razstavil« g®@® BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO Nakup VRAT na potrošniško posojilo do 12 mesecev T + 0 % in ; DODATNI AKCIJSKI POPUST RAVNE na Koroškem Čečovje 5, Hotel MERX, tel.,fax:(02)822 01 75 SGP KOGR d.d. prevent *l> JELOVICA predstavništvo VARIO-HOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ KOROŠKA TRGOVINA d.d. Združili smo moči, da lahko skupaj ponudimo več! V preko 50 prodajalnah z blagom za široko potrošnjo po koroški regiji Vam vsak mesec nudimo 20 izdelkov po akcijskih cenah. V marketih ZIRO in ORSI, z lastnima velikima parkirnima prostoroma, je naša ponudba še posebej pestra: • povečana delikatesna dejavnost z lastnima pekarnama • vse za gospodinjstvo • vsak dan preko 50 izdelkov po akcijskih cenah • degustacije izdelkov znanih proizvajalcev KOROŠKA poleg živilskega programa še: - trgovina s tehničnim blagom in gradbenim materialom - preko 20.000 artiklov - lastni razvoz blaga ODPIRALNI ČAS: vsak dan od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 12. ure TRGOVINA poleg živilskega programa še: - oddelek s čevlji - oddelek s tekstilom - darilni butik ODPIRALNI CAS: od 7.3o do 19. ure sobota od 7.3o do 13. ure nedelja od 8.oo do 11. ure KOMPLICIRANA NOSEČNOST Slabo kaže ! Porod zamuja že nekaj mesecev, popadkov pa skoraj ni ! JUHU-HU-HU. POČITNICE SO TU! Junij je zelo pomemben mesec. V začetku je še poln majskih ljubezenskih težav, z naraščanjem toplote in lenobnosti dopustniških predvidevanj pa se zaključuje precej bolj umirjeno. V vrtcih in osnovnih šolah vabijo starše za razstave dosežkov, srednješolci komaj čakajo zadnji dan profesorske nadvlade in žurirajo, dokler so noči dovolj tople. Zaposleni nervozno listajo po koledarjih in štejejo dopustniške dni, ki si jih bodo lahko privoščili. Upokojenci bodo prvi del regresa naložili v svojih bankah, si z obrestmi sredi decembra kupili sadno kupo in se ob tem počutili dopustniško. Najlepše se bodo junija počutili izvoljenci ljudstva - poslanci. Še nedolgo nazaj so jim grozile predčasne volitve in prihajajoči boj za ljubi kruhek. Nelagodje je odloženo, še so legitimni! Drugače pa se godi od poslancev izvoljeni vladni ekipi. Niti stari niti novi nimajo dovolj moči, da bi odločilno vplivali na življenje in gospodarjenje, saj gre vse običajno svojo pot. Se pač bližajo poletne soparice in nevihte, vmes pa brezuspešni poskusi posameznikov, da bi vzeli vajeti v svoje roke. Jesen bo prijaznejša, saj bo prinesla sadove vseh sejalcev/sadilcev in presajevalcev. Slovenci še malce veljamo za kmetijski narod in bomo razlike med njimi spoznali in ohranili pridelke, ki so preizkušeno neoporečni za zdravje. Verjetno bi nekatere razvedrila basen o ježu, ki je izrinil lisico iz njenega brloga. Drugi bi raje prisluhnili pregovoru o nehvaležnosti, ki da je plačilo sveta. Vsem pa želim zastaviti uganko: KOMU SLUŽI IZ DEŽELE TANGA UVOŽENI ZASLON ZA KRITJE? Duhovite odgovore zbiramo vse poletje, nagrada sledi jeseni! TIK PREPIH KOROŠKlCg)ČAn",'''~ iz vsebine: • Kako do čistega okolja 4 • Koroška v sliki 6 • Anketa: Težki obrazci za kmete 8 • Intervju: Rado Krpač 9 • Vuzeniški dnevi 2000 10 • Srečanje komunalnih 13 gospodarstev Slovenije • Muta praznuje 14 • Korošci v Ljubljani 15 • Moda: predstavljamo 16 Tino Banfro • Čveke: tradicionalna 20 zmaga račk • Tečaj na kmetiji Koroš 27 • Študentarije: ves svet je oder 29 • Uspeh koroških 33 karateistov v Italiji • Naša nogometna prvoligaša 34 zadovoljila • Glosirana črna kronika 36 Na naslovnici: Uršlja gora Posnetek: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: GRAFIK SERVIS, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel./fax: 0602 22 999 Besede so veliki patrioti in še večji faloti. Niko Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. v ospredju Bo mestni občini Slovenj Gradec uspel velik met? Za čistilno napravo si nadejajo sredstev Evropske unije Do čistega okolja z evropskim denarjem V prostorih mestne občine Slovenj dradec je do sredine tega meseca razgrnjena lokacijska dokumentacija, osnutek lokacijskega dovoljenja in poročilo o vplivih na okolje zaradi gradnje čistilne naprave za čiščenje mešanih komunalnih odpadnih vod v mestni občini Slovenj Gradec. V mestni občini Slovenj Gradec se že namreč nekaj let pripravljajo na gradnjo naprave za čiščenje odpadnih voda, zadnja leta pa gradijo kolektorje do bodoče čistilne naprave, ki bo postavljena v Pamečah. S to čistilno napravo bodo predvidoma zajeli 85 odstotkov prebivalcev občine. Projekt bo veljal okoli 1,8 milijarde tolarjev, samo čistilno napravo, katere vrednost predstavlja kakšno polovico tega zneska, pa naj bi postavili s pomočjo mednarodnih sredstev. Danes je le dobra polovica prebivalcev mestne občine Slovenj Gradec, to je okoli 9 tisoč prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo: v samem mestu Slovenj Gradec je skupaj 24 kilometrov kanalizacije (večina je mešane, to je za fekalne in meteorne vode), v primestnih naseljih pa je skupno pet kilometrov mešane kanalizacije. Slaba polovica prebivalcev ima lastne greznice oziroma spuščajo odpadne vode neposredno v vodotoke ali v podtalnico. Sicer pa se tudi odpadne komunalne vode izlivajo v vodotoke, saj na območju te občine še ni čistilne naprave in večina odpadnih voda se po štirih zbirnih kanalih izliva v reki Suhodolnica in Mislinja. Izmed večjih porabnikov vode pa na kanalizacijski sistem še vedno niso priključene tovarne Uteksol, I. M. Koples, Nieros Metal in tovarne v industrijski coni v Pamečah. Neposredne iztoke tehnoloških odpadnih voda v reko Suhodolnico pa imata Johnson Controls-NTU in JUS Kosi. Danes je reka Mislinja nad Slovenj Gradcem še v drugem kakovostnem razredu, pod Slovenj Gradcem, ko seji pridružijo iztoki iz kanalizacij in industrije, pade v tretji kakovostni razred, ob suši pa celo v četrtega. Rezultati preiskav vode v reki Mislinji kažejo predvsem na onesnaženje s komunalnimi odpadnimi vodami, saj so stalno prisotne bakterije fekalnega izvora. Slovenjgradčani naj bi s čistilno napravo dosegli, da bo reka Mislinja s pritoki na celotnem območju občine najmanj v drugem kakovostnem razredu. To bi pome- nilo možnosti za razvoj turistične dejavnosti, ob reko bi se vrnile redke vodne živali, ki jih danes zaradi onesnaženosti ni več, varovale bi se zaloge in kvalitetna pitna voda na vodovarstvenih območjih, zmanjšal bi se smrad in podobno. V Slovenj Gradcu načrtujejo gradnjo biološke narave s predvideno zmogljivostjo 20.300 PE, ki bo čistila odpadne vode dolinskega dela občine, prečiščene tehnološke odpadke iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, izcedne vode iz odlagališč odpadkov ter greznične gošče iz vodovarstvenih območij. Poročilo o vplivih te čistilne narave na okolje, ki ga je izdelal Hidroinženiring iz Ljubljane, v sklepnih ocenah o sprejemljivosti te naprave navaja, da gre za sodoben in evropsko zasnovan koncept s tehnologijo čiščenja, ki je v praksi znana in tudi zagotavlja, da bo kvaliteta vode na izpustu v skladu z zahtevami, ki jih prepisujeta tako slovenska zakonodaja kakor tudi smernice Evropske unije. V skladu s prostorskimi akti, ki jih imajo v mestni občini, je gradnja čistilne naprave predvidena na koncu industrijske cone v Pamečah. V poročilu je tudi zapisano, da bo v psihosocialnem smislu imela ta čistilna naprava vpliv na zelo ozek krog prebivalcev, ob upoštevanju vseh predpisanih zaščitnih ukrepov pa je glede obremenitve s hrupom - tako zagotavlja Hidroinženiring - za okolje sprejemljiv poseg. Seveda tamkajšnje prebivalce najbolj zanimajo vonjave: čistilna naprava bo opremljena s sistemom za čiščenje odpadnega zraka, vsi emisijski viri vonjav bodo zaprti in v podtlaku, odpaden zrak pa bo speljan skozi filter in imisija vonjav bo zelo nizka. Prve hiše so od čistilne naprave oddaljene okoli 200 metrov. V tej čistilni napravi bodo hkrati čistili greznične gošč na območjih, kjer so vodovarstvena področja, kar bo posredno vplivalo še na kvaliteto pitne vode. Na območju čistilne naprave je predvidena tudi ustrezna zasaditev in v Hidroinženiringu so prepričani, da ta poseg z okoljevarstvenega vidika in ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov sprejemljiv za to okolje. Slovenj Gradcu bi lahko uspel velik met, saj bodo kmalu imeli vse potrebne dokumente prevedene v nemški in angleški jezik, ki jih bodo posredovali v Bruselj. V mestni občini Slovenj Gradec načrtujejo, da bodo program čiščenja odpadnih voda financirali s pomočjo namenskih in nepovratnih sredstev občinskega in državnega proračuna, taks za obremenjevanje okolja, pristojbin za priključitev na kanalizacijo, kreditov Ekološkega razvojnega sklada in nepovratnih sredstev Evropske unije. Finančni zalogaj pa je velik, saj skupni stroški presegajo 1,8 milijarde tolarjev ali več kot devet milijonov evrov, največji strošek, ki predstavlja več kot polovico te načrtovane vrednosti, pa gre na račun čistilne naprave. To pa je znesek, ki pomeni kar celoletni proračun mestne občine Slovenj Gradec. Toda ta projekt je sprejet med prioritetne projekte na ministrstvu za okolje in prostor in ga bodo s Slovenj Gradec nujno potrebuje čistilno napravo v ospredju pomočjo države pričeli uresničevati leta 2001. Mestna občina Slovenj Gradec pa resno računa tudi na sredstva iz evropskih strukturnih skladov, ki so namenjena državam, ki pristopajo k članstvu. Odločitev pa naj bi bila znana še v tem letu. Izdelava kolektorjev, ki jih sedaj gradijo že proti sami čistilni napravi, delajo s pomočjo sredstev, ki jih v občini zberejo od taks za čiščenje odpadnih voda. Država ta denar prepušča tistim občinam, ki imajo program čiščenja odpadnih voda. Teh sredstev bo letos okoli 50 milijonov tolarjev, občina pa naj bi dobila tudi 50 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev od države. Skupna vrednost del, ki bodo opravljena v tem letu, je okoli 150 milijonov tolarjev. Čistilno napravo bi pričeli graditi v drugi polovici prihodnjega leta in bi bila zgrajena do leta 2004. Ob tem pa župan občine Slovenj Gradec tudi dodaja, da bo čisto okolje tudi več stalo: da komunalno podjetje na področju pitne vode ne bi imelo izgube, bi cena za kubični meter voda morala skupaj s takso znašati 270 tolarjev, dejansko je okoli 170 tolarjev za kubični meter. Na osnovi izkušenj iz tujine pa so si v Slovenj Gradcu izračunali, da se bo takrat, ko bo pričela obratovati čistilna naprava, cena vrtela okoli 450 tolarjev za kubični meter vode. (mp) Upravna enota Ravne: Storitve bliže občanom Maja so na Prevaljah, v Mežici in Črni na Koroškem odprli prenovljene, informacijsko podprte pisarne in kadrovsko okrepljene izpostave upravne enote (UE) Ravne, ki občanom nudijo bistveno več storitev kot kdajkoli doslej. Projekt prenove in informatizacije krajevnih uradov so podprle vse tri občine in ministrstvo za notranje zadeve. Že pred petdesetimi leti so skromno opremljen pisarne v Črni, Mežici in na Prevaljah predstavljale prvi in pomemben stik občanov Mežiške doline z državnimi uradniki. Tam so se vodile rojstna in poročna matična knjiga, matična knjiga umrlih, sklepale so se poroke, izdajala potrdila in osebni dokumenti, overjali podpisi. "Leta 1995 so bili ljudje razočarani, saj so si obetali, da bo nova občina tisto mesto, kjer bodo lahko dobili tudi kakšen dokument. Pa ni bilo tako. Upravna enota s sedežem na Ravnah je postala mesto za urejanje večine državnih upravnih zadev na prvi stopnji. Krajevnim uradom pa se je zaradi neprimerne opreme za sodobno poslovanje tako zmanjšal obseg nalog in del, da skoraj več niso opravičevale svojega obstoja. Prav zaradi tega smo leta 1998 zastavili projekt in z aktivnostmi seznanili ministrstvo, ki je naša prizadevanja v celoti podprlo, brez sodelovanja občin Prevalje, Mežica in Črna pa projekta ne bi uspeli zaključiti. Krajevni uradi danes nudijo občanom bistveno več storitev kot so jih kdajkoli,” je povedala načelnica UE Ravne na Koroškem Irma Pavlinič Krebs. Občani lahko odslej v informacijskih pisarnah opravili vse potrebno v zvezi z registracijo motornih vozil, podaljševali prometna in vozniška dovoljenja, urejali spremembo lastništva vozila, odjavili vozilo, zamenjali prometna dovoljenja zaradi obrabljenosti, dobili nova prometna dovoljenja. Sprejemali bodo tudi vloge za izdajo osebnih izkaznic in urejali razne listine, kot so potrdila o stalnem bivališču, potrdila o državljanstvu, o skupnem gospodinjstvu in drugo. Jasmina Detela GOSTIŠČE EDLVAJS II Dolga brda, Holmec tel.: 0602 31 182 fotokronika s J* Koroška v sliki Tudi letošnje tekmovanje Koroško - Celjske regije v ročnih spretnostih otrok iz šol s prilagojenim programom je bilo na Muti. Učenci, bilo jih je nad 30, so tekmovali v izdelovanju raznih predmetov iz lesa, kovine, papirja in iz tekstila. Pokazali so neverjetno veliko spretnosti in sodniki niso imeli lahkega dela. Otroci so si ogledali tudi Repnikovo galerijo, kraj, muzej in seveda mučke kovačije. Posnetek Kristl Vaiti Posnetek Jasmina Detela Učenke tekstilne usmeritve Na Srednji šoli Muta so tudi tokrat pokazale del širokega znanja. A je v ozadju lepe modne revije mnogo dela, ki ga ne vidimo. Tokrat so se prvič spomnili tudi generacije tistih, ki so šolanje na Muti končali pred štiridesetimi leti. Kar precej se jih je zbralo, takrat so bili to pretežno učenci kovinarske usmeritve. OULH UTA Sredi maja so Ribničani na Pohorju na veliki slovesnosti potegnili v cerkveni stolp 1.350 kilogramov težek zvon. Blagoslov je opravil mariborski škof, gospopd Kramberger, ob somaševanju duhovnikov iz sosednjih in bližnjih župnij. Domačinke pa so številne obiskovalce prav po gospodsko pogostile, pa tudi pravo ljudsko rajanje je baje trajalo povsem do jutranjih ur. Pa čudovito nam poje, vam bodo povedali domačini, ki so zbrali denar. Posnetek Kristl Vaiti V drugi polovici maja je v družbi TAB d.d., ki ima dve tovarni - v Žerjavu za proizvodnjo industrijskih baterij, v Črni na Koroškem pa za proizvodnjo starter baterij -, potekala čistilna akcija. Okoli 200 delavcev je v Posnetek Kristl Vaiti Osnovne šole iz mestne občine Slovenj Gradec, Prva in Druga osnovna šola, OŠ Šmartno, Podgorje, Razbor, Šmiklavž, Sele in Pameče, so na prireditvenem prostoru grada Rotenturn nastopile v Paradi otroških idej. Veliko idej, znanja in talenta! Posnetek Stanko Hovnik Člani radeljskega društva ljubiteljev starodobnih vozil so opravili kratek sprehod po cestah nekdanje skupne občine Radlje. Kolona kakšnih 20 zelo zanimivih starih vozil se je odpeljala iz Radelj v Vuhred, od tu preko Šentvida in Vuzenice na Muto in se po krajših postankih vrnila v Radlje. Tokrat sta se izjemno izkazala lastnika gostišča “Urška", ki sta voznike starih vozil povabila in pogostila kar s pravim kosilom in dodala še vse tekoče materiale. Posnetek Kristl Vaiti Letošnje plakete četrtnih mestnih skupnosti občine Slovenj Gradec so prejeli Karel fotokronika Pečko, Vlado Horvat, Lenka Vaiti in Ivan Ši-sernik. V kulturnem programu so na prireditvenem prostoru grada Rotenturn nastopili učenci glasbene šole Slovenj Gradec. Tudi sicer je bilo ob prazniku mesta Slovenj Gradec slovesno, z vrsto prireditev, med drugim je bilo srečanje harmonikarjev Koroške za pokal mesta Slovenj Gradec. Posnetka: Metoda Hovnik Rek Konec meseca maja je potekla deseta obletnica dogajanj, s katerimi smo v Sloveniji začeli pripravljati na osamosvojitev. 27. maja sta generalštab Slovenske vojske in generalna policijska uprava pripravila osrednjo slovesnost v počastitev 10. obletnice ustanovitve MSNZ na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prireditev je bila je bila namenjena obujanju spominov na eno od najbolje organiziranih in najbolj skrivnih akcij v novejši slovenski zgodovini, udeležili so se je tudi veterani s Koroške. Posnetek Franc durai V Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je Bojan Jus predstavil svojo zanimivo knjigo "Želja”. Za avtorjem je vodil pogovor gospod Peter Petrovič. Posnetek Stanko Hovnik Koroško društvo za boj proti raku je Splošni bolnišnici Slovenj Gradec podarilo pol milijona donacije za uvajanje nove metode imunohistokemije, ki omogoča zdravljenje bolnic z rakom dojke, ki je najpogostejši rak pri ženskah.Pprav za zgodnejše odkrivanje raka je bilo tudi v slovenjgraški bolnici v zadnjih letih veliko narejenega. Pred sedmi- mi leti so odprli ambulanto za bolezni dojk in uvedli metodo mamografije. Posnetek Jasmina Detela Tudi letošnjega tradicionalnega žegnanja konj pri cerkvi svetega Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu se je udeležilo veliko kmetov, lastnikov konj in radovednežev. Posnetek Stanko Hovnik Publikacija o Mladinskem raziskovalnem taboru Mislinja 99 je bila predstavljena v prostorih Knjižnice Ksaverja Meška, v sodelovanju s Koroškim Pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec. Posnetek Metoda Hovnik Rek V organizaciji Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je potekala peta likovna kolonija, na kateri je sodelovalo več kot 60 otrok in mladostnikov z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Mladostniki so ves dan ustvarjali v Javorju pod budnim očesom mentorjev in koroških likovnih umetnikov ter pedagogov. Sponzor pete likovne kolonije je bila Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje, pokrovitelja pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in zavod RS za šolstvo. Posnetek Jasmina Detela Libeličani so svečano odprli svojo gozdno učno pot, ki nosi naslov po sovi, veliki uharici, in vključuje etnološke zanimivosti tega obmejnega kraja. Učna pot nudi poleg pouka in raziskovanja narave tudi veliko sprostitve v naravnem okolju. Na posnetku je avtorica učne poti Metka Tajzel ob deblu, ki vsebuje zapis o zgodovini Libelič. Posnetek Miro Petek Obmejni občini Pliberk in Mežica sta te dni še utrdili svoje že sicer dobro sodelovanje. Tako so se na meji med Slovenijo in Avstrijo srečali otroci iz otroških vrtcev Mežica in dvojezičnega vrtca Pliberk. Tokratno druženje so malčki nadaljevali v Pliberku. Posnetek Miro Petek anketa "OBRAZCI TEŽJI OD FINANČNIH SPODBUD” Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi letos razpisalo finančne spodbude za kmetijska gospodarstva v letu 2000. Finančne intervencije lahko uveljavljajo nosilci kmetijskega gospodarstva, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika za kmetijsko dejavnost in gospodar planine ali gospodar skupnega panika. V letu 2000 je za subvencijska sredstva na voljo 18,67 milijarde tolarjev, sredstva pa se lahko pridobijo neposredno na podlagi pisnih vlog ali s pisnimi vlogami na podlagi javnega razpisa, v mesecu maju so kmetje izpolnjevali obrazce vlog za intervencijska sredstva, vendar pa je izpolnjevanje za marsikaterega kmeta izredno težko in če pri izpolnjevanju vlog ne bi pomagali sodelavci kmetijsko svetovalnih služb, mnogi kmetje sami obrazcev ne bi izpolnili. Prav o tem pa smo povprašali