 5 pa ob 23.15 ud Za pretSoge 2 ob^ testviclahko gtei^ na dopisna s prilofenirn kupoo(3a»i PäjftB jo na nstov: Novi ndflik.Prelenttva 1d, 3000Calj«. iiniiw,raMje.coiii Tme Lesjak (desno) s sinom Martinom in vnukom Mikom. m NOVI TEDNIK «NASVETI 25 IWIinimalizem ni zame! Kot sredaješoika je Ma* ja Šuinej začela delati na Radiu Celje, ki mu je ostala zvesta skoraj deset let. Vmes je dve leti poučevala angleščino na eni izmed celjskih srednjih šol, ob delu študirala v Ljubljani, se zaposlila na RTV Slovenija, kjer poleg napovedovanja in vodenja oddaj ter različnih prireditev poučuje tudi zborno izreko v tamkajšnjem izobraževalnem središču. Pred dverna letoma je v neposredni bližini ljubljanskih Križank kupila sianovanjce. V smehu pravi, da so bili v ceno vključeni tudi vsi koncerti, ki jih ima kar nekaj mesecev na leto zaslon) - tiste, ki 80 ji všeč, in one, ki ji niso Ste se kot deklica radi vrteli pred ogledalom - z lepi* mi oblekicami? Ne spominjam se posebej kakšnega svojega otroškega oblačila, sem pa občudovala mamine obleke ter Čevlje z vrtoglavimi petami in debelimi podplati iz 70. let. Podobni 80 znova modni in navdušena sem nad zdajšnjim retro stilom. Kakšen odnos imate do enega največjih oblačilnih fenomenov vseh Časov -džinsa? Uniforma ali...? Odgovorila bom zelo stereotipno in neizvirno- Kav-bojke se mi Edtjo ena boljših pogruntavščin civilizacije, odkar so se ženske skobacale iz krinolin. Iskanje pravega kroja je včasih iskanje igle v senu, ampak potem mi noben drug kos garderobe ne more nuditi večjega ugodja kot kavbojke. Za vodenje prireditev in nastopanje o a televiziji so verjetno stilisti tisti, ki po- ifS^I SMS: MAJA ŠUME J skrbijo za vaš videz. Vas zaradi njihovega izbora kdaj zaboli glava? Odkar po neki prireditvi nisem par dni upala medljudi, uveljavljam svojo voljo. Za vodenje prireditev imam doma nabor svojih oblek, pravim jim delovne obleke. Za podobo na TV pa poskrbi sti-listka Vesna Mirtelj, ki pozna moj stil in ji zato zaupam. O okusih pa se tako ali tako ne razpravlja, nikoli nisi vsem všeč. Vaša najljubša blagovna znamka oziroma modni obli koval ec? Ce bi bila omejitev nebo, bi nosila oblačila Versace ja. Trenutno so med mojimi najljubšim! oblekami kroji iz 70. let, najrazličnejši cvetlični motivi ... Sicer pa ml po-hajanjepo irgo\inah ni v največji užitek in sprostitev, ve- čino oblačil najdem mimogrede, ko sploh nimam namena nakupovati- Sploh pa ob menjavanju sezon ugotavljam, da je bilo teh »naključnih« nakupov Čisto preveč. Ko pride kakšno sitno ju-tro> zadirčno počutje, ko tudi polna omara daje vtis »niča« ' kako se usmerite nazaj na optimistične vsakdanje tirnice? Miganje, pravijo, zna delati čudeže ... Nisem ponosna na to, ampak zadnje Čase sem rekreacijo čisto zanemarila, življenje se je odvijalo med delom in študijem. Pri hrani ne pazim, izgovarjam se na sto stopnic, ki jim imamo v hiši brez dvigala in jih prehodim nekajkrat na dan. Bolje kot nič, kajne? (smeh) Kar zadeva kozmetiko - moja slabost je maskara. Brez enega aD več nanosov ne grem ven, včasih za nastop uporabim tudi umetne trepalnice, Moda niso zgolj oblačila, je vse vizualno, kar nas obdaja. Radi »iepotičite« svoje bivalno okolje - stanovanje? Pri meni se najde vse - od angelskih kril pod stropom mansarde do žametnega rdečega kavča na zlatih nogah. Ljubim rdeče in oranžno. Marsikdo bi rekel, da pretiravam z »ličenjem« stanovanja. Torej ne prisegate na vse bolj množično modno vejo ' nov futurističen in mini-malističen stil opreme? MinimalistiČen stil, kovina in bela barva niso zame. Okoli sebe potrebujem les, knjige z orumenelimi listi, ki dišijo po starem, mehko baročno oblazinjeno pohištvo in ustvarjalen nered. VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto: LIDUA MATAJA Pogodbeni partner ATKA-FIN Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 49018 05 Pogodbfni partner ATKA-F{N d.o.a, Stanetova uika 5. Celje telefon: 03 49018 05 Ckskluzivno v iSl KO Finančna to Biki, Device in Kozorogi, ste lahko Se posebej uspešni. Ta dan lahko doživite ^kšno zares lepo presenečenje. Torek, 1. julij: Zvečer vstopa Mars v Devico. Do 19. avgusta prinaša ogromno energije in seksualne privlačnosti zemeljskim znamenjem (Devicam, Kozorogom in Bikom). Navedeno boste znali s pridom uporabiti. Luna bo ponoči v kvadratu z Uranom, pravočasno sprostite nakopičene napetosti. Sreda. 2. julij: Luna dopoldne prestopi v Raka in bo v ugodnem sekstilu z Marsom, pozno popoldne pa tudi s Saturnom. Vodna in zemeljska znamenja, Ribe, Raki, Škorpijoni. Biki, Device in Kozorogi, boste zelo uspešni. zato aktivirajte svoje ideje. Poleg poguma boste znali uporabiti tudi zdrav razum. l^r je odlična kombinacija za uspeh. Ceirtek, 3. julij: Že v noČ-no-jutranjih urah nastopi prazna Luna, mlaj, ki bo najbolj vplivala na Rake, saj se bo nahajala v tem znaku. Umirite se, razmislite o prihodnjih načrtih, saj vam bo dala Luna v prihodnjih dneh podporo pri njihovi uresničitvi. Luna se na svoji poti po nebu sreča tudi v objemu z Venero. Ta čudovit, romantičen položaj boste še posebej intenzivno občutiU Raki, Škorpijoni in Ribe. Astroioginji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA g8m0414D49^ 090 1424 43 ropovedi, tHOlerapije, regresije astrologin]d.gordana@siol. net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142627 gsm:041 519 26$ napovedi, primeijalna analiza astrologinja@dokKes.