r
Samo
50 komadov
Koledarjazal.1900
jede v zalogi, zatoraj Bežite hrzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste^r- 23.
2ST©-w 3To:i?3s:., 21. marca 1900
L©-bo "VIII.
Na delo!
Začetek dela pri predoru v New Yorku.
Toraj dne 24 marca bode major Van Wick pred City Hall izkopal prvo lopato zemlje. V to svrho bodo preje prebili osfaltirau tlak in na istem prostoru bodo pozneje vložili spominsko pluščo. Da bode la čiu imel bolj slavnostno lice, vršilo se bode kopanje pod prostim nebom ; na žici, ktera bode napeta od kupole na City Hail do poštnega poslopja, bodo vihrale zastave vseh narodov. Da pri tem ne bode manjkalo godbe in pred vsem pijače za gospode mastne očete, je samoumevno.
Zloglasen tat.
Porotniki so te dni GSletnega G* o Kinga krivim spoznali tatvine. Mi ž je več nego 30 let znan kot tat. Zasačili so ga v istem treuotku, ko je prišel s£ zaviikom ukradene oblake pod pazduho iz tovarne za izdelo-vauje obleke. Radi njegove visoke starosti so ga porotniki priporočili sodnikovi milosti. Ko so pripeljali Kinga zopet v jetuišnico, vprašai ga je jeden stalnih obiskovalcev, ako ni on isti King, kteri je leta 1869 ušel deputy šerifu Mora ti u na potu v državno jetniSnic >? „G'»tovo !" je odgovoril King. „Ali se še spominjate onega dogodka?"' V istem času so bili na vogalih prilepljeni raz glasi, v kterih je bilo obljubljenih $5000 nagrade brez vprašanj onemu, kdor bi povrnil iz Cumbrelling & Payueve office ukradene državne in železniške boude kakor tudi druge vrednostne papirje v znesku $150.000. Dva meseca je iskala policija ukradene papirje in jih ko nečno našla v temni podstrešni sobi. Bili so skriti v Kingovi postelji; Kiag je bil radi velike tatvine obsojen v petletno ječo. Na potu v kaznilnico je šel deputy šerif Moran za njim v gostilnico iu se napil, King je pa ubežal. Moran je moral zato pet let v ječi pokoriti, King pa ono kazen ni nikdar prestal.
Velik požar v Bronx
je izbruhuil dne 16. marca zjutraj v dva nadstropnem lesenem poslop ji št- 5 na Trafalgar Place. Ogenj seje prijel tudi sosedne hiše in vpe-pelil obe poslopji. Konečno je pričela goreti tudi tretja hiša. Skupne škode je $11,000. Vsa tri poslopja z vsebino vred 30 bila zavarovana.
RazmotriYanje pod* črto.
Piše Free Lance.
Prihodnje leto bode premog cenejši.
Frank Platt, sin senatorja Platta, vporalja ves svoj vpljiv, da bi državna železniška komisija ne dovolila koncesijo Delavare Valley & Kingston železnici. Slednjo podpirajo posestniki neodvisnih rudokopov, da; bi Be oprostili iz krempljev trnsta. i Ako bode ta koncesija dovoljena,! potem bodo zarnogli newyorčaui j dobivati svoj premog 20 cdstotkov ; cenejše. Predsednik izvrševaluega olbora zadruge pos -stnikov premo-1 g ikopov je rekel te dni : „Ako bode koncesija dovoljena in železnica ; grajena, potem^bodo posestniki za-i mogli delati v premogokopih vsaki j dan in razpošiljati dovolj premoga, di se morajo znižati sedajne visoke cene. Sedaj le toliko premogi na-kopljejo in razpošljejo, da pokrijejo nujno potrebo. Leta 1896. so pro. dajali tono po 82.95 in jaz mislim, da bode ta cena zopet merodajna, ako bode nova železnica zgrajena. Pokazalo se bode toraj ako je mo gočurst premogarskf-ga trusfa, vstauu zabranti gradenje železnice.
Dečki razdjali šolo.
Šolsko poslopje v Upper Saddle, Bergen countyju so šolarji skoraj popolnoma razdejali. Razdejal no delo mladostnih paglavcev se je vršilo pred očmi učiteljice g >s ic^ Ane L. Westletern. Niti učiteljica, niti krajevna šolska oblast, na kt^ro se je v svoji stiski obrnila, ni zamo-^la ustaviti počenjanja dčkov. Se r izbeljcuim železom so žgali Daglav-c luknje v klopi, mize, vrata in okvire oken. S kamenjem so razbili vsa okna šolskega poslopja in odtrgali vse, kar so le odtrgati zarnogli. Šolska oblast je bila konečno primorana šolo zapreti in z deskami zabiti vrata in okna.
Strojevodje pripravljeni na boj.
Cleveland, O., 18. marca. Kakih 1200 do 1400 unijskih strojevodij tukajšnjega mesta se je danes udeležilo zborovanja, pri kterem so razmotrivali sedanje vprašanje. Strojevodje zahtevajo deveturni delavni dau pri jednaki plači kakor sedaj pri deBeturnem, Dosedaj je od 55 delodajalcev meBta, deset dovolilo zahteve in še ti pod pogojem, ako se zahteve v m(-Btu splošno vpeljejo. Pri današnjem zborovanju so bili priporočevalci štrajkav odločni večini, odložili pa so odločilne uredbe do sredo večera. Do istega časa pričakujejo poročil iz Chicage.
Tudi stalisče.
Delavci se ne bi smeli ženiti.
Chicago, 16. marca. George Marley, načelnik sedlarske tvrdke tukajšnega mesta ima svoje lastne nazore o pravici delavcev se ženiti in ustanoviti družino. „Delavec nima nikake pravice se ženiti", je re-kfl pri zborovanju sedlarske mnije, ,,in roditi otroke, pri sedajnih dela\skih razmerah. Delegatjesedlarjev so poročali to izjavo Federation of Labor, kar je prouzročilo veliko razburjenost. Marley je baje tudi rekel, da delavci z svojimi trjatvami ugonobljujejo kapitaliste.
Živa bomba-
Kontraktor Bryan v New R chel-le ima konja, kteremu se vsako člo veško bitje, bliža z največjo previdnostjo, akoravno je le navaden konj, kakoršne rabijo za prevažati je zemlje pri izkopavanju za novi telefon kabel. Pred nekterimi dnevi s konjem nikakor niso bili tako previdno ravnali kakor sedaj, ampak ga tepli in gonili, daje bilo kaj. V petek opoldne ni nikomur prišlo na misel krmiti konja, zato si je pričel sam iskati hrane. V stari vreči za oves je našel tri komade dinamita in ker ni imel druzega, istega pojedel. Bryan je ponujal konja za $5, toda nihče ga ni h^tel kupiti. Žival uiso več vpregli, ampak jo previdno odvedli na samoten kraj. Toda s tem bližnji sosedje niso bili zadovoljni, dokler ni Bryan odtiral konja v sv"j hlev. Po noči je postal konj vsled čudue krme nemiren,še bolj nemirna pije bila Bryno\a družina. Nihče
ne ve, kaj bode še s živo bombo.
>
Železnica na javni dražbi.
Jopi in, Mo., 19. marca. Gospodar v Chancery Stiles je uazua-nil, da je Bodnik Thayer 3 febru-varija t. 1. v St. Louisu dovolil State Trust Co. iz New Yorka zadrževalni dekret, po kterem naj bi se vse posestvo KansaB City, Pittsburg & Gulf železnice na javni dražbi prodalo. Preosnovalni cdbor je ponudil S 12,000.000 in železnica je bila njemu prepuščena. Kakor pravijo, ima železnica KansaB City Suburban Belt in Pert Arthur Ter minal Dock Co. vred $30,000 000 dolga. Nova družba bode 1. aprila prevzela posestvo železnice. State Trust Co. ima $23,000.000 hipote karnega dolgf., od kteregajedno leto ni dobila obresti.
Chicago, III., 12. marca.
Rev. C. M. Sheldon bode jutri dne 13. t. m. prevzel za jeden teden uredništvo lista ,,Daily Capital", Topeka, Kans. Po vseh Zjed. državah se ljudstvo jako zanima kakošno bode to podjetje. Omenjeni pastor bode vsebino lista ,,Daily Capital" v teku tega tedna uredo-val stroga po besedah: ,,Kaj bi Jezus storil?"
Rev. C. M. Sheldou je angleški jezik govorečemu občinstvu vsega ■veta dobro znaui izdajatelj knjige : „In His Steps'*, (V njegovih stopinjah), fctere so velikansko število izvodov prddali iu se še prodaja.
V tej knjigi je izrazil misel in ieljo, da bi bilo jako želeti, ako bi kak milijonar dal milijon dolarjev v izdajanje dnevuika, kteregu g^slo in ravnilo bi bilo vprašanje: ,,Kaj b Jezus storil?"
Lastnik časnika ,,Daily Capita v Topeka, Kans., je na to pouud 1 evoj list Sheldonu v svrho, da' g* slednji jeden teden urednje po Bvoji volji in kakor si misli, da bi ga je«u uredoval.