v naši anketi nekatere kmete. IVAN PRAZNIK, Orlica: “Obrazci oziroma vloge za dodelitev subvencijskih sredstev so bili zelo zahtevni in komplicirani. Kmetje sami teh obrazcev nikakor nimso mogli izpolniti, zato smo iskali pomoč pri kmetijsko svetovalnih službah, kjer so nam kmetijski svetovalci radi pomagali. Pri izpolnjevanju obrazcev pa smo si pred tem kmetje morali priskrbeti posestne liste in mapne kopije naših kmetij pri geodetski upravi. Mislim, da je bilo pri tem vse preveč dokumentacije, ki jo je kmet pri izpolnjevanju potreboval. Res pa je, da počasi prehajamo v Evropsko unijo in da se moramo že sedaj na to pripravljati.” PETER BOŽIČ, Trbonje: “Ne vem kaj naj vam rečem okoli izpolnjevanja vlog za finančne spodbude v kmetijstvu. Vse, kar smo morali vpisovati v te obrazce, je bilo za nas kmete izredno težko. Če nas pred tem kmetijski svetovalci ne bi bili seznanili o načinu izpolnjevanja, mnogi kmetje teh obrazcev sploh ne bi izpolnili. Pri tem moram pohvaliti kmetijske svetovalce, ki so nam šli zelo na roko, da smo pravilno izpolnjene obrazce lahko poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rok za oddajo vlog je bil vse prekratek, v kolikor pa sem sedaj seznanjen, so rok podaljšali do konca junija letos.” JOŽEFA ROTOVNIK, Mislinjska Dobrava: “Vlogo za intervencijska sredstva, ki jih je letos za kmete razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, smo letos vložili prvič. Prejšnja leta smo oddajali mleko in smo premijo prejemali po glavi krave, zato za druga sredstva nismo vlagali vlog. Izpolnjevanje letošnjih obrazcev pa je bilo za vse nas izredno težko, zato smo se za pomoč pri izpolnjevanju obrnili kar na kmetijsko svetovalno službo Slovenj Gradec, kjer sta nam prijazni svetovalki Marija in Danica radi pomagali. Hvaležna sem jima, ker vem, da sama obrazcev nikakor ne bi mogla izpolniti." MARICA GRADIŠNIK, Slovenj Gradec: “Da so bili obrazci zelo zahtevni za izpolnjevanje, sem bila dobro seznanjena. Sama jih nisem hotela izpolniti, zato je obrazce izpolnjeval sin, kjer na kmetiji že tudi dolga leta gospodari. Tudi drugi kmetje, s katerimi sem se pogovarjala, so menili, da so obrazci vse preveč zahtevni za kmeta in sojih mnogi komaj izpolnili. Če bodo morali kmetje v bodoče še izpolnjevati podobne vloge, bi bilo zelo prav, da bi bili obrazci preprosto sestavljeni in bi jih tako lažje izpolnjevali.” IVAN COKAN, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Obrazci so bili za nas kmete zelo težki. Ker je prav zdaj na kmetih kar največ dela, sem izpolnjevanje obrazcev prepustil kar ženi. Pri tem pa ugotavljam, da se recimo mnoge parcele po posestnem listu, ki smo ga morali dvigniti na geodetski upravi, ne ujemajo s sedanjim stanjem. Izmera parcel izhaja še iz časov Marije Terezije in mnoge parcele, ki so bili nekoč travniki, so se zarasle in je danes tam gozd. Če bomo hoteli priti v Evropsko unijo, mislim, da bomo morali med drugim urediti kataster." BERNARD ORTER, Mala Mislinja: “Tudi jaz sem eden tistih, ki trdim, da so bili obrazci za dodelitev intervencijskih sredstev izredno težki. Preprost kmet, ki nikoli ni imel opravka s tem, jih v nobenem primeru ne more izpolniti. Zato bi se tudi jaz rad zahvalil kmetijskim pospeševalcem, ki so se tokrat potrudili in nam pomagali. Brez njihove pomoči ne bi šlo. Kmetom, ki živijo na gorsko višinskih kmetijah, bi morala država drugače pomagati, da bomo obdržali mlade ljudi na kmeti jah. Če bo šlo tako naprej, se bodo kmetije zarasle in nihče več zanje ne bo skrbel. To pa bo gotovo nepopravljiva škoda.” F. J DRAČ Dravograd: Pogovor z županom Radom Krpačem Proračun se bliža milijardi, letos nov primarni vodovod V juliju praznuje občina Dravograd občinski praznik. Po znanih polemikah so ohranili praznik, ki so se ga spominjali in ga praznovali skozi desetletja. Danes so se duhovi pomirili. Ker ni leto lokalnih volitev, je v občini čutiti le ustvarjalni in delovni nemir, zdraharstvo zaenkrat še počiva. In to je dobro. Rado Krpač, župan občine Dravograd Ko je današnja občinska uprava na čelu z županom Radom Krpačem pred petimi leti prevzela vodenje občine Dravograd, je proračun znašal 385 milijonov tolarjev, sedaj se vrti okoli 980 milijonov tolarjev. Torej, kaj bodo letos počeli v tej občini? "Proračun je v prvih letih sicer rasel bolj hitro, vendar smo sedaj dosegli takšno velikost proračuna, da je rast mogoče nekoliko počasnejša. Proračun blizu milijarde je za takšno občino, kot je naša, zelo velik, iz državnega proračuna in raznih skladov skušamo potegniti čim več denarja. Včasih ga nam uspe dobiti toliko, da nastanejo že problemi z zagotavljanjem lastne občinske udeležbe.” Katera je oziroma bo osrednja točka letošnjega proračunskega leta? “Največ denarja bomo gotovo namenili izgradnji primarnega vodovoda za Dravograd z Goriškega Vrha. Gre za povsem novo traso ob obstoječem vodovod, saj je potrebno zamenjati cevi. Ne samo zaradi azbestnih cevi, ki so zdravju gotovo neprijazne, ampak zaradi dejstva, daje vodovod star še 38 let in cevi na mnogih krajih puščajo. Tako bomo potegnili 12,4 kilometra novega primarnega vodovoda z vsemi spremljajočimi objekti. Ocenjena vrednost te naložbe je okoli 90 milijonov tolarjev. Hkrati bomo delali še projekt za en krak vodovoda s Kozjega Vrha, na ta način pa bi našli alternativo za Črneško polje. Vodovod z Goriškega Vrha bi zadostoval za Dravograd, vendar želimo to vodo potegniti do vseh naselij. V občini je sedaj mnogo vodovodnih skupnosti in vsem krajanom bi radi zagotovili vodo iz javnega vodovoda, kar nam nalaga tudi zakonodaja. Ko se z nekega vodovoda oskrbuje več kot pet hiš, je to v bistvu javni vodovod in bi zanje morala skrbeti občina preko javnega komunalnega podjetja. Tačas črneškega vodovoda še ne moremo izklopiti iz sistema, zato sedaj pripravljamo projekt, da bodo kmetje, ki tam ne morejo intenzivno kmetovati, dobili odškodnino." Kaj se bo v tem letu dogajalo na cestnem gospodarstvu? “V letošnjem letu imamo v proračunu predvidenih 131 milijonov tolarjev. Večinoma gre za vzdrževanje lokalnih oziroma krajevnih cest. Le v Boštjanu se bomo lotili temeljite prenove, za katero bo namenjenih 24 milijonov tolarjev; načrtujemo razširitev ceste z asfaltiranjem, gradnjo mostu, odvodnja-vanjem in tudi tu bodo s svojim deležem sodelovali tamkajšnji krajani. Za gozdne ceste - zimsko službo in vzdrževanje - bomo v tem proračuni namenili 30 milijonov tolarjev, za urejanje hudournikov pa okoli štiri milijone tolarjev.” V lanskem letu je bila lepa investicija tudi tribuna ob nogometnem stadionu, ki pa še ni dokončana. Kaj bo na tem objektu narejeno v letu 2000? "Podobno vsoto, to je 90 milijonov tolarjev, bomo namenili nadaljevanju gradnje tega športnega objekta. V letošnjem letu bomo pokrili še južni del tribune, kegljišče, nekaj garderob, pisarne, sanitarije in drugo. Letos bomo v tem objektu pridobili dve manjši telovadnici, ki bosta lahko namenjeni za fitnesu in vadbi aerobike, gotovo pa bo končano štiristezno avtomatsko kegljišče. V občini se zavedamo, da so tudi kegljači v prvi državni ligi in potrebujejo primerno kegljišče. Lani smo res imeli nekaj težav z zagotavljanjem sredstev, veliko so pomagali donatorji in sponzorji, vendar nam nikakor ni žal vsega vloženega truda. Letos bomo dokončali tudi atletsko stezo oziroma večnamensko igrišče, ki ga delno financira tudi fundacija za šport. Dokončno podobo pa bo ves ta športni park dobil čez kakšno leto ali dve. Na Špicfeldu nastaja nekakšno športno, rekreativno in kulturno središče.” Nakazali ste že novo vprašanje, to je kultura, ki v Dravogradu nima spodobnega hrama, razen seveda nove knjižnice. Kdaj torej lahko pričakujemo kakšen kulturni dom? “Nasproti igrišča imamo rezervirano lokacijo za večnamensko kulturno dvorano. V letošnjem letu bomo uredili projekte in druge potrebne dokumente, v prihodnjih dveh letih pa se bomo lotili tudi tega zalogaja. Letos bomo opravili manjša popravila na kulturnem domu v Šentjanžu...” V Šentjanžu ste v zadnjih letih kar precej vlagali. “V letošnjem letu načrtujemo še prizidek k osnovni šoli in knjižnico. Predračunska vsota je okoli 90 milijonov tolarjev. V prihodnjih letih pa je v Šentjanžu treba sanirati še staro šolsko zgradbo, da bi lahko leto pred uradnim začetkom devetletke tudi začeli s poskusnim programom devetletne osnovne šole. Knjižnica pa naj ne bi bila zgolj šolska knjižnica, ampak tudi odprta za kraj in krajane, torej hkrati tudi splošno-izo-braževalna knjižnica.” Bo občina v tem letu poskrbela tudi za streho nad glavo socialno šibkejši ali mladi družini? "Kupili smo eno stanovanje, adaptiramo še večje stanovanje, kjer sta živela starejša občana in bomo pridobili dve manjši stanovanji. Novogradnje letos ne bo, bomo pa obnovili zgradbo stare pošte, kjer bo spet nekaj manjših stanovanj. Potrebe po stanovanjih pa so velike in za socialne in neprofitna stanovanja je bilo na razpisu okoli 20 prosilcev. Nekaj problemov pa rešimo tudi z zamenjavami.” Kar nekaj let se v Dravogradu govori o obrtno-industrijski coni. Kdaj bodo lahko obrtniki tam zakopali prvo lopato? “Kmalu. V obrtno-industrijski coni bo dobilo prostor devet obrtnikov, večina od njih je že kupila zemljišče. Kmalu bomo dobili projekt komunalne ureditve in občina bo napeljala cesto, elektriko, kanalizacijo in vodo, nato bodo obrtniki sami gradili." (mp) VUZENIŠKI DNEVI 2000 Ta vsakoletna, letos že sedma zabavna, kulturna, športna, turistična in verska manifestacija že ima opredeljene zanimive vsebine, ki se bodo odvijale od 4. do 15. avgusta. Tako tradicionalne kot vsebinsko nove se bodo smiselno dopolnjevale in obogatile vroče avgustovsko poletje Vuzeničanom in njihovim gostom. Odbor pri občinskem svetu je zadovoljen, saj se je letos na razpis za vsebinsko zasnovo Vuzeniških dnevov prijavilo domala vse, kar v Vuzenici in njeni okolici kaj pomeni. Geslo organizatorja: Za vsakogar nekaj, tudi za vas, se bo uresničilo tudi letos, ko program zapolnjujejo prireditve promocijskega, kulturnega, verskega, športnega, turističnega, zabavnega in tekmovalnega značaja. Vse so brez vstopnin, njihov pokrovitelj pa je Občina Vuzenica. Vse več je v tem okolju takšnih, ki vedo, da morajo biti del tega avgustovskega utripa, občina pa z izborom vsebin poskrbi, da nihče ne ostane zunaj njega. Izkušnje preteklih let so pokazale, daje koncept dober in uveljavljen, vsako leto pridobiva na kakovosti in rdečih številk ni. Če so prva leta pokazala nekatere pomanjkljivosti (parkirišča, usmerjanje prometa itd.), so zdaj že uveljavljena praksa. Ljudje so veseli tradicije prepletene z novimi željami in izkušnjami. Gre za največjo promocijo društev, klubov in dejavnosti v kraju, nekaj prireditev je namenjenih samo otrokom, skorajda vse pa prinašajo dobiček in trud ni zaman. Zabavne prireditve bodo tudi letos potekale pod velikim šotorom v športnem parku. Otvoritev Vuzeniških dni bo v petek, 4. avgusta popoldne, ko bodo Dravski splavarji uprizorili splavarski krst. Zvečer bodo s koncertom in otvoritvijo razstave v atriju župnišča počastili izid nove zloženke “Devica Marija na kamnu”, ki bo v sliki in besedi predstavila eno najstarejših romarskih cerkev, ki je pod spomeniškim varstvom. Njeno vrednost so ocenjevali umetnostni zgodovinarji, restavratorska dela že potekajo, na območju Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor pa je edini objekt, katerega obnove so se lotili v celoti. Sobota, 5. avgusta, bo rezervirana za srečanje veteranov gasilcev Koroške. V nedeljo, 6. 8., se bodo na Primožu na Pohorju zbrali borci Zidanškove brigade in častniki ter veterani vojne za Slovenijo. Letošnje srečanje bodo obogatili z otvoritvijo obnovljene spominske sobe in muzejske zbirke v šoli na Primožu. Otroci bodo prišli na svoj račun med tednom, ko bodo zidali gradove iz mivke, se odpravili na družinsko kolesarjenje, se pomerili v hitrostnem rolanju, pika na i pa bo otroška tombola v šotoru z bogatimi nagradami. Med športnimi prireditvami omenimo teniški turnir, tekmovanja fantov in deklet v odbojki na mivki, nogometno tekmovanje veteranova spretnostih pa se bodo pomeriligasilci, ribiči in šahisti. Ker letos mineva 30 let od Koroške likovne kolonije, bodo v Vuzenici otvorili razstavo in ji dodali še filatelistično. Prava filatelistična poslastica bo priložnostni ovitek ob jubileju Likovne kolonije. Poseben pečat Vuzeniškim dnevom dajejo tradicionalne verske prireditve, ki s Kamensko Slomškovo nedeljo in romanjem k Devici Mariji na kamnu v Vuzenico privabljajo širše množice vernikov. Vse skupaj bo pospremil še tradicionalni Rokov sejem, občina pa bo slavila občinski praznik. Zabavne prireditve v šotoru z uveljavljenimi in priljubljenimi ansambli bosta pripravila Smučarski klub in Turistično društvo, mladi se bodo zabavali na Rock paradi, pod šotor pa vas bodo povabili tudi planinci in kmetje. Zaradi pisane palete vsebin bodo Vuzeničani in njihovi gostje od 4. do 15. avgusta res zaposleni, prireditve pa se ne bodo prekrivale z načrtovanimi v Koroškem turističnem tednu v Črni, saj ne potekajo vzporedno. I. Fasvald Predstavlja mo: Magistra farmacije Nežka Petek prejela cenjeno Minarikovo priznanje v Leku jo čakajo novi izzivi kot specialistka za preizkušanje zdravil ima izjemno odgovorno delo Kadar postane Koroška pretesna in se hočejo Korošci uveljaviti v slovenskem prostoru in si pridobiti ugled v strokovnih krogih, je sodelovanje z institucijami izven pokrajine skoraj neizbežno. Bolj redko pa se zgodi, da visoka priznanja in nagrade strokovnjakom za delo, ki ga opravijo v domačih podjetjih, pridejo iz Ljubljane v roke Korošcev. Ena od izjem je Nežka Petek, magistra farmacije in specialistka preizkušanja zdravil, ki je po petnajstih letih dela v Koroških lekarnah pred nedavnim v Portorožu prejela v farmacevtskih krogih cenjeno Minarikovo priznanje. Po maturi na ravenski gimnaziji se Mežičanka Nežka Petek, žena znanega Večerovega novinarja Mira Petka, ni odločila za študij arhitekture ali jezikov, še manj za oblikovanje kot tretjo stvar, ki jo je veselila, pač pa za študij farmacije. "V življenju se velikokrat lotevam stvari," pravi Petkova, “ki jih najmanj poznam in ni šlo za posebno veselje do farmacije in kemije. Želela sem se lotiti nečesa, kar je bilo neznano, napol skrivnostno, saj takrat pred dvajsetimi leti dijaki nismo imeli pojma, kaj je farmacija." Takoj po študiju se je na pobudo takratne direktorice Koroških lekarn Mete Kolar odločila še za specializacijo. Tako seje uresničilo skrito hrepenenje, da postane specialistka za preizkušanje zdravil, ki jih je v Sloveniji le peščica, s tem pa je koroško lekarništvo dobilo tudi svojega prvega specialista, do tedaj ga niso imeli niti v bolnišnični lekarni v Slovenj Gradcu. Koroške lekarne so nato zasnovale svoj galenski laboratorij in kontrolno analitski laboratorij ter znatno dvignile raven kakovosti dela. Petkovo pa je po specializaciji poglabljala znanje in širila znanstva v strokovnih krogih na različnih simpozijih in se na njih potrjevala tudi kot predavateljica. “Slabost dobro opravljenega dela je v tem, da ti vedno naložijo drugega,” pravi, saj jo je v obdobju, ko je Slovenija postala članica evropske farmakopeje, doletelo še delo v komisiji za pripravo dodatka k evropski farmakopeji, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravstvo v okviru urada za zdravila. Sodelovala pa je tudi kot komentor pri diplomah študentov farmacije in v komisijah lekarniške zbornice. Zlasti zanimivo je njeno odkrivanje lastnosti in sestavin totro-vega olja v farmacevtski stroki, ki je sicer v ljudskem zdravilstvu znano, v Sloveniji pa o tem niso vedeli nič niti ugledni profesorji na pristojnih fakultetah. Petkova se je pred nekaj meseci poslovila od dobro utečenega dela v galenskem laboratoriju Koroških lekarn in se prepustila novemu izzivu v velikem farmacevtskem sistemu Lek, ko so v lekovi tovarni na Prevaljah potrebovali specialista. “Preskok je kljub temu, da sem počela različne stvari v stroki, zelo velik. Enako Nežka Petek, magistra farmacije, specialistka delo sem opravljala že prej, obseg pa je tu neprimerljivo večji.”Delo je izjemno odgovorno, saj je specialist preizkuševalec zdravil po novi zakonodaji edini, ki lahko dovoli, da gre zdravilo v promet. Petkova pravi: “Odgovornost je res velika, saj lahko gredo na trg le kakovostno izdelana zdravila, a tega pritiska se moraš razbremeniti tako, da delaš po svoji vesti in v skladu s sprejetimi normami. Zmeraj moraš delati tako, da lahko zvečer mirno zaspiš, in jasno je, da se ne smeš pustiti pregovoriti nekemu direktorju, ki bi zaradi ekonomskih razlogov neko zdravilo, ki ni čisto vredu rad poslal na trg. ” Njena doslednost, natančnost, disciplina in temeljitost je bila nagrajena skoraj sočasno, ko je zaključila kariero v lekarništvu, česar je zelo vesela, saj taka priznanja običajno pridejo v življenju šele mnogo pozneje in nenazadnje je to tudi dokaz, da ni nujno biti vedno v centrih, da nekaj dosežeš. “Izzivov je tudi v koroškem lekarništvu in v Leku na Prevaljah toliko, da je treba potegovati meje, saj me z več strani prosijo za sodelovanje.” Vabili so jo tudi v Ljubljano, ponudbe na ministrstvu za zdravstvo, zavodu za farmacijo, na kliniki v bolnišnični lekarni in na inšpektoratu pa je zavrnila. Njen dom ostaja v Mežici, kjer ji hčerka Nina včasih občudujoče reče, da je Einstein in kjer ji družina zelo stoji ob strani, saj je zaradi strokovnega dela pogosto odsotna. Petkova tudi ne skriva, da brez moževe podpore ne bi dosegla, kar je. ZLATKA STRGAR Dravograd: Veter v laseh, s športom proti drogi Okoli 350 mladostnikov je preživelo soboto, 27. maja, v Dravogradu aktivno, športno in predvsem zabavno in v družbi svojih prijateljev. Da bi se na osrednjem prireditvenem prostoru počutili dobro, so se potrudili učenci 4. razreda osnovne šole Dravograd in pod vodstvom mentorice Lojzke Mori prijazno pobarvali dostop do lepega in ozelenelega prireditvenega prostora. Ves dan so se odvijale aktivnosti, ki so bile dopoldne bolj športno obarvane, saj so se odvijala tekmovanja v odbojki, košarki in rolanju. 