La f Mercator Center inicsto GQcm7® vabi na martinovanje in žrebanje nagradne igre Centra Novo mesto v petek, 9.11.2001, od 10. ure dalje. Memtor-Da1enjska,d.il., Livada 8, Novo mesto Glasbeni gost bo Matjaž Jelen, nastopila bo folklorna skupina, krstili bomo mošt, iskali bomo najstarejšo buteljko. SLOVESNOST - Krkino tovarno v Varšavi, največjo slovensko naložbo na Poljskem, sta slovesno odprla poljski in slovenski predsednik, Aleksander Kwasniewski in Milan Kučan (prvi in drugi z desne); ob njiju na fotografiji še: Štefka Kučan, predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič ter direktor Krke Poljske Jožef Kolarič, ki mu je ob tej priložnosti poljski predsednik izroči! visoko poljsko odlikovanje. (Foto: A. B.) VARŠAVA - Prejšnji torek je bil za novomeško Krko velik dan. V Varšavi, glavnem mestu Poljske, sta predsednika Poljske in Slovenije, Aleksander Kwasniewski in Milan Kučan, štiri leta po položitvi temeljnega kamna slovesno odprla proizvodno-dis-tribucijski center Krka Poljska. Ta sodobni obrat, prva Krkina tovarna v tujini, je Krko, najuspešnejše in najuglednejše slovensko podjetje, veljal 25 milijonov dolarjev, v njej pa bodo proizvajali pretežno zdravila v trdih oblikah, se pravi tablete in kapsule, in to za poljski trg in druge srednjeevropske trge, na katerih je Krka že trdno zasidrana. To je tudi največja slovenska naložba na Poljskem sploh. Krka je na poljskem trgu prisotna od leta 1974, iz leta v leto povečuje svojo prodajo, ki se- daj znaša že več kot 40 milijonov dolarjev na leto. Leta 1991 je v Varšavi ustanovila svoje predstavništvo, dve leti zatem pa podjetje Krka Poljska, ki posluje po poljskih predpisih in standardih. Danes je na poljskem tržišču v prodaji 35 Krkinih zdravil za humano uporabo, ki sodijo med najbolj prodajane Krkine proizvode, od zdravil za zdravljenje srca in ožilja do zdravil za bolezni prebavil in presnove, sečil in antibiotikov. Vse bolj pa se tudi na poljskem trgu povečuje proda- ja zdravil za samozdravljenje, ki so na voljo brez recepta. V novi varšavski Krkini tovarni bo najprej stekla proizvodnja zdravil za srčnožilni sistem in za znižanje holesterola. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič je ob odprtju poljske Krkine tovarne opozoril še na en vidik. Poljska je namreč ena prvih držav kandidatk za vstop v Evropsko skupnost, in to s precej boljšimi pogoji kot Slovenija. “Poljski pogajalci so bili veliko uspešnejši pri pogajanjih s področja farmacevtske industrije,” je med drugim dejal Kovačič, saj se niso vdali pritiskom nadnacionalnih farmacevtskih družb glede zakono- daje, ki zadeva proizvodnjo generičnih zdravil, ki je najpomembnejša Krkina tržna niša. O tem je na tiskovni konferenci pred odprtjem tovarne spregovoril tudi namestnik generalnega direktorja Krke Jože Colarič. Krka bo letos na skoraj 40-milijonskem poljskem trgu prodala za 44 milijonov dolarjev svojih proizvodov, prihodnje leto za 48 milijonov in leta 2003 že za več kot 50 milijonov dolarjev. “Poljska je druga med državami, v katere slovenska podjetja največ investirajo,” je na slovesnosti ob odprtju med drugim dejal slovenski predsednik Milan Kučan. S poljskim predsednikom Kwasniew-skim sta si bila edina, da je ta Krkina naložba rezultat zelo dobrega sodelovanja med državama, ki hitro povečujeta medsebojno trgovinsko menjavo. A. BARTELJ KRKINA TOVARNA V VARŠAVI - Sodobna Krkina tovarna v glavnem mestu Poljske, prva Krkina tovarna v tujini, je veljala okoli 25 milijonov dolarjev. V njej bodo proizvajali zdravila za poljski in druge srednjeevropske trge. (Foto: A. B.) co o- o- o o co co o> o> UJ co co in se kot pijanci plota držijo svojega urnika. Kako si sicer razložiti prenapolnjene zabojnike za odpadke še v nedeljo, 4. novembra, zvečer, o čemer priča posnetek s šmihelskega pokopališča v Novem mestu. (Foto: MiM) i Novomeška kronika ] PREDSEDNIK - V ponedeljek je prišlo do spremembe na vrhu novomeškega košarkarskega kluba Krka Telekom. Na mestu prvega človeka tega športnega kluba je dosedanjega predsednika Sama Plantana nadomestil krkaš dr. Peter Jerman. To je bila novica dneva v slovenskih medijih, ki so jo lajnali od jutra do večera. MADRID - Še pod starim predsednikom so novomeški košarkarji dosegli enega svojih največjih uspehov v zgodovini tega kluba: v najbolj prestižni evroligi so sredi Madrida prepričljivo premagali kraljevski klub Real, eno najbolj znanih in cenjenih evropskih košarkarskih moštev. In to so dosegli kljub očitnemu podcenjevanju. V Madrid so odpotovali brez 209 cm visokega Martina Mihajloviča, ki je Krko kar drago stal. Zanj v letalu ni bilo prostora, saj je njegovo mesto zasedla veliko manjša, a za ekipo očitno pomembnejša dama. Zamenjava je bila uspešna. Čim manjše, tem boljše... ODPRTJE - Poljska je kakih 20-krat večja od Slovenije. Samo njihovo glavno mesto Varšava šteje več prebivalcev kot cela Sovenija. In v tej veliki srednjeevropski državi je Krka, velika farmacevtska firma iz malega Novega mesta, prejšnji teden odprla svojo tovarno. To je bil za obe državi tako velik in pomemben dogodek, da sta se ga v glavni vlogi udeležila tudi oba državna predsednika. A tudi pri njuni prisotnosti seje videlo, kdo je kdo. Medtem ko se je naš Kučan obnašal tako kot na Javorovici, kjer je 1. maja vsakoletni gost, se pravi priljudno in odprto, je bil poljski Kwas-niewski tako varovan, kot bi bil med udeleženci slovesnosti ob otvoritvi vsak drugi bin Laden s polno malho antraksa. Prijazna Kučanova soproga Štefka je piscu teh vrstic, kije moral med nogami poljskih varnostnikov fografirati odprtje varšavske tovarne, ponudila svoj kozarec s slavnostnim šampanjcem, Poljaki pa so slovenske novinarje, medtem ko sije njihov predsednik ogledoval tovarno, zaprli v posebno sobo in jim niso dovolili ne pristopa k telefonu, faxu, kaj šele k “terorističnemu” internetu. Poljskega predsednika je sedaj treba povabiti v Novo mesto. Njegovi varnostniki bodo tako “prečistili” Krko, da se bomo Novomeščani spet lahko kopali v naši ljubi reki. Ena gospa je rekla, da je za slovenske medije novica o novem predsedniku novomeškega košarkarskega kluba vsaj tako pomembna kot izvolitev novomeškega župana. Sicer.se pa ve, kdo ima na voljo več denarja in večjo plačo. Večeri v LokalPatriotu NOVO MESTO - Danes, 8. novembra, ob 19. uri vas Klub LokalPatriot vabi na Kantav-torski večer in pečen krompir, vstopnina en krompir. Jutri, 9. novembra, ob 21. uri bo v Klubu glasbo vrtel Guru Pimpi-resident. Vstopnine ne bo. Na predvečer martinovega, v soboto, 10. novembra, bo ob 21. uri vinarsko-kulinarični večer s krstom mošta. Za prijetno vzdušje in plesne korake bo skrbel ansambel Slavček. Vstopnina 1000 tolarjev. Škocjanski ovinki RAČUN - Voda včasih ni bila dobra niti za v čevelj, zdaj pa očitno postaja vse bolj dragocena. Če se morda tega kdo še ne zaveda, imajo danes država in tudi občine zelo učinkovito sredstvo za osveščanje. Laično mu rečemo račun za vodo. Bolj ko je visok, bolj nam je jasno, da moramo na porabo paziti. V škocjanski občini imajo še kar nekaj vaških vodovodov, ki imajo težave z vzdrževanjem. Ker tudi tu kot po vsem svetu velja, da je za malo denarja le malo muzike, bodo najbrž uporabniki vaških vodovodov morali bolj odpreti denarnice. Poleg porabe vode bo slej ko prej treba še kaj dodati za osnovno vzdrževanje. O tem, kaj bodo o tem rekli predsedniki vaških vodovodov, pa bo več znanega po posebnem sestanku na to temo, ki naj bi ga sklical župan. ZDRAVA PAMET - Župan ima glavno vlogo tudi v naslednji zgodbi, ki smo jo pobrali v občinskem glasilu Poročevalec občine Škocjan. Zgodba je skrita za tremi stavki v okvirju na tretji strani. Tam jasno piše, da je “g. župan hotel zamenjati glavnega urednika Poročevalca občine Škocjan, enega člana pa odstaviti”. Podpisani Lado Hočevar trdi, da je zmagala zdrava pamet in da zdaj ostaja po starem, le z grenkim priokusom. Kdo vse čuti grenkobo v zvezi s to zgodbo, ni povedal. Bomo vprašali trgovke, ki prodajajo bonbone. Suhokranjski drobiž IZREDNO - Sredi žužem-berškega trga je tudi manjša trgovina, nekaj podobnega trafiki. Ko je zadnjič neki obiskovalec v soboto dopoldne hotel stopiti vanjo, je na vratih zagledal listek z obvestilom. To mu je dalo vedeti, da z nakupom še nekaj časa ne bo nič. V tolažbo mu je lahko bilo, da je na obvestilu jasno pisalo, kdaj se vrne trgovec. Ko bo na Cviblju nad Žužemberkom konec komemoracije... BRIGADIRJI-Marsikje po Sloveniji s sramežljivostjo govorijo o starih časih in o mladinskih delovnih brigadah, brigadirje pa bi skoraj moralo biti sram, da so s prostovoljnim delom pomagali drugim. Če se kdo tako počuti, se lahko občasno odpravi v Suho krajino. Tam imajo drugačno mnenje o brigadah in delovnih akcijah. O tem času ne molčijo, ampak glasno govorijo, saj krajem, ki so bili brez vode, brigade niso prinesle politike, ampak vodovod in z njim pitno vodo do hiš. Zato Suhokranjci, kadar k njim zaide Tone Anderlič, današnji politik in poslanec, le-tega napovedo kot brigadirja in komandanta brigad v Suhi krajini. HITROST - Suhokranjci nasploh veljajo za gostoljubne in dobre ljudi. Ker vedo, kaj jim pomenijo šole v manjših krajih, se primerno prijazno in spoštljivo vedejo do gostov z ministrstva za šolstvo: ministrov, sekretarjev, podsekretarjev, svetovalcev in drugih. Težava je samo v tem, da se ti tako hitro menjavajo, da jim Suhokranjci komaj še sledijo. Samo da so zgradili telovadnico na Prevolah, so morali “dati čez” tri ministre: Slavka Gabra, Pavleta Zgago in Lucijo Čok, da sekretarjev sploh ne naštevamo! MM I 2 JXJ A J J-J 0 3 Č J N KMfct Iskra Pio razvila kovinski šotor Šentjernejska družba je ob praznovanju 10-letnice prejela certifikat ISO 2001 - Protiprašna komora za novomeško bolnišnico - Za šotore še iščejo trg SKRB ZA ROJAKOV GROB - Učenci OŠ Žužemberk in učiteljica Tanja Senica vsako leto pred dnevom mrtvih poskrbijo za grob dr. Frana Bradača, slovenskega klasičnega filologa, humanista in prevajalca. Sin tovarniškega delavca Janeza in gospodinje Katarine Bradač, rojene Lazar, se je rodil na Jami pri Dvoru 15. junija 1885, kjer je prežive! otroštvo. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiraI na Dunaju ter znanje izpopolnjeval še v Zagrebu, Pragi in Berlinu. Po končanem doktoratu je na ljubljanski univerzi služboval kot docent in od leta 1937 kot izredni profesor klasične filologije. Šola Žužemberk in učenci so ponosni na suhokranjskega rojaka, ki od leta 1970 počiva na Žalah. (Foto: S. M.) DOLENJSKE TOPLICE - V minulih dneh so delavci opravljali zadnja dela pri rekonstrukciji ceste ocT šole v Dolenjskih Toplicah do Meniške vasi, kjer so že pred začetkom pouka hitro dokončali pločnike in asfaltirali cesto, v kratkem pa bo zasvetila še javna razsvetljava. Naložba je občino stala skupno 32,5 milijona tolarjev. Lani in letos so urejali tudi pokopališče, kjer ravno tako končujejo dela. Tik pred koncem je tudi naložba na Cvib-ljah, kjer so poleti že dobili pitno vodo, zdaj pa gradijo še kanalizacijo. Sistem bo stal 20 milijonov tolarjev, ki sojih pridobili iz takse za obremenjevanje pitne vode, ki sojo dolžni porabiti za te namene, ter s pomočjo subvencije Ministrstva za okolje in prostor. Trenutno je v Dolenjskih Toplicah odprta in aktualna še gradnja vodovoda za vas Buši-nec, kjer so zdaj dobili soglasja lastnikov in pridobivajo gradbeno dovoljenje. Druga večja naložba pa je izgradnja mostu Grič na lokalni cesti Podturn-Cerovec, za katero so že objavili javni razpis. Celotna naložba bo stala kar 58 milijonov tolarjev, kar se zdi posameznikom glede na to, daje tu zdaj manjši most, zelo veliko. Toda v občinski upravi poudarjajo, da gre za naložbo v prihodnost. Most je zdaj v zelo slabem stanju, od njega pa je odvisen zaselek Grič, ki je del Podturna, preko njega pa pelje tudi povezava na Cerovec in Mali Rigelj. Slednji je vinska gorica, kjer bi se nekoč lahko razvil kmečki turizem. Poleg tega je v predlogu sprememb prostorskega plana pod Cerovcem predvidena nekoč tudi poselitev. Zaradi vsega naštetega bodo tu zgradili pravi most, ob katerem bodo pustili tudi vode za kanalizacijo, sočasno pa bodo razširili tudi cesto od priključka na Partizansko magistralo do mostu in od tam naprej še 200 metrov. Naložbe se bodo lotili postopoma, saj so v proračunu za letošnje leto predvideli zanjo 31 milijonov tolarjev. Ker še niso dobili vseh potrebnih soglasij, se naložba ni začela prej. Predvidevajo pa, da bodo še letos podpisali pogodbo z zdaj že izbranim izvajalcem, to je Cestnim podjetjem Novo mesto, od vremena pa je odvisno, kdaj bodo začeli in koliko dela bodo lahko opravili še letos. B. D. G. OTOČEC, ŠENTJERNEJ - Šentjernejska družba Iskra Pio, proizvajalka industrijske opreme, je v ponedeljek s krajšo slovesnostjo zaznamovala 10 let obstoja družbe. Ob tej priložnosti je prejela tudi certifikat kakovosti ISO 2001, sama pa obdarila Splošno bolnico Novo mesto in Srednjo farmacevtsko šolo v Ljubljani, s katerima tesno sodeluje. Iskra Pio je leta 1991 zaposlila 18 delavcev, letos pa daje delo že 45 zaposlenim. Direktor Andraž Rumpret je še posebej omenil leti 1994, ko so pridobili pomembnega nemškega partnerja, in leto 1997, ko jim je posle zaupalo podjetje Vega iz Ljubljane. Kot je dejal, prihodki podjetja ves čas naraščajo in so lani dosegli 350 milijonov tolarjev, letos pa bodo še nekaj večji. Družba se razvija na osnovi štirih proizvodnih programov. Ukvarjajo se s čistimi tehnologijami (zaščitne komore, LAF sobe za farmacijo in prehrambeno industrijo, razteh-talnice, testiranje opreme in prostorov itd.) in s čistilnimi tehnologijami (oprema za ultrazvočno pranje, elektronski napajalniki). Poleg tega izdelujejo tudi alu pohištvo od zunanjih in notranjih vrat in oken do alu fasad, vetrolovov, pre- gradnih sten itd. Zdaj uvajajo še četrti proizvodni program. Gre za proizvodnjo manjših, v bistvu enodružinskih kovinskih šotorov, kakršne potrebujejo v civilni zaščiti, v begunskih taborih ali za pomoč ob katastrofah. Kot rečeno, program šele uvajajo, trenutno pa iščejo trg za te šotore. Poudarjajo, da so sami razvili tudi krivljenje pločevine za te izdelke. Spomin in obnova GROBLJE PRI ŠENTJERNEJU - Krajevna borčevska organizacija iz Šentjerneja je v letošnjem letu obnovila dva spomenika borcem, talcem ter žrtvam okupatorja in domačih izdajalcev: enega v Grobljah pri Prekopi in drugega v Ledeči vasi. Doslej je s pomočjo mnogih sponzorjev obnovila že 36 spomenikov in plošč, kot bodoča naloga pa ji ostaja še spomenik v Gradišču. DA RILI ZA ŠOLO IN BOLNIŠNICO - Srednji farmacevtski šoli iz Ljubljane bo Iskra Pio preuredila obstoječo komoro v zaščitno komoro za varno delo učencev, novomeški bolnici pa je podarila novo protiprašno komoro. To je direktorica bolnice Mira Retelj (na stiki) ocenila kot dragoceno darilo, saj bo izboljšalo delo lekarne. Bolnišnična lekarna bo kmalu dobila tudi nove 400 kv. metrov velike prostore pri novi porodnišnici, ki jih že urejajo. (Foto: B. D. G.) Na Griču bo most za prihodnost V Dolenjskih Toplicah zaključujejo dela na cesti proti Meniški vasi, na pokopališču in gradnjo kanalizacije na Cviblju - Zdaj vodovod Bušinec in most pri zaselku Grič V letu 2000 se je Iskra Pio odločila, da bo uredila dokumentacijo in podjetje ter s tem omogočila lažje delo v podjetju. V letu in pol je družba izpolnila vse potrebno in prestala preverjanje, tako da je na slovesnosti ob 10-letnici prejela certifikat kakovosti ISO 9001. B. DUŠIC GORNIK Pohod OO LDS Šentjernej ŠENTJERNEJ - Minulo soboto je območni odbor LDS Šentjernej pripravil četrti tradicionalni Martinov pohod po podgorjanski vinski cesti. Pohod se je začel na Tolstem Vrhu pri cerkvi sv. Roka, končal pa se je vVrbovcah pri Majzeljevi zidanici. Hoje je bilo približno za dve uri in pol, pohoda seje udeležilo okoli 70 pohodnikov. Na cilj so prispeli po petih urah. Na koncu sojih pogostili z golažem, domačim kruhom in Martinovo raco. Nihče ni ostal žejen, organizatorji pa obljubljajo, da bodo pohod pripravili tudi naslednje leto. Izmenjali si bodo semena in sadike DOLENJSKE TOPLICE, NOVO MESTO - Društvo za zdravilne rastline Dolenjske vabi vse člane in ljubitelje zdravilnih rastlin na predavanje o zdravilnih rastlinah, ki bo v soboto, 10. novembra, ob 16. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu (bivši dom JLA). Društvo bo uvodoma predstavilo svoj program dela, sledilo pa bo predavanje Jožeta Kukmana o uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin v jesenskem in zimskem času. Govorili bodo tudi o pripravi semen zdravilnih rastlin in sadik za spomladansko vzgojo ter si izmenjali semena, sadike in izkušnje z njimi. Ta del predavanja bo vodila Veronika Fabinc iz Brežic. OB OBLETNICI TUDI KULTURNI PROGRAM - Za kulturni program na slovesnosti na Bučki so poskrbeli člani domačega Kulturno-umetniškega društva. Zapel je mešani pevski zbor Bučka, mlada dekleta pa so recitirala. Na sliki Suzana, Nika, Andreja in Anamarija. (Foto: B. D. G.) Bučka - prva in odločilna Številni udeleženci so obeležili 60-letnico napada na nemško vojaško postojanko na Bučki BUČKA-Prejšnjo soboto sta Območna odbora Zveze borcev NOB iz Novega mesta in Sevnice v sodelovanju s škocjansko občino pripravila v kulturnem domu na Bučki slovesnost v spomin na partizanski napad na nemško postojanko pred 60 leti. Med udeleženci so bili predstavniki 7 občinskih in 18 krajevnih organizacij borcev s prapori, škocjanski in topliški župan ter dva novomeška podžupana, predstavnica izgnancev Ivica Žnidaršič, sicer domačinka z Bučke, pa tudi dva še živeča borca, ki sta sodelovala v napadu na Bučko. Slavnostni govornik je bil upokojeni general in predsednik Skupnosti borcev 7. korpusa Lado Kocijan. Taje v govoru orisal razmere, ki so privedle do ustanavljanja prvih partizanskih čet in do napada na postojanko na Bučki 3. novembra 1941, kije bil prvi tak napad na kako nemško postojanko na slovenskih tleh. Kot je dejal, načrtovana povezava partizanskih enot jeseni 1941 zaradi visokega novo-zapadlega snega in izdajstev ni uspela, kljub temu pa je po njegovi oceni morda prav napad novomeške in okrnjene mokro- noške čete na Bučko prispeval k temu, da so Nemci spremenili načrt izseljevanja Slovencev. V posavskem in obsotelj-skem pasu so se poslej omejili zgolj na najnujnejše izselitve, na Gorenjskem pa potem izseljevanja sploh ni bilo. “Sedanji prepiri o boljševizmu borcev so skrunjenje njihovega imena in njihovih idealov. Ob aktualnih dogodkih vprašujemo, kje je 210.000 grobov Slovencev na Primorskem, ki so izginili med 1 .in 2. vojno, ter kje je 103.000 grobov Slovencev, ki so v istem času izginili na avstrijskem Koroškem? In kje je 30.000 grobov antifašistov v Sloveniji? Naj se označijo!" je zaključil. B. D. G. Najboljši gasilci ŽUŽEMBERK - Na občinskem gasilskem tekmovanju na igrišču na Loki se je v treh kategorijah pomerilo trinajst ekip iz šestih prostovoljnih društev. V kategoriji pionirk in pionirjev so bile najboljše pionirke z Dvora, pred pionirkami iz Žužemberka in pionirji z Dvora. V kategoriji mladincev so Hinjčani premagali Šmihelce, medtem ko so v kategoriji članov bili najboljši gasilci iz PGD Reber, pred gasilci iz PGD Žužemberk in PGD Križi. J 2 N A ž I M__Q_3 Č J J J _ NA GORNJIH LAZAH PO ŠESTIH DESETLETJIH - Od 31 belokranjskih fantov, ki so se združili v prvo Belokranjsko četo, da bi z ostalimi četami ustavili Nemce na Krškem polju, se jih je z Gornjih Laz rešilo le 5. Tragedije se vsako leto spomnijo s komemoracijo, ki odslej ne bo več ob obletnici ustanovitve čete, temveč ob njenem padcu. V bogatem kulturnem programu so tokrat nastopili semiški osnovnošolci, Lovski pevski zbor iz Črnomlja pod vodstvom Judite Ilenič, Godba na pihala Črnomelj pod taktiro Antona Kralja ter pevka Tatjana Hutar. Na fotografiji: slavnostni govornik dr. Vlado Dimovski. (Foto: M. B.-J.) Mrtvim dolgujemo spomin Šest desetletij po padcu prve Belokranjske čete na Gornjih Lazah Gostinci želijo delo, občani mir Metliški gostinci bi ob koncu tedna radi sprejemali goste do 2. ure zjutraj, česar jim občinski pravilnik ne dovoljuje - Reševanje pritožb ni naloga svetnikov METLIKA - Obratovalni čas v gostinskih obratih je očitno ena najbolj relativnih stvari v našem življenju: za gostince je prekratek, za stanovalce v okolici gostiln pa predolg. Zato ne čudi, da so večne pripombe s strani enih in drugih, zlasti gostinci pa niso nikoli zadovoljni, ker morajo ponoči zaklepati vrata prav takrat, ko bi po njihovem lahko še veliko zaslužili. V metliški občini pri tem niso izjema. GORNJE LAZE - Pri spomeniku na Gornjih Lazah, ki stoji na mestu, kjer je bil nekoč skedenj, v katerem je prenočevala prva Belokranjska četa, a so ga Italijani v noči na 3. november 1941 zažgali, je bila šest desetletij pozneje komemoracija, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. Pravzaprav Belokranjci in tudi drugi počastijo spomin na padlo četo vsako leto, le da je bilo letos nekoliko drugače. Kot je povedal semiški župan Janko Bukovec, so pretekla leta združili spomin na medvojne dogodke in ob ustanovitvi čete odnesli venec na Gor- KP Kolpa je bil razglašen že pred tremi leti, a se je v tem času v njem zgodilo bore malo. Berginc je obljubil, da bodo v prihodnjem letu predlagali objavo uredbe v Uradnem listu, ki bo rešila marsikatero vprašanje v parku. Trudijo pa se, da bi v naslednjem proračunu zagoto- 0 vizumih, azilantih in ilegalcih Črnomelj - Dijaki Srednje šole Črnomelj in člani Debatnega kluba bodo pripravili v petek, 9. novembra, ob 17. uri v Srednji šoli javno okroglo mizo, na kateri želijo opozoriti na problematiko azilantov in ilegalcev pri nas. Beseda bo tekla predvsem o tem, da bi države morale poenostaviti postopke za pridobivanje vizuma. nje Laze, kjer je padla. Letos so s tem prekinili. 28. oktobra, ko je bila četa ustanovljena na Smuku, praznujejo Semičani občinski praznik, pet dni pozneje, ko je padla, pa bo odslej komemoracija na Gornjih Lazah. Minister Dimovski je v svojem govoru dejal, da se moramo tudi danes spominjati vojne, za nas in bodoče rodove, saj svoboda, demokratičnost, strpnost niso same po sebi umevne, ampak je bila za to potrebna kri. Poudaril je, da umrlih res ne moremo obuditi, a dolgujemo jim spomin, saj so se borili za dom, pravico in svobodo. vili vsaj začetni denar za urejanje parka. Sicer pa je sprejet program, ki namenja več denarja za kmetovanje v parkih, parki pa imajo prednost tudi pri nekaterih komunalnih projektih in regionalnem razvoju. Ko bo dobil pridružitveni sporazum Hrvaške z Evropsko unijo pravnoveljavno težo, se odpirajo tudi možnosti preko-mejnega sodelovanja. Greta Auguštin s črnomaljske občinske uprave je povedala, da bodo letos označili v parku 6 lokacij. Želijo si še več označevalnih tabel, tudi zato, ker imajo zaradi slabega označevanja domačini težave s turisti. V prihodjem letu naj bi s pomočjo MOP označili tudi 6 vstopnih mest v Kolpo. Ivano-vičeva je spomnila, da tudi Hrvati razmišljajo o razvoju turizma ob Kolpi, a drugače kot Slovenci, zato so meddržavni pogovori neizbežni. Zato se je na seji občinskega sveta pretekli teden znašla zahteva gostincev za spremembo pravilnika o podaljšanju obratovalnega časa v gostinskih Umetniški večer METLIKA - Danes, 8. novembra, bo ob 19. uri v sprejemnici Belokranjskega muzeja v Metliki z iskrivim humorjem prepleten pogovor Silva Terška z metliškim županom Slavkom Dragovanom. Na umetniškem večeru bodo sodelovali še pianist in komponist Inč Gorenc, državni prvak v igranju na citre Aleksander Primc, klarinetist Luka Kemperle in saksofonist Blaž Kemperle ter Drašički voščači. ČREŠNJEVEC - Jože Kambič s Črešnjevca pri Semiču je kot priučeni tesar pred štirimi desetletji začel tesati železniške pragove. Takrat še s plankačo, ki je bila nekoliko pozneje dobrodošla tudi pri tesanju ostrešij. Ker je bilo ročno delo počasno, so tesali vse zime, njihovega dela pa so bile, kot se danes z nasmeškom spominja Jože, najbolj vesele gospodinje, saj so imele dovolj trsk za kurjavo. Berginc je poudaril, da noben park ne more biti uspešen, ampak je lahko le mrtva črka na papirju, če ni ljudi, ki park s pomočjo bogatih idej izkoriščajo za svoje življenje. Da še preveč pozabljajo na ljudi, ki dajejo parku življenje, se je strinjal tudi Jani Gačnik, vodja slovenskega projekta oživljanja travniških sadovnjakov, s katerim so pričeli tudi v KP Kolpa. Iz lastnih izkušenj je spoznal, da so ljudje negativno nastrojeni do parka, ker je v njem veliko neznank, zlasti pa še, ker v smernicah piše le, česa v njem ne smejo početi. Domačin Marko Kobe se je čudil, ko je slišal, da so prebivalci parka soavtorji odloka o njem, saj doslej o tem ni vedel ničesar. Strinjal pa seje, da park ne sme biti sam sebi namen, ampak mora služiti boljšemu življenju ljudi; če bi jih izgnal z rodne zemlje, bi njive zaraščalo grmovje. Zato ne bi smeli zgolj prepovedovati, ampak podeželju omogočiti poseljenost in razvoj. Na vprašanje, kje nastajajo parki, pa si je odgovoril kar sam: tam, kjer ni odpora ljudi. M. BEZEK-JAKŠE lokalih, ki so ga tukajšnji svetniki sprejeli pred dobrim letom. Gostinci so namreč prepričani, da pravilnik ni v skladu z zakonom, kar pa je pravnica na občinski upravi Vesna Brajkovec zavrnila kot neutemeljeno. Pravilnik je obravnavala tudi sekcija gostincev pri Območni obrtni zbornici Metlika, vse njihove pripombe pa so upoštevali v pravilniku. Res je sicer, da vsi lastniki barov niso člani obrtne zbornice, drži pa tudi, da so se pod zahtevo o spremembi pravilnika podpisali tudi takšni, ki nimajo obrtnega dovoljenja ali še niso zaprosili za delovni čas obrata. Kambič je tesaril po Beli krajini in Hrvaški in vse do Ljubljane. Naredil je na stotine ostrešij. V domači vasi so njegova vsa ostrešja, postavljena v zadnjih desetletjih. Ljudje so namreč zadovoljni z njegovim delom, saj je požrtvovalen, vesten, natančen, spoštljiv do ljudi. Predvsem pa ga nič ne vrže iz tira: ne mraz, ne vročina, ne morebitni sitni krajani. Velikokrat je tudi “pustil šiht”, kot imajo navado reči tesarji, ko, zlasti tistim, ki so najbolj potrebni pomoči, naredijo nekoliko ceneje. “Pri tesarjih že od nekdaj velja, da ceneje opravimo delo na cerkvah, gasilskih domovih in predvsem pri pogorelcih,” pove Jože, ki mu je žal, da danes med mladimi skoraj ni več zanimanja za tesarski poklic. Tesarji so si namreč velikokrat pomagali pri delu. Medtem ko Jože Kambič sta si nekdaj priskočila na pomoč z Jožetom Judničem z Omote, si sedaj pomagata s Tonijem Kastelcem z Osojnika. V semiški občini so bili prepričani, da Jože Kambič s svojim delom gradi dobre medsebojne odnose. S prostovoljnim delom in sponzoriranjem pa je pripomogel k razvoju infrastrukture v občini. Zato so mu ob nedavnem občinskem prazniku izročili diplomo občine za iztekajoče se leto. M R , Gostinci, ki so bili na seji občinskega sveta, so prosili, naj dajo svetniki vsaj tistim, ki imajo pogoje in možnost, da podaljšajo obratovalni čas ob petkih in sobotah za dve uri, torej do 2. ure zjutraj. Vsako njihovo prošnjo naj obravnavajo posebej. Svetniki so bili prepričani, da ne smejo upoštevati le zahtev gostincev, ampak prisluhniti tudi željam okoliških prebivalcev, ki imajo pravico do miru. Zlasti še, ker se je po njihovem mogoče zabavati tudi podnevi, ponoči pa gre predvsem za lumparije. Župan Slavko Dragovan je priznal, da so pritiski gostincev, ki želijo podaljšani delovni čas, veliki, prav tako pa tudi krajanov, ki hočejo nočni mir. Vendar ne omejuje podaljšanega delovnega časa, ki je po pravilniku. “Da bi odobril obratovalni čas, ki ga zahtevajo gostinci, bi morali spremeniti pravilnik, ki pa ni na tokratnem dnevnem redu. Zato predlagam svetnikom, naj naložijo občinski upravi pripravo novega pravilnika, v katerem bo upoštevala predlagane zahteve gostincev,” je menil župan. Temu seje uprl Branko Matkovič, prepričan, da ni prav, da svetniki rešujejo pritožbe. Če župan misli, da pravilnik ni dober, naj svetnikom predloži spremembe, že vnaprej pa naj ve, da vseh želja ne bo mogel vključiti vanj. Kaj se bo izcimilo, bo pokazal čas, saj so tokrat svetniki zahteve gostincev sprejeli kot informacijo. M. BEZEK-JAKŠE Pregled dojk METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika bo pripravilo v soboto, 17. novembra, v tukajšnjem zdravstvenem domu pregled dojk, ki ga bo vodila dr. Sonja Bebar. Pričel se bo ob 9. uri, vsaki dve uri pa bo prišla na vrsto nova skupina s 40 do 50 ženskami. Zadnja skupina bo na vrsti ob 17. uri. Tiste, ki se še niste prijavile za brezplačni pregled, lahko svoje ime še dopišete na sezname, ki že visijo na vhodnih vratih zdravstvenega doma. Klet SEMIČ - Semičani so sicer ponosni na poslovno-servisno cono na Vrtači, a vendar nekaj pogrešajo. Prav v dneh pred martinovanjem se je porodila ideja o vinski kleti. Kako fantastično: vinovod vanjo bi lahko napeljali s semiških vinskih goric kar na prosti pad. Potem bi morda prenehalo sitnariti celo tistih 5 odst. občanov, ki še nimajo vodovoda. Opravičilo SEMIČ - V prejšnji številki DL nam jo je zagodel škrat, ki je Milana Pluta iz Rožnega Dola dvakrat preimenoval v Martina: pri naštevanju dobitnikov semiških občinskih priznanj na 6. strani in v podpisu pod fotografijo na 10. strani. Prizadetemu se iskreno pravi-čujemo. M. B.