Sheldon je luterausk: pastor in ga v Topeki, Kaus., zelo čislajo, v tem mestu posluje tudi kot duhovnik. Od uekdaj se je zanimal za socijalne razmere delavcev in ubogih. Pred par leti je preoblečen kot navaden delavec iskal delo več tednov brez vspeha. S tem je hotel ovreči očitanje brezmiselno govoreči , da vsak delavec — če le hoče delati — dobi delo. Tu so mu je popolnoma posrečilo, ker vzlic temu, daje hotel za vsako plačo tudi najnižje delo opravljati, ni v teku časa mogel dela dela dobiti. Se v6, takrat so bili temu vzrok slabi časi. Ko je bil večkrat gladeu, umazan in br«-z ležišča, so mu pomagali delavci, kteri so bili v delu, ali siromaki, kteri so imeli kaj delit:. Premožni in bogatini, so ga pa, ko je prosil podpore, nazivali: lenuha, potepuha, ter ga podili od pragov bvo-jih hiš.
Vidi se iz tega, da je Mr. Sheldon izvršil najboljšo šolo, ktera bi kaj dobra bila za marsikoga, posebno za one, ki veliko govore, in imajo malo ali celo nič prakse, pa tudi urednikom časnikov bi dobro pri-jala. Revščino samo videti je vse kaj druzega, nego jo tudi okusiti.
Ako je Mr. Sheldon dobro premi šljeval uzroke nahajajoče siroma-ščine in slabega položaja delavcev in če se ne bo bal jih javno imenovati, potem se sme nadejati, da ga bodo nekteri imenovali socijalista ali celo anarhista. Rev. Sheldon je jako izobražen človek in je tudi za sledoval narodno-politične študije ua Angleškem. To bi ga pač mo ralo narediti sposobnega, da mu sedanji politični in socijalni odno-šaji ne bodo zastonj ponujali priliko lahko najti uzroke vsega člove škega zla.
Mr. Sheldonu bodo pri izdajanju ,,Daily Capital" pomagali vsi prej šuji sodelavci lista. Pisati pa bodo mogli svoje spise, poročila itd. v smislu: ,,Kaj bi Jezus storil?" Ker so Amerikanci jako spretni in bi-Btroumni in ker ima vsak človek dobro in slabo Btran svojega značaja, jih ne bode to preveč premagovanja vtljalo — namrt-č, da je den teden vsak svojo boljšo strai v mišljenju in pisanju pokaže. Pla ča bode menda tista ,*,and that's the. main thing". Najbolj se prito žujejo sodelavci, uredniški, tiskarski itd. ker ta teden se bode smel nihče tobaka pušiti pri dela.
Cestni roparji v Brooklynu.
Dva nepoznana roparja sta te dni v Brooklynu napadla godeča Zonis Hornbengerja pred njegovo hišo, ga pobila na tla in oropala. Ob 3. uri zjutraj je lajanje na dvorišču priklenjenih psov zbudilo guspo Horn-berger. Žena je vstala in šla k oknu, da bi pomirila pse. Ko je odprla okno, slišala ječloveško stokanje in videla ležati moža v snegu. Poklica la je sosede, kteri so našli Hornber-gerja nezavestnega ležati na obrazu. Poklicanemu zdravniku se je posrečilo moža zopet spraviti k zavesti. Horuberger se je zjutraj vračal do-m-'vodgodbene zabave, ko sta se mu v bližini njegove hiše pridruži la dva ptuja moža. Ko je godec odpiral vrata, pobila sta ga ptnjca e kladivom na tla. Roparja sta tudi potem še udrihala po žrtvi, doklei se ni več ganil. Nato sta mu pre iskala žepe in oropala$9 in verižico. Zdravniki pravijo, da bode mož okreval.
Amerikansko sadje na pariški razstavi.
Washington, 16. marca. F parnikom ,,St. Paul" odpošljejo ta teden amerikanska jabolka na pariško razstavo. Ista so vložena v .500 sodih. Jabolka so iz sadnih vrtov vse dežele. Države Michigan, Illinois, New York, Indiana, Pennsylvania, North Carolina, so poslale tadje v množinah, med tem ko so države Virginia, Connecticut in West Virginia poslale manjše množine, toda večjo izbero. Ra-zun tega bode država New York poslala 200 zabojev najboljših zimskih jabolk. Vsepošiljatve sadja iz dotič-uih krajev v New York so se vršile pod vodstvom oddelka za pomolo-gijo poljedelskega ministerstva. Posebno skrbno so pazili na dobro in pravilno vlaganje jabolk.
Velikansko okostje.
New Haven, Conn., 17. marca. Uradniki Peabody muzeja, Yale vs^učelišča hočejo v kratkem pričet; zelo zanimiv poskus. Profesor P.C. Marsh je namreč prepustil vseuče-lišču kosti orjaškega dinosauruBa in to okostje velikanske živali ho« čejo skupaj sestaviti. Pod vodstvom pri fesorja E. C. Beeckersa, kura-torja v muzeju se bode vršila težavna naloga. Sedaj izlagajo in uvrstu-|ejo v 100 velikih zabojih zložene kosti. Ko bode okostje zloženo ii postavljeno, merilo bode 25 čevlje\ v visokosti in 30 čevljev v dolgosti.
Tri sto tisoč naročnikov se je za ta teden oglasilo na ,,Daily Capital". Iz vseh držav so prišli v To-peko agentje raznih tovarnarjev, trgovcev itd., da bi pustili tiskati svoje ozuauila v „Daily Capital" za čas, ko bode list Sheldon uredoval. Akoravno so ponujali nekteri velike svote denarja za naznanile opojnih pijač, za patent medicim itd. jih Sheldon vendarle ni hotel sprejeti.
Nadejati se smemo, da „Daily Capital' prihodnji teden ne bod pripadal niti demokratični, niti republikanski stranki. če to stori, %otem ne bode uredovan po smislu besed: „Kaj bi Jezus storil?" Toliko se že zdaj vč, da Sheldon ne bode podpiral stališče vlade napram filipinskim otokom zastopal, temveč ga podiral.	,
Da bode to podjetje imelo kak poseben vpljiv na amerikanske časGikarstvo^se ni nadejati. Pastor bode pa poskusil, da načrte kovati m jih izvrševati ni jedno in isto. I« radovednosti in vsled novoBti, bode ljudstvo tak list jeden teden ftitalo in o njem govorilo — potem pa zopet seglo po listih, ktere izdajajo navadni, z vsemi slabostimi navdani, umrljivi uredniki.
Vojne zahteve proti Španiji.
Washington, 19. marca. Senat je danes sprejel predlog za 824,-155.800. Isti obseza 133 tiskanih strani, ktere je obravnaval poznani ženi j naših s.vezuih senatorjev v poldrugi uri. Na isti način so rešili predlog za izvršitev uredovanja člena 7 špansko-amerikauske mirovne pogodbe. Predlog odločuje imenovanje treh komisarjev za preiskovanje vsled vojske nastalih zahtev od meščauov Zjed. držav proti Španiji. Za stroške komisije so dali ua stran S5U.000.
V	zbornici je danes prišel na vrsto miuoli petek od senata sprejeti predlog, kteri dovoljuje $2,000.000 za stradajoče prebivalstvo na otoku Puerto Rico. Toda omenjeni predlog ni našel milosti pred zbornico in oddali ga zl>orovalnemu odboru
Nesreča na poulični železnici.
V	N e \va r k u, N. J., sta 16. ma -ca trčila skupaj dva voza poulične železnice in mnogo osobje bilo več ali mauj hudo poškodovanih. Kakor očividci pripovedujejo, je pravi čudež, da ui bil nihče usmrten. Ne sreča se je prepetila na Bellevilb Ave. blizuClsrk ceste. Voz Paters n črte je na tej c^sti obstal, da bi sprejel dva potuika Toda komaj si je pričel pomikati dalje, ko je po klancu pridrvil drugi voz in z velikansko silo zadel ob prvega. Zadnji voz se je tako zadri v prednjega, da ju ni bilo moč ločiti. V obeh vozeh je bilo mnogo potnikov, ktere je velikanski sunek vrgel raz sedeža. Godili so 8-3 nepopisni y>sori. Drsg z drugim seje bojeval, da bi prišel zopet na noge. Močnejši so Be surovo silo prerili pot do rešitve iu pri tem teptali po na tleh ležeče; bilo več oseb hudo poškodovanih. Mo-torovodja in sprevodnika druzega voza so zaprli. Moža trdita, da je bil tir vbled dežja tako polzek, da zavi ranje ni uič izdalo.
Ljubosumnost.
Chicago, 20. marca. 23 let stara in zala soproga tukajšujega gostilničarja Smitha je prišla ob 1. uri po noči v restavrant uasproti gostiluice. Hitro še je obrnila proti mizi, kjer je sedela blagajničarka Ana Strother, lepa in mlada deklica, potegnila iz žepa revolver in pričela na njo streljati. Deklica je planila kvišku iu bežala proti kuhinji, 'ijer seje zgrudila mrtva na tla. V restavrautu so bili trije pozni gostja m dva natakarja, toda vsi so bili cako osupueni, da ni nihče prijet norilke. Isto so še le pozneje za orli. Pravijo, da je gostilničar hodil sa zalo blagajničarko, in daje bila ijegova žena strašno ljubosumna.