35 otrok se je pomerilo v rolanju, 28 ekip v košarki in 16 ekip v odbojki. Zanimiva je bila tudi košarkaška tekma med znanimi Korošci in državnimi prvakinjami iz Celja. Dekleta so skoraj ves prvi polčas rahlo vodila, vendar se domači fantje niso dali presenetiti in na koncu z majhno prednostjo zmagali. Predstavili so se koroški skavti in zapela nam je Brina Pušeljc. Po podelitvi medalj zmagovalcem v posamezni športni panogi so se predstavili tudi znani mladi in nadarjeni koroški športniki: Boštjan Nachbar, Mojca Vavče, Vesna Šošter, Robert Koren, Vanja Vravnik in Tina Maže. Povedali so, da je vrhunski šport sicer naporen, da pa jim nudi tudi veliko veselja in užitkov. V Cerkvi sv. Vida so se predstavile študentke Akademije za glasbo in pripravile zanimiv glasbeni večer. Vanja Mori, Nina Lorbek, Ditka Žalik, Jelena Vukolič in Hermina Matjašič so s kitaro, violo, klavirjem in vokalom pričarale prijeten glasbeni dogodek. Za konec so si udeleženci prireditve ogledali muzikal English študent theatra II. Gimnazije iz Maribora BRILJANTINA, ki gaje režiral Emil Pečnik. Z glasbo in plesom so popeljali v gimnazijsko okolje, v šestdeseta leta.. Navdušili so tako mlade kot tudi odrasle obiskovalce, ki se jih je nabralo kar precej in iz cele Koroške. To soboto so v Dravogradu mladi in odrasli preživeli malo drugače, bolj dinamično, zabavno, veselo in - z vetrom v laseh. Vlada Navotnik naši kraji ORSI V TRABERKU Koroška trgovina d.d. je odprla nov center v Dravogradu Koroška trgovina d.d. je v Traberg Centru v Dravogradu odprla nov prodajni center OPSI (kratica pomeni Oskrba, Ponudba in Žila). Center je rezultat lanskoletne združitve treh koroških trgovskih družb, Oskrbe Dravograd, Žile Slovenj Gradec in Ponudbe Radlje in je po odprtju centra ZIPO drugi skupni projekt novega koroškega trgovskega podjetja. Meri več kot tisoč kvadratnih metrov, v njem je zaposlenih 15 delavcev, ki se bodo, kot je na otvoritvi obljubil direktor Koroške trgovine Vinko Poderžan, po najboljših močeh trudili za zadovoljstvo kupcev. V pritličju ponujajo živilski program, v nadstropju pa neživilski - čevlji, tekstil, darilni butik. Center bo odprt vsak dan med 7.30 in 19. uro, v soboto med 7.30 in 13. uro. Ob otvoritvi centra Opsi je Koroška trgovina d.d. preko Centra za socialno delo Dravograd podarila trem socialno ogroženim otrokom po 50.000,oo SIT. -jd Sv. Jernej nad Muto VRNILI BODO ZVONOVE Štiriindvajseti junij bo za Jernejčane velik dan. Opravili bodo nekakšen dolg do svojih prednikov in še enkrat potrdili vztrajnost in navezanost na svoj kraj. Trije zvonovi, ki jih bodo Jernejčani ob posebni slovesnosti potegnili v stolp svoje farne cerkve, so precejšnje finančno breme za krajane. Pa vendarle, pravijo, to je dolg do naših prednikov. Jernej je tudi kraj z razcepljeno dušo in zaceliti je potrebno tudi nekaj grenkobe iz praspomina. Zgodaj, zelo zgodaj za te kraje, leta 1635, so kupili prve zvonove. Med ljudmi se je govorilo, da so iz srebra, pobrala jim jih je prva vojna. Kupili so druge, eden je počil, pa so ga dali preliti. Pobrala jim jih je druga vojna. Leta 1943 nihče ni imel dovolj korajže, da bi zvonove, zmetane iz stolpov skrili. Kraj se je leta 1919 razcepil na dva dela. Večji del je ostal v Avstriji. Ta, ki je ostal zvest slovenski identiteti, je bil kaznovan. Pritisnjen ob mejo, pod pritiskom Wranglovcev in kasneje južnih graničarjev, prepuščen na nemilost in ropanje pretežno nemško nastrojene doline. Tu je bila kriza trikrat hujša. Kmetija za kmetijo ob meji je šla na boben. Lepi gozdovi so se preselili v žepe trgovcev in goljufov... Pričakovanja Jernejčanov se nikoli, prav nikoli niso izpolnila. Tudi po drugi vojni ne. Ponudili so jim skupne kotle, izselitev, zadruge. Na kraju, treba jih je bilo zlomiti, hude obvezne oddaje. Jernejčani pa so vztrajali. Nekateri so si poiskali kruh drugje. Iz tako malega, nekdaj gosto naseljenega prostora se je izselilo po letu 1945 nič manj kot 154 ljudi. Nekaj so jih tudi nasilno izselili v Kočevsko. Trpki spomini. In prav ti izseljenci bodo svojemu kraju kupili največji zvon. Okrog 700 kg bo tehtal in pel bo v tonu “G". Srednjega bodo kupili domačini, saj jih ni veliko, kmetje, ki so vzdržali, tehtal bo 500 kg in zapel v “A" tonu. Najmanjšega, nekaj manj kot 300 kg bo tehtal, pa bo kupila ena velika družina, pel bo s tonom “C”. Zanimiveje, da seje velika večina izseljencev odzvala prošnji ob nakupu zvonov, nekateri od zelo daleč, Avstralije, Kanade, pa tudi iz domačih krajev. Pravijo, da je to klic domače zemlje. Vse pozornosti je vredno tudi dejstvo, da so pomoč obljubili sosedje z druge strani meje. Verjamemo, da bodo ti zvonovi pa nekaj manj kakor stoletju trenj zopet združili ljudi, ki so pred tem vendarle znali tvoriti prijetno bivajočo celoto. Že lani in deloma v prejšnjih letih so domačini temeljito obnovili svojo farno cerkev, ji vrnili nekdanjo podobo prave planinske cerkve, obnovili so streho na župnišču. Storili so več, kot bi lahko od takšnega kraja pričakovali. Saj jim je pomagala tudi občina, Zavod za spomeniško varstvo, pa še kdo, največ pa so le storili sami. Ko bodo v stolp potegnili zvonove, bo dolg do prednikov izpolnjen. Tod namreč pravijo, da ima človeški rod vedno dolgove do svoje preteklosti. Kristl Vaiti Koroška ^ G> O O Srečanje komunalnih gospodarstev Slovenije na Ravnah Delavci komunalnih gospodarstev Slovenije se bodo letos srečali na Koroškem, kjer se bodo pomerili v športnih in delovnih disciplinah, vodstva podjetij pa bodo dan pred tekmovanji obravnavala probleme, ki zadevajo njihovo stroko, zlasti glede na razmerja z lokalnimi skupnostmi. Srečanja slovenskih komunalnih gospodarstev, ki so se začela na pobudo sindikatov, v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter Gospodarsko zbornico Slovenije, so namenjena strokovnemu posvetu vodstev komunalnih podjetij in delovno-športnemu druženju drugih zaposlenih. Organizatorji letošnjega srečanja, ki bo šestnajsto po vrsti in bo potekalo 23. in 24. junija, so štiri koroška komunalna podjetja, osrednji del prireditve pa bo potekal na Ravnah. Organizatorji pričakujejo okrog 2500 udeležencev, saj je udeležbo na srečanju najavilo 70 slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. Strokovni posvet na prvi dan srečanja bo namenjen razpravi o zakonodaji na področju varstva okolja, preučevanju gospodarskega položaja komunalnih podjetij in finančnih razmerij z lokalnimi skupnostmi. Osrednji del, v soboto, 24. junija, bo namenjen delovnemu in športnemu tekmovanju delavcev in otvoritvi razstave komunalne opreme, ki jo bodo v grajskem parku na Ravnah pripravili slovenski proizvajalci tovrstne opreme. Na komunalnem podjetju Log glede na prijete prijave napovedujejo, da bo srečanje na Koroškem v primerjavi s preteklimi srečanji najbolje obiskano. Ob tej priložnosti so izdali tudi dva biltena, v prvem bodo predstavili vsa koroška komunalna podjetja, v drugi številki pa bodo objavili rezultate tekmovanj. (Pit) naši kraji MUTA PRAZNUJE Mučani so svoj, že šesti občinski praznik, pričeli praznovati že zadnje dni v maju. Pihalni orkester je pripravil slavnostni koncert in hkrati v soboto, 27. maja, praznoval tudi 105. obletnico svojega dela. Nadaljnje praznovanje je potekalo predvsem s športnimi prireditvami. Izvedli so že 3. občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, pa srečanje odbojkarjev, dan košarkarjev, turnir v odbojki na mivki, tekmovali so šahisti. Svoj dan so imeli tudi kulturniki, društva. Posebno prireditev je pripravila Osnovna šola s prilagojenim programom, ob svoji 25. obletnici. Sicer pa Muta letos preživlja še dve pomembni obletnici: sto let slovenskega šolstva in 70 let slovenskega vrtca v tem mejnem, predvsem pa jezikovno zelo pomembnem kraju. Na slavnostni seji so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zdi se, da pri tem kar skrbno in dobro izbirajo. Zlato plaketo Občine Muta so posthumno podelili gospe Majdi Jeznik za izjemne zasluge na področju šolstva, kulture in splošnega razvoja kraja. Priznanja občine so prejeli Marija Omuiec, Anton Kobolt in Štefan Smolar, za delo na področju kulture, Kristjan Helbl za delo na področju društvenih dejavnosti, Jože Uršnik za zasluge pri splošnem razvoju kraja in Janez Messner za zasluge pri razvoju društvenih dejavnosti in razvoju kraja. -kv Študijski krožek na Muti: JAZ TO ZMOREM V okviru Centra za socialno delo in pod okriljem Andragoškega centra republike Slovenije so se že v lanskem oktobru zbrala dekleta in žene v študijskem krožku z naslovom “Jaz to zmorem”. Pol leta in več je trajal tokratni krožek. Kot že nekaj let doslej, je tudi tokrat bila mentorica vseh srečanj prizadevna gospa Tanja Štefl. “Namen študijskih krožkov je, da se družimo in da izmenjamo znanja, ki jih vsakdo med nami ima. In - hvala bogu, vsak je strokovnjak za določeno stvar. Lepo je, da smo ljudje pripravljeni znanja deliti, in smo ljudje, ki ta znanja velikodušno in vedoželjno sprejemamo. Študijski krožki imajo ravno to vlogo - učiti se drug od drugega. Vsakdo je učitelj in vsak je učenec! Že nekaj let zapovrstjo se srečujemo, navadno štirinajstdnevno, da preživimo skupen popoldan ob delu, ki nas razbremeni in ki pripomore, da smo vsaj takrat sproščeni in ustvarjalni ob delu, za katerega sicer nikoli nimamo časa. Sama sem kot mentor izbrala ročna dela. Pri srcu mi je bila glina in oblikovanje z njo, z eno skupino smo slikali na svilo,... Počeli smo že marsikaj! Za tokratno skupino, ki je štela enajst članic iz Mute, Vuzenice in Radelj, pa sem izbrala malce drugačen material - veliko smo delali s papirjem. Tako so nastajale in nastale čudovite voščilnice, domiselna vabila. Priložnostim ob praznovanjih smo sledili tudi z našim oblikovanjem in z našimi ročnimi spretnostmi. Prave strokovnjakinje so bila dekleta v obdelavi keramike, nastale se čudovite mape. Skupaj z našimi otroki smo se veselile ob živopisanih pirhih. Tako je enajst žensk na štirinajstih srečanjih ustvarilo vrsto izdelkov, ki je vsak po svoje zanimiv in lep. A ker nismo mogli postaviti vseh na ogled, smo naredili izbor in tiste, za katere smo se odločili, da so najboljši postavili v predverje bivše Planine, zdajšnje Poslovalnice trgovskega doma, Koroške trgovine, d.d. v Radljah. Razstava je bila odprta do konca maja. Veseli bomo, če boste začutili potrebo, da se nam na katerem prihodnjih krožkov našega vseživljenjskega učenja pridružite,” je povedala gospa Tanja Štefl. Tončka Repnik-Vrhnjak Učenje z nasmehom v letih, ko smo Šolske klopi že pozabili... Prva z desne je mentorica gospa Tanja Štefl z Mute naš klub Korošci v Ljubljani GOLF, GOLF, GOLF • • • Piše: Renata Picej Mag. Janko Arah, predsednik Kluba Korošcev Ljubljana: “Golfska obleka je podvržena določenim pravilom, ki določajo, da hlače pri igralcih ne smejo biti krajše kot do kolen!" P polkrogu smo prisluhnili navodilom poklicnega igralca golfa... Golf postaja vse bolj množičen svetovni šport. Golf je že zdavnaj osvojil svet in zdaj prede mrežo golfskih igrišč nad Slovenijo. To je igra z večstoletno tradicijo, njeni začetki pa segajo na Škotsko, kjer je škotski klub “The Royal and Ancient Golf Club of St. Andrews" postavil osnove in pravila igre, ki je v svetu postal že pravi ljudski šport, šport družin in raznih združenj, v Sloveniji pa razvnetemu golfskemu svetu sledijo, domači in tuji igralci, na trenutno osmih igriščih. Bled, Lipica, Volčji Potok, Slovenske Konjice, Ptuj, Moravske Toplice, Podčetrtek in Mokrice so golfska igrišča, ki na prehodu v tretje tisočletje ponujajo zelena polja in lepo okolico navdušencem nad poliuretansko žogico. Po strogih golfskih pravilih sme igralec uporabiti zgolj žogico, ki ne sme biti težja od 45,93 gramov, njen premer pa ne sme biti manjši od 42,67 milimetrov. Tudi njena hitrost je strogo določena, zato ne sme biti večja od 76,2 metra na sekundo. Razvoj golfa bo šel svojo pot tudi v prihodnjih letih, kajti z udarjališči, zelenicami in igralnimi stezami, golfisti in njihovo opremo ter prijetnim okoljem, v katerem se igra odvija, filozofija belo-zelenega in v Sloveniji še vedno, prestižnega športa, ni končana. Zato bo golf na svojem osvajalskem svetovnem in slovenskem pohodu vedno bolj navduševal. Slovenija seje z golfom srečala leta 1937. Takratni tuji diplomati pod taktirko jugoslovanskega kralja, so si gibanja in tekanja za žogico po svežem zraku zaželeli na Bledu. Zato je angleški arhitekt Donald Harradine nad kanjonom reke Save na 60 hektarjih postavil igrišče, ki so ga po drugi svetovni preuredili. Leta 1972 so ga, prenov-Jf Ijenega, znova odprli ““ in dve leti kasneje ustanovili golfski klub Bled. Temu klubu je sledil klub Ljubljana, ustanovljen leta 1976. Tega leta je bil na Bledu izveden tudi prvi mednarodni golfski turnir. Od leta 1985 pa je Slovenija tudi članica Evropske golfske zveze, s tem pa je postala tudi članica svetovne družine golfistov, s približno 50 milijonskim članstvom. Korošci v Ljubljani smo idejo našega predsednika, mag. Janka Araha, da se tudi sami spoznamo z igro, njenimi pravili in filozofijo, sprejeli z navdušenjem ter svojo redno majsko klubsko srečanje prenesli izza zidov Restavracije Turist na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču na zelene poljane golfskega igrišča Volčji Potok. Bilo je tako dobro, da je nekaj naših članov že začelo z izborom obleke, palic in predvsem finančnih sredstev... Videli, poskusili in doživeli smo vzdušje, ki vlada na igriščih in temelji na izredno iskrenem odnosu do sebe, spoštljivem do igralskih partnerjev in tolerantnem do okolja. Po teoriji in praksi pa je sledil še kulinarični dodatek, ki je doživetju Volčjega Potoka udaril pečat zelo lepega doživetja. ...in vadili udarce Med najpomembnejše stvari pri golfu sodi torba s palicami. Teh je lahko največ 14, med njimi pa poseben status uživa pater - palica bližalka, s katero na udarjališču že takoj na začetku igre pokažemo, kam spadamo: med amaterje, profesionalce ali k ženskam. Našteti imajo svoje standarde že na izhodišču, seveda so ženske, zaradi svoje fizične konstitucije nekoliko priv-iligirane in že v štartu, po metrih, nekoliko bližje cilju - jamici, seveda. m ° d ala Piše: Stanka Blatnik Predstavljamo: Trenutno najbolj iskana slovenska manekenka in fotomodel TINA BANFRO Dvajsetletna Slovenjgradčanka, glasbenica po duši, polni letošnja slovenska modna prizorišča. Kot manekenka na modnih revijah in fotomodel v katalogih znanih modnih oblikovalcev. Najbolj posebna in najbolj iskana. Ali kot jo pogosto imenujem; naša Naomi. Ker jo imamo prav Korošci, je tudi prav, da jo bolje spoznamo. Ob tej priložnosti sva malce poklepetali... Najprej smo te spoznali kot pevko. Z glasom, ki povzroča kurjo kožo. Kdaj si se pravzaprav začela ukvarjati z glasbo? Kmalu za tem, ko sem se rodila. To mi je podarila mati Narava. Mnogim se zdim čudna, vendar zase pravim: “Mati Narava tako seka, da bi jo včasih najraje klofutnila." Hvala, DJ Buster. Nekaj najstniških let si soustvarjala glasbo legendarne skupine "Punk you” kot vokalistka. Vaši nastopi so bili nekaj posebnega prav zaradi tebe. Kakšno je bilo življenje z bendom? Zelo pozitivno, zanimivi ljudje in zanimive izkušnje, ki so mi pomagale k temu, da mi mnogo stvari ni bilo potrebno preverjati in prakticirati, ker sem lahko rezultate opazovala v živo. Ti prija popularnost? Zvezdništva pri meni ni in ga ne bo. Sem Tina, rojena na Koroškem in tako lepo govorim slovensko; pardon - koroško. Odbito, al da? Torej si čista Korošica, pa vendar je tvoja kri pomešana z afriško. Če poveva natančneje, z nigerijsko, kar neposredno odražaš tudi v svoji glasbi. Katera glasba je torej tista najbolj tvoja? Kot Afro - Korošica čakam, da se v živo sestanem s svojo korenino - Afriko. Moja glas- ba je ritmična; blues, funk. Poglejva še v tvoj modni svet, Spominjam se, da smo te morali na prvo revijo skoraj prinesti, zdaj pa se zdi, da je svet mode tisti, ki ga imaš poleg glasbe najraje. Zaradi tega se ti je tudi odprl... Ja, vem zakaj moda in zaradi česa 'Trn wanted”. Drugačnost je bila vedno zanimiva, čeprav je še pred nedavnim veljala za tabu. Še vedno je marsikje tako. Slovenija je pač mala in tudi nas “takšnih” je malo, zato je stvar toliko bolj zanimiva. Vem, da življenja nikoli nisem in ga ne nameravam graditi na imidžu, verjamem da je moje poslanstvo, ali karkoli že, petje in ko bo... se bo čulo! Tvoje modno področje zajema nastope na modnih revijah in razna modna fotografiranja. Katera od oblik delovanja pa ti je najljubša? Fotografija. Pa nastop v živo? Privlači me predvsem zaradi glasbe. Se v glasbo vživiš bolj, kot pa v oblačilo, ki ga nosiš? Glasba me potegne v dogajanje in šele nato postane tudi oblačilo del mene. Čisto posledično in samoumevno. Na modni reviji, kjer nosiš po pet ali deset oblačil, preprosto nimaš časa razmišljati o tem, kaj nosiš ali kaj oblačilo sporoča. Glasba mi tudi pomaga, da na obleko pozabim, če mi ne daje ustreznega razpoloženja. Na modni reviji festivala Break 21 v Ljubljani si med revijo in končno razglasitvijo zmagovalca na odru odpela komad, ki je mnoge prijetno presenetil. Prepričani smo bili, da je bil vnaprej pripravljen in da je bil tvoj intermezzo del scenarija. Kasneje smo izvedeli, da temu ni bilo tako... Moj nastop je bil čista improvizacija. Zanj smo se dogovorili minuto pred tem. Pa besedilo? Izmislila sem si ga spotoma. Neverjetno. Poleg izjemne nadarjenosti za glasbo in ritem imaš zelo izrazit in poseben stil oblačenja. Tak, ki je samo tvoj. Kakšna so oblačila, ki jih najraje nosiš? Zadnje čase se najbolje počutim v zelenem in naravnih barvah. In kot nalašč so te barve letos moderne. Sicer pa je moj stil oblačenja zelo raznolik. Spreminjam ga Foto: Boštjan Steblovnik glede na jutranje razpoloženje. Čisto preprosto. Počakam da vstanem in nato se odločim. Ugotovila sem, da imam v omari ogromno “cot”, za katere sem bila mnenja, da jih nikoli ne bom oblekla. In jih nosim. Te življenje v Slovenj Gradcu omejuje? Ne, čeprav bi z veseljem živela kje drugje. Po drugi strani pa je dobra izkušnja tukaj biti drugačen. To je težje. Sicer pa vsak dan prinese nekaj novega. Kje na svetu in v kakšni vlogi se vidiš v prihodnosti? Imam svoj filing, ki pa ga še ne želim razkriti. Bo to glasba? Zagotovo. Imaš še kakšno sporočilo za nas? Imam. Mama, vedela si, kaj si počela. Za vse ostale pa: Če tudi tebi seka, se mi javi. Foto: Jože Suhadolnik Oblačila: Almira Sadar Modna revija festivala BREAK 21 Cas, ko je “love” vrednejša od ljubezni Letos že četrti in obenem edini slovenski festival mladih in neodvisnih ustvarjalcev na področju vizualnih komunikacij, odrskih in scenskih umetnosti, glasbe, filma in modnega oblikovanja, se je tudi tokrat odvijal na mnogih ter predvsem novih in nenavadnih ljubljanskih prizoriščih. Tradicionalna modna revija festivala, tokrat prirejena v impresivnem ambientu Železniškega muzeja, je navdušila in razočarala obenem. Improvizirana modna pista, razgrnjena na železniškem tiru sredi krožne tirne konstrukcije, je ustvarila svojevrstno vzdušje s prihodom manekenk izza dveh, z žarometi dramatično osvetljenih starinskih lokomotiv. Modna revija se je odvijala na meji spektakla, ki pa vendarle ni bil njen glavni namen. Revija mladih, neodvisnih modnih ustvarjalcev je namenjena tistim, ki delujejo neprofitno. Beseda neodvisen v tem primeru pomeni nedelujoč v okviru katerekoli institucije. Po takem ključu poteka tudi izbor prijavljenih kandidatov. Ker je revija mednarodnega značaja, je letos vključevala predvsem gostujoče kreatorje iz tujine. Preživeta tema modne revije z zvenečim imenom "What about love?”, se je prav tako neposrečeno vpletla v utrip časa in sporočilnost novonastalih kreacij. Konvencionalne rešitve problema ljubezni niso prepričale niti komisije, ki je letos prvič izbirala "kao" najboljšo kreacijo. “Kao” zato, ker se nikakor ni mogla opredeliti za najboljšo, ki bi izstopala po vsebini, sporočilnosti, materialih, kroju in izvedbi hkrati. Tako se je odločila za kolekcijo združenih nasprotij Tomislava Jerčiaea s Hrvaške. Modeli, oblečeni v plastična prosojna krila, opremljena s časopisnimi izrezki naslovnih tekstov o ljubezni in sovraštvu ter zgornje, tradicionalno vezene jopice iz naravnih materialov, so predstavljali združljivost nasprotij. Kolekcija je prevladala predvsem zaradi svoje sporočilnosti, glede na izbor pa povsem upravičeno. Med pokazanim ni bilo velikih presenečenj, saj je bilo očitno bolj pomembno prirediti modni dogodek z oblikovalci, ki prihajajo iz daljne in atraktivne tujine, kot pa predstaviti resnično kakovost domačega modnega oblikovanja. To, kar imamo pred nosom, pač ni vredno počenega groša. Še vedno in žal. Zmagovalna kolekcija združenih nasprotij Tomislava Jerčiča Modna revija mladih oblikovalcev v okviru Slovenjgraškega poletja Kaj se dogaja z modno revijo, najavljeno v koroškem študentskem Ibržniku? Odgovor: Ne bo je. Razlog: Nenadna odpoved naročnika Naročnik: Kulturni dom Slovenj Gradec Odgovor naročnika: Dali smo jo ven Kam? Iz programa. Zakaj? Ne gre skoz. Vzrok: Neznan, neutemeljen Domneva: Nenadna prerazporeditev finančnih sredstev Opcija: Pevski zbor, drugo Strategija: Nerazumljiva Namen:? Pika. prepih OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 10. SREČANJE DRŽAVNIKOV SLOVENIJE PRI NAJEVSKI LIPI sobota, 15. julija ...ob 12.00 uri... ZBOR POD LIPO, KULTURNI PROGRAM ...ob 13.00 uri... PIKNIK POD LIPO ...ob 14.00 uri... ŠTEHVANJE, ŠPORTNE IGRE, ISKANJE ZAKLADA "NAJEVSKA LIPA", UUDSKO RAJANJE POD LIPO Ob 8.30 do 10.00 ure, organiziran pohod za družine s startom izpred kulturnega doma v Črni. Od 9.00 do 11.00 ure, organiziran brezplačen prevoz iz Črne do Nojevske lipe DOBIMO SE POD LIPO! Ali veste, da lahko s Slatinom v dveh urah zamenjate stara okna za nova okna !? r KAKOVOSTI* GMOTEUSm Izbira se obrestuje: OKNA TROCAL ELEGANCE s toplotnim izolativnim steklom Ob vgradnji energetsko varčnih oken lahko z našim originalnim računom uveljavljate denarno nadomestilo. - SVETOVANJE - IZMERA - PROIZVODNJA - PRODAJA IN MONTAŽA STAVDNEGA POHIŠTVA POHITITE, ROK JE OMEJEN ! - GARANCIJA, SERVIS INFORMACIJE: SLATIN d.O.O., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem, TEL: 0602/288 830, FAX: 0602/ 288 831 družabna kronika PRIŠEL, VIDEL IN - OBUPAL (fig?