-J. Park brez ljudi le mrtva črka Se bo v krajinskem parku Kolpa, ki so ga razglasili že pred tremi leti, končno kaj premaknilo? - Še vedno brez upravljavca - Ne le prepovedi, ampak tudi razvoj STARI TRG - Pretekli teden je bila v starotrški osnovni šoli okrogla miza o krajinskem parku (KP) Kolpa, ki se pričenja prav pod vasjo. Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je predstavila njegove naravne vrednote in kulturno dediščino ter hkrati opozorila na pomanjkljivosti in neskladja. Mladen Berginc, državni podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), pa je domačine seznanil, kaj čaka park v prihodnje. Tesarji vedno pomagali Jožetu Kambiču ob semiškem občinskem prazniku diploma za medsosedsko pomoč, prostovoljno delo in prispevek k razvoju \ Sprehod po Metliki ZEMLJA - Metliški župan Slavko Dragovan napoveduje, da bo občinska uprava morda postala največji zemljiški posestnik v občini. Po zakonu morajo za obnemogle in ostarele starše sicer poskrbeti njihovi otroci, a pogosto se zgodi, da občina ljudem plačuje oskrbnino v domu počitka. Po njihovi smrti občina podeduje njihove nepremičnine, najpogosteje prav zemljo. Če občinskim možem in ženam ne bo preostalo drugega, bodo morali začeti obdelovati zemljo, da jih občani ne bodo imeli za slabe gospodarje. NERED - V starem metliškem mestnem jedru so pred meseci zarisali parkirne prostore, s pomočjo katerih naj bi bilo pri parkiranju več reda. Nekateri se tega držijo, drugi, pa naj gre za domačine ali prišleke, pa parkirajo, kakor se jim zdi. Nered in zmeda sta včasih kar moteča. Poglavje zase so avtobusi s turisti, ki ob koncu tedna marsikdaj zasedejo parkirišča nasproti hotela in ob nekdanji Metalki. Za tablo, da je dovoljeno le parkiranje osebnim avtomobilom, se šoferji ne zmenijo. Ali pa so nepismeni. Črnomaljski drobir ZAPLETENO - Pravijo, da je velikokrat prav prvi vtis tisti, ki vpliva na mnenje, ki si ga človek ustvari o nekom ali nečem. Prvo sliko o državi dobi tujec na mejnem prehodu, o gospodinji in gospodarju na njunem dvorišču, o občini pa (tudi) po tem, kakšni so dopisi in gradivo, ki jih pošilja v javnost. Če bi sodili po odgovorih črnomaljskih Občinarjev na svetniška vprašanja, bi lahko ugibali, ali je na občinski upravi vse v redu. Nekaterih odgovorov človek z normalnim znanjem maternega jezika ne zna razvozlati. Če na občini že tako zapleteno razmišljajo, naj najdejo koga, ki bo njihovo pisanje prevajal v za današnji čas veljavno slovenščino. OBLJUBA - Kmalu bo minilo leto dni, odkar je direktor občinske uprave Božidar Braj-kovič na zboru krajanov Črnomaljcem obljubil, da gredo h koncu priprave na obnovo Fle-kovega mlina. Minil je najlepši čas za gradnjo, o kakšni odstranitvi mestne sramote pa ne duha ne sluha. Kmalu bo spet zbor krajanov, kjer pa občani neradi poslušajo zgolj obljube, ki “ne postanejo meso”. Semiške tropine PRAZNOVANJE - Upokojeni učitelj Slavko Pavlakovič z verzi spremlja dogajanja v Semiču. Tako je ob minulem občinskem prazniku spesnil tudi: “Kje na svetu se 16 dni občinski praznik praznuje? -Semič se ta kraj imenuje!” Najbolj si je ob koncu praznovanja gotovo oddahnil župan Janko Bukovec, ki so ga domači večkrat videli na TV in v časopisih ter slišali po radiu, kot je bil doma. Se mu pa gotovo ne bo tako kmalu zgodilo, da bi ga po občini prevažal sam kmetijski minister But. Glede na to, da je moral biti Bukovec skoraj hkrati na dveh ali celo treh krajih, je bila takšna taksi vožnja za druge udeležence v prometu še najbolj varna. POGAČA - Rožnodolčani so, ko so dobili vodovod, ministru Butu podarili nekoliko večjo pogačo kot županu Bukovcu. Upali so, da jim bo tudi But na državi odrezal večji kos pogače. A je upanje hitro splahnelo, ko jim je gost pojasnil, da bo komaj zadostovalo, če bosta z Bukovcem pogači zlepila skupaj. Tako in drugače. ZGODBE O LIPAH ŠENI KONEC - Krajevna skupnost Stara Cerkev je pred nedavnim na Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine naslovila dopis, v katerem delavce zavoda prosijo, da jim dajo svoje strokovno mnenje z zvezi z načrtovano izgradnjo ceste skozi Staro Cerkev. Sporno je, kot pravi donedavni predsednik KS Ciril Jasenc, vaško jedro oziroma cesta, ki naj bi potekala med vaškimi lipami, ki so naravna in kulturna dediščina kraja že preko 400 let. Na predstavitvi idejnega projekta izgradnje obeh cest skozi Staro Cerkev je bil od petih prisotnih članov sveta KS samo eden proti. KS je zato dala oziroma morala dati pozitivno mnenje k načrtovanemu urejanju ceste. So pa hkrati občino ponovno pozvali, naj še enkrat prouči izgradnjo obračališča za avtobus, ki je 'zaradi med lipami speljane ceste v vsem projektu tudi edino sporno. Zgodbe o lipah tako še ni konec! V KS namreč trdijo, da članom sveta KS celotna zadeva ni bila pravilno predstavljena. Za projekt naj bi glasovali zato, ker naj bi jim bilo rečeno, da bodo, če projekta ne bodo podprli, za njegovo uresničitev namenjeni denar porabili za kaj drugega. Ribniški zobotrebci OBŠIRNO O ŠPORTNI DVORANI - Ribniški župan Jože Tanko je v svojem govoru na slovesnosti v počastitev letošnjega praznika ribniške občine največ pozornosti namenil obnovi športne dvorane. Ker gre za daleč največjo in najzahtevnejšo investicijo v ribniški občini v zadnjih nekaj letih, kar je omenil tudi v svojem govoru, nepoznavalca njegova obširna predstavitev lani začete obnove športne dvorane ni presenetila. Drugače pa je s poznavalci! Ti vedo povedati, da se je župan odločil, da na dolgo in široko pojasni, kako je s športno dvorano, ker nihče razen njega ne razume, zakaj seje odločil za takšno obnovo, za kakršno se pač je! Drotat iz Kočevja:! II MAi J V jM AŠ J H O EJ Č J iJ UMNI 7r.rmDcmTD4UŠs\n II -- Skokovita gospodarska rast Recinka Kostelski rižni LAŽJE DO DENARJA - Ne Petrolovi črpalki v Petrini (pri obmejnem prehodu na Hrvaško) bodo do prihodnje turistične se zone odprli bankomat. Takt bodo prihranjene mnoge težavi turistom, ki obiskujejo zgornjo| Kolpsko dolino, pa tudi domači nom, saj so ob nedeljah in praznikih zaprte izpostave bank i pošt pa tudi trgovine. V ŠOLI BO GOSTIŠČE Novi lastnik stavbe v Kužlju, kateri je do ukinitve delovale šola, je stavbo dozidal, prezida in prekril. V njej bo uredil objek za potrebe turistov in domači nov, predvidoma gostišče in trgovinico. SKODLE NA GRAD - Lep vreme je omogočilo, da prenove kostelskega gradu hitro napredu je. Zidarska dela na dve stolpih| so končana, do zime pa ju bod prekrili s skodlami. POLOŽILI CEVI - Obnovi vodovoda od Fare preko vasi d Pifč ob lepem vremenu uspešne napreduje. Položili so že novt vodovodne cevi. Tako so ostal, le lažja dela, ki jih bo možn opraviti tudi ob slabem vremenu.) LAŽJE DO JAM - V nedelje so predstavniki Turistično-šport nega društva obiskali skupaj ; okoliškimi prebivalci Podstenski jame. Namen obiska je bil, da bi postopno uredili dostop v največjo izmed teh jam in uredili vse potrebno za njen ogled domačimi vodiči. 40 NOVIH DELOVNIH MEST - V novih proizvodnih prostorih Recinka na Roški cesti 41 v Kočevju, ki so jih slovesno odprli ob 5. jubileju podjetja, bo delalo 50 ljudi, od katerih jih bodo na novo zaposlili 40. Na posnetku: z otvoritve. (Foto: M. L.-S.) Potrebovali bi vsaj 200 postelj 15 let Doma starejših občanov Kočevje - Od samega začetka je v domu 21 zaposlenih in 5 stanovalcev Že v kratkem bodo imeli preko 300 zaposlenih in bodo eno največjih podjetij v občini - 5. obletnico proslavili z otvoritvijo novih prostorov KOČEVJE - Invalidsko podjetje Recinko, d.o.o., iz Kočevja je prejšnji mesec zabeležilo petletnico delovanja. Ob jubileju lahko ocenjujejo, da je podjetje doživelo skokovito gospodarsko rast, saj bo s približno 320 zaposlenimi, kolikor jih bodo imeli s popolnitvijo 40 novih delovnih mest, ki jih prinaša že začeta razširitev proizvodnje nogavic, kmalu eno največjih podjetij v kočevski občini. V petih letih so v podjetju kvadratnih metrih, kolikor KOČEVJE - V Kočevju so pričeli graditi dom starejših občanov leta 1983, prve stanovalce pa so začeli sprejemati 1. julija 1986. 15-letnico delovanja so počastili z otvoritvijo razstave slikarskih del stanovalca Željka Vertlja in medicinske sestre Brigite Lipovac, z dnevom odprtih vrat in prireditvijo za goste, organizirali pa bodo še srečanja stanovalcev in svojcev ter delavcev doma. O domu za starejše občane so v Kočevju razmišljali že dolgo prej predno so pričeli z izgradnjo. Poleg upokojencev iz Kočevja, ki so bili najbolj vztrajni, so se za dom zavzemali tudi takratna skupnost socialnega skrbstva, stanovanjska skupnost občine Kočevje, občinski skupščini Kočevje in Ribnica ter upokojenci iz Ribnice. V finančni podpori izgradnji doma so se jim pridružili tudi upokojenci iz Ljubljane ter sklad za izgradnjo domov pri SPIZ-u, da so dom zgradili, pa so del denarja prispevali tudi občani Kočevja s samoprispevkom. Žal pa se je, kot pravi direktor Jože Novak, kmalu po sprejemu prvih stanovalcev pokazalo, da je premajhen. Namestili so dodatne postelje, tako da se je prvotno predvideno število 124 povečalo na povprečno 170 stanovalcev, že več let pa je sedaj, kot dodaja Novak, kar bi zlahka zapolnili tudi več kot 200 postelj. Dom je bil prvotno namenjen predvsem normalno gibljivim ljudem, vendar pa potrebe narekujejo, kot pravi Novak, da imajo prednost pri sprejemu starejši ljudje s starostnimi in bolezenskimi težavami. Približno tretjina od 176 stanovalcev, kolikor jih imajo danes v domu, je skoraj nepomičnih in potrebuje popolno oskrbo in pomoč pri opravljanju vseh življenjskih funkcij. Zato je med v povprečno 75 zaposlenimi, od katerih jih kar 50 dela v domu že več kot 10 let, in med njimi 27, ki so v domu že od samega začetka, največ zdravstvenonegovalnega osebja. Povprečna starost vseh stanovalcev, med katerimi je 118 žensk in 58 moških, je 74 let, med starimi nad 65 let pa celo 79 let. 19 stanovalcev je v domu že preko 10 let, 5 pa jih je že vseh 15 let. M. L.-S. Jože Novak namenili za investicije okoli 2,5 milijona mark. Zadnja naložba je bila prva izmed obeh načrtovanih za letošnje leto in je vredna 120 milijonov tolarjev. V sodelovanju z italijanskim partnerjem Intersocks so odkupili nekdanje skladišče Trgoprometa in v njem odprli nove proizvodne prostore za likanje in konfekcioniranje nogavic. Nova investicija jim bo omogočila razširitev proizvodnje nogavic od sedanjih 18.000 na 30.000 do 32.000 parov nogavic dnevno. V nove prostore bodo preselili del obstoječe proizvodnje, na novo pa bodo v povečanem programu nogavičarstva zaposlili 40 delavcev, od katerih bo 15 delovnih invalidov. Na okoli 1.650 merijo novi prostori, z otvoritvijo katerih so proslavili 5. obletnice podjetja, bo tako skupno delalo 50 ljudi. Kapitalska vrednost podjetja seje v petih letih povečala za 99 odstotkov, prihodki iz poslovanja so bili ob koncu leta 2000 za 389 odstotkov višji kot koncem leta 1997, število zaposlenih pa se je povečalo od skromnih 15, kolikor sojih šteli Grof gori! KOSTEL - Minulo soboto je ob štirih zjutraj gasilska sirena zbudila ne le gasilce, ampak vse Kostel-ce. Po "zanesljivih" informacijah naj bi gorelo gostišče Grof v Kap-tolu, ki je edino pravo oziroma ugledno gostišče v kostelski občini. Zato so v smeri Grofa pohiteli ne le gasilci, ampak celo sam kostelski župan Valentin Južnič, občinski svetniki in seveda tudi predsednik Turistično-šport nega društva Kostel Nikolič, dr. Stanko, ki se je tudi ustrašil, da bodo zgubili ugledni objekt. Kmalu pa se je izkazalo, da je informacija o požaru v Grofu lažna in da je gorelo le v vikendici v Ajblju, požar pa so pogasili že sosedje. P-c Priznanje za Turistično društvo Podgora DOBREPOLJE - Letošnjega tekmovanja krajev, ki gaje v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna pripravila Turistična zveza Slovenije, so se udeležili tudi člani mladega Turističnega društva Podgora iz občine Dobrepolje. Podgorci so lani in letos napeli moči pri ureditvi slehernega kotička v idilični vasi pod ribniško Malo goro. Julija so odprli obnovljen vodnjak pri Beču, uredili okolico turističnega doma v nedotaknjeni naravi, obnovili nekaj cest in zasadili drevored, sedaj se s kočevsko območno enoto Zavoda za gozdove pripravljajo na gradnjo naravoslovne učne poti. Priznanja najboljšim bodo podelili v sredo, 21. novembra, v Zrečah. M. G. na samem začetku delovanja podjetja, na današnjih 277. Čeprav so podjetju ob ustanovitvi mnogi prerokovali kratek obstoj, Recinko ves čas posluje pozitivno, s plačami pa sledijo panožnim kolektivnim pogodbam ali pa so celo nekoliko višje. Za letošnje leto načrtujejo uresničitev še ene investicije. Že v kratkem naj bi namreč v sodelovanju s podjetjem Šepič iz Primorske uvedli nov proizvodni program izdelovanja ko-smičenih blazin, ki ga poskusno že uvajajo. M. L.-S. Po novem letu ločeni občinska uprava in Upravna enota RIBNICA - Med naložbami, ki bremenijo letošnji občini proračun v Ribnici, je tudi obnova stavbe Upravne enote. Do konca leta bodo dokončali dela na mansardi velikosti 250 kvadratnih metrov, v katero se bo v prvem trimesečju prihodnjega leta preselilo sedem delavcev uprave enote, ki uradujejo v prvem nadstropju občinske stavbe. Tako bosta za vselej ločeni stavbi občinske uprave in Upravne enote, povrh pa bodo prvič po delitvi pristojnosti med občino in državo ustvarjeni pogoji za nemoteno delo. Doslej so se namreč zaradi prostorske stike v enem prostoru gnetili kar po trije delavci. Obnova bo stala 36 milijonov tolarjev, s 34-odstot-nim deležem pa jo sofinancira skupni servis Vlade Republike Slovenije. M. G. Zaščitili poreklo Kočevskega medu Čebelarji s širšega območja Kočevske so prvi v Sloveniji zaščitili geografsko poreklo svojega medu - Prejšnji mesec dobili nalepke KOČEVJE - Društvo za zaščito geografskega porekla in promocijo Kočevskega medu je prejšnji mesec dočakalo uresničitev prizadevanj iz obdobja zadnjih dveh let. Medtem ko so že junija lani dobili papirje, ki kažejo, da so prvi v Sloveniji zaščitili poreklo medu s svojega območja, ki se razteza od Turjaka do Kolpe na eni in od Loškega potoka do vznožja Roga v Beli krajini na drugi strani, so v začetku letošnjega oktobra dobili nalepke in prelepke, ki so jim omogočile, da so lahko pričeli s kontrolirano prodajo. Ideja o zaščiti medu, ki ga naštevanju želja in načrtov dru- ri člani preusmerili v ekološko pridelavo ter da bi imeli v Kočevju polnilnico in v predelu Poljanske doline in Kostela ple-menilno postajo čebele kra-njice, kije tu še genetsko čista. M. L.-S. GASILSKI LIPI PRIJATELJSTVA - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Gregor v Ribniški dolini so lani obhajali stoto letnico svojega poslanstva. Lahko se pohvalijo, da so med prvimi v deželi suhe robe navezali tesne stike s sorodnimi društvi izven občine. Listini o pobratenju s stanovskimi kolegi iz Šmarja pri Jelšah in Dobravo pri Škocjanu na Dolenjskem sta že tretje leto izobešeni na vidnem mestu v njihovem ličnem domu v domačem kraju. Prijateljstvo je ob nedavnem obisku članov dveh gasilskih društev dobilo nove razsežnosti. Sredi Sv. Gregorja, od koder sega pogled daleč naokrog, so predsedniki treh društev iz Dobrave, Šmarja in Sv. Gregorja Anton Mojstrovič, Silva Verčkovnik in Vinko Levstek (na sliki) zasadili lipi prijateljstva. Prihodnje leto bo drevo korenine pognalo tudi v Dobravi. (Foto: M. G.) pridelajo izključno na območju čebelarskih društev Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Dolenjske Toplice, kjer čebele nabirajo rastlinski nektar in mano v neokrnjeni naravi na gozdni in grmičasti vegetaciji, vegetaciji gozdnih obronkov in na traviščih, se je porodila Viktorju Pešlju na občnem zboru kočevskih čebelarjev v začetku leta 1999. Ob velikem posluhu kočevske občine za uresničitev zamisli so kmalu zatem ustanovili društvo, ki danes združuje 36 čebelarjev z območja, katerega meje se skorajda prekrivajo z mejami bodočega regijskega parka Kočev-sko-Kolpa. “Naš, slovenski kupec je najboljši kupec, saj ve, kaj je to dober med,” pravi Pešelj ob štva. Za Kočevski med pravi, da je najboljši v slovenskem prostoru in upa, da bodo to dokazale tudi analize, ki jih bodo dali izdelati. Želijo si, da bi svoj med, ki ga samo člani društva pridelajo odvisno od vremenskih razmer na sezono med 40 do 60 ton, najprej tržiti doma, kjer naj bi postal razpoznaven, čeprav, kot dodaja Pešelj, se tudi tujih kupcev ne bodo branili. “Če se bo med boljše prodajal, se bo morda med mladimi povečalo zanimanje za čebelarjenje,” pravi, ko se dotakne vseslovenskega problema čebelarstva, da so čebelarji pretežno starejši od 60 let. V društvu si tudi želijo, da bi k sodelovanju pritegnili čebelarje z Blok in iz Cerknice pa vse tja do Postojne, da bi se nekate- ZLOŽENKA IN NALEPKA -Predsednik društva Viktor Pešelj z zloženko, ki so jo izdali septembra letos, in kozarcem medu z novo nalepko in prelep-ko, ki jim omogoča kontrolirano prodajo Kočevskega medu.(Foto: M. L.-S.) DOLENJSKI LIST I I MŠŠ IZ j j A Š J H OB Č J JJ jftMUt Naj plača Jarcu kar Komunala!? Nadzorni svet Komunale hoče imuniteto za člane še dve leti po preteku mandata in da se ponovno izvede revizijo poslovanja podjetja - Vodstvo opozarja na neveljavne sklepe TREBNJE - Nadzorni svet Komunale Trebnje je na svojo 10. redno sejo v prostorih Komunale Trebnje povabil računovodkinjo Slavko Verbič in Vlada Kukembergerja, predsednika občinskega nadzornega odbora. Seje so se udeležili člani nadzornega sveta: Alojz Kastelic, Marjan Pavlin in Justina Pančur (trije od šestih), Slavka Verbič, sejo pa je spremljal Janez Jurij Kos. Na sejo ni bil vabljen direktor podjetja niti predstavnik sveta delavcev javnega podjetja. “Ugotavljamo, da sprejeti sklepi nadzornega sveta niso veljavni, saj niso bili sprejeti v skladu s 25. členom statuta, ki se glasi takole: Nadzorni svet lahko polnopravno obravnava in sprejema zaključke, v kolikor je na seji prisotna več kot ena polovica članov sveta. Sklep je sprejet, v kolikor je zanj glasovalo več kot ena polovica članov nadzornega sveta. Na sejo sveta se brez pravice glasovanja vabi direktorja javnega podjetja in predstavnika sveta delavcev javnega podjetja,” pojasnjuje vodja splošnega sektorja Komunale, pravnik Kos. Ne glede na navedeno so člani nadzornega sveta dnevni red v celoti realizirali. Tako so potrdili sklepe 9. seje, ki je bila 28. februarja in na kateri je bil v obravnavi tudi statut, ki gaje pripravil nadzorni svet. Na seji je bilo prisotnih pet članov in že pri sprejemanju dnevnega reda so bili “za” samo trije, kar ni zadostno število za sprejem. Potrdili so sklepe 3. izredne seje. Na seji so bili prisotni le trije člani (Kastelic, Pavlin in Pančur). Nobeden od sprejetih sklepov formalno ni veljaven. Potrdili so tudi sklepe 4. izredne seje. Na seji je bilo prisotno pet članov nadzornega sveta, vsi sklepi pa so bili sprejeti v razmerju tri “za” in dva “proti”, kar formalno pomeni, da noben sklep ni veljaven. Obravnavali so povišanje cen komunalnih storitev. Poročevalka, kije pripravila predlog povišanja cen, je bila Justina Pančur. Sprejeli so naslednji predlog povišanja cen: vodarina naj bi bila dražja za petino, kanalščina in ravnanje s komunalnimi odpadki za desetino, prečiščevanje odplak pa kar za 171,36 odstotkov! Sklenili so, naj se proučijo nepravilnosti pri nabavi kompaktorja ter nepravilnosti v zvezi s pri- LEP VEČER V KRMELJU - Krmeljčani, predvsem učenci osnovne šole in ženski pevski zbor Mirna pod vodstvom Staneta Pečka, so pripravili številnim domačinom in gostom, med njimi sta bila tudi župan Kristjan Janc in podžupan Andrej Štricelj, lep kulturno-zabavni večer. Zasnovala ga je Gusta Mirt, povezoval pa Rado Kostrevc. Krmeljčanom je posebej čestital ob prazniku sevniški župan. Na posnetku: predsednik KS Močan (na desni) izroča priznanje Martinčiču. (Foto: P. Perc) KRMELJ - Vaščani Hinje so pripravili lep sprejem za goste in domačine ob zaključku prve faze vodovoda, ki je ta čas najpomembnejša naložba v krmeljski krajevni skupnosti, saj je veljala kar okrog 50 milijonov tolarjev. Kot je povedal predsednik sveta KS Krmelj Janez Močan na slovesnosti ob krajevnem prazniku v Domu Svobode v Krmelju, pa bo druga faza tega vodovoda stala še okrog 60 milijonov tolarjev, pri čemer računajo zlasti na ekološki tolar. Za krajevni praznik KS Krmelj podeljuje priznanja za prizadevno delo na področju gospodarstva, kulture, športa in drugih dejavnosti. Tokrat so jih prejeli Franci Bastardi, Jože Lesjak in Janko Martinčič. Bastardija poznajo ne le Krmeljčani kot učitelja in dolgoletnega ravnatelja šentjanške osnovne šole. V preteklosti je bilo njegovo delo precej povezano s športnim življenjem Krmelja tako pri rokometu kakor tudi pri nogometu. Zelo velik je bil njegov prispevek pri ohranjanju zgodovinske zavesti, saj je kot avtor razstav in publikacij, ki so beležile usodne trenutke tega kraja, prispeval pomemben delež k identiteti Mirnske doline. Njegovo ime pa je predvsem povezano s petjem v tej dolini. Kot pevovodja je kar četrt stoletja nadaljeval očetovo tradicijo v mešanem, nato moškem pevskem zboru in naposled v moški vokalni skupini. Gradbenemu odboru za izgradnjo vodohrana in cevovoda, kjer je Jože Lesjak s poslu- hom za različne poglede in ob pomoči članov odbora uspešno pripeljal projekt do faze, da so ga lahko predali namenu, Krmeljčani tudi izrekajo priznanje. Za Janka Martinčiča pa pravijo, da ima zlate roke, * Član Glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije Silvo Gorenc je na slovesnosti izročil srebrno plaketo ZZB NOV Osnovni šoli Krmelj za sodelovanje z borčevsko organizacijo pri ohranjanju izročil NOB in za aktivno udeležbo na prireditvah posvečenih zgodovinskim dogodkom. bodisi v vlogi kovinarja, kmetovalca ali podjetnika. Posebno pozornost je posvetil ureditvi vodooskrbe na območju Hinje in okolice. P. P. DOMNA LUKOVCU POD STREHO - Kot nam je pretekli petek, ko so zaključevali dela na strehi doma, povedal vestni predsednik gradbenega odbora Stanko Lisec, so vaščani doslej opravili že več kot 3000 prostovoljnih ur za kulturnomladinski dom na Lukovcu. Če bodo vaščani vsaj tako množično, kot so se udeleževali delovnih akcij, obiskovali tudi različne prireditve, ko bo dom končan, se ni bati, da v njem ne bi bito dovolj življenja. Investitor Kulturno-športno društvo Lukovec se je naložbe, vredne okrog 50 milijonov tolarjev, ob pomoči dobrotnikov resno lotil, čeprav so temelje zastavili I. aprila lani. (Foto: P. Perc) Vodovod za krmeljski praznik Priznanja trem zaslužnim krajanom - Prva faza vodovoda Hinjce končana, za drugo potrebno še okrog 60 milijonov tolarjev - GO ZZB NOB Slovenije podelil srebrno plaketo OŠ Krmelj četkom sanacije čistilne naprave Trebnje. Obravnavali so tudi nujnost izplačila sejnin in vseh ostalih materialnih stroškov vključno s povračilom vseh stroškov predsedniku nadzornega sveta Alojzu Kastelcu na podlagi izgubljene tožbe, ki jo je vložil Pavel Jarc na Okrajnem sodišču v Trebnjem. S sklepom so naložili pripravo raznovrstnih poročil za vsa področja dejavnosti v primerjavi s plani, prihodki in odhodki po kontih, poročila o investicijskem vzdrževanju, o investicijah, o amortizaciji itd. V točki “razno” pa so potrdili osem točk, ki jih je pripravila Pančurjeva. Med drugim so predlagali za člane nadzornega sveta imuniteto za čas mandata in še dve leti po preteku mandata, odločitev, da se ponovno izvede revizijo poslovanja podjetja, češ daje bila že izvedena vprašljiva in da jo mora naročiti nadzorni svet. P. P. Večerna šola vodenja SEVNICA - GEA College pripravlja v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Sevnica in Občino Sevnica večerno šolo profesionalnega vodenja. Taje namenjena vsem, ki vodijo in usmerjajo sodelavce. Le pripadnost zaposlenih podjetju, skupni viziji in ciljem je tisto, kar ustvarja rezultate. Občina in obrtna zbornica sofinancirata udeležbo na seminarju, ki bo potekal ob torkih in četrtkih v prostorih Obrtne zbornice Sevnica od 6. novembra dalje. Zgodba na gumbe TREBNJE - V četrtek, 8. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu Trebnje na sporedu druga abonmajska predstava za otroke. Zgodba na gumbe, v izvedbi Lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane. Otroci naj s seboj prinesejo najtežji in največji gumbek, z Jeleno Sitar pa bodo skozi zgodbo ugotovili, zakaj je bilo to potrebno. SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ V OBČINI TREBNJE - V trebanjski občini skupine lepšajo življenje starostnikom v Mokronogu, Trebnjem, Štefanu in na Mirni. Njihovo prikupno predstavitev je popestril še nastop domskega pevskega zbora. (Foto: P. P.) Nadomesti celo družino Skupine za samopomoč starostnikom bogatijo življenje TREBNJE - Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega! To je le ena izmed številnih lepih misli, ki so pospremile predstavitev skupin starih ljudi za samopomoč v trebanjski občini na prvi novembrski ponedeljek. Na prijetnem srečanju v domu starejših občanov v Trebnjem je direktorica doma Majda Ivanov poudarila, kako pomembno je utrjevanje medgeneracijske povezanosti za kakovostno življenje starostnikov. Tone Kladnik in Branka Knific, predstavnika Združenja za socialno gerontologijo in geron-togogiko, ter Danica Matjanec, organizatorka nacionalne mre- Nega in bolezni mladih vin ČATEŽ - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom vabi v petek, 16. novembra, ob 17. uri v gostilno Ravnikar na predavanje o negi in boleznih mladih vin z degustacijo. S sabo lahko prinesete vzorce svojih vin. Predaval bo dr. Julij Nemanič. že skupin za samopomoč, pa so spregovorili o pomenu skupin in predstavili projekt v Sloveniji. V državi deluje že 407 skupin s 4500 starostniki in s 594 voditelji. Ti prihajajo pretežno iz vrst Centrov za socialno delo, njihovo delo pa je prostovoljno, ljubiteljsko. Številni starostniki izjavljajo, da jim srečanja enkrat tedensko v skupini pomenijo več, kot pa z marsikakšnim sorodnikom, nekateri pa celo, da zelo težko čakajo srečanj, ker jim je skupina nadomestila družino. P. P. Otvoritev E-šole SEVNICA - Tukajšnja osnovna šola Sava Kladnika danes (8. novembra) opoldne vabi na otvoritev E-šole. Kot pravi prekaljeni računalničar na šoli, Drago Slukan, so s tem, ko jih je Ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport izbralo za eno od E-šol, začutili nov izziv: približati ali omogočiti uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije in interneta tistim, ki jim doslej to ni bilo omogočeno. Trebanjske iveri KDO BO LETEL? - Sveta trojica v nadzornem svetu Komunale naj bi bila prepričana, daje štiriperesna deteljica Komunale, kot so imenovali vodilno četvorko v tem javnem podjetju že pred časom, končno godna za “odstrel!” Krila ji je verjetno dala tudi sodba Upravnega sodišča RS, ki je ugodilo tožbi Jožeta Povšiča zoper trebanjskega župana Pungartnika zaradi imenovanja direktoija Komunale. Morda je trojica, ki nikakor ne more prebaviti Jarca, vštela predlagani gromozanski skok povišanja cen čiščenja odplak kot inovacijo in nadomestek pralnega praška za pranje umazanega perila, ki ga sprožajo nenehne zdrahe v trebanjskih logih? ZABOJNIK - Trebanjski vinogradniki in ljubitelji narave se še bolj jezijo na Komunalo, odkar je prestavila zabojnik za smeti še bliže potočku Pol-ter, ta košček še lepo ohranjenega okolja pa ob redkem praznjenju zabojnika postaja vse bolj smetišče. Kot da komu ni mar lepa, lahka slovenska zemljica?! Sevniški paberki BO ZDRŽALO!? Sevniški umetnik Lojze Konec se je med otvoritvijo svoje oblikovalske razstave samo malo ozrl, ko je zgrmelo eno izmed njegovih del z zidu na tla grajske galerije. Čeprav seje v drugem kot večje sobane ponovila zgodba je Lojze stoično dočakal konec odličnega glasbenega uvoda, po uradni otvoritvi pa je stopil bliže na mesto incidenta in hladnokrvno komentiral: “No do 15. t.m. jih bo pa 99 odstotkov le ostalo na stenah...! NEŽKINA (PO)MOČ -Predsednica KŠD Lukovec Nežika Novšak ima neverjetno energijo, pripravljena je pomagati ljudem v stiski, bodisi preko Rdečega križa ali kar tako. Seveda ji njen šef, tajnik KS Boštanj Peter Simončič, kjer je Nežika zaposlena preko javnih del, zato včasih tudi malo pogleda skozi prste, če gre za skupno dobro. Njena (po)moč je bila dobrodšla tudi ko je prinesla osvežilne napitke vaščanom Lukovca ob zaključnih delih na strehi. (Foto: P. P.) Muzejski vlak pripeljal 500 gostov TRŽIŠČE - Muzejski vlak je iz Ljubljane preko Sevnice v Tržišče pripeljal na Jesensko srečanje v Tržišču okrog 500 gostov. V Sevnici jih je pozdravil župan Kristijan Janc. V Tržišču so jim organizatorji ob sodelovanju z društvi v krajevni skupnosti pripravili prikaz kmečkih običajev in starih strojev, pripravili so priložnostno razstavo in kulturni program, nato pa je sledil obisk zidanic na Malkovcu s pokušnjo mladega vina in domačih dobrot. Zadovoljni gostje so zvečer odpotovali proti domu. Krške novice AVTOBUSI IN ZGODOVINA - Za to, da se krajevna skupnost v kaki občini osamosvoji in naredi svojo občino, ni potrebno ukiniti medsebojnih avtobusnih zvez. Tudi v Kostanjevici na Krki avtobusnih zvez niso ukinjali zato, ker Kostanjevica hoče svojo občino. Res pa je, da je dandanes avtobusnih zvez komaj še nekaj na dan. Včasih je vozilo iz Kostanjevice v Krško in obratno veliko avtobusov. Res je, takrat je bilo veliko tudi potnikov. Za 750-letnico Kostanjevice bodo tam, če bo šlo tako naprej, že čisto brez avtobusov. Saj pred 750 leti med Kostanjevico in Krškim tudi ni vozil niti en avtobus! ORGANIZIRANJE - Nekateri mislijo, daje v Krškem toliko organizacij za mladino, da bo zmanjkalo mladine za organizacije. DALO SE JE - Pri prošnji, da bi bil Krkin direktor Miloš Kovačič predsednik odbora praznovanja kostanjeviške visoke obletnice je bilo kar nekaj težav, ker je Kovačič iz Šentjerneja, Šentjernej in Kostanjevica pa sta soseda. Take težave je šaljivo omenil Kovačič nedavno v Kostanjevici in dodal: "No, dalo se je dogovoriti. Predsedovanje odboru sem sprejel zato, ker vem, da bodo za obletnico potrebovali veliko denarja. Če lahko neki organizacijski komite Planice vodi Dolenjec, bomo pa še tukaj naredili proslavo." Jutri občinski otroški parlament KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo pripravila jutri ob 12. uri v občinski sejni sobi v Krškem 12. občinski otroški parlament. Letošnji je namenjen temi Moj prosti čas. Na občinskem otroškem parlamentu, pred katerim so izvedli parlamente po šolah, bodo pregledali uresničevanje sklepov občinskih otroških parlamentov v preteklih letih. Izvolili bodo tudi predstavnika za 12. nacionalni otroški parlament. Novo v Brežicah KRAVE NE - V vasi Zgornja Pohanca imajo že nekaj dni na cesti nov asfalt. Zelo lep je. Tak bo lahko tudi ostal daljši čas, vsaj krave ga ne bodo zamazale. V Zgornji Pohanci so namreč letos zadnjo kravo prodali. GRAJSKO - Direktorju Term Čatež Borutu Mokroviču in družbi, ki jo vodi, očitajo, da bi rada poceni kupila grad Mokrice in da Terme obnavljajo mokriški grad samo zaradi svoje koristi. Kako sta čateško hotelsko in zdraviliško podjetje in občina Brežice v preteklosti trgovala z grajskim kompleksom Mokrice, naj razodenejo knjige. O tem, kdo ima korist od tega, da še stoji grad Mokrice, pa bi se domačini lahko pogovarjali. Med tem pogovorom se lahko menijo tudi o tem, kdo ima korist npr. od gradu Pišece. Lišaji in lesni črvi gotovo, najbrž pa tudi kako ljubljansko projektantsko podjetje, ki v nedogled pripravlja zamisli osnutkov za pripravo idejnih zasnov za to, da bi nekoč obnovili grad Pišece. Domačini imajo od gradu to, da od njega nimajo ničesar: kar bi radi iz njega naredili, jim namreč pristojni ne pustijo narediti. Hoteli, akademija v gradu Pišece - najbrž spomini na prihodnost! IGLE V TRAVI - V parku med travo so igle. Če igle ne rastejo tako kot trava, jih je tja nekdo dal. V taki zadregi domačini ne vedo več, koga poklicati: ali botanike ali policijo. Ne vedo več. Botaniki se še niso izkazali za brezbrižne. Mil J 2 WAŠ J H O 3 C J JJ mš Mladi so revni tudi v Posavju Siromaštvo, vse pogostejši vsakdanji spremljevalec - Revne družine z obema staršema kot odraz družbene krize - Nezaposlenost Romov - Romkinji p šoli za varuhinjo in frizerko KRŠKO - Ali smo revni ali bogati, je lahko tudi stvar osebne presoje, vendar v družbi veljajo nekako splošne oznake revščine. Vsekakor je siromaštvo vse pogostejši spremljevalec našega vsakdana. Kaj storiti, da bi bilo manj takih razmer, zaradi katerih se nekateri državljani postopoma znajdejo na družbenem obrobju? BITI TO, KAR SEM - ALI SMEM IN ZMOREM? - Pesnica Dragica Dani, filozof Pavel Požar, bioterapevt Marjan Ogorevc in pisatelj Franc Šetinc so sedli za skupno mizo v Knjižnici Brežice. V pogovoru z Dragom Pirmanom so pred obiskovalci kulturnega večera nanizali poglede in izkušnje o življenju; o svobodi - predvsem človekovi osebni svobodi biti to, kar sem; o svetlobi in temi bivanja in o razlogih za posameznikovo (ne)spreminjanje sveta. Brežiški župan Vladislav Deržič je v začetnem slavnostnem nagovoru menil, da človek nemalokrat prej poskrbi za cesto in vodo, kot npr. za knjigo. Pogovor “Štiri peresa naše občine” so v knjižnici pripravili za brežiški občinski praznik. (Foto: M. L.) Tudi Posavje, kije po nekdanjem gospodarskem razcvetu danes precej oslabelo, pogosto pogreša odgovor na tako vprašanje. V letošnjem avgustu je v krški občini prejemalo 720 upravičencev denarno socialno pomoč, kakršno država daje revežem. Med upravičenci je bilo 66 odstotkov romskih, ostali so bile neromske družine. Izmed teh je bila glavnina popolnih in le manjšina enoroditeljskih družin, taka družinska revščina ob obeh roditeljih pa nemara še posebej kaže na družbeno siromaštvo. Največ revnih, ki jim tak položaj priznavajo tudi delivci javnih socialnih pomoči, je starih do 26 let. V tej skupini so brezposelni ali iskalci prve zaposlitve, najpogosteje z 2. do 3. stopnjo izobrazbe. Take bleščice iz posavske družbene slike so omenjali tudi na okrogli mizi, ki jo je oktobra organizi- ZGORNJA POHANCA -Potem ko so pred nekaj več kot mesecem in pol začeli pripravljati vse potrebno za asfaltiranje ceste Zgornja Pohanca-Ok-lukova gora, so v soboto že prerezali trak na začetku nove več kot polkilometrske ceste. Skupaj s preplastitvijo so položili dobrih 700 metrov asfalta. Ko so v akciji zbrali približno poldrugi milijon tolarjev, so za pomoč prosili še občino Brežice. "Brežiški župan Vlado Deržič se je osebno zavzel in podprl gradnjo kljub pomanjkanju denarja. Njegova nesebična pomoč nam je omogočila modernizacijo ceste. Prav tako smo bili deležni velike podpore KS Sromlje in njenega predsednika Staneta Čer-noša in članov sveta KS, posebno Ferda Pinteriča.” Tako je ral v Krškem Lions klub Krško in je imela naslov Siromaštvo in lakota v Sloveniji in Posavju. Romi, ki prejemajo v Posavju denarno socialno pomoč, so za nekatere ljudi in ustanove na tem območju poosebljeno • “Pri Romih se prepletata revščina in etnična pripadnost. Rezultat je družbeno obrobje. Romi so primer začaranega kroga revščine,” je njihov družbeni položaj označila ena od udeleženk okrogle mize krškega Lions kluba. siromaštvo. V Krški občini živi na 8 krajih več kot 260 Romov. Od teh so 3 redno zaposleni, ne več kot 20 jih je zaposlenih sezonsko, šesterica bi se rada zaposlila in obiskuje osnovno šolo pri krški ljudski univerzi. Eno romsko dekle se šola za varuhinjo v otroškem vrtcu, ena obiskuje frizersko šolo. med drugim povedal Drago Sot-ler, predsednik gradbenega odbora. Posebno zahvalo je izrekel sponzorjem, ki so za cesto prispevali od 100.000 tolarjev do 10.000 tolarjev. Gradbeni odbor meni, da je naložba vredna nekaj več kot 6,1 milijona tolarjev. Kot ocenjuje odbor, “je finančna konstrukcija praktično v celoti zaprta”, s tem da še vedno računa na zamudnike, ki so obljubili še nekaj denarja. Kot pomoč pri gradnji ceste je Sotler poudaril tudi hrano in pijačo, ki so jih za delavce prispevale posamezne družine. Prav tako je zanj pomembno fizično delo pri gradnji. Sotler je za zagnanost pohvalil tudi gradbeni odbor: “V veselje mi je bilo delati s tako marljivo ekipo.” M. L. Preselitvene navade Romov lahko tako statistiko spreminjajo, vendar ostaja dejstvo, da večina Romov živi na družbenem obrobju, čeprav je njihovo pojmovanje siromaštva drugačno, manj boleče kot pri večini drugih ljudi. M. L. Dan papirništva BLED - Združenje za celulozno, papirno in papirnopredelo-valno industrijo pripravlja 14. novembra na Bledu že 5. Dan papirništva. Na njem bodo govorili o vplivih aktualnih razmer v gozdarstvu na oskrbo lesnopredelovalne industrije, o položaju slovenske papirne in papirnopre-delovalne industrije ter o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po novih predpisih. Old-rich Kettner bo spregovoril o družbi Vipap Videm Krško danes in v prihodnosti. Prijeli tudi vodiča BREŽICE - 8 Jugoslovanov je 5. novembra ilegalno prestopilo državno mejo, in sicer preko reke Sotle izven Rigonc. Nato je štiri tujce pobral 20-letni voznik osebnega avta A. M. iz Ljubljane in jih odpeljal izven Dobove. Vrnil seje še po preostale štiri in jih odpeljal v smeri Brežic, vendar so ga med potjo ustavili policisti. Prevozniku so odvzeli prostost in ga čaka kazenska ovadba, tujce pa so po postopku vrnili na Hrvaško. To poudarja Tone Zorko, direktor Splošne bolnišnice Brežice, in s takimi besedami je nagovoril tudi udeležence nedavne otvoritve dograjenega dvigala s stopniščem in veznim traktom z ambulanto v bolnišnici. V bolnišnici ne skrivajo veselja nad tem, kar so pridobili z omenjeno gradnjo. Z dvigalom so neposredno povezali otroški oddelek v 2. nadstropju z ostalimi oddelki, razbremenili so dosedanje prezasedeno dvigalo in skrajšali in poenostavili poti v vse tri oddelke v severnem prizidku. Pridobili so med drugim dodatne prostore v prvem nadstropju za in-ternistično prvo pomoč in dodatne prostore v drugem nadstropju za endoskopske posege na prebavilih. Na novo so z omenjeno naložbo pridobili domala 400 kv. metrov prostora. Z gradnjo so dosegli tudi boljšo toplotno izolacijo prostorov. “Pogodbena vrednost naložbe je bila določena na 72.700.000 tolarjev. Ker investicija ni vključevala tudi opreme, smo izvedli potrebno inštalacijo medicinskih plinov, prostore smo sami klimatizirali in jih opremili z Brežice z Vukovarjem BREŽICE- Tragedija Vuko-vara še odmeva. V Brežicah so mladi organizirali človekoljubno akcijo Vukovar 2001, v kateri so zbirali stanovanjsko in drugo opremo za Vukovar. V Mladinskem centru so s kulturno prireditvijo mladi Brežičani želeli vrniti žarek upanja na boljšo prihodnost svojim vrstnikom v hrvaškem mestu. K sodelovanju v akciji so njeni organizatorji povabili tudi osnovne šole. Tako so v Pišecah na taboru sprejeli kar deset otrok in dva mentorja iz Vukovara. Na osrednji prireditvi je zbrane nagovoril brežiški podžupan Alojzij Slavko Sušin. računalniško in dodatno pohištveno opremo, dodatno smo opremili tudi endoskopsko ambulanto. Hkrati smo obnovili glavni električni priključek in del obstoječega prehoda v prvem nadstropju in pritličju in v to vložili okrog 18. milijonov lastnih sredstev. Tako vrednost vseh del skupaj z Ozara sprejme prostovoljce BREŽICE - OZARA Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja, sprejema prostovoljce za delo v društvu. Ozara nudi pomoč in podporo zunaj psihiatrične bolnišnice, organizira spremstvo in druženje in med drugim pomaga ljudem vzpostaviti stik z družinami, katerih člani imajo težave z duševnim zdravjem. Ozaro Slovenija lahko ljudje pobliže spoznajo v enoti Novo mesto, na Novem trgu 6, kjer imajo telefon 07/393 93 23, in v enoti Brežice na Gubčevi lOa, telefon 07/496 35 90. denarjem ministrstva za zdravje in lastnimi sredstvi vrednotimo na 90 milijonov tolarjev. Do ministrstva za zdravje bolnišnica izpolnjuje sprejeto obveznost in mesečno nakazuje petino amortizacijskih sredstev, ki jih k omenjeni naložbi prispeva bolnišnica sama. Tako bo v štirih letih bolnišnica iz lastnih sredstev v več kot 80-odstotnem deležu pokrila pogodbeno vrednost sedanje naložbe,” navaja direktor Tone Zorko. OTVORITEV CESTE - “Krajani Zgornje Pohance in Oklukove gore smo tako prišli na vrsto po desetih letih naše samostojne države, kar nam je v veliko zadovoljstvo, "je ob otvoritvi v soboto v Zgornji Pohanci reke! Drago Sotler (desni), predsednik gradbenega odbora. Skupaj z njim so trak rezali (z leve) predsednik KS Sromlje Stane Černoš, članica sveta KS Sromlje in gradbenega odbora Zvonka Pinterič in brežiški župan Vladislav Deržič. Ob otvoritvi je opravil obred Karel Jošt, župnik iz Artič. (Foto: M. L.) M. L. V PRENOVLJENO BOLNIŠNICO - Med gradnjo v brežiški bolnišnici je osebje bolnišnice delalo brez zastoja. Direktor bolnišnice Tone Zorko se je bolnišničnim delavcem, zlasti internemu oddelku, javno zahvalil ob otvoritvi. Otvoritvena svečanost, ki so jo pripravili ob brežiškem občinskem prazniku, je bita na dvorišču, od koder so udeleženci vstopili (na fotograf ji) v obogateno notranjost bolnišnice. Obogatitev notranjščine je bila na otvoritveni dan tudi razstava fotografij Jožice Mikek Veber Odprimo duri. (Foto: M. L.) Zagnanost prinesla cesto Iz Zgornje Pohance v Oklukovo goro po novem asfaltu - Denar domačini, KS, občina in sponzorji Izboljšave za boljše zdravje Splošna bolnišnica Brežice pridobila dvigalo s stopniščem in dodatne prostore za zdravstveno dejavnost - Varčnost - Za naložbo skupno 90 milijonov tolarjev BREŽICE - “Uspelo nam je uresničiti prvi del zastavljenega srednjeročnega programa dograditve in adaptacije prostorov. S to dograditvijo zagotavljamo ne samo lažji dostop do vseh bolniških oddelkov, ampak tudi dodatne prostore za opravljanje zdravstvene dejavnosti in tudi večjo požarno varnost.” Prednosti domače reje piščancev Krmljenje piščancev doma lahko prilagajamo svojim željam - Obstajajo popolne ali pa dopolnilne krmne mešanice - Sestavljene so iz naravnih krmil Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: papriko po 200 tolarjev kilogram, čebulo po 200, česen po 800, paradižnik po 300 do 400, stročji fižol po 600, cvetačo po 300, zelje po 100, radič po 400, endiv-jo po 300, motovilec po 500, koren, redkev in kolerabo po 300, krompir po 45, kostanj po 250, jabolka po 150, hruške po 200, rozine po 500, posušene jabolčne krhlje po 1200, suhe slive in fige po 800. Liter domačega kisa je stal 200 do 300 tolarjev, medu 1000, vloženih jurčkov 1500 in domačega žganja 1000. Za eno jajce je bilo potrebno odšteti 20 do 30 tolarjev in šopek peteršilja 50 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 147 do 3 mesece starih prašičev, 93, starih 3 do 5 mesecev in težkih 40 do 70 kg, 12 težkih po 100 kg, in prašiče, stare, po 140 kg. Prve so prodajali po 10.000 do 15.000 tolarjev za žival, druge po 18.000 do 24.000, tretje po 34.000 do 40.000 in tretje po 45.000 tolarjev za žival. Na sejmu je bilo malo kupcev, kupčija je bila slaba. Zaradi samooskrbe z mesom se mnogo rejcev odloča za pitanje piščancev doma. Današnje pasme zelo hitro rastejo, dobro izkoriščajo krmo in jih zato koljejo, ko so stroški za kilogram prirejenega mesa najnižji. Farmske piščance koljejo v starosti do 40 dni, torej ni čudno, če je meso mehko, svetlo in vodeno. Vodenost farmskih piščancev je posledica velike koncentracije živali v zaprtih prostorih. Krma za takšne reje je sestavljena iz najrazličnejših krmil in popoln obrok omogoča zelo hitro rast. Seveda meso piščanca, ki ni star niti en mesec in pol ne more biti kompaktno. S starostjo postanejo živali bolj čvrste, težje, bolj mastne, pa tudi vse dražje. Pri domači vzreji so stroški vzreje manj pomembni, rajši imamo bolj čvrsto, bolj kompaktno bedrce, četudi je dražje. Krmljenje piščancev v domači reji lahko prilagajamo svojim željam. Ne smemo pa pozabiti, da so piščanci ptice in te imajo sorazmerno kratko prebavno cev, zato zahtevajo koncentrirano krmo. To je še posebno pomembno v zaprti reji, kjer ni paše in živali nimajo možnosti poiskati tisto, kar jim primanjkuje. Živali so odvisne samo od vestnosti in darežljivosti rejca. Ponudba krmil mora biti zelo pestra, da živali lahko dobro uspevajo. Ravno zato je danes nemogoče uspešno vzrejati piščance brez krmnih mešanic. Za pitanje piščancev sta na trgu običajno krmni mešanici: BRO-Starter za piščance do konca drugega tedna starosti in BRO-Finišer za piščance od tretjega tedna starosti naprej. To sta popolni krmni mešani- helena mrzlikar gospodinjski kotiček Perutninska pečenka za martinovo Do dandanes se je ohranila navada, da je za martinovo na mizi pečena gos, pitana kokoš ali piščanec. Pašo za oči in užitek pri jedi pa poudarimo z različnimi nadevi, s katerimi napolnimo perutninsko pečenko. Nežno perutninsko meso se navzame prijetne arome dišav in drugih sestavin, ki jih vmešamo v nadev. Če želimo pečenki ohraniti sočnost, jo vedno pečemo v celem kosu. Po pečenju počakamo, da se v pečenki sokovi umirijo, šele potem jo primerno razkosamo ali narežemo. Za polnjenje pripravimo različne nadeve, ki so preračunani za lažjega purana ali kokoš, težko do 3 kg. Za gos potrebujemo dvojno količino nadeva, za piščanca pa polovično količino. Nadev naj ne bo preveč gost in natlačen, bolje je, da ostane v trebušni votlini še nekaj prostora. Nadevi so lahko klasični, kot so z jabolki in dišavami, s čebulo ali z gobami. Če nam primanjkuje časa, napolnimo pečenko le s pomarančami, limonami ali jabolki in odišavimo s cimetom in lo-vorjevim listom. S posebnim okusom pa so: nadevi s suhimi slivami, nadev s kostanjem in nadev z grozdjem. Poleg različnih nadevov lahko pripravimo k pečenki še posebno okusne omake: jabolčna omaka z brusnicami, ribezova omaka ali jabolčna omaka s hrenom. Med najboljšimi prilogami pa so glazirane šalotke, divji ali navadni riž in različni svaljki. GLAZIRANE ŠALOTKE za 6 oseb pripravimo iz 1 kg šalotk ali drobnih čebulic, 60 g masla ali margarine, 4 žlic sladkorja v prahu, 1,5 dl vode in ščepca soli. V večji teflonski ponvi razpustimo maščobo, dodamo olupljene šalotke, jih potresemo s sladkorjem in vse skupaj zalijemo z vročo slano vodo. Pri nižji temperaturi in med stalnim mešanjem pražimo čebulice, da se zmehčajo in prevlečejo s tanko plastjo karamela. Za JABOLČNO OMAKO Z BRUSNICAMI POTREBUJEMO 4 jabolka, 1 žlico sladkorja, 2 žlički limoninega soka, 2 žlici vode, 250 g javor-jevega sirupa, 500 g vloženih brusnic in 1 pomarančo. Jabolka olupimo in narežemo na krhlje. V kuhalno posodo damo jabolka, vodo, sladkor in limonin sok ter dušimo do mehkega. Nato dodamo pomarančne rezine in nekaj narezane lupinice ter javorjev sirup. Počasi segrevamo in nato vmešamo še vložene brusnice. Za NADEV S KOSTANJI po potrebujemo 50 kostanjev, 3 dl belega vina, vejico rožmarina, vejico timijana, 1 lovorjev list in košček cimetove skorje. Kostanje kuhamo 30 minut v slani vodi, nato jih odcedimo in olupimo. Olupljene kostanje položimo v belo vino za nekaj ur. Ko dobijo prijetno aromo, vino odlijemo in jim dodamo še ostale sestavine. Po želji nadomestimo nekaj kostanjev z olupljenimi mandlji ali dodamo še nekaj suhih sliv brez koščic. Nadevano perutnino vedno razrežemo s škarjami za rezanje mesa. ci, pripravljeni tako, da jih krmimo same, brez dodajanja žit, lahko pa krmimo poleg majhne količine sveže trave ali okopavin. Rejcem, ki imajo doma dovolj žit, so namenjene t.i. dopolnilne krmne mešanice (npr. BRO-D), ki jih je potrebno po navodilih proizvajalca dobro premešati z mletimi žiti. Vse te krmne mešanice so sestavljene iz povsem naravnih krmil z dodatkom mineralov in vitaminov, ki so za zdravo rast nujno potrebni. Posledica podaljševanja reje pa je praviloma tudi vse večja zamaščenost, ki Suša najbolj prizadela travnike RIBNICA - Tudi v ribniški občini je bilo julija in avgusta izrazito pomanjkanje padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na občini so zbrali 288 vlog za nadomestilo po suši oziroma 60 več kot lani. Suša je na okrog 2000 hektarjih najbolj prizadela travnike, ki predstavljajo skoraj 80 odstotkov vseh površinah v občini. Lani je bilo za škodo na travnatih površinah, ki je bila 60-odstotna, država pa je priznala le 40-odstotno sušo, izplačanih 8 milijonov tolarjev nadomestil. Po besedah ribniškega župana Jožeta Tanka se letos kmetom ne obeta nič kaj dobrega. Zakon za odpravo posledic po suši, ki ga je pred kratkim sprejel državni zbor, je bil "Zakon zaradi zakona”, in sicer s ciljem , da nekoliko bolj omehča jezne kmete. Poleg tega, da so odškodnine veliko manjše kot lani, bodo že na začetku izločil številne vloge. Vsi tisti, ki ne bodo imeli za več kot 30 tisoč tolarjev škode, se bodo, po domače rečeno, obrisali pod nosom, saj bodo ostali brez državne pomoči. V občini pa niti ni veliko tako imenovanih čistih kmetij, ki so deležne večje subvencije po suši. jo preprečujemo tako, da v krmni mešanici del žit (15-20/a) zamenjamo s pšeničnimi otrobi, po možnosti piščance pasemo ali jim dajemo manjše količine sveže trave, silaž ali okopavin. Vsa ta krma mora biti čista. Piščanci pa so dovzetni tudi za najrazličnejše bolezni. V krmnih mešanicah za rejo perutnine ni nikakršnih zdravilnih dodatkov, ki bi preprečevali razvoj kakršnekoli bolezni. Najpogosteje se lahko pojavi t.i. kokcidioza (krvava griža) pri tri do šest tednov starih piščancih. Kužne oblike povzročitelja se najhitreje razvijejo v vlažnem nastilju, zato je za preprečevanje širjenja bolezni zelo pomembno, da imajo živali stalno suh in svež nastilj. Če se je bolezen že pojavila, pa moramo poiskati pomoč veterinarja in se strogo držati njegovih navodil! Vedno je bolje preprečevati, kot zdraviti. SILVA BEVC (J) kmetijsko svetovanje Varno v prometu - koledar 2002 Zaradi delovnih nezgod pri nas vsako leto umre okoli 60 ljudi - V Sloveniji je še vedno polovico traktorjev neregistriranih Kmetijstvo in gozdarstvo sta med najnevarnejšimi dejavnostmi. V Sloveniji se zgodi veliko delovnih nezgod in vsako leto pri tem umre okoli 60 oseb. Veliko prometnih in delovnih nezgod se zgodi zaradi neustrezno opremljenih kmetijskih strojev in t.i. človeškega faktorja. V kmetijski svetovalni službi in v strojnih krožkih želimo kmetovalce vzpodbuditi k razmišljanju o tem problemu. V Sloveniji je namreč še vedno okoli polovico neregistriranih in nezavarovanih traktorjev, kar pomeni, da so brez varnostnega loka ali kabine in ustreznih zavor. Pogosto je to drugi ali tretji traktor na kmetiji, ki se sicer redkeje uporablja, kar pa ni opravičilo. Želimo vzpodbuditi tudi pozitiven odnos do Zakona o varnosti cestnega prometa in doseči, da bi uporabniki kmetijskih strojev sprejeli njegova določila kot priložnost za izboljšanje varnosti pri rabi strojev in udeležbi z njimi v prometu. Prvi korak v navedenih prizadevanjih smo naredili že pred leti, ko smo izdali koledar “Kmetijska mehanizacija varna v prometu” o udeležbi kmetijskih vozil v cestnem prometu. Pripravili smo ga skupaj z švicarsko svetovalno službo za preprečevanje nezgod v kmetijstvu (BUL Schoftland). Na koledarju je ob za vsak mesec značilnem opravilu s karikaturo prikazana možnost nezgode pri udeležbi kmetijskih vozil v prometu in pravilen način ravnanja s komentarjem. Koledar izdajamo od leta 1997 v 10.000 izvodih letno in je naletel na veliko zanimanje med kmetovalci. Tudi za leto 2002 smo pripravili podoben koledar, ki ga bodo prejeli vsi člani strojnih krožkov, ostali pa ga lahko dobite po pošti, če se obrnete na Zvezo SK, Šmihelska 14, Novo mesto in priložite znamke v vrednosti 350 tolarjev za stroške pošiljanja. MARJAN DOLENŠEK KGZS - Zavod NM V oceni skoraj tisoč mladih vin Konec tega tedna martinovali po vsej Beli krajini, največje prireditve pa bodo v Črnomlju, Metliki in Semiču - V Črnomlju najboljše mlado vino rumeni muškat, v Semiču šardone izbor ČRNOMELJ, SEMIČ - Konec tega tedna bo v Beli krajini še kako veselo, saj bodo martinovali tako rekoč na vsakem koraku, osrednja martinovanja pa bodo pripravili tudi v vseh treh občinskih prestolnicah. Društvo vinogradnikov Črnomelj bo v sodelovanju z občino Črnomelj 9. in 10. novembra pripravilo pod ogrevanim šotorom v Jurjevanjski dragi že 10. tradicionalno martinovanje. Pričelo se bo v petek ob 16. uri z nastopom tamburaške skupine Vodomec, sledil pa ji bo koncert Godbe na pihala Črnomelj. Istega dne ob 19. uri bo slo- čilne za martinovanje, sadje, vesna otvoritev prireditve, na kateri bo imel slavnostni nagovor kmetijski minister mag. Franci But, nastopil bo Lovski pevski zbor Črnomelj, podelili bodo srebrna in bronasta priznanja za mlada vina, za zabavo s plesom bo skrbela glasbena skupina Malibu. V soboto bosta ob 15. uri v črnomaljskem gasilskem domu predavanje o letošnjem vinu in njegovi negi ter degustacija mladih vin. V Jurjevanjski dragi bo ob 15.30 nastopil pevec Janez Doltar, sledila bosta koncerta tamburaške skupine Dobreč in skupine De žur, ob 19. uri pa bodo podelili zlata in višja priznanja za nagrajena vina. Za zabavo bo skrbel ansambel Slapovi. Od 15. ure naprej bodo na stojnicah na voljo najbolje ocenjena mlada vina, jedi, zna- LETOŠNJl LETNIK OČITNO NI BIL SLAB - Belokranjski vinogradniki so pretekli konec tedna prinesli na črnomaljsko in selniško ocenjevanje skoraj tisoč vzorcev mladih vin. A ne le degustacijske komisije, veliko dela so imeti tudi člani Društev vinogradnikov Črnomelj in Semič, ki so sprejemali vzorce, mnogi vinogradniki pa so morali s steklenicami čakati v dolgi vrsti. Na .fotografiji gneča ob sprejemanju vzorcev v Pezdirčevi gostilni v Semiču (Foto,- M. B.