(foto: Igor Solar) Osrednja knjižnica Muzejski trg 1 a 3000 Celje Wi nff m g ?sEr / V3 3? >1 Id n BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske TEMATSKA PRILOGA: Inštalacije v našem domu NEŽIVILSKE TRGOVINE ŽIVILSKE TRGOVINE Zadruga mozirje Zgomjesavrijska kmetijska zadruga Mozirje z.oo. www.zkz-mozirje.com - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, -Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 837-07-80 837*07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 83840-03 Ugodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 V vseh neživilskih poslovalnicah: Oglje 2.99 EUR Kotna brusilka Iskra, fi 125, 100 W 27.50 EUR UGODNA IZBIRA BELTONA IN BELTOPA Ä. Motorna kosilnica i Murray MP500 279.00 EUR Samohodna rotacijska kosilnica Mountfield SP534 339.00 EUR - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 AKCIJA SLADOLEDOV Quattro Africa, 1650 ml 5.39 EUR Quattro . .. Grandissimo 4.29 EUR stracciatella, sozdni sadeži, 900 ml 2.29 EUR Rolada Strauss, nugat, 600 'VIS' 3.79 EUR NOVO! VODA 902 Quattro italiano, 900 ml Izvirska voda z okusi limone, bezga in ^.,.ll2S>' vinogradniške breskve UGODNA PONUDBA TEKSTILA IN OBUTVE v Blagovnici Ljubno 584 10 3 Tekstilu Gornji Grad 584 30 šolske nakupe po ugodnih prejemamo naročila za delavrfe zvezke/ . Oglasite,^e -v« naši .pa pirnici, dogovorili se^omoTlt^OidatBo za najugodneje. PotrebšfeineffTc^iastni izum boste lahko DlačailfnafŽrobrokc KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.. Šoštanj REZERVNI DELI Informacije: - KT Šmartno ob P 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 0Ć9 - KT Velenje 051.353 783 PRIKOLICA SIP SENATOR 28/9 PRO 11.600,00 f MVLČER BCS, 80 cm KOTNI BRUSILNIK CEV ZA ZALIVANJE 1/2", 20 in ♦ priključki JI; SLADKI TOUKEC 1.25 € JABOLČNI KRHLJI 1,90 f JABOLČNI ČIPS ^ 1,40 € Sl^AR’ Izdelke SLODAR ^ ym dobite na Sadjarstvu Turn y? In v trgovinah KZ Šaleška dolina. VELIKA IZBIRA VRTALNIK PRIKIJIJČKOV GE DV16V PIŠTOIA ZA ZALIVANJE SEDLO FARMHOUSE, mahagoni M,m I... J1T1 AKCIJA!!! L PIT briketi. 30 kg SB'^p 6,50 f Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDK KNJIŽNICA Tretja stran ] 6£U£ Referendum, ki je razklal Slovenijo Referendum o zakonu o arbitražnem sporazumu o meji z Republiko Hrvaškoje za nami, zdaj je napočil čas za analize. Nadvse zanimivo je bilo v nedeljo zvečer na televiziji opazovati karto Slovenijo z vrisanimi volilnimi enotami, saj je bilo že na prvi pogled jasno, da seje sever države večinsko opredelil proti sporazumu, medtem koje preostali del Slovenije arbitražni način reševanja mejnega spora podprl. Še posebej odločno so se za arbitražni sporazum izrekli v obmorskih občinah: v izolski občini je »ZA« glasovalo več kot 70 odstotkov volivcev, v centru Kopra prav tako več kot 70 odstotkov, na območju koprskega podeželja več kot 60 odstotkov, v piranski občini pa je bilo za sporazum več kot 66 odstotkov volivcev. Med največje poražence referenduma torej lahko štejemo koprskega župana Borisa Popoviča, ki je z agresivnim oglaševanjem pri volivcih dosegel nasprotni učinek. Medtem ko je javnomnenjska raziskava Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem pred dvema tednoma kazala, da bo podpora sporazumu v slovenski Istri 63-odstotna, je pritisk referendumske kampanje očitno spodbudil prebivalce obmorskih občin, da so arbitražnemu sporazumu naklonili še višjo podporo. Po večinski odločitvi Slovencev, da bodo nerešena mejna vprašanja s Hrvaško reševali z arbitražo, so v Ljubljano začele deževati čestitke iz držav Evropske unije in ZDA, kar je razumljivo, saj v tujini vlada precejšnji (bolj ekonomski kot politični) interes, da bi Hrvaška čim prej vstopila v EU. Toda prvak opozicije in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša napoveduje, da bo SDS nasprotovala ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške k EU, dokler ne bodo znani rezultati arbitraže. Na njegovo izjavo so se nemudoma odzvali v Bruslju in opozorili, da mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ne bi smelo vplivati na članstvo slednje v Uniji. Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je napovedala intenzivne pogovore z Janšo, katerega stranka pripada isti evropski strankarski družini kot HDZ - Evropski ljudski stranki, vprašanje pa je, kaj (če sploh) bo s tem dosegla v času, ko je SDS v opoziciji. Skratka, začenja se novo zunanjepolitično obdobje Slovenije, ki pa bo imelo tudi izjemno globoke notranjepolitične razsežnosti, saj je slovensko volilno telo, sodeč po referendumu, očitno razklano na pol. IZ VSEBINE: Tema tedna: Referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.................4 Upravna enota Mozirje: Obvestil o prenehanju veljavnosti javnih listin ne bo več.4 Občina Solčava: Pridobitve za solčavsko prihodnost..5 Občina Rečica ob Savinji: NovmostvGrušovljah..................5 Intervju: Anka Rakun, županja občine Ljubno...8 Mister Slovenije 2010: Mozirjan Marko Janko, mister Slovenjije za mister International........... Nazarje: 3. srečanje ljubiteljev ameriških vozil.16 Črna kronika: S tovornjakom v avtobus ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 23,11. junij 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. /---\ 3 V___/ REFERENDUM 0 ARBITRAŽNEM SPORAZUMU S HRVAŠKO Zgornja Savinjska dolina odločno proti Čeprav bodo uradni rezultati referenduma znani šele 29. junija, ježe jasno.dasoseslov-enski državljani odločili podpreti arbitražni sporazum s Hrvaško. Povsem nasprotnega mnenja so bili volivke in volivci v Zgornji Savinjski dolini, ki so bili odločno proti omenjenemu sporazumu. VEČINA VOLIVCEV GLASOVALA »ZA« Glede na udeležbo na referendumih v preteklosti so se volivci referenduma v nedeljo, 6. junija udeležili v nadpovprečnem številu. Glasovanja seje udeležilo več kot 42 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni 721.266 volivcev. Za sprejem arbitražnega sporazuma seje opredelilo 51,5 odstotka, proti pa 48,5. V Sloveniji je osem volilnih enot. Volivci so sporazum podprli v petih, proti so bili v treh volilnih enotah, med njimi tudi v celjski, kjer je bila volilna udeležba nekaj nad 40-odstotna. Najnižja udeležba je bila v ptujski volilni enoti, in sicer 37,5 odstotna, najvišja pa v enoti Ljubljana - Center, kjer je na volišča prišlo 47,77 odstotka volivcev. ZGORNJESAVINJSKI VOLIVCI »PROTI« Na našem območju je v volilnem imeniku vpisanih 13.812 volivcev. Glasovanja seje udeležilo 5.779 upravičencev, kar pomeni 41,84 odstotka. Na referendumsko vprašanje je »za« odgovorilo 2.142 up- ravičencev ali 37,39 odstotka in »proti« 3.587, kar je v odstotkih 62,61. Najmanj volilnih upravičencev, to je 25,18 odstotka, so zabeležili na volišču Osnovna šola Luče II, na- jveč se jih je glasovanja udeležilo v Šmihelu, in sicer 67,44 odstotka. V Šmihelu so se volivci tudi najodločneje izrekli proti sporazumu, saj je tako voljo izrazilo 90,52 odstotka udeležencev referenduma. Za- nimivo je, da je v Zgornji Savinjski dolini le na šestih od 23 volišč pretežno število volilnih upravičencev glasovalo za sporazum. Na predčasnem volišču je volilno pravico uveljavilo 144 upravičencev, ki so se opredelili s skoraj 58 odstotki za in nekaj manj kot 42 odstotki proti sporazumu. Od skupno oddanih 5.779 glasovnic na vseh voliščih v dolini je bilo neveljavnih 50 ali 0,87 odstotka. REZULTATI SO ŠE NEURADNI Zgoraj omenjenim izidom glasovanja bodo prištete še glasovnice, poslane iz Slovenije po pošti. Za takšno glasovanje seje izreklo 1.278 volivcev. Glasovanje po pošti iz tujine je zahtevalo 3.257 volilnih upravičencev. Prav tako je rezultatom treba prišteti še glasovnice oddane na diplo-matsko-konzularnih predstavništvih. Menda tudi ti glasovi rezultata referenduma o arbitražnem sporazumu ne morejo bistveno spremeniti. Uradne rezultate bo objavila državna volilna komisija 29. junija 2010. Marija Lebar Na našem območju se je glasovanja udeležilo 41,84 odstotka upravičencev (foto: Marija Lebar) UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Obvestil o prenehanju veljavnosti javnih listin ne bo ve« Z mesecem junijem 2010 so na Upravni enoti (UE) Mozirje prenehali pošiljati strankam obvestila o poteku veljavnosti javnih listin. Če vam je potekla veljavnost osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja ali prometnega dovoljenja so vas doslej pred iztekom iz UE o tem pisno obvestili. Odslej boste na pomembne datume na svojih listinah morali paziti sami in skrbeti, da jim podaljšate veljavnost. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve Nada Fužir: »Tovrstna obvestila, ki so vljudnostne narave in niso predpisana z zakonom, smo v duhu prijazne uprave pošiljali od leta 2004 dalje. Z mesecem junijem 2010 bomo s pošiljanjem prenehali. Za ta ukrep smo se odločili v skladu s smernicami Vlade RS, ki so usmerjene v racionalizacijo javne uprave s ciljem zmanjšati javne izdatke. Zaradi navedenega občankam in občanom predlagamo, da na dokumentih sami preverijo potek njihove veljave in pravočasno vložijo vlogo za nov dokument. Še zlasti je pomembno, da to storijo dovolj zgodaj pred načrtovanim dopustom ali daljšo odsotnostjo,« še svetuje Fužirjeva. Marija Lebar 0 OBČINA NAZARJE Delovanje doma kulture ni okrnjeno V Nazarjah že več let v skladu s finančnimi zmožnostmi po fazah prenavljajo tamkajšnji dom kulture. Letos bodo urejali del zunanjosti objekta in njegovo okolico. Dela so se začela maja, končana bodo pred-vidomajulija. Gre za obnovo po poplavi septembra 2007. Občina seje odločila, da bo sredstva iz proračunske rezerve vsako leto namenila za sanacijo kulturnega doma. Ko občina na podlagi dokumentacije izkaže porabo tega denarja, dobi od države tudi dodatna sredstva v okviru rednega programa odprave posledic poplave, ki gaje vlada sprejela v letu 2008 in bi naj trajal do leta 2010. Že v prejšnjih letih soobnavljali streho in notranjost, lani so predali namenu povsem prenovljeno avlo doma. Letos bodo prenovili kanalizacijo, položili tlakovce, namestili preostala nova okna in vrata ter delno uredili fasado. V sklopu teh del bodo urejali tudi prostore, namenjene za mladinski center, ki jih je občina kupila od Nove Ljubljanske banke in tako postala lastnica celotnega doma kulture. Podjetje Remont, ki dela izvaja, mora zagotavljati nemoten dostop za vse uporabnike, tako da delovanje doma ni okrnjeno. V objektu imajo namreč svoje prostore številna društva in drugi uporabniki. Tam je nazorska knjižnica in tudi bankomat, ki mora biti stalno na voljo. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Pridobitve za solčavsko prihodnost Slovesno rezanje traku so opravili (od desne) domači župan Alojz Lipnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Rado Genorio in poslanec Jakob Presečnik (foto: Marija Lebar) V Solčavi je bilo v petek, 4. junija, svečano. Namenu so namreč predali več pridobitev, ki sodijo v skupni projekt Turistična infrastruktura Solčavsko, sofinanciran z evropskimi sredstvi. Slovesnosti so prisostvovali številni občani in gostje. Slovesno rezanje traku, ki je bil v barvah slovenske trobojnice, narejen iz polsti, so opravili domači župan Alojz Lipnik, poslanec Jakob Presečnik in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Rado Genorio. Vsi trije so prisotne tudi nagovorili. Dr. Genorio je menil: »Današnja otvoritev je pridobitev za bodočnost Solčavskega. Verjamemo, da bo kmalu zaživela tudi nova Rinka.