* \ Zadnji vikend v maju so organizatorji Turističnega 'j-.v društva v Slovenj Gradcu potekale prireditve Odprta vrata Slovenj Gradca. Zelo dobro je bila ob ■ ?é * otvoritvi obiskana kulinarična razstava, s poudarkom na domačih koroških dobrotah, dodane pa so bile še druge specialitete razstav-Ijalcev. Razstava je bila postavljena v jedilnici - * / hotela Kompas, ki je povečini prazna. Kompasova kuhinja namreč deluje le občasno, s predhodnimi naročili. Tokrat so obiskovalci lahko jedila vsaj gledali in brezplačno cedili sline, v* Ker je bilo vreme kot naročeno - toplo, celo vroče, so mnogi obiskovalci želeli na dvorišču hotela tudi posedeti in pogasiti žejo. Ker pa je bil na voljo le en natakar, pleteni stoli pa brez blazin in mize brez prtov, je oddaljeni gost prišel na dvorišče, vedel situacijo - in odšel na pijačo drugam... tfjtf uSi Koroške dobrote I * ^ Tradicionalna zmaga račk Na tradicionalnem srečanju policistov in koroških novinarjev so tradicionalno slavili novinarji. Zmagali so v uglednih disciplinah, kot so šah, nogomet in košarka, le v hoduljah in streljanju so bili spretnejši policisti. Gasilski pa posnetek zgovorno kaže na dobro voljo obeh ekip. T- iCio te® lc®ii Marko Vrečič in Danilo Vute si imata kaj povedati že na Koroškem radiu: prvi bi rad za novinarje večjo plačo, drugi za delničarje večjo dividendo. Zmagovalec za šahovsko desko bi moral biti znan. ŽELELI STE, OBUPAJTE! Postavi med Drnovška in Bajuka enačaj. Politikom gre vedno le za položaj. *** Dijaški vandalizem je v porastu. Očitno gre za zelo kompatibilno kombinacijo: vzameš začetek vandalizma, ga vtakneš med dijake in že dobiš divjake. * * * Cerkev raje proglasi za blaženega tistega, ki je bil slab človek, a dober antikomunist, kot tistega, ki je bil dober človek in vsaj malo antikrist. *** V Bajukovem kabinetu ministrov je kar nekaj zelo načelnih ljudi. Zelo načelno se držijo načela, da eno govorijo, drugo delajo. *** Marsikateri mladec rad zahaja v mežiški lokal XO. Ko pride, je X, ko odide, je 0. * * * Ni čudno, da toliko mož skače čez plot. V postelji se bi ob svojih mrtvih ženah počutili kot nekrofili. * * * Kako zmanjšati število zasvojencev? Naloga je lahka, saj moramo opraviti le pol dela. Poskrbeti moramo, da ne bo novih zasvojencev, z ostalimi bo opravila narava. *** Marjan Podobnik je spet “briljiral" na nacionalni televiziji. Do zdaj ni dobro prenašal severa z Mladine, od torkovega večera dalje ga moti tudi hren na televiziji. *** Koroški kmetje dobijo za mleko vedno manj, država vedno več. Normalno, država je vedno znala najti dobro molzno kravo. in prepihane čveke PRIZNANJA “ČETRTNIM" Štiri mestne četrtne skupnosti v Slovenj Gradcu so ob prazniku mesta in prireditvah Odprta vrata letos prvič podelila priznanja posameznikom za njihov prispevek k razvoju mesta. Priznanja so prejeli v glavnem starejši krajani oziroma veterani, med njimi pa je le bila tudi ena “mladenka”, direktorica Knjižnice Ksaverja Meška, Alenka Vaiti. Vzpodbudno ni le to, da je bila priznanja deležna vsaj ena ženska, ampak tudi, da je iz mlajše generacije in še brez številnih drugih priznanj. Sicer pa si bodo posebna priznanja lahko prislužili vsi tisti posamezniki, ki bodo v prihodnje aktivno delovali v četrtnih skupnostih, kjer nihče (razen zelo redkih) noče delovati, saj imajo manj možnosti za konkretno delo kot v nekdanjih krajevnih skupnostih. Boris z nagrado Nagradna Igra: POIŠČITE SE V PREPIHU V tem vročem junijskem soncu radi stisnemo sprožilec fotoaparata in naredimo gasilski posnetek za družinski album. Tudi tokrat je naš fotograf naredil tako in s svojim objektivom ovekovečil dve družini. Če se bo punčka v naročju svojega strička našla in se prepoznala, jo v zlatarstvu Stanka Planinška v slovenjgraški Katici čaka lepa srebrna zapestnica. Ko pa bo prišla po zapestnico, mora s seboj prinesti PREPIH. V zlatarstvu Planinšec vas bodo tudi v teh vročih poletnih mesecih solidno postregli z izdelki iz zlata in srebra. Šef urada direktorja policijske uprave Boris Raj je nekaj časa skrbno čuval nagrado za osvojeno skupno drugo mesto na srečanju novinarjev in policistov, skupina v ozadju pa seveda razglablja in analizira rezultate. Borisu Raju je kasneje nagrada zdrsnila iz rok. I- Jv ■L * ^ Natrosil jih je • Laž ima svojo draž. • Čista duša ne maže rok. • Prijateljstvo je dvosmerna pot. • Če nisi čevelj, ni dobro imeti dolge ga jezika. • Ne brezposelnih, ribičev je največ na čakanju. NIK0 24Jimij 2000 oto 20.uri BRUMEN «i” Osnovna šola Dravograd SHOW! Kaj? AVTORSKI VEČER Z (TUDI) DRUGAČNIM NIKOM BRUMNOM Vabljeni! avtomanija -PREPIH AVTOMANIJA Piše: Aleksander Praper Visoke temperature in žgoče sonce nas opominjajo, da bo kmalu čas za odhod na morje. Pot tja je mnogim trpljenje, zna pa biti tudi prav prijetna, če se pelješ z avtomobilom, kot je vw Beetle 2,0. za tiste, ki jim je všeč eleganca, originalnost in pridih nostalgičnosti, pa bi težko našli zanimivejši avto, kot je Rover 75 1,8 Club. Preostali prostor tokratne Avtomanije pa so zapolnile novičke in zgodovina znamke Honda. Ime Honda je ta priznana znamka avtomobilov in motociklov dobila po svojem ustanovitelju, sinu kovača Soichiru Hondi, rojenem leta 1906 v vasici blizu japonskega mesta Hamamatsu. Ko je bil še otrok je sanjal, da bo nekega dne naredil svoj avtomobil, da bo lahko potoval. Po končanem šolanju je odšel v Tokyo in se zaposlil v majhni avtomehanični delavnici. Leta 1946 je ustanovi Razvojni tehnični inštitut Honda imenovan kar HTRI, iz katerega se je razvila velika družba Honda. Leta 1948, ko je Soichiro Honda svoj razvojni inštitut preimenoval v Honda Motor Co. Ltd. so se po cestah že vozila navadna kolesa opremljena z motorji Honda. Prvotno so pri Hondi izdelovali motocikle. Leta 1959 so zmagali v razredu dol25 kubičnih centimetrov, v naslednjih letih pa tudi v 250 kubičnem razredu. Z avtomobili je Honda presenetila javnost leta 1962. Kot prva so izdelali modela T 360, to je bilo lahko dostavno vozilo in S 500, kar je bila oznaka za športni avtomobil. Čez dve leti so predstavili novi športni model S 600. V tem času so pričeli razvijati dirkalnik za Formulo 1, s katerim se je Honda prvič udeležila tekmovanja leta 1964 v Nemčiji in osvojila deveto mesto. Že naslednje leto pa je na veliki nagradi Mehike zmagala! Leta 1966 je Honda v Formuli 2 dosegla 11 zaporednih zmag, v tekmovanjih Formule 1 pa je leto za tem osvojila četrto mesto v skupni razvrstitvi. 1970. so predstavili modela 1300 sedan in coupé, čez dve leti pa že prvi Civic in ekološki CVCC motor. Nova modela Acord in Prelude sta konec sedemdesetih Hondo uvrstila med vodilne proizvajalce avtomobilov. Istočasno je steklo tudi sodelovanje z jugoslovansko tovarno multikultivatorjev Mio Standard. 1981. so na ceste pripeljali majcen avtomobila imenovan City, katerega poraba je bila za 1200 kubični štirivaljnik zelo mala. Potrošil je namreč okoli 5 litrov goriva na 100 kilometrov. Začetku osemdesetih so pričeli s proizvodnjo modela _ Accord Coupé v ZDA, ter po 15 letih premora ponovno pričeli sodelovati v Formuli 1. V Formuli 2 so dosegli 12 zaporednih zmag in s tem dosegli nov svetovni ■,;£ rekord. Sledila je prenova Civca, ki je postal japonski avto leta. Po 35. letih obstoja je vodstvo podjetja prevzel sedanji predsednik Tadaši Kume. Leta 1985 so predstavili model Integra, prenovljen Accord, mini avto Today in konec leta še dolgo pričakovani prestižni model Legend, razvit skupaj z angleško znamko Austin Rover Group. 1986. leta so naredili model Civic s štirikolesnim pogonom, ter osvojili tudi prvo izmed sledečih 6 svetovnih prvenstev v Formuli 1 med konstruktorji. Konec osemdesetih so predstavili varnostno blazino in ABS za motocikle. V letu 1989 je podjetje Autocommerce postalo zastopnik teh vozil. Leto za tem so pri Hondi predstavili superšportni avtomobil imenovan NS-X, ozirioma New Sportscar. Leta 1991 je luč sveta ugledala peta generacija modela Civic, danes pa se po cestah vozi tudi že šesta. Soichiro Honda si ni učakal odziva na peto generacijo, ker je poleti leta 1994 umrl v 84. letu starosti. Moto znamke Honda je: "globalizacija". V zadnjem obdobju pa se pojavlja tudi slogan: “po meri človeka”. Tokom osemdesetih in začetku devetdesetih so pod okriljem Honde nastajali Roverji, dokler znamke ni kupil BMW. Honda pa je šla ločeno pot. Slavni so med drugim tudi po V-TEC tehnologiji motorjev, s pomočjo katere jim uspe doseči litrsko moč motorja tudi preko 100 KM na liter gibne prostornine. V zadnjem obdobju so pri Hondi skoraj čisto obnovili motorno paleto. Prelude je dobil naslednika konec leta 1996, izdelali so vozilo za prosti čas in slabše terene CR-V, novega Accorda v izpeljankah coupé in sedan, zabavnega terrenca HR-V, športnega coupeja Integro in visoko zmogljiv roadster S-2000. avtomanija Pomanjkanje moči za 1,4 tone težko vozilo pomeni ob temperamentnejši vožnji tudi večjo porabo, na testu je ta znašala okoli 11 litrov. Pri sami hitri vožnji velikost avtomobila ne pride toliko do izraza, kot pri parkiranju, kjer zaradi klasičnih linij padajočega zadka trpi preglednost. Ampak, kako se v tem avtu počutite! Takoj bi zamenjal za mojo dnevno sobo! Tale Rover ima dušo, stil in kvaliteto, ki pa niso poceni! Odšteti za ta avtomobil skoraj 5,5 milijona tolarjev, pomeni izraziti lastno individualnost, medtem ko bi se večina Slovencev za ta denar odločila za manjše Nemce, ki pa (po naši miselnosti) imajo večje ime. Stvar (dobrega) okusa torej! NOVIČKE Doslej nabolj občudovan testni avtomobil je pripeljal iz "ljudske’’ avtomo-bislke znamke Volkswagen. Novi Beetle je verjetno avto, ki za toliko (ne malo) denarja najbolj zbuja pozornost in je všeč tako mladim kot starim. S tem avtomobilom sem se vozil predvsem po Istri. Tam lastniki hroščev pozdravljajo, na križiščih ljudje stojijo in gledajo, na parkirišču je včasih problem priti do avta. Navdušenju ne kaže konca. Vsa vprašanja oboževalcev pa so se ustavila pri ceni. Ta je pri testnem avtomobilu s klimo in metalno barvo vred že presegla 4 milijone! O zunanjosti in notranjosti smo govorili že pri testu Beetla TDI, kar pomeni, daje oblikovno oboje kvalitetno in originalno izvedeno, pa tudi izdelava Beetla 2,0 je bila bistveno boljša kot pri TDI-ju. Še vedno pa je nekaj plastike trde in cenene, tako da se je tokom testa odlomil pokrov pepelnika, kije bil očitno napoti nogam zadaj sedečih. Mehanika je prevzeta iz Golfa. 2 litrski bencinski motor je brez dvoma boljši, kot 1,8 litrski, ki je predvsem poznan v različici s turbinskim polnilnikom. Iz 2 litrskega štirivaljnega motorja so v Volkswagnu iztisnili 115 KM, kar ni veliko je pa ob navoru 170 Nm dovolj, daje motor uporabno prožen in tudi s kratko prestavno ročico ni veliko dela. Končna hitrost New Beetla 2,0 je 185 km/h, pospešek do 100 km/h pa borih 11 sekund. Motor se tiho in kultivirano vrti, le na avtocesti postane glasnejši. Povprečna poraba na testu se je gibala med 8 in 11 litrov, kar pa ni najbolj varčno, je pa zato New Beetle že serijsko opremljen z vso potrebno opremo, le pomik bočnih stekel je še vedno nostagično - ročen. Pohvalim lahko obliko, občutek v vožnji, zavore in lego na cesti, a dokaj moteča je slaba preglednost, velika poraba, malo prostora na zadnji klopi, majhen prtljažnik in merilnik goriva, ki precej nenadno spreminja informacije. Ostale lastnosti - od počutja, (večine) materialov in varnosti pa so v skladu s filozofijo Volkswagnovega koncerna. “Torej, bravo Beetle! Kupil te bom pa takrat, ko boš realno ocenjen!" TEST 2 Drugo testno vozilo je pripeljalo iz avtohiše Balmico, kar večini pove, da je to bil Rover. In to kakšen Rover! Novi 75 vsi primerjajo z Jaguarjem , tako tipično angleško uglajen in eleganten je. Da, to je novi up te stare angleške znamke in v njegovem prometnem dovoljenju je pisalo Rover 75 1,8. paket opreme Club. Iz tega sledi, daje avtomobil poganjal iz športnega roadster-ja MGF-a znani 1,8 litrski motor z 120 konjskimi močmi, v opremi pa ni manjkalo nič bistvenega, kajti poleg 4 airbagov, ABS-a, dvokanalne avtomatske klime, vse potrebne elektronike, dovolj dobrega ozvočenja in litih platišč je imel testni avto še lepo metalno barvo, električno pomično senčilo zadnjega stekla, ogrevane sedeže in meglenke. Zelo elegantno krojena karoserija z obilico okusno nameščenega kroma v dolžino zavzame 4,75 metra prostora, kar pa se v notranjosti ne pozna. Kajti po notranjih merah avtomobil deluje manjši, čemur je krivo tudi bogato oblazinjenje in "intimno utesnjen” občutek, ki ga dobro poznamo že iz BMW-jev. Tudi sicer vsa ergonomija in brezhibna izdelava skupaj z okusno izbranimi kvalitetnimi materiali spominjajo na bavarsko veselje. V tem avtomobilu se človek (morda nehote) počuti elegantno, umirjeno in gosposko. Vsekakor temu prispeva udobno vzmetenje, ambient, kakor tudi premalo zmogljiv motor, katerega športne ambicije v tako težkem avtomobilu ne pridejo do izraza - pa tudi pristojijo mu ne! Motor se mora za urno vožnjo vrteti, kar pa tale ne počne dovolj uglajeno za takšno limuzino. Priporočam vsaj 2 litrski šestvaljnik. Pa ne, da bi ta motor ne zmogel dovolj - najvišja hitrost 195 km/h zadovoljuje naše omejitve, le pospešek do 100 km/h v 11,6 sekunde ni ravno za zgled. Slovenski daewoojevci so pripravili svojo spletno stran, na kateri si uporabnik lahko ogleda vozila iz njihovega prodajnega programa, ter izve še vse potrebne in željene informacije o Daewoojih. Naslov spletne strani se glasi: www.daewoo-motor.si. Na mariborski fakulteti za strojništvo se projekt formule S bliža koncu. V četrtek 1.6.2000 je del ekipe študentov udeleženih pri projektu, ki si je nadel ime Formula S-dress, organiziral modno revijo v dvorani štuka. Na modni reviji so se predstavili člani in članice projekta v delovnih oblekah, ki jih bodo nosili tudi na tekmovanju v Birminghamu. (FOTO FORMULA) Fiat je v svoji tovarni na Poljskem v roku 31 mesecev izdelal že preko 500.000 Seicentov. Le teh so 140.000 prodali na domačem trgu, ostalih 360.000 pa izvozili. Športno srce bije hitreje, ko zasliši, da je Alfa Romeo za letošnji Torinski salon pripravil premiero novega avtomobila spodnjega srednjega razreda, ki bo nasledil Alfi 145 in 146. Logično ime je torej 147. Novi član Alfine družine v dolžino meri 4,17 metra, oblikovne poteze pa so usklajene z večjo Alfo 156 in spominjajo tudi na prototip Nouvola. Predvidoma naj bi vsi pogonski stroji zmogli preko 100 KM, kot se za Sporto srce spodobi. (FOTO 147 not, 147 zun) Če ste videli kje ob cesti stati Porsche Carrero 4, je to zato, ker ima ta probleme z kazalcem goriva, ki kaže preveliko količino goriva v rezervoarju. Prizadetim voznikom, bo Porsche seveda brezplačno odpravil napako. (FOTO PORSCHE) Probleme ima tudi obnovljeni Audi TT, ki ima na zadku nameščen spoiler, ki naj bi vozilo pri visoki hitrosti dodatno pritisnil k tlom in povečal stabilnost. Če se srečnemu lastniku spoiler poškoduje, ga čakajo problemi. Spoiler je namreč lepljen na karoserijo in ob ponovni namestitvi lepilo na istem mestu ne prime več. (FOTO AUDI TT) Te novičke kažejo, da tudi dobrim kdaj spodleti. Tega ni izvzet niti Mercedes. Top modela S in CL izdelana med januarjem in majem tega leta sta lepo povabljena na servise, kjer jima bodo pregledali regulator klime, ki se zaradi napake dobavitelja prične smoditi! (FOTO MB CL) 24. maja se je pričel prodajati nov Seatov adut, katerega ime - Leon - že nakazuje visokoleteče ambicije. Istega dne je bila na ljubljanskem gradu tudi predstavitev za novinarje, kjer je poleg Leonov poglede vabil čisto paravi lev - Leonov soimenjak. (FOTO SEAT LEON -PREDSTAVITEV) prepih LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM LJUDSKA UNIVERZA Ravne Vas vabi, da se jeseni vključite v programe: • osnovna šola za odrasle - brezplačen program • program ekonomsko - komercialni tehnik • različni tečaji tujih jezikov, računalništva, kuharski tečaji, vodenje motornih čolnov... Pokličite nas na tel. številko: 0602 285 073 ali pa se oglasite osebno na Ljudski univerzi Ravne, Prežihova ul. 24, vsak dan od 7. - 15. ure. STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem Pokličete nas lahko na naslednje telefonske številke: centrala iF 0602-21 051 23 951 tj 0 J .koroška rmxstavll* od 15. do 18. juniia Obsejemski program na prìroditvonom prostoru: Četrtek ob 20.uri ZABAVNO POPOLDNI 15. junij dalmatinska klopa "LEUT iz Zadra prost vstop Petek ob 20.uri MISS KOROŠKE 16. junij POWER DANCERS, PIDŽI COUNTRY BAND vstopnina 600 SIT ob 24.00 'After hour’ • diskoteka Atlantida, prost vstop Sobota ob 20.uri konsert DAVOR RADOLF1 & RITMO LOCO 17. junij modna revija INDIJANSKO POLETJI s plesno koreografijo, vstopnina 1000 SIT ob 24.00 "After hour" - diskoteka Atlantido, prost vstop Nedelja ob 14.uri OTROŠKA VESELKA, 18. junij SPIDI & GOGI SHOW lutkovno igrica, delavnice za otroke ob 18.uri ogled nogometne tekme SLOVENIJA - ŠPANIJA na velikem platnu v prireditvenem šotoru Pridite vsi, vstopnine ni! prepih Četrtek. 