Sandusky, O , 20. marca. V *krajni ljubosumuosti je žena ustre lila svojega soproga Leonard Wag aerja in potem še sama sebe. V njihovem stanovanju, tri milje od tod, so našli danes zjutraj njih trupla
Vse kaže na to, da je žena pr aoči, ko je njen mož trdno spal, tiho vstala in izvršila zločin. Wag ner je ležal mrtev v postelji, poleg na tleh pa je ležalo truplo žene z revolverjem v roki. Ljubosumnost je bila baje povod nesrečnemu činu Žena se je večkrat sprla z možem,
0	kterem je mislila, da ni nataučei« glede zakonske zvestobe.
Zamorci morajo iti.
Calumet, Mich., 17. marca. Mestjani tukajšnjpga predmestja Laurium, kjer stanujejo premožni ljudje, bo imenovali odbor, kteri bo imel nalogo, z lepo ali grdo odpraviti iz mesta vse zamorce. Preje ni bilo v mestu nobenega zamorca, dokler ni kontraktor, kteri je pie vzel zgradbo kanalov, pripeljal veliko število zamorcev iz Tennessee
1	i Alabame. Zamorci so odpeljali iz mesta več belopoltnih deklet iD tudi na drug način kalili mir in red V Laurium.
Na jugu.
Linčanje v Georgiji.
Atlanta, Ga., 18. marca. Razburjena, nad 100 glav broječa tolpa je včeraj ponoči udrla v ječo v Ma-rieti, Ga., in streljala na zamorca, kteri je bil zaprt radi oskrunenja belopolcne deklice. Pri prvih strelih se je vrg"l zamorec na tla, toda tolpa je tudi še potem streljala nanj in ga smrtno rauila. Zamorec je storil zločin, kterega bode moral sedaj z smrtjo pokoriti, minoli četrtek. Oblasti so ga brez težave spravile v ječo, toda tam ga niso zadostno varovali.
Columbus, Ga., 18. marca. Zamorca Charles Humphreysa, kteri je včeraj ponoči z nesramnim namenom udri v spalnico hčere far-tnerja McC-.ya, ne daleč od Phcenix City, Ala., so njegovi preganjalci na begu dohiteli iu takoj usmrtili. Ko je zamorec vse priznal, usmrtili *o ga in njegovo truplo pustili ležati na ceBti.
Lačni politikarji.
Prepir o političnem zaščituištvu v zvezi z gradenjem predora, se je pričel in bode pozneje še resen postal. Cestni komisar je imenoval Nicholas R 0'Counora višjim nadzornikom za odpiranje cest in napravo novega tlaka v zvezi z gradenjem predora z $2400 letne plače. Imenovanje stopi v veljavo 24. t. m. ua dan oficijelnega pričetka, delf^ pri podzemskem predoru. TvlX komisarji za promet so imenovjili pomožne inženirje in nadzorn/ke, ker imajo po njthovem mnenju, edino le oni nadzorovati dela. Kakor videti, bode toraj dovolj nadzorovanja.
Pravijo, da pri delu take velikosti, nadzorniki lahko dajo kon-traktorjem dovolj opraviti, ako le hočejo. Kontraktorji so toraj z imenovanjem dvojnih nadzornikov ielo zadovoljni, ker upajo, da bode jedna stranka strahovala drugo. Zvedenci seveda mislijo, da bode vsled tega nastala velikanska zmešnjava. Najbrže bodo morale še se sod n i je razsojevati.
tvoje težko zaslužene denarje, ako se pri pošiljanju denarja v staro domovino obrneš na Frank ■Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za 820.30 100 kron, Ji za 840.60 200 kron == 100 gold., ooštarine pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje.
r
Seveda...
misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boliše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Ca
LAKE LINDEN, -
- MICE.
PRODAJA SE POVSODtt V SODCEKIH IN STEKLE. NICAH.


V!.„ i - V .
M
Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
lidajateli in nredniic: Published by
F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City.
tfa leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.60,
£a Evropo za vse leto .. . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----„ 3.60,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„Gias Naroda" izhaja vsako s^edo in Boboto.
,GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesda) and Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plače 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti S6 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati p< Mon Order.
Pii spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit* naslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
V premislek.
Letos bode 1. julija v Z jed in jenih državah novo številjenje prebivalstva.
Ta okolnost je dala nekemu časopisu povod, še enkrat razmotri vati izid slednjega narodnega šte viljenja, ktero se je kakor zuanc vršilo 1. 1890, posebno glede razdelitve pridelka.
Po sestavi statistikarja Georg Holmesu v ,,Political Science Quar terly" je 1. 1890 v Zjed. državah znašala skupna vrednost posestev 60 bilijonov dolarjev in skupLO število družin 12,690,152. Po tem bi pri jednaki razdelitvi prišla ns vsako družino svota $4728. Istinito primer je pa je sledeče : Od 12 690,-152 družin jih je 11,593,837, ktere imajo skupno 817,356,837,343; to-raj ostane 1,096,265 družiu, ktere imajo v posesti ostalo narodn*. premoženje ali kakih 842,634,162, 657.
Ta socijalua nejeduokost nam postane še le jasna, ako si primerja natančneje ogledamo. Med tem ko ima od 11 milijouov družin vsaks povprečno $1496 premoženja, im» vsaka družina druz»ga razreda na razpolago svoto $38,898. Ako računamo vsako družino po 5 duš, spada na vsacega člana družin prvega razreda svota $299, pri drugem razredu pa pride na vsake glavo povprečno $7780.
Še bolj očividno ee kaže nasprotje, ako si ogledamo bogataše. Po računu new-yorške ..Tribune" je bilo
I.	1892 v Zjed. državah 4047 milijonarjev, kten so imeli ua razpo-lago skupno bogastvo dvanajst tisoč milijonov dolarjev, ali pa št več, kar znaša peti del vsega narodnega bogastva. Na vsacega milijonarja pride povprečno $3,000,000, kar je najbrže prenizko računano. Samo 9 odstotkov vsega bogaBtva v Zjed. državah je v posesti onega razreda, kteri nima lastnega posestva.
Drugo zanimivo sestavo je priobčil Charles Spahr v njegovi znani knjigi:, Razdelitev bogastva v Zjed. državah1, xtero je spisal na pod lagi uradnih zapisnikov. Isti deli prebivalstvo v štiri razrede.
Ako vzamemo oba prva razreda skupaj, imamo 1,500,000 družin, ktere imajo od 65 milijard skupnega deželnega premoženja, 56 milijard v svojem posestvu, ali $37,333 družina, med tem ko ima druzih
II,000,000	družin le 9 milijard v posestvu ali povprečno 8820 družina.
Charles Spahr sklepa iz tega sledeče : Skoraj polovica družin v Zjed. državah nima posestva. Sedem osmin družin ima le osmino skupnega bogastva. Jeden odstotek družin poseda več nego druzih 99 odstotkov.
Tretja priča je Mr. Shearman, kteri v „Forum" popisuje ,,dohodninske in davčne razmere v Zjed. državah", ludi on pride do zaključka, da nad 98 odstotkov prebivalstva živi od dohodkov pod $400.
V pojasnilo ogromne nejedua-kosti posestva navaja Shearman Bledeči primerljaj: Ako bi toraj kakor začetkom povedano pri pravični razdelitvi uahajočega premoženja, prišlo na vsako glavo prebivalstva 8 1000, nastane posledica, da za vsako osobo, ktera je v pose6ti jednega milijona dolarjev, mora biti 1000 osob brez posestva, za vsako osobo z 10 milijoni 10,000 duš brez posestva, za vsacega stokratnega milijonarja pa bi bilo 100,000 nemaničev. Pri premoženju 25,000 najbogatejših osob pa, kteri skupaj posedajo bilijone dolarjev, tiči posestvo 31,500,000 brezposelnih.
Sedaj nastane vprašanje : Kaj je uzrok, da se je vse to bogastvo dežele v kratkem času morda 30 letih nabralo v rokah malo ljudi? Kaj morda milijonarji bolj trdo delajo, nego drugi, ali svoj zaslužek bolje štedijo?
Nič o tem. Milijonarji so sad razredne države, čigar postave in uredbe služijo le namenom privilegiranih. Vsi viri pridobivalnega življenja v tej razredni državi se stekajo proti jedni smeri v denarne omare kapitalističnega razreda. In ta način ropanja in ožemanja podpira, vzdržuje in varuje vlada, kot orodje bogatašev, ako potreba z oboroženo roko.
Iu kake podatke nam bode v tem oziru še le prineslo prihodnje šte-viljenje? Zbiranje narodnega premoženja v malo rokah je v sled njem desetletju v tej deželi brez-dvomno bolj napredovalo nego kdaj poprej, liato smo tudi na izid le-tošnega številjenja v istini zelo radovedni.
Prekucije prete
v Bulgariji.
O bolgarskem knezu Ferdinandu se je v poslednjih dveh letih le malokdaj kaj čitalo v časopisih. Sedaj se pa o njem, posebno v krogih evropskih diplomatov, zopet mnogo govori. Nebrzdana pohlepnost iu brezmejna nečimernost, nečednosti njegovega značaja sti ga zapeljale, da je tvegal obstanek svojega prestola v dosego popolne neodvisnosti od Turčije, od sultanovega višjega gospodarstva. Na vsak način hoče deti na glavo kraljevo krono, hoče od evropskih vlastij biti pri-pozuan kot kralj neodvisne države in si vsled lastne mogočnosti pn-djati naslov Veličanjtvo.