« Jakob Presečnik je dejal, daje morda Solčava med najmanjšimi občinami po številu prebivalstva, po dobroti in po lepoti pa je vsekakor med največjimi, za kar so zaslužni tukajšnji domačini s svojim trudom. »Sto pridobitvijo ste uredili še samo srce vaše občine, vas Solčavo,« je menil. Oba govornika sta obljubila tudi nadaljnjo pomoč pri razvoju Solčavskega. Alojz Lipnik seje zahvalil vsem, in teh ni bilo malo, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi projekta. Med drugim tudi navzočima arhitektoma dr. Živi in Matjažu Deu. Lipnik ni pozabil niti na svoje sodelavce na občinski upravi in ostale občane. Ob prireditvenem prostoru je nove pridobitve blagoslovil novoš-tiftni župnik Alojz Ternar. Goste sta zabavala solčavski domačin (Nejc Slapnik) in planinec Vinko (Franci Podbrežnik). Zaigral je ansambel Solčavski pobi, prisotni so bili povabljeni, da si ogledajo še parkirišče pod cerkvijo in se kdaj napotijo tudi po sprehajalnih poteh okoli Solčave, ki sodijo v sklop projekta. Popoldne je sledil še pohod po Naravoslovno-etnografski poti po Logarski dolini do slapa Rinka. Udeležilo se ga je tudi okoli 75 učencev in učiteljev iz raznih krajev, ki so sodelovali v projektu Zemljo so nam posodili otroci. Marija Lebar UREDITEV OKOLICE ZDRAVSTVENEGA DOMA V MOZIRJU Objekt prijaznejši invalidom Mozirski zdravstveni dom je spričo dokaj neurejene okolice in obilice stopnic znotraj njega dokaj neprijazen, predvsem do invalidov in starejših. Na občini so zato pristopili k investiciji ureditve okolice in nekaterih dodatkov, ki bodo omilili težave uporabnikov zdravstvenih storitev. Projekt je obsežen, njegova vrednost se giblje okoli tridesetih evrskih tisočakov. Na razpisu za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Emil Grobelnik s.p.. Delavci v teh dnevih zaključujejo gradbena dela pri ureditvi okolice. Zunanjih stopnic ni več, uporabnikom, tudi invalidom, bo na voljo prijazen dostop. Poleg tega bodo montirana senzorska vrata, ki bodo zamenjala težka stara. Posebej razveseljujoče je dejstvo, da bo v sklopu doma zgrajeno dvigalo, ki bo olajšalo dostop do zgornjega nadstropja. Benjamin Kanjir Po dokončanju zunanjih del bosta na obnovo čakali še notranjost zdravstvenega doma in fasada (foto: Benjamin Kanjir) OBČINA REČICA OB SAVINJI Nov most v Grušovljah Preko Grušoveljske struge bo vodil nov most (foto: Marija Lebar) Rečiška občina je konec maja začela z rekonstrukcijo mostu čez Grušoveljsko strugo. Zaradi del je bila na tem odseku lokalne ceste popolna zapora prometa razen za lokalne potrebe. Začasnega ali nadomestnega mostu ni, zato je bil prometni režim spremenjen, poskrbljeno je bilo za obvoze, ki so bili označeni na prometnih tablah. Okoliški prebivalci in rečiški svetniki s tega območja so večkrat opozarjali na dotrajanost mostu, še zlasti, ker se čezenj odvija tudi težji tovorni promet do odlagališča odpadkov v Podhomu in po nekaterih trditvah čez most pelje dnevno tudi do dvajset težkih tovornjakov. Tolikšen promet pa poleg mostu krepko načenja tudi lokalno cesto. Za prenovo samega mostu so v rečiškem proračunu rezervirali 30.000 evrov. Obnovili bodo še krajši del ceste in vse skupaj prepostili z asfaltom. Na občini računajo, da bi bila rekonstrukcija v teh dneh zaključena. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Največ besed o rebalansu proračuna Po črtanju dveh točk z dnevnega reda 31. redne seje občinskega sveta se je začela prva obravnava in razprava o spremembi odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2010. Svetniki so potrdili še nekaj sprememb odlokov, se izrekli za imenovanje Ane Rebernik za ravnateljico Vrtca Mozirje, med pobudami in vprašanji pa sta se znašla vedno aktualna prometna ureditev in ravnanje z odpadki. PREVEČ PRORAČUNSKEGA DENARJA ZA VZDRŽEVANJE CEST Proračun, ki je bil sprejet decembra lanskega leta, je treba zaradi sprememb v prihodkih in odhodkih popraviti, so sklenili svetniki, hkrati pa bili nezadovoljni predvsem zaradi neracionalne porabe denarja, »namenjenega za vzdrževanje cest«, je bila prva kritična Vida Petrovič. Tega ne more upravičiti zgolj dolga zima, so v razpravi menili svetniki in opozorili na neustrezno kontrolo izvajanja zimske službe. Darja Planinšek je na to odgovorila: »Porast stroškov zimske službe za 55 odstokov je primerljiv z drugimi občinami v Zgornji Savinjski do- lini in z drugimi službami, na primer PUP-om. Za celotno vzdrževanje enega kilometra občinskih cest gre 2.167 evrov, na Ljubnem, na primer, 2.300 evrov. Vzdrževale so se tudi nekategorizirane ceste, letos so prvič vsi kooperanti izvajali zimsko službo preko JP Komunala. Sicer pa je treba primerjati primerljivo, saj so različne postavke enkrat izražene s ceno na uro (v Mozirju 27 evrov), drugič na kilometer.« Zaradi ustreznega posipanja cest je bil cestni promet varnejši, letos ni bilo večje nesreče, je še povedala. JE REBALANS POSLEDICA SLABEGA PLANIRANJA? Tako je menil Samo Kramer (Lista prihodnosti) in stališče utemeljeval s podatkom, da je pri prihodkih spremenjenih osem postavk, pri odhodkih 36. »Prihodki od prodaje nepremičnin so slabi, prodano je že skoraj vse premoženje Občine Mozirje. Povečuje se dokumentacija za občinski prostorski načrt. Skratka, realizacija ni sigurna, prihodki so negotovi, preverljivi šele po sprejetju proračuna za 2011.« Župan Ivan Suhoveršnik mu je na to odgovoril, »da so bile tudi lani izrečene bojazni z vaše liste, a smo vse uresničili«. Bojazen o tem, ali se lahko zgodi, da se občinska blagajna ne bo polnila s planiranimi prihodki, na primer od prodaje zemljišč, je izrekel tudi Peter Sirko. Opozoril je na javno izjavo ministrstva za notranje zadeve, iz katere je razvidno, da je črtalo vsa sredstva za investicije. Župan pa je svetnike spomnil na februarski sklep ministrstva, da bo letos odkupilo komunalno oprem- ljeno zemljišče za zidavo nove policijske postaje. KAKO ČEZ TRG S KOLESOM IN ŠE ENKRAT O TEM, KAM Z ODPADKI Jožef Jelen se je oglasil v zvezi s prometno ureditvijo na trgu. Ker ni zarisana kolesarska steza, kolesarji kršijo cestnoprometne predpise, ko vozijo po trgu navzdol proti upravnemu centru. Roman Čretnik je dal pobudo, da bi se na enem mestu zbirali in sekljali ostanki obrezovanja drevja in grmičevja ter da bi se ekološki otoki bolje označili glede na to, kam sodi katere vrste odpadek. V zvezi s tem seje oglasila tudi Vida Petrovič in predlagala, naj se čim prej namestijo zabojniki za biološke odpadke. Povedala je še, da je pred kratkim očiščena Trnava spet polna trave. Stane Podsedenšek pa je vztrajal, naj se en kontejner nameni za zbiranje gradbenih odpadkov. Andreja Gumzej DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV TISA SOLČAVA Les nima napak, temveč le posebnosti V okviru projekta Solčavski gorski les po pristopu Leader in ob tednu gozdov so v dvorani Zadružnega doma v Solčavi pripravili zanimivo in dobro obiskano predavanje. Predavanje, ki so ga člani društva Tisa pripravili zadnjo sredo v maju, je imelo dva sklopa. Predavala sta raziskovalca z Gozdarskega inštituta Slovenije docentka dr. Jožica Gričar in docent dr. Tom Levanič. paleto uporabe. Je zelo primeren za konstrukcijske namene, celo za glasbila (resonančni les). LES OHRANJA ZGODOVINSKE PODATKE Dr. Tom Levanič (desno) je pojasnil, kaj je to dendrokronologija in kako s to metodo datirajo les in lesene izdelke (foto: Marija Lebar) PREDNOSTI IN LASTNOSTI GORSKEGA LESA Dr. Gričarjeva je predstavila prednosti in lastnosti gorskega lesa macesna, smreke in jelke. Govorila je o procesu nastajanja lesa, ki ga opredeljujejo različni dejavniki. Strokovnjaki lahko ta dogajanja natančno razberejo z mikroskopskimi raziskavami lesnih vzorcev. Gorska rastišča so opredeljena kot območja nad 800 m nadmorske višine, kjer so za rast specifični pogoji. Nanje so najbolje prilagojeni iglavci. Poleg vremenskih in ostalih dejavnikov, kijih morajo preživeti drevesa na takšnih višinah, so prisotne nizke temperature, ki omejujejo rastno sezono. Les raste v višino, globino in širino, vendar le v omejenem času. Tako lahko dreve- sa na gorskih območjih rastejo le od poznega maja, v juliju pa se rast že zaključi. Zaradi povedanega ima gorski les prednost v gostejši rasti in bolj zbiti strukturi in ima široko Dr. Levanič je pojasnil, kaj je to dendrokronologija in kako s to metodo datirajo les in lesene izdelke. Pri tem seje osredotočil na raziskave starosti še rastočih dreves na težko dostopnih solčavskih gorah kottudi na nekatere lesene dele starih objektov na Solčavskem. »Lešje pomnilnik kot računalniški trdi disk. Iz lesa lahko razberemo temperaturna nihanja v času njegove rasti, sušna in deževna obdobja. Drevo je statično, zbira pa informacije iz okolja, ki se nenehno spreminjanje dejal predavatelj. S sodelavci je ugotavljal starosti nekaterih stavb v Solčavi, med drugim tudi cerkve Marije Snežne. Po tramovih v ostrešju sodeč bi stavba lahko sodila v čas med 1315 in 1330. Možno je seveda, daje mlajša in da so pri prezidavi porabili les iz predhodnega objekta, »saj so že v tistih časih poznali recikliranje lesenih elementov«. Po predavanju seje med prisotnimi razvila živahna razprava. Iz nje je bilo razbrati, da se vsi zavedajo vrednosti gorskega lesa, ki naj bo predelan doma in po starih metodah, katerih znanje se žal čedalje bolj izgublja. Marija Lebar OBČIN» NAZARJE Podpisan aneks k pogodbi o financiranju gasilcev Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, Občina Nazarje ter prostovoljna gasilska drušlva Gorica ob Dreti, Nazarje in Šmartno ob Dreti so zadnjo sredo v maju podpisala aneks k pogodbi o financiranju gasilske službe. Občina bo gasilcem iz proračuna v letošnjem letu zagotovila nekaj več kot 24.400 evrov, in sicer za delovanje 14.300 evrov. Predvideni znesek požarne takse je 6.500, za nakup opreme pa bodo namenili skoraj 3.600 evrov. Sredstva bodo gasilci prejeli v odstotkih, in sicer 37,4 PGD Nazarje, po 31,3 odstotka PGD Gorica in Šmartno. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline bo od nazorske občine za izvajanje nalog dobila 2.700 evrov. Vsa tri gasilska društva v nazorski Podpis aneksa k pogodbi, po kateri bo nazarska občina gasilcem iz proračuna letos zagotovila nekaj več kot 24.400 evrov (foto: Marija Šukalo) občini bodo v letih od 2010 do 2012 nabavljala tudi najnujnejšo opremo, ki jo predpisuje Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Tudi to bo v vrednosti skoraj 26.800 evrov, karje 60 odstotkov celotne vrednosti, financirala občina. Denar za opremo, s katero bodo društva zagotovila varnejše delo ob gašenju požarov, bo ponovno razdeljen po že omenjenih odstotkih. Nazorski in šmarski gasilci bodo do leta 2013 posodobili tudi vozni park. Šmarčani bodo nabavili cisterno v vrednosti 170 tisoč evrov, Nazarčani pa vozilo za prevoz moštva za 55 tisoč evrov. K obema bo občina primaknila 60 odstotkov vrednosti vozil. Marija Šukalo ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI VELENJE Mladi navdušeni nad ekološko turistično kmetijo Mitja Zupančič (desno) je predavanje pospremil z video projekcijo in s številnimi lastnimi izkušnjami (foto: Marija Lebar) Dijaki, ki v okviru Šolskega centra Velenje obiskujejo Šolo za storitvene dejavnosti - program gostinstvo in turizem, so se konec maja mudili na ekološki turistični kmetiji Kladje v Teru. Nad videnim so bili navdušeni, še posebej nad številnimi živalmi, ki na kmetiji živijo v prosti reji, nekaj pa je tudi domačih ljubljenčkov. Kot je uvodoma povedal ravnateljica Mateja Klemenčič, si v okviru praktičnega izobraževanja na tak način dijaki pridobivajo znanja in izkušnje, kijih v šoli ne morejo dobiti. Gostitelji, družina Podlesnik, ki kmetuje v Kladju, so za mlade obiskovalce po dobrodošlici pripravili predavanje. Kot predavatelja so povabili Mitja Zupančiča, specialista za ekološko kmetovanje, sicer zaposlenega kot svetovalca na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Zupančič je svoje nazorno predavanje pospremil z ustrezno video projekcijo in s številnimi lastnimi izkušnjami v zvezi z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji. Žal ta način pridelave hrane pri nas še ni dovolj izkoriščen, zato je pomembno predvsem ozaveščanje potroš- nika, da bo razmišljal tudi o tem, kakšna je kakovost njegovih živil oziroma prehrane, ne pa samo o -na videz - najnižjih cenah. Dijaki so se s tem povsem strinjali. Povedali so, da se tudi doma pogovarjajo o tej temi, nekateri, ki so živijo na podeželju, tudi že razmišljajo, da bi tak način pridelave uvedli na domačih kmetijah. Vsekakor bodo odslej pri pripravi jedilnikov in ponudbe hrane pri pouku in kasne- je v poklicu ekološkim pridelkom namenjali največjo pozornost, so še dejali. Po predavanju je sledil ogled kmetije. Poleg ovc, prašičev in domače perutnine so pozornost vzbudili še poniji in domači pes, ki pa seveda niso namenjeni prehrani. Gospodinja Andreja pa jim je razkazala še ekološki zelenjavni vrt. Marija Lebar SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES Beatifikacija mučenca Alojzija Grozdeta V nedeljo, 13. junija, bo slovenska Cerkev doživela najslovesnejši dogodek v letu 2010. Na stadionu Arena Petrol v Celju bo bogoslužje, ki se ga bodo udeležili vsi slovenski škofje in nadškofje ter številni duhovniki iz Slovenije in tujine. Slovesno somaševanje bo vodil vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, ki bo Alojzija Grozdeta razglasil za blaženega mučenca. Program evharističnega kongresa se bo začel ob 9. uri in bo vse do 11. glasbeno in pričevanjsko obarvan. Med drugim bo spregovoril misijonar Pedro Opeka. Med mašo bo pel 1300-članski pevski zbor, ki ga bo spremljal Pihalni orkester Slovenske policije. V Celje bo v petek, 11. junija, z Brezij romala Milostna podoba Marije Pomagaj. Prvi dan se bo ustavila tudi v župnijski cerkvi na Ljubnem ob Savinji, slovesnost pa bo vodil ob 9. uri koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Andreja Gumzej 0 Anka Rakun (foto: Marija Šukalo) Županja občine Ljubno Anka Rakun rada poudari, da jo je pri delu vedno vodila skrb za prebivalce. Kot edina ženska na županskem stolčku v naši dolini je svoje cilje dosegala z znanjem, diplomacijo, dobro voljo in žensko intuicijo. V šali rada pristavi, da je k temu dodala nekaj začimb: harmonijo odnosov do narave, živali in ljudi, občutek za timsko delo in široko srce. - V vašem mandatu je bilo veliko postorjenega za kakovostno življenje občanov, izboljšali so se pogoji za podjetništvo. Ponosni smo, da smo skupaj z občinskim svetom sprejeli odločitev za razširitev IPC Loke (industrijsko poslovna cona, op. M.