15. iunii ob 11.uri ob 12. uri ob 15. uri zavarovalnica triglav, d.d. Petek, 16. junij ob 11. uri Sobota, 17. junij Sodelujejo Pihalni orkester Slov. Gradec in navijaško skupino ČENČE posvetovanje na temo "Internet in elektronsko poslovanje - vir konkurenčnih prednosti malih podjetij, sejna soba na sejmišču; Podjetniški center in Kivi d.o.o. Kolesarjenje 1000 KM PO SLOVENIJI (ob 100 - letnici zavarovalništva na slovenskem) Etapni cilj na sejmišču okrogla miza na temo "Elektronsko poslovanje - edina alternativa bodočega poslovanja", sejna soba Koroške banke; Kivi d.o.o. in Gospodarska zbornica Slovenije dan Mestne občine Pliberk _______________ ob 09. uri tenis turnir "KOROŠKA RAZSTAVLJA OPEN’ Tenis center MURKO Nedelja, 18. junij "OTROŠKA VESELICA", otroške delavnice ob 14. uri Lutkovna skupina PARAZOL, Center SONČEK "BAJKA O KRAUEVIH ČEŠNJAH’ ob 15. uri SPIDI & GOGI SHOW ob 18. uri SLOVENIJA - ŠPANIJA - Prenos noga metne tekme na velikem platnu Vse dni bogata gostinska ponudba - Pagat Program prireditev najdete tudi na Internetu: www.koroska.net (Koroško razstavijo 2000) KOftOikJ KoroSca^, NARAVA POD VAŠO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken NASbiMU KOROŠKA RAZSTAVLJA SE PREDSTAVLJAMO V HALI A Trgovina In servis "ŠPRIKLA" z bogato Izbiro kvalitetnih koles in kolesarske opreme, rezervnih delov ter strokovnim nasvetom. VSAK KUPEC PREJME OB NAKUPU KOLESA PRAKTIČNO DARILO I DELOVNI ČAS: pon.-pet. 15h - 19h HVALA, BRAHM! Utrinek iz Brahmove smeri v Anica Kuku (Paklenica) Pozna trideseta leta, v senci stene stoji moški. Oblečen je v rjave pumparice, rdečo srajco, na glavi pa mu postrani sedi klobuk. Težak nahrbtnik krivi njegov hrbet, z očmi zre nekam navzgor, išče prehod, najlažjo pot, ki bi mu omogočila, da se kot prvi povzpne čez mogočno steno Aniča Kuka. Močne, žilave roke ter od sonca in vetra zguban obraz govorijo o marsikateri hudi uri v steni. Moški zapleza v steno in gre mu prav dobro od rok, napreduje dokaj hitro in tekoče, toda... Naslednji trenutek nekaj poči, telo se odlepi od stene, roke zakrilijo po zraku, neznana sila ga vleče proti tlom, sliši se kričanje in nato tišina, neskončna boleča tišina. Dve leti kasneje se čez steno povzpneta S. Brezovečki in M. Dragman ter smer poimenujeta po možu, ki je zanjo dal življenje, Brahmova. Vstop je desno od Brahmove spominske plošče, preberem v plezalnem vodniku, ko iščem začetek smeri. Trije smo: Jure, Franc in Matjaž, ki bomo skušali preplezati to lepo, klasično smer. Dolga je 300 m in ocenjena s 6-, od nekoč pa se loči po tem, da je opremljena z varnimi svedrovci, ki ob pravilni rabi zadržijo praktično vsak padec. Skala je ostra in groba, skoraj tako kot smirkov papir in prsti me že pošteno pečejo, saj je to že tretji dan kar plezamo v Paklenici. Prve tri raztežaje se mi zdi, da na hitro preletimo in ujamemo navezo Tolmincev, ki na varovališču čaka še eno navezo pred njima. Tudi mi moramo počakati, počasi postajam živčen, saj se mi je včeraj zgodilo nekaj podobnega, ko sem vpet v klin čakal več kot eno uro in malo je manjkalo, da nisem premlatil tistega Italijana, ki ni moral nekako spraviti svojo rit čez tisto mesto, ne vem zakaj se ljudje spravljajo v smeri, katerim niso dorasli?! Vendar, na našo srečo gre tokrat hitreje, tudi zaradi Jureta, ki naju s Francem dobro seznani s konji, če ne veste: “Konji so kopitarji, poznamo jahalne in dirkalne, no, po Špilčovo tudi delovne”. Sledi prečka v desno, kar ima še posebej rad Franc, ne vem zakaj so mu prečke tako pri srcu, saj o smeri, ki je nima, noče niti slišati, kaj šele, da bi jo šel plezati. Zbrani na varovališču vsi trije spoštljivo zremo v ključno mesto smeri, gladek kamin, ki ga na vrhu zapira previs. Splezam do njega in na prvi pogled mi ni najbolj jasno, kako čez, zbašem se vanj in se z nogami počasi tiščim naprej, medtem ko sem na drugi strani s hrbtom naslonjen na steno. Kar nekako pozabim, daje na vrhu previs in z glavo se pošteno zabijem vanj, morda je bil to tudi vzrok, da se mi je posvetilo, kako čez. Levo roko tiščim v razpoko, da se v njej zagozdi, stopim više z desnico pa poiščem naslednji oprimek, s pomočjo katerega se skobacam na veliko polico. Z nje varujem Franca in Jureta, pa tudi fotografiram in mislim, da bodo posnetki prav zanimivi, saj takih "ksihtov” človek ne vidi vsak dan; še sreča, da nisem videl samega sebe. Na varovališču srečam tudi Tolminca in vrnem mu komplet z zanko, ki gaje pustil v prejšnjem raztežaju, zato nas fant zvečer povabi na pir v Rajno. Do vrha nas čaka še pet raztežajev lepega plezanja četrte težavnostne stopnje. Zadnji izstopni raztežaj je ponovno Francova poslastica, prečnica v desno, ki nas pripelje na ogromno naravno okno in nudi pogled proti morju, zaradi katerega je Hrvaška res bogata dežela, tako bogata, da se tega niti ne zaveda prav. Stojim na vrhu in veter mi mrši lase, stisk prijateljeve roke, in vzpon je zaključen, stena nas je sprejela in izpustila iz svojega objema. Tega si Dragotin Brahm ni okusil, vendar nam je pustil nekaj, pustil nam je spomin in čudovito smer, ki je vredna obiska. Sestopimo po surovi od sonca in vetra obrušeni pokrajini, z zahoda prihaja vonj po morju, mi pa se po uspešnem vzponu veselimo hladne vode, poležavanja v parku Paklenica in pogleda proti nebu, polnega čudovitih "cirusov”. Matjaž ŠERKEZI reportaža Usposabljanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah Teč^j je bil na kmetiji Koroš Koroške kmetije so praviloma hribovske in ne omogočajo ravno masovne proizvodnje hrane. Samo v Mežiški dolini je 650 kmetij, a le petina ima pogoje za pridelavo mleka in pitane govedi, je postregel s podatkom mag. Jože Pratnekar, vodja Kmetijsko svetovalne službe s Prevalj. Da bi se ohranilo podeželje in življenje na okoliških hribih, se tudi kmetijski svetovalci trudijo razvijati dopolnilne dejavnosti, ki bi dajale domačinom dovolj dohodka in omogočale zadovoljevanje socialnih potreb. Področja dogajanja so turizem, predelava mesa, mleka,sadja, peka krušnih izdelkov in podobno ter direktna prodaja pridelkov na tržnicah z domačo ponudbo brez posrednikov, je dodal mag. Pratnekar, ki tudi sam kmetuje nad Mežico. Meni, da sredstva na osnovi projektov, ki jih država namenja podeželju (za objekte, naprave, komunikacije, izobraževanje), koroški župani še ne črpajo dovolj. Vendar pa se na področju izobraževanja dogaja vedno več; letos so z domačo agencijo za razvoj podeželja A.L.P. Peca pripravili okrog deset tečajev, ki se jih udeležujejo predvsem mlajše gospodinje s kmetij. Gre za šiviljstvo, predelavo lesa, kmečko arhitekturo, zdravstveno varstvo in varstvo pri delu, tuje jezike ter pripravo tradicionalnih koroških in slovenskih jedi, sodobno postreženih. "Odziv mladih je velik, saj narašča interes za dopolnilno dejavnost. Sami turisti vedno bolj iščejo mirno okolje in dobro hrano, a ponudba mora postati usklajena s standardi EU. Težava pa je, ker še ni urejene zakonodaje na področju dopolnilne dejavnosti,” je dejal naš sogovornik med obiskom zaključne prireditve udeležencev kulinaričnega usposabljanja na turistični kmetiji Koroš v zaselku Jamnica nad Prevaljami. Pri Korošu, na nadmorski višini osemsto metrov, kjer je veličasten pogled na Peco, je vzorno urejena kmetija. Že več kot dvajset let se zakonca Jože in Marija Štern ukvarjata s turizmom. Razvijata stacionarni model, ki obsega preko dvajset postelj, saj imata raje mir. Zadovoljna sta z dohodkom; gospodar pravi, da je dohodek od postelje štirikrat večji kot ga prinaša krava. Zraven sodi tudi dobra kuhinja s potrebno opremo, kar je bil razlog, da je nedavno usposabljanje predvsem mladih s turističnih kmetij Mežiške doline potekala ravno pri Korošu. Urili so se v pripravi slovenskih ljudskih in seveda koroških jedi ter v strežbi s pripravo različnih pogrinjkov. Vedno pomembnejša postaja sama podoba kulinaričnih izdelkov. S pomočjo strokovnih učiteljev gostinstva so spoznali triintrideset jedi in s seboj odnesli recepte za sestavo tridesetih jedilnikov, spoznavali so urejevanje prostora, način strežbe, ob zaključku pa še prijetno presenetili s ponudbo številnih jedi na bifejski mizi. Dragocene bodo ostale izmenjane izkušnje in nova znanstva. 0 različnih dopolnilnih dejavnostih turističnih kmetij je stekel pogovor z nekaterimi tečajnicami in povsod je kakšna posebnost. Ponekod se zadovoljijo s prodajo domačih dobrot, drugje sprejemajo le večje skupine ob koncu tedna, sicer se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi. Želja nekaterih je imeti kmetijo odprtih vrat, drugi so predvsem gostinci ali pa že skoraj hotelirji s številnimi možnostmi preživljanja prostega časa; lahko bi rekli, da se mladi laže odločajo za delo na kmetijah tudi zaradi dopolnilnih dejavnostih. Samo Šavc Dobrote, da se jim ne moreš upreti PROJEKT MODRA DONAVA V PASSAI! The Blue Danube River Project (BDR) se je začel leta 1991 pod vplivom obdonavskih držav. Projekt temelji na dejavnostih, ki so povezani s skupnimi medkulturnimi značilnostmi in spoznavanju razlik le teh, obravnavanju same reke na najrazličnejše načine (preko igre, likovne ustvarjalnosti...) ter možnosti turizma ob reki Donavi. Lani, v juliju, so se predstavniki skoraj vseh držav, ki mejijo na Donavo srečali v Passau, ter skupaj sodelovali in ustvarjali na zgoraj omenjene teme. Letos pa je projekt "Blue Danube II” - projekt Modra Donava - potekal prav tako v Passau, in sicer od prvega do šestega maja 2000. Projekta se je udeležilo dvanajst držav. Iz vsake države so bili po trije predstavniki, dva učenca in mentor oziroma profesor. Slovenijo smo zastopali Renata Boštjan (mentorica), ki je obenem tudi koordinatorica za projekt “Modra Donava" za vse Unesco šole Slovenije, Stojan Nabernik in Špela Božič (oba dijaka) gimnazije Ravne na Koroškem. Letošnji projekt je temeljil na treh delavnicah “Musik”, “Komunikation” in “Ethik”. V delavnici “Musik” smo morali himne vseh držav, ki so bile udeležene v projektu, združiti in “ustvraiti" novo. V drugi delavnici “Komunikation" so morali predstavniki posameznih držav ustvariti stran na internetu, kjer so predstavili svojo državo, ter ves čas spremljati dogajanje in zopet vse posredovati na internet, kjer si lahko vse skupaj tudi sami ogledate na strani www.europaeische-akademie.de/donau. V tretji delavnici “Ethik” pa so razpravljali o skupnih vrednotah obdonavskih držav, ter skušali najti skupne rešitve. Čez noč smo stanovali pri tamkajšnjih družinah dijakov iz gimnazije Leopoldinum, kjer se je vse skupaj odvijalo. Zjutraj smo lahko šli zraven naših gostiteljev k prvi uri pouka, sicer pa se je program oziroma delo v delavnicah pričelo ob deveti uri in trajalo vse do dvanajstih, ko so nas vsak dan odpeljali v tipične "restavracije" mesta. Po kosilu seje delo v delavnicah nadaljevalo, z izjemo srede, saj smo si z ladjo po Donavi šli ogledat najbližjo hidroelektrarno. Vsak večer smo imeli fakultativne “delavnice”. Tako smo imeli možnost do organiziranega ogleda mesta Passau, poslušanja orkestra iz Tokyja v cerkvi Leopoldinum, udeležbe pri predstavitvi knjige “3000 Jahre Donau” (3000 let Donave). Prisluhnili pa smo lahko tudi orgelskemu koncertu največjih orgel na svetu v tamkajšnji katedrali. Zadnji večer smo imeli zaključno prireditev, na kateri se je med drugim morala predstaviti vsaka delavnica s svojim delom, sledila pa je pogostitev v “Ratskeller” s spremljavo Jazz-Tria. Špela Božič Audi Če je v tebi, se pokaže... Audi A3 z bogato serijsko opremo ima veliko pokazati. Naštejmo samo del tega: ABS, blokada motorja, centralno zaklepanje, izpušni sistem z zelo dolgo življenjsko dobo, popolnoma pocinkana karoserija, lučke za branje, bogat ogrevalni in prezračevalni sistem, opora poleg sklopke za levo nogo, osvetlitev prtljažnika, pasivni zvočniki, potniški prostor kot varnostna celica, servo volan, termoizolacijska osvetlitev, višinsko nastavljiv voznikov sedež, dvojni halogenski glavni žarometi z ob strani integriranimi belimi smerniki in še in še... Če nas boste obiskali ali poklicali. Vas bomo z veseljem seznanili s podrobnejšimi informacijami. Pričakujemo Vas. Autocenter Meh Koroška cesta 7d 3320 Velenje Telefon: 063 898 25 22 ves svet je oder Piše: Mojca Erjavec Preživeli smo maj - mesec mladosti, iger, ljubezni in - prosto po šou-u - mesec žurov. Veliko jih je bilo, tako da na koncu mnogi že niso več vedeli, če se ne vrtijo v začaranem krogu vedno istih ljudi, idej, dogajanja in glasbe. Dvojna dvojnost, je to označil stanovski kolega, ko si sam sebi namen in ogledalo le zato, da si znova in vedno lahko priznaš, da je v tvoji nepomembni aktivnosti vendarle pomen. Še posebej maj in vsekakor naslednji junij sta meseca kompromisov in črtanja mej; do sem gremo, naprej ne. Pa ne zaradi drugih, predvsem zaradi sebe. In meje, ločnice so za vsakogar na drugi črti. Vsak igra po svojih pravilih. Na fakultetah strašijo izpitni roki. Predvsem bruci so čisto prestrašeni, saj jim ni jasno, kje se prijaviti na izpite, kaj so to kolokviji - in če je to delni izpit, zakaj potem ne velja kot tak?? Del izpita, namreč. Večina kolokvijev pomeni le, da se - če jih opraviš - lahko udeležiš prvega razpisanega izpitnega roka. Kar v bistvu pomeni toliko kot nič, saj so mnogokrat prvi roki težji od naslednjih. In potem se marsikomu ne da učiti za kolokvije, kar pomeni, daje uspeh porazen, to pa spet pomeni veliko dela in zgubljenih živcev za profesorje oziroma njihove asistente. Ne upam si pomisliti, koliko živcev in potrpljenja bo potrebnih še pred vpisom v naslednji letnik (če nam bo seveda uspelo, a v to zdaj ne smemo dvomiti), ko bomo formirali zgledne in neskončno dolge vrste pred okenci referatov, ko nas bodo nadirale “prijazne" tajnice na oddelkih, ki jih bomo samo prosili za razjasnitev tega, a je določen izpit pogoj za vpis v naslednji letnik ali ne. In če pomislim, da na nekaterih fakultetah še vedno nimajo računalniško urejenega sistema prijave na izpite in prakticirajo kamenodobno prijavljanje s pildki - prijavnicami, za katere je potrebno celo plačati, me sili na smeh. Ko se spomnim, da še več fakultet rezultatov izpitov ne sporoča telefonsko ali bog ne daj na internetni strani ali po mailu in tako svoje študente dobesedno prisili v dolgo, naporno in nenazadnje drago pot do mesta študija (pogosto le zato, da ugotovijo, da bo profesor ocene vpisoval čisto drugič), me sili še bolj na smeh. Pravzaprav to meji že na histerijo, vse skupaj je groteskno, tragikomično. In študentje lutke v rokah avtorja predstave, ki se nikoli ne konča. Tako študentsko življenje pozno pomladi spominja tudi na melodramo. Čustva, hormoni, prepričanja - zmešaj, pretresi, dodaj večjo dozo stresa, začini kje s kako močno pijačo in dobiš -voila! - žajfasto nadaljevanko prve vrste. Kdo sem in kdo mi bo pomagal najti moj smisel? Kako naj se pripravim na naslednji izpit, če je bil včeraj na obisku on - s katerim se pa seveda spet nisva nič dogovorila? Kako naj cimri prikrijem, da mi je všeč njen fant - ali še bolje, kako naj jo spravim iz stanovanja, da se bo lahko on priselil? In tisti novi profesor, komaj lani je diplomiral, le kje se zadržuje po predavanjih? Na zadnjem žuru sem srečala tistega ekonomista z veliko keša, me zanima, če mi lahko zrihta možnost počitniške prakse v očetovi firmi. In učiti bi se morala... ampak ob Ljubljanici so spet odprli nov lokal. In res bi morala študirati - pa če me je povabil na sprehod po Lentu. Ne morem... ampak moram. Kje je meja, kje tista črta, ki ločuje morati od hoteti, prijetno od koristnega, želeno od zaželenega? V naši glavi - ko pišemo, režiramo in igramo vsak svojo predstavo. Naj bo to komedija, tragedija (raje ne prepogosto!), dogočasna monodrama ali prebrisana burka. Ves svet je oder, je povedal stari bradač, in vsi ljudje so “le” igralci s svojimi nastopi in izhodi... Če se bo vaša komedija zdela nezanimiva in popolnoma zgrešena komu drugemu, to ni vaš problem. Če boste postali tarča čudnih pogledov in šepetajočih opazk, se ne obremenjujte. Vsak je odgovoren samo sebi. Če določenemu mnenju stojijo v podpori argumenti, potem smo pa itak v demokraciji. Prisile tu uradno ni. Zato nisem “samozvani kritik", ki nalaga kar nekaj tja v tri dni, če utemeljeno in podkrepljeno izražam svoje mnenje. Kdor tega ne prenese, naj gre v varno zavetje enodimenzionalnega razmišljanja, kjer je cartoon network največji izziv inteligenci. Pa veliko iznajdljivosti in dramaturške spretnosti pri izpitih in celotni predstavi življenja - rabili ju boste. hiteti jSTelene. PeŽeTeJ^ kultura Od Pliberka do Traberka Sporočilo prireditve: meja je najbolj prisotna v glavah ljudi Zaključni koncert zborovskega petja Od Pliberka do Traberka, tokrat že triintrideseti, je zadnjo soboto v maju potekal posebno slovesno, saj so zbori prvič zapeli v novem kulturnem domu v Pliberku. Revija se odvija dokaj ustaljeno, nastopi se vrstijo v krajih Podjune, Mežiške in Zgornje dravske doline, tako se ljudske in umetne pesmi približajo ljudem, vrhunec pa predstavlja zaključni koncert. Organizirali so jo območni izpostavi Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Raven na Koroškem in Dravograda ter društvo Kulturni dom Pliberk. Ob zaključku je nastopilo dvanajst pevskih skupin iz obeh strani meje: mešana pevska zbora Podjuna s Pliberka in Markovič Kristl Mato iz Črne na Koroškem, moški pevski zbori Kralj Matjaž iz Libuč, Foltej Hartman iz Pliberka, Vres s Prevalj, Mežiški knapi ter Stanko Rek iz Dravograda, Šmi-helski kvintet, dekliška skupina Pet in tri iz Stare vasi, Koroški oktet iz Raven na Koroškem, vokalni oktet TRO s Prevalj in dravograjski oktet Kograd IGEM. V njihovih vrstah je tudi eden od pobudnikov revije zborovodja Tone Ivartnik ter pevci, ki so zraven od začetka , ko je bila to še edinstvena slovenska pevska prireditev. Številni predstavniki političnega in kulturnega življenja so dali prireditvi svojstveno težo in potrdili pomembnost revije pri vzdrževanju enotnega kulturnega prostora, kljub državni meji. Prišli so slovenski generalni konzul Jože Jeraj s soprogo, Igor Tršar iz Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ljubljani, Božo Hartman, predsednik Slovenske