& wssw.dolores.si ŠeŽ^ PRODAJNI CENTER ZA SUHO GRADNJO Lava 9/a • 3000 Celje teL 03/ 425 70 10 • faks: 03/ 425 70 II TRGOVINA: 03/ 425 70 20 www.seba.si • seba.celje@siol.net 26 mHAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Koleoss pozno, ne prepozno Prišel je poaio, pri RenauJ-tu upajo» da ne prepozno. Renault koleos je prvi Športni terenec omenjene francoske avtomobilske hiše. Poskušal se bo v razredu» kjer že imajo svoje kupce vw tiguan» to-yota RAV4, honda CR-V in številni drugi. V dolžino je koieosa za 542 cm, pri čemer je najmanj^ oddaljenost vozila od tal 206 mm; kol pravijo pri Renaul-tu, zmore prebresti do 45 cm globoko vodo. Koleos ima načeloma pogon na prednji kolesi in pa seveda tudi Štiri- kolesni pogon> ki ga uravnava el'ektronsko vodena sklopka, pri čemer se v najboljšem primeru na zadnji kolesni par prenese do 50 odstotkov navora. Zanimivo je, da je koleos nekakšen mednarodni avtomobil, kajti zasnovali so ga pri Renauitu, velik de) tehnike oziroma podvozja so prevzeli od nissan X trai-la (Nissan je sestavni del Re-nauUovega koncerna)» izdelovali pa ga bodo v Renaultu Samsung v Južni Koreji. Novi RenauUov SUV bo imel dva motorja, in sicer 2,0-litr$kega dizelskega dCi> ki ima enkrat 110, drugič pa 127 kW» ter 2,5-litrski bencinski agregat, ki bo zmogel 126 kW, končna hitrost naj bi bila tako pri dizelski kot bencinski varianti nekako 185 km/h- Menjalniki so različni (ročni, samodejni in CVT), opremski paketi trije. Kot napoveduje pri Renaultu Slovenija, naj bi se koleos na slovenskem trgu pojavil sredi septembra, računajo pa, da bo stal od 22 do 33 dsoč evrov. Renault kofeos Julija 308 SW Peugeot je dovolj tržno uspešen s svojim 308 v kombi-Umuzinski izvedbi in zato je prišel čas za predstavitev nove različice z oznako SW (station wagon). Ta je 10 cm daljši od kom-bilimuzine in dobrih 5 cm širši« povrh ima za lOcm daljšo medosno razdaljo. Seveda ima 308 SW za doplačilo tudi tretjo vrsto sedežev, drži tudi, da je mogoče sedeže v drugi vrsti poljubno razporejati oziroma premikati, kar dokazuje uporabnost nove- Peugeot 308 SW ga peugeota. S tem se spreminja tudi volumen prtljažnika, ki ponuja od najmanj 674 do največ 2.149 litrov. Odpiranje zadnjih vrat je lahko dvodelno oziroma ločeno (vsa vrata ali le sleklo), za dodatno plačilo ]e na voljo tudi zelo velika sončna streha, ki meri 1,68 m^ Ponudba motorjev je enaka kot pri kom bi limuzini (štirje bencinski in trije dizelski); omeniti je treba novi l»6-litrski (urbobencinski Stirivaljnik, ki ima 128 kW/ 175 KM. Novi 308 SW bo pri nas naprodaj v prvih dneh julija, v najcenejši izvedbi bo menda stal 15.600 evrov. Lani manj kraj Lani je bilo v Sloveniji ukradenih ali odvzetih 1.197 motornih vozil. Od tega je bilo 708 osebnih avtomobilov. Številka je precej manjša kot leta 2006, ko je bilo ukradenih skupaj 1325 vozil.od tega808 osebnih avtomobilov. Kar 70 odstotkov vseh osebnih avtomobilov je izginilo na območju Policijske uprave Ljubljana, sledjo pa Maribor, Celje, Kranj, Koper... Očitno je tudi, da so bili lani med tatovi najbolj za-želeru avtomobili tovarne Volicswagen, saj so jih uicradli kar 262. Ob tem so ukradli več kot sto audijev, medtem ko je bilo zanimanje za vozila tovarne BMW precej manjše (skupaj 38}, uiu'adenih pa je bilo tudi 16 raercedesov. Le spominski BMW Ml? Nemški BMW s črko M označuje svoje najhitrejše in najzmogljivejše avtomobile. Zdaj se je tovarna lotila izdelave posebne Študije z oznako Ml homage. Kot pravijo, bodo s tem avtomobilom proslavili 30. obletnico predstavitve in začetka izdelave nekdanjega Ml, ki je v Münchnu nastajal v času od leta 1978 do leta 1981. Zanimivo je, da pri tem avtomobilu nič ne omenjajo motorja, pač pa poudarjajo njegovo barvo (liqiud orange), izjemno podobo... Povedo tudi, da naj bi imel novi Ml sredinsko nameščen motor. Ni jasno, ali imajo v misüh morda tudi serijsko izdelavo. Slišati je, da naj bi v BMW že nekaj časa razmišljali o cestnem športniku» torej avtomobilu, s katerim bi dostojno konkurirali recimo lamboi^hinijem in predvsem ferrarijem. Alfaromeomito Julija alfa romeo mito Italijanski Fiat je v ofenzivi. kar med drugim dokazujejo veliki načrti s srbsko Zastavo (investicija vobno-vo te tovarne je vredna izjemnih 700 milijonov evrov), poleg tega se vrstijo rojstva novih avtomobilov. Že precej časa so napovedoval) novo najmanjšo alfo romeo, sedaj je jasno, da se avto, ki so ga krstili za mito (kot zloženka dveh italijanskih mest MiJano in Torino, krajev, ki sta z Alfa Romeo tesno povezana), vsaj na nekaterih naj pome mb ne j š i h evropskih trgih pojavi že julija. Milo bo v dolžino meril 406 cm» ponujali ga bodo v kombinaciji s tremi motorji. MHon mmirMm AniAmjm tr^JM03/7461100,ŽMAfU€a3^t9 0£40 VUlKfl IZfilftfl PNeVMRTIK PO UGODNIH CCNAH \. M/tfMM«« A 9 kv büh vas In okoli vas. BMW Ml Renault servis Leveč, d.o.o.. Tel.: 03 425 45 55,42545 30, 041 618 118 prodajno servisno podjetje, vabi ksodetovanju ambiciozne posameznike, kijim je izziv skupaj z nami doseči začrtane cilje kot poslovni sodelavci: K DIREKTORJA PODJETJA 2 28 ZAPostfNiMi Od vas pričakujemo: • univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri (zaželena Je ekonomsko-komercialnaj - vsaj pet !et izkušenj pri aktivni prodaji storitevv avto branži - znanjeangleškegaaHfrancoskegaJezika - izkušnjezorganiziranjem prodajnih aktivnosti, procesovinvodenjem prodajnega tirna - dd$te energični, samoinidarrvni in razgledani Prevzeli boste odgovornost za vzpostavitev opdmaJnega načina organiziranja sodelavcev In delovnih procesov ter doseganje zastavljenih prodajnih ciljev, Med vašimi nalogami bo tudi aktivno iskanje novih poslovnih priložnosti in vzdrževar^e dobrih odnosov z obstoječimi strankami. 