Š.). Poglejte, če kaj, je danes pomembno, ali je občina gospodarsko močna in neodvisna in ali podjetništvo vobčini ustvarja oziroma ohranja delovna mesta ter posledično dodano vrednost. Brez te odločitve bi morda na Ljubnem izgubili veliko delovnih mest in možnosti za preživetje družin v tem okolju, saj bi bili obstoječi podjetniki prisiljeni iskati nove prostorske možnosti za razvoj. Tako smemo reči, daje gospodarstvo v naši občini v dobri kondiciji kljub recesiji in težavam, da zaenkrat delovna mesta v poslovno podjetniški coni Loke niso ogrožena, res pa je, da vodstva ijubenskih podjetij za preživetje na trgu in za bodoči razvoj, vlagajo izredne napore. - Pospeševali ste stanovanjsko gradnjo. Veseli smo, da lahko ponudimo možnost grad- ANKA RAKUN, ŽUPANJA OBČINE LJUBNO »Smo v dobri finančni kondiciji« nje stanovanjskih hiš na čudoviti in sončni lokaciji na Janezovem polju in da smo pet parcel komunalno uredili do najvišje ravni. Zemljišča imajo nove lastnike, nekateri so že pričeli z gradnjo. Imamo srečo, da nam tudi fond neprofitnih stanovanj zadošča, saj stanovanjskih problemov praktično nimamo. Že večkrat seje zgodilo, da se na razpis za oddajo stanovanja v najem ni prijavil nihče. - Izboljšani so pogoji v šolstvu in varstvu otrok Izjemno sodobni prostorski pogoji za izobraževanje in vzgojo otrok so res naša dika in naš vzor v vseh smislih. S pomočjo občanov oziroma občinskega samoprispevka smo že koncem prejšnjega stoletja zgradili novo šolo, novo športno dvorano in telovadnico, obnovili staro šolo, zgradili oziroma prenovili vrtec in na vse to smo res ponosni. Prav v teh dneh ustanavljamo in pripravljamo prostorske pogoje za dva nova oddelka vrtca, saj je »baby boom« tudi v naši občini močan. S sprejemanjem v vrtec prav vseh prijavljenih malčkov verjamem, da smo razveselili tudi njihove starše, najmlajšim pa v šestih, prej štirih, oddelkih omogočili, da bodo varni, na toplem, v družbi vrstnikov, pod vodstvom stroko- »Občina ima z eno besedo finance urejene. Smo brez dolgov oziroma kreditov, občinske finance so likvidne, obveznosti poravnamo na dogovorjene roke, skratka smo v dobri finančni kondiciji.« vnega kadra - vzgojiteljice in pomočnice izkoristili čas v predšolski vzgoji, ki je po ugotovitvah Evropske unije najučinkovitejši v celotnem vseživljenjskem izobraževalnem sistemu posameznika. - Poskrbeli ste za mladino in preživljanje prostega časa. V naši občini imamo, kot veste, sedež zgornje-savinjskega kluba študentov in dijakov iz cele doline. Delajo dobro, imajo pa tudi veliko programov in projektov in prostorov za preživljanje aktivnega prostega časa. Najbolj znani so po tradicionalni organizaciji Flosfesta v Vrbju. - V obravnavi so prostorski načrti občine, ste se pri tem srečevali s kakšnimi problemi? Prostorski načrti, kot sami pravite, so v obravnavi oziroma potrjevanju na različnih ministrstvih. Tu nismo oziroma nimamo nikakršnih problemov, če izvzamemo časovnega, saj se tudi zaradi varovanja prostora vlečejo predolgo. To velja za celotno državo. Žal naši občani v tem trenutku še ne morejo uresničiti svojih želja oziroma načrtov. - Vse investicijske načrte do sedaj ste uspeli uresničiti brez zadolževanja, kako vam je to uspelo? Z modrostjo in občutkom za racionalno rabo javnih sredstev v dobrobit občanov naše občine. Občina ima z eno besedo finance urejene. Smo brez dolgov oziroma kreditov, občinske finance »Največjo pozornost smo v vseh teh letih namenjali izboljšanju cestne oziroma povezovalne infrastrukture, kar se izraža v številki, več kot 42.000 metrov asfaltiranih odsekov v povezana naselja.« so likvidne, obveznosti poravnamo na dogovorjene roke, skratka smo v dobri finančni kondiciji. - Se je v času vašega županovanja razvijal samo center ali ste poskrbeli tudi za razvoj ostalih krajev? Kako? Posebno skrb smo vedno namenjali poleg centra tudi osmim naseljem, zahvaljujoč dejstvu, da ima vsako od teh naselij tudi svojega predstavnika v občinskem svetu. Največjo pozornost smo v vseh teh letih namenjali izboljšanju cestne oziroma povezovalne infrastrukture, kar se izraža v številki, več kot 42.000 metrov asfaltiranih odsekov v povezana naselja. - Kako napredujejo aktivnosti pri cestni povezavi Ljubnega z RTC Golte? Ideja je pri nas stara vsaj 16 let, projekte imamo, čakamo na sredstva Evropske unije in prispevke neposredno zainteresiranih vlagateljev. - Kako ocenjujete področje turizma, kako ste ga razvijali do sedaj? Če bi se izrazila po šolsko, bi mu dala oceno 3 do 4. Zakaj tako visoko? Zato, ker je v tem času v občini na razpolago 178 kvalitetnih postelj in različnih ponudnikov, ker so dane številne naravne in kulturne znamenitosti za njegov razvoj, ker smo Ljubenci pregovorno prijazni in gostoljubni, ker smo znali ločiti turistično dejavnost od ostalih dejavnostih in jih hkrati povezati. Rezultati se kažejo tudi v pobrani turistični taksi, kakor tudi v zainteresiranosti turističnih podjetnikov po razvoju. Občina je na tem področju nenehno podpirala odločitve, ki bodo tudi v bodoče omogočale razvoj te najbolj zahtevne dejavnosti. - Daleč naokoli znana turistična prireditev Flosarski bal letos praznuje pet desetletij. Flosarski balje turistično etnografska, kulturna in zabavna prireditev, najbolj znana in tudi z najdaljšo tradicijo v Zgornji Savinjski dolini ter ena najstarejših v naši domovini. Saj veste, flosar mora biti vztrajen, deloven, v dobri fizični in psihični kondiciji, pošten in železne volje. In takšni smo mi, potomci fiosarjev, vlcarjev in žagarjev. Nikoli se ne damo, cenimo sebe in druge. Letošnji Flosarski bal bo nekaj posebnega, novo vodstvo turističnega društva je program že pripravilo, čas od novega leta dalje pa je namenjen pripravam. Želimo, da se pokažemo v najlepši luči in že sedaj vabimo - pridite na Flosarski bal prvo nedeljo v avgustu. - Svoje županovanje ste pričeli profesionalno in ga v četrtem mandatu končujete kot upokojenka z veliko zamisli in energije. Bo ta energija usmerjena v reševanje problemov, ki se bodo pojavljali v vašem petem mandatu? Moram vas malo popraviti, dve leti sem delo opravljala neprofesionalno oziroma pol profesionalno, kasneje pa sem videla, da županska funkcija zahteva celega človeka, zato sem seji v celoti posvetila in v njej res uživala. Prišel je čas, da metlo zamenjamo. Ne glede na zamisli in energijo je ogledalce na steni povedalo svoje. - Pred leti ste dejali: Prav vsi se gotovo z veseljem spominjamo časov, ki smo jim rekli leta asfaltov, pa časov, ki smo jim rekli leta šolstva, zdaj pa prehajam v čas leta kulture v najširšem pomenu te besede. Kako bi potem poimenovali zadnja štiri leta? Rekla bi, leta gospodarstva in sociale hkrati. - Kako je s socialo, delom društev? »Posebno skrb smo vedno namen-jali poleg centra tudi osmim naseljem, zahvaljujoč dejstvu, da ima vsako od teh naselij tudi svojega predstavnika v občinskem svetu.« V tem obdobju, zadnja štiri leta, smo zaznali večje probleme pri prebivalcih, saj se veča obseg neplačanih računov dobaviteljem komunalnih stroškov, vse večje so tudi potrebe na po- dročju sociale. S krčenjem manj potrebnih izdatkov in uspehi na razpisih za nepovratna sredstva smo uspeli ohraniti investicijski del proračuna neokrnjen. Glede delovanja društev lahko izrazimo vse pohvale in čestitke, saj so zelo dejavna, to pa je neprecenljive vrednosti za ohranjaje tradicije, raznolikosti, ustvarjanja dobrih medčloveških odnosov, potrjevanja samopodobe posameznika in vseh interesnih skupin. - Če ne boste več kandidirali, boste imeli veliko prostega časa, kako ga boste izkoristili? Ja, veliko oziroma neizmerno veliko prostega časa. Mogoče pa celo ne bo tako. Ne smeva pozabiti, da je v naši domači hiši še vedno »biznis«. Imamo družinsko vodeno podjetje, kjer sem, vsaj upam tako, nepogrešljiv člen. Imam tudi dolgoročni plan, ki ga ne smem izdati. Sprostitev pa bodo v nadaljnjem življenju predstavljali sprehodi z vnučki, plavanje, kolesarjenje, potovanja, branje, posvetila se bom, bolj kot doslej, družini v najširšem pomenu besede. Spet se približujejo lepi časi, če bo le zdravje dovoljevalo. Marija Šukalo NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC Nadaljevanje akcije Očistimo Smrekovec Zadnji majsko soboto seje na območju Smrekovca zbralo 27 prostovoljcev Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec, ki jo sestavljajo planinska društva Šoštanj, Črna na Koroškem, Velenje, Ljubno ob Savinji, Lovska družina Smrekovec Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Gobarsko društvo Marauh Velenje. Osrednji namen srečanja je bilo nadaljevanje akcije Očistimo Smrekovec, s katero so se člani naravovarstvene zveze aktivno vključili v vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. V aprilu so očistili planinsko pot Sleme-Kramar-ica in sodelovali pri čiščenju divjih odlagališč v krajevni skupnosti Bele Vode. Zaradi snežnih razmer so načrtovano čiščenje preostalih planinskih poti prestavili na zadnjo majsko soboto. Očistili so okolico doma na Smrekovcu vključno s prostorom, kjer pogosto potekajo pikniki, planin- sko potGolte-Smrekovec, pot Sp. Brložnik-Kalski greben-Smrekovec in planinsko pot iz koroške smeri Silvester-Kramarica. Akcijo je podprla tudi Krajevna skupnost Šoštanj, ki je krila stroške odvoza zbranih odpadkov na namensko odlagališče v dolino. Udeleženci akcije so prepričani, da le-ta ni bila namenjena samo čiščenju planinskih poti in okolice, temveč bo simbolično prispevala k izboljšanju odnosa pohodnikov in drugih obiskovalcev Smrekovškega pogorja do narave. Irena Brložnik DOBRODELNA PRODAJNA LIKOVNA RAZSTAVA Za mlade družine Od 9. do 30. junija je v likovnem salonu Vlada Parežnika v Mozirju odprta dobrodelna prodajna likovna razstava s stotimi deli v olju, tempera tehniki in perorisbami vtušu. Dela so imaginarne vsebine, dimenzij od miniaturk do enega metra, uokvirjena in pod steklom. Celotni izkupiček od prodaje likovni samorastnik Vlado Parežnik dobrodelno namenja v sklad za pomoč materialno hudo šibkim mladim družinam z otroci v Sloveniji preko Rdečega križa Slovenije v Ljubljani. IS 27 prostovoljcev je konec maja čistilo Smrekovec (foto: Jože Melanšek) MOZIRSKI GAJ Odprta Razstavna izba zgornjesavinjskega želodca Ivan Suhoveršnik (levo) in Darko Bele sta v Gaju odprla izbo, ki bo služila promociji zgornjesavinjskega želodca (foto: Marija Šukalo) V Mozirskem gaju so ob 20-letni-ci ocenjevanja zgornjesavinjskega želodca odprli stalno razstavo o tej kulinarični specialiteti naše doline. To dejanje sta opravila župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in direktor Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele. Izba zgornjesavinjskega želodca bo po besedah predsednice združenja izdelovalcev Vide Orlovič pomemben vir informacij o zgodovini in sedanjosti želodca. Postavljena je na pobudo kluba ljubiteljev tega suhomesnatega izdelka. Avtor razstaveje Jože Tlaker, v pomoč so mu bili številni vidni in nevidni delavci združenja in ekološko-hor-tikulturnega društva kakor tudi donatorji. Darko Bele je poudaril, da so tako »'gajevci' kot 'želodčarji' edinstveni in pravi šampioni«, zato so si bili, ko so bili povabljeni v klub ljubiteljev zgornjesavinjskega želodca, ki deluje v okviru združenja, enotni, da morajo prispevati k promociji proizvoda. Informacijska izba bo lahko odgovorila na številna vprašanja, obenem pa bo suhomesnati proizvod naše doline predstavljen zelo široki množici. Park ob Savinji namreč obišče letno veliko število obisk- ovalcev tako iz Slovenije kot tujine. S postavitvijo razstave v nekdanjo kovačijo seje obogatila tudi ponudba Mozirskega gaja. Otvoritev so s kulturnim programom obogatile ljudske pevke Pušeljc in harmonikar Matija Venin-šek z Rečice ob Savinji. Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je dogodek izkoristilo tudi za predstavitev letošnjega ocenjevanja želodca in podelitev zahval za posebne zasluge pri razvoju in promociji številnim posameznikom, organizacijam in društvom. Prav tako so zahvale za sodelovanje pri ocenjevanju prejeli vsi tisti, ki so svoj izdelek dali v oceno več kot desetkrat. Med njimi velja omeniti Franca Kramerja, Rastočnika iz Šmihela, ki je sodeloval na vseh 20 ocenjevanjih. Marija Šukalo NEDELJSKO POPOLDNE V MOZIRJE ZVABILO LJUDI ODPRTIH SRC Osnovnošolci veseli vsakega evrčka Nastop otroške folklorne skupine z Ljubnega ob Savinji (foto: Ciril M. Sem) Dobrodelna prireditev Srečanje ljudi odprtih src seje minulo nedeljo tretjič zapored uspešno iztekla na pobudo mladih iz Slovenske ljudske stranke Zgornje Savinjske doline (ZSD) ob podpori Občine Mozirje, članic odbora Slovenske ženske zveze ter aktivov kmečkih žena, ki so pripravili dobrote iz kmečke kuhinje. Po maši v Mozirskem gaju so na sejmišču obiskovalcem ogreli roke in srca učenci z vseh zgornjesavin-jskih šol. Prireditev, katere namen je zzbranimi prispevki pomagati socialno najbolj ogroženim osnovnošolcem, je vodil Bojan Štrukelj, gostitelj in organizator srečanja pa je bil poslanec Jakob Presečnik. Za uvod v prireditevje zadonela iz grl Mozirskih kolednikov pesem Slovenec sem. Po tej himni SLS-a so zbrane na prireditvenem prostoru nagovorili zaslužni za prireditev: najprej mozirski župan Ivan Suhoveršnik, za njim pa predsednica Slovenske ženske zveze ZSD Mateja Brleč Suhodolnik. Povedala je, da ima srečanje dvojni namen. Organizatorji želijo zbrati vsaj tak znesek kot na prejšnjih prireditvah za sklade, iz katerih na vseh šestih osnovnih šolah črpajo denar za organizacijo in izpeljavo programov. Ker pa je materialna kriza posledica krize vrednot, je »namen regionalnega odbora dvigniti kvaliteto vsesplošnih vrednot. V babilonu meril, ko nas torpedirajo z različni- mi informacijami in stili življenja, pozivamo k spoštovanju vrednot, kot so družina, okolje, duše otrok. Zgledni državljani bodo otrokom povedali, kako spoštovati bonton, vzpodbujali domoljubje.« Ravnateljica gornjegrajske OŠ Lilijana Bele seje zahvalila za plemenit namen: »Vsakega evrčka smo veseli, kajti vemo, komu ga podariti.« Med povabljenimi je bil tudi poslanec SLS Gvido Kres. V nagovoru je vzpodbudil k ohranjanju tradicionalnih vrednot in optimizma, ki živi na podeželju. Ko so odpele ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, so se začele predstavljati šole. Iz Luč sta prišla »hišni ansambel« Nagajivci in s solčavsko zgodbo devetošolka Doroteja Slapnik. Ljubno ob Savinji so predstavili otroška folklorna skupina in ljudski godci. Mladi Rečičani so zapeli in zaigrali na harmoniko. OŠ Gornji Grad s podružnicama Nova Štifta in Bočna je predstavila projektno turistično nalogo. Nazarje sta zastopala l-zborček ter kvartet učencev 6. in 7. razreda, Mozirje s podružnicama Šmihel in Lepa Njiva pa plesna skupina in ansambel Veseli Šmihelčani. Za zabavni zaključek dobrodelne prireditve so poskrbeli Konovski harmonikaši, občinstvo pa je nasmejalo zabavno tekmovanje v molži krave. Andreja Gumzej © ALENKA LEVER IZ ŠMARTNEGA OB DRETI Najboljši cviček pridelala Zgornjesavinjčanka Na 38. Tednu cvička v Novem mestu je najvišjo oceno za svoje vino prejela Alenka Lever iz Šmartnega ob Dreti. S svojim cvičkom je osvojila naslov prvak cvička in veliko zlato medaljo. Med več kot500vzorci cvička je njenemu komisija prisodila najvišjo oceno 16,33. Seveda je treba povedati, da grozdje, iz katerega so Leverjevi stisnili žlahtni sok in ga nato skrbno donegovali v vrhunski cviček, ni zraslo v Za-drečki dolini. Alenka je pred dvema letoma v Leskovcu pri Krškem po teti podedovala manjšo domačijo z vinogradom. Lani oktobra so tako prvič opravili trgatev in z nesebično pomočjo ter nasveti prijaznih sosedov, z lastno ljubeznijo ter skrbjo pridelali manjšo količino cvička, ki sejim je zdel zelo dober. Odločili so se, da ga dajo na ocenjevanje v svojem vinogradniškem društvu Veliki trn, tega, kar seje zgodilo, pa niso pričakovali. Na društveno ocenjevanje je bilo prinešenih okoli 70 vzorcev MOZIRSKE ROČNODELKE Za njimi že Članice ročnodelskega krožka Zgornjesavin-jskega medobčinskega društva invalidov Mozirje in Društva upokojencev Mozirje so zaključile sezono jesen 2009 - pomlad 2010 z druženjem v Šmihelu. S šivanjem rešiljeja in barvastih vezenin se pod mentorstvom Ane Rebič družijo peto leto zapored. Enkrat tedensko se zberejo pri krožku in z veseljem ter požrtvovalnostjo ustvarjajo lepe izdelke. Za njimi je že šest razstav, v zadnji sezoni pa so Alenka Lever je s svojim cvičkom posegla po najvišjih priznanjih (foto: Marija Lebar) cvička. Prvak je dosegel 16,23 točke, Leverjevo vino pa 16,20. Tak uspeh jih je spodbudil, da so se podali še na ocenjevanje v Novo mesto, kjer je sodelovale na mednarodnem festivalu vezenin v Velenju in na razstavi ročnih in umetniških del Zveze delovnih invalidov Slovenije v Slovenj Gradcu. Dobile so več pohval. Družijo se tudi z drugimi društvi, ki prirejajo podobne razstave in utrjujejo medsebojne vezi, ocenjujejo svoje delo in zapolnijo čas z ustvarjanjem izdelkov, ki so prešli v pozabo, sedaj pa so se zopet vrnili v sedanjost. AR rezultat presegel vsa njihova pričakovanja. Alenka Lever nam je povedala: »Moj oče sedaj živi v Žalcu, po rodu pa je z Dolenjskega in ima vinograd že preko 25 let. Tako sem že zgodaj spoznala, koliko dela in odpovedovanja je v vinogradu. Takrat sem si rekla, da nikoli ne bom imela vinograda. Preveč negotov je pridelek, izpostavljen vremenu. Vso vloženo ljubezni in delo lahko v hipu uniči ujma.« A zarečenega kruha se je preobjedel že marsikdo, tako tudi Alenka. Ona sama in njena družina letos že pridno dela v svojem vinogradu. »Zaenkrat kaže dobro,« pravi, saj so morali že začeti s pinciranjem odvečnih grozdov. Seveda jih že zdaj skrbi, kakšno bo grozdje in kakšen bo njihov cviček spomladi 2011, ko bo treba spet pred stroge ocenjevalne komisije. Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE Za ravnatelja imenovan Jernej Marinšek Na začetku tega šolskega leta je ravnateljica nazorske glasbene šole (GŠ) Olga Klemše kolektiv obvestila, da bo letos končala svojo poklicno poslanstvo in se upokojila. Po njeni dokončni odločitvi je svet zavoda razpisal prosto delovno mesto. Zakonsko določen postopek izbire ravnatelja je bil zaključen v preteklem tednu in za novega ravnatelja GŠ Nazarje je od 1. septembra dalje imenovan Jernej Marinšek. Na razpis sta se prijavila Stefan Garkov in Marinšek. Oba sta zelo uspešna učitelja na tej šoli. V postopku imenovanja je bil Marinšek deležen večje podpore pri kolektivu, starših in tudi pri ustanovitelju - Občini Nazarje. Po pridobitvi sklepov omenjenih organov je svet zavoda sprejel enoglasno odločitev, da se za novega ravnatelja imenuje Jernej Marinšek. V preteklem tednu je takšno odločitev podprl tudi minister za šolstvo dr. Igor Lukšič, predsednica sveta zavoda Cita Galič pa je objavila sklep o imenovanju. Glasbena šola Nazarje je pod vodstvom Klem-šetove nastala in se razvila v sodobno in kvalitetno javno šolo, kije že mnogim generacijam mladih Zgornjesavinjčanov dala glasbeno pismenost in ob tem možnosti nadaljnjega izobraževanja in muziciranja zase ali za zabavo in uživanje poslušalcev. Za ta namen je bila ustanovljena in Marinšek v svoji viziji zagotavlja, da bokotglasnik kulture in povezovalni element med tradicijo in prihodnostjo skrbel, da bo to šola tudi ostala. Fanika Strašek Članice ročnodelskega krožka iz Mozirja so sezono zaključile z druženjem v Šmihelu (foto: AR) šest razstav Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDOVANJA STAREJŠIH UUDI (NADALJEVANJE) »Če hočeš, da se dva "stentata” (sporečeta, op. A.V.), dobi dreka od tistega deda in z njim "čižme" babi znotraj namaži in od babe dreka "glih" tako naredi - se bosta "stentala".« ŠE NEKAJ ZAGOVOROV Zagovarjalec je v primeru zvina pogosto uporabljal tole besedilo: »Kristus je vzel zlat venec v roke in se napotil po daljnih krajih, sv. Peter pa je vzel zlato palico v roke, tako sta hodila s Kristusom po svetu. Prišla sta do nekega grabna, Kristus je šel naprej, sv. Peter pa za njim, ko si je ta nogo zvil in to povedal Jezusu. Kristus seje ozrl in dejal - kar je "zlamanega" ali zvinjenega naj bo celo!« V okolici Solčave so opekline zagovarjali takole: »Ogenj beži iz mesa in kosti,jazte stisto vodo preganjam, ki je sveti Janez krstil z njo. Danes je "pečenina", "juter" bolečina, pojutrišnjem bo zdravje.« Pogosto se pojavlja naslednje besedilo: »Beži ogenj. Jaz te preganjam s "frišno" vodo, kakor je krščeval Jezus Kristus v njej.« Pri ugrizu kače so klicali na pomoč sv. Martina, ki je bil pastir in je tako pogosto srečeval kače. Zanimivo je, daje moral zagovarjalec med zagovorom stati na "stanovitnem svetu", najbolje na kakšni skali. Zapisano je, da bi zagovarjalec ne smel biti starejši od kače, ki je nekoga ranila. Ta zahteva je sicer nekoliko komična, je pa gotovo del verovanja in skrivnosti. V okolici Radegunde nad Mozirjem so dosledno zagovorili kruh, ki ga je potem moral pojesti poškodovanec ali žival, ki je bila od kače oklana. V okolici Radmirja je znani zagovarjalec Vinogradski Skok zagovarjal v takih primerih le staro mast, s katero so ranjeno mesto mazali. Slednji je bil daleč naokoli znan zagovarjalec za kačje ugrize. Zanimiv je zagovor zoper gliste, ki gaje uporabljal zelo znan zdravilec iz spodnje doline, Anton Petriček. Govoril je: »Jest vas gliste poznam in zavežem, "koker" je Jezus Kristus, naš ljubi gospod to peklensko pošast povezal in zavezal, na svetem križu je odrešil ves svet, tako odrešim "jest' tebe (ime bolnika) od teh glist. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha amen.« Znano je, da je sveta Lucija zavetnica pri boleznih oči, zato so jo omenjali v zagovorih v zvezi z očesnimi težavami. »Jest te zagovorim in zarotim, bolezen teh oči, skoz trpljenje sv. Lucije, naši običaji in naDade (5) kateri so bile te svete oči iz te svete glave žive izkopane in izdrte. Jaz te zarotim skozi Devico Marijo, nje čisto spočetje, skoz njeno veliko čast in čistost. S teboj prosim, o Mati Božja in sveto Lucijo, pridite meni na pomoč in temu (ime bolnika), da ta bolezen teh oči proč pride, v imenu Boga, Sina in svetega Duha - amen.« Opisani zagovor je posebej zanimiv, ker omenja besedo zarotim, ki jo sicer zagovarjalci niso uporabljali, kajti prevladovalo je mnenje, daje zarotitev ponavadi v zvezi s kakšnimi slabimi namerami, kot denimo "prekletstvo". V tem primeru seveda ne more biti govora o tem. Zanimiv je tudi zagovor za "škrofelne" iz okolice Mozirja. Jožefa Rak - Drofenikova je hranila zapis z nekaj zagovori, med njimi je tudi tale: »Jaz zapovem v imenu Očeta, Sina in svetega Duha, da se morate ti "škroflni" posušiti. V imenu svetega Antona, v imenu svete Veronike, jaz vam zapovem "škroflni", da se boste ravno tako posušili, kakor se je Kristusov obraz posušil, ko mu je sv. Veronika prt podala, da bo to mesto (obolelo) ravno tako čisto, kot je bilo tedaj, ko so te prinesli od svetega krsta.« Med zagovorom zagovarjalec namaka tri prste v toplo vodo, le do višine prstov, kozarec te vode potem zlije po tleh in to trikrat ponovi. Temu sledi kajenje s svečo. Svečo so ugasnili in z dimom ugasle sveče šli okoli bolnika. Opekline so bile pogost primer zagovarjanja. Vendar je opaziti različice zagovorov v različnih delih doline. V okolici Mozirja so "ogenj ven jemali" takole: »V imenu svetega Joba bodi prisad zagovorjen, tudi v imenu svetega Janeza jaz te ogenj pogasim, prav tako kakor je sveti Janez Jezusa krstil.« Med zagovorom je zagovarjalec nenehno z mrzlo vodo rahlo drgnil opeklino, tako daje prste namakal v mrzli vodi in z njimi potem hladil opeklino. Navzoči so morali med tem moliti vero, očenaš in češčeno Marijo v čast svetega Janeza in svetega Florjana. Ob tem le drobna pripomba - še danes sodobna medicina uporablja pri zdravljenju opeklin (lajšanju) mrzlo vodo. O zagovarjanju v našem domačem zdravilstvu smo že veliko napisali, vendar bo zaradi zanimanja prav, če objavimo še nekatere, manj znane zagovore. Vsebinsko so bili od kraja do kraja različni. Veljali so za veliko skrivnost, zato jih je tudi razmeroma malo napisanih oziroma najdenih. Že smo tudi povedali, da so zagovarjali tako ljudi kottudi živino. Poznali so zagovore zoper uroke, za katere so ljudje verjeli, da jih povzročajo ljudje, bodisi iz hudobije ali iz sovražnosti. Tudi mora, ki je marsikoga nadlegovala, ljudje so rekli, da nekoga »mora tlači«, seje lahko odpravila z zagovorom, skratka, ljudje so zaupali zagovarjalcem, saj je prevladovalo prepričanje, da vse skupaj ni imelo učinka, če so v to verjeli. Še danes je v dolini ženska, ki zagovarja, ljudje jo radi kličejo na pomoč, predvsem pri živini, ona namreč trdi, da, kdor v Boga ne veruje, mu tudi zagovor ne bo nič pomagal. Kot smo že doslej lahko ugotovili, so nekateri od zagovorov izrečeni v imenu svetnikov zavetnikov določene bolezni in ponavadi zaključeni z izrekom svetega križa. Opažamo, da je takih pri nas največ. Nekaj prostora bomo odmerili besedilom, ki so jih zagovarjalci uporabljali. Če je v Solčavi glasil zagovor zoper šen z odštevanjem od devet ali sedem navzdol, je v sosednjih Lučah glasil takole: »Ti si sedemdesetih sort, v imenu Križanega Jezusa in svete Trojice beži ven iz teh kosti, iz te krvi in iz vseh drugih reči...« Med samim zagovarjanjem so takrat pihnili v bolni del telesa in vlekli z roko nad celotnim telesom od glave do peta. Nadaljevanje prihodnjič. 