-J.) med in drugi čebelji izdelki, pecivo in izdelki domače obrti. Med prireditvijo bo od 12. do 20. ure mogoče degustirati vina tudi v črnomaljski kleti v starem mestnem jedru. V Semiču se bo martinovanje pričelo v petek ob 18. uri z degustacijo najboljših vin v vinogradniški vinoteki. Ob 20. uri bodo pod šotorom pred hotelom nastopili ansambel Nika in Prifarski muzikanti. V soboto se bo degustacija pričela ob 16. uri, dve uri pozneje bodo podelili priznanja za nagrajena vina, zvečer pa bo za zabavo skrbel ansambel Lojzeta Slaka. V nedeljo se bo degustacija pričela ob 8. uri, vse tri dni pa bo v muzeju na ogled čebelarska razstava, v Taborski hiši pa razstava slikarke Marice Bernič in slikarske kolonije. Konec minulega tedna so v Črnomlju in Semiču ocenjevali vzorce mladih vin. V Črnomlju sta jih strokovni komisiji pod vodstvom dr. Mojmira Wondre ocenili 516. 161 jih je bilo izločenih zaradi napak, vinogradniki pa bodo dobili navodila, kako jih odpraviti. Najvišjo oceno (18,17) in s tem šampiona je za rumeni muškat prejel Peter Glaser iz Črnomlja, ki ima tudi najbolje ocenjeni renski rizling. Sicer pa je najboljši mladi traminec pridelal Viktor Švajger z Butoraja, zvrst družina Muren iz Kanižarice, beli pinot družina Jakša z Gornje Pake, belokranjsko rdeče in kerner družina Vrtin z Doblič, šardone družina Im-širovič z Lokev, laški rizling Anton Medic z Otovca, malvazijo Jože Kocjan z Butoraja, belokranjsko belo Slovenko Zorc, sivi pinot Bojan Jaklič, žametno črnino Andrej Kavšek, metliško črnino Peter Šte-fanič, modro frankinjo Stane Vlahovič, muškat otonel Pavle Mušič (vsi iz Črnomlja), riz-vanec Slavo Lozar z Rožanca, rose Slavo Bezek iz Metlike in sovinjon Tomislav Kralj s Sel pri Dragatušu. V Semiču pa so štiri degustacijske skupine pod vodstvom dr. Julija Nemaniča, dr. Mitje Kocjančiča, inž. Dušana Brejca in vinskega svetovalca Martina Banovca ocenile 465 vzorcev, od tega sojih 73 izločile. Šampiona si je za šardone izbor z oceno 18,9 prislužila družina Malnarič, ki ima tudi najboljši kerner in modri pinot. Sicer pa je najboljše belokranjsko belo in renski rizling letošnjega letnika pridelal Pavle Mušič, mešano belo Jakob Jakša, šipon Vid Stariha, plaveč Jože Kofalt, kraljevino Niko Goleš, zeleni silvanec in traminec Avguštin Dichlberger, laški rizling Vinko Plut, beli pinot Anton Konda-Stezinar, šardone in metliško črnino Anton • METLIKA - Društvo vinogradnikov Metlika, metliško' Društvo kmečkih žensk in tukajšnja Ljudska knjižnica bodo pripravili v nedeljo, 11. novembra, ob 15. uri martinovanje na metliškem grajskem dvorišču. Vsi metliški vinogradniki in ostali občani bodo lahko poskusili mlada metliška vina, ki jih bodo tudi blagoslovili, ter dobrote iz kmečkih peči. Za dobro voljo bodo poskrbeli tudi Dra-šički voščači in duo Martini. Malnarič, sivi pinot Janez Ivanetič, sovinjon Božo Juntez, muškat otonel družina Slane, rumeni muškat družina Simonič, žametno črnino Jože Malnarič, belokranjsko rdeče Franc Stariha, portugalko Jože Murgelj, šentlovrenko in modro frankinjo Silvo Murgelj, laški rizling in šardone, oba pozna trgatev, pa družina Bukovec. M. B.-J. Računalnik postaja kmetovo orodje Nemaničeva z Božakovega ob službi še kmetujeta, da ne bi okolica vasi preveč zarasla - Letošnja suša močno zmanjšala pridelek - Kaj bo prinesla Evropska unija? BOŽAKOVO - Branko Nemanič z Božakovega pri Metliki pravi, daje v njem preveč patriotizma, da bi prekinil z dolgoletno tradicijo kmetovanja na njihovi domačini. Tako z ženo Ivanko kljub temu da sta zaposlena v metliški Beti, obdelujeta za belokranjske razmere veliko kmetijo in redita 28 govejih pitancev. Toliko goveje živine nimajo vsi ostali prebivalci božakovske krajevne skupnosti skupaj. Podeželje in EU KRŠKO - Urad vlade RS za informiranje in Regijski pospeševalni center Posavje vabita v sredo, 14. novembra, na seminar z naslovom Posavsko podeželje in EU. Organizatorji želijo predstaviti skupno kmetijsko politiko v EU, pokazati, kje smo na poti prilagajanj ter na katere trajne spremembe in novosti se morajo pripraviti kmetje. Beseda bo tekla tudi o tem, kako pripraviti in prijaviti projekte na razpise EU (Sap-pard). Seminar bo ob 10. uri v Hotelu Sremič. 4-KILOGRAMSKA REDKEV -Vsako jesen, ko je čas spravila pridelkov, se kmetje v našem časopisu radi pohvalijo z rekordno težo svojih pridelkov. Tudi letos je bila narava zelo radodarna. Nekaj izjemnih primerkov kolerabe, korenja, pese smo že zabeležili. Na fotografiji Franc Štine iz Novega mesta s 4-kilogramsko redkvijo, ki jo je pridelal njegov sin v Breški vasi, Franc pravi, da brez posebnega gnojenja. Zemlja je bila spočita in jih je obdarila tudi z bogatim pridelkom korenja. Črno redkev vzgajajo kot zelenjavo in jo pripravijo surovo, naribano s soljo. (Foto: I. Pavlič) Nemaničevi imajo 20 hektarov zemlje, od tega polovico obdelovalne, 8 hektarov pa še v najemu. “Najprej sem najemal zemljo okrog vasi od sovaščanov, ki so prenehali s kmetovanjem. Te parcele pa so v glavnem majhne, tako kot tudi naše, ki so tudi posute s kamenjem ali v strmini. A obdelujem le parcele, na katere lahko pridem s stroji. Ostalo zarašča. V zadnjih 20 letih je zarasla vsaj tretjina njiv okrog vasi. Povsem drugače je seveda v okolici Metlike, kjer imam v najemu ravne njive,” potarna Branko. Na Nemaničevi domačiji pridelajo hrano za živino, če je mogoče, pa del pridelka prodajo, da je vsaj za gnojilo in nafto. Predvsem posadijo veliko koruze in letos je rasla na devetih hektarih, toda suša jo je pobrala kar okrog 30 ton. Branko pravi, da zaradi tega sicer ne bo imel v hlevu nič manj živine, le s prodajo pridelka ne bo nič. Pri Nemaničevih imajo okrog 3.000 vinskih trt, zanimivo pa je, daje že od leta 1909 pri hiši tudi vinograd, ki ga je Brankov praded kupil v Vivodini onkraj slovensko-hr-vaške meje. Nekdaj je imela polovica vaščanov vinograde na Hrvaškem, kjer so po Brankovem zagotovilu tako dobre lege, da se z njimi lahko kosa le malokatera belokranjska. A skoraj vsi Božakovčani so hrvaške vinograde že opustili, Nemaničevi pa še vztrajajo. Nemanič, kije največji boža-kovski kmet in tudi med večjimi v metliški občini, pravi, da mu kljub službi uspe opraviti kmečka dela. “Velikokrat mi priskoči na pomoč brat Jože, sicer agronom. A v breme mi niso kmečka opravila, temveč Branko Nemanič je večji problem v tem, da vedno kaj zidamo. Res pa je, da na dan opravim več kot dva “šilita”. Kmalu po peti uri zjutraj moram v hlev, ob 7. uri sem v službi, ko pa se po 15. uri vrnem domov, grem na njive, v vinograd, hlev. Dokler sem mlad in zdrav, še gre, vprašanje pa je doklej,” ne ve odgovora Branko. Nekaj časa bo že še vztrajal, ne ve pa, kako bo, ko bo Slovenija v Evropski uniji. Pravi, da se bo pač moral prilagoditi. Sicer pa je že davno spoznal, da je na kmetiji najpomembnejše orodje svinčnik, v zadnjem času pa že računalnik, saj drugače kmet dela povsem zastonj. M. BEZEK-JAKŠE Jože Sever ima najboljši belokranjski med SEMIČ - Na tretjem ocenjevanju medu, ki gaje Čebelarsko društvo Semič pripravilo ob nedavnem občinskem prazniku, je strokovna komisija ocenila 134 vzorcev. Najvišjo oceno pri akacijevem medu je dobil med Oskarja Kristančiča s Plešivega pri Dobrovem v Brdih, najboljši lipov med je pridelal Janez Arko z Brega pri Ribnici, najboljši kostanjev med pa Franc Žnidarič iz Dola pri Ljubljani. Najbolje ocenjeni belokranjski med je konstanjev med Jožeta Severja iz Semiča. O kulturnem pitju vina Zveza društev podeželske mladine Slovenije je minuli konec tedna pripravila seminar za svoje člane —T» Z ZANIMANJEM SO SI OGLEDALI KMETIJO - Pred seminarjem Zveze društev podeželske mladine Slovenije so si mladi iz vse Slovenije ogledali še Žarnovo sadjarsko in vinogradniško kmetijo v Nemški vasi nad Krškim. (Foto: B. D. G.) Kar 55 jedi iz jabolk Društvo kmečkih žena Novo mesto ima v Toplicah kar 73 članic, ki so zadnje čase vse bolj aktivne NEMŠKA VAS, SELA PRI RATEŽU - Na Šerugovi turistični kmetiji na Selih pri Ra-težu je beseda tekla o kulturnem pitju vina, sicer pa zveza, ŠE ZADNJI JURČKI - Gobarska sezona je nedvomno mimo, saj so temperature že prenizke, ampak pravi gobar, med katere sodi tudi Jože Kočjaž, še zdaj najde kakšnega jurčka. “Prvič letos sem se odpravil v gozd pri Ratežu in bilo je uspešno, "je povedal pretekli petek. Sicer pa je z letošnjo bero več kot zadovoljen. Izvrstna sezona, ne glede na sušo. Nabral sem ogromno gob, včasih tudi po 90 jurčkov en dan. Doma smo jih vložili 29 kozarcev, veliko smo jih posušili, v Gobarskem društvu Novo mesto pa smo kot običajno v OŠ Bršljin pripravili tudi lepo razstavo, "pravi Kočijaž, ki mu gobarjenje tako kot njegovemu 72 letnemu očetu pomeni enega največjih hobijev. (Foto: L. Murn) kot je povedal njen predsednik Martin Mavsar, pripravlja seminarje o različnih temah. Organizatorji so bili presenečeni, ko se je na seminar napovedalo 50 mladih iz vse Slovenije. Zbrali so se v soboto zjutraj v Leskovcu pri Krškem in najprej obiskali Žarnovo sadjarsko in vinogradniško kmetijo v Nemški vasi nad Krškim. Tu sta jim gospodarja predstavila dejavnost in razvoj kmetije ter pridelavo jabolk in grozdja. Mladi udeleženci seminarja so po kosilu pri Šerugovih prisluhnili predavanju o vplivu vina na človekovo zdravje in s predavanji nadaljevali tudi še v nedeljo dopoldne. Zveza Društev podeželske mladine, ki je nastala leta 1993, je v tem času močno okrepila članstvo. Na našem območju se društva povezujejo v dve regiji: Dolenjsko z Belo krajino, kjer je 10 društev, in Posavje, kjer deluje 5 društev. Predsednik zveze Mavsar je prepričan, da se mladi s podeželja zavedajo položaja, v katerem se nahaja slovensko kmetijstvo. Ravno zato še s toliko več truda pripravljajo prireditve, ki izobražujejo mlade ali pa jih povezujejo, na primer kmečke igre, kviz Mladi in kmetijstvo, izbor mladega gospodarja leta in srečanja. Mavsar je še povedal, da bosta prihodnje leto na našem območju dve veliki prireditvi: srečanje društev v Krškem in državne Kmečke igre na Zburah. B. D. G. DOLENJSKE TOPLICE -To se da videti in mnogokrat tudi okusiti na številnih prireditvah. Zadnje veliko delo so opravile ob Dnevu topliškega jabolka. Za razstavo ob tej prireditvi so topliške ženske (med njimi je tudi en moški) pripravile kar 55 različnih izdelkov iz jabolk. Kot je povedala predsednica Cilka Pršina, so si pomagale s knjigami, marsikaj koristnega pa so uporabile tudi iz pripovedovanj svojih mater. Peka peciva za različne prireditve je ena od osrednjih dejavnosti društva. To leto so pekle za silvestrovanje na top-liškem trgu, za srečanji članic ob materinskem dnevu in z društvi kmetic iz Straže in Žužemberka, za sejem Alpe-Adria, za gasilsko praznovanje, Valvasorjevo konjenico, Topliško noč in za ličkarijo na Gore- njem Polju. Letos so prvič sodelovale tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in odnesle eno zlato ter dve srebrni priznanji. Društvo ob pomoči kmetijske svetovalke Cvetke Lavrič skrbi tudi za izobraževanje. Letos so članice prisluhnile predavanjema o zdravljenju ženskih bolezni in o novostih v pokojninskem zavarovanju kmetov. Imele so tudi krajši slaščičarski seminar, v kratkem pa bo še eden, ter strokovni ogled kmetij na Koroškem in Primorskem. “Članice so večinoma starejše ženske, čeprav bi rade k delu pritegnile tudi mlajše. Zdaj smo dobile že tudi prvo dolenjsko ljudsko nošo, na koncu pa naj bi imele tri boljše in tri kmečke noše,” napoveduje Pršinova. B. D. G. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Žveplovodik r vinu Ukrepi za ozdravitev te vinske napake Letos se je poleg vseh nesreč, ki so pestile vinogradnike, pojavil še vonj po gnilih jajcih. O tej neljubi vinski napaki je že veliko znanega, lahko jo pa preprečimo, nevede pa marsikdaj tudi pospešujemo. Ob poletni suši sem v tej rubriki napovedoval, da moramo računati s pojavom žveplovodi-ka. Suša ga namreč pospešuje. Če v jagodnem soku primanjkuje dušične hrane za kvasovke, si jo same sintetizirajo in stranski pojav je tvorba H,S. Ni pa zanesljivo, da se ta ne bo pojavil, če se doda kvasovkam hrana, vzrok pa je lahko tudi slabo razsluzen mošt. Nekatere kvasovke so bolj nagnjene k tvorbi tega neprijetnega plina, prav tako težavno vrenje, ki pomeni za kvasovke stresno počutje. Zaenkrat na trgu še ni kvasovk, ki v nobenem primeru ne bi proizvajale tega nečistega vonja. Vzrok za to vinsko napako so lahko tudi po končanem alkoholnem vrenju na dnu vinske posode zbite kvasovke; rahlo mešanje kvasovk na dnu posode z običajno palico (lahko tudi vsakodnevno) do prvega pretoka nas lahko reši te neprijetnosti. Kateri ukrepi so na voljo za ozdravitev te vinske napake? Zračni pretok gotovo pomaga. Z njim zmanjšamo, če že ne popolnoma preženemo, žveplovodik iz vina. Z nepravilnim ravnanjem lahko s pretokom škodimo kakovosti vina. Mlado vino je po končanem alkoholnem vrenju lahko zelo občutljivo za zrak. Nujen Ureja: dr. Jolij Nemanič je zračni test; izvedemo ga tako, da vino v kozarcu izpostavimo zraku vsaj za 10 ur. Če po zračenju ni spremembe v barvi in ne opazimo porjave-nja, lahko vino zračno pretakamo. Sreča je namreč, da pride med žveplovodikom, ki bi se ga radi rešili, in žveplovim dioksidom, s katerim vina žveplamo, do kemične reakcije. Ob žveplanju se SO, porazdeli po vinu, to pospešimo tudi z mešanjem. Tako se oba plina med seboj izničita, ostaneta pa voda in elementarno žveplo. Svetujem, da pred zračnim pretokom vino zažveplamo recimo z 1 del 5-odst. žveplaste kisline na hektoliter. S tem posegom zmanjšamo že nekaj smrdljivega plina in vino zavarujemo pred oksidacijo. Nekateri vinogradniki imajo bakren razpršilec v obliki narobnega lijaka, skozi katerega pretočijo vino. Bakrena kovina gotovo pomaga, saj pride med bakrom in žveplovodikom do hitre kemične reakcije, pri tem pa veliko prispeva tudi zračenje. Doma se lahko sami prepričamo o učinku bakra; če v kozarec pomočimo bakreno žico, se že po nekaj minutah se znebimo grdega vonja. Toda baker je strupen. Enako ostane nekaj bakrene spojine v vinu, kot če hočemo napako odpraviti z raztopino bakrovega sulfata (modre galice). Smrtno nevarno pa bi lahko bilo, če bi doma sami pripravili raztopino modre galice in jo vlili v vino. To namreč lahko naredi le za to usposobljen vinarski laboratorij, ki ima natančne tehtnice za pripravo raztopine. Bralcem želim veselo martinovanje z željo, da bi novi letnik vina prinesel veliko zadovoljstva. Dr. JULIJ NEMANIČ LOV- Lovska družina Cerklje ob Krki je oktobra pripravila “lov za veterane". Udeležilo se ga je 12 “mladeničev", skupaj starih okoli 800 let. Uspešni jagi so botrovale dolgoletne izkušnje in še vedno mirna roka ter bistro oko. (Besedilo: Dušan Erhovnic.foto: Vlasta Dejak) DOBROTE KMEČKIH ŽENA SO HITRO POŠLE - Članice Društva kmečkih žena iz Dolenjskih Toplic pogosto pripravljajo pecivo za različne prireditve. Na zadnji taki, Dnevu topliškega jabolka, so pripravile razstavo jedi iz jabolk, pokušnjo in pogostitev nastopajočih, naslednji dan pa so prodajate še na stojnici. Gneča je bila velika in dobrote so hitro pošle. (Foto: B. D. G.) pota §1 Dober nos je še premalo cenjen IN STf? % Cariniki so letos na MMP Obrežje že trinajstič zasegli mamila - Konec oktobra kar 70 kg heroina - Balkanska pot aktualna - Delovni pogoji drugo leto boljši - Pes nepogrešljiv Kurilno olje v potok NOVO MESTO - 30. oktobra popoldne je prišlo do izlitja kurilnega olja v potok Težka voda. Na kraju so gasilci GRC Novo mesto poskušali odstraniti oljni madež. Policisti, ki primer raziskujejo, še ugotavljajo okoliščine izlitja. OBREŽJE - Na področju mamil se pri nas razmere iz leta v leto zaostrujejo, kar potrjuje tudi podatek, da so slovenski policisti lani v primerjavi z letom 1999 obravnavali kar 22 odstotkov več tovrstnih kaznivih dejanj. Pretekli teden so cariniki na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v dveh dnevih odkrili kar dva velika tovora heroina - skupaj preko 70 kg - kar je letošnja največja najdba mamila pri nas. dežurni poročajo KAR ŠTIRI MOBIJE - Neznanec je v noči na 31. oktober s kamnom razbil steklo na izložbi prodajalne v Sevnici in odnesel štiri mobije v vrednosti okrog 110 tisoč tolarjev. KJE JE KOLO? - V noči na 1. november je neznanec pred gostinskim lokalom v Brežicah ukradel sto tisoč tolarjev vredno moško gorsko kolo znamke GT, model Karakoram, črne barve, čeprav je bilo zaklenjeno. ŠTIRI OVCE - Pri naselju Žužemberk so konec meseca iz ograjenega pašnika, last D. P. iz Žužemberka, izginile štiri ovce. JAJCA V FASADO - 30. oktobra zvečer je neznanec v Kral-lovi ulici v Novem mestu vrgel v fasado stanovanjske hiše jajca in s tem lastniku A. A. povzročil za 200 tisoč tolarjev škode. VLOM V VIKEND - Med 28. in 30. oktobrom je neznanec v Malem Lipju vlomil v vikend V. K. iz Ljubljane in ukradel motorno žago, klešče in nekaj prehrambenih izdelkov. VEČ VLOMOV - Neznanec je konec meseca na Glavni cesti na Mirni vlomil v gostinski lokal in ukradel denar. Lastniku J. K. je povzročil za 25 tisoč tolarjev škode. V istem času in kraju je nekdo vlomil tudi v gostinski lokal, last A. S., ter odnesel več zavitkov cigaret, potni list in denar. Lastnik je oškodovan za 100 tisoč tolarjev. Neznanec je vlomil še v prostore železniške postaje in cerkev, vendar ni odnesel nič, pač pa je povzročil za okrog 20 tisoč tolarjev škode. OBOŽUJE RIBE-4. novembra ponoči je neznanec v Priloz-ju iz ribnika, last RK Kolpa Metlika, odnesel več sladkovodnih rib. NAHRBTNIK - Neznanec je 2. novembra na parkirnem prostoru pred pokopališčem v Šmihelu vlomil v osebni avto, last S. Š. iz Novega mesta, in odnesel nahrbtnik z denarnico, v kateri so bili denar, osebni dokumenti, očala ter ključi. SRNJAD DOBILA NOGE -Med 31. oktobrom in 2. novembrom je v Dolenjem Globodolu nekdo vlomil v lovsko kočo LD Mirna Peč in iz hladilnice odnesel srno in srnjaka. Društvo je oškodovano za okrog 150 tisoč tolarjev. Kradel v čakalnici SEVNICA - 37-letni D. S. iz okolice Sevnice je 5. oktobra dopoldne v čakalnici fiziotera-' pije zdravstvenega doma iz neke bunde ukradel denarnico in 200 tisoč tolarjev. Del denarja so policisti osumljencu zasegli. Kot je povedal pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Marjan Erhatič, obstaja možnost, da se pritisk tihotapcev heroina v naslednjih mesecih na t.i. balkanski poti, kjer je tudi naša južna meja, še poveča. Darko Žigon iz Carinskega urada Ljubljana Pomočnik direktorja Carinske uprave Ljubljana Matjaž Murovec in inšpektor sektorja za preiskovalne zadeve Darko Žigon. (Foto: L. M.) Pomoč odvisnikom od drog Možnosti pri nas KOČEVJE, NOVO MESTO, BREŽICE - V novem zborniku Imam težave z drogami! Kam po informacije in pomoč? so z našega območja navedene tudi tri ustanove oz. organizacije, ki predstavljajo svoj program. Potrebujete pomoč? V Kočevju deluje Lokalna akcijska skupina (LAS) - skupina za preprečevanje zlorabe drog, ki ima naslednje dejavnosti: telefon v stiski, predavanja za učence, starše, učitelje in zdravstveno osebje, organizira tudi različne delavnice. Njihova tel. št. je 01-895-54-68 (Dora Majerle. Nada Volf). V okviru zdravstvenih domov pa tako v Novem mestu kot v Brežicah deluje Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, kjer izvajajo diagnostiko odvisnosti, vzdrževalni metadonski program, ambulantno detoksikacijo, laboratorijske preiskave, cepljenje proti hepatitisu, individualno in skupinsko obravnavajo odvisnike, svetujejo mladoletnim in njihovim staršem, organizirajo razna predavanja... V ZD Novo mesto je mogoče pomoč dobiti na tel. št. 07-391-68-71 (Damijan Gazvoda, Violeta Krampelj), v ZD Brežice pa na tel. št. 07-449-14-00 (Marjetka Blaže-vič, Ljudmila Kramar). pravi, da carina še ne bo poostrila nadzora na naši južni meji, če nadaljnja preiskava teh dveh primerov tega ne bo utemeljila. Mednarodna preiskava se nadaljuje, stekla je tudi povezava z Interpolom. Heroin naj bi v obeh primerih izviral iz Turčije. Erhatič je povedal, da naj bi bilo na območju Bosne in Hercegovine več depojev za heroin, ki so izhodiščne točke za kopensko tihotapljenje te in ostalih prepovedanih drog v zahodno Evropo. “Ni pa nobena skrivnost, da se heroin shranjuje in pretvarja v samem Sarajevu in na območju Sandžaka.” Na naši južni meji je MMP Obrežje največji prehod in temu primerna je tudi tveganost pošiljk. “Zato smo se odločili, da vlagamo primerne napore za tako pomembno točko, in jo dobro pokrivamo. Pomemben je pravilen pristop,” je menil Žigon in dodal, da mobilna ekipa ni stalno prisotna. V Sloveniji jih je deset, vsako sestavljajo trije policisti, vodnik službenega psa in pes. Te enote so res dobro opremljene in so pooblaščene tudi za ugotavljanje namenske porabe goriva. Preveč popili Trije pridržani NOVO MESTO - Vse kaže, daje bila sobota, 3. novembra, poseben dan, saj so se novomeški policisti srečevali z vozniki, ki niso najbolj sodili na cesto. Le petnajst minut čez polnoč so med kontrolo prometa v Prečni z rdečo lučjo ustavljali 42-letnega voznika osebnega avta J. O. iz okolice Novega mesta, vendar je s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Straži. Policisti so se odpeljali za njim. Ob 1.10 so ga opazili v naselju Vrbovec in ga v Dolenjem Kamenju tudi ustavili. Alkotest je pokazal, da ima v organizmu 1,24 promila alkohola. Ker je med postopkom grozil policistu, so ga pridržali. Ob 2. uri so med kontrolo prometa pri Pogancah ustavili 21-letnega voznika kombiniranega vozila B. K. iz okolice Novega mesta. Alkotest je pokazal, da vozi vinjen, saj je napihal 0,84 promila. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnje vožnje, ker pa tega ni upošteval, so ga ponovno ustavili v Gotni vasi in ga pridržali. Policistom pa ni ušel 32-let-ni voznik osebnega vozila D. H. iz Straže pri Raki. Med postopkom so policisti ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja in da vozi pod vplivom alkohola. Ker je že večkrat kršil cestnoprometne predpise, so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Tudi prva dva seveda čaka srečanje s sodnikom za prekrške. L. M. In kakšna je opremljenost carine in policije na južni meji, ko gre za odkrivanje podobnih primerov tihotapstva? Ne na najbolj zavidljivi ravni. Direktor PU Krško Andrej Zbašnik je povedal, da imajo kar nekaj pripomočkov, da pa je jasno, da možnosti za delo na Obrežju in sploh na vsej južni meji niso idealne. Veliko si je obetati od novega mejnega prehoda prihodnje leto, med drugim tudi od skupnega prostora carine in policije, kjer bodo lahko v miru preiskovali sumljiva vozila. Zdaj se to dogaja kar na dostavnem pasu. Kot je povedal Erhatič, bodo za dobro tehnično opremljenost prehodov najprej poskrbeli predvsem na Obrežju, in sploh na prehodih, ki so najbolj na udaru. Treba je vedeti, da je ta oprema zelo draga. Cariniku pa je še vedno najboljši pomočnik pri odkrivanju droge pes. “Sicer pa več ko bo opreme, ki bo omogočila bolj podrobne preglede, uspešnejši bomo. Samo izkušnja in nos nista dovolj, je pa gotovo najpomembnejši človeški faktor,” meni Žigon in dodaja, da so cariniki za svoje delo gotovo premalo nagrajeni. Carinika iz zadnjih primerov lahko pričakujeta stimulacijo v višini polovice mesečne plače, višjo nagrado pa jima lahko odobri le minister za finance. Tovrstno nagrajevanje je v tujini dosti večje. L. MURN Pijan zažgal hišo BREŽICE - L novembra seje 61-letni I. K. iz okolice Brežic sporekel s svojo prijateljico. Odšel je v sobo stanovanjske hiše in z vžigalnikom prižgal odeje. Ogenj se je razširil po spodnji etaži, lokalizirali pa so ga gasilci .Ker je bil I. K. močno vinjen in z grožnjami oz. kršitvami ni prenehal, so ga policisti pridržali. Sledi kazenska ovadba. Za rešitev bremena drog Izšel drugi zbornik Imam težave z drogami! -Kam po informacije in pomoč? V večini evropskih držav od devetdesetih let močno narašča uporaba nedovoljenih drog, takšna pa so tudi opažanja v Sloveniji. Seveda ta porast odraža družbene spremembe, ki jih je bilo v zadnjih letih res veliko, in eden od načinov boja proti drogam je tudi nov zbornik Imam težave z drogami! Kam po informacije in pomoč?”, ki je te dni izšel pri Uradu Vlade RS za droge v Ljubljani. Zbornik na 120 straneh združuje informacije o 112 programih s področja drog v Sloveniji, ki so razporejeni po abecednem vrstnem redu nazivov 91 organizacij oz. ustanov, ki jih izvajajo. Predstavljeni so programi z vseh področij obravnave drog (preventiva, zdravljenje, socialna rehabilitacija, zmanjševanje škode itd.), tako da zbornik uporabnikom drog in njihovim najbližjim precej olajša izbiro ustreznega programa. Publikacija je dopolnjena izdaja zbornika, ki so ga na uradu izdali decembra 1999. “Prvi zbornik je pošel izredno hitro in vmesno obdobje, ko so nastajali novi in novi programi, smo zapolnjevali z zloženko, ki je vsebovala imena in telefonske številke programov. Ob izdaji drugega zbornika z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je število programov v tem času več kot podvojilo, kar je dobra novica predvsem za uporabnike programov, hkrati pa tudi za vse tiste, ki izvajajo programe. Slovenija se počasi, a vztrajno strukturira na tem področju,” je povedal direktor vladnega urada za droge Milan Krek. Razveseljivo je tudi, da programi niso skoncentrirani le v centralnem delu Slovenije, ampak se razvijajo tudi po drugih krajih. Opazen je tudi pomemben premik v kakovosti in številu storitev, ki jih programi ponujajo uporabnikom programov. “Skupaj smo pomembni soustvarjalci široke mreže pomoči ljudem, ki imajo probleme zaradi uporabe drog. Zadovoljni smo, da je sodelovanje med programi zgledno in dobro vidno na vseh ravneh v vsakodnevni praksi, ko uporabniki storitev prehajajo svobodno in brez ovir iz programa v program,” meni Krek in dodaja, da pripravljajo že gradivo za naslednji zbornik, “v katerem bo - o tem smo prepričani - še več različnih programov. Vse z željo, da se čimprej rešimo bremena, ki ga predstavljajo droge.” L. MURN OPOZORILO ZALEGLO - Preit dobrim mesecem dni smo na teh straneh opozorili na nevarnost v Smrečnikovi ulici v Šmihelu. Gre za betonski zid ob cesti zraven župnišča, ki ga voznik celo podnevi težko opazi. Marsikdo se mu je še zadnji trenutek izognil ali pa mu to ni uspelo in je vanj trčil. Zdaj ni reč tako, saj so zidek opremili z ustreznim odsevnikom, da je viden tudi ponoči. Kdorkoli je že zaslužen za to, temu gre vsa pohvala. Očitno je včasih potrebna samo beseda, pa se vse uredi. (Foto: L. M.) Neupravičeno blatenje policije Ena od tem, ki je zadnje tedne vznemirila Slovence, so policijska pooblastila. Razlog je seveda dogodek v bližini ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ko so policisti z marico odpeljali štiri neznance, ki se niso hoteli identificirati. To gotovo ne bi zbudilo nobene posebne pozornosti, če med njimi ne bi bil publicist Vlado Miheljak, pa tudi ostali trije niso bili navadni smrtniki, pač pa, morda malo manj znani, intelektualci. Mediji so skorajda enoglasno stopili na stran četverice, češ kaj se to pravi, da se zdaj ljudje ponoči ne smemo več svobodno sprehajati po Ljubljani, da sta policista pretiravala, zlorabila svoja pooblastila, da se nista niti predstavila ipd. Vse to kljub temu, da je jasno, da ima tudi slovenska policija po 11. septembru dodatne varnostne naloge, med katere še posebej spada varovanje določenih objektov, zlasti ameriške- ga veleposlaništva. Policista verjetno