2. za delovno mesto PRODAJALCA NADOMESTNIH DELOV za določen Čas možnostzaposlitve za nedoločen časpo preizkusni dobi (I -6mesecev} - Izobrazba IV. ali V. stopnje komercialne ali tehnične smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj v prodaji avtomobilskih delov - obvladanje dela z računalnikom in tehnične dokumentacije v avto branži 3. za delovno mestoADMINISTRATOR ZA DELO NARECEPCUl IN SPRBJEMU za določen čas moznostzaposlitve za nedoločen čas po preizkusni dobi (I - 6 mesecev) Pogoji: - izobrazbaadministrativnesmeri-V.nopnja • o bvladovanje dela z računa I nI kom - retorika - komuniciranje s strankami in obvladovanje obračunskih postopkov Ponujamo vam zanimivo, razgibano in dinamično delo v urejenem okolju z možnostjo izobraževanja in usposabljanja ter stimulativnega nagrajevanja. Kandidate, ki izpolnjujejo navedene pogoje, vabimo, da poiljejo pisne ponudbe z življenjepisom in referencami o prejinjih zaposlitvah v 8 dneh na naslov: R.S.L, d.O.o.. Leveč 56 c, 3301 Peirovče, z oznako »za zaposlitev«. NOVI TEDNIK gfljimnri »ti - informacije 27 O wDtednik oinreitlo miroMkom Howogq todnica! NvoCniki Novega tednika k>oste lahko narofintSke ugodnosa' 4 male ogiose v Novem tedniku do tO bes^ in čestitko lia Rodiu telle * tdcoHctni izMlučno s SVQ^ raroenlSko k^^ naroCrt^ potažntep oziroma z ošabnim dokumentom narocmka Novega tednika. NetskoHMene ogeemestl se ne prencselo v mmletiule letot VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO FOaJgTJE.d.0.0._ Uv9 2a.3000CEUE * Tel.: 03/42 5Q 300 * Fv: 03/42 SO 310 EhihH: info^o-ka-celje.si www.vo-ka^elje.« Služba za prijavo okvars 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čisoenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijainega okolja. PRODAM POlO 1.0. M1999/2000. prevoženih 76.(100 km, 5 vtgI, lepo ohranisn, prodom» 2.600 EUfi. Telefon 031 60S-834. 2776 GOlf 4 karovon, z v» opremo, 2001 cmeborv«, prodom. Teiefon 041SS3- 640,pol0.ud. 3205 !OMOS Apn 4, s pok^ prikolko, pcmemo za prmzdFobdice {koze, ovce), ugodm prodom. Telefon 545-1633, 031 562-724. 3201 POLO hfi, leTnik 20D2,5 vnit, vso (^imu. registriran vu lefo, prodom. Telefon 041 951-527. 3227 G0Lffldie$el,leentt;l99l5vroi,5{KestQv. odtrcno ohmnjen, pfri bstnik, prodom. Telefon 041 240-560. 3226 VW touron 1,9 rdi, letnik 2004,7 sedežev, jsnje, prodam zo 12.800 EUR. Telefon 041 72IM99. 3232 0PClo5tTo1,4prodomzo 700 EUR. Telefon 041 652-650. 223S HYI)NOMIontTo,Mk 1999. prevoženih 137.000 km, klimo, ohronjen, psodom zo 1.600 EURJe^on 031277-714. 3262 stroji PRODAM KOSim prodam. Telefon 041 263497. 3id3 PUHAUflK Tolmun prodom. Telefvi 041 751-607. 3166 HIOlUYUÖlldlm^zo pobirolno rapnivo pri somonoklodolni pribffd m hidro-vlični olindef zo odpiranje zosuno pri cisterni zo gtujevko znomke Oeino Kronj, prodom. Tetefon 041 999-906, 040455-990. S2e4 TRAKTORSU vile zo prevoz senenih bol prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 736-266. ^3206 XOSILNKO Alpino prodam. Telefon 041 627-876. 3240 VAS^ mo( 150 borov, zo pranje, ugodno prodom. Telefon 031 364^12. 3246 KUPIM 06RACAilllK za kulHvolor Goreoje Muto ku|Hni.Telefon0315S1-091. 3204 OPTIKA ^sjjLfJjJr PE CEUIE, Stanetova ulicQl3, tet.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje ZQ proizvodnjo In trgovino z opt^lmi pripomočki d.o.o. OPTIKA 3301 PEIROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83 PRODAM VO)NIK, CKtler. Ovostonovonjsko biso, letnik 1972, podkleleno in dvokra! nefo 90 m^ stonovanfe, prodom. Ceno po dogovoru. 10^00 040250-733,041 311-678. 2d43 NEPREMIČNI NS m. 03 6461-006 _C41 MM26 wvvw.pgp^pr«m(cn i n«.com V9i GftADO^NO porcelo, 1350 za gradnjo poslovno stonovonjskego objeldo, prodom zo 125 EUR/ml Portelo $e nobojo v Kutlumiski uliri v (elju. Telefon 030 924^00. Š290 Uriäii lobi v centru mesta Cel]e,199S, 125 m 3)0.000 (za costilno ali rszneitoritve, primenn dostopu stranke. wvm.t»s.$i fnfvmieik. MI 863 37e ZMaMJaaadti POSIOVNI prostor, fep, pnitinH, 60 n^, center Žoiet v Uliti Node Glenšek, rružno preureditev v stonovonje, svoj poHtiror prostor, prodam. Popoldon. Telefon 031 266-263. 2939 VElfNIE, Virt^ (kira. Kompleb 12 porcef, skupno povracK) 6.300 prodom. Teleforr 041 389-236. stse CEUE, okefkfl. Somoslojne dnranko Itiso, urejeno, vzdrievono, tokoj vseljrvo, no Čudoviti lokorifi in bnincriu, prodom. Ceno po ogledu. TMin 041200-657. 