3ščemo stare Fotografije •’E’ Stane, ki je imel mulo in malo prikolico, je dolga leta oskrboval Mozirsko kočo z raznimi potrebščinami. Fotografija je iz okoli leta 1970. FINALE PROJEKTA MISTER SLOVENIJE 2010 Marko Janko, mister Slovenije za mister International SPREJEM DOJENČKOV NA REČICI OB SAVINJI Letos je novorojenčke, ki so se rodili v občini Rečica ob Savinji v prvi polovici leta, in njihove starše sprejel župan Vinko Jeraj v prostorih vrtca, Povabljencem so kratek kulturni program pripravili malčki iz vrtca in njihove vzgojiteljice. Pozdravne besede so jim namenili tako župan Jeraj kot ravnatelja osnovne šole in vrtca, Peter Podgoršek in Ana Rebernik. Ob čestitkam župana so starši prejeli tudi simbolično darilo in denarno nakazilo 150 evrov. Marija Šukalo Župan Vinko Jeraj, ravnateljica vrtca Ana Rebernik in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek niso skrivali veselja ob dejstvu, da se število staršev, ki se odločajo za naraščaj, iz leta v leto veča (foto: Marija Sukalo) Število otrok iz leta v leto raste V Festivalni dvorani v Ljubljani je 2. junija potekala razglasitev finalistov lepotnega tekmovanja mister Slovenije. Na tekmovanje seje prijavilo 40 fantov iz vse Slovenije, med njimi tudi Marko Janko iz Mozirja. V polfinale seje uvrstilo 20 postavnih mladeničev, v finale pa le deset in 22-letniZgornjesavinjčan,študentfakulteteza šport je s svojim šarmom ter simpatičnostjo uspel očarati žirijo ter slovenskojavnost. V polfinalnem in finalnem izboru je prejel najboljše ocene ter naziv mister Internationai, Bojan llijanič iz Novega mesta pa je postal mister Universe. Boj za obe lenti je bil napet do zadnjega izhoda. Po predstavitvi vseh tekmovalcev je žirija izbrala pet superfinalistov. Mozirjan, ki je tokrat prvič hodil po modni brvi in seje tekmovanja udeležil na povabilo, je takoj po razglasitvi rezultatov povedal, da je nad zmago navdušen, a je ni pričakoval. In kakšne je bil njegov recept za uspeh? »Čez teden živim v Ljubljani, in ko sem se pripravljal na tekmovanje, sem se začel pravilno prehranjeva- Mozirjan Marko Janko, mister Slovenije 2010 za mister International (levo), in Bojan llijanič, mister Slovenije 2010 za mister Universe, sta torto delila z vsemi gosti večera (foto: Janez Kočar) ti in vsak dan obiskovati Antes, veliko tekel, tako sem izgubil deset kilogramov. No, ko sem prišel domov v Mozirje, sem se tu pa tam pregrešil v mamini kuhinji,« je o pripravah zaupal Marko, kije žirijo osvojil s svojo skromnostjo in preprostostjo, na kar prisega tudi v prihodnje. Koliko mu bo to ob velikih obveznosAh, ki ga čakajo, uspelo, bo vidno ob izboru prihodnje leto, ko bo naziv predal drugemu lepotcu. Marka sedaj čaka leto trdega dela, saj bo novembra zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Indoneziji. Prihodnje leto se bo podal preko luže in poskušal izpolniti pričakovanja in dogovore s sponzorji. Sam zatrjuje, da se bo držal nasveta lanskoletnega mistra Slovenije, kije dejal: »Ostani to, kar si, stoj trdno na tleh!«, družina in domači kraj mu namreč veliko pomenita. Marija Šukalo Vida Pokleka Vse najboljše za 70. rojstni dan ter veliko zdravja in sreče ti želijo mož Herman in hčerka Vida z družino Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Tematska priloga Inštalacije v našem d Hišne inštalacije spadajo med najpomembnejša dela pri urejanju notranjosti hiše. Z vgradnjo inštalacij poskrbimo za ogrevanje hiše, dostop do elektrike, telefona in interneta, dotok pitne vode in odvajanje odpadnih voda. Celoten sistem mora delovati brezhibno in s takšno zmogljivostjo, da vse od ogrevanja do razsvetljave poteka nemoteno. Načeloma je sistem hišnih inštalacij sestavljen iz vodovodnih in elektroinštalacij, lahko tudi iz plinskih inštalacij. VODOVODNE INŠTALACIJE Že pri načrtovanju prostorske razporeditveje pomembno, da upoštevamo kasnejše napeljevanje vodovodnih inštalacij. Strokovnjaki svetujejo, da se sanitarni prostori nahajajo vertikalno ali horizontalno ob kuhinji ali pralnici, saj to pomeni krajše razdalje, manj vodov in posledično manj materiala. S tem je hkrati zagotovljeno tudi zanesljivejše delovanje sistema in enostavnejša morebitna popravila. Pri priključevanju na javni vodovod je pomembno, da vemo, daje napeljava hišnega priključka do glavne pipe in števca last podjetja, ki nas z vodo oskrbuje, od števca naprej pa za razdelilne vode skrbimo sami oziramo mora skrbeti lastnik hiše. Pri pogovoru z vodoinštalaterjem je dobro, če poznamo pomen nekaterih glavnih naprav, ki so del vodovodne napeljave. - Glavni ventil: z njim odpiramo ali zapiramo vodo v celotnem objektu. Navadno je nameščen pred ali za vodomerom. - Vodomer oziroma vodna ura: je namenjen meritvi porabe vode v objektu. Števec mora ostati v svojem prvotnem stanju, ima plombo, ki jo je prepovedano odpreti. - Redukcijski ventil: skrbi za ustrezen pritisk vode v cevovodih v objektu, saj bi premočan pritisk lahko poškodoval naprave ali opremo. - Mehčalna naprava: z njo uravnavamo ustrezno trdoto vode, seveda s pomočjo kemikalij. ELEKTROINŠTALACIJE Električne inštalacije v osnovi delimo na nizkonapetostne elektroenergetske in informacijske. Prve so inštalacije za moč in razsvetljavo, druge so namenjene telefoniji, računalniški mreži, protipožarni in protivlomni zaščiti, klimatizaciji in podobnim stvarem. Napeljevanja elektroinštalacij nikakor ne prepuščajmo sosedu ali znancu, »ki se spozna«, ni pa izobražen za opravljanje te dejavnosti. Tako pomembna dela prepustimo strokovnjakom, pred tem je prav, da razmislimo o samem načrtovanju elektroinštalacij in številu izvodov v posameznih prostorih. Tudi na tem področju je najbolje, če upoštevamo izkušnje, ki so sijih graditelji pridobili skozi čas. - Spalni prostori in dnevna soba: priporočljiva sta eden do dva izvoda za razsvetljavo, odvisno od velikosti prostora, vtičnic naj bo največ štiri. Ljubitelji avdio-video tehnike naj za le-to zahtevajo napeljavo ločeno od drugih tokokrogov, zanje se namreč uporabljajo drugačne varovalke. - Kuhinja: pravilo je, da so tu vtičnice nameščene v višini vsaj pol metra od nivoja iztoka vode in odmaknjene za pol metra vstran. Če se odločite za zaščitene vtičnice s pokrovčki, je potrebna razdalja 0,3 m. Za priključke naprav v kuhinji uporabljamo enofazne vtičnice in trižilne izvode pri šibkejših napravah, kot so hladilniki in mikrovalovne pečice, enako velja navadno za vgradne pečice, steklok-eramična plošča je običajno prirejena za dvofazni priklop. - Kopalnica in sanitarni prostori: to so prostori, kjer je povečana nevarnost pred naključno previsoko napetostjo dotika. Za vzpostavitev varnosti strokovnjaki ločujejo tri varnostne cone: cona 0 - prostori, iz katerih izteka voda in ne smejo biti opremljeni z električnimi vodi; cona I - je nad prostorom cone 0; cona II - je prostor okoli cone I v polmeru 0,6 metra; tu lahko namestimo le električne uporabnike, priključene preko fiksnega priključka z izvodom na spodnji strani; cona lil - prostor, oddaljen 2,4 metra od cone I, kjer se lahko na ustrezno višino nameščajo vtičnice s pokrovčki. INTELIGENTNA ELEKTROINŠTALACIJA Moderen dom je navadno opremljen s številnimi električnimi napravami, ki imajo različne zahteve napajanja in upravljanja. Klasična elektroinštalacija je pri obvladovanju toliko različnih sistemov manj varna, verjetnost napake se poveča, s tem pa tudi požarna ogroženost. Varen odgovorna iskanje rešitve je inteligenčna elektroinštalacija, relativna novost na trgu, pri kateri se upravljanje in nadzor izvaja po enotnem vodilu. Sistem je razdeljen v napajalni in krmilni del, pri čemer se preko prvega porab- _ d) .5 ‘ET Jrr CO S > CO 2 .! 9 % g >i o TO C O CD > O o C £ co CO >N sl o c/) E CD co II li -Q ._ TO ^ CO CO CO — CO c c — i_ CD IS cl 'E CO CO -Q C/O Tematska priloga niku dovaja energija, preko drugega pa zagotovi možnost krmiljenja. Elemente sistema sestavljajo senzorji, ki posredujejo informacijo in akfuatorji, ki glede na posredovano informacijo izvedejo določeno nalogo. Sistem zmanjšuje stroške porabe energije in stroške delovanja inje okolju prijaznejši, navsezadnje pri začetni naložbi tudi cenejši. Projektiranje inteligentne elektroinštalacije je namreč preprostejše, manjše število vodnikov pa požarno varnost le še povečuje. Cena naložbe je pri inteligentnih elektroinštalacijah za približno 30 odstotkov višja od cene naložbe za izvedbo klasičnih elektroinštalacij in se pri nekoliko večjih objektih povrne že v nekaj letih. d.o.o., Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03/ 839 23 60 Fax: 03/ 839 03 61 E-mail: asc2000@siol.net TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Delovni čas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h Vse za vodovod in ogrevanje Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode ' is - talno ogrevanje - toplotne črpalke - kotli za biomaso - solarno ogrevanje - klimatske naprave I Izdelava originalnih predračunov Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! V tič-Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tal.iOS 838 11 88 TUbOS 838 11 34 GSM: 041 465 744 E-mail: speh.toni@siol.net. www.spehtoni.com - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV • IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). froling L, TOPLOTA IZ LESA ** Objavljen je razpis Eko sklada za nepovratna sredstva NAZAJ K NARAVI Z MOČJO TEHNOLOGIJE + S-tronic regulacija + hranilnik toplote ekocel 10001 + izolacija za hranilnik toplote + dostava na dom in zagon kotla =4.999,00 ÉUR z vključenim DDV IZREDNO KAKOVOSTNA KOTLOVSKA TEHNOLOGIJA ZA POVPREČNO CENO Kotel na polena Froling S3 18 kW PONOVNO NA VOLJO NEPOVRATNA SREDSTVA! BIOMASA 041 383 383 03 838 40 86 biomasa@siol.net www.biomasa.si Rockabilly frizure glasbenikov na prireditvi Muscle cars “i-iir Dsml grmarsja v ^««zarjah Andrej Peciga, Stanko Filčič, Marjan in David Lesjak, gonilni motor Avto-moto kluba Filand iz Nazarij, so z enako mislečimi ljubitelji ameriškega načina življenja na parkirišču Franky's Puba in Pfeifer transporta v Nazarjah pripravili odmeven dogodek, ki je v Zgornjo Savinjsko dolino minuli vikend pripeljal številno publiko. Srečanje ljubiteljev ameriških vozil, poimenovano Days of Thunder (Dnevi grmenja) je potekalo v znamenju Amerike, njene glasbe in grmenja motorjev V8. Dnevov grmenja se je udeležilo preko 80 avtomobilov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. V petek so na svoj račun prišli številni ljubitelji slovenske skupine Nude. Soboto so pričeli z budnico in opoldan začeli s predstavitvami avtomobilov ter merjenjem moči motorjev. Zbrane je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Do večera so se na posebnem odru zvrstila najlepša ameriška vozila. Kot najlepši avto srečanja je bil izbran lincoln - continental mark 4 custom, drugo mesto je zasedel ford mustang shelby, tretje pa oldsmobil 88. Najmočnejši avto srečanja je bil Chevrolet camaro Z28. Posebno nagrado je prejel udeleženec srečanja, ki seje pripeljal iz najbolj oddaljenega kraja, to je bil John Panka iz Madžarske. Vse do pozne noči je bilo poskrbljeno za spremljevalno zabavo, sobotno prireditevje humorno povezoval Vid Valič. Car Wash, jezdenje bika, Stand Up Show in koncerta skupin Bitch Boys ter Eight Bomb so poskrbeli, da je vsakdo začutil ameriški utrip, do nedelje, ko so se last-. niki ameriških avtomobilov razšli. Tatiana Golob, fotografije: IS Oldsmobile rocket (cca 1940), original neprebarvan z modnimi dodatki I pokonci, I ; ni rriocjs LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Za najboljši želodec največji pokal Ocenjevanje želodcev je bilo zaradi kakovosti dokaj težavno (foto: Marija Lebar) Nazorska lovska družina je konec maja pripravila ocenjevanje suhih mesnin, ki sojih izdelali njihovi člani. Ocenjevanje je bilo tretje po vrsti in postaja tradicionalen dogodek. Vsako leto je število prinesenih vzorcev večje. Tudi sicer v družini skrbijo za družabnost in tako krepijo medsebojne stike. Izdelovalci so v lovski dom v Lačji vasi prinesli na ogled in pokušino dvanajst vzorcev suhih želodcev in osem salam. Nekateri od želodcev so bili pripravljeni po recepturah, ki so predpisane za pravi zgornjesav-injski želodec, drugi so vsebovalitudi divjačino, oboji pa so bili odlični. V to so se lahko prepričali vsi prisotni, ki so želodce in salame pokušali in svoje ocene vpisovali vocenjevalne liste. Dilema je bila zaradi kakovosti prinesenih mesnin res velika, posvetovanje med publiko pa ni bilo ravno zaželeno vse dokler niso bili oddani ocenjevalni listi. Teje v roke prevze- la stroga komisija in ocene skrbno seštela in preverila. Za prva tri mesta so bili kotnagrada pripravljeni lični pokali. Ob tej priložnosti so podelili še pokale za prva tri mesta, osvojena na tekmovanju v streljanju, ki so ga pred kratkim izvedli na strelišču na Golih vrtačah. Tudi letos so lovci prvega revirja LD Dreta pripravili tradicionalno srečanje s kmeti na Čreti. Srečan- PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE je, ki se približuje deseti obletnici, je bilo ponavadi okoli