prosvetne zveze in Nužej Tolmajer, predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, predsednik slovenskih izseljencev Jože Hartl. Udeležence, ljubitelje zborovske pesmi in seveda množico izvajalcev so pozdravili županja Raven na Koroškem Ivana Klančnik, predsednica sveta Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Mežiške doline Ane-Marie Valentar, predsednik Kulturnega doma Pliberk Friz Kumer, z željo, da bi kulturni dom tudi v bodoče dodobra napolnili z življenjem, ter predsednik SPD iz Pliberka Jožko Hudi, ki je menil, daje ta revija vsa ta leta vzpodbujala še ostale oblike obmejnega sodelovanja ter poudaril, da je najhujša meja v glavah ljudi. In ob zaključku koncertnega večera, ko so ob pesmi Rož, Podjuna, Žila gledalci v znamenje spoštovanja vstali in družno zapeli z domačima zboroma, si lahko začutil, kaj pomeni ljudska pesem in kako močno prežema vse generacije. Zato pa še živi. Revija Od Pliberka do Traberka je v preteklosti doživljala določena nihanja, v zadnjem obdobju pa doživlja nekatere novosti: dobila je spremno razstavo o nekdaj enotnem družbenem prostoru in o poznejšem razvoju v dveh sistemih. Prikazuje gospodarske, kulturne, arhitekturne in turistične značilnosti ter oblike obmejnega sodelovanja. Le ob spoznavanju bo sodelovanje lahko steklo, so nedavno povedali ob njeni otvoritvi. Razstavi na pot so govorile tudi avtorice razstave; mag. Karla Oder iz ravenskega muzeja, ki se ni mogla udeležiti otvoritve, je zbrane nagovorila preko pisma. Menila je, da kolikor Koroško poznamo .toliko je naša, k temu pa lahko tudi muzeji pripomorejo. Martina Piko iz narodopisnega inštituta Urban Jarnik je ugotavljala, da obmejne kraje sicer ljudje poznajo, a malo vedo o njih "zgodovini, o cerkveni arhitekturni dediščini, o kulturnem delovanju in kulturnih ponudbah, o galerijah in muzejih, o raznih umetniških projektih itn., na kar smo hoteli pri tej razstavi posebej opozoriti.” Koordinatorica projekta Irena Destovnik, etnologinja iz Ljubljane, je predstavila koncept in razstavljeno gradivo ter napovedala nadaljnje sodelovanje z ravenskim muzejem. Aktivna pri postavitvi sta bila tudi slavistka Tatjana Trampusch in oblikovalec razstave Karel Vouk. Pobudo za razstavo, z željo popestriti pevsko revijo, je posredoval Sklad ljubiteljske kulture z Raven, k sodelovanju so povabili Koroški muzej Ravne na Koroškem in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik Celovec ter Kulturni dom Pliberk. Nastajala je kot del čezmejnega evropskega projekta Phare CBC in je del prireditve Science Week Austria 2000. Samo Šavc kultura Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec: ZGODILA SE JE RAZSTAVA "GRAND COLLECTION" S POSEBNIM SPOROČILOM Z ALIJEM HAFIZOVIÒEM smo se v Slovenj Gradcu prvič srečali že leta 1997 na razstavi Umetnik in urbano okolje, ko je razstavljal svoja slikarska dela ‘ Brazgotine”. Tokrat pa so na razstavi v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu prikazali praznino, spomin na Sarajevčane, ki jih je vojna pregnala iz svojih domov. To prikazujejo prazni stoli na zidovih slovenjgraške mestne galerije. Konec poletja se bo v Sarajevu zgodila izmenjalna razstava, ko bo s svojimi deli tja odpotoval akademski slikar iz Slovenj Gradca SAŠO VRABIČ. MILENA ZLATAR, direktorica Galerije, je povedala: “Naša avtorska razstava “Grand collection’’ je zamišljena kot inštalacija in katere del je prav tako enakovreden plakat, poster, ki smo ga v tem primeru izdali in razposlali po svetu in seveda po Sloveniji.” Umetnik in kulturni delavec ALIJA HAFI-ZOVIzE - HAF, ki živi v Sarajevu in mnogo gostuje na raznih koncih sveta, je s svojo ženo Vanjo Fundiae Hafizovise, tudi umetnico, pripotoval na otvoritev razstave -inštalacije “GRAND COLLECTION" v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Največjo težo projekta ima seveda otvoritveni dogodek, vsekakor pa nam je tudi kasnejši ogled v galeriji dobra iztočnica za razmišljanje v tišini. Projekt je posvečen ljudem, ki so zaradi grozotnih okoliščin iztrgani iz svojih življenjskih tokov. V Sarajevu je v tej vojni umrlo premnogo ljudi. Vendar so ti, katerih se z “Grand collection" spominja Alija Hafizovič, živi. “Njih ni. Če so to naša družina, prijatelji, znanci, potem nam manjkajo. To je motiv za to razstavo," poudarja gostujoči umetnik. Vsi ti, od katerih visijo ploščice nad stoli, niso izmišljene osebe. Zaradi nasilja doma, kjer so se rodili in odrasli, si izpolnili svoja življenja po svojih željah in težnjah, zdaj živijo v raznih tujih deželah. Sarajlije danes živijo po vsem svetu. Flafizoviae torej v tem primeru materializira spomin. Skozi materialno substanco prikaže nekaj nematerialnega. Gre na videz za povsem preprosto inštalacijo. Umetnik je namestil stole na zid galerije in ti izpraznjeni prostori pričajo o ljudeh, ki so odšli iz njegovega mesta. Ko sem ga povprašala o tem in onem v Sarajevu, se je v ljubezni do svojega mesta zelo razgovoril: “V Sarajevo prihajajo ljudje, ki ne morejo verjeti, da se je dogajalo to, kar se je. Najlažje je popraviti hišo. Ne morejo pa vedeti, kaj se je dogajalo v dušah ljudi, ko jih nekdo prisili, da so prestrašeni, da so lačni, žejni, da žive v mraku. To je trajalo štiri leta in pol in, kar je najbolj žalostno, na prelomu stoletja, na začetku novega tisočletja v središču Evrope. Sami veste, da to ni daleč. 200 km od tam je bil mir. Mesta so bila svetla, ljudje so hodili v trgovine po hrano. Obrnili so pipe in lahko so pili vodo. Mi pa smo bili zaradi nekoga tega prikrajšani in počutili smo se bedno. Bedno. Borili smo se. Mladi so se borili s tisto malo puškami, ki jih je bilo v mestu. Malo starejši, med katere spadam tudi jaz, smo se zbrali v umetniško četo. Delali smo, kar smo vedeli, da pokažemo ljudem, kaj se tu dogaja. Eden od prvih mojih projektov,in moje žene, je imel naslov “SARAJEVO '92 THE ELEMINATION”. Po tem je nastal tudi "Sarajevo '92, 93” in vse drugo. Zakaj naslov v angleškem jeziku? To je pravzaprav sarkastično obračanje svetu. Vsi ti veliki ljudje, ki so s pompom prihajali v Sarajevo in se nekaj dogovarjali - kar je trajalo štiri in pol leta - vsi so govorili angleško - oni so bili zame navadni klovni. Ko smo smo odpirali to najino razstavo v ljubljanski galeriji Equrna, sem se našminkal v klovna in ves večer govoril samo angleško. To je bila neka vrsta happeninga, pravzaprav protest." Na vprašanje, ki se nam zdi morda malo tuje (ali pa tudi ne!), na Balkanu pa je še prekleto močno aktualno, kako je delati na področju kulture danes v Sarajevu - ali se občuti razmejitev nacionalnosti in ali so on in oni, s katerimi sodeluje, nad tem, je Hafizoviae odgovoril: “Naj razložim: Bosna in Hercegovina je ena država, vendar samo na papirju. V resnici mi nimamo države takšne, kot je bila, ona se samo tako imenuje. Vendar imamo na žalost nacionalne stranke, mi jih raje imenujemo nacionalistične stranke, pri katerih predstavniki vlečejo vsak na svojo stran, trpi pa narod, veste. Upamo, da bodo volitve - nedavno so bile na občinski ravni -kaj spremenile. Vračajo se naprednejši ljudje, mlajši, ki jim ne pomeni ničesar, katere nacionalnosti je kdo, ampak, kakšen je človek, kaj zna delati, kar je seveda normalno v normalnem svetu. V kulturi pri nas v Sarajevu konkretno se tudi med vojno ni občutilo razlik na nacionalni osnovi. Ljudje, ki so ostali v Sarajevu, so trpeli enako, vseeno, ali so to Muslimani, Hrvati, Srbi ali Židje. Vsi so to vedeli in obnašali so se normalno. To so bili pravi Sarajevčani, veste. Ti, ki so nam te grozote napravili, so bili... tako kot ob občutku, ko filtrirate “špijone”, vohune, ki bodo razbili nekaj, nekaj ukradli. Oni so nam ukradli en del življenja in uničili naše duše. Oni zdaj počasi odhajajo v Haag. Menim, da se zdaj ta zadnja stran zapira in da bodo ljudje spet živeli kot prej. Kar se tiče kulture in umetnosti v Sarajevu, teh meja zagotovo ni niti med starejšimi, niti med srednjimi niti med najmlajšimi generacijami. Nihče ne omenja in nikogar niti ne zanima, kakšne nacionalnosti je kdo.” To nam je posredno pokazal tudi na otvoritvi razstave v GLU, ko je predstavil svojo inštalacijo. Pred dvema mesecema je v Dubaiu v Arabskih emiratih razstavjal svoja dela na tamkajkšnjem svetovnem srečanju karikaturistov. V juniju v turškem letovišču Antalya razstavlja svoje slike. V septembru bi razstavil ciklus abstraktnih slik v Parizu. V oktobru bo v Franciji zopet srečanje karikaturistov. Skratka: "Življenje gre naprej!” pravi poln optimizma in življenjske moči. AJDA PRISLAN pričevanja Koroška bajeslovna bitja: VILE, ŽAL ŽENE, RUSALKE IN ŠKRATI Živeli so v gozdovih, «kalnih votlinah, vodah, rekah in jezerih. Najti jih je bilo tudi pod zemljo, v zraku in po domovih ljudi. Vile - Žal žene so bili dobri, človeku prijazni duhovi ženskega spola. Prekrasna ženska bitja z dolgimi, do tal segajočimi zlatimi lasmi. Živele so po gozdovih, najraje v skalnih votlinah v pečevju. Pri nas so po pradavnem izročilu najbolj poznano prebivališče vil skalne votline v Kotnikovih pečeh za Uršljo goro. Nad cesto, ki pelje od Križana proti Ciganiji, mimo Šent Vida, do koče na Slemenu. Drugo prebivališče vil je bilo na Zelovcu, v Mrakovih pečeh. Med ljudmi, posebno starejšimi, so še danes poznane razne pripovedke o tistih pradavnih, srečnih časih. Tako se je nekoč zgodilo, da se je mlada, prekrasna Žal žena zaljubila v mladega Mraka in vsako noč prihajala spat k njemu v kamro, kjer sta se ljubila pozno v noč. Ko sta zaspala, je žal žena vedno ležala tako, da so ji njeni razčesani, zlati lasje prosto viseli in padali z glave na tla. Lasje so se tako svetili, da je bila vsa kamra razsvetljena, kot da bi bila od sonca obsijana. Dokler se je hodila Žal žena k mlademu Mraku ljubit in spat, je bila na Zelovcu in daleč okrog njega blaginja. Vladalo je blagostanje, sreča je prebivala povsod. Polja so bogato rodila, pri živini je šlo vse po sreči. Toče, neviht in drugih nesreč skoraj ni bilo. Ljudje, stari in mladi, so bili zdravi, veseli in so srečno živeli. Vse do tedaj, ko je mlado Mrakovo ženo premagala sprva radovednost, pozneje pa ljubosumnost, da je neke noči skrivaj pogledala v sobo, kjer sta ležala njen mož in žal žena. Ko je žena videla, kako žal ženini zlati lasje visijo in padajo iz postelje na tla, jih je dvignila in rahlo položila na posteljo. To pa je žal ženo močno vznemirilo. Takoj drudi dan je potožila Mraku: " Ne bo dobro! Ne, ne bo, moj ljubi! Tvoja žena bo postala ljubosumna. To bo nesreča za naju, za njo in za vse ljudi na Zelovcu in daleč okoli!” Mladi Mrak se je ustrašil, rekoč: “ Ljuba moja, saj veš, da te ljubim. A tudi ženi ne morem zameriti, ker me ima rada in zato postaja ljubosumna. Povej mi, kaj je storiti, da se ne bo kaj hudega zgodilo?" “Nič ne moreva storiti, ljubi! Ko se bo najhujše zgodilo, se bo pač zgodilo. Oditi bom morala in te zapustiti. Ljudje pa nikoli več ne boste tako srečno živeli kot sedaj!” Kot da se ni nič zgodilo, je žal žena vsako noč prihajala v kamro k Mraku, kjer sta se ljubila in skupaj spala. Medtem si Mrakova žena ni več vedela pomagati. Ljubosumnost jo je iz dneva v dan bolj mučila in razjedala. Končno ji je neke noči prekipelo. Vzela je škarje in tiho, da žal žene ne bi zbudila, stopila v kamro. Tam je zgrabila krasne zlato svetleče lase in jih ostrigla. Žal žena je hipoma izginila, svetloba je ugasnila. Nebo je razparal blisk, silovito je treščilo v bližini. Blisk je nato sledil blisku, grom, gromu. Veter je tulil in podiral drevesa. Nad vsem Zelovcem in okolico se je razdivjalo strahovito neurje, kot ga ljudje še niso pomnili. Drugi dan je bilo daleč naokrog vse opustošeno in razdejano. Tako so se vile maščevale za odrezane lase in ljubosumnost Mrakove žene. Poslej so se žal žene skrivale pred ljudmi. Nič več niso prihajale med nje v hiše. Tudi k Mraku ni bilo več nobene. Le tu in tam so jih ljudje slišali, kako so se klicale v Mrakovih pečeh , kjer so prebivale. Nekoč pa se je zgodilo, da je nastopila mrzla, strašna zima. Snega je zapadlo do streh. Nastala je lakota, ker ljudje zaradi slabe letine niso dovolj pridelali in zato niso imeli kaj jesti. Ob božiču in svetih treh kraljih, ko je bila stiska najhujša, so se v Mrakovih pečeh oglasile žal žene, klicale so mladega Mraka. “ Mrak, sej bob! Mrak, sej bob!” Mrak, čeravno je bil navajen že od nekdaj žal žene ubogati, ker so vedno prav svetovale, ni mogel verjeti svojim ušesom. Sejati bob sedaj sredi najhujše zime. Ko je zunaj več kot meter debelo snega. Ko je mraz, da drevje poka. Ko drži sren, ker je sneg povrhu mrzel, da drži odraslega človeka, ko hodi po njem. To je nemogoče. Toda žal žene ne lažejo, prav gotovo ga ne vlečejo za nos. Ni vedel, kaj storiti! Žal žene pa so noč za nočjo, dan za dnem vse glasneje klicale iz Mrakovih peči: “Mrak, sej bob! Mrak, sej bob!” Zato mu ni preostalo drugega, kot da jih je ubogal in začel sejati bob, sredi najhujše zime, ki jo je kdaj pomnil. Njive pa so pri Mraku strme. Zaradi mrzlega, gladkega snega se je med sejanjem večina bobovih zrn strkljala po njivah navzdol, čez robove in se izgubila v gozdu med drevjem in goščavjem, kjer so jih požrle divje, gozdne živali. A glej, kakšno čudo se je zgodilo poleti, ko je sneg skopnel. Tedaj je zrasel bob, kakršnega še nikoli ni bilo in jeseni je bilo toliko boba, toliko pridelka, da ga je bilo dovolj za ljudi in živali za več let. In še za prodajo ga je veliko ostalo. To sem napisal po pripovedovanju svojega dedija, starega Vužnika iz Podgore v Kotljah, ki je poznal nešteto takšnih in podobnih povesti, pravljic in zgodbic, tudi naslednjo o lepih rusalkah. Rusalke so bile po ljudskem izročilu vodne vile, vodne žal žene. Domovale so v temnih, globokih vodah jezer, rek in tudi potokov. Bile so lepe, krasne ženske, le nekoliko bolj hladne in mrzle, zaradi svojega mokrega, podvodnega domovanja. Do ljudi so bile prijazne in so jim rade pomagale, če je bila potreba. Vendar pa so bile tudi neprijetne in zahrbtne, saj so premnoge mlade fante vabile k sebi, v svoja mokra domovanja, od koder jim ni bilo več rešitve. Tudi škratov, škratkov, dobrih, hudobnih in nagajivih, so naši predniki poznali mnogo. Ponavadi so bila ta bitja moškega spola. Pedenj in več dolgi možici, ostarelih obrazov, dolgih brad, z rdečimi, zelenimi ali pisanimi dolgimi kapami na glavah. Dobri škratje, imenovani tudi palčki, so radi pomagali otrokom, pa tudi odraslim. Seznanjali sojih z zakladi, zdravilnimi rastlinami, varovali otroke, opozarjali na nesreče in tako naprej. Hudobni so skušali ljudem kar najbolj škodovati, jih zavajati, slepiti in storiti vse, da bi ljudem kar najbolj škodovali. Slabi škratje so tudi ponoči prenašali nakopičen denar iz zlato po zraku na druge kraje. Nagajivi škratje so bili nekoliko boljši od hudobnih. Ti so ljudem in otrokom radi nagajali na najrazličnejše načine, da so se jezili. Ljudje so na primer rekli, če so kaj izgubili in kam založili: "Že spet škrat gor sedi. Je treba počakati, da se bo naveličal in odšel!" Škrate so preganjali tudi z govorjenjem, z besedami: " Beži, škrat, beži, če te ujamem in dobim, ti pripnem brado v precep!” Pomagalo pa je tudi kajenje prostorov z dimom blagoslovljenega lesa, škropljenje z "žegnano, blagoslovljeno vodo” in seveda molitev rožnega venca. Kajenje z blagoslovljenim dimom, žegnano vodo in molitev prežene škrate in hudobne duhove vsaj za nekaj časa iz prostorov, kjer žive ljudje in živali. Čez nekaj časa se sicer škratje in hudobni duhovi spet vrnejo, zato pa je treba postopek vsako leto ponoviti in ga znova opraviti. Rok Gorenšek šport IZJEMEN USPEH MLADIH KOROŠKIH KARATEISTOV ZTKS NA TOPOLINO V ITALIJI V organizaciji italijanske tradicionalne karate federacije in Walt Disneya je 20. in 21. maja 2000 v FERRARI potekalo 9. prvenstvo otrok od 7 do 14 let v tradicionalnem karateju oz. tim. Trofeo TOPOLINO. Zbralo se je 22 evropskih držav s preko 2500 tekmovalci, ki so se pomerili v katah posamezno in katah sinhronizirano. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri starostne in šest pasovnih skupin. Mlada slovenska reprezentanca Zveze tradicionalnega karateja je štela 22 tekmovalcev in tekmovalk, večinoma s Koroške, in je pod vodstvom Romana Breznika posegla že tretje leto zapored po najvišjih odličjih. Tokrat je največji uspeh dosežen z osvojenimi osmimi naslovi med prvimi tremi: tri zlata odličja, eno srebrno odličje in štiri bronasta odličja. Kar nekaj tekmovalcev se je uvrstilo na odlična mesta, od četrtega do sedmega. REZULTATI NAJBOUŠIH: KATA POSAMEZNO 1. mesto DEJAN MESAREČ Z RAVEN ... C skupina (letniki 88, 89) - rjavi pasovi, 2. mesto GORAN CVIJETINOVIČ Z RAVEN .... B skupina ( 90, 91 ) - rjavi pasovi, 3. mesto SENTA BREZNIK IZ KOTEU .... B skupina ( 90, 91 ) - modri pasovi, 3. mesto TJAŠA KITEK IZ MEŽICE .... C skupina ( 88, 89 ) - modri pasovi, 3. mesto OVČAR STAŠ Z RAVEN.....A skupina ( 92, 93 ) - rumeni pasovi, 3. mesto MIA PETER IZ ČRNE......D skupina ( 86, 87 ) - rjavi pasovi. KATA SINHRONIZIRANO - ekipno 1. mesto ekipa ZTKS - RAVNE, v postavi STAŠ OVČAR, NEJC KOTNIK in SAŠO HERGA ( A skupina ), 1. mesto ekipa ZTKS - RAVNE, v postavi DEJAN MESAREČ SENTA BREZNIK, GORAN CVIJETINOVIČ ( B skupina) Po končanem prvenstvu je bilo ugotovljeno, daje bila ekipa Zveze tradicionalnega karateja Slovenije najuspešnejša tuja ekipa, kar je pozdravil tudi častni gost Topolina 2000 in priznani učitelj tradicionalnega karateja g. HIROSHI SHIRAI - 9. Dan. V večernem delu programa TOPOLINO 2000 je bila v centru mesta Ferrare parada in spuščanje na tisoče balonov za promocijo tradicionalnega karateja za sprejetje med olimpijske športe. Ob družbi maskot Topolina Miki miške in ostalih junakov Walt Disneya se je ustvarilo nepozabno mednarodno druženje in obujanje tradicije karateja. Letošnjo reprezentanco so sestavljali: Sašo Herga ( Prevalje ), Staš Ovčar ( Ravne ), Nejc Kotnik ( Črna ), Senta Breznik ( Kotlje ), Nejc Gorinšek ( Ravne ), Matic Navotnik ( Dravograd ), Goran Cvijetinovič ( Ravne ), Slačana Marjanovič ( Prevalje ), Tjaša Škraber ( Celje ), Davorin Tkalčič ( Mozirje ), Niki Strnad ( Ljubečna), Dejan Mesareč ( Ravne ), Jana Rečnik ( Ravne ), Tjaša Kitek ( Mežica ), Nika Gregor ( Črna ), Tanja Glogovč ( prevalje ), Andraž Lečnik ( Ravne ), Emir Mustafič ( Ravne ), Bojan Petrič ( Ravne ), Samo Vrhnjak ( Trbonje ), Mia Peter ( Črna na Kor. ), Samo Korošec ( Vuzenica ). Vodstvo reprezentance: Roman Breznik ( trener in selektor ), Aleksander Škraber ( trener ), Zoltan Peter ( pomočnnik trenerjev ), Avgust Jurc in Aleksander Kitek ( organizatorja reprezentance ). Sponzorji reprezentance ZTKS so bili: DROTT d.o.o. ELEKTRO TIM -Ravne, Občina Ravne, Prevent Slovenj Gradec, Občina Vuzenica, Monter Otiški vrh, Savinjska kmetijska zadruga Mozirje, INPOD d.o.o., SONČEK d.o.o., Slikopleskarstvo Herman, Slikopleskarstvo Džinič, Občina Prevalje, Tovarna Meril - KOVINE Slovenj Gradec, Športna zveza Črna, Traditional Karate Do Ravne, Traditional Karate Do Mežica, Pori d.o.o., Hoti Nazmi Mežica, BALI - ING. d.o.o.. Vsi dosedanji uspehi mlade številne reprezentance ZTKS na prvenstvu TOPOLINO 1998, 1999 in 2000 so dokazali, da so z načrtnim delom, trudom, z veliko strokovnostjo in organizacijo dosegljivi tudi najvišji evropski naslovi. To je velika vzpodbuda za nadaljnje delo vodstva ZVEZE TRADICIONALNEGA KARATEJA SLOVENIJE, KARATE KLUBA RAVNE in mladega članstva Koroške doline. Ob tem pa še vedno obstaja upanje, da se bosta Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez in Ministrstvo za šolstvo in šport premaknila in dala podporo tej panogi, ki do zdaj ni imela nobene državne podpore, čeprav ZTKS izpolnjuje vse vstopne pogoje za enakopravno članstvo v OKS - ZŠZ. R.B. Koroška nogometna prvoligaša KOROTANOVI NAJ USPEHI Nogometna sezona slovenske Si.mobil lige za obdobje 1999/2000 se je za nogometni klub Korotan zaključila z odličnim 4. mestom. To pomeni doslej najboljšo uvrstitev kluba, od kar tekmuje v I. slovenski nogometni ligi. Tudi točkovni saldo je nanesel tako, da je klub dosegel od 33 tekem 15 zmag, 7 neodločenih izidov in 11 porazov, skupni seštevek osvojenih točk je znašal 52. Pred Korotanom so se uvrstili le Maribor PL, Hit Gorica in Rudar Velenje. Že kar ob tej priložnosti moram poudariti, da so bili slabše plasirani klubi z bogatimi nogometnimi tradicijami in tudi večjimi denarnimi sredstvi (Mura, Olimpija, Domžale itd.). Po jesenskem delu tekmovanja, ko je bil Korotan uvrščen na 6. mesto, smo v upravi ugotavljali, da je to Izvrsten uspeh in da bomo na spomlad ponovno poskušali dohitevati Evropo preko Intertoto tekmovanja. Takrat se nam je tudi obetal največji uspeh v pokalnem tekmovanju, ker smo že bili v polfinalu pokala. Res pa je, da smo bili še v decembru preteklega leta brez predsednika kluba in je le-tega vodil podpredsednik. Bil pa je Korotan bistveno boljše kot v preteklih letih organizacijsko naravnan (Pučelj - Rihter - Koren -Hojnik) in s strokovnim štabom (Tomažič - Štekel - dr. Breznikar) dovolj podkovan za vodenje 20. igralcev, ki so tvorili uspešno ekipo. Moram zapisati, da je ta nogometni kolektiv iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustilo nekaj izvrstnih igralcev (Jolič, Mlinar, Benedejčič itd.), ki niso utegnili spoznati prevaljski nogometni milje in Koroško kot takšno. Seveda pa je uprava v zimskem prestopnem roku uspela pridobiti nekaj novih igralcev (Kamberovič, Boškovič, Ustnik in Poglajen), ki so vsak po svoje odločilno doprinesli k odličnemu 4. mestu in še posebej k uvrstitvi v finale pokalnega tekmovanja. Samo finale tega najmasovnejšega slovenskega nogometnega tekmovanja pa je bila nerazumljiva farsa, ki se je zasnovala bog ve kje v Ljubljani in še morda v Mariboru... Korotan je bil že na domači tekmi proti SCT Olimpiji "zmasakriran” s strani štajerskih sodnikov, ki so očitno sodili proti domačinu, mu nadevali rumenih kartonov in za povratno tekmo prestrogo izključili odličnega obrambnega igralca Vuksanoviča. Minimalna zmaga 2:1 za Korotan ni bila dovolj, saj je v povratni tekmi v Ljubljani sodnik Robert Zirestein iz Portoroža pokopal Korošce z priznanjem prvega zadetka, ki ga očitno nikoli ni bilo, saj je Sragi, vratarju Korotana uspelo zaustaviti žogo pred usodno vratarjevo črto. Tako je to bilo in nič drugače. Rezultat 2:0 je pomenil veliko slavje za Ljubljančane in nesrečno slovo Korotanovih načrtov in upov za tekmovanje v UEFA. Prišel pa je tudi čas, ko se je v NK Korotan napravil letni obračun, organizirali smo skupščino kluba, izvolili novega predsednika, nove člane uprave in si zastavili vrsto novih ciljev. Osrednji načrti kluba so: posodobitev nogomet- nega igrišča, realne in dokončne priprave za izgradnjo pokrite tribune ob igrišču, pridobiti vsaj eno pomožno igrišče in dosledno oceniti vse igralce, ki naj bi ostali v klubu. Že proti izteku sezone je prihajalo do razhajanj s sicer odličnim strokovnim štabom (predvsem glede taktičnih izpeljav v igri na domačem terenu), ker so gledalci pričakovali veliko več, kot pa je bilo po mnenju stroke možno ponuditi. Zato se je tudi zgodilo, da je trener, domačin Toni Tomažič, takoj napovedal odhod iz kluba in pripravil upravo do tega, da je nepričakovano hitro pridobila novega vodjo strokovnega štaba v bivšem igralcu Olimpije Dinku Vrabcu. Za zaključek je prav, da omenim še nekaj splošnih misli. Korotan je poleg kritičnih obdobij v prvi slovenski nogometni ligi dosegel enkrat 5.-6. mesto, enkrat 5. mesto in nazadnje 4. mesto. To so športni rezultati, ki jih je potrebno nad vse spoštovati in jih spominjati zato, da bodo mlajši rodovi nogometnih zagnancev imeli svetlo zgledovanje po igralcih, ki so prej naštetim športnim uspehom prispevali vsak s svojo nogometno veščino in znanjem, pa naj to velja za igralce od doma ali od drugod, od Sama Vidoviča, Gluhoviča, Goričana, Dobreve, Kuljanca, Plešinca, Čaušlarija, bratov Vršič, Dvoršaka, Podvinskega, Čerimoviča, Šumnika, Nikčeviča, Vidojeviča, Kosiča, Jermaniša, Joliča, Breznika itd. In seveda naj to velja tudi za trenerje Tomažiča, Jovičeviča, Šoškiča, Marjona itd. Vse skupaj pomeni v času naj proslavljanja eno samo veliko obveznost za nadaljnje nogometno vztrajanje in uspešno krmarjenje v prvoligaških vodah tudi v prihodnje... N.R.K. DRAVOGRAD Dravograjčani ocenjujejo, da so kot novinci v prvi ligi dosegli imeniten uspeh. Pod vodstvom sedaj že bivšega trenerja Marijana Pušnika so osvojili osmo mesto v elitni druščini izkušenih, uglednih in tudi večinoma veliko bolj bogatih moštev, kar je največji uspeh dravograjskega nogometa v 52-letni klubski zgodovini. “Osvojeno osmo mesto je za marsikoga veliko presenečenje, morda tudi za nas. Načrtovali smo obstanek v ligi, torej naš prioritetni cilj je bilo osvojiti 10. mesto. Dosegli smo veliko več, čeprav so jedro ekipe tvorili igralci, ki so predtem nekaj let igrali v drugi ligi in se ob nekaterih izkušenih okrepitvah, ki smo jih pripeljali v naš klub, uveljavili tudi v prvi ligi. Posebej preseneča, da smo zbrali lepo število, kar 43 točk in med drugim premagovali tudi klube, kot so SCT Olimpija, Mura, Korotan, Rudar... Glavne odlike tega moštva so bile mladostna zagnanost, velika želja po uspehu in dobro vodenje s strani strokovnega štaba, na čelu z glavnim strategom Marijanom Pušnikom, ki je vselej zagovarjal borbeno, odprto in napadalno igro," je poudaril direktor kluba Rihard Veršovnik. V klub so te dni pripeljali novega trenerja, Velenjčana Draga Kostanjška, ki bo imel težko nalogo, ponoviti dosežke iz pretekle sezone. Toda, potem ko je uprava dobila “zeleno luč” od sponzorjev, ki menijo, da mora kakovost nogometa v Dravogradu ostati na dosedanjem nivoju in ko se naj proračun kluba ne bi bistveno razlikoval od pretekle sezone, je optimizem porasel. “Trudimo se, da bi obdržali jedro moštva, čeprav se hkrati zavedamo, da bo to izjemno težko. Nismo bogat klub, ne moremo igralcem ponuditi toliko kot nekateri drugi v Sloveniji, ki so po končani sezoni seveda vrgli oči na naše nogometaše. Cena nekaterih naših igralcev je seveda zrasla, želje po višjem zaslužku pa prav tako,” pravi Rihard Veršovnik. Ob uspehu moštva ne gre pozabiti na ostale pridobitve v letošnjem letu, predvsem kar se infrastrukture tiče. Z izgradnjo nove tribune in ostalih potrebnih prostorov ter predtem pomožnega igrišča z razsvetljavo, je Dravograd dobil moderen objekt, ki bo služil še poznejšim rodovom in je v ponos kraja in ljubiteljev športa nasploh. Seveda gre za to zahvala razumevanju številnih pokroviteljev, na čelu z občino in njenim županom Radom Krpačem ter glavnemu sponzorju pri izgradnji tribune, Kogradu IGEM oz. direktorju Mihi Ločičniku. Odhod tvorca uspehov trenerja Marijana Pušnika po končani sezoni v Celje, je marsikoga v Dravogradu presenetil. Najbrž si nihče ni znal predstavljati, da bodo Dravograjčani iznenada ostali brez strokovnjaka, ki je vse svoje znanje posvečal nogometu v kraju, ki je zgradil priznano in nadvse uspešno nogometno šolo, ki je v samem vrhu slovenskega nogometa in ki je nenazadnje popeljal člansko moštvo v najvišjo slovensko nogometno ligo in z njim dosegel fantastičen uspeh. “S celjskim Publikumom sem podpisal štiriletno pogodbo, toda to ne pomeni, da se v dravograjski klub ne bom kdaj vrnil. S skupnimi močmi smo dosegli veliko. Na srečo sem imel izjemne sodelavce tudi v nogometni šoli, bodočnost kluba je vseskozi bazirala na nadarjenih igralcih iz te šole. Menim, da Dravograd lahko ohrani sedanjo strukturo moštva, toda svoje bodo morali reči ljudje, ki krojijo finančno plat kluba. Za bodočnost kluba se ni bati. Baza je odlična, vodstvena struktura tudi in odhod enega člana tega kolektiva ne pomeni nič,” pravi bivši trener Dravograda Marijan Pušnik. Ivo Mlakar XXXVII. TEK TABORNIKOV NA MUTI Na Muti so uspešno izvedli 37. taborniški tek. Hkrati je minilo tudi 40. leto od tistega pomladnega dne, ko so takratni taborniki Mute, menda kar prvi v Sloveniji, med takratnimi rodovi, odredi smo jim pravili, organizirali prvi tek. Takrat je trajal dva dni. Prihajali so s šotori, z lonci, pretežno še z vlakom. Vsi pa so prinašali zvrhane duše dobre volje in hotenja - tekmovati. Čez leta so tekom na Kempingu dodali še spominski tek NOV, od spomenika v Bistriškem jarku, osem in pol kilometra je meril, mu Ko na Gradišču v športu zakipi mladost. doda|i ma|j maraton, preko Vuhreda. Pred dvajsetletjem so se tabornikom pridružili atleti, tek je bil tudi pomladansko prvenstvo OŠ bivše občine Radlje. Tek je bil vedno skupaj s praznikom kovačev, ob prvem maju, dnevu tabornikov in je bil nekako kovaško-mučki. Danes je podobnih tekov veliko in morda so tudi zaradi tega udeležbe vse manjše. Ali pa Muta zna in hoče izkoristiti to tradicijo? Tega ne zmore opraviti sama rodova uprava, pa naj se še tako trudi. Še vedno pa je iz tradicije ostal taborni ogenj, ostal je tek, tudi tisti iz Bistriškega jarka. Upajmo, da bomo tekli tudi štiridesetega - med udeleženci bo le nekaj tistih, ki so tekli prvi tek na Gradišču na Muti. -kv Izjemen uspeh naše ženske vrste v sedeči odbojki na svetovnem prvenstvu BRON ZA SLOVENIJO Ženska reprezentanca Slovenije v sedeči odbojki je po lanski osvojitvi naslova evropskih prvakinj v Sarajevu dosegla nov imeniten uspeh. Na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je od 23. do 28. maja potekalo v Maastrichtu na Nizozemskem, so naše igralke osvojile v konkurenci osmih držav bronasto odličje. Slovenska izbrana vrsta, sestavljena pretežno iz igralk IŠD Samorastnika Ravne, je v predtekmovalni skupini A prepričljivo osvojila 1. mesto, po gladkih zmagah nad Mongolijo, Japonsko in Iranom s 3:0 v nizih. Nato so naše odbojkarice, ki sta jih vodila selektor Peter Ozmec s Prevalj in trener Adi Urnaut z Raven, premagale še četrtouvrščeno ekipo iz skupine B, reprezentanco Ukrajine s 3:0, toda v polfinalu so jih zaustavile Nizozemke. Domača ekipa je zmagala s 3:0 (17, 16, 22). Kasneje so Nizozemke v finalu premagale še Finsko s 3:1 in osvojile naslov svetovnih prvakinj, reprezentanca Slovenije pa je v tekmi za 3. mesto odpravila Nemke s 3:0 (13, 15, 11). “Po lanskem uspehu v Sarajevu smo pričakovali visoko uvrstitev. Seveda smo vsi skupaj presrečni, kajti osvojiti tretje mesto na svetu ni majhna stvar. Žal smo v polfinalu naleteli na odlično pripravljene domače odbojkarice, s katerimi smo se celo dvakrat pomerili v prijateljskih tekmah pri nas na Prevaljah in obakrat tesno izgubili. Tokrat so bile Nizozemke še boljše in ob pomoči prepolne dvorane svojih navijačev uspele zmagati. Bronasta odličja so nagrada za vse nas, posebej za naše igralke, ki jih je odlično vodil trener Urnaut,” je po vrnitvi na Koroško poudaril vodja naše reprezentance Peter Ozmec. Slovenska vrsta je nastopila v postavi: Anita Urnaut (na tem svetovnem prvenstvu je bila proglašena za najboljšo igralko), Danica Gošnjak, Štefka Tomič, Veronika Triplat, Mira Jakin, Saška Kotnik, Marina Cencelj, Andreja Gosak, Marjana Sonjak, Alenka Šart in Emilija Gradišek. Ivo Mlakar črna kronika Granatiranje 27. aprila 2000 dopoldne je bila v strugi reke Meže na Prevaljah najdena neeksplodirana, 35 centimetrov dolga granata. Policisti PP Ravne na Koroškem so kraj najdbe zavarovali, za eksplozivno telo, ki izhaja iz druge svetovne vojne, pa je poskrbel pirotehnik. Med oranjem njive v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je 3. maja okoli 14. ure S.P. naletel na neeksplodirano topovsko granato, ki prav tako izhaja iz druge svetovne vojne. Tokrat so kraj zavarovali policisti PP Slovenj Gradec, za granato pa je spet poskrbel pirotehnik. S tem pa “granatnih" zgodb iz druge svetovne vojne na Koroškem še ni konec. Oranje njiv v okoli Šmarnega pri Slovenj Gradcu je namreč lahko prav zares nevarno. Dne 11. maja okoli 13.30 je namreč S.P. iz Slovenj Gradca med delom na polju v Šmartne, našel minometno mino kalibra 80 milimetrov, seveda iz druge svetovne vojne. Postopek odstranjevanja nevarnega telesa je bil opravljen tako kot v prejšnjih dveh primerih. Ericsson v parku Za poročanje o naslednjem sklopu dogodkov, ki so bili še posebej značilni za minulo obdobje koroške črne kronike, bo treba poseči nekoliko nazaj - v leto 1999. Primerov, o katerih bom poročal, bo v bodoče najbrž vse več in več. Zato naj bodo tokrat izbrani tako v svarilo kot v opozorilo. Enim in drugim - lastnikom in zmikavtom ali "srečnim najditeljem". V decembru leta 1999 je mladoletnik iz Slovenj Gradca v Kuharjem parku v Slovenj Gradcu našel mobilni telefon znamke Ericsson in si ga protipravno prilastil. Telefon je dal prijatelju, kateremu je dolgoval 5000 tolarjev. Policisti PP Slovenj Gradec so z zbiranjem obvestil tej zadevi prišli do dna in telefon, vreden 20.000 tolarjev, zasegli. Zoper mladoletnika so v teh dneh podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zatajitve po 215. členu Kazenskega zakonika Slovenije. Panasonic iz Trobelj Nadaljujem z mobi(lnimi) zgodbami. V Trobljah pri Slovenj Gradcu je I.P. 25. 04. 2000 našla mobilni telefonski aparat Panasonic. Izročila ga je C.G. iz občine Slovenj Gradec, ki si gaje prilastil in poskušal z njim telefonirati, saj je bila v njem tudi kartica. Ponudil ga je celo v prodajo. Policisti PP Slovenj Gradec so pri zbiranju obvestil o tem dogodku ugotovili dejansko stanje in C.G.-ju telefonski aparat, vreden okoli 40.000 tolarjev, zasegli. Na Okrožno državno tožilstvo so v teh dneh že poslali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zatajitve, po 215. členu Kazenskega zakonika Slovenije. Predrzna mladoletnika Še bolj predrzno sta ravnala mladoletnika iz občine Dravograd, ki sta se 03. 12. 1999 nahajala v nekem gostinskem lokalu v Slovenj Gradcu. Opazila sta namreč, da je ena izmed gostij, ki je zapustila lokal, na barskem stolu pozabila mobilni telefonski aparat znamke Ericsson. Ob njunem odhodu iz lokala ga je eden izmed njiju vzel s seboj. Na poti v Dravograd je aparat pokazal prijatelju in iz njega vzel kartico ter jo odvrgel. Zatem je prosil prijatelja naj mu telefon proda. PREPIH Tedaj se je pričela zanimiva pot tega aparata, ki so jo rekonstruirali policisti. Mladoletnika sta se namreč dogovorila, da o kraji telefona ne bosta nikomur ničesar povedala. Sredi decembra 1999 je potem eden izmed mladoletnikov telefon za 10.000 tolarjev prodal G.B. in mu zagotovil, da mu bo prinesel originalni račun in druge dokumente telefona. Po dveh tednih je G.B. telefon prodal E.A., prav tako za 10.000 tolarjev in mu zagotovil, da mu bo prinesel originalni račun in dokumente. Vendar telefon tudi pri E.A. ni dolgo "vzdržal". Že konec decembra ga je namreč prodal D.V. za 13.000 tolarjev, ta pa ga je v januarju letos za 11.000 tolarjev prodal E.V. Tukaj so se vmešali policisti in sledila je kazenska ovadba za oba mladoletnika, ki sta to zgodbo pričela. “Mobilno” poslušanje. Neke vrste “mobilno” poslušanje so si, kot kaže, želeli privoščiti tudi zmikavti, ki so v minulem obdobju vlomili v avtomobila in odnesli radijska aparata. Tako je v noči na 30. 4. 2000 neznani storilec na parkirišču na Muti iz osebnega avtomobila odtujil avtoradio znamke Pioneer DEH-2000R. Lastnika je tako oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Okoli 25.000 tolarjev vreden radio neznane znamke je v noči na 30. 5. 2000 “dobil noge" na parkirišču na Kidričevi cesti v Slovenj Gradcu, kjer je “mirno počival” v osebnem avtomobilu nič hudega sluteče lastnice. Na istem parkirišču je v isti noči izginil še avtoradio znamke Goldstar in njegova lastnica je bila oškodovana za dobrih 10.000 tolarjev. NAMA vabi Nezaželenih obiskov sta bili v zadnjem času deležni tudi obe trgovini Nama na Koroškem. Policisti PP Ravne na Koroškem so bili namreč 3. maja obveščeni, da je v dneh med 21. in 29. aprilom letos neznani storilec na oddelku bele tehnike v Nami Ravne na Koroškem odtujil videorekorderja znamke Phillips in JVC. Podjetje Nama je tako oškodoval za slabih 90.000 tolarjev. Podobna zgodba se je primerila še v Slovenj Gradcu, kjer je med 25. 4. in 4. 5. 2000 neznani storilec v veleblagovnici Nama, na oddelku bele tehnike, odtujil videorekorder in radiokasetofon s CD-jem. Trgovsko podjetje je tako oškodoval za 51.8000 tolarjev. Fasunga Po “fasungo” je zavil tudi neznani storilec, ki je med 2. in 6. majem vlomil v klet na Maistrovi ulici v Slovenj Gradcu. Dodobra se je oskrbel s trdo in tekočo hrano. Odnesel je namreč devet buteljk različnega vina, tri litre jedilnega olja, dva kilograma medu, tri litre žganja, osem kilogramov sladkorja in 3.4 kilograme pralnega praška. Lastnico je oškodoval za dobrih 20.000 tolarjev. Pričakovana podražitev Dobro obveščen glede skoka cen nafte in njenih derivatov je moral biti neznanec, ki je v dneh med 28. 4. in 2. 5. 2000 vlomil v skladišče podjetja Pruhar d.o.o.v Josiupdolu. Odtujil je namreč kar 7 dvestolitrskih sodov, napolnjenih s skupaj 1400 litri nafte. “V žep" mu je mimogrede “padlo" še kakih 30 kamnitih robnikov, dolgih od 40 do 60 centimetrov. Podjetje je tako oškodoval za več kot 230.000 tolarjev. Podjetje Pruhar d.o.o. se, kot kaže, nekaterim ponuja kot na dlani. V noči na 17. maj je neznanec ponovno vlomil v njihove prostore v Josipdolu. Iz pisarne je odnesel priročno kovinsko blagajno s poslovno dokumentacijo. Tokrat je podjetje oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Zalivka Nekateri lazijo preko ograj, drugi pa se spravljajo nad zalivke, da bi si protipravno pridobili želene predmete. Zmikavti pač ne poznajo (in ne priznavajo) meja, ne fizičnih in ne etičnih. V noči na 19. 5. 2000 je neznani storilec na Mariborski cesti v Radljah ob Dravi s priklopnika tovornega vozila odstranil carinsko zalivko, odprl ponjavo in s prostora za tovor odnesel 21 paketov ali 42 kvadratnih metrov laminatov. Lastnik je oškodovan za dobrih 42.000 tolarjev. Policisti so na delu! Gleda skozi okno Za dobrih 50.000 tolarjev je bil v noči na 22. 