Zato bi se izvan Bolgarske naj-brže nihče ne brigal, ako bi sultanu v Carigradu to dopadlo. Ako se ,,Naude" imenuje odvisen knez, ali neodvisen kralj, za to se Evropa ne zmeni mnogo. Toda nevarnost za evropejski mir izvira le iz pripomočkov, kterih se misli knez Ferdinand posiužiti, v dosego svojega namena. Kuez na vso moč ščuje in podpihuje nezadovoljnost s turškim gospodarstvom v Macedoniji. Po ,,Nandetovem'k načrtn naj bi vstaja v Macedoniji dala glavni povod za ueodvisuost Bolgarije in povišanje kneza kraljem velike Bolgarije.
Knez Ferdinand pač dobro vč, da Be ne sme vzdigniti proti sultanu, ako ga Rusija ne vzame pod svoje mogočno varstvo. Zato se tudi kolikor le mogoče trudi doseči rusko podporo in naklonjenost. Nedavno se je v bolgarski armadi vršilo veliko povišanje častnikov, pri kterem so prezirali starobolgarBke častnike in povišali večinoma ali izključno le Rusom prijazne čast nike. Pri izvrševanju tega predru-gačenja v bolgarskih častuiških krogih so Be posvetovali z ruskim generalom bivajočim v Sofiji.
Kakor se čuje iz dobro poučenega vira je knez Ferdinand za dovo-
ljenje proglasiti n- odvisnost ponudil Rusiji posestno nadomestilo, namreč odstop pristana pri Bur-gasu. K temu seveda bi bilo treba dovoljenja evropskih velevlasti, kte rega dobiti bi bilo težavno.
Avstro-Ogrska na pr. bi na vsak način temu ugovarjala in najbrže tudi Velika Britanija. Posestno pre-drugačenje na Balkanu je zelo težavno vsled berolinske pogodbe kakor tudi vsled avstro-ruske pogodbe sklenjene leta 1897. pri obisku cesarja Fran Josipa v Petro-gradu. Ako bi knez Ferdinand kot ,,kralj velike Bolgarije" nameraval kos Macedonije, ali vbo to pokraji. no odtrgati od Turčije, kar je že večkrat nameraval, potem bi moral tudi pričakovati, da ga aultan, ako potreba s pomočjo evropskih velevlasti strogo kaznuje. To kaznovanje bi ga ps mogoče, da najbrže, veljalo bolgarsko kneževino, kupljeno z denarjem njegove stare matere.
Ako se pa proglasi „kraljem" brez prisvojenja kakega dela evropske Turčije, naložil bode s tem bolgarskemu narodu toliko breme davka in dolga, da se ga bodo Bolgari kmalu naveličali in ga poslali tja od koder je prišel, namreč na Svab-sko, ker tam imajo še mnogo ,,suhih" knezov in velikašev, kteri hrepene po prestolu, ali bolje: želč postati ,,troti", za ktere bi moral kak milijon bučelic skupaj znašati — denarje.
Iz našiti novi! kol«.
V s t a š i dobivajo orožje.
Manila, 18. marca. Tukajšnje junta, ktera je v tesni zvezi z ono v Hong Kongu razvija živahno delavnost in sicer pred nosom generala Otisa. Iz zanesljivega vira Be poroča, da so nedavno na iztočnem obrežju Luzona izložile tri ladije orožje in strelivo. Kapitan Taylor od 39. pešpolka je blizu Calambe zaplenil dvanajst novih Mauserje-vih pušk. V pokrajini Marong se baje vstaši zopet zbirajo, istotako v pokrajinah Zamba^s in Nueva Eciga. Filipinci sami priznavajo, da bi bilo vstaje konec, ako bi se pripetilo, da bi Amerikanci vjeli Aguinalda.
Dopisi.
Eveieth, Minn., 16. marca.
V tukajšnjem ruduiku Fayallron Co. je dne 13. t. m. zvečer ob 8. uri zasulo rojaka J. Pajka, doma iz Smarija in M. To m ca iz Pri-mostka, okraj Metlika. Poslednjega so dobili takoj živega in le nekoliko pobitega na nogah ; prvega pa še le drugi dan ob 9. uri po neprestanem odkopa vanju, seveda — mrtvega. Pokojnik ima tukaj brata, v Btari domovini pa stariše ; star je 22 let; bil je član društva sv Jožefa št. 16 v Virginiji. Bodi mu žemljica lahka!
Crockett, Cal., 5. marca.
Slavno, uredništvo 1 Prosim za vsprejem mojih vrstic v odgovor na dopis v štev. 14 v „Glas Narodu" in v pojasnilo cenjenim rojakom, kterim tukajšne razmere niso natančneje znane. Naše mlado, dne 17. avgusta i899 ustanovljeno podporno društvo sv. Jožefa je sklenilo omisliti stranBki oltar s podobo sv. Jožefa, kteri bode veljal 8120. Dosedaj imamo skupaj že $97, ktere so zložili ne samo udje društva, ampak tudi drugi naši rojaki, za kar jim društvo sv. Jožefa izreka srčno zahvalo, člani našega društva dobro poznajo rojaka, kteri ni pri njihovem društvu, pač pa pri Red Men's, tembolj ker je obljubil dati S5 za oltar, toda se brzo skesal. Gospod dopisnik / štev. 14 pravi, da pri društvu Red Men nikdar ni prepira radi vere; to mu tudi prav rad vrjamem, ker ono društvo nobene vere ne pripozna. Zato tudi obžalujem, da je šest Slovencev pri brezverBkem društvu in mislim, da je naša dolžnost, da kot Slovenci in katoličani, skušamo tudi one pridobiti za naše slovensko podporno društvo. Žal, da ne kteri naših rojakov tako radi pri-
stopajo k ptujim društvom, ko ima mo vendar domačih dovolj na razpolago, ktera nam nudijo ravno tako, ako ne še boljšo aii vsaj bolj ceno in sigurno podporo v potrebi. S težavo smo ustanovili naše društvo, kajti vsak začetek je težak in vendar bi tukajšnje društvo lahke štelo še enkrat toliko udov. Dalje nam g. dopisnik predbaciva, da v bolnišnici umrlega rojaka ni nihče obiskal, in da je bil po nekatoliško pokopan. To je neresnica, ktero moram resno zavrnili. Omenjeni rojak je bolehal par mesecev. Med tem časom sta skrbela zanj dva rojaka brezplačno po svoji moči. Ko mu je bilo čedalje slabše, preskrbeli smo mu drugi rojaki sprejem v deželno bolnišnico. Dva rojaka st» mu preskrbela zdravnika. Jeden je plačal voz od stanovanja do železniške postaje kamor ga je spremilo šest mož; dva moža sta ga pa spremila v bolnišnico. Tudi med ua-daljno boleznijo v bolnišnici sta ga obiskala dva rojaka in skrbela, da je bil previden z sv. zakramenti z& umirajoče. Ko je 14 dni po spreje-mu v bolnišnico umrl, preskrbeli smo mu priprost toda katolišk pogreb. Gosp. dopisniku bi konečm. svetoval, da naj ne išče pezdirja v očesu svojega bližnjega, marveč naj si preje iz lastnega izdere bruno.
Naročnik.
m med Boerci in
Pretoria, 12. marca. V slednjih štirih dnevih je bilo v vojnih središčih precej mirno, tu, istotako v Natalu. Pri Petresbergu si bri-tiške prednje Btraže dajejo znamenja. Predsednika Kriiger in Stevn sta poslala lord Salisburyju važen brzojav, v kterem pravita, da j«-prišel čas dokončati vojsko na podlagi neodvisnosti obeh republik.
Druga armada.
London, 16. marca. General Gatacre je zasedel Bethulie in /sa železnična črta južno od Bloemfon teina je v rokah Angležev. Razni oddelki, kteri so pod general Bra-bantom in Clementsom prekoračili Oranje reko, štejejo od 12.000 do 15 000 mož. Ta druga armada bode najbrže zasedla R ibertsovo mest«", kakor hitro se bode slednji iz B loem-fonteina pom knil proti severu. Kjt se bodo Bo*- ci poB avili v bran Angležem, se i e da d ločiti, ker se niti ne ve, kjp je n ih višji poveljnik •Toubert. Prot severu odposlani beguni poročajo, da so 13 milj od Bloemfouteiua zadeli ob boerski tabor.
Vedno več Boercev polag« o r o ž j h,
London, 19. marca. V sled njih 24 urah se iz bojišča ni nič iz-vanrednega poročalo. Angleži up »jo Mafeking v par dnevih oprostiti. V Natalu ni čuti nikakega vojuega gibanja, pač pa zalagajo Ladysmitn se živežem, kterega bodo potrebovali za nadaljevanje vojske. Okolnost, da most pri Colenso še ni popravljen, zalaganje zelo ovira.
