PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 121 (8214) 7 T TMkTTIT TXTT W AA •.AnniMVtM 1049 mm frnoi TRST, torek, 23. maja PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5- ^ “ JL?*81 V tiskami «l>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskami «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._______ KOREKTEN, a razmeroma hladen sprejem za ameriškega predsednika Mixon začel obisk v SZ Na letališču ni bilo Brežnjeva, ki je ameriškega gosta sprejel v Kremlju kmalu po prihodu - Izmenjava zdravic med Nixonom in Podgornim - Danes začetek pogovorov «b' ,^®^KVA, 22. — Nixonov .zgodovinski« obisk v Moskvi, prvi uradni y * n®kega ameriškega predstav nika v Sovjetski zvezi, se je začel l^menju protokolarne korektnosti. Odsotnost Brežnjeva na letališču kjer je predsedniški «boeing» «S p i r i t of '76» pristal •»in, ""lOtic, 10 °b 13.56 (po našem času), ter dejanska brezbrižnost skromne D *lcf> ki je spremljala pot predsedniškega sprevoda proti Kremlju, nieii ' pe®a' Pfvemu dnevu Nixonovega obiska v sovjetskem glavnem Wtd k°* *e Maocetung v Pekingu, pa tudi Brežnjev slabo uro Maocetung v Pekingu 'au ameriškega gosta sprejel I °n.a *ar ga ob prisotnosti samih JN®* zadržal v dolgem preli boj) rl1e,,' P°9°voru, medtem ko se im,!0 ,uradna srečanja začela šele 'ri ziutraj. ,N«ona in njegove spremljevalce, ; Pat, zunanje-svetovalec Henry Kissin-zunanji minister William Roso na moskovskem letališču predsednik vrhovnega so- ^j^erimi so žena Pat, zunanje- J® in" so J^ali................______ __ Lj Podgorni, nredsednik vlade i« st ’. Vnanji minister Gromiko .j1®Vilni visoki funkcionarji. S “mi avtobusi so pripeljali na lCe nekaj stotin delavcev, ki šen; —^ bili videti posebno navdu-ameriškim gostom. Bilo je »ad i sbskov r°k, medtem ko je iasJ^liščem plapolala ameriška t>tj/ a Poleg sovjetske. Nixon in io (®)rtli sta pregledala častno stra-Sveč/ Poslušala državni himni, vsa ^Oost sprejema pa je trajala pičlih dvajset minut. Bilo je tudi veliko smehljajev, vendar so redki ameriški časnikarji, ki so imeli izjemno priložnost prisostvovati tudi Nixonovemu prihodu v Peking, soglasno potrdili, da je bil sprejem tokrat mnogo bolj hladen in protokolaren. Ob cesti med Vnukovim in Kremljem je na predsedniški sprevod čakalo nekaj tisočev ljudi, kar je glede na dolžino poti (okrog 35 jd-lometrov) dajalo vtis, da sovjetskim prebivalcem ni veliko do tega, da bi pozdravili ameriškega predsednika. Zahodni dopisniki so tudi zabeležili, da je predsedniškemu sprevodu sledil kamion, iz katerega so delavci pridno odstranjevali ameriške zastave ob cesti, čim je šla mimo kolona črnih avtomobilov. Srečanje med Nixonom in Brežnje-vim v Kremlju je trajalo uro in tričetrt: kot sta povedala oba u- radna glasnika, Ziegler za ZDA in Zamjatin za SZ, je poteklo «ob prepričanju, da konstruktivna razprava o vseh vprašanjih zanima ne samo obe državi, ampak ves svet.« Med pogovorom — kot je poročala sovjetska televizija — sta Nixon in Brežnjev proučila «vnrašanje temeljne važnosti za razvoj ameriško-sovjetskih odnosov ter pereče mednarodne probleme«. Pogovor je bil «iskren in konstruktiven« ter je pokazal, da «obe strani pripisujeta veliko važnost pogovorom, ki so v teku. Izraženo je bilo mnenje — je dodal televizijski komentator — da bodo sedanja pogajanja služila interesom sovjetskega in ameriškega naroda ter stvari okrepitve svetovnega miru.« Kot smo omenili, se bodo uradni pogovori začeli šele jutri, ko bo poleg novega srečanja med Nixonom in Brežnjevim na sporedu tudi plenarni sestanek obeh delegacij. Zvečer sta prezidaj in sovjetska vlada priredila ameriškim gostom sprejem, med katerim je Nixon v daljši zdravici poudaril pripravljenost obeh strani, da si na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja prizadevata, da bi «miro-ljubno sodelovanje postalo realnost«. >ll"iiililiiiiiiii,IIII,mili,1111111,1)11,,,,„„11111111111,iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiumniuillliiiliiiiillllliiiiiiilllllllIiiilliiiiiiiiiiiuiiiiiiilllIlllllllIlIllllt IjjjjVA OSVOBODILNIH SIL TRAJA ŽE SKORAJ DVA MESECA Partizanski napad v bližini Hueja Bombe ZDA na predmestje Hajphonga lo GON, 22. — Partizanske sile danes silovit napad na Ej^cionistične postojanke pred barsko prestolnico Huejem. lci so prekoračili reko My Viri'*' ob kateri so utaborjene s Šaf ^te. ter vneli srdite boje k]® 0t?*bili okno. v štivanu »o j aretirali Nabre- ! njenih, več kot dvesto oseb pa so ženja se Je za vmoko oommvanj* to ] aretirali. Med aretiranci je tudi zahvalil dr. Aleš Bebler, ki je isto OiliT"'. v TTVlMr liTntATiški duhovnik James Gr otipi, ' č^sno v imenu članov združenja V v Neabrenžinoapann.rU.li' ki velja za vodjo pacifističnega gl- te ,s,i kMž. banja v Milwaukeeju. Inemu rojstnemu dnevu. Tito se je s svojimi gosti zadržal v prisrčnem razgovoru, med katerim je delegacija izročila predsedniku zbornik spominov jugoslovanskih prostovoljcev v španski vojni, za katerega je predgovor napisal predsednik republike. Moro na uradnem obisku na Malti MILAN, 22. — Preiskava o morilcu policijskega komisarja Cala-bresija se nadaljuje. Policija še vedno tava v temi. Danes sta se glavni državni prhvd- nik v Milanu De Peppo in namestnik državnega pravdridka Ricardelli sestala s časnikarji. Dr. De Peppo je najprej razdelil časnikarjem neko sliko in nato izjavil: «To je fotofit, se pravi sestava slike po novem postopku na osnovi posameznih delov različnih slik nekega obraza. Fotofit se nanaša na neko osebo, ki bi nas lahko privedla do zasleditve storilcev umora. PEKING, 22. - Kitajska informacijska sredstva niso doslej objavila vesti o Nixonovem prihodu v Moskvo. Niti dnevnik «ženmin Ži-bao« niti agencija Nova Kitajska niti radio niso komentirali dogodka. uiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniunituiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiuiiniiiiiiiii Preklicana stavka šolnikov napovedana za 24. in 25. maja Predsednik vlade se je obvezal, da bo sprejel vrsto zahtev, ki jih postavljajo sindikati po prihodu je Moro odpotoval na sedež predsedstva vlade, kjer je imel prvi daljši pogovor s predsednikom Dom Mintoffom. Govorila sta o mednarodni politiki in zlasti še o političnem položaju v Sredozemlju. Dom Mintoff je poudaril predvsem povezavo Malte z Evropo in malteško aktivno politiko za mir in stabilizacijo v Sredozemlju. S svoje strani je Moro naglasil razpoložljivost Italije za aktivno sodelovanje za mir na sredozemskem področju in še posebno prizadevanje Italije v zadnjih letih, LA VALLETTA, 22. — Zunanji da se poišče mirna rešitev spopa-minister Moro je danes prispel na da na Bližnjem vzhodu. Pogovori dvodnevni obisk na Malto. Takoj se bodo nadaljevali jutri. \ to * I • n O i. j ] Egiptovska poslanica predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu BEOGRAD, 22. — Danes popoldne je prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo egiptovski zunanji minister Murad Galeb, katerega so na letališču pozdravili zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac in drugi visoki funkcionarji zveznega tajništva. Galeb je pri prihodu izjavil, da je zelo srečen, da prihaja v Jugoslavijo in tokrat še posebno, ker no6d poslanico egiptovskega ljudstva predsedniku Tito ob njegovem rojstnem dnevu in poslanico predsednika Sadata, v kateri egiptovski predsednik prikazuje svoje poglede na najnovejši razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu in na aktualna svetovna vprašanja. »Jugoslovanski predsednik je za nas velik voditelj, naš velik prijatelj« je izjavil Galeb. Ti- RIM, 22. — Šolski sindikati CG IL, CISL in UIL so danes preklicali vsedržavno stavko, ki je bila napovedana za 24. in 25. maja. Za preklic stavke so se odločili po današnjem srečanju s predsednikom vlade Andreottijem in ministrom za šolstvo Misasijem; Na srečanju, ki je bilo od 12.30 do 15. ure, so sindikalni predstavniki obrazložili predsedniku vlade in ministru spomenico, ki so jo izročili predsedniku vlade,' katera vsebuje vprašanja, ki so dala povod za napoved stavke. Predsednik Andreotti se je na sestanku s sindikalisti obvezal, da bo vlada izpolnila sledeče točke: 1. vlada bo dala prednost vprašanjem pravice do študija, šolskim gradnjam, izboljšanju plač šolnikom in vodilnemu šolskemu osebju vseh stopenj, v duhu večje udeležbe vseh državljanov pri vprašanju vzgoje; 2. vlada zagotavlja, da bo proučila z vsemi sindikati drugačno formulacijo člena 3 osnutka pooblaščenega zakona o statusu preureditve napredovanj in drugih važnih točk tega zakonskega ukrepa; 3. da bo vzela resno v poštev spremembe o višini in načinu ukrepa o izboljšanju plač, ki ga je že odobrila vlada; 4. da bo podprla sestavo osnutka načrta, v posvetovanju s sindikati, za določitev orga-ničnega pravila o demokratizaciji šole in 5. da bo zagotovila primerna denarna nakazila za čimprejšnjo uresničitev zmanjšanja števila učencev za vsak razred in za poskusno uvedbo tudi na srednjih šolah pouka s »polnim časom«. Predsednik vlade je pooblastil ministra za šolstvo, da začne pogovori s sindikati o omenjenih in drugih točkah, zlasti še o nuj- nih vprašanjih univerze, o vprašanju izrednega dela tajnikov na osnovnih šolah in asistenk otoških vrtcev, kakor tudi o vprašanju plač neučnega osebja, da se čimprej sprejmejo morebitni postopki za njihov sprejem v stalež. DANES na športni strani Triestina razočarala Tržaški četrtoligaš ni izpolnil pričakovanj svojih navijačev, ki bodo morali na odločilno tekmo počakati do naslednje nedelje. Uspeh Italije v Davisovem pokalu Italijanska reprezentanca se je v Davisovem pokalu uvrstila v 3. kolo, v katerem se bo srečala z Romunijo. Memorial Krasna V tem nogometnem tekmovanju Je Breg v nedeljo doživel poraz, Vesna in Primorje pa sta izenačila. Odbojka na Kontovelu Na novem kontovelskem odbojkarskem igrišču so Brežanke osvojile derbi proti domačinkam. Igrišče bodo uradno odprli v nedeljo. Atletika v Vidmu Na deželnem atletskem prvenstvu v Vidmu so se izkazali predvsem skakalci, borovec Cesar pa je dosegel osebni rekord v metu diska. 23. maja 1972 BO TOKRAT ZARES? 29. junija prve volitve Kmečke bolniške blagajne V petek, 19. t. m. je «potujoči* novi komisar tržaške Kmečke bolniške blagajne nenadoma telegrafsko sklical sejo posvetovalne komisije komisarske uprave te ustanove. Polnoštevilno prisotnim članom komisije je zelo jedrnato sporočil, da bodo 29. junija prve volitve, ki bi morale naposled napraviti konec skoraj 18-letni diskriminaciji v škodo kmetov tržaške pokrajine, zaradi katere so bili od leta 1954 do 1959 sploh brez zdravstvene zaščite, od leta 1959 dalje pa jim ni bilo dovoljeno, da si sami izvolijo upravo te važne ustanove. Na točna vprašanja predstavnika Kmečke zveze, ki se je edini oglasil k besedi, zakaj so bile volitve, ki so bile ravno na prejšnji seji posvetovalne komisije najavljene za nedeljo, 5. marca odložene, in kdo je sprejel tako odločitev, se je komisar izgovarjal, da mu ni znano. Prav tako ni hotel obrazložiti volilnega postopka in se je skliceval na notranja navodila osrednje federacije kmečkih bolniških blagajn, ki se sicer tičejo rednih volitev, ki se v vsej državi vršijo vsaka tri leta, ne pa prvih volitev, kot je naš primer. Ker naši kmetje ne morejo poznati teh notranjih navodil in jim na žalost ni bilo dovoljeno, da bi si pridobili s tem v zvezi nobenih z-kušenj, ker so jim vsilili za vsa ta leta komisarsko upravo, je seveda tak odgovor popolnoma nezadovoljiv. Zato je tajništvo Kmečke zveze včeraj ponovno odločno zahtevalo točne pismene odgovore na točna vprašanja, ki jih je njena delegacija uradno postavila komisarju že decembra lani in jih pismeno ponovila januarja. Upoštevajoč slabe izkušnje naših kmetov, ki so bili žrtev diskriminacije toliko let in ponavljajoče se pritožbe glede postopka o volitvah v drugih krajih države, še posebej pa o ponovnem žaljivem nastopu do njih, ki ga je pomenila nova odložitev volitev, že napovedanih za 5. marca, je ta zahteva bolj kot upravičena. Te prve volitve pomenijo zmago tržaških kmetov, ki je sad njihove vztrajne borbe proti vsem, ki so jih hoteli držati v poniževalnem, podrejenem položaju in bi jih radi še danes. Ne sme zato biti nobene nejasnosti glede postopka, ne sme biti nobene možnosti nesporazumov. Bo torej ves volilni postopek tudi v slovenščini, jeziku ogromne večine kmetov v naši pokrajini? To je eno izmed vprašanj, na katera Kmečka zveza še zmeraj čaka od-. govora, kot vsi domači kmetje, ki hočejo iti na volitve zavestno, da si enotno izvolijo svojo upravo kmečke bolniške blagajne, ne da bi zavajali tuji interesi, ki bi jih radi razdvajali. L. V. Sindikat slovenske šole preklicuje napovedano stavko Odbor Sindikata slovenske šole preklicuje že napovedano stavko za sredo, 24. in četrtek, 25. maja. Zato odpade tudi najavljeni članski sestanek v sredo, 24. maja ob 10. uri. V četrtek, 25. maja se bo sestal ob 17. uri odbor in razpravljal o odložitvi napovedane stavke in članskega sestanka na poznejši datum. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Proslava obletnice osvoboditve Položili so venec ob občinski spomenik padlim padlih in da se ne pozabi na velik delež in žrtvovanje vsega prebivalstva zgoniške občine v hudem boju proti fašizmu in nacizmu, za svobodo in naše narodne pravice. Preteklo je že 27 let od osvoboditve, žal pa moramo še vedno ugotavljati, je dejal župan, da Slovenci, ki živimo v Italiji, še vedno ne uživamo vseh pravic, ki nam pri-tičejo in ki smo si jih krvavo priborili. Zato tudi zgoniška uprava, kot druge slovenske občinske uprave, ustanove in organizacije, prispeva svoj delež v skupnem boju za naše pravice. • V petek, 26. maja bo ob 20. uri v krožku za družbene politične študije «Che Guevara* v Ul. Madonni-na 19, govoril urednik »Unita* Mario Passi o «Fašistični zaroti proti demokraciji 1969-1972*. iiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinraiiuiunnmiiiiiiiiiiimiiJiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiniHtiiimiiuiiiiiiiiHiiiiii PO POGREBU KOMISARJA JAVNE VARNOSTI DR. CALABRESIJA Milanski prefekt Mazza nenadoma prišel v Trst V Miljah so aretirali dva mladinca, ki sta delila letake o ubitem komisarju: prijavljena zaradi žalitve oboroženih sil V nedeljo dopoldne je bila v Zgoniku izredna seja občinskega sveta z edino točko dnevnega reda: proslava obletnice osvoboditve. Po seji je župan Josip Guštin skupno z odborniki in ostalimi člani občinskega sveta položil venec občine ob občinski spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni. Izredna seja bi morala biti prvo nedeljo v maju, kakor prejšnja leta, kot je že leta 1965 sklenil občinski svet, toda letos so predložili datum, ker so bile v nedeljo, 7. maja, parlamentarne volitve. O pomenu seje in proslave osvoboditve je na seji spregovoril župan, ki je predvsem omenil zadevni sklep občinskega sveta iz leta 1965 in poudaril dolžnost občinske uprave, kot vseh občanov, da se čuvajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, da se časti spomin V PRIREDITVI PD TABOR Z OPČIN PRISRČEN NASTOP BALETNIH GOJENK V nabito polni dvorani Prosvetnega doma so otroci predvajali 10 točk, ki so požele lep uspeh Predvčerajšnjim je nepričakovano prispel v Trst milanski prefekt dr. Libero Mazza. Vest o tem je oddal tudi tržaški radio, čeprav je njegov obisk zavit v skrivnosten molk pristojnih oblasti, širijo se glasovi, da bivši tržaški prefekt ni prišel v naše mesto zgolj zato, da bi se srečal z znanci, temveč predvsem v rvezi z umorom komisarja javne varnosti dr Calabresija v Milanu. Mazza je kot prefekt funkcionar, ki mora po dolžnosti koordinirati de javnost policije v skrbi za javni reu. kakor tudi preiskave po zagonetnem umoru komisarja Calabresija. Zato je dejstvo, da je zapustil Milan dan po pogrebu komisarja tembolj padlo v oči opazovalcev. Govori se, da se je Mazza srečat z nekdanjim milanskim kvestorjem Guido, ki stanuje v Trstu. Spet drugf menijo, da je vzpostavil stik z ljudmi, za katere menijo, da so vpleteni v razne dogodke, ki so pretresli Italijo od leta 1969 dalje. Guida je bil kvestor in neposredni nadrejeni dr. Calabresija, ko je a-narhist Pinelli skrivnostno padel z okna četrtega nadstropja milanske kvesture. Guida je tudi prvi spregovoril novinarjem in zatrjeval, da je anarhist sam skočil skozi okno in s tem priznal svojo krivdo. Znano je že, da je bil Pinelli povsem (»Ubli te borno* in pod.) ter najdbo skladišča orožja in bomb v Nabrežini. Kje so krivci? S tem v zvezi je organizacija «Lotta continua* izdala tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da so mladinca prijavili sodišču za- kar — ne predvideva obvezne aretacije. LC zato meni, da se ta primer vključuje v «okvir splošne protidelavske histerije, ki bi ga radi določeni krogi izzvali po smrti komisarja Calabresija*. LC meni, da letak sploh ni žaljiv, kot «lahko presodijo vsi, so ga brali*. Danes spet seja deželnega sveta «ULTIMAT» AKADEMSKIM OBLASTEM Tržaška KD za krepitev tržaškega vseučilišča Danes zjutraj sodna obravnava proti predsedniku študentske skupščine Aldu Colleoniju Na tržaškem sodišču bo danes živo. Pred sodnikom se bo namreč moral zagovarjati predsednik študentske skupščine Aldo Colleoni, ki ga je rektor Origone prijavil sodišču zaradi študentske zasedbe biblioteke in rektorata, lanske pomladi. S tem v zvezi so izrekle svojo solidarnost s študentskim voditeljem u-niverzitetna sekcija KPI »Curiel*. kateri pripada, nadalje socialistična mladinska organizacija ter šolska komisija mladinskega gibanja Krščanske ................... Fašistični vandali odstranili dvojezične napise pri Štivanu V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznanci — fašistični nasilneži in nacionalistični nestrpneži — spet stopili v akcijo na Krasu, in sicer v devinsko - nabrežinski občini, ki jo imajo v zadnjih časih še posebno na piki. Ob vhodu v gtivan z nabrežinske strani so sneli dvojezično napisano tablo, prav tako pa so hoteli s silo odstraniti napisno tablo ob vhodu v Štivan z goriške strani, kar pa jim ni popolnoma uspelo in so tako tablo samo poškodovali. Napisni tabli, kot smo pred časom že poročali, je postavila devinsko - nabrežinska občinska uprava pred dvema mesecema. Prvo tablo so občinski delavci spet postavili na svoje mesto že včeraj, drugo pa bodo te dni popravili in jo spet postavili, kamor spada. Fašističnim zlikovcem to m zadostovalo. Morali so pač nekje pustiti svoj podpis. Tako so na prometnem znaku ob vhodu v Nabrežino s sesljanske strani narisali nacistični kljukasti križ. V noči med soboto in nedeljo pa so pokazali svojo politično nestrpnost in sovraštvo, vrgli so namreč kamenje proti sedežu sekcije socialistične stranke v Nabrežini in razbili šipe okna. Organi javne varnosti so uvedli preiskavo. Ne moremo vedeti če bodo odkrili krivce in jih primerno kaznovali. Poročali smo že, da so pred časom odkrili skrunilca spomenika padlim v Nabrežini, da so ga baje prijavili sodišču, toda o procesu ni še duha ne sluha. Prav tako ni več nobenega uradnega sporočila o morebitnem izidu preiskave v zvezi z najdbo skladi šča bomb in razstreliva pri Nabrežini. demokracije. V skupnem sporočilu ta tri gibanja, ki predstavljajo veliko večino vseh študentov, ugotavljajo, da gre za »kazenski pregon izrazito represivnega značaja*, saj zadene posameznika, ker je predsednik študentske skupščine, in v njem torej vse študente. Stališče KPI, mladine PSI in KD pa pomeni tudi »obsodbo klientelistič-nih in cehovskih metod sedanjega akademskega vodstva*. Omenjene tri organizacije se zato obvezujejo, da «se bodo še nadalje borile za resnično demokracijo vseučiliškega življenja. Ta se mora povezati s skupnostjo, ki ga okroža*. Medtem se nadaljujejo polemike v zvezi s sklepom »baronov* na univerzi, da zadostijo željam svojih videmskih kolegov z ustanovitvijo novih fakultet (na papirju), torej novih dobro plačanih mest ob odsotnosti resnega načrtovanja znanstvene raziskave. V polemiko se je vključila tržaška KD. Sporočilo je iz razumljivih vzrokov dokaj zapleteno. V bistvu tajništvo tržaške KD meni, da mora deželna uprava napovedati akademskim oblastem ultimat, naj do junija predložijo izdelan razvojni načrt deželne univerze, šele po tem dejanju dopušča tržaška KD ustanavljanje ločenih, a specifičnih fakultet tudi " Vidmu. KD meni, da je razpoložljivega denarja zelo malo, obenem pa ustanovitev pravcate univerze v Vidmu terja velikih denarnih sredstev. Nesmotrno bi bilo ustanavljati ločene univerze v trenutku, ko bi to šibilo strukturo znanstvene raziskave v deželi Furlaniji - Julijski krajini, oziroma ko tržaška univerza potrebuje strukturnih izboljšav in krepitev. KD meni torej, da je treba krepiti obstoječe strukture (Trst), dopušča pa možnost ustanavljanja nove univerze v Vidmu le v okviru organskega načrtovanja in na osnovi ka kovostne specifike, kar v skopih besedah pomeni, da tržaška KD vse kakor odklanja cepitev že obstoječih fakultet. nedolžen in da so njegovi sorodniki prijavili Guido sodišču zaradi obrekovanja, a je bila prijava arhivirana, Guida pa oproščen. Nekateri pa gredo v svojih domnevah še dlje. že isti dan, ko sta radio in televizija oddajala vest o umoru komisarja Calabresija, so v določenih obZžetah sil, tržaških krogih zaceli govoriti, da je , Calabresi bil nekaj dni pred smrtjo 1 v našem mestu. Kaj je delal v Trstu? Je mar raziskoval zapleteno tržaško okolje? In če je to res: v kateri smeri je iskal?' Jasno je, da bi v takem primeru bila prisotnost prefekta Mazze v Trstu povsem upravičena: če je Calabresi preživel zadnji ali predzadnji dan svojega življenja v Trstu, ga mora nekdo rekonstruirati, saj nikoli ne veš, če je to pomembno ali ne. Vse kaže, da je bil vsak korak ubitega komisarja pomemben. Dva dni sta medtem obsedela v zaporu dva mladinca, člana izven-parlamentame skupine «Lotta continua*, ker sta v Miljah delila letake z orisom protislovne osebnosti umorjenega komisarja Luigija Calabresija, čigar pogreb je bil v soboto v Milanu. Zajel ju je milj-ski komisar dr. Volpe, ker je sodil, da je vsebina letaka žaljiva za policijo. Fanta, ki imata manj kot 18 let, so po aretaciji odpeljali v koronej-ske zapore, vendar so ju — po neuradnih informacijah — izpustili včeraj zvečer. Gre za mladoletnika M. S. in V. K. Prvi je italijanske narodnosti in doma iz mesta, drugi pa Slovenec, doma iz Milj Ni še znano, če jima bodo sodili, čeprav sodimo, da je to formalno zelo težko, ker je krajev- __organizacija »Lotta continua* natisnila letak kot prilogo dnevniku iste organizacije. Prekršek bi torej morali pripisati odgovorni u-rednici istega dnevnika, ki živi v Rimu in ji prav te dni sodijo zaradi sorodnih člankov. Vsiljuje se zato občutek, da so hoteli mladince samo ustrahovati in da je po dveh nočeh v samici njuna «zadeva» zaključena Ne bomo se spuščali v oceno podobnih dejanj, kot je letak o Ca-labresiju, vendar bi tudi na ta primer gledali bolj objektivno, če bi se tržaška policija na enako radikalen način spravila nad tržaške fašiste, za katere ne moremo trditi, da so izdajali samo tiskovine z odkrito apologijo fašizma ali grožnjami, temveč mnogo hujšega. Naj omenimo le dva primera: ne preveč anonimne letake z odkritimi grožnjami proti sedaj premeščenemu javnemu tožilcu Borraccettiju V soboto in nedeljo je bil na Opčinah ob zaključku letošnjega baletnega tečaja, ki ga je priredilo PD Tabor, nastop več kot 50 mladih udeleženk, ki so ob nabito pok ni dvorani Prosvetnega doma pokazale ,kaj so se naučile. Tečaj vodi prizadevna učiteljica Anica Cah, ki se je celo leto trudila, da bi sicer talentirane deklice nekoliko privadila k disciplini, saj bi se tolikokrat raje igrale in skakale po dvorani, kot vežbale baletne elemente. Pred nastopom je imela uvodno besedo Lucija Hrovatinova, ki si je tudi med tečajem zelo prizadevala, da bi uspel. V svojem kratkem pozdravnem nagovoru je poudarila, da se je lanskega tečaja udeležilo 38 otrok, letošnjega pa več kot 50 in sicer z Opčin, iz Padrič, od Banov, iz Sesljana, Repna in iz Repentdbra. Na sporedu je bilo deset točk, napovedovala pa je mlada Tanja Čuk. V prvi točki so se predstavili najmlajši udeleženci tečaja s ple-m «Palčki nagajivčku, nakar so bile na sporedu rBaletne vaje*, «Mozartov minuet*, «Rajanje lutk*, «Mazurka*, ^Trnuljčica* po Čajkov-skern, «Hrestač» istega avtorja. Sle dil je nastop Zdenku Hrovatinove, ki je pravkar dopolnila 13 let in je s svojim «Labodom» požela prav lep uspeh. Zadnja točka programa je bil Adamov ples «Giselle». Ob zaključku sta Lucija Hrovatin in Rinaldo Vremec podelila priznanja, ki jih je narisal Atilij Kralj, izpisal pa R. Vremec, ki je tudi skrbel za glasbo in sceno. Igral bo občanski filharmonični orkester iz Differdangeja, izleta v Trst pa se bo udeležilo tudi večje število luksemburških turistov in časnikarjev, ki trenutno bivajo v hotelih v Lignanu in Gradežu. Gostje iz Luksemburga si bodo prej o-gledali Miramarski grad in pa naše mesto, zvečer pa bodo gostje letoviščarske ustanove, ki jim bo ponudila večerjo na Gradu sv. Justa. Včeraj popoldne, malo po 13. uri, se je 17-letni nemški državljan Hans Peter VVildermuth peljal s svojim motorjem iz Sv. Roka proti Čam-poram, ko je na križišču z Zindi-sem trčil v taunus novejše 'rža-ške registracije. Iz Sv. Jerneja .»roti Miljam ga je vozil 34-letni Do-menico Caruso iz Ul. Carsia 4. Ranjenega Wildermutha so z rešilnem RK odpeljali v bolnišnico, ’ jer so ga zaradi ran po obrazu sprejeli na I. kirurški oddelek. Po daljšem presledku se danes zjutraj spet sestane deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Na dnev nem redu je niz vprašanj svetovalcev, na katera bodo odgovorili odborniki. Med temi velja omeniti vprašanja, ki zadevajo zaprtje opekarne v ČemurjiT (decembra lani) dr. Štoke in vprašanja komunističnih svetovalcev (med temd Lovri ha) o Centrih za socialno zdravstvo in razvojnem načrtu deželnih bolnišnic. Zatem bodo svetovalci začeli razpravo o dveh zakonskih osnutkih. Prvega je izdelal demokristjan Mizzau in predvideva podporo rejcem