poznata Zakon o policiji, saj je alfa in omega njunega delovanja, in sta se v omenjenem primeru v skladu s 35. členom pač odločila izvedeti, kdo sestavlja druščino, ki je pozno ponoči razpravljala v bližini omenjene stavbe. Toda četverica ni upoštevala njunih ukazov in se ni hotela identificirati. Zakaj ne, se sprašujem. Mislim, da bi to storil vsak, zlasti če nima česa za bregom. Sicer pa mora po zakonu imeti vsak naš državljan vselej pri sebi enega od veljavnih osebnih dokumentov, s katerim dokaže istovetnost. Zakaj Vladu Miheljaku (in še komu) ne bi bilo treba pokazati osebnega dokumenta? Blatenje policije, od katere vsi, kadar se kaj zgodi, toliko pričakujemo, je v tokratnem primeru resnično neumestno in nepotrebno. Moža v modrem sta le vestno opravljala svoje delo. Kaj pa, če bi četverica neznancev (morda kakih drugih) pred ameriško ambasado res kaj pripravljala, pa ju policista ne bi identificirala? Prav je, da je dogodek sprožil razpravljanje o policijskih pooblastilih, ki res niso natančno opredeljena in jih varuhi reda verjetno marsikdaj tudi kršijo, še bolj umestno pa je vprašanje: Ali smo pred zakonom res vsi enaki? In še tole kot pripis. Zaradi groženj s terorističnimi napadi so poostrili nadzor tudi hollywoodski studii. Tako pred dnevi ni mogel v svojega niti slavni režiser Števen Spielberg, saj ga skozi vrata ni spustil varnostnik, ker ni imel studieve identifikacijske izkaznice. Varnostnik je sicer priznal, da gaje prepoznal, a ga je vseeno spustil noter šele, ko mu je pokazal vozniško dovoljenje. Slavni režiser ga je pohvalil, ker dosledno izpolnjuje ukaze, in si priskrbel predpisano izkaznico. LIDIJA MURN PROBLEMI NA SEVERNI OBVOZNICI “Bojimo se predvsem za varnost otrok” V Veliki Bučni vasi razočarani in zaskrbljeni, ker nova severna obvoznica nima varne povezave z Brezovim logom - Vsak dan gre 11 otrok v šolo čez cesto brez prehoda za pešce ■ Tudi slepi Jernej - Kaj pa njive na južni strani? - Podpora župana NOVO MESTO - Severna obvoznica nedvomno za samo mesto pomeni veliko pridobitev, prebivalcem stanovanjskih hiš Velika Bučna vas 6, 7 in 7 a pa ne, saj se jim zdi rešitev prometa v križišču Velika Bučna vas - V Brezov log neustrezna in zgrešena. “Zdi se, kot da so projektanti popolnoma pozabili na nas na tej strani,” pravijo. Severna obvoznica namreč šolo, 20-letni Jernej, ki ima 98- nima ustrezne prometno varne povezave z Brezovim logom in Bučno vasjo. Iz Velike Bučne vasi ni namreč na cesti za na drugo stran nobene signalizacije, vidnih talnih ali svetlobnih opozoril, da bi pešci cesto lahko varno prečkali. Toda po tej poti hodijo otroci že vseskozi v bližnjo OŠ Bršljin. Po zdajšnjem režimu bi morali izbrati mnogo daljšo pot, navzdol do samega krožišča in nato mimo policijske stavbe do šole, kjer je promet, vsaj zjutraj in ob vračanju domov, gotovo velik. “Tu vsak dan prečka cesto enajst šoloobveznih otrok, ki hodijo dobesedno na črno. Še te dni, ko obvoznica uradno še ni odprta, je promet velik, kaj bo že potem. In menda bo tu celo priključek na bodočo avtocesto,” pravi Martina Jaklič, ki ima tri otroke. Dva, 11-letni Peter in 10-let-na Katarina, vsak dan hodita v odstotno izgubo vida, pa se vsak dan sam odpravi v službo v Novo mesto. Neverjetno, toda s palico in seveda veliko poguma in volje mu uspe premagati dolgo pot skozi Bršljin v mesto, kjer je od letošnjega julija zaposlen v podjetju Iris. “Zelo bi bil zadovoljen, da bi označili prehod za prečkanje obvoz- Tudi priključna cesta v Brezov log je brez pločnikov in kolesarske steze, na njej pa se ne moreta varno srečati dva avtomobila. Ne le peš, tudi z avtomobilom je nemogoče prečkati križišče, saj lahko iz Velike Bučne vasi obvezno zavijajo le v levo proti krožišču. “Ko smo se dogovarjali za odkup zemljišča za izgradnjo obvoznice, sem ustno in pisno zahteval normalen priključek na to cesto, pa tudi prehod preko nje na cesto V Brezov log, kar mi je bilo zago- MANJKA PREHOD ZA PEŠCE - Cesto brez zebre vsak dan prečka enajst otrok, ki hodijo v OŠ Bršljin, med njimi je tudi skoraj slepi Jernej (spredaj). Starši se močno bojijo za njihovo varnost in ne morejo razumeti pristojnih. (Foto: L. M.) tovljeno. Ker sem lastnik kmetijskih zemljišč na južni strani obvoznice, zdajšnja signalizacija pa mi onemogoča vsaj delno normalen dostop do parcel, sem na občino naslovil prošnjo, naj apelirajo pri pristojnih,” je povedal Franc Jaklič. “Resnično smo zgroženi, da so projektanti popolnoma pozabili na danes tako poudarjeno varnost v cestnem prometu, predvsem naših najmlajših, šoloobveznih otrok, pa tudi ostalih vaščanov. Upamo, da bo problem čimprej rešen,” je povedal Anton Kastrevc in dodal, da jim ni nihče nič povedal ali razložil, le sami zdaj pred otvoritvijo obvoznice vidijo svojo situacijo. Podpisani vaščani so poseben dopis poslali tudi novomeškemu županu Antonu Starcu. Tudi po njegovi oceni je njihova prošnja upravičena “in projektanti so gotovo pozabili na svojo obljubo. Kot generalnega direktorja vas prosim, da poskrbite, da bo pomanjkljivost čimprej odpravljena,” je župan med drugim zapisal Janezu Božiču na Družbo za avtoceste RS v Ljubljano. Na to upajo tudi prizadeti vaščani, “preden se zgodi kaj tragičnega,” pravijo. L. MURN rs n V STRAŽI - Bivša odvisnika od mamil sta brez zadreg spregovorila o svojem življenju, ki je brez droge veliko lepše, rada pa sta odgovarjala tudi na vprašanja Stražanov. Na sliki na levi je predsednik KS Alojz Knafelj. (Foto: L. M.) Izhajajo iz izkušenj V Straži, kjer zaznavajo probleme z mamili, organizirali predavanje - Gostje: fanta iz društva Srečanje STRAŽA - Čeprav si Dolenjci še vedno zatiskamo oči in ušesa in mislimo, da problemov z drogo pri nas še ni, to ne drži. Že dlje časa je slišati, da so mamila našla pot v Stražo, čeprav je to težko dokazati. Ampak nekaj je verjetno že na tem, saj je tamkajšnja krajevna skupnost pred časom organizirala predavanje z naslovom Iz začaranega kroga odvisnosti se zdravi bolezen ali se išče pot življenja. "Droge so pereč problem in nekaj moramo storiti za preventivo,” je uvodoma dejal predsednik KS Straža Alojz Knafelj. Zbranim, ki bi jih lahko bilo še več, sta se pogovarjala dva •‘NARISALI GA BOMO SAMI”- Ob koncu mojega obiska so otroci malo za šalo, malo pa tudi zares, kar vzeli krede v roke in sami začeli risati prehod za pešce. (Foto: L. M.) niče v tem križišču, saj ga vsak dan prečkam, ko grem v službo ali po mleko v trgovino in ostalo,” pravi. Mama se boji zlasti zanj, saj ga samega ne bo mogla več spustiti na cesto. Vaščani niso prepričani, da bi bil samo prehod za pešce dobra rešitev, “saj bodo po tej cesti vsi pripeljali hitro, čeprav je hitrost menda omejena na 50 km/h. Morda bi bilo bolje postaviti semafor, ležeče policaje ali pa kar nadvoz, ampak na to bi morali misliti prej.” Pokvarjen mobitel ČRNOMELJ - Mladoletni B. G. iz okolice Črnomlja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije, ker je preko Salomonovega oglasnika prodajal mobilne telefone. Oškodovani 18-letni M. M. iz okolice Murske Sobote seje z osumljencem dogovoril za nakup telefona v vrednosti 80 tisoč tolarjev, ki naj bi ga plačal po povzetju. V paketu pa je prejel pokvarjen mobi. Zabodel ga je z nožem KRŠKO - 3. novembra zvečer sta se 41-letni A. K. in njegov 38-letni znanec M. K. v okolici Krškega sprla in pretepla. A. K. je M. K. napadel s kuhinjskim stolom, slednji pa je s kuhinjskim nožem A. K. večkrat zabodel v predel leve nadlahti in ga močno ranil. Sledi kazenska ovadba. Izgubil oblast nad vozilom GMAJNA - 28-letni F. D. iz okolice Krškega je 31. oktobra izven naselja Gmajna izgubil oblast nad vozilom, drsel preko ceste na desno in po brežini nasipa, kjer je avto udaril v zemljo in se nato prevrnil. Voznik, ki je vozil brez ustreznega dovoljenja, se hudo poškodovan zdravi v brežiški bolnišnici. Ne pozabite na zimske gume! Bliža se zima in zimske razmere, ko morajo biti vozila opremljena s predpisano zimsko opremo. Obvezno je, da so vsa štiri kolesa opremljena z zimskimi pnevmatikami (M+S) z najmanjšo globino profila 4 mm. Obdobje zime se prične 15. novembra in bo trajalo do 15. marca. Največ dva promila NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto je 2. novembra potekal poostren nadzor prometa. Policisti so ustavili 180 voznikov, 30-im so izrekli denarne kazni, izdali so 22 plačilnih nalogov, sodniku za prekrške pa so v postopek predlagali 19 voznikov. Z alkotestom so preizkusili 164 voznikov, od tega je bilo 16 pozitivnih, trije pa so preizkus odklonili. Najvišja koncentracija alkohola je bila 2 promila. Našel bombo OBČINE - Občan je 4. novembra pri izkopu z delovnim strojem našel bombo. Policisti so takoj zavarovali kraj najdbe, pirotehnik pa je poskrbel za uničenje bombe, ki izvira iz druge svetovne vojne. Policista celo ugriznil v roko Pogojna obsodba F. Rusu - Policistoma preprečil delo: dvakrat namenoma trčil v njuno vozilo, enega ugriznil v roko - Oba poškodovana - “Najbolj bolijo laži policistov” NOVO MESTO - Kulturno obnašanje in korektni odnosi so dandanes marsikomu tuji, kar na svoji koži vse prepogosto občutijo tudi policisti. Primerov preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je vse več in prav tak primer so pred kratkim obravnavali tudi na Okrožnem sodišču v Novem mestu. Mlada policista PP Novo mesto Primož Markelj in Jože Vrščaj sta 29. oktobra 1999 popoldne na avtobusnem postajališču v Žabji vasi nadzirala promet. “S Kandij-ske ceste je desno proti nama zavijala škoda sive barve, slišalo se je močno cviljenje gum, zato sem voznika ustavil. Zahteval sem vozniško in prometno dovoljenje, ker pa sem zavohal alkohol, sem odredil preizkus z alkotestom. Ko sem se v avto odpravil po pripomoček, je voznik, pospešeno odpeljal naprej proti Gotni vasi,” se je na glavni obravnavi dogodka spominjal oškodovani Markelj. Policista sta se odpeljala za njim, ga ustavljala z rotacijskimi lučmi in zvočnimi signali, vendar neuspešno. Takrat 57-letni Franc Rus ni odnehal in je z zavijanjem v levo proti vzporedno vožeči-ma policistoma njun avto skušal dvakrat zriniti s ceste. “V naju se je namenoma zaletel dvakrat, prvič močno, drugič sva že stala,” sta pojasnila Vrščaj, ki je bil vodja patrulje in voznik, ter Markelj. Zapeljala sta predenj in Rus je nato le ustavil. Policista sta ga skušala izvleči iz vozila, vendar se jima je močno upiral in Vrščaja celo ugriznil v desni komolec ter mu raztrgal uniformo. Mar- kelj je uporabil solzivec, na pomoč pa je poklical še drugo patruljo. Skupaj so nato Rusa s pomočjo prisilnih sredstev le obvladali in odvedli na PP Trebnje, kjer je bil pridržan do iztreznitve. Pri trčenju sta tako Vrščaj kot Markelj dobila hude telesne poškodbe (zvin vratne hrbtenice) in sta bila nekaj tednov na bolniški. Obtoženi Rus se z očitanimi kaznivimi dejanji ne strinja in jih ne priznava. Ob poslušanju prič je zmajeval z glavo. Pravi, da ga kritičnega dne v Žabji vasi sploh nihče ni ustavil. Popil je le dva brizganca in se ni počutil pijanega. Med vožnjo proti Gotni vasi pa sta ga s policijskim vozilom prehitela dva policista in mu dajala znak, naj ustavi, nato sta ga brez luči ipd. prehitela, naglo zavrla in mu zaprla pot. “Tako seje moj avto res malenkostno zaletel v njunega. Policista sta stopila k meni in slišal sem: “Naj ga? Dajva ga!” Eden me je posprejal, nato sta me zvlekla ven in ponoči sem se zbudil na PP Trebnje. Alkotesta od mene nista zahtevala,” je povedal na glavni obravnavi in dodal, da ga ima ta generacija policistov na piki, ne ve pa, zakaj. Zaslišani policisti so zanikali, da bi ga poznali. Obtoženi, kije zatrdil, da se policistom ni upiral, je še povedal, da zdaj ne vozi, niti nima registriranega vozila. “Najbolj me prizadenejo laži policistov,” je ob koncu jokajoče dejal Rus. Senat s predsednikom Borisom Kodričem je obtoženca sicer spoznal za krivega, vendar ni sledil predlogu okrožnega državnega tožilca, ki je za vsa tri očitana kazniva dejanja zahteval zaporno kazen, “saj je bil Rus že obravnavan zaradi cestnoprometnih prekrškov, napadi na policiste pa so tudi na našem področju vse pogostejši,” je poudaril. Sodišče je očitno bolj upoštevalo olajševalne okoliščine - smrt ob-toženčeve žene, njegovo relativno višjo starost in menda slabo zdravstveno stanje - ter se odločilo za pogojno obsodbo. • Za poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4. 3. in 1. odstavku 302. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 1. odst. 22. člena KZ RS je dobil dva meseca zapora, za dve kaznivi dejanji povzročitve hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. člena KZ pa tri in dva meseca zapora. Enotna kazen znaša šest mesecev zapora za preizkusno dobo treh let, obtoženec mora plačati tudi stroške kazenskega postopka in sto tisoč tolarjev povprečnine. Sodba še ni pravnomočna. Tožilstvo je takoj ob razglasitvi sodbe napovedalo pritožbo, enako tudi obramba. L. MURN fanta, oba bivša odvisnika, ki sta pot iz brezna omame prehodila v Don Pierinovi skupnosti Srečanje. “Skupaj z nekim prijateljem smo letos v Zidanem mostu ustanovili svoje društvo z imenom Srečanje, saj želimo svoje znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili, deliti med ljudi,” sta povedala. Dejavnosti društva so različne. V prvi vrsti je delo z odvisniki, s katerimi se pogovorijo in jim dajo nasvete, saj mora pot iz sveta mamil prehoditi vsak sam. Kot je nekdo povedal, nikomur ne moreš pomagati na silo. “S štirinajstimi leti sem zabredel, prišla so mamila, kriminal. Rešitev pride šele, ko sam spoznaš, da je še možno živeti drugače. Žal je za mnoge prepozno in nekateri tudi umrejo.” V društvu imajo tedenske skupine za starše, in sicer na Razborju pri Sevnici in v Žalcu. Starši ponavadi prej iščejo pomoč kot odvisniki. Zanimive so pripovedi njunih doživljajev iz otroštva, razveseljivo pa je predvsem to, da imata sedaj oba spet dobre odnose s svojimi starši. Oba menita, da metadon ni pravi način zdravljenja odvisnosti. “To je droga, ki jo da država zastonj. Tudi sam sem nekaj časa užival metadon in lahko vam povem, da me je zadel bolje kot heroin. Samo tega vam ne bo priznal noben odvisnik,” je povedal eden od njiju. Društvo Srečanje preventivno deluje tudi med mladimi po šolah, kjer organizirajo predavanja. L. MURN 11 vinjenih Akcije tudi v prihodnje KRŠKO - V petek, 2. novembra, med 19. in 2. uro so policisti PU Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 104 voznike motornih vozil. Zoper 80 so odredili preizkus z alkotestom in ugotovili, da jih 11 vozi pod vplivom alkohola. Trije so preizkus odklonili. Največ je napihal voznik osebnega avtomobila v Sevnici, in sicer 1,88 promila. Policisti so ugotovili še 18 drugih kršitev, zaradi katerih so prekrškarji dobili plačilne naloge in v dveh primerih opozorili. Policisti bodo s poostrenimi aktivnostmi nadaljevali tudi v jesenskih mesecih. je na Mirni zmagal Damjan Martinčič iz krškega pred Andrejem Sevškom (Valerija) in Alojzem Klemenčičem (Cestar). V Kočevju je posamični balinarski prvak Dolenjske postal Edo Novak z Mirne, drugi je bil Anže Zule (Sodček), tretji pa Boštjan Benčina. Pokal dolenjske območne balinarske zveze so si na Mirni priborili domačini (1. Mirna, 2. Dana), prav tam pa so pripravili tudi dolenjsko prvenstvo v hitrostnem zbijanju, na katerem je zmagal Matjaž Černoga pred Damjanom Martinčičem (oba Krško), tretji pa je bil Darko Baša (Krmelj). V dolenjski balinarski ligi je z 19 točkami vodil Krmelj, drugouvrščena Valerija je zbrala 15 točko manj, tretjeuvrščeni Cestar pa 14. Jesenski turnir upokojencem NOVO MESTO - Na jesenskem šahovskem turnirju za delavske športne igre je nastopilo osem ekip, zmagalo pa je Društvo upokojencev nad Pedagogi in Krko. Skupni vrstni red po obeh turnirjih: 1. Pedagogi 60, 2. Krka 53, 3. Zavod za gozdove 45, 4. Revoz 24, 5. Društvo upokojencev 23. beimm list Vaš četrtkov prijatelj Čakajoč na nasprotnika po meri Košarkarjem Krke Telekoma po zaporedju porazov ne gre obupati, saj jih zdaj čakajo lažji nasprotniki in pomembnejše tekme - Nov predsednik je dr. Peter Jerman Novomeščani sodijo više. Prvo priložnost, da začnejo vzpon navzgor bodo imeli že v soboto, ko se bodo doma pomerili z Geoplinom Slovanom. Večina najtežjih tekem je za njimi (Olimpija, Cibona, Sloboda, Dita, Zadar, Široki Breg), do konca prvega dela pa jih čakajo lažji nasprotniki, zato kljub vsemu tudi mesto med prvimi štirimi še ni izgubljeno. I.V. Novi predsednik je dr. Peter Jerman NOVO MESTO - V ponedeljek popoldne so na predčasni skupščini košarkarskega kluba Krka Telekom za novega predsednika izbrali člana uprave glavnega pokrovitelja kluba Krke dr. Petra Jermana. Dosedanji predsednik Samo Plantan bo po novem direktor kluba, na mesti športnega direktorja in sekretarja kluba pa sta imenovana Vlado Gavranovič in Franci Beg, ki ju bo moral potrditi še upravni odbor. NAPETO V ŽUŽEMBERKU - Čeprav izid 0:3 kaže na lahko zmago Korošcev, je bilo v soboto v žužemberški telovadnici zelo napeto, saj so bili Suhokranjci enemu izmed najbolj resnih favoritov za naslov prvaka večji del tekme precej enakovredni, zadnji niz pa so izgubili, kot bi se ustrašili zmage. Po tekmi je bilo iz njihove slačilnice še dolgo slišati vpitje in očitke. Kljub vsemu pa so zapustili dober vtis in bodo s podobno igro lahko premagali marsikoga. Na sliki: Obrstarja ravenski blokerji tokrat niso zaustavili. (Foto: I. Vidmar) Cankar v Toplice, Rovan domov Zaradi nesoglasij v celjskem kladivarju se je rekorder v skoku ob palici Jure Rovan vrnil v domači Fit, Celjan Gregor Cankar pa je podpisal pogodbo s topliškim Novolesom Črnomaljci neporaženi ČRNOMELJ - Košarkarji Črnomlja so tudi po 5 krogih v drugi slovenski ligi še naprej neporaženi. V 5. krogu so z 91:72 zmagali v Portorožu. V soboto, 10. novembra, se bodo ob 20. uri doma pomerili z drugouvrščenim Tolminom. NOVO MESTO - Letošnja sezona je za dolenjske balinarje bolj ali manj končana. Dolenjsko prvenstvo balinarskih dvojic so pripravili v Krškem, kjer sta zmagala Sandi Tomše in Stane Levstik iz Krškega pred Miranom Gabričem in Jožetom Novakom (Dana) ter Benom Pro-senikom in Tomažem Železnikom iz Krmelja. Na dolenjskem prvenstvu v natančnem zbijanju TROJNI BLOK NI ZADOŠČAL - Odbojkarice mariborskega Branika so tudi letos v slovenski ligi razred zase, vendar so se morale po tradiciji za zmago v novomeški dvorani Marof zelo potruditi, le v drugem nizu je bila njihova premoč izrazita. V tretjem nizu so Novomeščanke povedle z 8:4 in bite boljše vse do 19.17, potem pa so Mariborčanke z delnim izidom 8.1 tekmo odločile sebi v prid. Na sliki: udarca novomeške Američanke Joane Papageorgieve ni mogel zaustaviti niti trojni blok, ki so ga postavile Vugdaličeva, Iličeva in Borovinškova. (Foto: I. V.) Atletska sekcija iz Dolenjskih Toplic se že desetletja posveča predvsem skoku v daljino in troskoku, ima urejeno financiranje, še posebej odkar se ji je kot glavni pokrovitelj pridružil Straški Novoles. Lani so topliški atleti na državnih prvenstvih v različnih starostnih kategorijah osvojili 12 naslovov državnih prvakov, skupno pa kar 34 medalj, šest Novolesovih atletov pa je nastopalo za državno reprezentanco. Gregor Cankarje svojo izjemno nadarjenost pokazal že z naslovom mladinskega svetovnega prvaka v Lizboni leta 1994 (804 cm), svoj tekmovalni višek pa je dosegel s šestim mestom na olimpijskih igrah v Atlanti in z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Sevilli leta 1999. še vedno sodi v sam svetovni vrh, čeprav sta se mu nastopa lani na olimpijskih igrah in letos na svetovnem prvenstvu zaradi prestopov popolnoma ponesrečila. Gregor je državni rekorder v skoku v daljino (840 cm), nekaj časa pa je imel državni rekord tudi v troskoku (16,51 m). Tudi njegova osebna rekorda v skoku v višini (213 cm) in v teku na 100 m (10,61) kažeta, da gre za izjemnega atleta. I.V. In kaj so storili velmožje trebanjske občine? Za telovadbo in rekreacijo so pustili prostorček velikosti 12 x 9 m ali 108 m2. V takem prostoru ni možno izvajati nobenega programa rekreacije, otroci pa ne morejo opraviti nikakršnih telovadnih dejavnosti, ki so v predšolskem programu. Prostor je zaradi svoje majhnosti lahko celo nevaren. Pravijo, da so otroci naše bogastvo, vendar je očitno nekaterim za to prav malo mar. Zato se lahko upravičeno vprašamo: Ali imajo investitorji vsa soglasja in dovoljenja za tak poseg? Ali ta dovoljenja sploh potrebujejo glede na to, da ta gradnja sloni na medsebojnem dogovoru dveh ali treh ljudi? Ali je prostor sploh na primernem kraju za godbeno dejavnost? Ali ODBOJKARICE SO PONOS SUHE KRAJINE - Mladenke na sliki so bile deležne že kar precej pozornosti v Suhi krajini, saj so postale državne prvakinje v odbojki na mivki. Njihovi sošolci in učitelji iz OŠ Prevole pa tudi drugi krajani Hinj in občani občine Žužemberk so se nedavno takole, kot kaže slika, z njimi veselili uspeha. Vesela sta bila tudi njihova mentorja (desno), sprejel pa jih je tudi žužemberški župan. (Foto- B. D. G.) BREŽICE, DOLENJSKE TOPLICE - Ko je rekorder v skoku ob palici Brežičan Jure Rovan pred dvema letoma zapustil domači Fit in se včlanil v celjski Kladivar, enega najuspešnejših klubov v slovenski atletski zgodovini, so njegovo odločitev opravičili s tem, da bo imel tam boljše pogoje za vadbo in več denarja za priprave. Zdaj je stvar obrnjena. Jure seje vrnil v svoj matični klub, zaradi slabih razmer in nesoglasij v Kladivarju pa je svoj klub zapustil tudi najboljši slovenski atlet vseh časov Gregor Cankar, ki bo svojo športno pot nadaljeval v Novolesu iz Dolenjskih Toplic. Kladivar je poleg rekorderjev v skoku ob palici in skoku v daljino izgubil tudi Urbana Acmana, rekorderja v teku na 100 m, kije odšel k Olimpiji, svoj odhod iz celjskega kluba pa so najavili še trije državni rekorderji - Anja Valant (troskok), Miro Medič (krogla) in Robi Teršek (kopje). Prestop Gregorja Cankarja k Novolesu je vsekakor senzacija, a za poznavalce ni presenetljiv. Telovadnica ali godbeniški dom? Drugje gradijo nove telovadnice, v Trebnjem pa so staro pregradili - Neprimerna za rekreacijo V času, ko drugje gradijo in obnavljajo vse možne rekreacijske površine, ko je vsaka telovadnica za kraj ali mesto velika pridobitev, se v Trebnjem godi ravno obratno. Staro telovadnico, ki je bila v upravljanju CIK-a, so pregradili in naredili tako imenovan Godbeniški dom. Telovadnico je uporabljalo kar nekaj rakreativnih društev. Klub študentov in ne nazadnje tudi VVZ Trebnje za nujno telovadbo predšolskih otrok. v Trebnjem res nismo sposobni poiskati skupnega jezika? Ali mora o vsem vedno odločati politika? Ali ni že čas, da bi se o kakšni stvari posvetovali tudi s krajani? Ali se moramo ljubitelji rekreacije odreči le-tej zaradi nesoglasij dveh ali treh ljudi? Naj bo to zaenkrat dovolj in vsem odgovornim, ki se bodo v članku našli, v premislek! ALOJZ RAJAR Dolenje Ponikve Zmagali Salobir, Rovan, Kraševec in Jazbar Mini supercms na Artem ARTO - Člani Fun špor-tovega Bence MX teama so že šesto leto zapored ob zaključku sezone na svoji progi na Artem pripravili srečanje mladih in starejših motokrosistov, ki so se pomerili tudi na progi. Dirko podmladka je dobil Tomaž Salobir (Fun šport), kije bil letos na državnem prvenstvu med podmladkom skupno drugi, za njim seje uvrstil Jure Fortuna iz trebanjskega Moto-kluba Elektronček Fortuna. V razredu 85 ccm je s sposojenim kawasakijem zmagal domačin Nik Rovan, kije bil suvereno prvi v obeh vožnjah. K še boljšemu klubskemu uspehu sta pripomogla še njegova klubska tovariša Denis Dolinšek, kije po poškodbi ponovno sedel na motor in bil drugi, in Niko Hrstič, ki je osvojil tretje mesto. Med veterani je tokrat slavil Vinko Kraševec iz Racing teama Levar. Sponzor fanov-cev Iztok Bence je bil pred domačim občinstvom v obeh vožnjah in tudi skupno drugi. Med rekreativci in člani z licencami je zmagal Primož Jazbar iz AMD Brežice pred svojim klubskim kolegom Markom Krošljem, ki je tokrat presedlal na 125 kubični motor. NOVO MESTO - Spisek tekmecev, s katerimi so se košarkarji Krke Telekoma pomerili v prvih petih krogih evrolige je dobesedno zastrašujoč. V evropski košarki do lanskega leta tako rekoč še nepoznano moštvo iz Novega mesta se je srečalo s samimi znamenitimi moštvi evropske košarke Zadrom, madridskim Realom, bolonjskim Skiper-jem, moskovskim CSKA-jem in atenskim Panathionaikosom. Z zmago v Madridu so Novomeščani presenetili evropski košarkarski svet, s porazom v že dobljenem dvoboju z Zadrom, ki bo očitno njihov neposredni tekmec za mesto v sredini lestvice skupine C, pa so si naredili medvedjo uslugo. Z zmago nad Realom, ki se bo vsekakor boril za mesto pri vrhu lestvice, je Krka Telekom dobila točko, s porazom z Zadrom pa je tako rekoč izgubila dve. Z Zadrom, ki je v prvih štirih krogih prav tako enkrat zmagal in trikrat izgubil, sta po točkah izenačena, če pa bi Novomeščani v prvem krogu Zadrčane premagali, bi imeli na lestvici kar dve točki več od njih. Krko Telekom v naslednjih tednih čakajo odločilne tekme.z Budučnostjo v Podgorici, Pau-jem Ortezom doma in Zadrom v gosteh. Glede na dogajanje v Planinski izleti OD LITIJE DO ČATEŽA - V soboto, 10. novembra, s PD Intel servis. Prijave in pojasnila po telefonu 041 745 849. DEBELA PEČ (2014 m) - V soboto, 10. novembra, s PD Novo mesto. Prijave in pojasnila po telefonu 041 800 876. VREMEŠČICA IN ŠKOCJANSKE JAME - V soboto, 17. novembra, s planinsko skupini Krka. Prijave po telefonu 33 12 537 in pojasnila po telefonu 041 734 239. prvih štirih krogih so to nasprotniki po meri novomeškega moštva, srečanja pa bodo v veliki meri odločala o razporedu druge polovice lestvice. Če bo Krka Telekom zmagala v Podgorici, bo opravila polovico dela, saj si bo tako v veliki meri že zagotovila najmanj predzadnje mesto v skupini C, ob zmagi nad Paujem Ortezom pa bi se že vpletla v boj za peto ali šesto mesto v skupini. Liga Goodyear je za Krko Telekom vsekakor za zdaj v drugem planu, saj je nemogoče stalno potovati in igrati na vso moč na dveh bojnih poljih. Vendar je trenutno 8. mesto manj, kot je to moštvo sposobno, in manj, kot se od njega pričakuje. Sobotna izenačena tekma z do zdaj še neporaženo Cibono je dokaz, da Trebanjske vodijo TREBNJE - Kegljavke Trebnjega so na štirih tekmah (vse v gosteh) vsakokrat zmagale s 6:2 in z 8 točkami vodijo na lestvici 2. lige. V 4. krogu so v Cerknici ugnale tamkajšnji Brest. VI. B-ligi je Rudar iz Črnomlja z 1:7 izgubil s Konstruktorjem, Kočevje pa je v gosteh igralo s Korotanom 4:4. Krčanom največ naslovov Krški balinarji so na prvenstvih Dolenjske zmagali trikrat, Mirnčani pa so bili najboljši dvakrat KOŠARKA Evroliga, 4. krog - CSKA MOSKVA : KRKA TELEKOM 86:80 (20:11, 21:22, 27:19, 18:28); CSKA MOSKVA: McCants 21, Turkcan 18, Pašutin 13, Petrenko 17 itd.; KRKA TELEKOM: Anzulo-vič 11, Gnjidič 10, Skelin 31, Lakovič 5, Davison 4, Drobnjak 7, Šamanič 12. Lestvica skupine C -1. Panathinaikos 8, 2. Skipper 7, 3. Real Madrid 7, 4. CSKA Moskva 6, 5. Pau-Orthez 6, 6. Krka Telekom 5, 7. Zadar 5,8. Budučnost 4. Liga Goodvear, 6. krog - CI- BONA VIP : KRKA TELEKOM 83:80 (24:21, 46:31, 61:56); CIBONA VIP: Prkačin 18, Bowman 18, Mamič 18 itd.; KRKA TELEKOM: Gnjidič 9, Skelin 18, Lakovič 24, Davison 8, Grum 2, Drobnjak 4, Šamanič 13, Smith 2. Lestvica: L Union Olimpija 12, 2. Cibona VIP 12, 3. Pivovarna Laško 10, 4. Budučnost 10, 5. Sloboda Di-ta 10,6. Zadar 9, 7. Široki Brijeg 9, 8. Krka Telekom 8,9. Split 8, 10. Geoplin Slovan 7,11. Triglav osiguranje 7, 12. Bosna 6. NOGOMET 2. SNL, 14. krog - Elan : Bela krajina 0:1 (0:0); Strelec: Filak; Lestvica: L Dravograd 36, 2. Ljubljana 33, 3. Aluminij 32, 4. Livar Ivančna Gorica 28... 