GOSPODARSTVO V LETU 1957 Za razvoj gospodarstva v letošnjein letu je značileu veiik porast aktivnosti, ki se Jcaže v krejpkem porastu proizvotlnje, v porastu vseli oblik potrošnje, v stabildza-ciji oduosov ua tržišču, v povečanju de-lovne storilnosti in kotnčm> je za gospo-darsko aktivnost letošnjega leta značilen tudi uadaljnji porast splošnega volumena zainesnjave z inozemstvom. Spreineinbe v strukturi. proizvodnje in potrošnje kakor tudj v strmkturi investioij so v osnovi v skladu s sittotri uaše nove gospodarske politike. Analiza tekočega gibanja v go-spodarstvu nam omogoča, da ocenimo, ali poincni sedanja visuka stopnja gospodar-ske aiktivuosti prehodni koujunkturni po-jav, ali gre za težnje trajnejše gospodar-ske etkspanzije. Gibanje proizvodnje V letošnjein lelu smo realizirali visok porast proizvodnje v malone vseh indu-strijskih vejah. Dobra založenost z reprt>-clukajskim materialom, ugod"en euerget-ski poJožaj, oskrbljcnost gospodarstva z deiiarninn sreds^tvi, povečano domače ]X>vpraševanje in sdraznierno ugodne iz-vazne možuosti kakor tudi izrazito ugod-na lotiaa v kmetijstvu so bile tiste spod-bujevalne prvine, ki so vplivale na dina-inični porast irulustrijske proizvodnje v minulem razdobju. V prvih seolnjena industri.js.ka prorzvodnja takole: hidroenergija 119, preniog 10", iittfta 128, črna metahirgrija 124, barvasta oietalurpja 109, nekovine 116, kovinska industrija 118, ladjedelništTo 116, elcktro-industrija 133, kemična industrija 120. in-dustrija gradbunega materiala 113, lesna • ndustrija 114, mdustrija papirja 112. ink-stilna industrija 1.15. industrija usnjn in obutve 116, industrija gume 124, živilska industrija 121, grafiona industrija 114 in tobačna industrija 83. V oceni industrijske aktivnosti ne po-meni nič manj važne prvine, kakor je splošna raven. struktura ptoizvodnje. Ustvarilev smotrov naše gos-podarske po-litike je na prvem mestu vezana na ustva- ritev taJce sirakjture proizvodgije, ki bo v skladu s potrebami "uotranjega in zuna-njega tržišča. Kot poziitdrao naj poudari-nio dejstvo, da so bile letos rea,lizirane poiueuibne spreinembe v struikturi indu-strijske proicsvodnje v sraeri povečasnja proizvodnje reprodukcijakega materiala in blaga za široko potroMijo. Te spre-membe v strukturi proizvodnje pa še niso vedao ta.ke, da bi zagotavljale optimalno Napisal: Hasan BRKIĆ struJcturo osebne iu investscijske potroš-nje kak-or tudi ustrezno raveu in striuk-turo izvoza. Bazična industrija, posebno pa imdustrija strojev in opreme, je v pro-cesu pnlagojevanja zahtevam notranjega in zunaujcga tržišča. Ta proces je pove-zan z daljnosežnimi spremembami v proiz-vodni usmeritvi, v specializaciji proizvod-nje in nadaljnjem zuiževauju proizvod-nih stroškov ne samo pri posameziiih pod-jetjih, temveč v celih skupinah koviaske iu strojiie irnlustrije. Lotos je prišla krepko do izraza pobuda posameznili podjetjih teh industrijskih vej, da bi bo-Ije izkoriščale zmogljivosti, popolnoma ali delno preusmerile proizvodnjo, razvi-jale proizvodno kooperacijo itd. Bilo bi pretirano, če bi trdjli, da so pro- . bleini nadaljnjega razvoja in pravilne proizvodne usmentve v tch industrijskih sektorjih že rešeni. So objektiv-ne in sub-jektivne težave, s kateriini se morajo bo-riti ta podjetja, ko rešujejo oinenjene probleme. Z ustreznimi ukrepi, do te osnovne veje naše iiidustrijo usmerile v proizvodnji po potrebah iii struktari notranjega in zunanjega tržišča. Letos snio realizirali ponieinben porast proizvodnje dobrin, ki služijo tTajneiši osebn« potrošnji (hladilniki. pralni apa-rati in aparati za druge ;x>trebe sodob-nega goapodiiijstva, radijski aparati, mo-tocikli i-td.). Plivala aa sirukituro notranjt; poirošnje, v kateri zavzema čedalje pomeinbuejši deJež potrošnja iindustaijskega blaga. Te industrijske veje, ki faodo imele v pri-liodnje čedalje pomernbjiejši delež v skup-iii indiustrijski proizvodnji, so daaes pre-tirano usmerjeoe k uvazu dek>v iz iajozem-stva tako, da ima uvožfMii matferial zelo vLsok delež v njjthovili končnih izdelkih. Preinalo odiloena usmeritev v osvajanje nove praizvodnje ob najvišjem možnem uporabljanju domačih surovin in domace rndustrije pritisika danes na čedalje večji uvoz, kar oegativno vpliva ua tekočo pla-čilno bilanco. Povezava uvoza reproduk-cijskega maiteriala s stopnjo osvajamja nove proizlj odloono u&merjali k čim bolj popolnemu in hkrejšemu osvajanju novih izdelkov. Tudi v drugAh iindusfcrijskili vejah so potrebni, čeprav ne