sviloprejk v deželi, drugi pa predvideva finansiranje zakona o bolnišniških gradnjah. Poročal bo demokristjan Fratini. Finančna straža zaplenila 824 gramov surovega opija Agentom finančne straže se je po nedavnem odkritju nad 120 Kg hašiša zopet posrečila uspešna akcija. To pot so stopili na prste 31-letnemu jugoslovanskemu državljanu Saliju Radamanovu iz Pirota, v Makedoniji, ki je imel pr; sebi 824 gramov opija v surovem stanju. Finančniki so že nekaj časa skrtmo opazovali nekatere Jugoslovane, ki prihajajo v naše mesto. Posebno pozornost je zbudil Radamanov, kateremu so nekaj dni sledili, nato pa ga v nekem mestnem baru ustavili. Med pregledom večjega kovčka so našli v njem, poleg naj različnejših predmetov, nekaj vrečk, v njih pa mamilo. Salija Radamanova so aretirali in ga priprli v koronejske zapore. Pred sodnimi oblastmi se bo moral zagovarjati zaradi tihotapstva in posesti mamil. ................................... Violinist Milstein v gledališču Verdi Violinist Nathan Milstein sodi najožji krog svetovno priznanih umetnikov tega glasbila. Svoj snoč-nji nastop v tržaškem gledališču Verdiju v okviru spomladanske sezone je v bistvu posvetil velikemu Bachu. V pričo njegove glasbe so namreč trije Paganinijevi Capricci (v C in Be-duru ter a-molu) iz začetka drugega dela izzveneli doka; plitvo, kvečjemu kot prijeten inter-mezzo, razvedrilo. Bach, torej: najprej sonata št. 1 v g-molu s čudovito jugo v drugem stavku, nakar znamenita partita št. 2 v d-mo-lu, venec plesnih stavkov, ki ga krona mogočna Ciaccona, nazadnje pa še sonata v C-duru. Vrhunska tehnika dovoljuje Mil-steinu preprosto, neopazno premor govanje tehničnih ovir, ki jih gre v glavnem pripisati polifonsko zasnovanemu komponiranju, Id ga s temi skladbami Bach pogumno uvaja v violinsko literaturo. Milsteinu se glasovi glasijo reliefsko izklesani, nikjer dvomljivega zgoščevanja. Sploh pa ne prizanaša virtuozizmu. Tak pristop fc Bachovi glasbi močno krepi njegovo duhovnost, ki je ne gre iskati n barvi zvoka, temveč v zvoku samem in v razmerjih med intervali, v igri glasov, v pogumnem moduliranju, ki še delno diši po prvobitni surovosti. Iz takih niti se plete Bachov glasbeni pogovor v sproščeni in ponosni ponižnosti, ki se navdihuje ob mirni svečanosti evangeljskega sporočila. Ravel Kodrič Ponesrečen poskus roparske tatvine Ko sta se v soboto zvečer, okrog 21. ure, zakonca DelTAgnolo iz Ul. Cereria 8 peljala s simco 1000 tržaške registracije po Largo Asca-nio proti nabrežju, sta na vogalu Ul. S. Michele zagledala dva dolgolasca, ki sta se z vespo naglo pripeljala po omenjeni ulici in bliskovito hotela strgati priletni ženski torbico. Namera se jima ni posrečila, kajti ženska je močno držala torbico pri sebi. Razočarana, ker jima roparska tatvina ni uspela, sta pričela drveti proti Trgu Venezian. Zakonca Dell’Agnolo, ki sta videla ves prizor, sta se z avtomobilom takoj podala za njima. Zasledovanje je trajalo nekaj minut, dokler sta se tatiča ustavila pri pokritem bazenu in peš ležala dalje. Luciamo DelTAgnolo je takoj stekel do najbližnjega telefona in poklical policiste, njegova žena Val-dea pa je pazila, da ne izgubi fanta izpred oči. Policijska avtomobilska izvidnica se je kmalu pripeljala do pokritega bazena in že čez nekaj minut so policisti izsledili tatiča: 20-letnega Roberta Fontanota iz Ul. Sancini 32/1 in 19-letnega Daniela Lanzolla iz Istrske ulice št. 91. Oba sta priznala le tatvino vespe, medtem kp sta se, kar zadeva poskus roparskega napada na žen sko, opravičevala, da sta naglo vozila in prav zaradi tega samo obregnila žensko. Zaradi zloma desne stegnenice in ran po levi roki se bo 70-letni Giuseppe Marciol iz Ul. Flavia 20 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno 40 dni. Priletni moški se je včeraj Dopoldne, nekaj čez 16. uro, peljal vespo iz Žavelj prati Trstu, ko je na približno pol poti nenadoma izgubi nadzorstvo nad vozilom in zavozil na desno. Pri tem je • del z vespe, ta pa je treščila v nasproti prihajajočo giulio karabinjerjev, ki jo je vozi 25-letni France-sco Ferra iz Ul. Tominz 5. Prosveta Danes ob 18. uri koncert luksemburškega orkestra V nedeljo je prispel v Latisano prvi od štirih posebnih vlakov, ki bodo letos pripeljali turiste iz Luksemburga. Na sporedu so tudi čarterski poleti do Romk, Z vlakom, ki je dopotoval v nedeljo so prišle tudi tri godbe, večje število furlanskih izseljencev in časnikarji radia Luksemburg. Godbe bodo imele v naši deželi več koncertov, od katerih bo eden tudi v Trstu, in sicer že danes, torek, 23. maja ob 18. uri na Trgu TTnitA Šentjakobsko kulturno društvo -ijud no vabi na koncert pevskega zbora »Jacobus Gallus*, ki bo danes, 23. maja 1972, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Vstop prost. Razstave V palači Costanzi retrospektivna razstava del tržaškega slikarja Piera Marussiga. V galeriji Cartesius in v občinski galeriji razstavlja svoja dela Mario Tudor. Razstava v galeriji Cartesius bo trajala do 2. junija, v občinski galeriji pa do 31. maja. V galeriji Torbandena izredno zanimiva razstava Guttusovih del. V galeriji Tribbio razstavlja Pino Ferfoglia. V Kraški hiši je razstava Atilija Kralja. V galeriji La Lantcma bo do konca meseca odprta razstava Meška Kiara. V galeriji Russo razstavlja do 31. t. m. Jandolo. V galeriji Endas razstavlja Romeo Stocchi Thomeis. Razstava violinistke in slikarke Milice Marovič je v galeriji Barisi. Izleti POD PRIJETNIM NEDELJSKIM SONCEM V MAČKOVUAH Ob petju in zvokih godbe uspel tradicionalni praznik česenj» Češenj je bilo premalo - Po obsežnem kulturnem programu prosta zabava V nedeljo popoldne se je na gričku na desni preden pridemo v Mačkovlje zbralo veliko ljudi na že tradicionalni »praznik češenj*. Ker je tokrat bila že deseta zaporedna prireditev, jo je organizacijski odbor temeljito pripravil in povabil k sodelovanju vrsto pevskih zborov in ansamblov, tako da je bil program zares obsežen. Organizatorjem je bilo tokrat tudi vreme naklonjeno, kajti v zadnjem času ga skoraj ni bilo dneva, da bi ne bilo deževalo, v nedeljo pa smo imeli dopoldne izrazito sončno vreme, popoldne pa je bilo tudi zelo prijetno in toplo tudi v senci drevja, kjer je bila prireditev. Program je bi, kot smo rekli, obsežen. Že pred začetkom programa je nastopila breška godba na pihala pod vodstvom kapelnika Stran ja. Breška godba je večkrat zaigrala tudi pozneje med raznimi odmori in tudi ob koncu kulturnega sporeda. Nastopil je v začetku domači pevski zlior, ki je pod vod stvom Dušana Jakomina zapel ne- kaj pesmi. Komaj so utihnili pevci, je stopil pred mikrofon dr. Janežič, ki je pred leti služboval v Mačkovljah, tu organiziral tudi prvi praznik češenj in je prišel sedaj iz Maribora pozdravit domačine, znance in prijatelje ob letošnjem jubilejnem prazniku češenj. Nato so stopili na oder «Fantje izpod Slavnika*, ki so pod vodstvom Edija Raceta zapeli nekaj pesmi. Še preden so zapeli gostje z onstran meje, sta domačin dr. Alojz Tul ter dolinski šolski ravnatelj dr. Aldo Štefančič pozdravla navzoče Nato je napovedovalec sporeda najavil nastop učencev domače glasbene šole, ki so zaigrali na harmonike nekaj skladbic. Vodila jih je pri tem prof. Romana Zajec. Sledi je nato nastop borštanskega mešanega pevskega zbora p. d. »Slovenec*, ki je zapel nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. S tem se je zaključi prvi del kulturnega sporeda. V drugem de- lu je najprej nastopil otroški zbor iz Mačkovelj, ki je pod vodstvom prof. Ljube Smotlakove zapel nekaj otroških pesmi. Za otroki je nastopi dekliški zbor iz Skednja pod vodstvom Dušana Jakomina, nakar se je prvič predstavil pred javnostjo rrtadinski ansambel domače glasbene šole, s katerim je nastopilo tudi nekaj pevcev. Program je zaključil nastop »Fantov izpod Grmade*, ki so pod vodstvom Iva Kralja zapeli več slovenskih umetnih pesmi. Po kulturnem programu, ki se je razpotegni že v mrak, so si ljudje privoščili kak kozarec dobrega domačega črnega in belega vina, s katerim so zalili ali dober domač pršut, klobase in pečene piščance ali tudi čevapčiče, češnje, ki jih je blo zelo malo, pa so pošle zelo zgodaj, menda že prvo uro po začetku prireditve. Po kulturnem programu je sledila prosta zabava s plesom. Igral je tržaški ansambel »The Lords*, ki je vabi na plesišče vse do polnoči. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME S N G IZ LJUBLJANE BERNARD SHAW PYGMALION (Pravljica v petih dejanjih) Prevod: JANKO MODER Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: BOJAN ADAMIČ Režija: STEVO ŽIGON V petek, 26. maja ob 21. url (Abonma red A — premierski in red E — mladinski v četrtek) V soboto, 27. maja ob 20.30 (Abonma red B — L sobota po premieri in red D — mladinski v sredo) V nedeljo, 28. maja ob 16. uri (Abonma red C — I. nedelja po premieri in red F — okoliški) Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Danes, 23. maja ob 15.30 SAŠA ŠKUFCA TRNULJČICA (pravljica v treh dejanjih) Slovensko planinsko drnštvo v Trstu priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočeval v Roblekovem domu, ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imel prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah in sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje do 24. t m. pri Norči ZavadlaJ v Ul. Geppa 9. PD Lipa in ŠD Zarja iz Bazovice priredita dne 28. maja izlet na otok Krk; ob povratku bo prijateljsko sre Čanje na Reki v domu PD Bazovica. Vpisovanje je v tobakami, pri Caču, Stankotu Vodopivcu in v pekarni Marc. Vpisovanje se zaključi danes, 23. t. m. KASTA organizira 28. t. m. celodnevni izlet z avtobusom na Matajur. Vpisovanje v Tržaški knjigami vsak dan od 17. do 19. ure. Cena i500 Ur. Vpisovanje do četrtka 25. t. m. Kolesarski klub Adria priredi v nedeljo 28. maja L 1. izlet v Padovo ob priliki kolesarske dirke. Vpisovanje v gostilni Pri Županovih in pri Zvonku Lorenziju. Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija izlet na Koroško s koncertom društvenega pevskega zbora in s tamburaši. Nastop bo v vasi Bilčavs. Prenočevanje v Celovcu. Ogled knežjega kamna na Gosposvetskem polju in Vrbskega jezera. Zadostuje osebna izkaznica. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni. Mali oglasi Bar v Roof - Palače, 48016 Cervia — Milano Marittima (RA) Italia, 18. nadstropje v nebotičniku, išče dve mladi dekleti za natakarico in ba ristko. Ponudbe, po možnosti z majhno fotografijo, poslati v direkcijo Roof-bara. Dobra plača, stanovanje in hrana. KULTURNI DOM Danes, 23. t. m. ob 15-30 Saša Škufca «Tmuljčica». V petek, 26. t. m. ob 21. uri Bernard Shaw «Pygmalion» — gostovanj« Drame SNG iz Ljubljane. Abonma re A in E. Ponovitve: v soboto, 27. L m- ob 2C.30 za abonma red B in red ’ v nedeljo, 28. L m. ob 16. un abonma red C in red F. Prodaja vstopnic vsak delavnik 12. do 14. ure ter eno uro Pr®?.P četkom predstav pri blagajni Kul~n nega doma. Rezervacija na tele* sko štev. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI Ponovitve Brehtove Korajža* z rezerviranimi parterju ob 21. uri. AVDITORIJ Danes ob 21. uri bo v Avditoriju (J-j-T. Bandena) v izvedbi Teatra 5» I na sporedu Angela Beolca-RuzzanieP »Parlamenta de Ruzante che i®*.^ gnu de campo* in Machiavelli« »La Mandragola*. «Parlament» r* ^ Francesco Macedonio, priredbo® žijo »Mandragole* pa je oskrbel rio Bordon. Abonenti na Teatro Stabile *®/J predstave »Teatro oggi* imajo 50 popusta. Vstopnice so na ra®%) v pasaži Protti (tel. 36-372, ^°^ pred predstavo pa v gajni. Koncerti koncer*0' V okviru pomladanskih bosta v petek ob 21. uri i® V Slovenskem klubu — Danes, v torek, 23. maja ob 20.30 Ing. Milan Ciglar iz Ljubljane bo govoril o »Jugoslovanskih Albancih ob Skadrskem jezeru » ob spremljavi nekaj stotin barvnih diapozitivov, ki nam bodo pokazali naravno lepoto še nepokvarjene Rumije ter življenje in delo tega ljudstva — Vljudno vabljeni! Pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze bo jutri, 24. t. m. v dvorani Dijaškega doma v Trstu, Campo S. Luigi št. 11 (prva avtobusna postaja nad polikliniko INAM mestne proge 25 in 26) gostovalo LUTKOVNO GLEDALIŠČE «JOŽE PENGOV* iz Ljubljane z igro poljskega lutkovnega mojstra Jana Wilkowskega TRD0GLAVČEK Prva predstava ob 15.30 za okoliške otroke. Druga predstava ob 17.30 za mestne otroke. __A__, Jutri zjutraj ob 10. uri bo ista predstava tudi v dvorani PD »Igo Gruden* v Nabrežini Vabljeni! boto ob 18. uri dva koncerta, I pa bo vodi Piero Belugi, j, orkestra italijanske radioteleviM® ^ Turina. Na prvem koncertu, ^ bo izvajal orkester gledališča ^ iz Trsta, bosta kot solista ®®8 violinist Franco Gulli in b®11 k0I1. Claudio Desderi. Na sobotnem ^ certu pa bosta, poleg baritonistai _ derija, nastopla duo Franco ^ Enrica Cavallo. Pri blagajni f -jct šča Verdi so na razpolago vstop za oba koncerta. Kino Nazionale 16.30 «Maria Stuarda. 