7. Jadran Šepič 22, 8. Bela Krajina 20, 9. Drava Asfalti Ptuj 18... 15. Renče Goriška Brda 9, 16. Elan 3. L SNL, ženske, 7. krog -NOVO MESTO : MARIBOR 3:1 (0:1); strelki za Novo mesto: Sanela Ibričič 2 in Aleksandra Pavlin 1; 8. krog: Novo mesto : Senožeti 2:1 (1:0); strelki za Novo mesto: Metka Škrbec in Sanela Ibričič. Lestvica: 1. Škale-Mila-Krško 18,2. Ilirija 18, 3. Jarše 13, 4. Novo mesto 10, 5. Maribor 6 itd. ODBOJKA L DOL, ženske, 4. krog - TPV Novo mesto - Nova KBM Branik 0:3 (-20, -9, -20); TPV NOVO MESTO: Novinec, Papageorgiev, Zajčeva, Vernig, Rajak, Mikec, Janežič, Maj-storovič, Štangelj, Uhan, Križ, Vardič. Lestvica: 1. Nova KBM Branik 12, 2. Ljubljana 9, 3. HIT Nova Gorica 9, 4. Formis Bell Miklavž 9, 5. TPV Novo mesto 6, 6. ZM Ljutomer 6, 7. Savinjska Šempeter 4, 8. Koper 4, 9. Kamp Pivka jama 1, 10. Solkan 0. L DOL, moški, 3. krog -KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK : FUŽINAR GOK IGEM 0:3 (-20, -21,-25); KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK: Babnik, Gotenc, Petkovič, Drobnič, Obrstar, Smrke, Brulec, Pucelj, Perko, Nose, Kump. Lestvica: 1. Calcit Kamnik 9 in Fužinar GOK Igem 9, 3. Salonit Anhovo 9, 4. Merkur Lip Bled 5, 5. Keko-oprema Žužemberk 4, 6. Šoštanj Topolšica 3, 7. Maribor Stavbar IGM 3 8. Galex Pomurje 2, 9. Granit 1, 10. Olimpija 0. ROKOMET L A SRL, ženske, 8. krog - Gramiz Kočevje : Škocjan 20:12 (10:4). Lestvica: L Krim Eta Neutro Roberts 16, 2. M-Degro Malizia Piran 14, 3. Olimpija 12... 6. Gramiz Kočevje 7... 9. Škocjan 2. 1. A SRL, moški, 5. krog -SEVNICA: PREVENT 22:32 (12:15); SEVNICA: Mičevič 8, Močilnik 1, Grizold 1, Ko-zlina 1, Štuhec 3, Rajič 1, Vrečko, Teraž 6, Povše 1. SLOVAN : INLES R1KO 32:24 (16:12); INLES RIKO: G. Ilc 8, Pajnič 2, Hojč 2, Škaper 4. Lestvica: L Mobitel Prule 67 10, 2. Celje Pivovarna Laško 9, 3. Gorenje 6, 4. Prevent 6, 5. Trimo Trebnje 6 (tekma manj), 6. Termo 6, 7. Slovan 5, 8. Inles Riko 4, 9. Rudar Trbovlje 3, 10. Velika Nedelja 2, 11. Izola 0, 12. Sevnica 0. Zmaga na grobeljskem polju Novomeški modelarji na grobeljskem polju pri Šentjerneju pripravili tekmovanje za svetovni pokal ŠENTJERNEJ - Aeroklub Novo mesto je 20. in 21. oktobra na grobeljskem polju pri Šentjerneju pripravil tekmovanje v letalskem modelarstvu za svetovni pokal Krka cup 2001. Nastopilo je 44 modelarjev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. V kategoriji jadralnih modelov je zmagal Matej Nardin (Slovenija), drugi je bil Robert Lesko (Hrvaška), tretji pa je bil član novomeškega Aerokluba Danijel Terlep. O kvaliteti tekmovalcev govori tudi to, daje kar trinajst tekmovalcev v rednem delu doseglo maksimalno število točk in so se pomerili še v tako imenovanem fly-offu. Med njimi je bil tudi No-vomeščan Damjan Žulič, kije na koncu zasedel 9. mesto. V kategoriji motornih modelov je zmagal Gabor Zsengeller (Madžarska), drugi je bil Janez Brejc, tretji pa Konrad Janžeko- Cenejše vstopnice NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka Telekom je znižal cene vstopnic. Za evroligaške tekme bodo morali odrasli odšteti 1200 tolarjev in otroci do 10. leta 800 tolarjev. Vstopnice za tekme jadranske lige Goodyear bodo stale 800 oziroma 500 tolarjev. vič (oba Slovenija). V kategoriji modelov na pogon z gumo je svojo drugo letošnjo zmago v svetovnem pokalu dosegel član novomeškega Aerokluba Damjan Žulič, ki seje teden dni pred-tem vrnil s svetovnega prvenstva v ZDA z bronasto ekipno kolajno v isti kategoriji. Drugi je bil Salzer Klaus (Avstrija), tretji pa Nenad Banjac (Hrvaška). V zahtevnih vremenskih pogojih je Žulič edini zbral vse možne .točke. Luka Jurkovič je večno drugi STRAŽA - Zadnji vikend v oktobru so se slovenski vozniki kartinga še zadnjič pomerili na dirki za državno prvenstvo. Stra-žan Luka Jurkovič je tudi tokrat nastopil izvrstno. V predfinalni vožnji si je z drugim mestom zagotovil štart iz prve vrste in v finalu prav tako osvojil drugo mesto ter s tem potrdil drugo mesto tudi v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva v razredu intercontinental Junior 100 ccm. Letos je na dirkah za državno prvenstvo osvojil kar sedem drugih in eno tretje mesto, ko je zaradi odstopa v pred-finalu v finalu štartal iz zadnje vrste. Poleg tega osvojil pokal Slovenije in Hrvaške, na prestižni dirki za Srednjeevropski conski pokal na Panoniaringu pa je bil četrti.' Kržanova najboljša Posavka V Leskovcu pri Krškem strelci pripravili prvo državno kontrolno tekmovanje v novi sezoni LESKOVEC PRI KRŠKEM -Na 40-steznem montažnem strelišču v leskovški športni dvorani je v soboto potekalo prvo kontrolno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev in strelk, ki služi selektorjema kot pomoč pri izbiri državne reprezentance. Po pričakovanju je najboljši rezultat pri članih z zračno puško dosegel olimpijski zmagovalec Rajmond Debevec, solidno pa so se odrezali tudi posavski strelci. Med slednjimi seje znova najviše zavihtela obetavna 17-letna Brežičanka Vesna Kržan, ki je med mladinkami z zračno pištolo s 357 krogi osvojila 2. mesto. Njen moštveni kolega Matej Krajnčič je bil med mladinci s pištolo s 543 krogi peti, enak uspeh Pionirji pa zmagujejo NOVO MESTO - Mladi košarkarji Krke Telekoma, ki pod vodstvom trenerja Gorana Vardiča tekmujejo med pionirji Avl. SKL, so v 16. krogu v gosteh s 93:55 premagali Grosuplje 55:93 in se tako uvrstili na zaključni turnir. Največ točk so za Krko Telekom dosegli: Bojan Krivec 27, Anže Brsan 21, Jaka Klobučar 12 in Matija Frančič 10. pa sta dosegla še Sevničanka Tina Grabnar in Leskovčan Andrej Pavlin. V disciplini zračna puška je Tina zadela 385 krogov, Andrej pa 576. Za eno stopničko više je v streljanju z zračno pištolo pristal pristal Sevničan Gorazd Cimperšek. Zadel je 546 krogov. Med invalidi je z novim rekordom strelišča 598 krogov od 600 možnih zmagal Leskovčan Damjan Pavlin. Izidi: zračna puška, člani: L Rajmond Debevec (Olimpija) 596; članice: L Maja Žibert (Olimpija) 395, 5. Tina Grabnar (Marok Sevnica) 385; mladinci: 1. Patrik Fajdiga (Postojna) 588, 5. Andrej Pavlin (Leskovec) 576; mladinke: Maja Dular (Pomurka MI) 390; invalidi: 1. Damjan Pavlin (Leskovec) 598; zračna pištola, člani: 1. Cveto Ljubič (Sl. Konjice) 573, 12. Vlado Sa-badoš (Brežice) 556; mladinci: 1. Igor Benedičič 557 (Železniki) 552, 4. Gorazd Cimperšek (M Sevnica) 546, 5. Matej Krajnčič (Brežice) 543; članice: L Ksenija Maček (Rečica pri Laškem) 377, 5. Stanka Kep (Moris) 319; mladinke: L Alenka Muhvič (Moris) 367, 2. Vesna Kržan (Brežice) 357. MoS DERBI BELOKRANJCEM - Nogometaši Bele krajine so bili v nedeljo na igrišču izrazito boljši od nogometašev novomeškega Elana, a so bili njihovi napadi jalovi, po zapravljenih stoodstotnih priložnostih pa je prednjačil Matjaž Sever, tako da je izvrstni novomeški vratar Luka Peljhan vse do 75. minute ostal nepremagan. Na sliki: dokler je v zadnjih vrstah Elanove obrambe stal mladi Damjan Balabanič, kije v eni od akcij takole zbil žogo iz kazenskega prostora, Belokranjcem ni uspelo zatresti Peljhanove mreže. (Foto: I. V.) Sevničane čakata odločilni tekmi Sevničani so tudi po petih krogih v minusu, zdaj pa jih čakata tekmi z neposrednima tekmecema za obstanek - Ribničani na Kodeljevem niso imeli nobenih možnosti V badmintonu Oblak in Turkova NOVO MESTO - Na jesenskem badmintonskem turnirju delavskih športnih iger je v Novem mestu nastopilo 33 igralcev in 22 igralk. Med moškimi je zmagal Marko Oblak, ki je v finalu ugnal sodelavca iz Krke Vojka Antončiča. Vrstni red po obeh turnirjih: 1. Marko Oblak (Krka) 118, 2. Vojko Antončič (Krka) 110, 3. Mitja Šepec (No-voles) 102, 3. Damjan Turk (Krka) 102, 5. Gregor Mohorčič (Pedagogi) 88; ekipno: L Krka, 2. Cestno podjetje, 3. Komunala, 4. Novoles, 5. Adria Mobil itd. Med dekleti je tokrat v finalu Sandra Turk premagala Evo Jožef. Skupni vrstni red po obeh turnirjih: 1. Sandra Turk (Krka) 92, 2. Eva Jožef (Krka) 84, 3. Katja Golob (Cestno podjetje) 76, 3. Irena Čarman (Krka) 76, 5. Anita Klobučar (Mestna občina) 68; ekipno: L Krka, 2. Cestno podjetje, 3. Dolenjska Banka, 4. Pedagoginje, 5. Mestna občina itd. Krka ugnala Križe NOVO MESTO - Namiznoteniška ekipa Krke je v četrtem krogu s 6:3 premagala do tedaj tretjeuvrščene Križe in se po točkah izenačila s po štirih krogih tretjeuvrščenim velenjskim Vegradom. Reprezentant Mitja Horvat je zmagal trikrat, zanesljivi Marjan Hribar dvakrat, enkrat pa je bil uspešen tudi Matjaž Retelj, ki je presenetljivo ugnal najbolj obetavnega mladega slovenskega igralca Žigo Jazbeca. Hypo na Dunaju SEVNICA - Na mednarodnem karate turnirju na Dunaju so Slovenijo zastopali tudi člani karate kluba Hypo iz Sevnice. V katah je bil Marko Stopar med posamezniki tretji. Med ekipami je bil sevniški Hypo (Marko Stopar, Denis Orač, Rok Črepinšek in Mladen Stojnič) prav tako tretji. Med posamezniki je v športnih bojih Marko Stopar zmagal v razredu do 70 kg, v razredu do 75 kg je bil najboljši Rok Črepinšek, medtem ko je vse tekmece v kategoriji nad 80 kg ugnal Mladen Stojnič. SEVNICA - Sevničani si niti v petem krogu niso mogli obetati, da bi osvojili prvo točko oziroma da bi z neodločenim izidom prišli na nič točk, saj so pravzaprav v minusu, ker so obema tekmecema po zapletu na tekmi prvega kroga s Pivovarno Laško odvzeli po eno točko. Prevent je Sevničanom že na začetku tekme dal vedeti, naj ne upajo na uspeh. Gostje so tudi v drugem polčasu ves čas večali prednost in tekmo končali z desetimi točkami razlike. V soboto čaka Sevničane na obali izjemno pomembno srečanje z Izolo, ki prav tako še nima točk. V primeru zmage bi se Sevničani znebili zadnjega mesta, teden dni kasneje pa se bodo Američan na preizkušnji NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka Telekom je po porazu z moskovskim CSKA vzel na preizkušnjo novega tujega košarkarja 26-letnega 202 centimetra visokega Američana Antvvaina Lashauna Smitha, ki je v soboto na tekmi proti Ciboni v Zagrebu dosegel 2 točki. Smith se je med študijem na univerzi St. PauFs College zelo izkazal v študentski košarkarski ligi, kjer je bil v zadnjem letniku v svojem moštvu najboljši strelec, skakalec in blok-er, uspelo mu je 13 dvojnih dvojčkov, na 26 tekmah pa je kar 24-krat dosegel več kot 10 košev, vendar kljub temu nikoli ni zaigral v ligi NBA. Minulo sezono je igral v ligi IBL v zadnjeuvršče-nem moštvu Richmond Rhythm. V košarki prvo Cestno podjetje NOVO MESTO - Na jesenskem košarkarskem turnirju delavskih športnih iger je nastopilo 18 moštev. V finalu je Krka s 46:17 premagala Bolnišnico, na tekmi za tretje mesto pa Cestno podjetje Revoz z 28:21. Skupni vrstni red po obeh turnirjih: 1. Cestno podjetje 82, 2. Revoz 76, 3. Splošna bolnišnica Novo mesto 75, 3. Krka 75, 5. Pedagogi 68, 6. Zavod za gozdove 65 itd. doma pomerili z Veliko Nedeljo, drugim neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Velika nedelja je svoji prvi točki osvojila prav minulo soboto, ko je s 31:27 zmagala v Izoli. Ribničani so veliko pričakovali od derbija sredine lestvice z ljubljanskim Slovanom, vendar jim na Kodeljevem igra ni stekla, kot bi si želeli. Po slabšem začetku so sicer izenačili na 5:5, potem pa so jih Kodeljevčani povsem nadigrali, saj so dosegli delni izid 7:1, s čimer je bila tekma tako rekoč odločena. Ribničane v soboto čaka še en dvoboj s tekmecem iz sredine lestvice. Doma se bodo pomerili s škofjeloškim Termom. Trebanjci so tekmo 5. kroga z Rudarjem v Trbovljah igrali sinoči, v šestem krogu pa se bodo doma pomerili s Slovanom. Petrov že igra za Asvel Nekdanji kapetan Krke Telekoma Simon Petrov je novega delodajalca našel v Franciji NOVO MESTO - Potem ko nekdanjemu kapetanu Krke Telekoma Novomeščanu Simonu Petrovu, po odhodu iz domačega kluba nikakor ni uspelo najti novega delodajalca, mu je sredi oktobra le uspelo najti skupni jezik s francoskim evroligašem Asvelom, ki je tako v evropski kot domači konkurenci sezono začel slabo, od obeh novincev (teden dni za Novomeščanom je v klub prišel tudi Hrvat Nikola Vujčič) pa v francoskem klubu veliko pričakujejo. Simonu se pozna, da se tokrat ni mogel pripraviti, kot bi se, če bi se moštvu priključil že poleti, vendar ga je trener Bogdan Tanjevič takoj vključil v igro tako na tekmah evrolige kot tudi na srečanjih domačega prvenstva, kjer je nekdanji organizator igre Krke Telekoma že dosegel prve koše. Vzporedno z boljšo igro Simona Petrova seje izboljševala tudi igra moštva, kije prekinilo serijo porazov z drugo evro- ligaško zmago v gosteh nad belgijskim Oostendejem 88:77 in zmago v domačem prvenstvu nad Choletom (86:78), kjer je Simon v 20 minutah dosegel 9 točk, en skok in 3 asistence. Da Simonu kljub vsemu še manjka do nekdanje strelske forme, pa kaže, da je od treh metov za 3 točke zadel le enega. Simon Petrov (^KRKNZDRAVIUŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Kotiček za podjetništvo in regionalni razvoj Elektronsko poslovanje je najučinkovitejši način sodobnega opravljanja plačilnega prometa. V Novi Ljubljanski banki vemo, da ima vsako podjetje svoje specifične potrebe in da vsako potrebuje nemoten finančni tok. Zato smo za vas pripravili več oblik elektronskega poslovanja. Pri nas boste zagotovo našli najprimernejše orodje za učinkovito racionalizacijo vseh postopkov plačilnega prometa doma in v tujini. imiiiMinP in |prOklik+9 sta obliki elektronskega poslovanja za podjetja in samostojne podjetnike, ki omogočata hiter, enostaven in varen plačilni promet doma in v tujini. Na voljo sta tudi v bankah bančne skupine Nove Ljubljanske banke: Banki Domžale, Koroški Banki in Banki Zasavje. Predstavitev elektronskega poslovanja si lahko ogledate na spletni strani www.nlb.si. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Vedno prava rešitev - X Simona Simec, s.p. Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm: 041/609-144 pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. urey SINTAL PROTEKT družba za varovanje Glavni trg 3, Novo mesto •S 07/30 20 000 Zaradi povečanega obsega del zaposlimo: • varnostnike • tehnike za območje Posavja in Novega mesta Prednosti: licenca, pooblastilo za nošenje orožja. .Vi/VNiiP turistično, osenčijo Katalog ZIMA 2001/2002 je že na voljo! Slovenija, Italija, Avstrija, Francija... Pokličite nas, brezplačno vam ga bomo poslali! 07/33 21 115 RAZBURLJIVO! NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE NISSAN ALMERA (Aknara Cao|far», 1,S, 3 vrata), cana s prihrankom: 2.24S.000 SIT (19.867 OEM) Prihranek: bd 250.000 do 400.000 SIT (trt tn pat vrat z bencinskim motorjem) NISSAN PRIMERA (PMmara Comfort, 1*. 4 vrata) c sna s prihrankom: 3.090.000 SIT (27.345 OEM] Prihranek: 350.000 SIT TRILETNA SPIO&KA GARANCIJA ak 100.000 km ZA VSA NISSANOV* VOZILA - TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE NISS FINANCE - Različne možnosti ugodnega financiranja. NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvozi* za vozte Nssan v Sloveniji, let: 0147 10 800, httpzwiw»(.n«ssan.si (V»tilBi4Bisti«>«tUiaJWAvlMi»|01)ai8SK Avlo Trunk ■01156 80 9». DOMŽALE Avto*™ Pom 101156 27100 NBumavB Krnic (01172 3! 200: MARIBOR Avtohiša fak {02) 33 38100. MURSKA S060TA Avtohoa (kinka Soboti 102) 53 21 209: ŠENTJANŽ PR DRAVO GRADU MG Ckitor (02) 87 85 888. CELJE: Piudna CNjt (03) 42 5« 350 SLOVENSKE KONJICE Avto Kuk (03) 75 80 900. KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; ŽKOf JA LOKA: Pii* ion. i04l 50 2* 030; NOVA GORICA. Avtosetvi« Golica (05) 33 55 721: KOPER: Avtom« Kop« (05) 86 82 451; BRANIK Avtoservis Fabjan (061X 57 8A0 SEVNICA Avtomhmki Zinar (0718140 3» OTOČEC Avtomohuia Vidrih (07) 30 99 3». Načrtuiarno «i »2boljA»)j4W» že več kct 80 let RADIO U NIV 0 X O EMiffl? (£®w jJooM RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107*3 Podjetniški center Novo mesto Svetovanje in razvoj.d.o.o., Ljubljanska 26, 8000 NOVO MESTO tal.: 07 3372 SIS, tal./fai: 17 33 72 Sli, E mali: poNietniski.unt«r.a»@sial.net GARANCIJE ZA NAJBOLJŠE Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva (JSMG) je v UL RS 83-84 (26.10.2001) objavil Javni razpis za odobritev garancij za dolgoročne investicijske kredite za uspešne podjetnike v letu 2001. Skupni znesek vseh garancij znaša 700 mio SIT. Garancije bodo lahko odobrene: • uspešnim malim oz. srednje velikim podjetjem (do 50 oz. 125 zaposlenih) s sedežem v RS, pri katerih je povprečna letna stopnja rasti zaposlenih v obdobju od 1995-1999 vsaj 10% letno in ki imajo število zaposlenih za nedoločen čas na dan 31.12.2000 najmanj 30; • za dolgoročne investicijske kredite, z A bonitetnim razredom prosilca, po kriterijih JSMG in poslovne banke; • za dolgoročne investicijske kredite z obrestno mero največ TOM+5% letno za tolarske in EURO+5% letno za devizne kredite; • če predračunska vrednost posamezne investicije znaša do 90 mio SIT in je med viri financiranja zagotovljenih vsaj 30% lastnih sredstev; • v višini do 80% vrednosti glavnice (brez realnih, revalorizacijskih in zamudnih obresti ter ostalih stroškov). Vsebina vloge: prijavni list za pridobivanje pomoči, poslovni načrt, bančna ocena poslovnega načrta, finančni izkazi o poslovanju v letu 2000, dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, dokazilo o obstoju podjetja, obvestilo SURS o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti, obvestilo o davčni številki, izpis seznama vseh zaposlenih. Rok za oddajo vlog: do vključno 10.11.2001 na naslov Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, s pripisom “Ne odpiraj - Vloga za garancijo”. Razpis je odprt do 31.12.2001 oz. do porabe sredstev. Razpis, vlogo za prijavo in ostale informacije lahko prejmete v Podjetniškem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, ali po tel. 07/ 33 72 980 (ga. Jožica Povše). Novost na tržišču Hyundai matrix Korejska tehnika in italijanski oblikovalski slog sta se združila v uspešnem miksu in nastal je simpatičen enoprostorec. Navzven matrix izgleda kot majhen enoprostorec. Kratek nos, 164 cm visoka karoserija in velike steklene površine so detajli, karakteristični za enoprostorce. V tem primeru s podpisom italijanskega stilista Pininfarine. V notranjosti se občutek da sedite v enoprostorcu, izgubi. Zadnjih sedežev ni moč odstraniti iz vozila, zaradi tega je variabilnost potniškega in tovornega prostora omejena na nastavljiv nagib zadnjega naslona in na drsno zadnjo klop. Če zadnjo klop premaknete povsem nazaj, bodo potniki zadaj deležni obilice prostora, če pa jo pomaknete povsem naprej, bo v zadku več prostora za prtljago. Prtljažni prostor tako variira od solidnih 350 litrov na skoraj 1.300 litrov. Slovenskim kupcem je matrix na voljo s tremi motorji. Ponudba se prične s solidnim 1,6-litrskim motorjem, ki razvije 76 kW oz. 103 konjske moči. To zadostuje za končno hitrost 170 km/h in pospešek do 100 km/h v 12 sekundah. Po tovarniških podatkih zagotavljajo naj bi v povprečju ne porabil več kot 8 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov. Drugi v ponudbi je 1,8-litrski bencinec, ki razvije 90 kW oz. 123 konjskih moči, kar zadostuje za končno hitrost 185 km/ h in pospešek z mesta do 100 km/h v enajstih sekundah, poraiba pa naj bi bila le za malenkost večja kot pri manjšem bratu. Matrix je na tržišču že od začetka septembra. Ponudbo zaključuje novinec v Hyundaijevi paleti motorjev. To je majhen 1,5-litrski turbo dizelaš s tehnologijo skupnega voda. Motor razvije 60 kW oz. 82 konjskih moči. Končna hitrost znaša 160 km/h, zato pa naj bi v povprečju ne porabil več kot 6 litrov. Hyundaii so že po tradiciji opremljeni z veliko opreme, pa zaradi tega ne zvišujejo svoje vrednosti. Matrix v osnovni izvedbi z 1,6-litrskim motorjem stane 2,899.000 tolarjev. Nekoliko močnejši brat z 1,8-litrskim motorjem stane 3,293.000 tolarjev, medtem ko je sicer najšibkejši, a dizelski matrix najdražji in je na voljo za 3,4 milijona tolarjev. Hyundai vse bolj odločno napada konkurente v vseh segmentih. In ravno zaradi tega je ne le pri nas, temveč tudi na drugih tržiščih najbolje stoječe korejsko avtomobilsko podjetje. Da pa se pri nas želi še bolj približati ljudstvu, dokazuje podpis sponzorske pogodbe s košarkaškim klubom Krka Telekom. _ Zima j6 lepa! Ne pustite se speljati na led! Vsa vozila Škoda vljudno vabimo na brezplačni preventivni pregled pred zimo. Čakamo vas od 23. oktobra naprej v vam najbližjem Škodinem servisu. S seboj pripeljite tudi voznike. Skupaj se boste naučili uživati v zimskih radostih. AMD ASTA d.O.O. Muf#'} bohota, AMD ŠLANDER d.o.o. Celje, AUTOEMONA d.d. Ljubljana, AVTO INN d.o.o. Nova Gorica, AVTO STEGNE d.o.o. Slovenska Bistrici AVTOCENTER IDRIJA d.o.o. Idrija, AVTOCVET d.o.o. foimin, AVTOKAM d.o.o. Hrastnik, AVTOUNE KRŠKO d.o.o. Krško, AVTOMERKUR PSO BEŽIGRAD d.d. i jubijana AVTOSERVIS RIKI s.p.! endava PAN - JAN d.o.o. Trebnje. PSC PRAPROTNIK d.o.o. Velenje, RO + SO d.o.o. Celje, SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Kranj SPC KRET1Č d.o.o. Prestranek, SPC ŠKODA ŠKERJANEC d.o.o. Domžale, TIPOM d.o.o. Maribor, URBAN. SERVIS IN PRODAJA d.o.o. Ribnica. VIDIC CENTER d.o.o. Novo mesil AVTOSERVIS ŽUNKOVIČ s.p. Miklavž ra Dravskem polju, CAR CENTER d.o.o. Šmartno, AVTO FEKONJA d.o.o. Radlje ob Dravi, PSC JEREB d.o.o. I esce, KAAS-AVTO d.o.o. Ptuj ll T Inlnl - O K Ujemite avto Številne možnosti financiranja In znanje Izkušenih strokovnjakov vam lahko še danes pomagajo ujeti avto po vaših ŽBlJah In potrebah. Vprašajte za prednosti in lastnosti Leasinga osebnih avtomobilov, ki vam jih ponuja Sparkassen Leasing. Dobite nas na telefonski številki: 01309 23 80. www.s-leaslng.sl Leasing imate problem? wa' http://uwu.problenar-ket.conl - t m tutLltičnO. cujencija. Kandijska 9, Novo mesto 07/33 21 115, 33 25 477 SKI OPENING TREVALLI 2001 od 13. do 16. decembra 2001 Hoteli in apartmaji Moena Welcom: 3-dnevni paket v hotelu ali APP + 3-dnevna smučarska vozovnica po osebi. V ceno paketa je vštet 3 x polpenzion v sobi oz. najem apartmaja 1/2 in 3- dnevna smučarska vozovnica Trevalli ter program Ski opening. hotel 42.900 SIT/os APP 1/4 27.900 SIT/os hotel 45.900 SIT/os APP 1/6 24.900 SIT/os PRIDITE IM PlISTITE.SE R ADAM J ATI stss PRI N AJBOLJŠIH H! LANOS L. 2000 KLIMA, EL.PAKET, SERVO VOLAN... DAJEMOBIL ŽABJA VAS 4, 8000 NM tel.:(07) 334-16-70 Kontrabas in klavir BREŽICE, ČRNOMELJ - V drugem nizu 11. koncertnega cikla Glasbene mladine Oder nastopata kontrabasistka Mateja Murn in pianistka Sanja Mlinar. V torek, 6. novembra, sta že nastopili v dvorani brežiške glasbene šole, v ponedeljek, 12. novembra, ob sedmih zvečer pa se bosta predstavili v dvorani glasbene šole v Črnomlju. Koncert ribniškega zbora NOVO MESTO - Tretji koncert Sattnerjevih dnevov bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.45 po večerni maši v frančiškanski cerkvi. Nastopil bo komorni zbor Stanislava Škrabca iz Ribnice. Slovenski oktet na odru Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Pet desetletij s pesmijo po svetu Koncert Slovenskega okteta ob 50-letnici delovanja in v počastitev dneva reformacije - Zaključek letošnjega Novomeškega glasbenega festivala NOVO MESTO - Letošnji niz sedmih koncertov 5. Novomeškega glasbenega festivala, ki ga je oblikoval umetniški vodja Milko Bizjak in je potekal na več kulutrnozgodovinsko zanimivih lokacijah, se je iztekel na državni praznik dneva reformacije z nastopom najbolj znanega in priljubljenega zborovskega sestava pri nas. Lepote Slovenije ŠENTJERNEJ - V avli osnovne šole bodo danes, 8. novembra, ob treh popoldan odprli razstavo del, ki so nastala na letošnji slovensko-poljski likovni delavnici Slovenija, od kod lepote tvoje. V sredo, 31. oktobra, je v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pred številnim občinstvom zapel legendarni Slovenski oktet, ki prav letos praznuje častitljivih 50 let obstoja. V prvem delu koncerta je oktet zapel cerkvene pesmi zahodne in vzhodne liturgije, v drugem pa priredbe in skladbe slovenskih avtorjev. Navdušenim poslušalcem je moral zapeti še tri dodatne pesmi, med njimi tudi izredno priljubljeno Kernjakovo Mojcej. Slovenski oktet je bil ustanovljen pred petimi desetletji z Pojoči globoški lovci Lovski pevski zbor Globoko prepeva že trideset let -Pobudnik srečanj lovskih pevskih zborov Slovenije GLOBOKO - Konec oktobra pred tridesetimi leti je na predvečer brežiškega občinskega praznika prvič javno nastopil Lovski pevski zbor Globoko. Tedaj enajst pevcev, vsi člani glo-boške zelene bratovščine, je zapelo dve pesmi: Pleničke je prala Danila Bučarja in Zeleni gozd Frana Gerbiča. Slednja pesem je postale stalnica globoškega zbora in zapeli sojo na praznovanjih vseh svojih jubilejev, od tistega ob desetletnici, dvajsetletnici in petindvajsetletnici do letošnjega, ko so 27. oktobra v globoški osnovni šoli s koncertom proslavili tridesetletnico. Prvi zborovodja je bil Miha Haler. V vrste pojočih lovcev mu je uspelo pritegniti nove pevce, in čeprav je v zboru sčasoma prepevalo vse več takih, ki niso bili člani zelene bratovščine, je zbor obdržal svoje prvotno ime. Iz leta v leto so se pevci trudili, da bi rasli tudi kakovostno, širili so program pesmi od slovenskih narodnih pesmi do zahtevnejših zborovskih skladb, segli pa so tudi po tuji zborovski literaturi. Nastopali so največ v domačem kraju in okolici, vendar jih je pot vodila tudi na odre drugih krajev po Sloveniji in prek njenih meja. Od leta 1980 zbor poje pod vodstvom domačina in ustanovnega člana zbora Franca Keneta. Zbor ni bil prizadeven le pri petju, ampak se je krepili tudi organizacijsko. Navezal je stike z drugimi zbori, še posebej z lovskimi, in že nekaj let po ustanovitvi zbora se je porodila zamisel, da bi pripravili srečanje lovskih pevskih zborov Slovenije. Globoški zbor je bil organizator prvega srečanja, na katerem so se predstavili štirje lovski zbori. Iz tega skromnega začetka se je razvilo bolj množično dogajanje, saj v zadnjih letih na srečanjih sodeluje okrog dvajset pevskih sestavov. Jubilejno trideseto srečanje bo čez dve leti, gostitelj in organizator pa bo, tako kot je bil prvega in potem vseh jubilejnih (desetega in dvajsetega), Lovski pevski zbor Globoko, kar j« lepo priznanje. No, priznanj zboru ne manjka. Najbolj ponosni so na oktobrsko priznanje občine Brežice ter na red za lovske zasluge I. in II. stopnje. MiM namenom, da dvigne slovensko pesem na najvišjo raven in jo ponese slovenskim izseljencem in drugim v svet. V oktetu seje v 50 letih zvrstilo več kot 30 pevcev, nastopil je na okoli 4 tisoč koncertih v 42 državah na odrih domala vsega sveta, od Angole do 36 zveznih držav ZDA. Posnel je vrsto gramofonskih in laserskih plošč ter televizijskih oddaj in filmov. Za svoje dosežke je prejel Prešernovo nagrado, red zaslug za narod, zlati častni znak svobode Republike Slovenije in druga priznanja. Stara zasedba, ki je bila vzornik mnogim oktetom, nastalih po vsej Sloveniji, in pobudnik tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, seje s koncertno turnejo po Sloveniji in ZDA ter s slavnostnim koncertom februarja 1996. leta prenehala nastopati. S tem pa pevski osmerec ni zaplul v zadnji pristan. Na pobudo mlajših pevcev je dirigent prof. Anton Nanut po zahtevnem iskanju pravih glasovnih razmerij oblikoval razmeroma novo, svežo zasedbo, ki seje v nekaj letih na številnih koncertih že izbrusila v vrednega naslednika starega okteta. Od letos Slovenski oktet poje pod umetniškim vodstvom dr. Mirka Cudermana. MiM 71. Tribuna NOVO MESTO - Hrvaško kulturno društvo priredi v sredo, 14. novembra, ob šestih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja že 71. sredino tribuno. O ideji dobrote kot zavestne izbire bo predavala Jasminka Domaš, dolgoletna novinarka zagrebškega radia ter aktivna članica Helsinškega odbora in židovske občine. Predavanje bo popestril videofilm. Glasbeni recital NOVO MESTO - Danes, 8. novembra, bo ob šestih zvečer v avli Kulturnega centra Janeza Trdine glasbeni recital, na katerem bosta nastopili violinistki Maja Bevc in Veronika Emeršič ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal. Lovski pevski zbor Globoko na jubilejnem koncertu v Globokem. Narava in misel Knjiga Pikovih fotografij in Trobiševih pesmi NOVO MESTO - Letos poleti je pri založbi Špes izšla knjiga, ki pod naslovom Narava in misel združuje fotografijo in poezijo v tiskarsko razkošen fotografsko-pesniški album, po katerem naj bi segli tako ljubiteljifotografije kot poezije. V knjigi so se združila ustvarjalna prizadevanja treh novomeških avtorjev: fotografa Luke Pika, pesnika Smiljana Tro-biša in oblikovalke Alenke Bajec. Slednja na naslovnici sicer ni navedena kot avtorica in najbrž tudi ni bilo mišljeno, da bi odigrala to vlogo, vendar je s svojim delom vtisnila publikaciji odločilen poudarek, ki pa knjigi, žal ni v prid. Obliko' valki namreč ni uspelo povezati fotografskih in pesniških sporoči! obeh osrednjih avtorjev v organsko celoto, pač pa je z nepremišljenim igračkanjem, ki ga dandanes omogoča računalniška tehnologija, zadevo pripeljala na rob kiča oziroma na več mestih tudi čezenj, ob tem s svojimi oblikovalskimi posegi naredila nekaj pesmi neberljivih, nekaj fotografij pa preoblikovala do te mere, da je načelo njihovo avtorstvo. Ali je to počela v sodelovanju z obema avtorjema, v knjigi ni pojasnjeno, zato ta greh pripišem oblikovalki le pogojno, kar pa ne pomeni, da je zato kaj manj moteč. Osnova razkošne v trdo vezane knjige ležečega formata so barvne fotografije Luke Pika. Gre za klasične motive iz narave: morje, valove, slapove, oblake, sončne vzhode oziroma zahode, gore, skalovje, drobno rastlinje, živali in drevesa. V ta tematski izbor je avtor (po nepotrebnem) doda! še mestno veduto, zvon in goreče sveče. Fotografije so razen redkih izjem posnete na tradicionalen način z malo avtorskimi posegi, zatorej tudi njihova sporočilnost ni posebej presunljiva. Pesniške impresije, ki jih je ob fotografije zapisal Smiljan Trobiš, skušajo požlahtniti sporočilnost fotografij in odpirajo vrata v doumevanje narave kot soodvisno bivanje materije in duha, vendar tudi verzi ne morejo bistveno popraviti končnega vtisa, da gre pri knjigi za bolj prazno razkošje. Spremni besedi v knjigi sta napisala Jelena Pelko in Tomaž Koncilija. Petkova prijazno piše o Pikovih fotografijah kot jasnih in iskrenih utrinkih, Koncilija pa pretehtano piše o cikličnem doživljanju sveta pri Trobišu in Piku. M. MARKEU Pogled skozi abstraktno V novomeški galeriji Krka so odprli razstavo del akademskega slikarja Viktorja Bernika iz Ljubljane NOVO MESTO-Viktor Bernik je pripadnik mlade slikarske generacije, ki šele stopa na slovensko likovno prizorišče. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v svojem rojstnem mestu Ljubljani, po diplomi leta 1998 je nadaljeval študij na slikarski specialki pri Bojanu Gorencu in ga letos zaključil, en semester pa se je v okviru podiplomskega študija izpopolnjeval tudi na pennsylvanijski univerzi Indiana v Združenih državah Amerike. Za njegova slikarska prizadevanja je značilno, da ohranja klasično sliko, v kateri ga zanimata predvsem plaste-nje različnih prostorskih planov ter vpeljava različnih mrež in kod branja, ki naj deluje simultano ali pa tudi nasprotujoče si. V svoje novejše slike je vpeljal dvojnost med krajino in abstraktno formo, prevladujočo v ospredju slike. “V sedanjem likovnem trenutku, ki mu je poglavitna vrednost spontanost, je Bernik v svoje pokrajine naselil mir, spokojnost in poezijo ... V globino njegovih slik sta zajeta duhovna razsežnost in vse večja človeška vrednost,” meni v zapisu na priložnostni zloženki umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. Za razstavo v galeriji Krka -to je Bernikova prva samostojna razstava v Sloveniji - je sli- Akademski slikar mag. Viktor Bernik pred eno od svojih slik v galeriji Krka. kar izbral slike, ki so nastale v okviru podiplomskega študija. Gre za štiri večja platna - največje je sestavljeno iz treh - in nekaj manjših slik. Posebnost razstave je predstavitev izbora skic in fotografij kot prikaz gradiva, kije avtorju služilo pri ustvarjanju. Razstavo so odprli v ponedeljek, 5. novembra, zvečer. O razstavljenih delih in avtorju je govorila Tatjana Pregl Kobe in v pogovor pritegnila tudi avtorja, za glasbo pa je poskrbel kitarist in pevec Jan Tomšič z improvizirano latino glasbo. Razstava bo na ogled do konca tega meseca. MiM Begičeva razstava R1BNICA-V petek, 9. novembra, bodo ob šestih zvečer v galeriji Miklova hiša odprli razstavo risb in male plastike akademskega kiparja Mirsada Begiča. LEP VEČER ZBOROVSKEGA PETJA - Mešani pevski zbor Antona Foersterja iz Ljubljane je pod vodstvom svoje nove zborovodkinje Damijane Božič Močnik pripravil lepo glasbeno doživetje ljubiteljem cerkvene glasbe, ko je v nedeljo, 4. novembra, najprej pel na večerni maši v novomeškem frančiškanskem samostanu, nato pa imel še koncert, s katerim se je vključi! v praznovanje 150-letnice rojstva novomeškega rojaka, skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Prvi de! koncerta je bil posvečen Sat-tnerjevim skladbam, ki jih je zbor odpel s solistko Marto Močnik in ob orgelski spremljavi Primoža Malavašiča, v drugem delu pa je zapel skladbe drugih avtorjev, med njimi tudi novomeškega rojaka Ignacija Hladnika. Poslušalci so zbor zelo toplo sprejeli in zapeti je moral še nekaj pesmi. Na sliki: del zbora z zborovodkinjo, solistko in organistom po končanem koncertu. (Foto: MiM) ŠTUDENTSKI GODALNI KVINTET- Poznojesenski večer je v nedeljo, 4. novembra, topliškim gostom in drugim ljubiteljem resne glasbe obogatil koncert godalnega kvinteta Kvintesenca, kije nastopil v malem salonu hotela Kristal in zaigra! Kvintet v g-duru Antonina Dvoraka. Godalni ansambel sestavljajo: violinistki Maja Bevc in Katja Klančnik, violistka Veronika Emeršič, čelistka Petra Vodopivec in kontrabasistka Mateja Murn, vse študentke na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kvintet deluje šele dobro leto pod mentorstvom prof. Miloša Mlejnika, a je v tem času imel že več koncertov, pripravlja pa se tudi za nastop na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. (Foto: M. Markelj) KNJIŽNA POLICA Dve iz Lirike Grosupeljska založba Mondena je med redkimi slovenskimi založbami, ki vztrajajo pri izdajanju izvirne slovenske poezije. Prav z namenom redno predstavljati slovensko pesništvo tvornost so pri Mondeni zasnovali knjižno zbirko Lirika, ki se je z nedavno izdajo dveh novih pesniških zbirk zaokrožila na deset knjig. Kot 9. knjiga je v Liriki izšla pesniška zbirka BLEŠČICE igralca, pesnika, esejista in dramatika Kristijana Mucka. Na slovensko literarno prizorišče je stopil pred dvajsetimi leti, ko je skupaj s slikarko Bredo Jontes izdal pesniško-grafično mapo Triptihon. Tej je sledilo več pesniških zbirk, gledaliških projektov in knjiga esejev o gledališču. Letos sta ob Muckovi šestdesetletnici izšli kar dve njegovi pesniški zbirki. Najprej Eden, ki prinaša izbor pesmi iz njegovega pesniškega ustvarjanja v zadnjem desetletju, nato pa še Bleščice, za katero pisec spremne besede in urednik Lirike Ivo Frbežar pravi, da jo odlikuje predvsem izrazita liričnost in premik od poprejšnjega gostobesednega upovedovanja k zgoščenosti, prefinjenosti, mirnosti in ubranosti, ter poudarja, da so Bleščice “nedvomno vrh dosedanjega Muckovega ustvarjanja in verjetno njegova najboljša zbirka doslej”. 10. knjiga Lirike prinaša pod naslovom KNJIGA O RAZBITEM ČASU izbor pesmi Roberta Titana Felixa, prekmurskega besednega ustvarjalca mlajše generacije (rojen 1972). Doslej je izdal tri pesniške zbirke, Carpe diem, Mag-nifikat in Benedictus, ter roman Portal, piše pa tudi publicistična besedila. Zbirka vsebuje samo 15 pesmi, a je kljub temu dovolj obsežna, saj gre za daljša pesniška besedila, prežeta z retorično himnično govorico, v kateri se pesnik sa-mosprašuje o temeljnih vprašanjih bivanja z refleksom nezavednega in zavednega, skritega v jungovskem kolektivnem spominu, oplojenem z mistiko poganskega krščanskega in židovskega izročila. Poezija Roberta Titana Felixa je “boleče stopanje v spomin, so podobe podob, je dolga, zaum-na govorica, ki odzvanja svečano in hkrati trpko, ki vnovič odpira skritosti in se oglaša kot mrmranje in muka nespečnosti, v kateri utrujeni padamo vase,” je zapisal v kratki spremni besedi Milan Vincetič. MiM Martinov Rudijev večer NOVO MESTO - V restavraciji Zadružnega nakupovalnega centra bo jutri, 9. novembra, ob sedmih zvečer Rudijev večer, na katerem bo Rudi Škof kot goste predstavil vinogradnike Alojza Cvelbarja ter Joneta in Angelco Hrovat, v kulturnem programu pa bo sodeloval Šentjernejski oktet. Blagoslov mošta bo opravil prošt Jožef Lap. Okrogla miza ČATEŽ - Na dan pohoda po Levstikovi poti v soboto, 9. novembra, se bo ob devetih dopoldan v gostilni Ravnikar začela okrogla miza, na kateri bodo sodelujoči razgrnili vprašanje zastopanosti dolenjskih in belokranjskih literatov v leksikonih, enciklopedijah in antologijah. Vodnik po Šentrupertu ŠENTRUPERT - V zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je izšel vodnik Šentrupert na Dolenjskem, ki ga je pripravil mag. Robert Peskar. Predstavitev knjižice bo v soboto, 10. novembra, ob štirih popoldan v cerkvi sv. Ruperta. OCENA Prvi v nizu koncertov Nastop Komornega zbora sv. Urha iz Smlednika na prvem koncertu Sattnerjevih dnevov NOVO MESTO - Z velikim navdušenjem spremljam prireditve ob 150-letnici rojstva našega rojaka, skladatelja p. Hugolina Sattnerja. V nedeljo, 28. oktobra, sem obiskal prvega v nizu koncertov zborovske glasbe. Predstavil seje Komorni zbor sv. Urha iz Smlednika pod vodstvom Andreja Žagarja. Sestavljajo ga predvsem mladi pevski glasovi. Žal je število moških pevcev precej manjše, kar ni v prid zvočnemu ravnovesju. To je opazno zlasti pri basih, dva tenorja pa sta popolnoma zadostovala z izredno natančnim petjem, le sem ter tja malce preveč solističnim zvokom. S programom se je zbor približal programski naravnanosti prireditve. Pri maši so pevci, peli na koru znana dela slovenskega cerkvenega klasicizma in romantike, na koncertu pa so v dveh delih predstavili skladatelja Alojzija Mava in p. Hugolina Sattnerja s štirinajstimi Marijinimi skladbami. Stilno izenačen program je zbor zapel dovolj naučeno, le v dikciji in disciplini včasih nejasno. Interpretacijska zamisel se je gibala v skrbno odmerjenih zvočnih odtenkih, a včasih slabo pretehtanih odmerkih. Solist je dovolj sproščeno zapel solo znane Marijine “Mati moja, venec pletem”, nedopustno pa je, da je nekatere ostale fraze zapel samo delno, ker seje moral pripraviti na vstop. Intonančne težave so seveda zveste spremljevalke ljubiteljskega petja, zato jih ne bi pretirano navajal, le pri eni pesmi se je zbor preveč oddaljil od orgelske intonacije in pesem zapel brez spremljave do konca. Organist Matej Burger seje izkazal s poznavanjem orgel in njihovih registrov; na nekaterih mestih pa mu gre očitati nejasnost, ki je verjetno posledica oddaljenosti od zbora. Celotno izvedbo je zelo motil glasen ropot orgelskih pedalov, kar kaže slabo stanje tega instrumenta. Lep prispevek dolenjskemu cerkvenoglasbenemu dogajanju je zaključil p. Gregor Kos z zahvalo zboru, ki nam je pomagal moliti. Zelo umestno! ANTON VRABEC Po centralni Aziji NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, 8. novembra, ob sedmih zvečer na predavanje z diapozitivi o potovanju po centralni Aziji. Predaval bo Marko Ogris. CVETJE V JESENI - Jesen se je kot s čarobnim čopičem dotaknila narave, pripravljajoče se na zimsko spanje. Gozdovi že izgubljajo zelenilo listja in toplemu soncu v slovo žare barve poslednjega cvetja na dolenjskih poljih. (Foto: M. Markelj) Natečaj za Vašo zgodbo Spoštovani bralci, domala deset let je že minilo, odkar smo nazadnje pozvali vse tiste, ki imajo pisateljsko žilico, naj nam pošljejo svoje stvaritve, primerne za objavo v rubriki Vaša zgodba. Takratna pošiljka je že zdavnaj pošla, poniknila je tudi rubrika - in tako smo zdaj spet na začetku: Živo, mesečno prilogo Dolenjskega lista, ki bo začela izhajati v drugi polovici januarja 2002, želimo popestriti z vašimi zgodbami, zato vas vabimo, da nam pošljete svoje (napol) literarne stvaritve - tiste, ki ste jih že spisali, pa so obležale v predalu, lahko pa posebej za ta natečaj začnete sukati pisateljsko pero. Vaše zgodbe naj ne bodo daljše od treh tipkanih strani (oz. okoli 5.400 znakov), seveda pa so lahko krajše. Vse količkaj zanimive zgodbe bodo slej ko prej objavljene, dovolili si bomo le kak redaktorski in lektorski popravek, upoštevali pa bomo tudi morebitne želje po psevdonimu. Natečaj za Vašo zgodbo bo trajal do ponedeljka, 17. decembra 2001, do tedaj prispele zgodbe (pošljite jih na naslov: Dolenjski list, Gremova ulica 4,8000 Novo mesto, s pripisom Vaša zgodba) bo ocenila posebna komisija in prvih pet piscev bo poleg honorarja za objavo deležnih še denarne nagrade (50.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 tolarjev). K pisanju oz. sodelovanju na natečaju Vaša zgodba vas vabi uredništvo Dolenjskega lista JANKO KERSNIK (1852-1879) je poleg Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja najboljši slovenski pisatelj vse do Ivana Cankarja. Rodil se je v uradniško-plemiški družini na Brdu pri Lukovici na Gorenjskem, študiral po dovršeni gimnaziji v Gradcu in na Dunaju pravo, bil na Brdu notar in župan ter deželni poslanec. V četicah, povestih in romanih je upodabljal slovenskega kmeta, katerega je imel priložnost temeljito spoznavati tudi kot notar (Kmetske slike, Testament, Očetov greh) ter plemiško, predvsem pa slovensko podeželsko inteligenco, ki ji je prav on vzdel ime jara gospoda (Cyklamen, Agitator, Jara gospoda). Kot izvrsten stilist in duhovit satirik je ustvaril tudi slovenski feljton (Muhasta pisma, Stricu v Ameriko, Postna premišljevanja). Po smrti prijatelja Jurčiča je uspešno nadaljeval njegov roman Rokovnjači, ki je prav tedaj izhajal v reviji Ljubljanski Jara gospoda I Kakor bi bil ravnokar kdo ustrelil skozi okno v družbo, tako je bilo nekega zimskega večera v zatohli gosposki sobi Kračeve krčme v Grobljah. Izprva je vse obsedelo mirno, brez sape, potem pa so se čuli glasni vzkliki “A-a-a!” in “Ej, ej, ej!”, celo “Oj, oj, oj!”; nekateri so skočili s stolov, drugi so obsedeli letargično ali strmeč, večina pa je klicala na glas: “Pokažite, pokažite vendar! To je novost, to je nekaj!” In nesrečnik, ki je povzročil ves ta nemir in vso razburjenost, stal je med vrati in vihtel v desnici najnovejšo številko uradnega lista, katero je ravnokar prinesel s pošte. “Dajte sem,” kričal je notar, očito najglasnejši v družbi, “dajte sem, Minče! To treba videti črno na belem!” Minče, krčmarjev sin, mlad, velik fant inteligentnega lica, položi smehljaje list na mizo in ponovi besede, s katerimi je nekoliko prej tolikanj razburil vso večerno družbo: “No, le čitajte! Novi naš sodnik je Andrej Vrbanoj. V zadnjem telegramu se bere tako.” “Vrbanoj? Ej - ej!” zakličeta sodni adjunkt in notar zaeno. “Vrbanoj? Kdo je to, kaj je, kje je?” vikajo davkar in njega kontrolor, učitelj in dva trgov- 1 ca, ki sta navzlic dnevni konkurenci vendar sleherni večer prijateljski sedevala skupaj pri Krači, in vrhu tega šuma in vrišča se je slišalo še radovedno vpraševanje dveh oskrbnikov z bližnjih graščin, katera tudi nista vedela bolje uporabljati večernih ur nego ob grenkem pivu in sumnem vinu, katero so točili oče Krača. Samo dva postarna moža, poštar in okrajni ranocelnik, ostala člana vse družbe, gledala sta z manjšim zanimanjem ves ta prizor. Poštar je iztrkal svojo lončeno pipo in segel po novem tobaku, doktor pa, kakor so ga sploh nazivali, zaklical je na glas po novem kozarcu piva. Notar je vtem glasno prečital telegram v uradnem listu. Vpraševanja pa le ni bilo konca in, ko je po kratkem molku pristavil: “Oj, fin mož je ta Vrbanoj! Dobro ga poznam, pa ti tudi, Pavel?” - ozrla se je vsa družba radovedno v njega in v adjunkta, kateremu so bile namenjene zadnje besede. “Kaj bi ga ne poznal? Najin součenec je!” Pri tem pa je nekam zamišljeno vžigal smotko, ki mu je ugasnila v zadnji minuti, ko se je razpravljala ta novost. “Srečo ima, srečo! Tako mlad sodnik!” pristavil je nehote. “Sedaj ste pa vi na vrsti,” vrine doktor besedo v hipni molk, med katerim vsakdo zase razmotriva nekam pikri glas, ki je zvenel iz zadnjih adjunktovih besed. “Je li oženjen?” vpraša doktor pohlevno. “Kaj še!” zavrne ga notar. “Štiriintrideset let ima, lep je, velik, pameten, samo proti ženskam nekoliko “Kaj?” vprašajo vsi razen adjunkta. “I, ne vem, kako bi dejal - nekoliko, nekoliko - neroden!” “Glej, kakšna prilika se ti nudi!” vzklikne doktor in potrka davkarja na rame. “To bode nekaj tvojim trem gospodičnam! Kako hvaležno, takega moža učiti občevanja z ženskami!” Glasen smeh je sicer zazvenel po tej zabavljici, toda vse je preveč obhajalo ugibanje o novi osebi, katero je vrgel slučaj v ta ozki krog, da bi se kdo dalje mudil pri tem vprašanju. “Je li pevec?” vpraša učitelj, porabivši kratek odmor v razgovoru. “Bas - drugi bas - oh kakov bas!” pritrdi notar. “Kaj pa - politično prepričanje?” deje eden izmed trgovcev. “Naroden, naroden - hud narodnjak; tu se bode uradovalo le slovenski!” hiti notar, ki je docela prevzel nalogo interpreta, ker je adjunkt trdovratno molčal. “Kje bode stanoval?” vpraša poštar navidezno malomarno, toda na licu se mu vendar posveti nekovo skrivno, zvito veselje. Osem oči se sreča hkrati; zakaj tudi oče Krača je nekoliko prej stopil v sobo in obstal za učiteljevim stolom. Spogledali so se pa štirje gospodje: oče Krača, ki je imel svojo hišo in prazno stano- vanje, oba trgovca, ki sta tudi imela svoji hiši in takisto prazni stanovanji, in notar, ki je bil v istem prijetnem in zaeno neprijetnem položaju. “Hm - stanovanj dosti!” reče kontrolor. “Na izbiro!” pristavi oče Krača. “Saj se dobi tudi soba z zajtrkom vred!” meni davkar. “In s postrežbo!” roga se doktor in prijatelja davkarja vnovič potrka na rame. “Ančka,” zakliče poštar, ki je z zlobnim svojim vprašanjem povzročil to napeto situacijo, “še pol četrtinke!” “To je osminka!” meni učitelj. “Pa je lepša - taka polovica!” zavrne ga poštar. V tem praznem in vendar tu in tam kakor z ostrimi šili podstavljenem govoričenju prinese Ančka poštarju zahtevano vino. Bila je črnooka in temnolasa deklica, nekako pri osemnajstih letih, srednje, vitke rasti in živega, veselega vedenja. Z očetom Kračo je bila v daljnem sorodstvu in pri njem že več let, odkar so ji umrli roditelji. Ljudje so si pripovedovali, da hrani Krača zanjo tudi nekoliko imetja; gotovega pa ni znal nihče. Ančka je bila v hiši vse zaeno: domača hči, dekla, rejenka in točajka. “Novega sodnika dobimo, Ančka,” zakliče adjunkt, ki je zdajci nekam oživel, “lepega fanta - samec je in, glejte, semkaj bode hodil vsak dan, vsak večer - za to bodemo že mi skrbeli!” Popravki in odgovori Sporočilo bralcem V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša. Praznik zaznamovale otvoritve DL št. 44, 2. novembra Pod zgornjim naslovom je strnjeno našteta večina tistega, kar se je dogajalo v Semiču ob občinskem prazniku. Med drugim je tudi informacija, daje na osrednji prireditvi prejela plaketo (eno od šestih) kot najvišje občinsko priznanje tudi semiška Iskra. V “Semiških tropinah” pa bralec lahko ugotovi, daje to priznanje in zahvala Iskri ob 50. obletnici ustanovitve za vse, kar je Iskra prispevala k razvoju Semiča z okolico. Priznanje je nedvomno zasluženo, kajti prispevek Iskre k razvoju Semiča je bil resnično velik, a vedno premalo cenjen. Ob podelitvi plakete pa se pozornemu opazovalcu porodi vprašanje, ali je to priznanje podeljeno z resnično iskrenimi nameni. Vsaj dva dogodka pričata nasprotno. Prvi je že sama izročitev plakete osebi, ki za razvoj Iskre in njene uspehe nima nobenih zaslug. Namesto tega bi bilo primerneje podeliti priznanje na še tako skromni slovesnosti takoj po 1. aprilu, kije dan ustanovitve Iskre. Priznanje naj bi prevzel predstavnik zaposlenih, ki so desetletja resnično s trdim in poštenim delom ustvarjali Iskro in živeli s krajem. Za tako prireditev bi bila potrebna minimalna sredstva in le nekaj iskrenosti v medsebojnih odnosih in spoštovanja do preteklosti, tako s strani lokalne skupnosti kot tedanje uprave in zastopnikov delavcev. Drugi dogodek pa samo dokazuje položaj Iskre v lokalni skupnosti in je prikaz stanja v Iskri. Zgodil se je v oddaji “Pokličite župana” dne 18.10.2001 na TV Vaš kanal Novo mesto, ko je na- stopil sam župan občine Semič g. Ivan Bukovec. Na vprašanje o razmerah v Iskri po prevzemu je izrekel vrsto obtožb, ki mečejo slabo luč na dosežke zadnjih desetih let. Preprosto je obsodil delavce, da so prodali delnice in tako prodali tudi Iskro in sebe, zato morajo kot slabi gospodarji sami nositi posledice. Nadalje se navdušuje nad novim vodstvom po prevzemu, ki je v enem mesecu spremenilo rezultat poslovanja v plus. Ugotovil je, da ima Iskra potenciale, znanje in delavce, ki znajo delati, česar pa vodstvo v desetih letih (10 let!) ni znalo izkoristiti. Nadaljuje, da je verjel v vodstvo, ki pa ga je močno razočaralo. In končno: hvala Bogu se je stanje že po enem mesecu izboljšalo. Ob takem razmišljanju se ni mogoče več čuditi, zakaj je plaketa občine pričakala novo upravo. Končno je en mesec poslovanja pod tujim vodstvom več vredno kot desetletja vodenja domačinov, ki so bili dolžni striktno spoštovati vse zahteve delavskega samoupravljanja in soupravljanja. Takšna izjava ne more iti mimo pošteno mislečih in tistih, ki vsaj malo poznajo, kako je semiška Iskra poslovala v zadnjih desetih letih. Zadnje desetletje je bilo poslovno izredno težavno. Vse seje dogajalo v znamenju tržnega gospodarstva in globalizacije trgov. Veliko solidnih firm tega obdobja ni preživelo. Semiška Iskra je bila med uspešnejšimi, kar dokazujejo rezultati: stalna rast proizvodnje in prodaje, preusmeritev na najzahtevnejše trge zahodne Evrope in JV Azije, 90% izvoza, osvojitev vodilnega položaja v svetovnem merilu za določene produkte, redno izplačevanje plač nad nivojem kolektivne pogodbe 1300 do 1500 zaposlenim in brez odpuščanja delavcev, investicije nad 10% realizacije prodaje, delitev dividend, pridobitev najzahtevnejših certifikatov za proizvode, pridobitev certifikata ISO 9001, priznanje manager leta, popolna poslovna in tehnološka neodvisnost... Prav gotovo bi bilo možno še naštevati. Tako stanje je privabilo tudi potencialne prevzemnike (“ti so hudimano dobro vedeli za potenciale Iskre", kot je izjavil g. Bukovec). Iskra je bila visoko cenjena tako med slovenskimi gospodarstveniki kot tudi med poslovnimi partnerji po svetu, na žalost pa ni bila deležna niti najmanjšega priznanja lokalne skupnosti, katera je imela od Iskre še največ koristi. Iskra je mesečno namenjala za plače preko 1,5 milijona DEM (160 milijonov SIT) in del tega denarja je polnil tudi občinski proračun, ki se na koncu pokaže tudi v rezanju trakov na slavnostnih otvoritvah. Ob takih priložnostih ostanejo anonimni vsi razen nekaj lokalnih funkcionarjev, ki so ta sredstva “izborili”. Pričakujem, da se bo g. župan Ivan Bukovec za svojo izjavo javno opravičil vsem prizadetim. S tem bo dokazal, da ceni objektivnost in ne daje prednosti subjektivnim občutkom v nezdravih medsebojnih odnosih. JANEZ ŠTEFANIČ, univ. dipl. inž. el. Podzemelj Halo, tukaj je bralec Dolenjca! DL št. 44, 2. novembra Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo nad 30 dni je po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 3/ 98, 90/98, 61/2000, 91/2000) pristojna zdravniška komisija Zavoda. Postopek pred zdravniško komisijo I. stopnje se uvede na predlog osebnega zdravnika, ki zdravniški komisiji posreduje tudi medicinsko dokumentacijo zavarovanca, iz katere je razvidna bolezen ali poškodba, ki naj bi bila neposredni vzrok za začasno nezmožnost za delo. Na podlagi medicinske dokumentacije lahko zdravniška komisija zahteva tudi osebni zdravniški pregled zavarovanca. Ob tem je potrebno poudariti, da zdravniška komisija ni dolžna prevzeti mnenj in predlogov lečečih zdravnikov specialistov ali osebnega zdravnika glede začasne nezmožnosti za delo. Tovrstno mnenje in predlog lečečega zdravnika torej za zdravniško komisijo nista zavezujoča, kar je pomembna varovalka za preprečevanje morebitnih nepravilnosti na račun javnih sredstev. Pomembno za zavarovanca v postopku pa je varstvo njegovih pravic. Če se zavarovanec ne strinja z mnenjem zdravniške komisije I. stopnje, lahko vloži zahtevo za presojo tega mnenja na zdravniško komisijo II. stopnje, kar velja tudi za delodajalca zavarovane osebe. Zoper mnenje te komisije lahko zavarovanec vloži zahtevo za izdajo odločbe o začasni nezmožnosti za delo, na podlagi katere lahko zavarovanec vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Seveda tudi to ni zadnje pravno sredstvo, saj lahko zavarovanec vztraja tudi na pristojnih sodiščih višje stopnje. Glede na ogorčenje bralke Dolenjskega lista, “bolnice iz okolice Metlike”, sem dolžna pojasniti spoštovanim bralcem, da smatram delo osebja zdravniške komisije v Novem mestu za strokovno in prijazno do strank. Če pa bralka in zavarovanci menijo, da delo mojih sodelavk in sodelavcev v Območni enoti Novo mesto ni bilo korektno, jih prosim, da se s pritožbo obrnejo neposredno name, tako da bomo vsak primer posebej razjasnili, in če bo le mogoče, tudi v obojestransko zadovoljstvo. SUZANA JARC, direktorica Območne enote Novo mesto, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Oktobrski Sad KRŠKO - Sad, revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, v oktobrski številki piše o optimalnem roku za obiranje sadja ter o slovenskem drevesničarstvu in o novih sortah jablan. Opozarja vinogradnike, na kaj morajo biti pozorni pri obnovah nasadov, da bi zmanjšali škodo zaradi suše. Piše še o okolju prizanesljivem vinogradništvu in posebno pozornost posveča negi mladega vina in spremljanju dozorevanja grozdja. Moj oči vse bolj zaskrbljen Občudujem svojega očija. Je nekaj posebnega. Visok in je postaven. Roke ima kot lopate. Je to od dela? Vztrajen je kot osel in močan kot vol. Spodbuja me, da dokončam vse, kar sem začel. Še vedno se zelo rad igra. Najraje ima moj avto na daljinsko upravljanje. Takih verjetno ni bilo, ko je bil oče majhen. Moj oči je strojni inženir. Mami pravi, da zna vse narediti. O svoji službi govori z navdušenjem. Najraje pa pripoveduje, kako je pasel krave, spal v senu... Zadnje čase je oči otožen. Pravi, da ga skrbi zame ter za mojega bratca in sestrico. Živimo na robu mesta. Blizu hiše je nova cesta, kiji odrasli pravijo severna obvoznica. Po njej se vozimo s kolesi in se rolkamo. Vendar oči pravi, da se bo kmalu vse spremenilo. Kadar se pogovarjamo o cesti, je oči zaskrbljen. Sprašuje se, kako bomo otroci hodili v šolo. Prehoda za pešce v našem križišču ni. Na delu ceste do šole tudi pločnika ni. Čez cesto hodimo tudi po mleko in v trgovino “Urška”. Tudi naša babica in dedi živita v naselju na drugi strani ceste. Oči se