32t7 5TAKOVAHJSKO hSo, 3. gradbeno fozo, no Ljubeo nasrajevanje, • moino$t pridobivanja novih znanja - razvoj Vaših sposobnosti. Za nedoločer) cas, s poskusno dobo 3 mesecev zaposlimo: 1. Monter elektro in strojnih instalacij^ serviser v. aU Vi stopnja izobrazbe etekro smeri (elektrotehnik, elektronih) 2. Monter strojnih instalacija serviser IV. oii V, stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehonik) Od Vos pričakujemo: zanesljivost, od3ovornost, notQr>ČT\oit, Inovotivnost, komunikotivnost, vztrajnost, prizadevnost, sposobnost iskanja rešitev in timsko sodelovanje, znanje onsleSke^ Jezika, vozniški izpit 6 kategorije, 3 leta delovnih Izkušenj na podobnem delovnem mestu. Zo delovno mesto kandidiratje t življenjepisom in referencami na: Atlas Trodin$ d.o.o., Teharska cesta 4, ZOOO Celje ali na info^ttas-tradins.si bcmo o tziriri pisno cO^tiU v osm^h dneft po sklfnttvi pogodbe o zdposliM i it^onim konatOatvn. VIKDiO bhko lud fQn041 55H40,pol0.m 32» material PRODAM WlEZt, onnotunte ostoli grodbeni tno-teriol, ugodno prodom. Telefon (03) 5461-165,041 617-220. d0S4 GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI mi^mmttämmn. POnAČAM R0UD£. IZVR^ DUŽBE. 8U8ÜE. mmi zAuaniOJdis. DAVČNA snčue m drube oeiEZNosn. McRAfit MU,»1I» m 2tt R) »M rmTTTTrm POSOJILA MEOtAFM KOM ostoli gradbeni les prodorno. Ves mo-teriol dostovimo. Telefon 041 331-831. 3097 živali PRODAM VECprracev, 30do 1201$, možen zokol aH doslovo, prodom. T^on 04126^27. 617 NESNICE, rjove, gmhasJe in črne ter bele pHconce zo zokol, prodojomo. Nokup 10. živali - petelin brezpločno. Kmetijo Winter, Lopolo 55, Celje. Teiefon (03) 5472-070. ?304 PRAŠIČE. telkeod40 do }20kg, mesnrfip, z možnostjo dostove, prodam. Telefon 041651^528. Š274 6REJ0 telifo simentolko prodom. Telefon 761-0363. 3147 TEUCO simentalko, brejo 8 meserev, prodom. Tel^on 5414-326. 3180 iARKIQ omeriski beli hajlo)n (legbom) in rjove prodajamo no fomii Roje ^ ^m-petru vuk delovnik. Sprejemomo noro-Sia zo enodnevne pHconce ter bele zo dopitanje. Telefon (03} 700-1446. 3184 KOZLIČKE zo nodo^ rejo ali zok^ ugodno prodom. Telefon 041 944-962. 3198 TRI leto sloro kozo, zelo dobro molznico in pet mesecev sloiego kozlico, bursko posmo, prodom. Telefon 031442-443. 3221 KRAVO s teletom oli brejo prodam oli me-njom za miodo jobvo kravo ali biko. Telefon 5413019,041 357-024. 3224 IHJCOsimentoSco, brejo 6 mesecev, proda* mo. Ceno po dogovorv. Telefon 041 794-275. Š328 DVA koMo, stara 10 tednov, prodam. Telefon|03) 5798-707,031 407-999. Š32? VEČ koz it> kozličev prodomo. TeMon 031 455-506. 3328 NEMŠKE ov(o^, store 7 tednov, prodom. Ceno po dogovora. Telefon 031 301- 736. 3244 TELIČKI simentolki, teiki 240 kg, sto norovne reje, prodom. Telefon 031 621-055. 3249 BIKCA, posmotiinuzjn, re2ke9Q IZOdo tSO kg in bikco, pasma '^o^tt govodo, slocego m leto, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 837-093. p MENJAM OVCO sezonske posme, dnigic bnto, m^ njo m zo dvo |09Bn|(ka in doplocom. Telefon 041 257^ 32S9 m ktnegume Sotfol I7S/70 R 13 82 T (cenosin^^&io) in 200 kglw korvze v zrnju, prodom. Telefon 031 749-S6B, (03)620-9196. Ž111 LOVSKO ograjo, kni» lomele, OHški vrii, 100*2500 on. 100 m m «rteliftko anteno, poceni prodom. Telefon 041 535-244, (03) 548-1147. 3245 BIKCA simentoko, 130 lig in vino, beli pinol in mräno. prodorno. Telefon 5823-185, zvečer. PRODAM YIMO choidofley in loÜü nzling u^no prodom. Telefon 051 922-360, 5fl21-627. S3t7 ME^O bcfe vino pfodom. Ceoo po dogovoru. T«letoii031301-738. 3244 JABOIOIIK Iz b^iovtv m me^onflc piloä Iz vinskih mosnlc rn vina a sorte iubela prodorno. Tetefon 573^51. 3S46 KAKOVOSTNO bob vino, po 0,80 EUR, slivov-ko in vimko zgofije, prodom. Telefon 031 572-314. 3261 RDEČE vino, modro fronldnio üi žometna onino ler belo vino, riding, k^mer m chardoney, prodom. Telefon 810-1078,031 646-273. Š3393256 B&O in rdečo vino, mesonft sort, prodom po 0.90 EUI^.TMin 03176B-175. Š332 ostalo ziwENKI "] ŽENITNA posTMlovohiico Zau^njo, ki jo uponje v ljubezen povrnilo le več kot 10.000 osebam, posreduje zo vso sto-restno obdobjo, brezplomo za mkjš« žeiKk». Telefon (03) 572^^19,1)31 50M95. leopold Ore^iks. p., Dolenio vos85,Prebold.n 394etn], rozocaron moški želi spozncti is* krono, zvestodekkTeUfon 031 807-376. 2110 304etna, >lu§no< žensko, u^uäenka zdi pri jolelja lio 39 kt. Rft^o zvozo. Agencijo Akin, telefon 041 24^^47, www.su-penilon.p. 3216 DIPLOMIRANI inženir, 48 let, shnpoticen, želi pn|0le|ic0 do 46 iet. Resno. Agenojo iUan, telefon 041 24^47, www.supe-mlon.ä. 3216 OSAMUEN. 64Jetm WW m^, dobreQQ sm, s stanovanjem, see iäcreno ien^o, da u stisneta tople dfoni in postoneta prijotelja. Prosim, poklioie, m bo vam žal. Telefon 041 265-982. 3254 zaposlitev 30.000 po9r*4ovan|» n.OOO novih pezn«nstav Je b\\o v pretekom l«UJ sklenjenih z naio pomočjo. Letos Kaze. Ob ^h bo š» več. Ženica poaredo valnica za vse genarad)«. Zaupanje, Delanje vaa 65. Prebold. 09/57 26 319, 031 506 495, 031 836 376 \itni porfnerto, st« osomljeni in si ž^ite prijotdßtvii iß ljubezni? Kašo agencijo vam bo pomogolo nojti srečo in priston, sof dekimo s srwn. Za ienske brezplačno. Telefon 070 614^Sl.Tiho vponte« i p.. Gotovfje 189 d, 3310 Žalec Zdenko-iftoupat^e^hotmoil.tom. n Podje^ AGM Nemec I zaposli šo^eije^ strešnike ; gracberwdeiarainzidaije. Konakt , 041-625-913-Primož PROPaM IRKO HmMitoiko, brajo 8 mesecev in kosü* nico Bc, diskosto, ^no 2,5 m, prodom. Te;efon (03) 4274)320. 3066 ^ANUA, Bonslono. dnevno poMmnjo v vrednosti 789 EUK, za dve os^i, prodom. Telefon 04? 