Iz Kapstadta in Bloemfonteina se poroča, da Be Oranjevci vedno bolj podajajo. Vojni upor v južnem delu republike je skoraj popolnoma prenehal, čete pri Bethulie in Nor-vals Pontn so se deloma podale in ostalih 2000 Boercev se je umaknilo v Dewetsburg. V Basutolaudu seje podalo 800 Oranjevcev in kakor se poroča skoraj vsak vlak železnice med Bloemfonteinom in Springfon-teinom vozi Boerce, kteri so odložili orožje. Samo v jednem dnevu so oddali 2500 pušk. V Bloemfou-teinu seje 500 Burghefjev pod prisego zavezalo med sedajno vojsko se ne več bojevati proti Angleži, niti podpirati Boercev. Ako bi to priBego prelomili, vedo koga jih čaka.
Vojni urad je dobil od lord Ro-bertsa sledeči brzojav :
,,B loemfontein, 18 marca. Iz garde obstoječa brigada seje včeraj vrnila iz Norvals Pouta V Eden-burgu iu druzih krajih je mnogo Burgh^rjev oddalo svoje orožje generalu Pole-Carewu. Poveljniški ^a^tnik v Belmontu poroča, da so prišli k njemu beguni z dvema topoma. Tudi poveljujočemu častniku pri ColeBbergu so pripeljali
b« erski top. V Thabo N' Chu je od išla brigada, da nam pridobi ta-mešujo prebivalstvo in razdeli mojo proklamacijo, ktera uavaja pogoje, pod kterimi je Burgherjem dovoljeno položiti svoje orodje in se vrniti domov. General Methuen je 16. marca dospel v Warrenton, severno od Kimberleya in sicer ravno še pravočasno, da Be je polastil mosta na Čolnih čez Baal reko, ker je pravi moBt popolnoma razdjan. Jutri se bode odprla pravilna železniška vožnja z Kapstadtom. Iz Ma-fekinga se poroča, daje bilo 6. marca tam vse v redu.
Anglija in velevlasti.
London, 18 marca. Predsed nik McKinleya posredovalni predlog je bil voda, velika voda na malin angleške vlade kakor bi se preje dogovorili. Dal je Angliji zaželjeni povod izraziti svoje mnenje, da ne bode trpela vmešanja kake ptuje oblasti v njene jugoafrikanske zadeve, t. j. edina oblika, v kteri bi Be tako posredovanje zamoglo zgoditi, bi bilo napovedanje vojske. Istočasno prezira Anglija, mednarodni položaj kolikor mogoče, karizvzem-ši na borzo sedaj še malo vpljiva ua javno življenje. Neprestani ugodni vojni napredki vjužni Afriki splošno zadostujejo in že so baje določili čas, kdaj Be bode podala stolica Trausvaala.
Lord Roberts je obljubil gardam, da bode na njihovem čelu jahal v Pretorijo, kar je tukaj vzbudilo novo zanimanje za prihodnje operacije v Bloemfonteinu zjedinjene armade. Robertsova armada je sedaj dovolj močna osvojiti si pot v Pretorijo [z vojaških krogov se čuje, da bodo v Natalu osnovali drugo, najmanj 50.000 mož močno armado. Obe armadi Be bodeti istočasno pomikali proti Pretoriji in sicer jedna od juga, druga pa od iztoka.
Bethulie, Oranje država, 16. marca. General Gatacrevi ogledubi so dospeli k general Pole-Carewi brigadi v Springfonteinu. Glavna irmada se pomika za njimi in bode kmalu korakala v m^sto. Dežela je oproščena Boercev. Iz t^ga je razvidno, da je Gatacre dospel do Ro bertsove armade.
Mafeking središče voje-vanja.
London, 19. marca. Sedaj se obrača glavna p -zurnost vojne na Mafeking, ktero hočejo oprostiti nič inauj nego štirji angleški armadni •iddelki. Vsa povelja glede gibanja Angležev so tajna. Med tem časom
tudi močan oddelek Boercev po mika proti Mafekingu in drug manjši najbrže prete od zadaj napasti angleške kolone. Dalje pretč Boerci železnici blizu Aasvogel Kopa. Ker Boerci niso razdjali železnice in telegrafa severno od Pit-sana, se je bati, da hočejo zvabiti Angleže v past.
liode 15. m a.j a v Pretoriji.
Kapstadt, 19. marca. Vojni maršal lord Roberts se je baje izra zil, da bode v dveh mesecih osvojil Pretorijo, akoravno bi se Boerci še tako upirali.
London, 19. marca. Vojni maršal lord Wolseley, višji povelj-uik britiške armade baje prorokuje, da bode general Roberta dne 15 maja v Pretoriji, naj se Boerci š> tako trdovratno upirajo. Lord Ro berts je priporočil generala George Whita, poveljnika v Ladysmithu, imenovati governerjem iu administratorjem Oranje države.
Zgube Boercev.
London, 19. marca. Po ofici jelnih boerskih poročilih sti do oproščenja Kimberleya in Lady-smithazgubili obe republiki skupno 4351 mož. Od tistega časa so zgubili nadaljuih 1000 mož mrtvih iu ranjenih in razun teh več nego 500j vjetnikov. Skoraj ravno toliko jih je pobegnilo ali odložilo orožje. Število Bkupne ^ube bode toraj znašalo najmanj 15.000 mož.
Vsakdo
gleda kje je hitro, solidno in ceno postrežem, pri pošilja uju denarjev v staro domovino nihče drugi to ne stori tako ceno in brzo kakor: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York, za $20.30 da 100 kron, ali za $40.60 100 gold.
20.
Wellington, New Zeeland, marca. Danes je četrti oddelek new-zeelandskih vojakov odrinil na bojišče v južno Afriko. Premier minister R. J. Seddon je imel pred odhodom nagovor, v kterem je posebno poudarjal, da je Avstralija sklenila marsikaj žrtvovati za Veliko Britanijo. Rekel je Avstralija ima 400.000 odraščenih mož, kteri 30 izurjeni v orožju in pripravljeni oditi v južno Afriko, da tam nadomestijo regularno armado, ako bi isto drugod rabili. Lord Salisbury, jev odgovor boerskemu predBedoiku m njegova prijazna nota v Washington, v kteri je vsako inozemsko vmešanje odklonil, je New Zeelan-dija srčno pozdravila. Avstralija bode vedno na svojem prostoru, kadar bode potreba boriti se za ohranitev Velike Britanije.
Zarota proti Goebelu.
Lexington, Ky., 18. marca. Goebelovi pristaši trdijo, da je ser-žant F. W. Golden, odličen republikanec v Barboursville in član ta-mošnjedržavne milice, postal državna priča. Isti je baje že nazuanil vse skrivnosti zarote pri umoru Viljem Goebela. Član državne garde v Frankfortu seje bahal, kaj Golden vse ve o zureti. To so izvedeli Goebelovi detektivi, kteri zalezujejo sled morilca in Goldena prekanili, da je vse obstal in postal državna priča. Goebelovi odvetniki bo ga poslali nazaj v njegovo domovino, da išče še več dokazov proti sokrivci umora To je storil in se danes povrnil nazaj v Lexington. Izvedel je baje o zborovanju odličnih republikancev, pri kterem so se dogovorili glede Goebelovega umora. Našli bo moža, kteri je bil pripravljen izvršiti za vratni umor. Ta človek je znan in ga v malem selu 50 milj od Lexingtona strogo stražijo. Golden pravi, da bodo njegove izjave potrdile moške in žeuske priče, ktere bodo povabili k obravnavi.
Evropejske in druge vesti.
Carigrad, 17. marca. Rusija je zopet enkrat tirjala od Turčije vojni dolg od 1. 1878. Isto je že večkrat storila kadar je hotela doseči kako koncesijo. Rusija je sf-daj pretila zapleniti davke in col-nine raznih pokrajin azijske Turčije. Akoravno je Bultan že 20 let vajen tacega preteuja se vendar sedaj čuti nekoliko vznemirjenegp. Iz pogostega brzojavljanja med Carigradom in Petrogradom je razvidno, da se vrši zopet kaj izvan-rednega. Po nekem poročilu namerava Rusija od Turčije zahtevati pokrajino ob aegaeiškem morju, drugo poročilo pa se glasi, da se Rusija upira odnehati od svojih zahtev glede železniške koncesije v M al i Aziji. Nadalje se poroča, da Rusija zbira armado v Odesi.
Petrograd, 17. marca. Poznani Sibir^c Nossil^ff 8e v ,povoje Wremju" britko pritožuje o amerikanskem tekmovanju v Sibiriji, ktero ne obstoji v prodaji
Kretanje parnikov.
V iiew V o r k dospeli: ,Campania", 17. marca u Liverpoola 2 1056
potniki.
„La Gascogne", iS. marca iz Havre z 716 potniki.
,\Verkendam'% 20. marca iz Rotterdam« z 247 potniki.
;Trave", 20. marca iz Genove 1 82S potniki.
Dospeti imajo:
.»Kaiserin Maria Theresia" i/ Bremena.
Darmstadt" iz Bremena. ,,Teutonic" iz 1 .iverpoola. ..Graf Waldersee" iz Hamburga. t,N*ew York" i/. Southamptona. ,,La Touraine" iz Havre.
O d p I j u 1 i so: ,,l.ahn", 20. marca v Bremen. ,, Kensington", 21. marca v Antwerpen. ,,Oceanic", 21. marca v Liverpool.
Odpljuli bodo:
„La Gascogne", 22. marca v Havre.
„11. H. Meier", 22. marca v Bremen.