8 ^ di Scozia*. Barvni film-Redgrave, Glenda Jackson. McGoohan. „ara »■ | Fenice 16.00 »Sfida senza P^ Barvni film. Paul Newman i® i Fonda. , d« Eden 16.00 «Domenica, mal®° jack-menica*. Barvni film. Glen® ^ son, Peter Finch. Prepovedan dini pod 18. letom. |Grattacielo 16.30 »Unappre22®10 fessionista di sicuro avvenir®*- ^ v barvah. L. Capolicchio, Vj,po dola in Femi Benussi. mladini pod 18. letom. | Excelsior 16.00 «XY & , Cah flm. Elisabeth Taylor, Mie®8 ne, Susannah York. Pr®P° pr* mladini pod 14. letom. I Ritz 16.30 «Decameron n- garv«> altre novele del Boccaccio)- , ji film. Prepovedano mladim ™ ■ letom. . d# Alabarda 16.30 »Senza fami^^ tenenti. cercano affetto*- ^iu** film v barvah. Vittorio in P. Villaggio. $ I Aurora 16.30 »Roma*. Barvni f ' žiserja F. Fellinija. P®eP° mladini pod 14. letom. gad' Inipero 16.30 »La controfiguf®*' ni film. Mariu Tolo in J®8® jet# , Prepovedano mladini pod 1 ■ gad' | Cristallo 16.30 »Ettore lo fu*t»- p ni film. Giancarlo Giannin' PD »FRANCE PREŠEREN* — Boljuncc priredi danes, 23. maja, ob 20.30 v srenjski hiši Cankarjevo proslavo Sodelujejo člani Slovenskega gle dališča In Glasbene matice - Vljudno vabljeni! sanna Schiaffino. | Capitol 16.00 »Ladultera*. flm. E. Gould in Bibi m1 ,eBd Prepovedano mladini pod 1 'gin«! | Moderno 16.30 »Scacco ali® pol1 Rosanna Schiaffino, Ha5'®e pil* toff. Barvni film. Prepoved dini pod 18. letom. . g n’’ | Vittorio Venelo 16.30 »Fuon loppo*. Claudia Cardinal®- I fUm- .Jn*. * Ideale 16.30 »Sestori ti ucCl ^ mund Purdom, Frank . Barvni film. gani* Astra 16.30 »Kiss Kiss BanS ^ * | Abbazia 16.00 »Salvare la faC^# no Castelnuovo, Paola Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. ^ Kino »Opčine* 19.00 »H in , privata*. Igrata Dean Mart® š j* CarrA. Prepovedano mladim letom. Včeraj-danes Danes, TOREK, 23. maja ŽELJKO Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.38 — Dolžina dneva 15.13 — Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 1.47 •Jutri, SREDA, 24. maja CVETKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 13, ob 19. uri 19,2 stopinje, zračni tlak 1920,6, stanoviten, veter 4 km na uro, zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. in 22. maja se je v Trstu rodlo 15 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 84-letni Giorgio Sluga, 73- letna Paolina Zwim, 73-letni Luigi Sartoretto, 84-letni Ernesta Stavagna, 88-letna Emilia Comar vd. Montana-ri, 60-letni Pietro Scher, 58-Ietna Rosa Rade vd. SbisA, 86-letna Bianca Leone in Vannocci, 84-letna Leobina DaUavo, 93-letna Anna Barbiani vd. Coloni, 74- letni SUvio Pachor, 72-letni Dome-nico Giureo, 80-letna Corinna Papo, 60-letni Šivano Godina. 72-letna Paola Stegel vd. Zarri, 68-letni Giuliano Tau-cer, 88-letni Giovanni Crisman, 73-letna Maddalena Angeloni vd. De Nardo, 85-letna Francesca Fait vd. Naef In 72-letni Rinaldo Pecorari. KINO «IRIS» Danes ob 19.30: »CARTA CHE VINCE. CARTA CHE PEBP«» C TechnicoJor. Igrata Georg Scott in Sue Lyon. Prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12. Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, UL Roma 16, Davanzo, Ul. Bernini 4, Al Castoro, UL Ca-vana 11, Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan). Družba prijateljev iz od Hrvatov (Boršt) je na večeru s prijateljem lom zbrala 37.200 lir za padlim v Prebenegu. V spomin Mitje Skrinj®!^ jif družina Franca Batista ®._ Šentjakobsko kulturno drus DEŽELNI SVET IN 00^}i4 FURLANIJE - JULIJSKE jr izrekata svoje najgloblje jul želnemu odborniku za šolat''0 jr turne dejavnosti Brunu Gi®9ta gubi očeta Ermenegilda Giu^( ki je umrl v nedeljo, 21« ^ Pordenonu. A GORIŠKI DNEVNIK delo trgovinske zbornice ODKRILI SO SPOMENIK 22 ŽRTVAM NACIZMA PRI PETERNELU 31. maja prvi polet Ogromen delež briškega prebivalstva na progi Ronke-Beograd Turistični listek 32.200, povratni v I. razredu 45.600 lir - Kako je z drugimi pobudami Pri trgovinski zbornica se je pod Predsedstvom Vladimira Rive sesta-a ^cija za kopne in letalske pre-pokrajinske gospodarske kon-Na sestanku so razpravljali o številnih problemih letalskega in že-jOiškega prometa, posebej pa še 0 letalski zvezi Milan — Trst — Beo-ki bo stekla 31. maja letos v družbe Alitalia. jroga, na kateri bodo vozila le-caravelle, bo predstavljala prvi ^Posreden stik letališča v Ronkah t italijansko družbo in bo delovala ® sredah in petkih. Odlet iz Mila-J? k° ob 13.15, prihod v Trst ob odhod iz Trsta ob 14.35 in j*™°d v Beograd ob 14.55 (po sonč-® t na povratku odlet iz Beo-Patla ob 15.35 (po sončni uri), pri-7? v Trstu ob 17.55 (po poletni uri), r~lcxI iz Trsta ob 18.25 in povra-v Milan ob 19.15. «a progi bodo veljale naslednje T116. ki pa jih mora še odobriti 1. razred v eno smer 44.800 J1 ekonomični razred v eno smer .i00 lir, I, razred v obe smeri J~®taiška» tarifa, veljavna naj-Tr *a en mesec in najmanj za tri Tj' 45.600 lir. V tem znesku je (rečena tako mednarodna pristoj-0,113 kakor tudi izdatki za kolke. Jj Prihodnim junijem bo letali-v Ronkah imelo tako dve med-zvezi ,in sicer Alitalie z pogradom ter s hrvaško družbo (ki od 1. aprila dalje '‘drzuje dve tedenski zvezi ob sre-^ in sobotah) pa z Zagrebom. .Sekcija je z zadovoljstvom sprejeta tudi predlog za sodelovanje, ki ga ,. uul Konzorcij za razvoj letal-zvez treh Benečij, katerega Jre®®dnik inž. Usigli bi se moral j. ftihodnjih dneh sestati s pred-jjjUiki deželnega letališča in z let preučiti program okrepitve zvez v *re'1 tBenečajah. lekcija je nat0 razpravljala o Jui novih pobudah, in sicer o v uktni železniški zvezi Muenchen bj, jproini — Ancona in o avtomo-cesti «Alemagna» (Benetke ^ “nenehen), ki utegneta imeti ne-negativne posledice, za našo j?®1*) kolikor bi jo v ekonomskem gT‘Slu postavili ob stran. Čeprav cii| 23 Pobudi delno še v poten-stanju, saj se prva šele na-tlaCUje» druga pa je uresničena le Vi^vem odseku med Mestrami in Jtorio Venetom, narekujeta spričo in podpore, ki ju name-|ij.a dati nemška stran, jasno sta-Jjjp Političnih in gospodarskih - de-Va3” ^anov ne v smislu nasproto-|jjVa **ma pobudorria,' temveč' žp j^kretno vključitev vanje tudi naše (pjele z vsemi njenimi ujiravičeni-T^Podarskimi zahtevami. nik zbornice dr. Caidassi sta v tej zvezi poudarila nujnost posega pri družbi «Autostrade S.p.A.*, kateri je poverjena uresničitev avtomobilske ceste Videm — Trbiž. Družbo je treba opozoriti na nespoštovanje sprejetih rokov in sicer roka 31. decembra 1971 za načrtovanje te prometne žile in bližnji rok 30. junije za razpis ustreznih del. Končno je sekcija obnovila svoj poziv trgovinski zbornici, naj bi bilo vprašanje avtoporta pri Fernetičih, ki je izrednega pomena za bodočnost tržaškega gospodarstva in njekove-ga pristanišča, postavljeno z vso odločnostjo na pristojnih mestih, zlasti pa pri konzorciju, ki se je ustanovil pri pokrajinski upravi za dokončno določitev potrebnih ukrepov urbanističnega značaja in za čimprejšnji začetek del . V sredo, 24. maja. bo ob 18. uri v gostilni «A1 cavallino bianco» v Škednju (zadnja postaja št. 29) so- lidarnostna manifestacija za Vietnam. Govorila bosta Boris Iskra in V. Vidali. Na sporedu je tudi razstava slik o Vietnamu. Prireja škedenj-ska sekcija KPI. Deželno odposlanstvo na obisk v Švico Deželno združenje trgovinskih zbornic organizira obisk skupine deželnih podjetnikov v Švici. V skupini, ki bo v kratkem odpotovala v to državo, bodo zlasti številni operaterji s področja mehanske in tekstilne industrije. Med svojim bivanjem v Švici se bodo predstavniki naše dežele sestali z načelnikom I-talijanskega urada za zunanjo trgovino (ICE) v Zuerichu. Na sporedu so tudi sestanek s predstavniki švicarskega združenja mehanskih industrij, tiskovna konferenca in o-gled nekaterih industrijskih obratov. immmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHMiiiiMiimitiHJtiuiiHiiiiiiii AVSTRIJSKA TRGOVSKA MORNARICA POVEČUJE SVOJE LADJEVJE Ladja «Wien» je včeraj odplula s tovorom papirja Nekaj zaporednih voženj na progi Trst-Alžir v boju za osvoboditev in napredek Govora nekdanjega komandanta IX. korpusa Ambrožiča in predstavnika ANPI Marinija Velika udeležba Slovencev in Italijanov z naše strani - Pozdravno pismo Titu ob 80-letnici Avstrija je ena redkih evropskih držav, ki nima pomorskih obal, a vendar skuša zgraditi tudi svojo trgovsko mornarico. To sicer ni edini primer, saj je znano, da ima Švica svoje ladjevje in ravno tako Češkoslovaška. Matična pristanišča švicarskih ladij so Genova, Marseille ter nemška pristanišča, medtem ko je za češkoslovaške ladje matično pristanišče Burgas v Romuniji. Že pred leti se je govorilo o avstrijski trgovski mornarici. Izdelali so načrte za nakup manjših ladij, ki bi prevažale južno sadje in sočivje iz Izraela in drugih sredozemskih držav. Načrt je žal propadel, morda bolj zaradi pomanjkanja pobude posameznikov kot iz objektivnih razlogov. Za te ladje bi moralo biti matično pristanišče Koper. Pred dobrima dvema letoma so na Dunaju ustanovili družbo «Donau Levante Reederei*. Ta družba je izbrala kot matično pristanišče Trst. Sicer pa ne smemo misliti, da ima Avstrija. samo te ladje. Plovba po Donavi je zelo živahna in v Avstriji je mnogo družb, ki skr- jj^euuarsKimi zanievanu. ..»»-— n^dsednik Avtonomne pristani- bijo za rečni prevoz blaga iz Čme-6 članove dr. Franzil in predsed- I ga morja pa tja do Dunaja. V do- muuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiu VESTI Z ONSTRAN MEJE S Potezna, Krna in z Nanosa čestitke predsedniku Titu v K °per je prispel prvi turistični vlak s 550 zahodnonemškimi turisti stva °kviru proslav 80-letnice roj-$0 .Predsednika republike Tita so vj|jk na Primorskem začele šte-m,* Prireditve. Včeraj so pla-0j|jy ’ taborniške, mladinske in organizacije organizirale kar Dj jezičnih izletov ter s krajši-\vPnreditoami na Poreznu, Kmu, (as,..sU. Slavniku in Snežniku polt^, listni dan veluega revo in borca za mir. tia '7s’-i prisrčna slovesnost je bila sU^-Ootniku, xjer so nkrati pro-»t| 25-letnico priključitve slo-vlili Primorja k matični domo-s slovesnosti so poslali pc-l').no pismo s čestitkami pred- Titu. Med gosti e bu tudi Urednik Planinske zveze Slove-Miha Potočnik “»le k'1 H drugih prireditev. Osrednja slovesnost bo 27. maja ob desetih, ko bo v koprski kino dvorani slavnostna seja delavskega sveta, popoldne pa miting kolektiva na Debelem rtiču. * * * V okviru proslav 30-letnice ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice je v nedeljo obiskalo Koper več enot mdnolovskih bojnih ladij. Mornarje je prebivalstvo prisrčno pozdravilo, sprejel pa jih je tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. L. O. Ha "n, sto ljudi se je zbralo tudi W?lavniku, zjer so no kratkem th^Urii nastopili luski pevski Uk'.člani planinskih društev ter Olj ,Cl obalnih osnovnih šol Tudi iti vj1’ kakor tudi s Porezna, Krna ^Nanosa so poslali predsedniku t^j^toravna pisma s prisrčnimi * * * * nedeljo je prispel v Koper ^.turistični vlak s 550 zahodno V« 1 turisti- Ker je šl° prav" jih , ,z-a prvo tako potovanje tu->0 prislov na slovensko obalo, ■Cmakali goste v Kopru dokaj z godbo na pihala, pred-todiet- transportnega železniškega ViU7J.a. Postojna in predstavniki taL'cnil' organizacij pa so jim ki dobrodošlico. Tuje turiste VtoČA01 z avtobusi odpeljali v 'fcvoii Zl S potovanjem so bili za-* k"11' Pa tudi s sprejemom in na slovenski obali. Po železniško podjetje, tu- ttjSh- 0 i mJe turistične organizacije in ithrfuuM °Oemške turistične agencije IhgJJ v .načrtu še več takih voženj, pa se tudi o možnosti ^ uvtovlakov. ^ » * * ^tv ' K°Per se nadaljujejo pri-^jet' ob 15-letnici ustanovitve Kakor je znano, je prva “ dela opravila Vodna ^ Uiuf51- v petnajstih letih pa se razvila v enega izmed naj-Nje»,mbneiših jadranskih pristanišč. operativni prostor zajema tat,. Otilijon 200 tisoč kvadratnih >L.Zapos'uie na. To so bile bivše madžarske ladje, zgrajene pred približno 10 leti. Kasneje je družba kupila še nemško ladjo «Maria», prav te dni je priplula v Trst največja ladje «Wien». To je prav tako nemška ladja, ki je bila zgrajena pred 5 leti. Njena nosilnost znaša 2600 ton. Ima na razpolago tudi hidravlična ladijska dvigala z nosilnostjo do 5 ton. Za sorazmerno majhno ladjo je ta tehnični pripomoček več kot ugoden in potreben. Ladja je tako zgrajena, da bo lahko prevzemala brez večjih težav tudi kontejnerske tovore. «Wien» je trenutno prevzela tovor za Alžir. Opravila bo še tri ali štiri zaporedna potovanja za isto pristanišče in to vsakih 20 ali 25 dni. Potem pa jo bodo postavili na redno progo za Bližnji vzhod. Pred dvema letoma so ladje prav tako prevzemale tovor za Tunizijo in so se vračale iz Libije ali Egipta s povratnimi tovori za jadranska pristanišča; kasneje pa so prevzemale tovor s Sardinije za Egipt. Ko je bila ustanovljena mreža agencij in ko je bilo zagotovljenih dovolj trgovskih pogodb, je družba dokončno začela obratovati na relaciji Trst, Beyrouth, Lattakia. Tu pa tam so se ladje dotikale tudi Cipra. Kakor vidimo, se je družba po služevala vedno iste gospodarske politike: nove ladje usmeri takoj v tiste pristane, za katere je trenutno dovolj razpoložljivega tovora. Kasneje pa, ko so sklenjene za to potrebne pogodbe, utrdi redno progo. Družba ni vezana