736-262, 00385 51312-111. 3217 WE kozi, domoa vino, juHu, iznbela, sfivov» ko in sodievec, prodom. Telefon 5771-561, zji/trajolf zvečer. 92)6 lakranl fan^e ttčajo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo >ih je, zato pun> C«, po2ab povsod si v srca z nami tL Saj solza, žalost, boleäm tezbudiln m, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 27. junija mineva leto dni, kar nas je zapustU dragi mož, oče, stari ata in tast JOŽEF GAJŠEK iz Primoža pri Šentjurju Iskrena hvala vsem, ki ga Se vedno nosite v srcu in mu na njegovem grobu v spomin prižgete sveiike. V9i njegovi 3187 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 18. 6.: Lidija KUPEC iz Gorice pri Slivnici - dečka, Zhanna DEREVYANKO iz Laškega - dečka, Andreja VAVPOT s Polzele • deklico. 19. 6.: Zanei PRISLAN s Polzele - dečka, Karmen KOROŠEC s Frankolovega -dečka, Mihaela PINTER ROJC iz Celja • dečka, Valerija POJE s Polzele - dečka. 20. 6.: Kaija RANZINGER ČATER iz Žalca - dečka. Maja PRESKARz Vranskega - deklico. Mateja PESJAK iz Žalca ' dečka, Ferida LUKOVIČ iz Celja - dečka. 21.6.: Anita RIBEŽL iz Celja - deklico, Petra MUMEU iz Šmartnega ob Paki - deklico. AJjoša TERŽAN iz Prebolda - dečka, Urška MIKOUČ iz Žalca - deklico, Matejka MIKOUČ iz Rogaške Slatine • deklico, Danijela NAGUČ z Ljubečne - dečka, Urška GRUM iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico. Brstnika, 35 let, Frančiška RASIEW1CZ iz Žalca, 84 let, Šentjur Umrli so: KarolinaPUŠNIK iz Tratne pri Grobelnem, 81 let, Franc ^ELIH iz Pletovar-ja, 85 let. Ivan GODICELJ iz Stor, 69 let. Velenje Umrli so: Erika TKAUC iz Velenja, 52 let. Srečko ŠTAJNER iz Šmartnega ob Paki, 55 let. Helena GORBNČEC iz Velenja, 80 let, Alojzija VETRIH iz Velenja. 81 let, Ana MEVC iz Šoštanja, 80 let. Angela ČREP iz Dobrne, 78 let. oke Celje Umrli so: Frančiška SAJTL iz Tevč, 76 let, Terezija POVŠNER z Vranskega, 86 let, Marija VENEK iz Poljane, 68 let. Jože KRAJNC iz Celje Poročili so se: Denis HEGIČ iz Celja in Hanka HUSKIČ iz Trbovelj; Uroš KOČEVAR in Urška ARBEITER. oba Iz Celja; Boris ZAPLATIL in Manja URŠIČ, oba iz Ljubljane. Šentjur Poročili 50 se: Ivan 05ET iz Šibenika in Milenka FERLEŽ iz Lutrja; Stanko DIVJAK iz Ogorevca in Tanja BEL&J s Prosenlškega. Velenje Poročili 50 se: Ni ko KUZMAN iz Celja In Sonja SLAPNIK iz Lokovice; Boštjan UŠEN iz Podkraja in Vesna BLATNIK iz Žalca; Marijan FÜJS in Klavdija MEGLA, oba tz Velenja; Rudi SEVČNIKAR iz Lokovice in Jožica KRAMER iz Raven. NOVI TEDNIK 29 Pralen dom je m dvorišče, naše oko zaman te išče. S0I20, Žalost in boleäna te zbudila ni, ostala Je le prazmna. ki fiudo boli ZAHVALA Ob izgubi dragega moža» očeta in starega ata VLADISLAVADROBNETA iz Smarfa pri Jelšah . (1923-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja ter darovane sveče in sv. maše. Hvala sosedom Vüiju Krajncu, Bernardi, Zvonku in Janezu Uk-nerju za pomoč, hvala tudi ge. Majdi Benčina. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Gekott. Vsem skupa) Še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jožefa, sin Branko z družino in ostalo sorodstvo 3252 ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, očeta» sina» brata in zeta ALBINA SKERBIŠA iz Rimskih Toplic (1960-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem štetju pospremili na prezgodnji zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izraze ustnega in pisnega sožalja ter besede tolažbe. Posebna zahvala članom PD Matica Celje za vse, kar ste storili zanj na njegovem zadnjem planinskem pohodu, ter članom ostalih planinskih društev, ki ste nam v tako velikem številu stali ob strani. Iskrena hvala kolektivu Danijela Medveda in PoŠte Slovenije za vso pomoč in oporo. Hvala gospodu župniku za opravljen obred> govorniku in pevcem ter Komunali Laško za opravljene storitve. Žalujoči; žena Nika, hčerka Katja, mama Jožefa, sestra Joža ter brata Peter in Tine z družinami in tast Ivan 3225 Za boj Z usodo ti je zmanjkalo moči, zrno si se ^ubezni prepustUa, ki nate iz n^ba se zlila je, ki nate se iz večnosti je zlila» in spokojno svoje zaprta si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre FRANČIŠKE SAJTL izTevč28. Laško (1952-200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna hvala duhovniku fztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem in moškemu pevskemu zboru Odmev, trobentaču za odigrano slovo, govornici Petri in praporščakom. Posebna zahvala gre tudi pationažni sestri ge. Tomi-ci ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Laško. Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško za opravljen obred. kujoči vsi njeni L2&3 ZAHVALA Ob izgubi dragega JANEZA FAJDIGE (1940-2003) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svele maše ter nam izrekli sožalje. Ostal nam bo v spominu. Vsi njegovi 3251 Boleäna, ki nam v srcu di, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše Čas vse bol£Čine, a spomin ostane, nikdar n£ izgine ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in ljubečega očija, dadija, tasta in strica FRANCA PLANINSKA izPongraca44 (27. S. 1941-10. 