,.Trave", 24. marca v Genovo.
,, Patricia", 24. marca v Hamburg.
,,VVerkendam", 24. marca v Rotterdam.
,,Kaiserin Maria Theresia", 27. marca v Bremen.
„Nevv York", 28. marca v Southampton. , Noordland" 2S. marca v Antwerpen. .Teutonic", 28. marca v Liverpool. , La Touraine", 29. marca v Havre. , Darmstadt", 29. marca v Bremen.
. Parn Sk listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO IC9 Greenwich St., New York.
| Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pszdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; L tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Gi.obokar, Box 302, Ely, Miuuesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 2(56, Ely, Minnesota.
PREGLEDOV ALGI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže t a, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
razkošnih stvari, ampak v tacih stvareh, ktere so ljudstvu neobhodno potrebne. Iste so privedli na trg v tacih množinah in ljudstvo jih kupuje v taki meri, da je videti kakcr bi bile Zjed. države v obrtnijskem in trgovskem oziru gospodar Sibirije. Sibirici sicer zahtevajo obrambno čolni no proti Amerikanci, toda med tem si slednji zagotavljajo trg ua iztoki v taki meri, da mogoče tudi Kitajska, kjer Rusija gradi železnice, zapade amerikauskemu tekmovanju, pred no so izgotovljeue tamošnje ruske železnice. Gospod Nossiloff vpra ša, zakaj bi bila Risija, kt^ra j^ vendar na iztoku razširjala omiko, sedej morala biti podložna ameri-kanskemu tekmovanju-
Dun-i, 17. marca. Uradna ,,Wiener Zeitung" bode jutri na-znauila zaroko nadvojvodinje Štefanije, vdove prestolonaslednika z grofom Elemer Lnnyay in objed-uem prinesla oficijelno poročilo, da se bode ženitovanje vršilo v nek-terih dnevih.
Carigrad, 18. marca. V odgovor na rusko zahtevo glede železniške koncesije v Mali Aziji je turška vlada stavila nasproten predlog, da bi železnico Turčija in Rusija skupno gradili. Ruska vlada pa ostane pri svoji zahtevi in diplo-matje so zelo radovedni kako se bode rešilo navskrižje.
Rim, 18. marca. Papež Leon je čestital kraljici Viktoriji k njenemu sklepu obiskati Irsko in ob jednem izrazil upanje, da bi bil sedaj ne mir za vedno od-tranjen. Jednake brzojave je poslal papež kardinalu Vanghanu, nadškofu v Westmiustru in Viljem Walshu nadškofu v Dublinu, primasu Irske.
Dun a j, 19. marca. V državnem zboru bo se danes zopet javili škandalozni prizori. Predsednik pl. Fuchs je skušal zadušiti interpelacijo Schiiuerijancev, na kar so ga slednji pitali z najsurovejšemi psovkami.
Bombay, 19. marca. Vsled lakote provzročena beda se vedno grozovitejše razširja. Cene živil so dosegle Že ono višino kakor pri lakoti 1 1897. iu še vedno naraščajo.
S o f i j a, 19. marca. Radi plačevanja desetine so se v Tarui, glav oem pristanu Bolgarije pripetili oe vam i izgredi. Vojaki so streljali na razgrajače in več njih usmrtili in ranili. Turški uradniki se boju, da ne bi iz teh izgredov nastala vstaja.
Drobnosti.
V Amerik« je potovalo meseca
svečana i ljubljanskega južnega kolodvora 323 o«eb, zaradi nameravanega i*s«lj«uja pred izpolnitvijo -vojaške dolžnosti je bilo aretova-oib 12 fantov.
*
• *
Pesko^n samomor 28. f«br. popoldan okoli polu 3. uri je skočil Josip Gašpari 16 let stari trgovski vajenec pri Jebsčinu na Krskov-tkem nasipa s tretjega naBtropjr ds Bregu št. 20. v Ljubljani Tr govski pomočnik zasačil ga je bil da j« denar, katerega m a je bila neka stranka vročila, skril v sol.
Našlo Be je pri njem 5 gld. 70 kr., dasi mu je bilo sploh strogo prepovedano imeti denar. Ko ga je trgovski pomočnik hotel poslati h gospodarju, mu je všel skozi okno iu je tekel naravnost vCojzovo hišo iu skočil na dvorišče. Poškodoval se je na rokah in nogah in tudi v notraujem delu života tako, da je malo upanja, da okreva. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v d»žr>luo bolnico.
*
*	»C
Nezgoda. V Binderjevi mizarski delavnici v Slomškovih ulicah v Ljubljani je ponesrečil 28. febr. dopoludne delavec Josip Eržen. Ntsfl je iz delavnice lestev, s katero pa je zadel ob žico, ki goni (»troj. Vrglo je njega in lestev ob tla. Jusip Eržen si je pri padcu zlomil desno roko nad laketjo. Prepeljalo ae ga je z rešilnim vozom v dež. bolnico.
*
*	*
Kdo je dal Ravniku pilo ? Dne
25 febr. je bil pri deželuem sodišču obsojen v šestmesečno v Ljubljani ječo bivši trgovski pomočnik Gran-desso, kateri je bil Ravniku pre-skrbel dve pili, s katerimi si je bil napravil pot iz ječe. Grandesso se je nahajal z Ravnikom iu Sabo v jedni in isti celici. Grandesso Be je ua Žabjeku porabil za pisarja in se je bolj ,,prosto" gibal. Pile je dobil menda v mizarski delavnici na Zabjeku. S >ba ni hotel izdati Grandenso, da je dal Ravniku pile, ta pa gaje bil takoj izdal, kakor se govori, ko se mu je obljubil „čik".
*
* *
Umrl je v Ribnici na Pohorju znani rodoljub posestnik Janez Os-vald-VetuŠek v starosti 81 let. Pokojnik je bil priprost kmetovalec, a jako omikan mož. Pisal je tudi za Časnike in celo prav spretno prevajal iz ruščine razne povesti. Pokojnik je bi! pač jediui slovenski kmet, ki je znal ruski. Zato jih je pa še dandanes toliko več tacih, ki
niti slovenski brati ne znajo.
*
* *
Ivan Sabec umrl V Trstu je 27.
febr. zjutraj po kratki bolezni umrl znani slovenski rodoljub gospod Ivan Šabec, zapuBtivši vdovo in
iva siuka. Lahka mu žemljica!
• * *
Mestna hranilnica ljubljanska
Meseca februvarja 1000 uložilo je v mastno hranilnico ljubljansko 929 strank 586.134 kron 52 vin., 700 strank pa dvignilo 517.935 kron 42 vin.
*
* *
Posojilnica v Ribnici. Meseca ja-nuvarija 1900 vložilo je 343 strank 99.264 kron 57 viu., vzdignilo 157 strank 45.189 kron 2 vin., posojila pa se je izplačalo 27 strankam 27 500 kron 44 vin. Promet za tne-■«ec januvarij znaša 276.392 kron 65 vinarjev.
* * »
Samomor. V Hlevišf-u v logaškem ikraju «e j^ iz neznanih nag'bov
ustrelil ftOIetni pijanček Iv Nagode
• *
*
Samomor državnega pravdni k a
V Zagrebu se je usmrtil višj^gn državnega pravdnika namestnik g Fran Vidmar s tem, da jo skočii okno v drugem nadstropju na Gledališki trg. Obležal je mrtev. Vidmar je bil izvrsten uradnik, a nesreče v družini so ga tako užalostile, da je šel v smrt.
Cigan H«ld je bil 3. marca zjutraj obešen. Ko so Heldu 2.marca naznanili, da je smrtna obsodba potrjena, in mu je g. svetnik Golja rekel, naj se pripravi na smrt, je dejal: ,,Saj ste me vi dosti dolgo pripravljali P Ko so Helda potem prepeljali v za por okrajnega Bodišča, je vzkliknil: ,,Hudiča, bom zdaj tukaj?" Ponoči je Held spal od 11.-4. ure. 3. marca malo pred pol 8. uro predstavil se mu je krvnik Lang v ječi in mu a črno svilnato vrvico zvezal roki. Točno ob pol 8. uri ao ga odpeljali na dvorišče, kjer so bila postavljena vešala. Naprej sta šia dva orožnika, z\ njima kanonik Jeriha in za njim Held. Ob strani je šel ječar, ofici-jal Arh. Zadej sta bila zopet dva orožnika. - Ko je Held zagledal vešala, j^ usta malo zategnil, kakor da bi se hotel jokati, pa se ni jokal. Stopil je pod vešala. Ko sta ga krvuikova hlapca vzdiguila, je rekel : „Moj Bog, k' nisem nikol' kriv." Zadnje besede še ni čisto izgovoril, ko mu je bil krvnik že vrgel vrvico okolu vratu iu jo zadrgnil. Hlapca sta ga potegnila za roke navzdol, krvnik pa mu je tiščal usta in oči skupaj in mu malo zavil glavo. Vsa ta procedura je trajala 85 sekund. Srce mu je še bilo 12 minut in na to je zdravnik dr. Vavpotič konsta-tiral smrt. Ko je krvnik svoje delo končal je dejal predsedniku: „Herr Prasident, melde gehorsamst, ich habe mein Amt vollzogen.'4 Truplo je viselo eno uro na vešalih, potem so ga sneli, položili v črno leseno krsto in ga odnesli v mrtvašnico na pokopališče, kjer so ga prišli ljudje gledat, dokler se ni izvršila obdukcija, pri kteri je prisostvoval tudi dr. Hoegl^r iz Ljubljane. Pri justi-tikaciji je bilo navzočih 50—70 osob. Krvnik se je še isti dan vrnil v Ljubljano iu se je tudi že odpeljal z svojima hlapcema na Dunaj. Svoje delo je krvnik, kakor pripovedujejo očividci, izvršil prav dobro.