na nobeno konferenco ali dogovor in je zaradi tega tudi njena politika voznin primerna sedanjim potrebam tržaškega pristanišča. Na isti progi pluje sicer precej ladij, a so potrebe po ladijskem prostoru vedno večje. Trgovski krogi iz zaledja in iz Italije zahtevajo seveda sorazmerno nizke voznine, ki morajo biti konkurence železniškim in cestnim prevozom. Ravno te ugodnosti lahko nudijo avstrijske ladje. Kakor smo omenili, je ladja «Wien» odpotovala včeraj na prvo vožnjo. V glavnem je vkrcala papir iz avstrijskih tovam za Alžirijo, ki je trenutno pomemben kupec tega avstrijskega proizvoda. ODO KALAN Številna množica Slovencev in Italijanov, zlasti iz bližnjih furlanskih krajev, je v nedeljo prisostvovala odkritju spomenika pri Peternelu v zapadnih Goriških brdih v spomin na 22 oseb, ki so jih nacisti 22. maja 1944. leta zmetali v dve goreči hiši, kjer so živi zgoreli. Spomenik, ki je delo Borisa Markiča, je odkril Janko Rudolf, predsednik Zveze borcev Slovenije. Svečanosti so se udeležil vidni predstavniki družbeno - političnih organizacij in oblasti iz Slovenije ter predstavniki ANPI iz goriške, videmske in tržaške pokrajine. Prisotni so bili tudi predsednik republiške konference ZKS Franc Popit, sekretar ZK Nova Gorica Dušan Šinigoj, zvezni poslanec Štefan Cigoj, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac, z naše strani pa poslanec Albin Škerk, poslanec Mario-Lizzero - Andrea, župan občine Doberdob Andrej Jarc, predsednik goriške ANPI Mario Fantini - Sasso, podpredsednik Ladi Dornik, nadalje so bile zastopane številne sekcije s svojimi prapori, med katerimi tudi sekdja ANPI iz Doberdoba. Komemoracijo je začel predsednik občinskega sveta Zveze borcev Franc Pajntar, ki je pozdravil navzoče in predal besedo nekdanjemu komandantu IX. korpusa Ladislavu Ambrožiču - Novljanu. V svo-,ih besedah je najprej naglasil, da tistih 22 žrtev nacizma ni hotelo nič drugega kot živeti v miru v svobodi. Vse briško prebivalstvo , e izredno veliko prispevalo za osvoboditev. Tu so se ustavljali interniranci na povratku iz Italije, prebivalstvo je zbiralo hrano za partizane, semkaj so se zatekali garibaldinci, ki so bili deležni pomoči gostoljubnega prebivalstva. Nič čudnega torej, če so nacisti usmerili težo svojih napadov na področje, kjer je delovalo več bataljonov Briško - beneškega odreda, ki jih niso mogli nikoli pregnati s tega področja, ker se je domače prebivalstvo zavedalo, da bo samo s pomočjo svoje vojske doseglo osvoboditev in boljšo družbeno ureditev. «V skupnih bojih na tem področju smo ustvarili z garibaldinci Italije pristno ljudsko sodelovanje, ki ga moramo razvijati in krepiti*, je dejal Ambrožič ter ob koncu pozval prisotne, da čuvajo svobodo, ki smo si jo pridobili s tako velikimi žrtvami. Za njim je član pokrajinskega odbora ANPI za. Goriško Vincenzo Marini - Banfi opisal nekaj bojev Brdte, s katerimi smo utrdili ZANIMA TRGOVCE Za vpis v register samo 15.000 lir Trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino s posebno okrožnico deloma spremenilo določbe, ki se nanašajo na vplačilo dovčnih pristojbin za vpis trgovcev na spisek, ki ga je v smislu zakona štev. 426 z dne 11. junija 1971 uvedla tudi tržaška zbornica. Ministrstvo pojasnjuje, da je minister za finance ugotovil, da niti vpis v register, niti izstavitev občinskega dovoljenja nista podvržena plačilu davka na državne koncesije v višini 6.000 lir, kakor je bilo prvotno sporočeno in kakor je pisal tudi naš dnevnik. Ostane pa veljavi določba, da je treba vplačati pri vpisu v register trgovcev fiksno pristojbino 15.000 lir (za krošnjarje 5.000 lir). Trgovinska zbornica bo poskrbela, da bo davčna uprava vrnila prizadetim trgovcem znesek, ki so ga morda že vplačali na račun davka na državne koncesije. Kakor znano, zapade rok za vpis v register in za izstavitev občinskega upravnega potrdila 21. julija letos. Jutri, 24. maja, bo ob 20. uri na sedežu šentjakobske sekcije KPI v Ul. S. Zenone javno zborovanje, na katerem bo sen. Paolo Šema govoril o rezultatih volitev 7. maja ter o nalogah KPI. bratstvo med slovenskimi in italijanskimi množicami. «Bratstvo med našima narodoma ni zadeva vlad, ampak rezultat mladih ljudi, Id so se z orožjem uprli tiraniji in jo premagali*, je dejal. Po odkritju spomenika so predstavniki borčevskih organizacij položili vence, delegaciji sta ponesli venca tudi na pokopališče v Hru-ševje in k spomeniku v Gorenje Cerovo, vojaški vod pa je izstrelil častno salvo. Sledil je bogat kulturni spored. Član Primorskega dramskega gledališča je recitiral nekaj pesmi, združeni pevci Goriškega in Briškega okteta so zapeli več partizanskih pesmi, otroci osnovne šole Dobrovo pa so recitirali in peli. Ob zaključku je predsednik občinske Zveze komunistov Dušan Šinigoj prebral pismo občanov Nove Gorice predsedniku Titu ob njegovi 80-letnici, v katerem mu izraža-goslovanskih narodov ter mu v jo priznanje za njegovo tvorno vlogo v revolucionarnem procesu ju-voščilu ob njegovem jubileju želijo še mnogo zdravja in moči pri vodenju in razvijanju jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Za izletnike v Makedonijo Udeleženci izleta v Makedonijo z Goriškega bodo lahko dobili program in vse informacije glede izleta v četrtek, 25. maja od 16. do 19. ure na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. ma- V GORICI BO OD 30. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA V teku so priprave za letošnjo «Mitteleuropo» Posvečena bo gledališki umetnosti - Najavljen prihod Češkoslovaške delegacije - Posebno pozornost bodo posvetili Robertu Musilu Letošnje srečanje «Mitteleuropa», Robertu Musilu iz Celovca. V sobo posvečeno gledališki umetnosti delovanju z državno biblioteko in in bo v Gorici od 30. septembra z goriško občino bodo priredili razstavo o tem znanem umetniku. O Musilu bodo na goriškem srečanju govorili prof. Devescovi, prof. Karl Corino iz Frankufurta, Egon Naga-nowski iz Poznana na Poljskem (na njegovo pobudo so pred tremi meseci prvič na Poljskem predvajali Musilovega «Vincenza in prijateljico znanih mož»), profesorica Marie - Luise Roth iz Saarbrueckna, dr. Karl Dinklage, dr. Uwe Baur in dr. Dietmar Goltschnigga iz Gradca. do 3. oktobra letos. Tudi letošnja prireditev bo v palači Attems, ki je postala zelo primerni sedež za take mednarodne prireditve. Pripravljalni odbor, ki mu načeluje Michele Martina, je že na delu. V teh dneh so dobili iz Prage pismo, v katerem najavljajo Čehoslovaki svojo delegacijo. To bodo sestavljali Vladimir Horaček, dramaturg gledališča «Na Vinohra-dech» v Pragi, Karel Seda, ravnatelj državnega gledališča v Brnu, Jožef Vetrovec, igralec «E. F. Bu-rianovega* gledališča v Pragi in član predsedstva češke zveze gledaliških igralcev, Zdenek Stary, umetniški vodja državnega gledališča v Ostravi. Poleg teh se bodo ganskega srečanja udeležili tudi gledališki kritiki. Posebni poudarek bodo dali koroškemu dramaturgu in pisatelju ja št. 1. ............................................................................................................................... OB RAZSTAVI V GORIŠKI PASAŽI S parkom na Grajskem hribu okrepiti zelena pljuča Gorice Zamisel /e izvedljiva z majhnimi stroški ■ Pomisleki glede zelenega pasu ob Soči Tudi Gorica, s svojim slovesom sadov in parkov, ki so na razpola-zelene oaze, je ogrožena zaradi go občanom in koristni zlasti za vedno večjih okužb zraka in vode, otroke. Splošni urbanistični načrt kar je posledica premajhnih zaščit- j predvideva sicer v ta namen skup- nih ukrepov od strani industrije. O tem se je v zadnjih letih mnogo govorilo in pisalo, tudi v zvezi z začetkom obratovanja novega upe-peljevalnika za smeti pri Sovod-njah. Goriško društvo za ohranitev in ureditev zelenih površin, ki mu je glavno gibalo grof Guglielmo Coronini, je prejšnje dni priredilo v razstavni dvorani Pro loco v go-riški pasaži zanimivo razstavo s slikami in črteži, s katero predlaga in skuša doseči uveljavitev načrta za valorizacijo zelenih površin »a goriškem grajskem hribu okrog zidovja. Ob našem ogledu razstave nas je sprejel grof Coronini in pojasnil svojo zamisel s pomočjo slik in, črtežev, ki so jih prispevali go-riški fotografi Mazucco, Altirart, Lazzaro in MoreUi. Gorica ima sedaj komaj kakih 10 ha javnih na- ~ ~ ' i 4. ' t ” i . ■. v- . ./# . V * w - . * : m m | ' jem****f \X 8»*^« 11 Meu nedeljsko proslavo v Peternelu je govoril nekdanji komandant korpusa gen. Ladislav Ambrožič - Novljan no kakih 175 ha; pri tem pa je treba upoštevati, da gre v večini primerov za načrt, ki ga bodo lahko izvedli v daljšem obdobju, poleg tega pa je v te površine vključen pretežno pas na bregovih Soče, kjer je všteto tudi strmo pobočje, ki ne pride v poštev za parke s potmi in stezami. yanj je vključeno tudi Sočino obrežje med štandrežem in Sovodnjami, kjer je okuženo s smetiščem in raznimi odpadki, deloma pa podvrženo poplavam zlasti na starem smetišču pri Štandrežu. Zato je grof Coronini in društvo ultalia nostra* mnenja, da bi se mogla z majhnimi stroški in razmeroma v kratkem času odpreti za občane in za turiste, ki prihajajo v naše mesto, zelena področja grajskega hriba. Ta področja so . y samem središču mesta, kjer obkrožajo grajske utrdbe ter so do 43 od sto že last goriške občine; 22 od sto površine zajemajo nadškofijski vrtovi, ostalih 25 od sto je last zasebnikov. Te zelene površine bi bilo potrebno vinkulirati in vanje speljati potrebne dohodne poti za pešce, ki naj bi jih bilo šest in urediti okolje. Lastniki zemlje ne bi bili v večji meri prizadeti, mesto pa bi znatno okrepilo svoja zelena pljuča in tudi s te plati povečalo svojo privlačnost za tuje turiste. Dohod v ta park sredi mesta naj bi odprli tudi s Travnika na levi strani pred vhodom v predor pod Gradom. Tako bo mesto pridobilo 10 ha novih parkov nad trgom Travnik, na področju med Ul. Giusti-niani in Gradom ter na področju za škofijskim dvorcem vse tja do Rafuta in sosednjih ulic. Grof Coronini je še prikazal to področje kot lepo razgledno točko tako proti severu z razgledom na Brda, kot proti furlanski nižini tja do morja ter proti goriškemu Krasu in Vipavski dolini ter izrazil prepričanje, da bo primerno u-rejen park deležen velikega obiska občanov in turistov, zlasti če bodo v njegovi bližini uredili primem na parkirišča za avtomobile, kar je tudi možno z majhnimi stroški, in uporabo sedanjih parkirišč, kot n.pr. na Travniku. Na razstavi prikazujejo tudi nekatere negativne ukrepe občinske uprave v njenem odnosu do zelenih površin, kot n.pr. pretirano ob-sekavanje drevja v Drevoredu XX-septembra, o čemer smo ob svojem času že pisali. Prav tako priporoča, naj bi ob gradnji nove obhodne ceste od štandreža proti Vidmu, z novim soškim mostom uredili pod cestnim nasipom tudi več Se nekaj o «Jami vLeščah» Čudovita naravna bogastva in lepote se še skrivajo v našem čeprav plitvem, goriškem Krasu. To nam dokazuje nedavno odkrita tJama v Leščah» na Vrhu. Ko sta se 7. t. m. odkritelja Dominik Gril in Stano Košič prvič spustila vanjo, je bil verjetno najbolj vesel Košič, ki je prav ta dan obhajal svoj god in si verjetno ni predstavljal, da bo sam sebi podaril tako lepo darilo. Jama je za naše goriške pogoje kar precej pomembna, posebno morfološko in geološko. Pri bežnem ogledu, ki smo ga opravili preteklo nedeljo (v jami smo bili samo 4 ure), smo prišli do naslednjih ugotovitev: jama je nastala ob vertikalni tektonski razpoki, ki v glavnem sledi smeri jug - sever z majhnim odklonom proti zapadu in se precej enakomerno spušča v globino z naklonom približno 45°. Vhodno odprtina je ozka in nizka, tako da se človek le leže spusti vanjo. Že po nekaj metrih se pa strop dvigne in je moči napredovati stoje, vendar z veliko pažnjo, ker so stene le 1 do 2 m oddaljene druga od druge in bogato zakopane ter bi vsak nepreviden gib takoj poškodoval kapniški okras. Po približno 100 m rova naletimo na 8 metrski zasigan skok, katerega je vsekakor bolje opremiti z lestvami kot pa ga prosto plezati. Dno rova se nato zopet dvigne in nadaljuje v že prej omenjeni smeri do največje dvorane v vsej jami. Prvopristopnika sta jo takoj krstila za «Skupščinsko dvo-ranoT>, zaradi lepega števila stalagmitov, ki nemo stojijo okrog večje kapniške gmote, kot poslušalci okrog govorniškega odra. Iz te dvorane se odcepijo še trije rovi. Prvi zavije proti zapadu in se konča s 34-metrskim dvostopnim breznom, no dnu katerega je bila v nedeljo voda in ni bilo videti nobene možnosti napredovanja. Drugi rov zavije proti vzhodu in prav ta nam nudi najbogatejše kapniške tvorbe. Na tleh imamo vrsto 20-25 cm globokih ponvic s kristalno čisto vodo. Omembe vreden je tudi popolnonva bel 1,60 m visok stalagmit in lepo število špagetov. Prav v tem delu sem na goriškem Krasu prvič videl jamsko mleko in do 2 cm velike pravilne kristale čistega apnenca. Mnogo je tudi pizolitov. Med obema rovoma sva v nedeljo s Košičem odkrila še tretjega, ki je tipično meandr-skega značaja in so marsikje še jasno ni dne fuzoidne oblike, kar mm kaže, da