6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja« mu poklonili cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete žaiostinke in godbi Zabukovica, hv^a gospodu Banku za poslovilne besede, trobentaču za odi^ano žaJostuiko, hvala gospodu Planincu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Bernarde Kotnik, JKP Žalec in PD Zabukovica. Posebna zahvala pa gre mag. dr. Naniki Škrabl-MoČnik za dolgoletno bdenje nad njegovim zdravljenjem, prav tako celotnemu koieklivu celjske bolnišnice. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Ko v ranem /ufru ptički so zapeli, oznanjaä so lep majski dan, nihče takrat Še sluäl ni, da to teman bo dan. ko fe zamrl, draga mama. tvoj STnehljaj, zastal korak, ugasnil oä tvojih sijaj^ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ANTONIJE FRECE iz Oie&č 67 oad Laškim (1931-2008) se iskreno zahvaljujemo v^m sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja. darovane sveče in svele maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka, župniku Jožetu Muršcu za opravljen obred, govorniku Jožetu Marom, pevcem MPZ Laško, glasbeniku za odi^ano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba, Hvaia podjetju Pivovarna Laško in kolektivoma Policijske postaje Laško ter PU C^elje -sektor kriminalistične policije za njihovo pomoč in sočustvovanje v trenutkih Žalosti. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči r hčerka Justlka, sinovi Stanko, Jože, AnIOD in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo... so in tu ostanejo... V SPOMIN MAJI RAJH 29. junija bo minilo leto neizmerne žalosti in bolečine. kar si nas v cvetu mladosti, po kratki in hudi bolezni, zapustila, naša draga, ljubljena hčerka, sestrica in vnukinja. Nevidno prihajaš nazaj med nas in nam daješ moč, da še živimo in smo ponosni, da smo te imeli. Za vedno tvoji: mami, ali, bral, babica, dedi in baka Žalujemo, ker smo jo izgubili, vendar bodimo srečni, da smo jo imeli. ZAHVALA V 81. letu nas je po težki bolezni zapustila naša ljuba mamica, stara mama Id prababica OLGA HERCOG roj. Kaitna iz Celja, Ljubljanska cesta 26 (23.3.1927-15.6.2008) Od nje smo se z veliko bolečino v srcu poslovili v sredo, 18. junija 2006, na mestnem pokopališču v Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki sie jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranite jo v lepem spominu! Vsi njeni žalujoči 3223 Mnogo si v Življenju pretrpela, sosede m znance rada si v svoj dom sprejela, a bolezen poslednjo moč ti je izpila. draga mama, hvala ti za vse, kar si za nas naredila. ZAHVALA Utrujena od bolečin in življenjskih preizkušenj je tiho m mimo zaspala na^ draga mama, sestra, teta, stara mama in prababica AMALIJA GOJŠNIK Ob tej žalostni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivom Pivovarne laško, Nevropsihiatrične bolnišnice Vojnik in Aera Celje. Posebna zahvala za nesebično pomoč sosedom Žnidarjevim, gospe Stanki Tanko ter sestrama Ivanki in Justiki za pomoč pri negi na domu. Zahvala tudi osebju Špesovega doma in patru Bran* ku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, govornici Albini, pogrebni službi Raj za korekten odnos in trobentaču za lepo odigrano pesem. Lepa zahvala tudi vsem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeao večno počivališče. Vsi njeni 3222 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PRIREDITVE PLANET TUŠ KiMnotn^ifi « pridrnqcfo pravico de spnneml» pregrama. Um, akd^ (tier 13.QQ. Ig flfi 18.35.21.00.2X3S Ofujd. komedija 112^.23JO DnifA scstn BOIi^B. i^adov^a fomarh 66ia drame 18.00, 20.S0,23^ Horton, anhroniziranov sfamnifiro 111IUS2IL17.00 Dohte R^ i*ciipo1 n lo^ nimsntiCna komadija 12.1D Ifi Qß 18.20.2a30.22.40 Jn^ana Joou IV, dkc^ska pustcJovitina im 16.^. 19 00. 21.50 S^Md nor. dniSnsVa pustolovkins 12ÄH6.40 Sds v inmn romaniijčna bsmtdja 11.50.15.30, «.30. 21.30 Ntvonotni HoHi. akcijska fantasia LEBENGA: pfsdmve so vsak dan pT9ösisvB sov p^tsk ift soboto pfiditavt so v MtetB in Twddc rame 27.6. U.OO Ustvajjajmatdie^ZCäje m-tak urica, tik-tak klepeta Henruinom emotoSfefl usfttuToi-mca 19.00 Galgjja Velenje, spodnja «aža XIX. kolonija diplomantov AIUO Ljubljana odprtje TQ2sta\)e 19.30 Galerija Velenje, gornja etaža Od|Hlie razstave VeUbofja Bar-iiča 19.30 Dvorana i^ebold_ Slovesnost ob dnevu drtavnosti in 500-letnid rojstva Primoža Itubarja 20.00 Bistro Tanja, Žalec_ Poletje v 2alcu Tadq Vesenjak, pevec in kitarist 21.00 Atrij Savinove^__ Savinovi večeri: Vokalni večer vokalna skupina Canienms SOeOTA«2S.6. 11.00 [griŽČeVarpolje,točtac^ Savinji Veter v laseh Sportno-himimäanui akaja 12.00 Športno iffliSge Loče_ 22. državne fa 1. mednarodne kmečke ^re 14.00-22.00 Park Senek, Polzela Malteški pozdrav poletju srednjeveški dan 15.00 Gasilski dom Tmovlje Celje Praznik RS Itnovlje Cei|e meddiuštveno gasilsko tekmcm-nje 16.00 Mestni irg Slovenske Konjice Parada unifonniranih Članov ZS AM celjsko'zasavske regi- 19jK) Žpomii center ^ec_ Žalska noč mladih BigFcotMania,DanD.,..elek-tronsfaoder 19.00 Letno ^edaliSče Limberk Griže Dobrodelni koncert narodno-zabavnih ansamblov 19.00 Knjižnica Moziije 20.30 Sčkakartuzaja Gor$lh ljudi na svetu ni predstnvttevzffjSČffike^ud^dhpe^ srni iz Zffjn^ Savinjske doUne 20.00 Skndrov trg Žalec, Gage Inn Poletje v Žalcu večer z duom ZIM 20.00 Kavama Mignon Žalec_ Poletje v Žalcu večer s plesnim orkestrom Žabe in z Mojo Siatiniek 20.00 Skomaije__ Jaz mam en stari znucan ko$ TZliiemmive&rvSkomarskihiŠi Eroika poletni glasbeni večeri v Zički kar-tuziji WnilLJA,29>6> 10.00 Stolpnad Pelikanovo potjo, Ceije Fotograf negativ Starega gradu fixografskaustvarjdnka 16.00-18.00 MNZCeSe_ Nedeljski muzejski mozaik oživitev muzejs^ Ulice obrtnikov 20.00_ Mestni trgSentjur_ Bigba^dSentJur koncert z gos^ Mc^ Slaäniek POMTCUBC30.6. 