novega leta, letos so ga iz različnih razlogov prestavili na pomlad. Tokrat so se dobili pri Završnikovih. Poleg več kot 25 lovcev so se srečanje udeležili bližnji sosedje Krapletovi, Rebernik-ovi in Jegovnikovi. Anton Strožič, po domače Jegov-nik, je poskrbel, da so poleg telesne imeli hrano tudi za dušo, saj je gostom naredil govor in prebral nekaj svojih prav posebej za to priložnost pripravljenih pesmi. »Čretljani so izredno gostoljubni čez vse leto. Njihova vrata so za nas vedno odprta. Čeprav jim divjad dela precej škode, se vedno dogovorimo v obojestransko zadovoljstvo. Odnosi med nami in njimi so lahko za vzor,« pravijo v LD Dreta. Marija Lebar OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Tehniški dan v Mizarstvu Kovač Drugošolci Osnovne šole Mozirje so v Mizarstvu Kovač, pri Buteju, s pomočjo prijaznih lastnikov podjetja izvedli zanimivtehniški dan. Ogledali so si celotno proizvodnjo, od razreza lesa, obdelave, sušenja, lepljenja, do izdelave oken, vrat in drugih izdelkov iz lesa. Ob koncu so se tudi sami preizkusili in izdelali vsak svoj leseni izdelek. Ta dan si bodo zagotovo najbolj zapomnili po prekrasnem lesenem dinozavru, ki so ga za nagrado smeli sestaviti in odnesti v šolo. Učenci 2. a in 2. b OŠ Mozirje ter učiteljici Rozika Kanjir in Lucija Kranjc Ko so mozirski drugošolci sestavili prekrasen lesen dinozaver, so ga lahko za nagrado odnesli v šolo Piknik v zahvalo vsem dežurnim Tokrat so bili dežurni na Farbanci tisti, ki jim je bilo postreženo (foto: arhiv PD Nazarje) Skozi vse vikende v letu Farban-ca, koča Planinskega društva Nazarje, vsem pohodnikom široko odpira svoja vrata. Daje res odprta vse vikende in praznike v letu, gre zahvala tistim članom društva, ki nekaj svojega prostega časa radi namenijo dežurstvu v koči in obiskovalcem postrežejo s pijačo. V zahvalo njihovi pripravljenosti je vodstvo društva vse dežurne povabilo na piknik na Farbanco. Zadnjo soboto v maju je bilo zato na Čreti več kot živahno. Običajno dežurnim tudi tokrat ni bilo dolgčas, le daje bilo sedaj obilno postreženo njim. Tako hrane kot pijače ni primanjkovalo, za zaščito pred soncem in dežjem pa je bil postavljen šotor. Druženje in pripovedovanje o planinskih in drugih življenjskih dogodivščinah je trajalo globoko v večer, zbrani pa so se soglasno strinjali, da je tokratno srečanje prvo v vrsti mnogih. Tatiana Golob mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v moju objavila poročilo o povprečnih cenah nepremičnin v Sloveniji v prvem četrtletju 2010. V priloženi tabeli sem zbral podatke, ki se nanašajo na regijo, ki jo GURS v svojih poročilih imenuje okolica Celja in Maribora, v katero je vključena tudi Zgornja Savinjska dolina. Vidimo lahko, kako zelo seje znižalo število nepremičninskih poslovvobdobju od jeseni 2008 do poletja 2009. Upad opazimo tako pri številu poslov kot pri njihovi vrednosti. Glede na cene v letu 2008 so se povprečne vrednosti prodanih Brez sprememb na trgu nepremičnin hiš, stanovanj in stavbnih zemljišč znižale. Najbolj seje znižala povprečna vrednost prodanih hiš, in sicer za četrtino. Po krču, kije trajal do poletja 2009, je trg od jeseni 2009 do pomladi 2010 ponovno oživel, vendar je transakcij še vedno polovico manj kot v letu 2007. Podatki, ki se nanašajo na cene hiš v tabeli, se nanašajo na dokončane eno- in dvostanovanjske hiše (samostojne hiše, dvojčki in vrstne hiše) s pripadajočim zemljiščem. Vidimo lahko, da so cene hiš hišami in stanovanji število poslov z zemljišči za gradnjo še vedno upada, prav tako seje znižala tudi njihova cena. Zanimivo je tudi gibanje števila poslov na ravni celotne Slovenije. Najvišje število poslov seje najprej zgodilo pri kmetijskih zemljiščih, in sicer že v prvem trimesečju leta 2007. V tretjem trimesečju 2007 je sledil vrh pri stanovanjih in hišah. Zemljišča za gradnjo so vrh doživela šele v prvem trimesečju 2008, torej eno leto po vrhu pri kmetijskih sklad KD Vitalnost vlagate brez vstopnih stroškov. »Sklad seje izkazal z vzdržljivostjo skozi finančno krizo. Skladje med naložbami povečeval predvsem deleže v večjih, bolj stabilnih, manj tveganih podjetjih, zmanjševal pa naložbe v podjetja v tako imenovanih hitreje rastočih ekonomijah. Delnice večine podjetij, ki poslujejo na trgih Kitajske in Indije, so v preteklem letu zabeležile enormne rasti, v zadnjem obdobju seje trend nekoliko spremenil in obrnil navzdol. Seveda bosta omen- Število prodanih nepremičnin in njihovih vrednosti 2008/3 2008/4 2009/1 2009/2 2009/3 2009/4 2010/1 HIŠE Št. poslov 60 36 23 41 83 91 74 Vrednost (eur) 124.468 134.578 118.235 108.105 99.117 102.687 109.633 STANOVANJA Št. poslov 114 82 84 76 78 100 136 Vrednost (eur/m2) 1.242 1.143 1.239 1.121 1.178 1.158 1.188 ZEMLJIŠČA Št. poslov 106 98 63 50 60 79 55 Vrednost (eur/m2) 47 37 35 37 46 41 36 Vir: GURS in stanovanj nižje kot v istem obdobju lani. Pri zemljiščih se cene nanašajo na zemljišča za gradnjo stano-vanjskih stavb, ne glede na up-ravno-pravni status zemljišča. Opazimo lahko, da v nasprotju s zemljiščih. Zadnji je vrh doživel trg gozdnih zemljišč, in sicer šele v 3. trimesečju leta 2008. Slednji se tudi še ni pobral inje še vedno na polovico nižjih ravneh kot v letu 2008. V mesecu juniju lahko v delniški jeni državi v prihodnosti verjetno ponovno med glavnimi generatorji dobičkov varčevalcev v podskladu KD Vitalnost, vendar se nekakšna ohladitev napoveduje že dlje časa,« pravijo njegovi upravljavci. PREDSTAVLJAMO VAM AUDI Al Vet opreme, vet športa, vet veselja pri vožnji Peter Schwarzenbauer, član uprave za marketing in prodajo v družbi Audi AG, je podal zelo zanimivo izjavo v času krize in recesije. Povedal je, da še nikdar v življenju ni doživel tako velikega zanimanja in povpraševanja po kateremkoli modelu, kot je bilo to v primeru audija A1. Seveda ima zadeva smisel v tem, da na trgu že dolgo ni bilo audija pod štirimi metri dolžine in s ceno okoli 15.-000 evrov. Fotografije ga kažejo v lepi luči, poznavalci vedo povedati še, da je zelo »cool« avto in v resnici še precej lepši. V stilu minija in s tehniko VW pola, a z dodatkom šport-nega navdiha, kar pomeni več opreme, več športa, več veselja pri vožnji. Zunanja oblika je klasično audijeva. Napadalen sprednji del, mandljaste luči s prelepo led tehnologijo (za doplačilo) se prelivajo v dolg sprednji pokrov /--SN 18 motorja in položno sprednjo šipo. Bočna linija je kratka in se preko sprednjega para luči hitro zaključi z zadnjim steklom in športno padajočo zadnjo šipo. Ni kaj, audi Al deluje napadalno, športno in všečno. Za začetek bo audi Al na voljo s štirimi paketi opreme: Attraction, S-Line Sportpaket, S-Line Exterieurpaket in Ambition, Prvi natančni pregledi opreme kažejo, da je osnovni model Attraction oprem- ljen po željah in potrebah običajnih smrtnikov. Skratka skoraj vse za osnovne potrebe. Kdor želi športen in lep izgled avtomobila, le naj doplača za opremo Ambition, ki ponuja 16-palična platišča, meglenke in podobne stilske dodatke. Seveda pri audiju stavijo na vrhunsko izdelavo in vrhunske materiale v notranjosti. Barve, sedeži in tudi zunaj, recimo platišča v desetih izvedbah, govorijo v prid širokemu izboru, kar vse jemlje dih in prazni denarnico. Motorna paleta je za začetek prodaje okrnjena, a verjamemo, da bo v prihodnosti precej bolj razburljiva in široka. Za jesenski prodajni štart so na voljo naslednji izbori: 1.2 TFSI in 86 KM, 1.4TFSI in 122 KM ter dva dizelska agregata in 1.6 TDI s po 90 ali 105 KM. Audi Al je namenjen tako starejši populaciji, kakortudi mlajši. Bistven podatek je, da se novi audi Al bohoti z nizko ceno. Zanj boste odšteli malo manj kot za VW polo. In odločitev za kakšno testno vožnjo z novim audijem Al zagotovo ne bo težka, mar ne? Igor Pečnik GASILSKO POVELJSTVO OBČINE LJUBNO Lažje poškodovan le naključni mimoidoči Gasilci so poškodovanemu mimoidočemu na kraju dogodka nudili prvo pomoč (foto: Marija Lebar) Prebivalce Ljubnega je v petek, 28. maja, okoli 11. ure vznemiril zvok gasilskih siren. Iz šole so se usuli učenci in skupaj z učiteljicami hitro zapuščali šolsko zgradbo, v kateri naj bi izbruhnil požar. Na srečo je šlo le za vajo, v kateri so preverjali, kako hitro in uspešno je mogoče izprazniti šolo ob morebitnem požaru ali drugi nesreči, kot je na primer potres. Učenci skupaj z učiteljicami so se umikali hitro, toda urejeno, brez panike skozi tri izhode, kijih šola lahko uporabi za potrebe v sili. V skladu s šolskim požarnim načrtom je za vsak razred posebej določena njegova evakuacijska pot. Učenci so se zbrali pri igrišču na Forštu, kjer sojih sprejeli gasilci in preverili število. Zbralo se je okoli 200 učencev. Ostali gasilci so v šolski stavbi začeli notranji napad - tudi z dihalnimi aparati, z namenom pogasiti ogenj, hkrati je nekaj članov pregledalo vse pros- tore, kjer bi se morda lahko še kdorkoli zadrževal. Na koncu so ugotovili, daje šola res prazna, jo je pa med evakuacijo-vskladu z načrtom vaje - izkupil naključni mi- moidoči. Gasilci so mu na kraju dogodka nudili prvo pomoč in ga oskrbeli, kot je treba. Vajo je za operativne člane prostovoljnih gasilskih društev Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje pripravilo gasilsko občinsko poveljstvo. Poveljnik poveljstva Bogomir Trbovšekje v analizi po vaji izrazil zadovoljslvo z izvedeno intervencijo. V njej je sodelovalo okoli 30 članov in članic gasilskih operativnih desetin. »Tokrat ni šlo toliko za preverjanje usposobljenosti gasilcev, saj smo vaje v šoli že večkrat uspešno izvedli. Bolj nasje zanimal odziv učencev in osebja in lahko rečem, da smo z rezultatom evakuacije povsem zadovoljni,« je povedal Trbovšek. Marija Lebar GASILSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU V mladinski konkurenci najboljši Rečicam Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) je zadnjo soboto v maju pripravila gasilsko tekmovanje za pionirje in pionirke ter mladince in mladinke. Omenjeno tek- izvedli vajo z vedrovko in štafeto s prenosom vode. Operativni del izvedbe je bil zaupan gasilskemu občinskemu poveljstvu Gornji Grad in prostovoljnima gasilskima Mladi gasilci so pokazali visok nivo discipline in znanja (foto: Marija Šukalo) movanje je bilo prvo iz niza pokalnih tekem Savinjsko-šaleške regije, zato so se ga poleg ekip iz naše doline udeležile tudi ekipe iz gasilskih zvez Šaleške doline, Žalca in Prebolda, hkrati so rezultati šteli tudi za mladinsko tekmovanje zgornjesav-injske gasilske zveze. Medtem ko so se mladinci preizkušali v vaji z ovirami in teku v štafeti na 400 metrov z ovirami, so pionirji društvoma Gornji Grad in Bočna. V prvi pokalni tekmi Savinjsko-šaleške regije so v pionirski kategoriji med fanti slavili v Velenju, pred Gorico ob Dreti in Pobrežjem. Pri deklicah so bili najboljše v Mozirju pred Škalami in Andražem nad Polzelo. V mladinski konkurenci so prvo mesto osvojili Rečičani, in sicer tako mladinke kot mladinci. Med mladinci je drugo mesto pripadlo Šentilju in tretje Mozirju, pri mladinkah pa so na drugem in tretjem mestu pristale ekipe Ljubnega ob Savinji in Šmartnega ob Dreti. Rezultati iz te tekme so šteli za rezultate mladinskega tekmovanja zgornjesavinjske gasilske zveze. Tudi v tem primeru so bili v mladinski konkurenci najboljši Rečičani, tako mladinci kot mladinke. Med mladinkami so drugo in tretje mesto osvojile ekipe Ljubnega ob Savinji in Šmartnega ob Dreti, med mladinci pa Mozirje in Nazarje. V pionirski kategoriji so največ točk osvojile pionirke iz Mozirja, pred pionirkami iz Gornjega Grada na drugem in Šmartnega ob Dreti na tretjem mestu. Med pionirji so prva tri mesta osvojili Gorica, Pobrežje in Grušovlje. Po besedah vodje tekmovanja Slavka Brica, poveljnika GZ ZSD, je bila organizacija brezhibna in tekmovalci dobro pripravljeni. Temu so botrovali dobri mentorji, ki so poskrbeli, da so ekipe opravile vse predpisane naloge. Z njim se je strinjal tudi Jože Drobež, predsednik gasilcev Savinjsko-šaleške regije in predsednik tekmovalnega odbora, kije poudaril, da so otroci, tako najmlajši pionirji kot starejši mladinci, pokazali visok nivo discipline in znanja. Marija Šukalo Bukev iz Logarske doline Miha Mlačnik nam je poslal fotografije bukve, ki raste na obračališču pod slapom Rinka. Na sliki je z malce domišljije viden obris Device Marije s svetniškim sijem. IS ____________________/ DOBRODELNA PRIREDITEV ROKOMETAŠEV RK GORENJE Gorenje včeraj proti Gorenju jutri Predstavitev okrepljene ekipe Rokometnega kluba Gorenje z novimi igralci (foto: Jože Miklavc) V četrtek, 27. maja, je Rokometni klub (RK) Gorenje v Rdeči dvorani priredil zaključek letošnje rokometne lige s sproščeno in zabavno športno prireditvijo v dobrodelni namen. S spektakularnim nastopom, predstavitvijo novih igralcev, športnim šov programom in tekmo Gorenje včeraj proti Gorenje jutri. Pomlajena ekipa slednjih je ekipo Gorenja včeraj premagala za en zadetek s 53:52, kar