je nekoč po njem tekla precejšnja množim vode. Tudi prodnike sva našla. Jama še ni dokončno raziskam in nam bo morda nudila še kako prijetno presenečenje. Mislim, da tudi še ni popolnoma izmerjena, čeprav so jo ie v soboto in vso nedeljo merili člani jamarske skupine *L. V. Bertarelli» goriškega C. A. 1. Slavko Rebec drugih prehodov, ki bi omogočali povezavo področja na obeh straneh ceste. Dražbena dela so bila sicer že oddana, toda dopolnitve v tem smislu bi še lahko izvedli. Razstava prikazuje celo vrsto zanimivih posnetkov, iz katerih je razvidno, da ima Gorica še precej neizkoriščenega zelenja, ki bi ga bilo treba izkoristiti, urediti in zaščititi, da bo naše mesto tudi v bodoče ostalo zaščiteno proti raznim okužbam, kar je eden izmed osnovnih ukrepov za zdravje občanov in za nadaljnji razvoj turizma. Razstava bo ostala odprta do vključno nedelje, 28. maja. L M. Izleti Danes v Tržiču manifestacija za mir Danes ob 18. uri bo v Tržiču velika manifestacija za mir v svetu. Kot je znano, pripravljata protestni sprevod sekcija ANPI in Zveza za lokalne avtonomije. Svojo prisotnost pa je najavilo še mnogo kulturnih, političnih, delavskih in drugih organizacij Tudi pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so izrazila solidarnost z manifesten-ti za mir v svetu. Tajništva obsojajo vsakovrstno obliko boja v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu in drugih državah, kjer si ljudstvo želi samo pravičnega miru in svobode. Zbirališče današnjega sprevoda bo ob 17.30 v Ulici Garibaldi. Celoten sprevod bo nato šel po mestnih ulicah do Trga Republike, kjer bo javno zborovanje. Roditeljski sestanek na nižji gimnaziji Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, vabi starše in namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v šolskih prostorih v četrtek, 25. maja ob 18.30. Slovenska prosvetna zveza priredi danes popoldne ob 16.30 v klubu «Simon Gregorčič* predstavo lutkovnega gledališča «Jože Pengov* iz Ljubljane s predstavo «TRDOGLAVČEK» Vabljeni vsi otroci, da bi si od blizu ogledali lutke, ki so že bile na več oddajah ljubljanske televizije. SPD priredi 1. junija (in ne 2. kot je bilo prvotno objavljeno) izlet ža" otroke v Dolino' Trente. Odhod bo ob 7. uri zjutraj a Travnika. Na sedežu SPD naj se zainteresirani vpišejo. nimiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimimiiiiiiM ŠTANDREŽCI SO TUDI ŽIVINOREJCI Kmečko društvo bo kupilo nekaj juncev za rejo Zadružni hlev ob Stradalti pokrit štandreški kmetje, združeni v svojem Kmečkem društvu, bodo v prihodnjih dneh spet kupili nekaj mladih junčkov ter jih zredili v svojih hlevih. Prav te dni zbirajo potrebne dokumente, s katerimi bodo živali prevzeli na živalskem terminalu na proseškem kolodvoru. Letos nameravajo, tako so nam povedali, kupita okoli 15 živali. Najprej jih bodo nekaj tednov zaprli v en sam hlev, ki bo predstavljal neke vrste karanteno, potem pa jih bodo razdelili med kupce. Prvič so štandreški kmetje kupili živali na proseškem kolodvoru pred dvema letoma. Za nakup romunske živine, ki prihaja na te kolodvor, so se odločili zaradi več razlogov. Predvsem so živali dobre pasme, potem pa je tudi njih teža vedno višja od tiste, ki so jo plačali. Dokler so jih kupovali v Palmanovi, z nakupi niso bili zadovoljni. Skoraj redno so bile za nekaj kilogramov lažje in so tako že ob samem nakupu zgubili nekaj denarja. Lanko leto, na primer, Štandrežci niso kupili junčkov, ker zaradi suše niso imeli dovolj krme. Letos vse kaže, da bodo z njo dobro založeni. Ko smo že pri živinoreji, naj prav na kratko spomnimo na gradnjo zadružnega hleva ob Stradalti. Že pred časom so na betonske nosilce namestili cementno obokano streho. Gre za več pritličnih objektov, ki bodo predstavljali ob dograditvi pomemben kmetijski uspeh naših živinorejcev. Prav gotovo bi bilo takšnih in podobnih pobud še več med našimi kmeti, če bd pristojna telesa načrtneje in odločneje kot doslej navajala kmete k sodobnejšim oblikam proizvodnje. V nedeljo v Gorici «dan avtomobiiista» Tudi v Gorici bodo v nedeljo 28. maja proslavili 6. vsedržavni dan avtomobilista. Ob tej priliki, manifestacija bo ob 11. uri na Trgu Baittisti, bodo nagradili avtomobilske veterane, nekatere člane prometne policije, ki so se izkazali v svoji službi, šolske otroke, ki so dobili nagrade na natečaju prometne vzgoje, ki je bil pred kratkim v našem mestu. Ob zaključku bodo tudi blagoslovili motorna vozila. Prometna nesreča v Ronkah V nedeljo pozno zvečer, je v Ronkah prišlo do trčenja med fiatom 500, ki ga je vozila 62-letna Emilia Pahor por. Benas in renaultom, ki ga je šofiral vojak iz Viterba. Pri nezgodi si je Pahorjeva zlamila desno ramo, tako da bo morala ostati v bolnišnici 20 dni. Poleg nje je v avtomobilu sedela tudi njena 11-letna nečakinja Gabrijela, ki se na srečo ni hudo poškodovala. Zaradi ran na obrazu bo v bolnišnici ostala šest dni. Kino Gorica VERDI ob 17.00—22.00: «Una stagione alfinfemo*, T. Stamp in F. Bol-kan; barvni film. mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO ob 17.15-22.00: «La pid bella storia di Dickens*, A. Finney in E. Evans; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.00-22.00: «R Decamerone proibito*, O. De San-tis in C. De Carvalho; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00-21.30 «Guntar il temerario*, L. Barker in F. San-cho; barvni film. VITTORIA 17.15-21.30: «Tot6 sexy», Totd in Macario; barvni film. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR ob 16.00: «Zio Tom*. Barvni dokumentarni film. PRINCIPE ob 17.30: «Cane di paglia*, D. Hoffman in S. George. Barvni film. Aova Gorica SOČA (N. Gorica) «Catch — 22», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Zakon v Pecosu*, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: »Krvava mati*, ameriški barvni film — ob 17. in 20. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. PRVAČINA: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Sorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Alla Salute* dr. Fabrisa, UL Cosulich 117, telefon 72-480. PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Na pot sredi zime in peš iz Gefreesa v Nemčiji proti Trstu 1. Marsikak človek ima kako posebno veselje in zanimanje. Dvema Nemcema profesorju HOPPE in lekarnarju HORN-SCUH je bila vsa sreča v proučevanju cvetlic in žuželk. Iskala in nabirala sta cvetlice in žuželke, delala zbirke, nabrano opazovala, občudovala, raziskovala, bila v stikih im bala prijatelja z ljudmi istih nagnjenj in zanimanj. Kolikor o žuželkah in cvetlicah nista mogla sama dognati, sta skušala zvedeti od znancev in prijateljev, pa še sta iskala opore svojemu zanimanju v strokovnih knjigah, ki sta jih imela sama, ali pa so jih imeli njuni številni znanci in prijatelji. Iz mnogih takratnih strokovnih spisov in iz pripovedovanja sta izvedela, da ni zlepa na tako malem kosu sveta zbrano toliko lepega in za strokovnjaka tako zanimivega cvetja kot v Istri; predvsem pa v okolici Trsta. Vso to lepoto, ves cvetlični paradiž pa je najlepši, najbolj blesteč v zgodnji pomladi. Sestajala sta se z znanci, obiskovala prijatelje, brali so skupaj knjige, pa je dozorelo v njima, sklenila sta, odločila sta se, da gresta v Trst. V Trstu morata biti že v zgodnji spomladi po njunem mnenju in po mnenju njunih prijateljev, je to najpozneje konec februarja. Doma sta bila v severni Bavarski, tam nekje blizu, kjer se na zemljevidu češka država na zahodu, kot z neko zagozdo najbolj zarije v nemške dežele. Kar nekam daleč, že za naše današnje pojmovanje, z našimi prometnimi sredstvi. Kaj pa šele tedaj pred 156 leti. Vlaka še ni bilo, avtomobilov še manj, niti triciklov niso poznali, o letalih pa še sanjali niso. Edino, da bi se peljala s kako živalsko vprego ali pa bi jahala. Toda sredi zame, iz severne Bavarske, v ledu in snegu, mrzli zimi, čez hribe, planine, vrhove, doline, prelaze, reke, hudournike, gozdove - • po najkrajši poti v Trst. Edino prometno sredstvo, varno in zanesljivo, ki sta ga imela, so bile njune zdrave noge, gonilna sila, njuno zdravje, močna volja in izredno zanimanje in zaljubljenost v naravo, predvsem v cvetlice. Šla sta peš. Kadar gre človek po svetu, v tuje kraje, kaj mora imeti človek? Rekli boste denar, že, že, toda še bolj važen je potni list. Brez denarja se še nekako naprej pride in tudi včasih daleč pride, se človek z ljudmi zmeni in povsod se kdo najde, ki ti gre na roko, brez potnega lista pa ne hodi po svetu. Še danes so nerodnosti s tem, v njunih časih pa, kot to profesor in lekarnar pripovedujeta, je moralo biti kar nekam zelo strogo. Torej leta 1816. Na pot sta odšla 22. januarja. Sredi zame. Prišla sta srečntj v Trst, tu preživela pomlad. Bila sta tudi v Istri. Bilo je to za njiju izredno doživetje in sreča. Zdelo se jima je to nekaj tako edinstvenega — pomlad v Sredozemlju. Risala sta dnevnik in da bi o vsem tem, kar sta doživela in videla, zvedeli tudi drugi, ki jim ta sreča ni bila dana, sta dala ta dnevnik tiskati. Pred menoj je drobna knjižica, stara, častitljiva, še zelo lepo ohranjena, 280 strani ima. Napisana je v nemškem jeziku. Tiskali so jo leta 1818 v Nemčiji v Regensburgu, ki leži ob Donavi blizu avstrijske meje, naslov knjige, kot ga vidite na priloženi sliki, bi pomenil po naše: ((Dnevnik s poti k obalam Jadranskega morja«, to je debelo natisnjeno, bolj drobno pa še piše «in v kranjske, koroške, tirolske, solnograške, bar varske in češke planine, da bi tam preučevala cvetlice in žuželke«. Delo bi morali biti trije zvezki. Izšla je le prva knjiga, ki govori o obalah Jadranskega morja. OstaM dve, ki bi Tagebuch einee Reise nach den Kiisten de« adtiatischen Me er s iind den GeBilrgen von Krain, Karn-then, Tyroi, Salzburg, Baiern and Bilhraen; vorziiglich in botanischer und en t o mo * iogischer Hinsichu Vo a Dr. David Heinrich Hoppe und Dr. Friedrich Hormchuch. Mit lindt KnpIctUfcl. -».e© S®'*- Regensburg 18 18, gedruckt bey Johann Baptist Rotermundt, und in Commifsion hey Riegel und VViefsner in Nilrnbcrg« Naslovna stran dnevnika dveh nemških znanstvenikov govorili o potovanju po kranjskih, koroških in ostalih planinah, nista izšli. Knjižica se mi zdi zelo lepo in izredno prisrčno napisana — saj sta jo pisala dva plemenita človeka - naravoslovca. V njej je toliko strokovnega zanosa in hrepenenja, iskanje lepote in resnice, obilica življenjske vedrosti in dobrote. Saj je knjiga v glavnem strokovno naravoslovna, je pa še v njej toliko zanimivih drobnarij o takratnem življenju in takratnih ljudeh naših krajev. Priti do te knjige je težko in še kdor jo ima, jo težko izpusti iz rok. Poleg tega je Pa še pisana v nemščini. Ne bom dela prevajal. Večino bi strokovna razglabljanja o cvetlicah in žuželkah obupno dolgočasilo, izbral bom le tisto, kar se mi zdi, da bi utegnilo zanimati. Od doma sta odšla 22. januarja 1816, sredi zime. Za naš Trst vemo, da so 25. januarja in dnevi tam okoli, po stoletni izkušnji, najbolj mrzli dnevi v letu. V domačem kraju Gefrees sta se z vsem dobro založila, predvsem pa nista pozabila na potni list. Nekaj prijateljev, navdušenih naravoslovcev ju je spremljalo še ure in ure. Ko se je poslednji domač človek poslovil od njiju in jima zaželel srečno pot, so ob slovesu izpraznili steklenico vina. Prvi dan sta prišla v večji kraj v središče njunega okraja v Bayreuth, Njuna potna lista, izdana v mali domači občini, nista veljala za daljne tuje dežele. Morala sta ju potrditi pri višji oblasti v Bayreuthu, Uradniki so poslušali, kimali in se izmikali, češ, da oni takega potrdila ne morejo Izdati, saj bosta gospoda doktorja potovala daleč v tuje kraje in talko dovoljenje lahko samo kraljevsko ministrstvo v prestolnici Bavarske, v Monakovem. Nista obupala. (Nadaljevanje sledi) V nedeljo popoldne so imeli v Mačkovljah »praznik češenj«. Te že tradicionalne prireditve se je udeležila precejšnja množica. Program je bil obsežen. Na sliki nastop domačega otroškega zbora, v ospredju breška godba na pihala S POTI PO BLIŽNJI (STRI Tudi Grožnjan dobi primerno povezavo Sedem km ceste bodo popravili in asfaltirali O starem istrskem mestecu Grožnjami smo že nekajkrat pisali in tudi tedaj, ko smo z zadovoljstvom beležili kak prijetnejši dogodek, smo morali vedno poudarjati veliko pomanjkljivost —slabo cestno povezavo z ostalim svetom. Sedaj pa je vendarle čas da bo tudi Grožnjan, eno najlepših mestnih središč v tem delu Istre, dobil asfaltno cesto. Od križišča pri Bujah do Gro-žnjana je le sedem kilometrov ceste. Sedem kilometrov ni nikakršna razdalja za današnje razmere, saj je večina ljudi motorizirana in kadar se nekdo nameni kam, bo tudi pristal na sedem kilometrov makadamske ceste. Toda cesta med Bujami in Grož-njanom je bila in je za sedaj zares v zelo slabem stanju in zato je bolj redek avtomobilist, niiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiramiiiimiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuumiiiimiiiiiiHU OB SEDANJEM NIX0N0VEM OBISKU V MOSKVI Ekonomsko razmerje moči Sovjetska zveza -Amerika Milijoni ton jekla še niso milijoni ton potrošnega blaga, toda... Če so Nixonovo potovanje na Kitajsko označili kot zgodovinski dogodek, ni sedanje potovanje ameriškega predsednika v Moskvo prav nič manj pomembno. Kar zadeva neposredne rezultate sedanjega obiska pa bodo po vsej verjetnosti, bolj konkretni, kajti Nixon se je iz Pekinga vrnil s kopico lepih besed, m sedanji obisk v Moskvi pa pravijo, da bo omogočil kup konkretnih dogovorov, ker da sta se Moskva in Wa-shington po diplomatski poti že marsikaj domenili in da bo zato Nixon v Moskvi podpisal več pogodb, med katerimi da bo tudi več sporazumov o gospodarskem sodelovanju, celo o dobavah ■ kompletnih tovarn, ki da jih bodo ZDA prodale Sovjetski zvezd. Da je vzhodnoevropski trg izredno pomemben, ni treba poudarjati. Sovjetska zveza pa je še posebej prikladno tržišče za ZDA, ' ki jo mogočna proizvodnja pogosto že duši, Z druge strani pa je Sovjetska zveza lahko velik .partner, ker ji njene surovine, polfabrikati in tudi izdelki omogo-:čajo veliko izmenjavo. Nekaj tega bomo skušali' prikazati z vrsto podatkov, ki nam bodo hkrati prikazali bazično ekonomsko moč ene in druge države. Hkrati pa si bomo ustvarili sliko o napredku, ki ga je Sovjetska zveza napravila v gospodarskem razvoju, pa čeprav ostajamo še vedno pri bazični proizvodnji, kar še ni potrošna proizvodnja Sovjetska zveza je tik pred revolucijo ali točneje tik pred začetkom prve svetovne vojne, torej v času carske Rusije producirala komaj 3 milijone ton surovega železa. medtem ko so ga v ZDA producirali sedemkrat več. Danes v Sovjetski zvezi proizvajajo že 86 milijonov ton surovega železa, v ZDA so ga lani proizvedli 84 milijonov ton. V jeklu je razlika večja. SZ je lam proizvedla 132 milijonov ton, ZDA so ga proizvedle 120 milijonov ton. Samo ob sebi se razume, da ena tona jekla ali ena tona železa še ni ena tona ur, hladilnikov in drugih potrošnih artiklov, toda osnova je tu. Glede tega je torej SZ napravila velik korak. Premoga so lani v SZ nakopali 484 ‘milijonov ton, to se pravi po dve toni na državljana. V ZDA so ga nakopali 542 milijonov ton. to se pravi da je ameriška proizvodnja še večja od sovjetske. Neprimerno večja pa je ameriška proizvodnja električne energije, seveda v primerjavi s sovjetsko, kajti sovjetske centrale so lani dale 740 milijard kWh električne energije, kar je zelo veliko v primerjavi s proizvodnjo tik pred zadnjo vojno. toda v ZDA so istega leta producirali že 1634 milijard kWh, kar ie praktično dvakrat več kot v SZ, pa čeprav pride SZ že skoraj tri tisoč kWh elektrike na državljana na leto. Železne rude so lani v ZDA nakopali 90 milijonov ton, v SZ pa 196, to se pravi kot dvakrat več. Tudi v cementu ima SZ prednost pred Ameriko, kajti v ZDA so lani producirali 64 milijonov ton cementa, v Sovjetski zvezi pa kar 90 milijonov ton. Prav tako so Sovjeti veliko na boljšem glede proizvodnje zlata. Sovjetski rudniki zlata v Sibiriji so med najbogatejšimi na niiiniiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Sergio Micalesco v galeriji Tergeste i Sergio Micalesco; ki je pred ' nedavnim razstavljal v miljski galeriji «Lo Squero». se ponoimo predstavlja v galerifi Tergeste. Toda v tem, ko je na prejšnjih in tudi na miljski razstavi prikazoval v glavnem velike podobe s socialno tematico in z zelo ozko barvno lestvico medlih odtekov. nas je tokrat presenetil z barvnimi ognjemeti kras ke jeseni m z razmeroma, majhnimi podobami Sergio Micalesco je že pred časom razstavljal tudi pokra ine. Bile so to po večini podobe vinorodnih bregov naše okolice To je upodabljal v nekakšno protiutež svojim delom s socialno vsebino. Toda tudi v te pokrajine je kljub živahnejšim barvam pronicala turobnost. Ko pa je odkril Kras. ga je verjetno ne.gova pristna lepota tako prevzela, da ie pozabil na vse tegobe sodobne družine in začel upodabljati lepote Krasa s prekipevajočimi barvami žareče rdečega reja. ki kot nekakšen požar sredi vedno sveže zelenih borovcev in brinja. Vrh tega so poteze Sergija Mi-calesca odločne in čvrste, v ospredju pa postavlja umetnik belino krnskih skal. ki se kot pena morskih valov iskri, v razvejanosti grmičev a. To so zares prijetne podobe, vendar pa se v n ih že nakazuje začetek odmika od starega iskanja novega, v skladu z novimi smernicami predmetne likovnosti. M. B. TONE SVETINA 393. n; 4 Nil svetu in zato je njihova lanska proizvodnja znašala že 400 ton, medtem ko so Američani lani imeli le malo manj kot 46 ton. Ko navajamo to razmerje, namreč razmerje zlata, ki gre poy-sem v prid sovjetski ekonomiji, bomo navedli koi industrijo motornih vozil, kjer imamo podobno razmerje, vendar tokrat povsem v prid ameriškega gospodarstva, kajti ameriške tovarne avtomobilov so lani proizvedle nekaj nad 8 milijonov vozil, dočim sovjetske tovarne avtomobilov niso še dosegle niti enega milijona, namreč le 870.000 vozil. Kar se traktorjev tiče, so spet Sovjeti na boljšem. Njihove tovarne traktorjev so lani dale kmetijstvu 459 tisoč traktorjev, ameriške pa 224.000. S, tem nočemo reči, da je sovjetsko kmetijstvo bolj mehanizirano kot ameriško, toda številke o proizvodnji traktorjev vendarle veliko povedo in 460 tisoč traktorjev v enem letu ni majhna stvar. In ko smo že pri kmetijstvu, se bomo ustavili še pri nekaterih podatkih. M nam bodo polizali razmerje med tema dvema velesilama Često se človek vprašuje, kako to, da Sovjetska zveza kupuje žito od ZDA in Kanade. Še bolj postane to vprašanje logično, če si pobliže pogledamo naslednji podatek: v SZ so lani pridelali 94 milijonov ton pšenice, v ZDA pa 37 milijonov. To se pravi, da so v SZ pridelali 2,5-krat več pšenice koi ZDA. Res je, da šteje SZ nekaj več prebivalstva kot imajo ZDA. namreč 245 milijonov ljudi ima SZ, 205 pa ZDA, toda Sovjetska zveza bi ne smela, po logiki, uvažati pšenice od države. ki je pridela veliko manj, saj pride v SZ približno po 400 kg pšenice na prebivalca, s čimer je menda že vse povedano. In vendar ... V živinoreji, ki daje SZ že toliko časa hude preglavice, je razmerje naslednje: SZ ima 99 milijonov goved, ZDA pa jih imajo 109 milijonov. Ker ima SZ letno «proizvodnjo» 12,3 milijona ton mesa. v tem ko ga imajo ZDA 23,8 milijonov ton, pomeni, da Američani boli redijo živino za klanje kot za mleko. kar je razvidno tudi iz naslednjega podatka, da znaša namreč ameriška proizvodnja mleka 53 milijonov ton, sovjetska pa 83 milijonov ton. V prašičereji pa je razmerje zelo usklajeno, če namreč upoštevamo tudi številno razmerje prebivalstva. Lani so v SZ zaklali 67 milijonov prašičev, v ZDA pa 56 milijonov. ki se je odločil, da pri Bujah krene na levo na makadam. Le entuziasti, le slikarji in pisatelji, so se zato odločali za bivanje v tem mestecu, ki pa je po njihovi zaslugi postalo znano ne le v ožjem delu Istre, pač pa zaslovelo tudi daleč naokoli. Zato so si prebivalci Grožnjana vroče želeli, da bi kompetentne oblasti popravile cesto in io asfaltirale. In končno so regionalni cestni sklad, cestno podjetje iz Pu- Motiv iz Grožnjana lja, nekatera bujska podjetja ter bujska občina sklenili, cesto popravili. Pri tem jim bodo pomagale tudi vasi. ki težijo k cesti. In tako bo končno cesta asfaltirana in tudi Grožnjan se bo vključil v širše življenje. ^ ki postaja značilnost tega območja, posebno v času turistične sezone. Tiho staro mestece s svojimi značilnimi zgradbami in prekrasnim razgledom -bo postalo lahko bolj obiskovan turistični kraj. Mnogi domači in tudi tuji turisti ga bSdo' obiskovali iz o-bainih mestec in krajev, lahko pa se bodo turisti, ki so naveličani mestnega hrupa in gneče, oddahnili v njegovem miru. v njegovi tišini, kajti kljub obnovljeni cesti bo Grožnjan vendarle o-stal tiho naselje stran od prometnih tokov, ki gredo ali ob obali ali mimo Buj dalje proti jugu ali proti severu. T. F. FILMI NA LJUBLJANSKI TV Hadžičev film «Desant na Drvar» V torek 23. t.m. ob 21.30 bo na sporedu jugoslovanski film Fadila Hadžiča «Desant na Drvar«, ki prikazuje v obliki igranega filma s številnimi vmesnimi dokumentarnimi posnetki poskus nemškega Wehr-maehta 1944, da dokončno obračuna z maršalom Titom in s partizansko vojsko, ki je postala Nemcem preveč nevarna. Igrajo Maks Furijan. Mata Miloševič, Ljubiša Samardžič itd. V petek, 26. t.m. ob 20.35 bo televizija predvajala odlični francoski barvni film «French Can-can» (o-riginalni in italijanski naslov — «French Can-can», 1955). Režiral ga je veliki francoski režiser Jean Renoir, sin slikarja Augusta Re-noira. Igrajo Jean Gabin. Francoi-se Amoul, Maria Felix. Dora Doli, Edith Piaf. Gaston Modot. Predstavlja živopisno fresko Pariza in njegovega nočnega življenja na prelomu stoletja, ko je glavno mesto Francije postalo nekakšno kulturno središče Evrope. FILMI NA ITALIJANSKI TV Jan Troell inl Bo Widerberg: «Pojken och draken» Dvomimo, da se je kdo zavedel, da je italijanska televizija lahko rečemo skrivaj, v popoldnevni oddaji «za najmlajše». predvajala švedski tridesetminutni film «Poj-ken osh drakem (II bambino e l’aquilone». 1962). Škoda, saj je to zares lep film. Režirala sta ga švedska režiserja Jan Troell (ki je tudi posnel fotografijo) in Bo Widerberg, ki sta med najboljšimi predstavniki mlade švedske aeneracije. Pri nas sicer poznamo le drugega, preko filmov «Elvira Madigam in «A-dalen 31» (medtem ko pričakujemo še njegov »Joe Hill»). V tem kratkem mladinskem filmu, ki predstavlja Widerbergov debut v režiji. se izraža že vsa poznejša problematika tega režiserja, ki bi ga lahko imenovali «švedskega (in sploh filmskega) anti-Bergma-na». Medtem ko izraža Bergman tegobo, nihilizem, nevero k človeka, poudarja Widerberg pozitivnost človeka in življenja^njegovo ustvarjalnost in bogatost človeških odnosov, ki je že dejstvo in ne le možnost. Če nam «Elvira Madigam prikazuje ljubimca, katerih boga-ti odnos ne najde odgovora v, druž-bi in se zato konča z izbiro samomora; če nam «Adalen 31» prikazuje lepoto človeškega telesa in bogate človeške odnose delavskih družin, v nasprotju z zgolj zum-nim bleskom meščanskega življenja; nam «Pgjken och draken» kaže ustvarjalno in živahno doživ- ljanje delavskega otroka, v katerem tudi odrasli lahko vidijo govor» na svoje življenje, možnos popolnega človekovega izražanp, ki ga preprečil e družbena struk-tura in odtujeno delo. Toda po živahnem dnevu v na-ravi in v igri s tovariši se mora otrok vrniti v anonimno mesto. A film je gledalcu posredoval nekaj več kot upanje, posredoval rnn je prepričanje, da je življenj boljše, da že danes obstajajo pri stni človeški odnosi in imanentna lepota. Morda je ta optimizem res preveč pristranski, verjetno kot reakcija na enostranski nihilizem velikega dela sodobne tir metnosti. Raje imamo vsekakor proizvode, ki dialektično posredujejo obe stališči. SERGIJ GRMEK FILMSKI KROŽKI V TRSTU Horoskop OVEN (21.3. do 20.4.) Vplivni prijatelji vam lahko zagotovijo prihodnost. Optimizem je upravičen. Dobre in prijetne novosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izogibajte se sporom z nadrejenimi Zaskrbljenost zaradi neopravljenih nalog. Žalost bližnjega vas ne sme prevzeti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V rokah imate dobre elemente, zato nadaljujte brez strahu po težavni poti. Načrti za potovanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Poslovni sporazum se zna spremeniti v dolgotrajen spor. Prijeten večer s nfi iatpl ii LEV' (od 23.7. do 22.8.) Takoj je treba rešiti vprašanje, ki vas ovira. Treba bo reagirati. Neprijetni spomini. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) S pomočjo vplivne osebe boste uredili spor na delovnem mestu. Zvestoba priiatelia naj vam bo v tolažbo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vljudnost in prijaznost močno orožje v vaših rokah. Ne idealizirajte preveč svojih čustev. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite točni. Zamujenost ie dokaz netaktnosti in neorganiziranosti. V srčnih zadevah bodite previdni. STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Težko razdobje vas čaka na delovnem področju. Več truda in boste vse izpeljali. Novosti v čustvih. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zanemarjajte obrobnih problemov, upeh je odvisen tudi od njih. Prijetno razpoloženje v ožjem krogu. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Cenili boste prednosti in koristi nekega sodelovanja. Optimizem bo prevladoval v sentimentalnih čustvih. RIBI (oA 20.2. do 203.) Težko sporazumevale s kolegi, toda posli bodo potekali ugodno. Pazite, da ne kompromitirate prijateljstva. Buster Keaton v «Gappelli» V torek, 23., sredo, 24. 