21.00 Dom IL ^venskega tabora Žalec Hnnonikarski orkester in kvar tet Gš Rista Savina Žalec pozdravni koncert ob za&tku mednarodne poletne Šole harmonike miK 19.00 Sotju Hftid«ton prtd8t KU2H0ST ^ r- •r • - ». IMPCXU VTAKTH Mim VSeVERH ITJUA pomioaA 2ma NtKEU IZRAC15K1 DIRKEVT V0UI4V IfHLfiM mOORt' 2bWA TISXOVHA A6ENCUA WUWK HA KAVAJIH (MAUNA) imma 60UC. EMOKS 16 HOUwKa KRAJDMR (AEirrVAN DEi»i JAJteCA ufmm. SMWU-KAVM n60V$K0 BLA60 RU6AR ttfES KLE£ SNOVI if^ORTNA IttAZ ŽMQD4 LOPAUEtt MESTO V AMLSiKl 9una YOMSHSE OPATUA NA BAVAR' SKEH 11 IVAN MHATTI AZUSKA palma TOCNAa ouimjEt mihi msLrUM. BMU OJTQJ TOEFONA (PHaj^ nAUuw- MNOCO* UETM PtWltt^ SMUMA 17 NOmVA 2R0ČAIEH ZAPse-NA&UUE VMM DIKOlßU VLAOM» 5V1L£MA TKANINA UROŠ ROWO 13 AL£i PIPAN POMOČ: ATAMANT-mdž grike boginje Nefel«, iLAN-izraetsM tfirlgent Volkov, OPERTA-ponudba. $1SAL-ra$tlina iz druiine agavovk. SKIF-enojec Nagradni razpis 1. nagrada: tri vstopnice za obisk Titanium fiCnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnica kopanje na celjskem letnem kopaiišču 2. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški Rivieri 3. • S. nagrada: vstopnica za triurni obisk Term Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19> 3000 Ceije do četrtka, 3. julija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je Lzlla 20. junija. Rešitev nagradne križanke ii št. 48 Vodoravno: SPORA, TESAR, ALUA,REP1N, UR. CY, HIŠA, DIANA, AW, STROK, AKADEMÜA, PRIMOŽ, EBNOVEC, LAMINAT, ANT, QU, ALINA. EON. WALES, VANI, OSLO. OTO, ALICANTE. KRAL, RA, PID. GOLT, ABO. HUDIK, SOHA, AS. SPERANS, TAMPERE. KOLC, AIR. KIOTO, LZ. EZ. LOKAL, ANG, ANALTIKA, LAPIS, DOKL. STAN, ERAK. Geslo: Glavna junaka nadaljevanke Beg iz zapora isid žrebanja 1. navado - tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnico za triurni obisk Term Olimia, prejme: Jolanda Skorjanc, Cvetke Jerin 10, 3220 Štore. 2. nagrado - dve vstopnici za kopanje na Rogaški Rivieri, prejme: Franc GaberŠček, Cesta na Ostrožno 130, 3000 Celje. 3. - S. nagrado - vstopnico za triurni obisk Term Olimia. prejmejo: Viktor Arzenšek, Podgrad 18 a, 3230 Šentjur, Dolores PeČnak, Sončna ulica 4, 3240 Šmarje pri Jelšah in Sergeja Meie, Rimska c. 2 b, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. HOROSKOP mm OVEN Ona: Bolj ko bo diSalo po prijetni avaniuri z znancem, ki vam te dofeo buri domišljijo, bolj boste postajali pogumni in ginsni. Je že tako, da se vam v tem trenutku očitno ne more nihče upreti! On: Srečo imnže, dn seje vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko kaj hitro znašli v neifamostL da öf se vam čustva vse preveč pomeSala z va-šim poslovnim življenjem^ Tb-da vseeno je ostal grenak priokus ... OniL Ta teden lahko pričakujete izpolnitev pričakovanj v ljubezni, saj so zvezde povsem na vaši strani. Pustite se zapeljati in spozrwli boste tudi tiste strani partnerja, ki so vam bile do s&ia) skrite. Om Najbolj vas bodo razveseljevale majhne in na viäezpo-vsem nepomembne stvari, kipa bodo prec^ olajšale napetost, ki vam je začela že počasi pre-sedaä. Le zakaj bi vedno samo garali? W Onn: Nikar se ne prepričuj' te, da je vse v najlepšem redu in dü nimate vzroka za ljubosumnost, saj dobre veste, kako je v resnici. In predvsem ne na-sedajte partnerjevim izgovorom, ki so le pesek v oči. On: TUdi vas so čustva pre-cej omamila in spet boste za-žareli v vsem svojem sijaju. Ljubezen je nepopisno lepa zadeva, a sta zanjo potrebna dva. Dobiä boste priložnost, izkoristite jo tako, kot to znate le vif DVOJČKA ^ Onn: Tisto kar se vam mota po glavi, bi bib sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko ... A spoznali boste nekoga, ki bi vam v tem prav rad ustregel. On: Kljub prepovedi se boste podali v tvegano naložbo, ki vas lahko stane veliko več, kot mislite. Premislite o tem, predvsem pa o morebitnih posledicah, ki bodo več kot neprijetne. Za pomoč pn?site partnerko! Ona: Se vedno se boste spraševali, ali je bilo slovo res neizbežno. Življenje včasih ubira povsem samosvoja pota. zato neobupavajte. Boljšičasiso vsekakor pred vami - treba jih je le izkoristiti. On: Sprehod v riaravi vam bo prinesel notranji mir In prav lahko se zgodi, da srečate Še nekoga, ki ima iste namene kot vi. Proti koncu tedna pnčakuj-te telefonski klic. ki vam bo prinesel dolgo pričakovane novice. mm Otui: SreČaU boste prijatelja iz preteklosti in skozi prijeten pogovor boste spoznali, da ste mu pomenili väiko več, kot ste mislili. Mogoče pa je prazf sedaj pravi čas, da poprawre napako iz preteklosti On: Z denarjem boste imeli najpr^ smolo, potem pa prav neverjetno srečo. Podobno lahko pričakujete tudi v ljubezni, l^se boste riajprej sporekli, nato pa hitro spoznaU novo simpatijo. Konec dober, vse dobro! OruL Je že res, da zdaj niste ravno v zavida nja vrednem položaju, toda naj vas tolaži to, da bi lahko bilo vse še veliko slabše. Thko pa vam še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora - pa četudi le moralrui. On: Je že lepo, da ste dejavni na skoraj vseh področjih življenja. vendar ne pozabite napolniti svojih baterij. Dobro bi bilo poklicari prijatelja, ki vas je ne dolgo tega povabil na partijo tenisa KOZOROG Ona: Odložili boste skrbi in se povsem posverili odnosu s parrnerjem, kjer imate že nekaj äisa manj$e težave> kijih je treba rešiti, preden vam zrastejo čez glavo. Teden bo naporen, vendar se bo lepo kon^. Om Prijateijicavam bo porrui-gakt iz deäkatne situacije, pozneje pa bo seveda pričakovala povračilo. Ideja vam bo prav všeč. saj boste v njenih načrtih imeli prav prijetno y/iQgo, ki ste jo po tihem tudi pričakovali... LEV ■ VODNAR ^ Ona: Ne smete se umakniti v samoto, temveč morate ves čas opozarjati nase, saj vas lahko drugače ljudje hitro pozabijo. Nekdo, ki vas že dalj časa opazuje, se bo končno odločil in vam razkril svoja čustva. Oru Veliko veselja boste imeli 2 majhnimi stvarmi. Tako je prav, kxtor z majhnimi stvarmi nima veselja, nikoli ne bo srečen. Seveda ne pozabite na tisto najpomembnejšo, katere realizacija vas šele čaka... DEVICA ^ Ona: V Ijuiiaenskem življenju imate vse popolnoma pod konirob, zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi glede partnerja in njegovih nedavnih ponesrečenih potez. Tbkral se bodo zadeve pošteno umirile. On: Ne obnašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko ta odnos kaj hitro spremeni Vse je odvisno le od rrenutrie ^ifudd-je, ki pa je sedaj kar preveč labilna. Počakajte raje malo... Ona: Ni treba, da vedno poveste vse, kar se je zgodilo. Če bi bili le za kanček diskretnej-Ši, se ne bi razvedelo, vi pa bi Še vedno uživali privil^je. ki ste jih sicer izgubili. Boste pa dnigič zato previdnejši... On: Pokazati jezo in Čustva je nekaj povsem človeškega in se tega ni treba sramovati ter to skrivati. Nekdo izmed prijateljev bo šel tokrat v svojih namerah malo predaleč, pa vam bo prekipelo in prepir bo tu. Ona: Neka oseba vam neprestano izkazuje naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v nezavid^ivo situcu:ijo. Previdnost je mati modrosti! Oil* Če bosteposkušali ria vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končabkar-sedaslabo. Ved^ znova se spuščate v stvari, ki se vas sploh ne tičejo in kjer lahko astvarüe te Še ve^ zmedo, kot ježe. o cmziiHi^güG^ v primežu poletja Prihod poletja so Celjani minuli konec tedna proslavili s prešernimi nasmehi, predvsem pa z obilico izvirnosti. Na nogometnem Štadionu se v nedeljo za žogo niso podili nogometaši, pai^ pa sta ža odlično igro na Areni Pelrol poskrbela Mladinski simfonični orkester in Big Band - Extra band GŠ Celje. V drugačni luči» kot smo vajeni, pa sta se pokazala tudi oba celjska muzeja, ki sta se iz resne ustanove za en večer prelevila v prostor zabave in sproščenega preživljanja prostega Časa. Noč ima svoja moč, sta ugotovili tudi mlada eeljskd rotarijka Miše-la Mavric ter njene pomlajena tata Jolanda Thaler, ki ja pod znamenitim Celjskim stropom pripravila modno revijo in predstavila svoje kreacije. (Foto: GrupA) i Koncorto, kakrsan js bil nedeljski na Arani Patrol, velja v Celju le pripravrti in nanje povabiti vse, ki menijo, da ni voe pravih razlogov za smeb. Glasba na nogometnem igrišču očitno2fllo blagodejno vpliva na poslušalce. Samo poglejte, kako širok nasmeh se je zarisal na obraz celjskega podžupana Marka Zidanške. (Foto: KATJUŠ A) Tolkalistka Špela Masmakjevne-deljo kot solistka nasto^la na otvoritvenem poletnem koncertu in z udarjanjem s kar štirimi palicami po vibraf onu po^la bučen aplavz. Po koncertu je bile nujna vrtemin-ska osvežitev. (Foto: KATJUŠA) PLESKARSTVO rASADERSTVO ^KUGLER Kosovelova 3000 CEUE GSM 041 MI os« Tlel 03 Otts Nepozabna fešta Za še eno nepozabno, tokrat kar dvodnevno fešto je poskrbel celjski gostinec Milan Kojič (levo) z ekipo svoje taveme Carraro. Lani so ob prvem Carraro festu spekli največjo pleskavico na svetu. Letos so naredili najdaljši točiirii polt, ki se je šibiJ pod 7.500 kozarci z napitkom. Prodajali so jih po evro, ki je šel v dobrodelne namene - za Center za varstvo in delo Golovec v Celju. Sicer pa je bil Carraro fest parada glasbene zabave, ki je vrhunec doživela ob sobotnem dobrih 15 minut trajajočem ognjemetu. Foto: GREGOR KATIČ Češki gospodarski utrinid ... ... ali kako je (tudi) bilo na otvoritvi novih skladiščnih prostorov celjskega trgovca z metalurgijo Kovintradea na Češkem. Kdai tudi sam »vib« Unioiia GorBzd Korošec p^ pivo?KBd8r|endČeškeminjevdnSii»vriia4< Bank» Celje Nika Kam. Nagradno vprašanje: s kom je na otvoritev novega skladiščnega prostora Kovintradea ne Čeikem pri-ki direktor Store Steeia Marjan MaČkosek? Podobnost ni naključje - 2 njim je njegova 1wi Janja. Pa tudi samo srečanje ni naključja. Janja dela v Komn-tradeu. ki je desetodstotni lastnik zelexame, obenem pa med sabo zelo lepo trgujejo. PS: Nagrado. 6 ton jekla, pošljemo po pošti... Bivši in bodoči Takole sla se pred naš objektiv v slogu mož v črnem in z obvezno zaščito proti »polučkanju« postavila bodoči bivši vodja celjskega ob-činskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo Silvo Plesnik in bodoči vodja Roman Kramer. Upajmo, da je zaščita proti »polučkanju« delovala in da ne bosta pozabila na obljube. Foto: SHERPA