* * *
Posknšen nmor. Ko je kemik
cementne tovarne v Mojstranah, Edvard Scherz dne 26 febr. ponoči šel iz Rabičeve gostilne domov, je tovarniški delavec Ivan Kovač nanj zavratno ustrelil. Na srečo ga ni zadel. Kovač se je hotel Scherzu maščevati, ker ga je bil ta ovodil rudi neke tatvine. Kovač je pobegnil. V njegovem stanovanju so pri hišni preiskavi našli več patron.
*
* *
Organizirala drnhal beraška. V
Cerni pri Vmkovcih so prijeli te dni organizirano beraško druhal. Pri njenem poglavarju, Miju Jar-čaninu je našla preiskava mnogo živil, raznovrstne obleke iu 400 K v gotovini. Razen tega se peča Jarčanin z oderuštvom, kajti v vasi Cerui ima pri ljudeh 800 K, seveda z najvišjimi obresti. Druhal je beračila v zadružništvu ter si dobiček razdelila.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo s< daj za $20.30 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
KJE JE ?
JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Meni je ostal na Evelethu nekaj v ,,sorodu" na hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jobu D r o b n i č, Box 122, P. O-Mountaiu Iron, Minn. (10. ap.)
John Maurin
slovenski
pogretnit
(Unter taker)
^ riporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje.m vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Na znanje, ^mmmmrnj svoji k svojim!
Podpisani naznanim tem potom predragim rojakom in rojakinjam, da mislim obiskati radi dolžnosti katoliške velikonočne še pred Cvetno nedeljo naslednje kraje: Dne 23. marca zvečer nameravam obiskati rojake v Steeltonu, Pa. V soboto opoludne grem od tam domu. Dne 5. aprila nameravam sv. mašo služiti y Hontzdale, 6. aprila v Patton in 7. aprila v Johustownu v slovaški cerkvi sv. Štefana.
Rev. Jos. Zalokar.
Kje je?
JOHN HENIGMAN, doma iz vasi Podturn, občina Toplice, okraj Novo Mesto; pred Bedmimi leti je bil v Illinoisu. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martin Henigman-u, Sterling Run, Pa., Cameron Co. Pripravljen sem dati za trud in pisanje $5 odškodnine.
FR. SflKSER
oficijelni zastopnik raznih prekmorskih parniskih družb
Kje je?
JURIJ KINK, doma iz vaBi Šeda m hiš. št. 3 pri Rajhenburgu. Za njega bi rad zvedel njegovega brata sin: Martin Kink, Clear Creek Mine, Scofield, Utah, in prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolili naznaniti.
Kje je?
109 GREENWICH ST., NEW YORK.
se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo
"V" staro dom p-v^i ~n o
ali želč koga sem vzeti za
parobrodne listke
raznih prekmorskih parniških družb po izvirnih cenah.
Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za §L medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi
železnicne listke
na vse strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO.
§§
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije ua Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calumetu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas Bern bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naBlov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda".	(1. ap.)
Bet?" Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti i z stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti.
Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje	ž:"
DENARJEV V STARO DOMOVINO |
iu to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni l|? promet znamenuje solidno pot-trežbo. Nikdo ne more tožiti o jgiv zgubi kake svote.
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vaBi, okraj -rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem ua hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co.,
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino b knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljua naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem nazahte-vanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati uaj se oglasi .5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko prodajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov.
Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno naznanijo njih odhod brzojavnim potoin izCHICAGE, MONTREALA, BUFFALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi v NEW YORK, ali pa naj jim dotični agent, pri kterem kupijo železuični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri železnici dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru.
Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje ime in ljudi neusmiljeno de rejo. Vsakdo ua] pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto-vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner) je sleparija.
V vseh navedenih slučajih se rojakom in rojakinjam za solidno, pošteno postrežbo priporočam
z velespoštovaujem
FR. SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
""J*"*?""?"*? «1* «
RED & TA H LINE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
Kje so?
PETER in PAVL ŠTERK, doma iz Starega trga pri Poljanah na Dolenjskem, laui eta sem prišla iz Leadville, Colo. Pri meni imata več pisem in še nekaj važnega in ne vem kam poslati, dokler se ne oglasita.
Dalje kje je: JOŽEF KRAL, tukaj se je pisal Nemanič, doma iz Dolenc, župnija Adlešice; lani je bil v East Heleni, Mont., k meni *e je priklatil iz S. Dakote in mi ukral $12, potem jo pa popihal. Rojake opozorujem pred tem „po-štenjakom"; njegov naslcv bi rad '.vedel: Štefan Jakše, 1002 S. 13. St., Omaha, Neb. (31. mr.)
Podpisani se priporočam vsem
Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski

9
X024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči s dobro pijačo, finim whi skeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode s vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
..VATEBLAND", na dva vijaka,
(se gradi),........... ton.
,-SiEELAND", na dva vijaka, . 1200 ton. ,»KENSINGTON", na ilva vijaka, 8669 ton.
„SOUTHWAEK", na dva vijaka, 8607 ton.
,.FBIEfcLAN£",......7116 tun.
..WESTE2NIAND", . . . . 5736 ton. ..NOCEDLiiND",.....57j2 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštet« vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot ČPZ Antwerpen je jfidna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz tli V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
[z NEW YORKA odpljujejo parniki vaako sr*do opolndne od pomola ^t. 14, ob vznožju Fulton St.— 1/. PHI LA DELPHI JE vsako drogo Bredo od pomola ob vznožju Waahiugton St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORE — 43 La Salln St., CHICAGO. — 30 Montgomery 8t 8AN FRAFOISCO. Third k Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zaSopniki *
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Slovenska babica.
MARIJA.LUKAN, 1 abica z 20tletnim izvrševanjem t^ga p^ela s^ priporoča Slovenkam v Clevei.ani>u, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., g« -vorim tudi hrvatski in n^mšk-. Oboč&m največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Narazpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <
J
Zgubljeni sin.
(Pripovedka iz dunajskega življenja.)
(Dalje.)
Zasvitalo se jej je, da mora mati biti povse drugačne narave, nego žfena, kakor je ona, ktera ni nikdar otroka imela in nikdar poznala sreče in žalosti, ktero se poskusi le z otroci.
,,Da, da, to je materino srce", rekla je prikimaje in ni zamogla prikriti ganenja. ,.Zaradi njega toraj vse tako lepo napravite? Tako je prav; dve leti mora že kmalu preteči. Ali ni? Meni se dozdeva, da je bilo maja meseca, ko je bil obsojen. Kdaj pa pride?'4
f, V nedeljo", odgovorila je stara žena tiho.
„Kaj?! Že v nedeljo? In danes imamo četrtek — no, potem morate pa že gledati, da do tja v red pri-detel"
,,Seveda. Zato grem sedaj takoj sama k slikarju, da jutri pride", rekla je mati Svoboda, se poslovila iu ostavila sobico čvrsta varuhinje hiše----
Prvič v dolzih letih zakona se je imela z svojim možem, kteremu volji se je sicer vedno rada vdala, resno potegovati in besedičiti, pred-no je dovolil, da se stanovanje ua novo preslika in počedi zaradi Ka-rola.
Materina ljubezen je zmagala nad očetovim mrzenjem.
,,Ali bode potem bolje, ako ga pahnemo od sebe, kakor ga je svet izpahuol?" Sto in stokrat je mati tako v dveh letih proti očetu govorila. ,,Ali naj ga pustimo, da se v obupu pogrezue, da se ne bode za-mogel nikdar več povspeti, iu nikoli več zamogel postati pošten člo vek? Hudo se je pregrešil, zato seje pa tudi hudo pokoril; smemo toraj mi, njegovi stariši, biti proti njem bolj strogi iu trdi kakor sodniki, kteri so mu dve leti kazni prisodili? Ali ga zamoremo vse njegovo življenje pustiti trpeti in pokoriti? — Ne, oče, naš otrok je, naš ubogi otrok, iu ako mu roke ne podamo, hi se za njo oprijel, — kdo drugi naj to Btori? Ali hočeš oče, da v resuici slab postane, ako ga zatajimo, ker potem mora tak postati, ako se vse z gujusom od ujega obrne? To ne more biti, to ne sme biti! Ako bi to bila tvoja trdna volja, oče, potem bi mi bilo ljubše, da ne bi nobenega otroka povila."
Materina ljubezen je priprosti ženi, ktera je komaj za silo brati znala, podala zgovornost apostola in s tem utolažila srd strogega očeta, njegovo srce je bilo otvorjeuo usmiljenju, ktero je postalo tudi možno odpustiti, samo to ni hotel priznati, iz strahu, da ne bi v krogu svojih ljubih zgubil ugled, češ, da ne bi pri njegovih strogih nazorih glede časti za zločinca, akoravno se je ta zato hudo pokoril, ta tako lahko našel usmiljenje in odpuščanje.