'n ech-tek, 25. maja ob 19.00 in 21.00 P bo La Cappella Underground to ca Franca 17) predvajala reE>1 vrhunskega komičnega filma a T Cameraman« (II Cameraman j e la seimmia, 1928). Protagonist dejanski avtor je eden komikov v zgodovini filma: Bus Keaton, ki je tu ustvaril ®n0 med svojih najboljših del. ReZ1 je Edward Sedgwick. V petek, 26., soboto, 27. tiv . deljo, 28. t.m. ob 18.10 in bo na sporedu premiera a®611-ga glasbenega filma «Joe Coc • Mad Dogs and Englishmen« U .' ki ga je režiral Pierre Adidfi^ v katerem nastopata angleška P ca Joe Cocker in Leon Russe* Eisensteinova «Oklopnica Potjomkin» v krožku KASTA tf' Krožek absolventov slovenska ^ govske akademije je priredil j, trtek, 18. t.m. v mali dvorani turnega doma_, večer, s kateri^ še bolj popestril svoj Pr0firJi-Tokrat je bil večer posvečen ^ serju Eisensteinu in predva. ^ njegovega filma aOklopnicd tjomkin». , Okoli 80 ljudem je nekaj nih besed spregovoril režiser' • ^ rij Vršič, njegovo izvajanje dopolnil na kratko Al oša f .0 Gre za film. ki bo kmalu a°v ^ 50 let starosti, pa čeprav s y ta «starost» veliko ne P02®"’ ju njem je videti še toliko svežin ^ ' neokrnjene izrazne moči, da > pravičena trditev, da gre za -u0ij-ga najboljših, če že ne za nas ši film vseh časov. u. Film je sicer nem, ueridflt dalcu govorijo prizori še bo 3 ^ posredno kot katerikoli ^as' ■.fn0' daleč podoživi a z vso intei‘z je st jo tiste dni leta 1905. ko * posadka Potjomkina uprla netila ogenj preoktobrske v carski Rusiji. Režiser -‘^ stein je pri opisevanju d°9 ^ uporabil za takrat revolucm 0 tehniko-montažo in z njo P? o-vso dialektiko v dogodkih, ki 3 fr pisuje Eisentein je pravzapa, j\ sti režiser, ki je filmu I «gramatiko» ter ga tako a. je na umetniško raven; d°jt, pravila snemanja od blizu 1 ^ daleč, kompozicijo posamez11 to „j- kvadratur, tempo filma. u r deti v Oklopnici Potjomktn. ^ film umetnika in raziskovalca-stvsnilca, vendar pa rnon To J* zgradba, skozi katero vodi ločene misli ali teze. sel režiserja, ki fabulo „„ tako da je to pravzaprav montaža misli na misel. Ta poda jan a je še danes v z& sikateremu režiserju. ■fr* f.f- TRETJA KNJIGA Zahvalil se je obema in se poslovil. Ko je zapiral vrata, mu je pogled obvisel v kotu na hišnem bogu. Novo življenje je mogoče samo ob odpuščanju, je pomislil, sicer bi se lahko iztrebili do zadnjega... Izginil je v gozd. Z roba se je ozrl. Na pragu sta stala mož in žena in strmela za njim. Kako dober in kako naiven je slovenski človek in kako lahek plen za politike! On si bo enkrat za vselej umil roke. če se mu le posreči priti čez mejo... Tri dna je potreboval, da se je prebil v okolico črnega vrha. Tako se je znašel pri svojih ljudeh. Oglasil se je pri tistih, ki so bili med vojno njegovi obveščevalci in so pomagali spravljati pod rušo terence. Deset hiš je obredel, pa ga ni hotel nihče sprejeti, da bi se odpočil. Dali so mu jesti in piti in ga naglo odpravili. Potem se je prebil skozi Trnovski gozd prek Banjške planote do Soče. Zaupniki so mu svetovali najvarnejši prehod čez mejo. Rekla so, da je meja na stiku hribovja z visokogorjem najmanj zasedena, ker menijo, da je reka Soča sama dovolj nevarna ovira. Ustavil se je v gozdu, od koder je videl svetli trak rečnih valov. čakal je nočd. Ob vodi je slišal lajanje psov in odmeve puškinih strelov, čez reko drži pot v novo življenje. Prav tu, kjer ni mostov... Moral jo bo preplavati. Bal se je zavratnih valov, toda moral je tvegati. Svoj čas je bil dober plavalec. V mraku se je skozi veje blestela hitra vodna površina. Ko da ta svetli tekoči trak deli svet na dvoje... Kdove ali bo našel pot v svet miru? Izpolnilo se je vse kaj drugega, kot je upal. Borili so se z mečem im z mečem so pokončani. Jezus pa je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Valjhun ni šol Po pravi poti, moral bi postati duhovnik in ne pravnik, umakniti bi se moral od politike. Kdove če je prišel čas, ko se bo izpolnila prerokba volje Gospodove? Spomnil se je besed iz svetega pisma: ((Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe. Ne bo dvignil narod proti narodu meča in ne bodo več učili bojevanja. Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, ne da bi jih kdo vznemirjal. Ko se je lajanje oddaljilo, se je splazil skozi grmovje. Bil je že blizu reke, ko ga je ustavil rezek «stoj». Pognal se je in krogle so mu zapiskale okoli glave. Skočil je v vodo in plaval. Spremljali so ga visoki beli curki... Vojko je legel. Komaj je zatisnil oči, ga je zdramil zvonec telefona. Iz karavle ob reki mu je starejši vodnik Travnikar poročal o streljanju na neznanca, ki se na njihov poziv ni u-stavil in se je vrgel v reko. «Kako je bilo? Ste ga ubili?« ((Streljali smo. Toda potapljal se je in spet dvigal, voda pa ga je naglo odnašala. Zginil nam je v temi, že skoraj na nasprotnem bregu.« «Vraga!» «V poročilo zapiši, da je ubit,« je predlagal Travnikarjev. «Dobro,» je dejal Vojko. «Naj gre k hudiču! če je utonil ali ne... Drugič streljajte prej in bolje!« Na meji je bilo vsak dan kaj novega. Tisti, ki jim nova država ni bila všeč, so vse pogosteje bežali iz nje, z onstran meje pa so prihajali diverzanti in oborožene! Podnevi so izvidnice in ostrostrelci zlahka držali gorske prehode zaprte. Teže pa je bilo ponoči, zlasti v goščavah ob reki. Manjkalo jim je psov. .jo. Vojko je odložil telefonsko slušalko in sedel na Pc^ll0 K njemu se je pognal volčjak in se mu veselo vzpel na Pred kratkim je bil doma in od soseda je kupil P°'3eljš0' nemškega policijskega psa, ki se je bil lačen zatekel v. Ker niso vedeli, kako mu je bilo ime, so mu rekli Siri-se je hitro navadil nanje in znal je mnogo nenavadnih Jj«® $ Bil je prijazen, ne preveč hud; še posebno jih je veselil - j ima izvrsten nos. S Primožem sta ga vadila na senožetih Fjjj vasjo in na planinah pod stenami. Skrivala sta se 11111 ^ po nekaj kilometrov daleč, pa ju je vedno našel, še bOoOii0' je bdi uporaben ponoči. Spremljal jih je na patruljnih V,g{ dih in obkroževal pol streljaja naprej, tako da jih ni h* nihče iznenadil. , je Komaj je Vojko spet zaspal, je pes zalajal. Dežuth ^ najavil kapetana Bliska. Vojko je poklical Primoža. s t)i ktendeo žganice so proslavili snidenje. Blisk je prišel, 9, jim skupaj s starcem pokazal padle v ostenju Rdečega ^ Pogovarjali so se dolgo v noč. Blisk je sedaj delal Prl. traM Ozne in je vedel mnogo novega. Kar zijala sta, je pripovedoval, kaj vse se dogaja po mestu. Zdaj so Pre^ f skrivače ter razlaščevali nemškutarje in izdajalce. NelB so odpremljali čez mejo, tja, odkoder so bili prišli. .. # S Primožem sta bila najbolj vesela, ko je povedal, »a ^ se z Melito vzela. Ona je končala gimnazijo in se univerzo. Dobila sta stanovanje, je dejal, in njegova ma*1 gospodinji. Srečna sta. Sicer pa je v dolini toliko se^Hkj' zborovanj in raznih drugih opravil, da se vidita sa®o krat na teden, in še to zvečer. ^ Blisk je ponudil Primožu, da bi Melita vzela »Jf®: jij>' sina od Travnikarjevih. Mati pa bd ga zredila. Rastel b1 hovimi otroki. d9 Primož je privolil. Vendar se je dogovoril z Bliskoh^i pojdeta skupaj po Andrejčfca. Tudi tam bi ga radi ob1 Naslednje jutro navsezgodaj so se napotili k starcu- ,g!fl, ga je želel videti. Med potjo je Vojko premišljal 0 F Stari je neznansko ljubil gore, sovražil nasilje in vojh°‘ 23. maja 1972 ^[Morski dnevnik 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT IZIDI 29. KOLA r^nta - Milan Stan - Sampdoria - Verona Mtentina - Juventus X1® • Mantova 5?-S fonn° - Roma , LESTVICA "Uveotus fc*"* Soma Napol; ^Pdoria Bologna Vnza ^rona vatese prihodnje kolo - Napoli 0:1 3:1 0:0 1:1 2:0 0:4 0:0 2:0 41 40 39 35 34 33 28 27 25 24 23 22 21 19 13 Jjva - CagUari Catanzaro Sa-Tj *. Verona yrWoria - Fiorentina ^ - Inter a . IZIDI 34. KOLA C o Reggiana ' ^orrento S* \Catania CmoMRena J jno . Rari tJai'a - Monza »So - Brescia laST1 ’ Perugia p lestvica I^fmo in Temana fj^ea in Como So. lrugia 1:1 3:1 1:0 2:1 2:1 1:1 1:0 0:0 4:2 2:2 44 43 41 39 38 37 36 Sari & ta Genoa .a’ Taranto in Novara 34 C4 in Arezzo 31 C,* Reggina Santo Sena . prihodnje kolo So. 26 24 20 19 Como Sia nia S? * TCesena %fa * Livorno iS ‘ Palermo * Modena |ana . Monza * Lazio ^.'oSr DLIGA iitalo 12101 M- K0LA V Clodiasottomarina Stri • Lignano CS3 - Monfalcone * Montebelluna Rpu gn° - Oltrisarco Al^n° - Pordenone W,„ ' Portogruaro ^Can°r,- San Dona ' Schio M LESTVICA Stina j&^ttomarina, Sf^Kniaro in Arco r'"- alc<>ne in Bassano .-.jOvtal Sta ^nia in Vaidagno ,V>a. Lignano. StTl?ne in Alense ana m Malo prihodnje kolo SSUar° - Arco L ,°ae - Bassano *C®ŠUna - Bolzano spet izenačiti stanje, vendar jim to nf uspelo, ker so se gostje strnili na Sredini igrišča in *V obrffmM. Možnost, da bi dosegel gol, je imel Mi-kuš, ki m znal pravilno preusmeriti z glavo točne Possegove podaje. Pričakovanega brežanskega forcinga ni bilo in Aurisina je obdržala obe točki ter se oddolžila za podoben poraz, ki ga je v zadnji prvenstveni tekmi doživela z našo ekipo. IST IZIDI 29. KOLA Olimpija — Borac Velež — Vojvodina Sutjeska — Železničar Beograd — Partizan Vardar — Radndčki (K) Crvena zvezda — Maribor Dinamo — Sloboda Hajduk — Čelik Sarajevo — Radrački (N) LESTVICA Železničar Crvena zvezda Beograd Vojvodina Partizan Sloboda in Hajduk Dinamo Olimpija Sarajevo in Vardar Čelik in Sutjeska Radnički (N) Radnički (K) Maribor PRIHODNJE KOLO Maribor — Vardar Vojvodina — Obmpija Borac — Hajduk Čelik — Sarajevo Radnički (N) — Dinamo Sloboda — Crvena zvezda Radnički (K) — Beograd Partizan — Sutjeska Železničar — Velež 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD IZIDI 30. KOLA Ljubljana - Istra Jedinstvo - Mura Rudar - Železničar Split - Mercator Karlovac - Kozara Zgb. plavi - Zagreb Orijent - Šibenik Junak - Rijeka Varteks - Trešnjevka LESTVICA Rijeka Šibenik Rudar Zagreb Istra Varteks Orijent Mura in Kozara Trešnjevka Jedinstvo Mercator Karlovac Zgb. plavi Split Ljubljana Junak Železničar PRIHODNJE KOLO Split - Karlovac Mercator - Varteks Trešnjevka - Junak Rijeka - Rudar Železničar - Jedinstvo Mura - Orijent Šibenik - Zgb. plavi Zagreb - LjiiBIjaha Istra - požara ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA . mi iiti' m\ “ * * ■ ' '% ' • "• x* v?- * * to' > 1 * || . ♦v*“H' m X \ L ' ' A.>d M'; , S;,y »f;» . . Primorje — Vesna: ta derbi se Je končal z remijem 0:1 1:1 2:1 0:1 1:1 1:2 2:2 0:0 2:3 44 40 39 38 36 34 33 32 31 28 27 26 25 24 21 19 8 IZIDI 18. KOLA Litija - Usnjar Adria - Tolmin Primorje - Hrastnik Zagorje - LTH Piran - Vozila Jesenice - Triglav LESTVICA Litija Prirno-je Triglav Vozila Zagorje Adria Piran, Usnjar in Tolmin LTH Jesenice Hrastnik PRIHODNJE KOLO LTH — Usnjar Hrastnik — Vozila Tolmin — Triglav Litija — Jesenice Adria — Piran Primorje — Zagorje NOGOMET BARCELONA, 22. - Na nogometnem turnirju UEFA za mladinske enajsterice je osvojila prvo mesto Anglija, ki je premagala v finalu Z. Nemčijo z 2:0 (1:0). 1:1 1:1 6:0 1:2 2:2 prel. 28 26 25 24 17 15 14 13 11 9 \ , je ljudem odtujil zato, ker ne znajo živeti brez na-Surovosti. Ljudi ni sovražil, prej jih je pomiloval, ta Pa je preziral. Starec je bil sam, toda zdelo se je, k s 116 čuti osamljen. Vojko ga je nekoč zalotil, ko je kram-l55LStvarmi okoli sebe in sam s seboj. Po pogovoru z njim Podvomil, če ima prav, ko se umika ljudem in jih i kini Sv°Je samote, ko ne pozna njihovih težav Zdel se mu »41 ,gjh, ker je bil lahko sam, in hkrati šibak, ker se je SS zato sta s Primožem, kadarkoli sta šla mimo kaverne, fijemu. Z njima je rad debatiral. ^ hi e se še ni dvignilo izza Mrzlega vrha, ko so potrkali j fiSova vrata Zbudil se je in jim hitel odpret. Bliska J^vse razveselil. Krepko mu je stisnil roko in prvikrat ^ C M Union — Rosandra ,.|H/ .................................luiumilii.min... PO DOLGOLETNIH prizadevanjih domačih športnikov V nedeljo otvoritveni praznik na novem kontovelskem igrišču Na sporedu bo športni in kulturni spored Na Kontovelu se mlado in staro pripravlja na otvoritveni praznik novega igrišča za košarko in odbojko, kjer je s prostovoljnimi prispevki vaščanov ter z udarniškim delom mlade in, ne več tako mlade generacije, nastalo sredi vasi tik ob Društveni gostilni. Poleg cvetočih vrtov in rodovitnih trt bo zdaj »v Dolu* tudi športni objekt, kjer se bo mladež podila v športnem duhu za žogo in si krepila zdravje. Po nekaj letih vztrajnega prizadevanja in trdega dela, ki so ga prekinjale finančne težave, bo prihodnjo nedeljo torej slovesna otvo- ritev odbojkarskega in košarkarskega igrišča, ki bo res lahko v ponos kontovelski mladini in vsej vasi. Na Proseku je bilo pred časom odprto nogometno igrišče, na Kontovelu pa so se zavzeli domači fantje za drugačen športni objekt, igrišče za odbojko in košarko. V nedeljo je že bila na tem igrišču tekma med mladinkami ŠD Breg in ŠD Kontovel. Zmagale so Brežanke, toda na novem igrišču je bilo toliko živahnega navijanja, da naposled le ni bilo toliko važno, kdo je zmagal. Važno je bilo pravzaprav le to, da je Kontovel tudi športno zaživel in zdaj -že kar prijetne načrte. V nedeljo bo ob prilog, ritve poleg športnega tu®/ $6^ ----- t---c ir- v program. Podrobneje nili s programom naše prihodnjih dneh. Za dan® zdi bolj važno opozorit1 lu ne b0 -1*-i ter d grizka, kar pomeni, da - .. hodnjo nedeljo res Pre!.|Vna mirnih uric pod kostanj1 šču kontovelske Društvene p na tekmovalni del naše ljudi pa na ki se bo razvil v P°P01”/nalUV rah. Na Kontovelu ne b° n, niti dobrega vina ter doh^, ? j