5. oškodovan lastnik novogradnje v Mislinjski Dobravi. Neznani storilec je namreč obiskal njegovo “hubo” in odtujil okni dimenzij 120x120 centimetrov. Eno izmed oken je že bilo vgrajeno, drugo pa je zmikavt našel shranjeno v garaži. Zmikavt odšel bogat 24. maja si je nepovabljen gost (zmikavt) med 7.00 in 20.00 privoščil “obisk” v stanovanjski hiši na Robindvoru v Dravogradu. Odnesel je dobrih 400.000 tolarjev gotovine v najrazličnejših valutah (nemških markah, ameriških dolarjev, švicarskih frankih in avstrijskih šilingih). Za poslej precej bogatejšim gostom policisti še poizvedujejo. Surov(in)ež Pod plaščem noči se je od 24. na 25. 5. 2000 nekdo splazil na ograjeno odlagališče odpadnega materiala podjetja Surovina v Dobji vasi. Odnesel je okoli 400 kilogramov odpadnega aluminija, vrednega kakih 80.000 tolarjev. Okradeni “cumar” Samo nekoliko zaspal je 6. 5. med 00.oo in 00.3o M.H. iz občine Slovenj Gradec v enem izmed gostinskih lokalov v Slovenj Gradcu. Med spanjem mu je B.T., prav tako iz občine Slovenj Gradec, iz žepa hlač odtujil denarnico. V njej je bilo 50.000 tolarjev gotovine in osebna izkaznica. Policisti PP Slovenj Gradec so denarnico zasegli, tatu pa bodo ovadili na pristojno državno tožilstvo. Samohodka Okoli 70 centimetrov visoko ograjo je v dneh med 13. in 15. majem moral preplezati neznanec, da bi prišel do močno želene sama hodne motorne kosilnice znamke SOLO TD 534, ki je bila na dvorišču pred trgovino Kmetijske zadruge Vuzenica. S seboj je "mimogrede” vzel še motorno koso na nitko, prav tako rdeče barve. KZ Vuzenica je s tem oškodoval za 109.500 tolarjev. Zaplinjevalci 22. maja ob 17.45 je na mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu pripotoval G.C. iz občine Velenje. Ob vstopu v našo državo policistom in carinikom ni prijavil ničesar. Vendar pa je policist v notranjem žepu njegovega suknjiča našel zavoj z dvajsetimi lovskimi naboji, znamke Hirtenberger, kalibra 308 Winchester. V zuna-jem žepu je našel še plinsko pištolo znamke PTB ME 38 compact, kalibra 9 milimetrov. Strelivo in pištolo so mu policisti zasegli, moral pa bo še k sodniku za prekrške. Ponoven ulov... Le dan kasneje je ob 12.25 na isti mejni prihod pripotoval U.D. iz občine Žalec. Tudi on policistom in carinikom ni ničesar prijavil. Pri pregledu njegovega osebnega avtomobila sta carinik in policist našla in zasegla 80 lovskih nabojev in 100 malokalibrskih nabojev. Za njihov uvoz U.D. ni imel ustreznega dovoljenja in bo moral k sodniku za prekrške. ...in še naprej Spet smo na istem mejnem prehodu, dva dni kasneje ob 15.05. Z namenom vstopiti v Slovenijo je tokrat pripotoval D.K. iz občine Celje. Tudi on ni prijavil ničesar. Pri pregledu njegovega osebnega avtomobila pa sta carinik in policist našla in zasegla 10 plinskih nabojev in 100 malokalibrskih nabojev, za katere potnik ni imel dovoljenja. Seveda bo tudi on "romal” še k sodniku za prekrške. Turki na meji In če sem že na meji, še skok na drugo področje - ilegalni prehodi. Avstrijski varnostni organi so na mednarodnem mejnem prehodu Vič 29. 5. ob 8.00 v Slovenijo vrnili pet državljanov Turčije, starih od 17 do 27 let. Turki so 27. maja dopoldne ilegalno prestopili hrvaško - slovensko mejo in še istega dne prav tako ilegalno vstopili v Avstrijo. Tam so jih v zgodnjih jutranjih urah prijeli avstrijski varnostni organi. Turke so pri nas pripeljali k sodniku za prekrške, kjer so zaprosili za azil. Policisti sojih zato odpeljali v azilni dom v Ljubljani. Nevarno obračanje Na koroško "cestno bojišče” tokrat prehajam z dogodkom, ki kaže, kako nevarna so lahko nekatera neodgovorna in neprevidna početja na cesti. Voznik osebnega avtomobila S.O. iz občine Dravograd je dne 6. 5. 2000 ob 14.55 polkrožno obračal na glavni cesti med Dravogradom in Slovenj Gradcem, v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Prav tedaj mu je naproti pripeljal voznik motornega kolesa R.Š. in trčil v levi prednji del njegovega vozila. Motorno kolo je odbilo v ograjo mostu, od tam pa na asfaltno parkirišče, kjer je obstalo.Ob tem seje voznik motornega kolesa hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Pešec na zebri Kaže, daje bil nekoliko nepazljiv ali nepreviden tudi voznik osebnega avtomobila B.G. iz občine Dravograd, ki je 7.maja ob 20.50 vozil po glavni cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Mislinji je na ustrezno označenem in osvetljenem prehodu za pešce (zebri) trčil v pešca S.J. iz občine Mislinja, ki je prečkal glavno cesto. Pešca so prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, daje na srečo le lažje poškodovan, vendar so ga kljub vsemu obdržali na zdravljenju. V avtobus Prav zdaj je čas šolskih izletov in na cesti je veliko avtobusov z mladimi izletniki, kar zahteva od vseh prometnih udeležencev še posebno stopnjo pazljivosti v prometu. Tudi na Koroškem seje v minulem obdobju zgodila prometna nezgoda, ki bi kaj lahko imela tudi hujše posledice. Pri tem seveda ne mislim zgolj na fizične marveč tudi na duševne, saj so mladi zelo občutljivi. Po glavni cesti iz Radelj ob Dravi proti Muti je 30. 5. 2000 ob 17.20 vozil voznik osebnega avtomobila A.M. iz občine Vuzenica. Zunaj naselja Muta je v nepreglednem ovinku dohitel kolono vozil, ki so vozila počasi zaradi traktorja na začetku kolone. Voznik A.M. svojega vozila kljub zaviranju ni mogel ustaviti in je zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v sprednji del avtobusa, last podjetja Certus iz Maribora, ki ga je prav tedaj pravilno po svoji strani cestišča pripeljal voznik M.M. iz občine Maribor. V avtobusi je bilo 29 otrok iz Osnovne šole Rudolfa Maistra iz Šentilja v Slovenskih Goricah. V trčenju je bila lažje poškodovana osemletna šolarka, ki je dobila odrgnino. Zanjo je na kraju nezgode poskrbela krajevna zdravnica. Lažje sta bila poškodovana tudi voznik osebnega avtomobila in njegova sopotnica iz Vuzenice. Na vozilih je nastalo za okoli 900.000 tolarjev gmotne škode. Alkoholna zavora Nezgoda se je pripetila 5. 5. 2000 ob 11.35 na glavni cesti Dravograd - Maribor. Voznik osebnega avtomobila J.K. iz občine Radlje ob Dravi je zunaj naselja Gortina trčil v pred seboj vozeči osebni avtomobil avstrijske registracije. V trčenju je sicer nastala le gmotna škoda, elektronski alkotest pa je pri vozniku J.K. pokazal kar 3.23 promile alkohola v izdihanem zraku. Sledi običajen postopek policistov. Na bok Prisotnost 2.55 promile alkohola pa je dne 20. 5. ob 6.20 pokazal elektronski alkotest pri vozniku osebnega vozila A.Z. iz občine Muta. Voznik je namreč med vožnjo na Muti s ceste zapeljal na travnik in se prevrgel na bok. Voznik seje lažje poškodoval, na vozilu pa je nastalo za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode. Samovžig 30. 4. 2000 je izbruhnil požar na kmetiji F.K. v občini Mežica. Do ognja naj bi bilo prišlo zaradi samovžiga žagovine. Ogenj je uničil nekaj lesenih desk, odpadni les in vrata, ki so skladišče žagovine ločile od hleva. Gasilci iz Mežice so na srečo uspeli iz hleva rešiti 14 glav živine, tako da gmotna škoda znaša le okoli 50.000 tolarjev. črna kronika Oljni požar Do požara v stanovanju D.G. v Vuzenici je 6. 5. najverjetne prišlo zaradi tega, ker seje vnelo jedilno olje, ki se je med odsotnostjo gospodinje grelo na plinskem štedilniku. Ogenj je zajel kuhinjsko napo in lesen strop ter se razširil na kuhinjske elemente, v jedilnico in v dnevno sobo. Na mestu požara so posredovali gasilci iz Vuzenice, nastalo pa je kar za tri milijone tolarjev gmotne škode. Ogenj je namreč uničil ves inventar v stanovanju. Suhi požar V rotacijskem sušilniku Tovarne ivernih plošč v Otiškem Vrhu pri Dravogradu pa je ogenj izbruhnil 15. 5. ob 14.55. Ogenj je izbruhnil najverjetneje zaradi tujka med iverjem, ki se med procesom sušenja segreje do 1000 stopinj ceizija. Ob požaru se je vklopil samodejni sistem za gašenje, gmotna škoda pa znaša kakih 700.000 tolarjev. Davek Kratka izjava Reneja, prijatelja mojega prijatelja "bifedžije" in tekstopisca ter igralca Mirana: “Če boste v prihodnjih dneh od koroških policistov prejeli kakšen račun, kjer vam bodo obračunali prometni davek, preverite, če ste prekršek zares storili tudi v prometu. Za druge prekrške morajo tudi na Koroškem navesti DDV (niti po pomoti ne UDV - op. zmedenega pisca). Če vam kljub vsemu kaj ne bo jasno, si, preden zahtevate odgovor, privoščite značilno francosko kosilo, saj veste: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.” T.l. UPOKOJENCI IMAMO (EKS) MINISTRA ROPA "ZELO RADI!" ŽIVLJENSKE POTREBŠČINE, OD HRUHA, MLEKA, MESA, RIŽA... SO VEDNO DRAŽJE. SKOKOVITO SE DRAŽI ELEKTRIKA, TELEFONIRANJEMA 0 BENCINU, PLINU ITD. NE IZGUBLJAM BESED. GOSPOD TONE ROP, BIVŠI MINISTER ZA SOCIALNE ZADEVE, PA JE ZVIŠEVANJE NAŠIH POKOJNIN ZA LETO DNI ZABETONIRAL... Zadnje čase štrajkako dohtarji, učitelji in mnogi, ki želijo vsled vse večje draginje višje plače. Vmes se morajo delavci v podjetjih in pri zasebnih delodajalcih s stavkami in prekinitvami dela bojevati za izplačilo svojega zaslužka. Mnogi ostanejo brez zaslužka, tudi brez dela in kruha. Že dolgo več ne moremo govoriti, da imamo šest dni poštenega dela, potem pa pride vesela nedelja. Imamo kar nekaj sindikalnih organizacij in voditelji na ves glas govorijo (kot nekoč!) o pravicah delovnega človeka. In četudi si prizadevajo, kot na primer Vodovnik, so in ostanejo nemočni in tedaj mnogi delavci spoznajo, da živijo v državi, kjer niti zakoni, ki so pisani v korist delavcev, ne veljajo. Tudi naš ombudsnam Ivan Bizjak je v večini primerov povsem nemočan. Naši izvoljeni ministri (od poslancev - ne od volivcev) potem,ko so izvoljeni, svojih obljub ne držijo. Vidijo le in zgolj osebne koristi... Zpizovih 3o milijard Posebno poglavje pa smo upokojenci, kajti gospod Tone ROP, minister za delo in socialne zadeve, je uspel poslance prepričati, da so v njegovem - ne v imenu nas, upokojencev, naše pokojnine za leto dni zabetonirali. Cen pa na žalost niso zabetonirali. Nasprotno. Vsak obrtnik, trgovec lahko cene svojim uslugam, izdelkom zvišuje, kolikor želi in hoče, kajti tu so nemočni vsi naši inšpektorji, ker ni zakona, ki bi bogatenje zasebnikom lahko preprečili. Nedavno tega so lahko gostinci na Snežnem stadionu pod Pohorjem prodajali liter razredčenega soka kar po tisoč tolarjev. V eni sami noči so obogateli za nekaj sto tisočakov. In verjetno so lahko še davek spretno prikrili. Kdo ve? Ministru Ropu je ob zamrznitvi zviševanja pokojnin skladno z zviševanjem plač še najbolj hvaležen gospod Janez PRIJATELJ, direktor ZPIZa, ki bo tako na račun zviševanja pokojnin med letom prihranil kar dobrih 3o milijard tolarjev. Ni kaj. Upokojenci imamo res zelo “RADI” ministra Ropa. Zanima me še samo, če ima tudi Rop za leto dni zabetonirano svojo plače, vštevši z vsemogočimi dodatki? POTREBEN BO TOREJ PRAVI PUNT UPOKOJENCEV! Franjo Hovnik HOROSKOP - Junij* 2000 OVEN: Čeprav se vam zdi vaš finančni položaj morda trenutno kar rožnat, vam zvezde nakazujejo možnost, če ne že kar obveznost, da poberete sadove preteklih naporov in da preverite, ali nimate morda skritih dolžnikov. Prav na materialno plat bodite pozorni tudi v prihodnje in investirajte predvsem v domače temelje. BIK: Sanjarjenje o dopustu boste verjetno odmaknili v drugi plan, saj se čutite poklicane za trajnejše naloge in oprijemljivejše cilje. Selekcija vam kljub nenehnim dvomov ne bo povzročala težav in z lahkoto vam bo zdaj uspelo povleči nekaj ključnih finančnih potez. Čustva pa - do nadaljnjega nekoliko uspavana. DVOJČKA: Obdarjeni z močnimi zvezdnimi vplivi bi si vsaj še nekaj naslednjih dni lahko uresničili veliko želja, še posebej, ko gre za denar in drugo premoženje. Nič vas ne bo moglo raztresti - usmerjenost k cilju bo torej popolna. A ne umikajte se v samoto in ne pretiravajte s previdnostjo. RAK: Kar ste še pred kratkim opravljali samodejno, se vam bo morda zdaj zazdelo naporno in celo vsiljeno. Zvezde so vas za krajši čas postavile v zatišje. Občutek utesnjenosti pa bo kmalu nadomestil popoln razcvet. Harmonija planetov bo pomagala vaši osebnosti, da se - predvsem na družabnem področju - povsem izživi. LEV: Še nekaj časa se boste strateško ukvarjali z vašo kariero. Zavedate se, da to ni enkraten dobitek na loteriji, temveč proces. Poslušalcev in izvrševalcev vam vsaj na začetku še ne bo manjkalo, proti koncu meseca pa se boste morali sprijazniti, da ste -seveda zaradi dopustniškega časa, ostali sami s svojimi načrti. DEVICA: Tudi za vas se dopustniški čas začenja nekoliko resnobno a študijskim obveznostim zelo naklonjeno. Vse ob svojem času, zato vas skrb za kariero ne bo posebej utrujala, niti se ne boste pustili zmesti nepričakovanim dogodkom - utirili jih boste v dober izid. TEHTNICA: Spretno boste uravnavali na videz protislovne zvezdne vplive - uspelo vam bo združiti službena potovanja ali študij s pravo mero zabave in z nenavadnimi ljubezenskimi prebliski. Epilog: brez pretiranih naporov boste utrdili vašo kariero in si zagotovili trdno podporo pri drugih. Nihče ne bo razočaran. ŠKORPION: Detektivske sposobnosti lahko počasi izprežete in se prepustite zvezdnemu povabilu v vznemirljivi svet fantazij - prav v bližnji prihodnosti se lahko uresničijo. Vse, kar boste doživeli, vas bo še dolgo zaposlovalo v mislih in vas duhovno bogatilo, saj se boste potrudili priti stvarem do dna. STRELEC: Občutek obveznosti se kot senca vleče za vami, a se bo vsaj za nekaj časa razpršil, če se boste pustili zapeljati in razvajati ljudem, ki so vam blizu ali pa bi to lahko prav zdaj postali. Srečanja ne bodo le mimobežna - sporočila, ki jih prejemate od drugih, vam bodo omogočila korenite notranje spremembe. KOZOROG: Zaskrbljenost je povsem odveč, če ste si privoščili več čustev, kot se vam zdi spodobno in varno. Plamenček najbrž še gori. Znova se boste lahko uravnotežili z opravljanjem vsakdanjih dolžnosti in še najbolj - z nabiranjem telesne kondicije. Naj se dogaja v družbi in naj bo čim bolj prijetno. VODNAR: Zvezde vam še naprej prišepetavajo, da poslušajte svoje srce in tudi ravnajte v njegovem ritmu. Dovolj energije in samozavesti imate, da boste lahko preskočili tudi kakšno manjšo oviro, najbrž izvira iz domačega okolja. Čas hitrih sprememb. Igrivo obdobje se bo nadaljevalo z novimi, a prijetnimi obveznostmi. RIBI: Še naprej ste se sposobni zbrano ukvarjati z neizbežnimi nalogami. Novo pa je to, da vas bodo začele celo veseliti. Še posebej, če jih bodo sprejeli kot samoumevne in pomembne tudi vaši domači; sicer pa vam prepričevanje ne bo povzročalo težav. Za lastno udobje boste znali dobro poskrbet ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi llb, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 280 100; Faks: 0602 / 280 260 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini in o prilagojenem delu pristojnih služb Zavoda za nemoteno in pravočasno ureditev tovrstnih zavarovanj. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena. Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v državi Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji svetujemo, da si pred odhodom v določeno državo priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec "Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi”. Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe na vseh območnih enotah in izpostavah ZZZS, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Uradne ure pristojnih služb Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Območne enote Ravne na Koroškem in izpostav v Velenju, Mozirju, Radljah ob Dravi in v Slovenj Gradcu bodo v času turistične sezone nekoliko podaljšane, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 14. ure, v sredo do 16. ure in v petek od 8. do 13. ure. Za pridobitev potrdila je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznico* ali veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT. Potrdilo se izda praviloma zavarovani osebi, in sicer največ za čas treh mesecev. S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene. Zavod je tudi letos v izogib dolgemu čakanju oz. dolgim vrstam omogočil možnost izdaje potrdil za večje skupine zavarovancev. V tem primeru predstavnik skupine prinese potrjene zdravstvene izkaznice ali veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja in se dogovori o prevzemu izpolnjenih potrdil. Ta možnost je dana tako za primere organiziranih izletov oziroma letovanj kakor tudi delodajalcem za njihove delavce in družinske člane idr. Poleg tega pa Zavod za drugo polovico meseca junija načrtuje možnost, da zavarovane osebe naročijo potrdila preko spletne strani Zavoda (http://www.zzzs.si.), preučuje pa tudi možnost naročanja preko samopostrežnih terminalov, katere je Zavod v tem letu postavil na več kot 270 lokacij po Sloveniji, predvsem z namenom potrjevanja kartice zdravstvenega zavarovanja. Razen z navedenimi državami so meddržavne pogodbe sklenjene še z Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko, kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice ali veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo ZZZS, s tem da v upravičenem primeru stroške povrne nosilec zavarovanja tiste države, kjer je zavarovana oseba uveljavljala zdravstvene storitve. Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nudenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. Za vse ostaledržave niso sklenjene meddržavne pogodbe, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja, le-te plačati sami. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava ZZZS opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti tudi s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in nekatere druge zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem...). Podrobnejše informacije o pravicah na osnovi meddržavnih pogodb lahko zavarovane osebe dobijo na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.) Določene informacije zavarovanim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem *Zdravstvene izkaznice bodo kot identifikacijski dokument zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju v veljavi do 30.09.2000. pivmo/oniskili zmaroNiini /Kiuiroxnlnirr 'IVif»Uiv vnm omofoni, da ('(dovilo za\aruj(d(' pr('mož(Mij(‘ sxojr družinr. ()l)likuj(d(‘ ^a po svojih žoljah in polr(d)ali. \ iij('in pa lahko z(lni/,uj(d(' tako uova kol ludi že* skl(Mij(Mia zavarovanja. OdloritoN za sklonitox pirmoŽAMijskih zavarovanj \ pak(du j(' razumna pivdvsnn iz Iridi razlo^m: • s pakelom pridobilo pakolni popusl. • \sa za\aro\anja sklonolo hkrati. • izkoristilo zolo ugodno plaoilno poboju. Tako bosU' prihranili donar, das in od\odno skrbi. Najbolj dra^ooon pa j(‘ ('(drli razlog. S pakolom promožonjskih zavarovanj '/avarovalnioo Triglav bosl(' pripraxIjoni na \so. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav.d.d.