Ni toraj to pripoznal, ali vendar je molče to pustil izvršiti, da bode na čast povratka zgubljenega sina hiša odičena za slovesni sprejem.
Ze dolgo časa je mati v ta namen skrivno hranila vsak krajcar, kte-rega je le odtrgati zamogla; tiho je sanjala o nasvidenju s krasnim, ljubečim svitom solnca, predno je zamogla v posledujej uri še le svoje sanje imagonosuo izvršiti.
Toda tudi neka druga, ktera jej je med tem časom vedno bolj ua srce prirastla, je od njenega pičlega zaslužka vsako soboto večer prihranila malo svotico, da bi Karolu pri povratku napravila malo veselje in ta je bila: Tona Keller. V fiuej trgovini je nameravala kupiti šopek iz najlepših cvetljic, ktere mu naj bi nazuanile, da je vedno v ljubezni na njega mislila.
Zelo je bila vneta, ko je zvedela, kaj je mati na tihem tako dolgo nameravala in z veseljem se je ponudila, da pomaga pri olepšanja stanovanja.
To je sahtevalo par dni, med tem časom sta ode in Lina drugej spala.
Zelo ae je mati Svoboda trudila pri likanju sob, uporabila je skrajno moč, dasi je proti temu ugovarjala odločno Lina. To delo je bilo zelo mučno in jo je mnogo bolj oslabelo, nego je pričakovala. Veudar si še
Ne
ni privoščila miru. S pomočjo Line in Tončke po povratku iz tovarne je v petek večer skrbno postavila in prerila pohištvo, ktero so preje oče-dili od madežev barve, prahu in pajčevin, na stare prostore, sedaj se jej je dozdevalo, da je v prijetnem stanovanja vse gotovo, izvan obesit* je bilo potreba še suežnobelo čipkasta pregrinjala na okna in podobe ua stene, to delo pa je morala prepustiti obema deklicama. Ona sama je hotela še nakupiti pecivo, ktero mora biti gotovo do jutri, na predvečer prazuika.
Uro pozneje je prišla Btarka ob ložena s težko pletenico, vsa potna in zasopljena nazaj.
Temu je bilo povod tudi neznosno, soparno vreme, ktero je trajalo že več dni: spomlad je bila to leto zelo nestrpno vroča, tudi večeri niso uudili olajšanja, povišana Jutruje-nost, ktera je kakor svinec počivala na vseh udih, kar je tudi na čustvo vplivalo.
Nebo je bilo jednostavno lahno višnjevo, uijeduega oblaka ni bilo videti, zrak je bil vroč, niti najlag-lejši vetrič se ui zibal, drevje je kazalo prerano velo, suho iu prašno perje.
Vendar ob solučnem zahodu so se prikazali na uebu oblaki in deloma otemueli podnebje.Toda pričakovanega dežja niso prinesli. Združili so se in počasi dospeli nad mesto iz jugozatoka.
Pol ure pozneje — solnce je ravnokar zatonilo, svet je bil pa še dolgo dobro razsvitljeu — je bilo podnebje Čudne, nepovoljne barve : sivo na Bivo se je prerivalo, sedaj sc se pripodili rumenkasto beli hitdo-uruiki z svetlobleščečimi robovi; sedaj temni, sedaj svitli oblaki, nizko iu visoko so se drvili v divjem diru, kakor bi pripravljali nezgodo za ljudi tukaj doli v mestu z nad milijon prebivalcev. Vendar so s° vlekli čez mesto, da bi v cvetočej okolici napravili nezgodo.
Mesto, ktero je toliko trpelo vsled suše ni dobilo niti kapljice dežja in ohladila.
Mati Svoboda pa ni prenehala kašljati, tudi ne, ko je že odložila poluo pletenico. Izgledala je prav j slabo, vedno rumenkasto lice je bilo rudeče, vročina jej je silila v glavo, jezik je imela zelo suh, vsi udje so jej odrekli službovanje. Vse je kazalo, da jo bode ta vročina položila na postelj.
S težavo je prišla v sobo, spustila se na stol in lahno ječala.
(Dalje prihodnjič.)
Začetek. On: ,,Ali si že kaj mislila kje in kako moramo pričeti hraniti I" — Ona : ,,0, da, mojega kanarčka sem že včeraj zastrupiti pustila."
Prijetno. Mož (kteri si je pustil ruvati zob): ,,Nameraval sem že danes zjutraj k Vam priti!" — P a d a r : ,,Bi vendar tako storili . potem bi bil zob sedaj mogoče že zunaj 1"
Ugovor. Sodnik: ,,S komu v družbi ste pa izvršili tatvino?" — Lopov: MOprostite gospod sodnik, pri teh slabih časih vendar ne bc-dem tako mal del še delili"
Maščevanje. Hišnik : „ Stari Repič mora imeti dosti posla, ker mu slehrni dan prinesete pisma?" — Pismonoša: ,/Kaj šel Z menoj se je spri in od onega časa sam sebi piše slehrni dan dopisnico in jaz jo moram nositi štiri nadstropja visoko 1"
V šoli. Učitelj: „Anže, koliko zob ima človek?" — Anže : „To je ležeče na starosti."
Otroško. Mati: „Ljuba Marica, kako zamoreš reči stricu, da je ueumnež. Takoj pojdi k njemu in reci mu, da ti je zelo žal." — Marica : „Stric, zelo mi je žal, da si neumnež I"
Pri brivcu. Profesor (ogledujoč leseno glavo z baroko) : „Hm, prihodnjič kadar mi bode potreba pustiti lase striči, pošljem tudi sem mojo glavo, potem ne zgubim toliko časa!"
V srečni hiši ljubijo godbo.
,,Veliko boljše nego smo se nadejali4
Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godoeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omi sli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja sam() $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejsmu $3 00 po ekspresu. Agentke zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik ltd. Standard Mfg. Oo., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N.
Francoska parobrodna družba
Compapie Geott Tu
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Gascogne	22. marca 1900.
La Touraine	29. ,, 1900.
La Bretagne	5. aprila 1900.
L'Aquitaine	12. ,, 1900.
La Gascogne	19. „ 19A0.
La Touraine	26. „ 1900.
S®""* Izvrstno bodo poetreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 32 BROADWAY. NEW VORK
Grahek in Sunich,
CALUMET,----Michigan,
priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v k te rej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah.
Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom "preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
_ Calumet, Mich.
Slovencem in Hrvatom ^naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange ——ess^Saloon,
700 E. Cooper A v., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne Eem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so d o b r a j e d i 1 a in p r e-n o č i š č e.
V	obilen obisk se priporočam (l.]l.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vbo zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika z i -d a n i c a in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vbo družino. Cena in pogoji se zvedo pri Mar ko tu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, Belo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.- Calumet- Micb.
Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15cent. funt.
Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so
m= kranjske klobase. Tfei
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., iu okolici svoj lepo na novo urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.



ZtSTazirxaaiLxlo-
NATHAN BDTTENBERG
naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji
trgovini
na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu
(nasproti Vertin Bkos.)
i b
dobite vse dobro blago po nizki Ceni. — Dobiti so mOŽke obleke in vse kar človek rabi, od najfineje prazniške obleke do najcenejih rudarskih oblek.
Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku
LUDVIK BACHORJU.
V najobilneji obisk se Vam priporoča
Nathan Ruttenberg,
Star Clothing House CALUMET, MICHIGAN.
M
FRANC ČUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah.
Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino.
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.

KNAUTH, NAGHOD & KIIEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, nenjiee, in dolžna pisma.
Igposloje in igterjnjp sapnšfeine in dolareve.
bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
jodina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi iu poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljaje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo 80 oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zrn"-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni-Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj za vozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Jacob Stonigh
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Bo9S Case) in bo najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjnni (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolpsovje je Elgin ali Waltham ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti se iiru sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj Časa.
Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočani z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
"'iti r.'"
Ii '--O ^ a s o ■ - o o\ os*«-a a osjo a > o *: s 3 o o a o 7
t
o O J ® o
O 0 il. . 1 (J 4 o"o~



>	1
se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstuih harmonik j« ,-<18 do $35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 iu 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 Kino St., Cleveland, Omo
■Jfc •iil>n-l.<Siimiap. -ali ■■iLtti,..i-iMi. .■:>

JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najceDjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $0 „are" Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročiHh od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Stratnetz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potriuiem da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se uunoreio uoora-bin. pri vsakej godbi na lice, trobente ali piičali.
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
'WMUp.l.iiiljpsiiMiifliu 'WJiuiWDjiiiipinnpn1 uu«.„. ^
Na proflaj iz proste roke
POSESTVO iu HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike Djive tuli v lep^m kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland. O.	(1. ap.)
I Mestna hranilnica ljubljanska i
^ obrestuje tudi nadalje hranilne vloge §
po 4°|0
m m m m s m m
brez odbitja novega rentnega davka.
Deuar — todi amerikanaki — ae jej lahko poSilja naravnost ali pa a posredovanjem „Glas Naroda".
h
SMHMMMfBfiMm
uluin
m