kaže na spektakularno tekmo, kije navdušila množico gledalcev. Organizatorji so ob tem zbrali 7.000 evrov, 3.415 z vstopninami in sponzorstvom, do končnih 7.000 pa je razliko dodal še župan MOV Srečko Meh. Denar so podarili vrtcu v Velenju za nabavo igral in športnih rekvizitov. Na tiskovni konferenci v zvezi z dogodkom je novi predsednik RK Gorenje Uroš Marolt povedal, da so se negotove razmere v klubu ob veliki odgovornosti do javnosti, sponzorjev in kluba uredile ter da bo okrepljena ekipa po spomladanski uvrstitvi na drugo mesto v ligi, jeseni še naprej napadala vrh. Trdo delo kluba in zadnje rezultate (RK Gorenje je v zadnjih dveh tekmah premagal rivalsko ekipo, celjski RK Pivovarna Laško), pod- pirata tudi predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, sedaj podpredsednik RK Gorenje, in celotna uprava. V zadnjem delu prvenstva so velenjski rokometaši nadigrali sami sebe in številne tekmece. Po hudi krizi rezultatov in finančnega stanja so bili v vodstvu RK Gorenje s tem zelo zadovoljni. Zadovoljenje tudi prvi človek kluba, Mozirjan Uroš Marolt, direktor podjetja Gorenje Notranja oprema, ki bo klub vodil v naslednjem mandatu. Skupna zmaga je Šaleškim graščakom ušla iz rok le za eno točko. Kot jesensko okrepitev velenjskih rokometašev predstavljajo talentirani, preizkušeni igralci David Miklavčič, Željko Musa, oba iz Trebnjega, Janez Gams iz Slovenj Gradca in še dva druga igralca, kiju pričakujejo v klubu. Jože Miklavc Regijska liga v inline hokeju v Mozirju STRELSTVO INVALIDOV Prvi letošnji mednarodni tekmovanji zaključeni Slovenska reprezentanca strelcev invalidov je konec maja nastopila na svetovnem pokalu v nemškem Bad Orbu in nato še na svetovnem pokalu v mestu Volmerange Les Mines v Franciji. V tekmovalni kategoriji SH2 je nastopil tudi Nani Tiršek iz Gornjega Grada. Žal se naši strelci letos niso odrezali tako dobro kot lani. Na tradicionalnem tekmovanju v Bad Orbu je Tiršek vdisciplini R5 - zračna puška leže s 599 krogi osvojil 8. mesto. V disciplini R4 -zračna puška stoje je bil deveti. Tekmovanje je zopet pokazalo velik razvoj strelskega športa, tako v številu tekmovalcev kot v rezultatih. Tudi v Franciji se je izkazala huda konkurenca med tekmovalci, sploh v disciplini leže, saj je veliko tekmovalcev z vrhunskim rezultatom ostalo zunaj tinaia. V disciplini R5 je prvih šest strelcev zadelo 600 krogov, Tiršek je bil s 599 krogi izenačen s tekmovalci od 7. do 12. mesta. Po razstreljevanju je izpadel iz finala in bil 12. V streljanju z zračno puško stojeje osvojil 14. mesto. Obe prven- stvi so zaznamovale tudi zdravstvene težave nekaterih naših tekmovalcev. Zaradi zloma noge se prvenstev ni udeležil Damjan Pavlin, zato strelci v kategoriji SH2 tudi niso mogli nastopiti ekipno. Tiršek seje srečeval še s tehničnimi težavami puške. Pri meritvah hitrosti je ugotovil, da ima pokvarjen dozator, ki uravnava pritisk zraka v puški. Zaradi bližajočega svetovnega prvenstva v Zagrebu upa, da se bo dalo napako čimprej odpraviti, saj bo v nasprotnem primeru izpadlo precej treningov, ki so v tem času najbolj tempirani. Že samo nezaupanje v strelno orožje pa ravno tako vpliva na rezultat. ID Rezultati 9. kola: Fužinar Ravne : ŠD Gornji Grad 2:3, ŠD Raduha : HK Velenje 5:4 IT Velenje : Maribor 2:12 IHT Kralji : Pečnik impiotanti 7:1, Hrušica team prost Lestvica po 9. kolu: 1. IHT Kralji (20), 2. Hrušica team (18), 3. Maribor (15), 4. Celjski vitezi (15), 5. IT Velenje (9), 6. ŠD Gornji Grad (9) 7. Bidri Slovenj Gradec (8), 8. Fužinar ravne (8), 9. Pečnik Impiantanti (6), 10. HK Velenje (4), 11. ŠD Raduha (2). MŠ MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 2010 ROJSTVA: Rodilo seje osem dečkov in ena deklica. POROKE: Bernard Vajdič iz Velenja in Petra Ahac iz Ljubljane, Srečko Deželak in Olga Kantužer iz Unca, Dušan Lanišek iz Nove Štifte in Alenka Jurjovec iz Šmartnega ob Dreti, Stanislav Ramšak iz Zavodic in Katja Kropej iz Zreč, Blaž Gracar in Olga Jenko iz Kisovca, Janko Šumečnik in Nada Strašek z Rečice ob Savinji, Tadej Gogala iz Ljubljane in Monika Kožuh iz Kranja, Marko Čokan iz Lok pri Mozirju in Silvija Forštner iz Dobrovelj, Marko Podlesek in Katarina Jeraj iz Polzele, Rajko Firšt in Metka Čopar iz Radegunde, Miro Peklaj iz Dvora pri Polhovem Gradcu in Zlatka Arzenšek iz Trnovlja pri Celju. SMRTI: Milan Škreblin iz Mozirja, Konrad Turk iz Zgornjih Pobrežij, Jožef Dobnik iz Brezja, Marija Poznič iz Bočne, Ivana Ugovšek iz Bočne, Vinko Pustoslem-šek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Veronika Predovnik iz Radegunde. ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE 320 tekmovalcev na malem maratonu 10 km je bil 4. Rok Planovšek (Mozirje) in prav tako četrta Marjeta Lešnik (Mozirje); v malem maratonu si je pritekel 9. mesto Jaka Zajšek (Mozirje), na 16. seje uvrstila Mateja Oblak (ŠD Lepa Njiva); med rekreativnimi tekači je bila odlična prva Nastja Kramer iz Varpolj, šesti pa Goran Slatinek. Udeležbo na tekmovanju Mali maraton Mozirje je potrdilo 320 tekmovalcev, trem najboljšim v vsaki kategoriji in disciplinije medalje podelil Sandi Murovec. Odgovorni za izpeljavo maratona Robert Brezovnik seje za sodelovanje zahvalil članom ŠD Mozirje in skavtom, ki so pomagali v okrepčevalnici. Andreja Gumzej RINEK Suša požre en hleb kruha, moča pa dva. Slovenski pregovor SUPER VELENJSKA LIGA 2010 Mozirjani v zlati sredini Nogometni navdušenci in prijatelji se tudi letos ob tekanju za okroglim usnjem podijo po travnih površinah širom širšega območja Velenja. Člani devetih ekip, med katerimi je tudi mozirska, na rednih tedenskih medsebojnih obračunih počasi zaključujejo letošnjo ligo. Med devetimi ekipami so Mozirjani trenutno na petem mestu. Ekipe, ki sodelujejo v ligi, so sila raznolike. Od starejših do mladih nogometašev. Vsem je skupna ljubezen do nogometne igre in obilica kondicije, ki jo potrebujejo za tekanje po dolgem in širokem nogometnem igrišču. Igrajo na velikih igriščih, malce pa so spremenjena pravila igre. Polčasa sta dolga štirideset minut, med njima je pet minut počitka. Za vsak karton sledi par-minutna izključitev in podobno. Vse skupaj je naravnano na spoštovanje fair playa, ki mora igralce voditi skozi tekme. Poleg Mozirjanov v ligi sodelujejo še ekipe Drinktrim, Rukiji, Ljubljana, Velenje mladi, Ultra okno, Dom Servis Pergovnik, Fulltrefer in Prijatelji. Po šestih kolih so Mozirjani na trenutnem petem mestu, možnosti za skok po lestvici navzgor pa so dobre. Do konca so še tri tekme, na katerih bodo lahko pokazali svoje kvalitete. Tekme so na nogometnem igrišču v Lokah ob sredah ob 18. uri. Benjamin Kanjir 21 km je prvi pretekel Andrej Cvikl iz Celja (foto: Ciril M. Sem) ski tek je organizator zaradi razmočenega terena podaljšal na 6 km. Tekmovalci, razvrščeni po spolu in starosti, so tekmovali v malem maratonu, teku na 10 km in rekreacijskem teku. Med zgornjesavinjskimi tekmovalci so najboljše uvrstitve dosegli: v teku na MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Ribiška sreča naklonjena ekipi iz Velenja Minulo soboto se je sredi dopoldneva začela prireditev, ki jo je organiziralo Športno društvo Mozirje. Sončno vreme je bilo naklonjeno tekačem, ki so se spustili vtek na parkirišču pred Mozirskim gajem in nato pretekli progo, speljano po Mozirju in okolici. Moški in ženske so tekli vsak v svoji kategoriji na 10 in 21,098 km. Rekreacij- Jadranka Leskovšek iz Ljubljane je najhitrejša ženska 21-kilometrskega maratona Prvo soboto v juniju je velenjsko medobčinsko društvo gluhih in naglušnih pripravilo ribolovno tekmovanje. Ob jezeru pri Mozirskem gaju se je v ribiški sreči skusilo sedem ekip iz različnih slovenskih medobčinskih društev gluhih in naglušnih. Ribiči so imeli na razpolago pet ur in v tem času so morali ujeti kar največ plavajočih iuskavih trofej, ki sojih po tehtanju ponovno spustili v vodo. Velika mera potrpežljivosti in strpnosti je bila potrebna v sončnem vremenu, da so ribe končale v mrežah tekmovalcev. Pri tem je imel največ uspeha Alojz Govedič iz Slovenskih Konjic, pred Andrejem Klančnikom iz Maribora in Edinom Buljabašičem iz Velenja. Med ekipami pa so največ ulovili organizatorji iz Velenja, na drugem mestu so pristali ribiči iz Slovenskih Konjic in tretjem ribiči iz Maribora. Po besedah sekretarke Urške Jakop je bilo to srečanje eno od niza rekreativno športnih ak- tivnosti, kijih v društvu pripravljajo za svoje člane, obenem pa tudi izmenjava izkušenj oseb s telesnim hendikepom. Kljub temu tekmovalnosti ni manjkalo. Marija Sukalo Ribiči so po tehtanju ujete ribe ponovno spustili V vodo (foto: Marija Šukalo) TrodidiOnalni rv\QÌO~nO )QOrY*&1~ ni športni pork GMAJNI) Vcirpolje Soboto, 19.6.2010, ob 14. uri Nagradni Sklfld* NAGRADE: ™ 1. MESTO: 6oo €, prehodni pokal, pokal v trajno last ^ 2. MESTO: 300 €, pokal v trajno last t 3. MESTO: 100 e, pokal v trajno last 4. MESTO: praktična nagrada Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar Prijavnina: 50 € - nakazilo na TRR št.: 02374-0257252708 ali na petkovem žrebu. Prijave in vse informacije: 041 763 853 ali 031 685 280 (Franjo) Žreb: Petek, 18.6.2010, ob 19. uri na igrišču v Varpoljah Vse dodatne informacije lahko izveste na zgoraj omenjenih telefonskih številkah ali na samem žrebu. še©^0Q® ®SŽM1E5®8 OBČINA MOZIRJE, OBČINSKA UPRAVA Mozirje, dne 11.6.2010 Številka: 3523-0001/2010 Občina Mozirje na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - objavljenega na spletni strani: www.mozirje.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa: Enosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 53,29 m2 na naslovu Šolska ulica 37,3330 Mozirje Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Mozirje in so državljani RS. 2. Čas razpisa od 11.6.2010 do vključno 28.6.2010. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje in na spletni strani Občine Mozirje www.mozirje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti vzaprti kuverti s pripisom » razpis - stanovanje« na naslovu: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje. Dodatne informacije: tel: 03 839 33 12 (Janez JANKO) Občina Mozirje ČRNA KRONIKA • VINJEN NADLEGOVAL GOSTE Mozirje: 31. moja popoldan je v gostinskem lokalu v Mozirju vinjen občan zahteval alkoholne pijače, hkrati pa je nadlegoval goste. Policisti so kršitelja oglobili in pospremili iz lokala. • S TOVORNJAKOM V AVTOBUS Primož: 4. junija popoldan je prišlo v Primožu do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi tovorno vozilo in avtobus. Voznik tovornega vozila je zaradi neprilagojene hitrosti pri zaviranju zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je s prikolico trčil v avtobus, s katerim so se otroci vračali z izleta. Pri nesreči so se trije otroci in učiteljica lažje telesno poškodovali. Na mestu, kjer je pred leti ugasnilo mlado življenje, so bila ogrožena življenja otrok (foto: Franjo Atelšek) • ZARADI HITROSTI V DRUGO VOZILO Tirosek: 4. junija popoldan je prišlo do prometne nesreče tudi v Ti-roseku. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v nasproti vozečo voznico osebnega avtomobila. V nesreči sta se voznica osebnega avtomobila in otrok v istem vozilu lažje telesno poškodovala. • POŠKODOVANA PLANINKA Lepenatka: 5. junija seje pri sestopu z Lepenatke poškodovala planinka. Posredovali so dežurni reševalci helikopterske enote gorske reševalne službe z Brnika in s helikopterjem Slovenske vojske poškodovano prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • OTROK ZAPEUAL PRED AVTOMOBIL Raduha: 6. junija v večernem času se je v Raduhi družina peljala s kolesi po regionalni cesti. V bližini doma je otrok nenadoma zapeljal levo preko vozišča proti domu. V istem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki kljub predhodnemu zmanjšanju hitrosti in zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je trčil v otroka kolesarja. Otrok je bil s kraja prometne nesreče odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, nato pa v Univerzitetni klinični center Maribor, saj se je v nesreči huje telesno poškodoval. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! c—\ KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v maju 2010 ODRASLI: Garwood, Julie: Odkupnina, Kluun: Vdovec, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Woodiwiss, Kathleen E.: Volk in golobica, Morrissey, Di: Barra Creek, Enoch, Suzanne: Malopridnež, Karlovšek, Igor: Gran Canaria, Porks, Adele: Konec igre, Garwood, Julie: Razkošje časti, Meyer, Stephenie: Mlada luna, Enoch, Suzanne: Ljubljeni grešnik, Paasilinna, Arto: Dedu za petami, McCourt, Frank: Učitelj. MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Robberecht, Thierry: Super Albert, Coulman, Valerie: Ko bodo pujsi leteli, Rowling, J. K.: Harry Potter in kamen modrosti, Bieber, Hartmut: Radovedni Valentin, Greban, Quentin: Resnična zgodba o treh prašičkih, Casalis, Anna: Mišek Tip. Pa pa, pleničke. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večen ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Veronike PREDOVNIK (13.1.1934 - 30.5.2010) iz Radegunde pri Mozirju se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Naša iskrena zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornici ge. Albini Raj ter za lepe poslovilne besede, praporščakoma, Marjanu Podrižniku in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIHPOLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA I6'- SS.g, 60-496 Kogar nosiš v srcu, ta ne umre. Ostaja ljubezen in spomin naskupnedni. Ostaja upanje na snidenje tam nad zvezdami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožefa PRISLANA (19.3.1921 - 3.6.2010) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izkazano pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi dr. Igorju Kočevarju, župniku g. Martinu Pušenjaku, patronažni sestri Angelci, Aniti Lakner, Romanu Podlesniku, pevcem in gospe Heleni Slogar za besede slovesa. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Rada si živela, čeprav v življenju veliko si trpela. Zdaj odšla si tja, kjer ni več trpljenja in gorja. V SPOMIN Mariji VODUŠEK iz Radmirja Tiha bolečina spremlja spomin na 15. junij 2009, ko je prekmalu odšla od nas draga mama, stara mama in prababica. Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostajajo pa čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli. Vsem, ki ji namenjate svoje misli, postojite ob njenem grobu, prižigate svečke, iskrena hvala. Janez z družino Za razvedrilo Zadrečke novice Žoga v mestu Žena: “Dragi, a greš zvečer z mano v kino gledat Seks v mestu?” Mož: “Zakaj sprašuješ? Saj veš, da se je začel nogomet.” “A ne bo izšel na DVD-ju?” Nešportno vedenje Janez: “Zelo se veselim začetka svetovnega prvenstva v nogometu.” Tone: “Saj ti nogometa sploh ne maraš.” “Mi je pa zato všeč ena pevka, ki bo pela na glasbenem spektaklu pred začetkom.” Pregrevanje po ohladitvah Danes, 11. junija, je zunaj preko 30 °C. Ne kisajo se vam možgani, je pa to dober čas za kisanje mleka. V Indiji je bilo prejšnji teden 50 °C. Človeka to ob mislih na to pri 35 °C kar zazebe. Včasih je veljalo, da se v mesecih, ki imajo v imenu črko R, ne hodi bos, ker je takrat prehladno. Danes ne hodimo bosi v mesecih brez črke R, ker je prevroče. Odprta opcija Arbitražni sporazum Po 20 letih vzpenjanja smo opazili, da pelje na vrh tudi gondola. Varčevanje Nobena vlada noče priznati, da hoče varčevati na račun drugega, a vedno nas najde kot prvega. Doslednost Če bo šlo dopustovat na Hrvaško preko 50 % Slovencev, jih je bilo proti arbitražnemu sporazumu kar nekaj s figo v žepu. Daleč od oči, daleč od pameti Sever države bi se prerekal za južno mejo, jug je pa za sporazum. Sodstvo Naša država se v pravu ni izkazala, zato je včasih kar prav, da pravna država ne deluje. Zadnja možnost Brezposeln: “Končno se bliža čas dopustov. Mogoče bom zdaj dobil vsaj počitniško delo.” Če se boste delali bolj pametne, kot ste, vam nihče ne bo verjel. Če želite žeti uspehe, poskusite v obratni smeri. Ko pade megla z oči Ne začenjajte spet s kako očiščevalno akcijo. Doslej smo mislili, da živimo v lepi deželi na sončni strani Alp. Kaj se jezite? Živi zid je na predpisani razdalji. Cvetke ki koprive) MEDENA IZBIRA Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje (desno): »Poglej Borut, kakšno izbiro medu imamo pri nas. Kar želiš, to dobiš.« Borut Pahor, predsednik Vlade RS: » A imate tudi koprivov med? Se mi zdi, da bi ne bil tako pekoč, kot so nekatere politične zadrege.« ZA ŽEJO STRAHA NI Barbara Zacirkovnik, nekdanja sodelavka Savinjskih novic na Dnevih grmenja v Nazarjah (na sredini): »Punci, pozor, fantje prihajajo.« Nika, promotorka energijske pijače (levo): »Meni se zdijo žejni « Daša, tudi promotorka: »Meni pa poželjivi.« KJER NI, ŠE VOJSKA NE VZAME Bojan Štrukelj, voditelj Srečanja ljudi odprtih src: »Zakaj si pa odnehal z molžo?« Drago Poličnik, udeleženec tekmovanja v molži krave: »Vse sem že pomolzel, pa nisem iz davčne uprave, prisežem!« ZAKLJUČEK GESLA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE ZEMELJSKO GORLJIVO OLJE IRSKA REPUBLIKANS. ARMADA PISMENO POTRDILO, SPRIČEVALO FILMA DVOJICA STROJ ZA KAKO OPRAVILO RAZKOŠJE, SIJAJ __[STARJ— NEMŠKI DIRIGENT- SIEGFRIED GRŠKA SVETA GORA SLOVENSKI GEOLOG- FRANC (1920-2000) RIBIČ, KI LOVI RDEČI BAKRENEC, BAKROV OKSID UBEŽNIK IZPOD TURŠKE OKUPACIJE VOJAN RUS OLJE IZ MAŠČOBNEGA TKIVA KITOV SVETNIŠKI SIJ NA SVETIH KIPCIH REKA V ŠVICI TRGOVSKA TOVORNA LADJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Iskrač, marina, prapor, rit, AA, Ines, sram, Rems, pavlinec, kri, atlant, akter, klepka, Riana, rak, Antas, ar, Anam, terme, CT, arak, Edom, Idra, setina, idiograf, kas, garn, osa, tnt POLDAN, POLDNE (REDKO) OTO VRHOVNIK VeČ ZAPOREDNIH STRELOV IZ AVTOMATSKE PUŠKE SKRAJNI KONEC POLOTOKA VERSKA LOČINA REKA V AVSTRIJI MINI SLOVARČEK: SAALACH- reka v Avstriji POPOV- makedonski politik- Blagoja USKOK- ubežnik izpod turške okupacije LARNE- mesto na Irskem OSOLE- slovenski geolog- Franc VRHNJA HALJA PRI MUSLIMAN KAH MAKEDONSKI POLIT1K- BLAGOJA PENEČE SE VINO OTROŠKA ZABAVA JELENOV GLAS. KO SE GONI MIRČE ACEV PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO MESTO KLJUČ PO KATEREM PREVAJAMO INFORMACIJE MATERIJA. SNOV (KNJIŽ.) NESKRBEN, MALOMAREN ČLOVEK (STAR.) IZDELOVALEC ORGEL PRISTANIŠČE V MOZAMBIKU MESTO NA IRSKEM SESTAV VeČ APARATOV KAF POVZROČA KAKO DOGAJANJE OBČASNA REKA V SUDANU DEL TREBUŠNE MRENE ZA OPORO ELEKTRIČNA PRIPRAVA ZA OPEKANJE KRUHA PREMIK Z NIŽJEGA NA VIŠJE MESTO PODZEMNI ŽUŽKOJED Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure, MarianiC Bojan a.p., Breg pri Kočevju 10, 1232 Stara Cerkev Napovednik dogodkov • Petek (11. junij), ob 19.00. Galerija Nazarje Predstavitev knjige dr. Andrejo Studno Pijane zverine________ • Petek (11. junij), ob 19.00. Prostori društva Gal na Rečici Odprtje razstave Akvarel_____________________________________ • Sobota (12. junij), ob 9.00. Start izpred rečiške občinske stavbe Pohod na Kuglo_______________________________________________ • Sobota (12. junij), ob 17.00. Pred domom kulture v Nazarjah Iz roda v rod ter predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne • Sobota (12. junij), ob 19.00. Parkirišče Občine Rečica Predaja gasilskega avtomobila z družabnim srečanjem • Torek (15. junij), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Koncert pevskih zborov OŠ Nazarje____________________________ • Sreda (16. junij), ob 10.00. OŠ Rečica Kino predstava za predšolske otroke__________________________ • Četrtek (17. junij), ob 19.00. Avla OŠ Rečica Slavnostna seja Občinskega sveta Rečica ob Savinji s podelitvijo priznanj_______________________________________ ŽIVALI-PRODAM Prodam telico sivko, breja 8 mesecev, ekološka reja; gsm 041/441-702, Prodam teličko simentalko, staro 14 dni; gsm 041 /783-489. Prodam telico simentalko, staro 2 mes. in bika cika, starega 2 mes. ter kosilnico IMT - rotacijsko; gsm 051 / 806-053. Prodam prašiče od 25 do 200 kg težke, možna dostava; gsm 031/ 223-484. Prodam pujske, težke od 15 do 20 kg - 7 kom.; gsm 051 /335-751. ŽIVALI-KUPIM Telička bikca sivca aii simentalca, starega 1 teden - kupim; gsm 041 /239-017. KMETIJSKA MEHANIZACIJA Prodam puhalnik za seno, nemške izdelave; gsm 041 /804-793. Prodam kiper prikolico tehnostroj, 31; gsm 041/793-604. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam avtomobil twingo, letnik 1998; gsm 031/284-230. Renaulttwingo 1.2, letnik 1997 - prodam; gsm 031-776-736. Prodam renault elio 1.2, letnik 1999, cena po dogovoru; gsm 041/893-471. Prodam fantovski cross motor bemi 125, letnik 2008, ohranjen, cena 350 eur;gsm 041/651-196. DRUGO - PRODAM Prodam mešana, razcepljena drva; gsm 031/738-101. Po zelo ugodni ceni prodam novo kuhalno ploščo: 3 x plin, 1 x elektrika; gsm 051/248-302. Ugodno prodamo pisarniško pohištvo, dve usnjeni sedežni garnituri (rdeča in črna), delovni pult in stojalo za konfekcijo; inf. na gsm 041 /613-714. DRUGO - KUPIM Kozolec kupim; gsm 041 /683-960. DRUGO-PODARIM-ODDAM Podarim kuhinjo s štedilnikom 2 plin, 2 elektrika; tel. 051/273-911 ali 583-31-62. Oddam ohranjeno pohištvo za otroško sobo (pisalna miza, predalniki, regal); tel. 839-52-23. NEPREMIČNINE V najem oddam 1,5-sobno stanovanje v Celju, obnovljeno in opremljeno. Več inf. 041/785-337. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. MORDA STE ISKALI PRAV TO VABLJENI mini plinske kartuše, 2-3 kg pl. jeklenke, gorilniki, peka-sač. Udobni in kvalitetni natikači, cokli (Kopitarna), obutev s certifikatom iz Portugalske. Trgovina Zagožen, Ljubija 121, Mozirje 03/839-48-01. PRVENSTVO SAMO ZA NEŽNEJŠI SPOL V času nogometa se lahko v solnem templju razvajate s 20% popustom. Ugodnost velja za čas od 11.6.2010 do 11.7.2010, za ženske in najstnice starejše od 12 let. Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profitna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 aii gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. POSLOVNE PROSTORE ODDAM v najem na Rečici; velikost poslovnih prostorov 160 m2 v dveh etažah z sanitarijami in dvema pisarnama ter priročno skladišče 40 m2; gsm 041/726-788. Ida Hribernik, Rečica 135 (novo naselje), 3332 Rečica ob Savinji. www.fotoknjiga.net v/ v/ v/, m o r s f j • s y co c j r j 5 c v o, v Dogovorite se s prijatelji in pridite na izjemen večer kulture in kulinarike! v soboto, 19.6.2010, ob 20.11. uri v Vili Herberstein Velenje Sprehod v preteklost z mentorji in dijaki SC Velenje - šole za storitvene dejavnosti Večerja iz Prešernovih časov s šestimi vhodi ter najboljšimi vini Borisa Lisjaka in Radgonskih Goric in večerje, vključno z vrhunskimi je 39 € na osebo. Iz stran mesu. Pitana špinača '.'Pomarančni ftren Sfuieèabi Pohitite z rezervacijami! Telefon (od 11. do 22. ure): 03/ 896 14 00 r.v 1 r f- - .e'V’ca Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 Razvrstitev go 4. krogu glasovanja za NAJ učitelja/ico: Jani Prgić, OŠ Rečica/S. (74); Saša Vrabič, OŠ Luče (64); Zvonka Kladnik, OŠ Rečica/S. (40); Marjana Šiljar Stergar, OŠ Ljubno/S (40); Mateja Parfant, OŠ Gornji Grad (22); Karmen Oset, OS Rečica/S. (19); Mojca Štancar, OŠ Mozirje (16); Mojca Buršič, POŠ Bočna (16); Maša Kolšek, OŠ Rečica (15); Suzana Pečnik, OŠ Gornji Grad (14); Jožica Pustoslemšek, OŠ Nazarje (12); Anda Kavčič, OŠ Gornji Grad (11); Mateja Cerar Rigelnik,^ OŠ Ljubno/S. (11); Suzana Štiglic, OŠ Ljubno/S (10); Andreja Mavrič, OŠ Nazarje (10); Nataša Bele, OŠ Nazarje (9); Slavica Suhovršnik, OŠ Gornji Grad (9); Meta Menih, OŠ Mozirje (8); Simona Funtek, OŠ Luče (7); Jelka Grudnik, POŠ Bočna (7); Rozika Kanjir, OŠ Mozirje (6); Vekoslava Klemenak, OŠ Ljubno/S (6); Nataša Čopič, POŠ Solčava (6); Darinka Marinc, OŠ Mozirje (5); Karla Rednak Jejomel, OŠ Nazarje (5); Majda Nerat, OŠ Luče (5); Sabina Venek, POŠ Šmartno/D. (5); Maja Benedik, OŠ Ljubno/S (5); Nada Janež, OŠ Mozirje (4); Mira Erjavec, OS Luče (4); Judita Marovt, OŠ Mozirje (4); Ana Kamplin, OŠ Ljubno/S (3); Erika Jamnik, OŠ Rečica/S (3); Martina Zakrajšek, POŠ Šmartno/D. (3); Bojana Rihter, POŠ Nova Štifta (3); Marija Pustoslemšek, POŠ Nova Štifta (3); Zala Acman, OŠ Mozirje (2); Marjana Herček, OŠ Mozirje (2); Meta Marovt, OŠ Gornji Grad (2); Marjana Ugovšek, POŠ Šmartno/D. (2); Vojko Čolnar, OŠ Gornji Grad (2); Tinkara Rosenstein, OŠ Mozirje (2). 1 glas so prejeli: Tatjana Vajdi, Ivan Robnik, Mojca Štor, Marjana Kopušar (OS Mozirje); Primož Jelšnik (OŠ Nazarje); Martina Potočnik, Darja_ Goltnik (OŠ Rečica/S:); Jožica Osovnik, Urša Solar, Betka Jakop (OŠ Ljubno/S); Andreja Urh, Jure Repenšek, Marija Vincek (OŠ Gornji Grad); Alenka Čulk (POŠ Šmihel); Petra Volk (POŠ Lepa njiva). POZEJDON TURIZEM www.pozejdon-turizem.com Izžrebanka 4. kroga glasovanja je Manca Planovšek, Zg. Pobrežje, Rečica ob Savinji. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Savinjskih novic do 24. junija 2010. Nič ne odlašajte! Izpolnite glasovnico št. 5, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 15. junija 2010 (takrat se zaključi tretji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. .................................................rfs Ime in priimek učitelja/ice: Šola, na kateri poučuje: Moje ime in priimek: ■ Moj naslov: le-ha dopisnico in ga pošljite na naslov: Injska cesta 4, 3331 Nazarje_____________ Celje - skladišče D-Per sam 5000025719,23 COBISS e sKupina / /Jk VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM VSE ZA GRADNJO, OBNOVO IN NEGO DOMA PO NAROČILU Ugodna ponudba 287,00 EUR Tuš kabina za prhanje TKK 90/CH Orion 90x90x190 cm Kolpa san SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Gres talne ploščice 30x30 cm Zafiro grigio O 9,49 EUR Zafiro maron © 9,49 EUR Leon 3 © 7,99 EUR Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 www.sam.si OSREDNJA KNJ. CELJE