v taiki meri, nadalj-iiji ukrepi za usmerjanje proizvodnje in njene strukhire, ki lii bi'le čim bo]j opti-inalne s stališča stroškov m prodaje na notranjem in zunanjem tržišču. Pomemibna prvina v gibaiiju iindustrij-ske proizvodnje je pora-st delovne storil-nosti. Zaposlenost v industriji se jc pove-fala za 7 oljšanje splošnih pogojev za nadaljnjo gospodarsko eks-panzijo. Ugodnc vremonske raizmcjre, po-vecane setvene površme. povečame inve-stacije v kmetijstvo, šir.se uporaibljanje kemičnih sredstev in drugih a^rotehničnih tikrepov, a posebno krrepitev zadjrug, kmetijskih posestev i,n razvoj raznih oblik kooperacije z ifnd^ividualniini proiz-vajaioi, so pomentli osnovne činitelje, ki so vplivali na porast kmetijsike proizvod-nje. Porast proizvodmje je bil dosežen v vse-h vejah kmetijstva, posebno pa se je povečal pridelek žita in i,ndustrijskih kul-tivr, kar bo posebno poeativDo vpMvalo ne samo na sfabHizacijo odnosov na notra-njem tr/išču, temveč tndi na odmose v znnanjetrgovinski bilanci. Dohodek in kupna moc Diuamika proizvodnje in porast 'zaipo-slenosti sia izzvala porast dohodka in plač, Denarni dohodki prebivalstva so bili v letošnjih osraih mesecih za 24.4 odstot-ka višji kakor v ustreznem lanskem raz-ilobju. Skupni denarni dohodiki prebiyal-stva so bilt realizirani taikole: Indeks Plačni sklad .... Socialni prejomki Dohodki od prodaje kraetij. pridelkov . IDohodki od obrti i;n prevoz: uslug . . Drugi dohodki . . . V prvih 8 mesecih je plačni sklad v pri-rnerjavi z enaJcim razdobjem lanakega lota porastel za približno 48 milijard, kar jo prišlo kot rezultat povišanja plač in povečatija zaposlenosti. V enakem razdob-ju so se dobodiki vasd povišali za 25 mi-lijard. 1. VIII. 1W4 1. VIII. 1957 1. VIII. 1955 1. VIII. 1956 107.6 122,7 107,5 112,0 101,2 133,6 86,6 114,5 126.7 158,3 ¦tnn «. X. 1997 NARA SKUPVOST Na obliikovanje povpraševauja je vpli-valo tudi gjjbanje potrošnišklh 'kreditov. V priinerjavi s staaijeni kouec decembra Jani se je povečal saldo izkoriščanja po-¦ trošuiškuh kredatov v osinih mesecih leloš-njega leta za 16 mLl^ijaTd din. iiikupna po-trošiija prebivalstva (brez n.aturaLne po-trosnje in potrošnje v nopoorcdni zame-njavi probivalstva) s potroišniškiaivi kre-diti je bila v osniih mesecih za 27 odstot-kov višja kakor v enaJcem razdobju lan-sk«ga leta. Realni porast sJcupne potroš-nje je nekaj nižji glede tiato, daje aploš-na raveu maloprodajuili cen porasla v t€m razdobju za pribLižno 2 odstotka. Ce-prav še niso urejeni podatki o gibanjih realne mezde, kažejo podatki za več me-secev, da so se realne plače delavcev po-večaJe za približno 13 odstofckov, pri usluž-beocih pa za 17 odslotkov. Investicijska dejavnost Za letošnje leto je značilna iatenzivina potrošnja tnvestiaijskih skladov. Do kon-ca julija opravljeue investicije, vključno investicijsko vzdrževanje, znažajo 50 od-stotkov po planu določenih investicij. Hkrati je še močneje prišel do izraza pri finansirajiju investicij okrepljent deiež decentraliziranih skladov. Sprenieiijena struktura naložb se uveljarlja v hitrej-Sem porastu negospodarsikih investicij, mediem ko je delež gospcHlarskih irrvesti-ci.j neka; nižji, kaicor je bilo določeno v planu. V skuipnih gospodarskih investici-jah se je zmanjšal delež inresticij za ln-dusirijo in promet, medtem ko ^e investi-cije na drugih gospodarskih področjih giibJjejo v akriru planslcih predvidevanj. Letos se je posebno povečala inveslioijska dejavraost v komunalnem gospodarstvu. V letošnjem letu je prišla do izraza liiočna težnja po porastu spJošnega volu-mena investicij. Močan porast likvddnih sredstev pri investitorjih je vsiljeval po-trebo, da se zaradi obvarovanja propor-cev, ki st> cfoločeni z letnim planom, sto-rijo ukrepi za omejitev investicij, ki se finansirajo iz skladov politiono leritorial-nili enot. Zaradi porasta prošzvodnje inve-sticijskega materiala investicijska potroš-nja ni izzvala motenj na tržišču, toda ob koncu polletja so se pokazale težnje, ki bi lafoko negafiTno vplivale na stabikiost gospodairstva. Nadaljnji ukrepi v smeri vzdržanja in nadzorstva nad ustrezno ravriijo invesHcij, a posebno nkrepi v sineri reaHzacije stTukture investicij, ki bi se njemaJe z ustrezno optknalno struk-turo proizvodnje, os^ajajo kot ena izmed potnembnih prvin nadaljnjega v^pona in ekspamzije gosipodafrstva. Teznje na trzusču Povečana gospod&rsika aiktivnost v drža-vi, o kateri smo prej govorili. je pri.šla do izraza v povišanih dohodkih: potrošai-k