sprašuje, če bo varno, da bomo še sami hodili k njima. O čem vse razmišljajo odrasli! Mene pa najbolj skrbi za očija. Utrujen je in zamišljen. Želim si, da bi se spet šalil in igral z mano. Da bi stvari ostale, kot so bile, preden je prišla cesta. ADAM KASTREVC, 9 let Velika Bučna vas, Novo mesto Zahvala za priznanje Rada bi se iskreno zahvalila za prejeto priznanje občine Semič tako predlagateljem kot žiriji, ki me je izbrala. Vesela sem, da ste se spomnili name in na mojih 40 let aktivnega dela za semiško folkloro. Ob tej priložnosti želim omeniti tiste, ki so pomagali oživiti semiško ohcet. Velika zahvala gre pokojnemu profesorju Jožetu Dularju, ki je vodil Belokranjski muzej v Metliki. Nudil nam je pisno gradivo, kolikor ga je bilo o belokranjski ohceti zbranega v muzeju, nam posodil rekvizite in komplet “napleta” za nevesto in tovarišico. Z nasveti za izvedbo so nam pomagale folkloristke Pavla Štrumb-ljeva, Mica Čoflova in še nekatere. Kot dober plesalec pristne stare polke nam je svetoval Matija Petrič. Hribeljska Urška nam je ukrojila obleke in pokazala, kako so šivali nekoč. Ko smo ženske noše iskali po starih skrinjah, nam je moj stric Alojzij Ivanetič odstopil poročno obleko moje babice, ki seje poročila okrog leta 1885 v Semiču. Ob njeni smrti je niso mogli obleči vanjo, kot je bil običaj, ker je bila zanjo pretesna. Po tej obleki so bile potem sešite vse ženske svatovske obleke semiške ohceti. Naj omenim še pomoč moje matere Helene Matozelj, ki se je spominjala nekdanjih narodnih običajev. Alojzij Kočevar se je trudil spraviti semiško ohcet na papir v dramski obliki in v starem semiškem narečju, vendar ga je smrt prehitela. Leta 1980 smo bili določeni, da Jugoslavijo zastopamo na Mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem. Zahvala gre Mariji Gregorič, ki nas je naučila belokranjskih plesov, da smo zadostili pogojem za nastop na festivalu. Posebno težo semiški ohceti je dal naš najstarejši folklorist Tonček Plut. V veliko zadoščenje mi je, da semiška ohcet živi in moj dolgo letni trud ni bil zaman. Želim si, da bi se ta lepi narodni običaj, ki je bogata dediščina naših prednikov, ohranil. MARTINA JAKŠA DOLENJCI IN PRIMORCI SKUPAJ - Člani Turističnega društva Suha krajina so si sredi oktobra ogledali kulturne znamenitosti in muzeje v Piranu ter se srečali s člani Turističnega društva Fiesa- Pacug. Po ogledu starega mesta z vodnikom so poskusili še odlična primorska vina v vinski kleti Vina Koper in si ogledali vrt kaktusov v Portorožu. Ob zaključku so si člani obeh društev izmenjali izkušnje ter se dogovorili za poglabljanje sodelovanja in ponovno srečanje prihodnje leto na Dolenjskem. IZLET NA MIRNO - 23. oktobra smo se v lepem sončnem popoldnevu starejši krajani iz Gotne vasi že četrtič odpravili na izlet. Pot nas je vodila preko Škocjana, Žalostne gore, Mokronoga, Šentruperta, Vesele Gore do gradu na Mirni. Potepanje smo zaključili v gostilni Pugelj pod Trško goro. PREHOD K IZVIDNIKOM - Sredi oktobra so se šmihelski in šentpetrski volčiči in volkuljice, ki delujejo v okviru skavtske skupine Novo mesto, zbrati na dvorišču grmskega gradu. Poslovili so se od nekaterih volčičev in volkuljic, ki so prešli v starejšo vejo izvidnikov in vodnic, iz džungle v novi svet, vas. Z zanimanjem so prisluhnili zgodbi, ki jo je povedala Akela, nato pa odšli na pot po sledeh, kjer so našli tudi zaklad. Prehod je bil zelo slovesen. (Foto: Helena Murgelj) Tri 90-letnice v KORK Dolž Marija Hrovatič, Jožefa Golobič in Marija Kralj V Krajevni organizaciji Rdečega križa (KORK) Dolž so častitljiv jubilej, 90 let življenja, praznovale Marija Hrovatič iz Ig-lenika, Jožefa Golobič z Dolža in Marija Kralj z Zajčjega Vrha. Obiskali smo jih po vrsti, kot so bile rojene, najprej Marijo Hrovatič. Našega obiska, čestitk in darila seje zelo razveselila. Živo se spominja dogodkov iz rane mladosti. Doživela je marsikaj lepega, vedno pa ji ni bilo lahko. Že več let je vdova in živi z bolehno hčerjo. Tudi Jožefo Golobič z Dolža smo presenetili in razveselili z obiskom. Golobičeva mama je ob prigrizku in pijači, za kar sta poskrbela njen sin in hči, obujala spomine na pretekle dni. Življenje je ni strlo, čeprav je vdova že več let. Še vedno jo spremlja optimizem, s katerim lažje pfe-naša težave in skrbi. Zadnja leta ji peša zdravje, vendar je vesela, da še lahko hodi. Najbolj krepka in živahna izmed vseh treh 90-letnic je Marija Kralj z Zajčjega Vrha. Živi v svojem gospodinjstvu, vendar brez pomoči hčerke, zeta in vnuka ne gre. Potožila nam je o nekaterih bolezenskih težavah, ki jih ima. Kot prvi dve je tudi ona že več let vdova. Življenje tudi njej ni prizanašalo s preizkušnjami. Od nje smo se poslovili z željo, da bi čez 10 let praznovala 100-letnico življenja. SLAVICA GAL, predsednica KORK Dolž Popravek V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v podpisu pod sliko 35 let od vstopa v šolo, v katerem smo pisali o sošolcih, ki so se zbrali v Loškem Potoku, po pomoti namesto 55 let zapisali 35 let. Za napako se opravičujemo. NITI TOLARJA OD DRŽAVH Kaj zaračunava novomeška televizija? uRTiL m itSi I fg m P H ^ Ikti ii ti€ Kot smo napovedali že v prejšnji številki, bomo tokrat poskušali razjasniti, kaj zaračunava Televizija Novo mesto, zakaj je tako in kako je sploh s programom Vaš Kanal. Vprašanja, ki so jih naslavljali naši bralci na uredništvo našega časopisa, so se ponavljala, prav tako tudi očitki o tem, da novomeška regionalna televizija pogojuje objavo novic s plačilom. Kot meni urednik programa Vaš kanal Marjan Moškon, je glavna težava v tem, da se na istih zaslonih mala lokalna televizija srečuje z nacionalno televizijo, ki ima letno 16 mili- Marjan Moškon jard tolarjev prihodkov samo iz RTV prispevka in še 6 milijard iz marketinga, ob tem pa samo na televiziji skoraj tisoč zaposlenih. Televizija Novo mesto je v primerjavi s tem komar s komaj 100 milijoni tolarjev letnega prihodka, z 12 zaposlenimi in z 82 rednimi zunanjimi sodelavci: dopisniki, snemalci, montažerji. Čeprav so na istem ekranu, Moškon opozarja, da slika in program ne moreta biti enaka, ker imajo lokalci manj opreme in kadra. “Ko smo delali anketo, v kateri smo dobili okrog tisoč odgovorov, se je pokazalo, da je več kot 90 odst. naših gledalcev prepričanih, da plačujejo RTV naročnino tudi za naš program, v resnici pa nam zanj država ne da niti tolarja. Delno sofinanciranje informativnega programa smo si sami izborili pri občinah, do katerih seže naš signal, njihov prispevek pa doseže komaj 10 odst. stroškov informativnega programa,” pojasnjuje direktorica Televizije Novo mesto, d.o.o., Irena Vide. Televizija Novo mesto je ena od trenutno 8 lokalnih televizij, ki so doslej imele status nekomercialnega programa, po novem zakonu pa naj bi bile programi s posebnim pomenom. Trenutno se, kot trdi direktorica, financirajo izključno sami z oglasi in prodajo storitev, če izvzamemo že omenjeno sofinanciranje občin. Kot poudarja, niso deležni nobenega sistemskega financiranja, imajo pa možnost sodelovati na nekaterih razpisih za posamezne projekte, a jim doslej še nikoli ni uspelo dobiti niti tolarja. Zakaj sploh vztrajajo pri nekomercialnosti oz. se potegujejo za status programa s posebnim pomenom? “Najpomembnejše je, da nam ta status daje prednost pri dodelitvi frekvenc pa tudi popust Belokranjska zasedba Rožnika Redna letna skupščina Kluba belokranjskih študentov in sprejetje novih članov - Reorganizacija kluba ROŽNIK - Brucovanje na Rožniku v Ljubljani je tradicionalno srečanje belokranjskih študentov. Tudi letos se je sestala redna letna skupščina Kluba belokranjskih študentov (KBŠ). Beseda je tekla predvsem o delu v preteklem študijskem letu in o predlogu dela za študijsko leto 2001/2002. Srečanje se je zaključilo s sprejetjem novih študentov v KBŠ. Belokranjski študenti se zbirajo žeod 50-ih let kamor segajo tudi prvi začetki organiziranega klubskega delovanja. Danes šteje klub več kot 800 članov in deluje na mnogih področjih, kot so: izobraževanje, kultura, šport, turizem, založništvo. V okviru kluba delujeta tudi dijaška in športne sekcija. Prav zaradi tako širokega področja delovanja so na letošnji skupščini predstavili načrt reorganizacije Kluba, ki naj bi ga v bodoče sestavljale naslednje sekcije: za turizem, za šport, za socialo in družbo, dijaška sekcija in informativna sekcija. Na skupščini KBŠ-a je bil prisoten tudi Andrej Kavšek, podžupan občine Črnomelj, ki je pohvalil program študentov in dejstvo, da je bila realizirana velika večina lanskega programa. Sam obiskuje skupščine kluba že dolga leta, vse od takrat, ko je bil bruc tudi sam. Pravi, da se je delovanje kluba precej spremenilo in se usmerja v organizacijo dogodkov in prireditev, ki imajo vedno kulturni, športni ali kakšen drugačni uvod. Takšno združevanje in sodelovanje študentov je po njegovem mnenju zelo pomembno, saj študentje lahko skupaj izpeljejo zelo zahtevne projekte in usklajeno delujejo za skupno korist. V programu KBŠ-a za šolsko leto 2001/ 2002 je poudaril predvsem jasno zastavljene cilje KBŠ-a kot sta pridobiti interes širšega članstva, kar bo mogoče z organizacijo sekcij, kjer lahko vsak lažje razpozna svoje interese in vzpostavitev boljšega stika z lokalnim okoljem, kar bi prispevalo k boljšemu obojestranskemu razumevanju. Številni belokranjski študenti, ki so se zbrali na Rožniku, so uživali v domačem vzdušju in si izmenjali izkušnje, nekateri večletne, nekateri šele prve vtise, vsi pa so čutili, da tudi v beli Ljubljani niso sami. M.PEZDIRC Z NOVO OPREMO JE LAŽJE - “Za eno minuto programa je potrebno vsaj uro montaže, kje je še vse drugo delo: snemanje na terenu, priprava besedita, urednikovo urejanje prispevka, branje pred kamero, snemanje voditelja novic v studiu!"je razlagala direktorica Irena Vide v montaži. (Foto: B. D. G.) pri najemnini za oddajnik (plačujemo le tretjino najemnine). Upamo pa tudi, da bomo nekoč le dobili tiste 3 odst. od RTV naročnine, kot je zapisano v zakonu, ki se zdaj ne uresničuje, ker se je RTV pritožila na ustavno sodišče. Po novem zakonu, ki še ni zaživel, je tudi izgradnja in vzdrževanje naše infrastrukture stvar države. Plačevali naj bi tudi nižje tarife za avtorske pravice in morda tudi nižjo dajatev na frekvence, ki zdaj močno obremenjuje komaj nastalo Tretje TV omrežje,” razlaga Videtova. Lokalne nekomercialne televizije imajo tudi celo vrsto obveznosti, saj morajo zagotavljati 30 odst. lastnega regionalnega programa. Omejene so pri oglaševanju, ki lahko dosega največ 15 odst. oddajnega časa in največ 12 minut na uro programa. Ne smejo več imeti TV prodaje in določeno je, katere oddaje se smejo prekinjati z oglasi. Svet za radiofuzijo večkrat ha leto nadzira izpolnjevanje obveznosti in ob neuresniče-vanju programov grozi izguba frekvence. Pri novomeški televiziji poudarjajo, da so tako obveznosti dolžni izpolnjevati, medtem ko jih državi trenutno še ni treba. Da lahko normalno poslujejo, so morali samo v letošnjem letu v posodobitev vložiti 40 milijonov tolarjev iz lastnih prihodkov in iz posojil. “Vabilom na prireditve in dogodke se skušamo odzvati, a povsod ne moremo biti. Nikoli pa nikomur nismo rekli, daje treba novico plačati. Če pa uvrstimo v program komercialno zadevo, npr. otvoritev trgovine, pa pričakujemo, da bo to finančno pokrito. Naša televizija ima tudi produkcijo: snemamo filme, kratke predstavitve za podjetnike in tudi koncerte, kar pa ne more biti zastonj. Samo najem reportažnega avtomobila, brez katerega pri tem ne moremo, stane 3.000 DEM. Imamo pa tudi informativni program, kmetijske oddaje, mladinsko Brez panike, Klepet z..„ oddajo o zdravju ipd. Slednja nas recimo stane 300.000 tolarjev, kijih moramo nekje dobiti, na primer od sponzorjev. Televizija presodi, ali je neki dogodek tako pomemben za gledalce, da o njem naredimo oddajo zastonj in stroške pokrijemo drugače, ali pa ne. V vsakem primeru smo zdaj prisiljeni brezplačen program pokriti s prihodki od trženja. Če bo šlo tako naprej, bomo prisiljeni vse, česar ne bomo mogli po-tržiti, ukiniti,” napoveduje direktorica Videtova. BREDA DUŠIČ GORNIK Končno dobili zapornice Po veliko letih so prebivalci Rožnega Dola pri Semiču dobili železniške zapornice. Včasih so bile te lesene, vendar sojih vaščani odstranili, ker so velikokrat ostajale po ves dan zaprte. S pomočjo države je občina končno postavila nove. Slovesnost ob otvoritvi je potekala v petek, 19. oktobra, na kraju samem. Na prireditvi so nastopili učenci naše šole. Program je vodila učenka Tanja Bojane, župan je povedal nekaj besed o prehodu. Prav tedaj, ko je govoril o vlaku in njegovem pomenu, so se zapornice zaprle in lahko smo videli, da res služijo svojemu namenu. Tedaj je napočil najpomembnejši trenutek -rezanje traku. Dogodek si bomo občan dobro zapomnili, saj smo pridobili nujno potrebne zapornice. TJAŠA ŽUGELJ, 8. a Novinarski krožek OŠ Semič Moj prosti čas Kadar imam prosti čas, se veliko igram. To pa je kakšna ura na dan. Včasih še manj. V prostem času se igram s Kristjanom. Včasih se vozim s kolesom in igram nogomet ali košarko, rada gledam televizijo, saj so na njej sami dobri filmi. S Kristjanom rada igrava računalnik. Kadar moram kaj pisati za šolo, to počnem na računalnik. V prostem času hodiva s Kristjanom k stari mami in atu v vinograd. Tam pijeva mošt in jeva grozdje. Zelo rada tudi berem knjige. Velikokrat moram pomagati mamici. Pomi-jem in pospravim posodo, tudi posesam. Zvečer največ igram na sintetizator, saj že znam nekaj pesmic. Ko Kristjan zaspi, me mami pokliče in pokažem ji nalogo. Tako se konča moj delovni dan. ko izkoristim vsak trenutek prostega časa, da počnem stvari, ki so mi všeč. KARMEN KLAVŽAR, 4. r. OŠ Koprivnica Sprejem prvošolčkov V okviru tedna otroka so na v Dobova priredili 2. oktobra kulturni dan, na katerem so bili otroci prvih razredov sprejeti v Skupnost učencev. Sprejem so prvošolčki ovekovečili s tradicionalno presaditvijo drevesne mladike, tokrat hrasta doba, ki je najbolj tipično drevo za okolico Dobove, po katerem sta tudi samo mesto in bližnji gozd Dobrava dobila ime. V okviru kulturnega dneva je M. Lumbar predstavil učencem indijsko glasbo in inštrumenta sitar in bobna, imenovana tabla. TAMARA OGOREVC OŠ Dobova Roža je za Tino! Končno je prišel prvi šolski dan in z njim pričakovano - da te po dveh mesecih spet vidim. Ko sem te zagledal, Tina, mi je srce poskočilo. Stala si tam še lepša kot prej. Tina, ta roža je zate. Zate, ki si najlepša in najboljša punca. Se še spominjaš, ko si me branila pred udarci sošolcev in mi posodila za prepis nalogo? Velikokrat si mi pomagala, ko sem bil v stiski. Upam, da se bova še naprej tako lepo razumela in si v težkih trenutkih stala ob strani in si pomagala. Ravno zato ti poklanjam to rožo v znak spoštovanja in ljubezni, za katero upam, da bo večna. ALJOŠA REMIH, 4. a OŠ Sava Kladnika, Sevnica Ogledali smo si Košakov mlin V sredo, 24. oktobra, smo imeli skupni naravoslovni dan učenci od 1. do 8. razreda, in sicer na temo Energija. Skupina učencev sije šla v Družinsko vas ogledat Košakov mlin, ki je na tem mestu že tristo let. Leta 1969 so mlin obnovili. Že 32 let deluje na električni pogon in vodo. Mlin je imel tri pare kamnov. Enega so ohranili in je na vrtu. Stari mlin je bil lesen. Poganjala gaje voda. V tistih časih so zmleli 500 kg moke na dan, danes pa kar štiri tone. Meljejo vse vrste moke: pšenično, namensko, otrobe, ajdovo, koruzno in ješprenj. V mlinu so nas pogostili s sokom, janeževimi upognjenci, dobili pa smo tudi nekaj vzorcev njihove moke, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. TINA KOCJAN, 7. a Novinarski krožek OŠ Otočec Pri judu Letos sem pričela hoditi na vaje juda. Dobila sem kimonco z belim pasom. Najprej se ogrevamo, nato pa pričnemo z raznimi vajami. Danes smo vadili preval naprej in nazaj. Kadar smo utrujeni, imamo odmor in gremo pit. Imamo dve prijazni učiteljici, Inot in Uljo. Upam, da se bom še veliko naučila. POLONCA STUŠEK, 3. d OŠ Krmelj OBISK KMETIJSKE ŠOLE - V oktobru so se učenci 4. razreda OŠ Šmihel in podružnice Birčna vas skupaj z učiteljicami odpeljali na Kmetijsko šolo Grm. Tam so si ogledali številne delavnice: ročna dela, oblikovalno, aranžersko, sadjarsko, čebelarsko, gospodinjsko. Spoznali so veliko uporabnega. Ogledali so si tudi bogato razstavo izdelkov, ki so jih pripravili dijaki z mentorji, med drugim razstavo gob in malih živali. Bili so tudi v plastenjaku, kjer so si ogledali pridelke. Največje doživetje ob obisku živali na posestvu je bilo jahanje konja. (Foto: Helena Murgelj) ŽE OKROG 900 DEL - Pred tednom dni so v metliški osnovni šoli odprli razstavo 20. ekstempora mladih likovnikov Bele krajine, na katerem je sodelovalo 63 ustvarjalcev. Letošnja udeležba je bila največja doslej, v dveh desetletjih pa je na ekstemporu nastalo že okrog 900 del. Letos so izdali tudi bilten, razstava pa se bo selila tudi po ostalih belokranjskih šolah, nato pa bo dobila dela v trajno last OŠ Metlika, letošnja pokroviteljica. (Foto: M. B.-J.) ALKOHOL - NEVERANI NEZNANEC Po potrošnji alkohola v evropskem vrhu Res, zlepa ni stvari, ki bi v naši deželi globlje prežela in bolj zaznamovala življenje, kot ga alkohol. Slovenija sodi po potrošnji alkohola v evropski vrh. Registrirana poraba (pijače, prodane v gostinskih lokalih in trgovinah) znaša 11 litrov čistega alkohola na prebivalca na leto in presega evropsko povprečje za 50 odst. Neregistrirana poraba (doma pridelane alkoholne pijače) je še za 5-7 litrov večja. V nekaterih predelih Slovenije, med njimi tudi na Dolenjskem, je pridelava alkoholnih pijač zelo razširjena. Alkoholne pijače so mnogim ljudem izredno lahko dostopne, ker jih sami pridelajo. Dostopnost je eden izmed faktorjev, ki močno vplivajo na porabo alkohola. Umrljivost zaradi ciroze jeter po regijah v letih 1991-1996 ■ Moški * Ženske--- Negativni učinki alkohola so posledica rednega čezmernega pitja ali občasnega hujšega pitja. Škodljiva raba alkohola je vpletena v nastanek številnih socialnih problemov, kot so vzgojno zanemarjanje in zlorabljanje otrok, fizično nasilje, ločitve, odsotnost z dela, invalidnost, finančne težave in samomori, ter v nastanek kroničnih bolezni, poškodb pri delu in v prometu in v posledično umrljivost. Na Dolenjskem najvišja umrljivost zaradi ciroze jeter Z alkoholom je povezan tudi problem naraščanja porabe nedovoljenih drog, saj pri mnogih uporabnikih predstavlja uvajalno drogo. Eksperimentiranje z drogami se običajno prične pri cigaretah in alkoholu. Uživanje alkohola in drugih drog je povezano z osipništvom iz šolskega sistema, prometnimi nezgodami, delikvenco mladostnikov, zgodnjo spolno aktivnostjo, okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi ter neželjeno nosečnostjo. Vsi omenjeni socialni in zdravstveni problemi, povezani z alkoholom, niso pomembni le za posameznika in njegovo družino, ampak tudi za širšo družbeno skupnost, ki jo prizadenejo zmanjšana storilnost prizadetega in ekonomske izgube, povezane z socialnimi problemi, zdravljenjem, bolniškim sta-ležem, invalidnostjo in prezgodnjo umrljivostjo. Škoda zaradi uživanja alkoholnih pijač znaša v evropskih državah 2-5 odst. bruto domačega proizvoda. Glede na visoko porabo alkohola v Sloveniji lahko vzamemo za izračun škode 5 odst. bruto domačega proizvoda, kar znaša 1 milijardo USD škode. V mnogih mednarodnih študijah je bila ugotovljena močna povezava med porabo alkohola in umrljivostjo zaradi ciroze jeter. Če primerjamo našo državo glede posledic škodljive rabe alkohola z drugimi, ugotovimo, daje v letih 1986-1996 v Sloveniji umrljivost zaradi ciroze jeter povprečno 2,5-krat večja kot v Evropski uniji in celo 7-krat večja kot na Švedskem, kije znana po zelo restriktivni politiki na področju alkohola. Na Švedskem so zelo stroge omejitve glede tega, kdaj in kdo lahko kupi alkoholno pijačo. Tudi znotraj Slovenije so razlike po regijah velike. V regijah, kjer je razširjena neregistrirana domača pridelava alkoholnih pijač, je večja umrljivost zaradi ciroze jeter, med njimi pa zavzema Dolenjska nesporno prvo mesto glede umrljivosti moških. Večja kot v ostali Sloveniji je na , Dolenjskem tudi umrljivost zaradi drugih bolezni in stanj, ki jih lahko neposredno ali posredno pripišemo alkoholu: alkoholizem, alkoholne psihoze, alkoholne okvare srčne mišice in živčevja, zastrupitev z alkoholom, rak ustne votline, žrela, požiralnika, želodca, jeter in grla, epilepsija, povečan krvni pritisk in možganska kap, pljučnice, bolezni požiralnika, želodca in dvanajstnika, vnetja trebušne slinavke, padci, prometne nezgode, samomori, umori in druge poškodbe. Izračunano je, da na Dolenjskem lahko pripišemo alkoholu 12 odst. od vseh smrti, in sicer 17 odst. moških in 7 odst. žensk. V prezgodnji umrljivosti do 65. leta predstavljajo alkoholu pripisane smrti še večji delež, ki znaša 23 odst., 27 odst. pri moških in 12 odst. pri ženskah. Očitno je, da je problem škodljivega pitja alkohola v Sloveniji posebej na Dolenjskem zelo pereč, posebej, če se zavedamo, da je umrljivost zaradi alkohola le vrh ledene gore, ki jo predstavljajo v uvodu omenjeni socialni in ekonomski problemi. Ne le novi zakon, potreben je drugačen odnos do alkohola Iz navedenega je razvidno, da Slovenija resnično potrebuje oblikovanje nacionalne politike na področju alkohola. Poseben poudarek je treba dati zmanjšanju uživanja alkoholnih pijač med mladimi in vzgoji za manj tvegano pitje. Mlade je potrebno naučiti veščin, s katerimi se lahko ubranijo pritisku vrstnikov in se uprejo uživanju alkohola. Uvesti bi bilo treba obvezne preventivne programe v osnovnih in srednjih šolah. Brez pomislekov bi bilo treba uzakoniti prepoved prodaje, posedovanja in pitja alkoholnih pijač vsem mlajšim od 18 let (v ZDA velja prepoved do 21 leta) s strogimi denarnimi posledicami za prodajalce oziroma gostince, prepoved prodaje alkoholnih pijač v okolici šol, na lokacijah in prireditvah, kjer se zadržujejo mladi, na bencinskih črpalkah, na športnih prireditvah in v nočnem času. Uvesti bi bilo treba prepoved oziroma omejitve reklamiranja alkoholnih pijač, znižanje cen brezalkoholnih pijač, zvišanje davkov na alkoholne pijače vključno z visokimi davki na domače vinogradništvo in prepoved zasebne žganjekuhe. Strožje je treba izvajati zakonodajo o vožnji pod vplivom alkohola in za mlade voznike vsaj do 25 leta uzakoniti prepoved pitja alkohola pred vožnjo kot tudi za poklicne voznike. Uzakoniti je treba ukrepe zoper tiste, ki so alkoholizirani na delovnem mestu ali so pod vplivom alkohola nasilni v družini, ter jim omogočiti vključitev v terapevtske programe. Zakon, ki bo urejal področje alkohola, je na Ministrstvu za zdravje že v pripravi. Ne glede na zakon, pa je stvar osebne zrelosti upoštevanje strokovnih priporočil glede uživanja alkoholnih pijač: 1. Količino popitega alkohola merimo s številom enot. 1 enota je 10 g čistega alkohola. Toliko alkohola vsebuje 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 5 dl “brezalkoholnega piva” z 2,5 odst. alkohola ali 0,3 dl žgane pijače. Zdrav odrasel moški sme popiti 2 enoti ali 20 g čistega alkohola na dan brez tveganja za svoje zdravje (toliko alkohola vsebuje 2 dl vina ali 1 veliko pivo ali 2 Šilci žgane pijače ali 1 dl vina in 2,5 dl piva ali 1 dl vina in 1 Šilce žgane pijače ali 2,5 dl piva in 1 Šilce žgane pijače). Na teden bi to pomenilo 14 enot alkohola, razporejenih na več priložnosti pitja. Ob eni priložnosti pitja pa se lahko spije največ 5 enot alkohola (to je na primer 5 dl vina ali 12,5 dl piva, ali 5 Šilc žgane pijače ali 3 dl vina, in 5 dl piva ali 4 dl vina in 1 Šilce žgane pijače in podobne kombinacije). Ženske imajo nižjo toleranco za alkohol, se prej opijejo in postanejo hitreje odvisne. Zato je priporočena količina zanje manjša kot za moške. Zdrava odrasla ženska sme popiti 1 enoto ali 10 g čistega alkohola na dan brez tveganja za zdravje. Na teden bi to pomenilo 7 enot alkohola, razporejenih na več priložnosti pitja. Ob eni priložnosti pitja pa lahko spije največ 3 enote alkohola (to je na primer 3 dl vina ali 7,5 dl piva, ali 3 Šilca žgane pijače ali 2 dl vina in 2,5 dl piva ali 5dl piva in 1 Šilce žgane pijače in podobne kombinacije). Za ljudi, starejše od 65 let, veljajo enaka priporočila kot za ženske ne glede na spol. 2. Alkoholnih pijač ne pijmo za žejo. 3. Nikdar ne pijmo alkohola na prazen želodec, ampak le ob jedi. 4. Nikoli ne vozimo pod vplivom alkohola niti se ne vozimo z opitim voznikom. 5. Nikdar ne pijmo alkohola za blažitev čustvenih stisk in lajšanje življenjskih težav. 6. Nosečnice in doječe matere naj ne pijejo alkoholnih pijač. Za razvijajoči se zarodek je posebej nevarno občasno opijanje. Vir: IVZ RS 7. Nikdar ne dajmo alkoholnih pijač otrokom in mladini, saj so zanje škodljive in naj jih ne pijejo. Starši naj pomagajo organizirati mladostnikom zabave brez alkohola. 8. Nikoli nikogar ne silimo, naj pije alkoholne pijače. Nepoznavanje nevarnosti alkohola ali življenjske okoliščine pa vendarle marsikoga spravijo v situacijo, ko zmerno pitje ne uspe več. Tedaj govorimo o odvisnosti od alkohola, kije bolezen. Znaki odvisnosti od alkohola so: dobro prenašanje vedno večjih količin alkohola, močna želja po pitju alkohola kljub zavedanju o škodljivih posledicah, oslabljen nadzor nad količino popitega alkohola in nazadnje pojav abstinenčne krize, ki se kaže z občutkom tesnobe, tresenjem rok, znojenjem, slabostjo. S ponovnim zaužitjem alkoholne pijače se ti znaki zopet umirijo. Kdor je odvisen od alkohola, ne more sam prenehati piti, ampak potrebuje strokovno pomoč in zdravljenje. Zavedati se je treba, da odločitev za nov začetek in izboljšanje duševnega in telesnega zdravja, ni nikoli prepozna. DARJA RADEŠČEK, dr.med., spec. soc. med. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Umrljivost zaradi ciroze jeter, Slovenija, EU in Švedska, 1986-1996 * Slovenija EU švedska Vir- WHO for Europe LEPI ZOBJE TUDI PO NJUNI ZASLUGI - Slavica Novak, zobna asistentka in Nada Vlašič Zamida, dr. stom. ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA CENTER Vse manj piškavih zob Na OŠ Center od leta 1979 obratuje Šolska zobna ambulanta. Vsa ta leta za oskrbo zob skrbi zobozdravnica Nada Vlašič Zamida. Trenutno ji je v pomoč asistentka Slavica Novak. Poleg otrok, ki obiskujejo OŠ Center, skrbita še za otroke iz podružnične šole na Malem Slatniku, dijake Gimnazije in tri skupine otrok iz vrtcev. Skupno imata okoli 2000 pacientov. Ugotavljata, da jih nekdanji pacienti obiskujejo že s svojimi otroki. Delo zobozdravnika je pomembno in odgovorno. Koliko je otrok, celo odraslih, ki živijo v strahu pred obiskom zobozdravnika! Vseeno je danes manj bojazljivcev kot včasih. Narava dela se je od tistega pred 22 leti močno spremenila, pravita. Danes imajo otroci bolj zdrave zobe kot v preteklosti, menita, da po zaslugi dela preventivnih služb. Poučevanje vključuje že delo z nosečnicami, nadaljuje se z vzgojo v vrt- cih. V času od 2 do 7 let so otroci najbolj sprejemljivi za učenje, zato je pomembno, da jih v tem obdobju navadimo na redno čiščenje zob, pravi dr. Vlašičeva. Otroci dobijo odpor do obiska zobozdravnika, če je prvi stik z njim boleč. Prav je, da otrok že predtem obišče zobozdravnika in se z njim seznani. Izpuljene zobe otrokom vrneta, nad čemer so otroci navdušeni. Posebno priznanje delu, ki ga opravljata, so dijaki ali celo študentje, ki več let obiskujejo ambulanto. Ko jih dr. Vlašičeva pohvali, da imajo lepe zobe, ji odvrnejo, da tudi po njeni zaslugi. Preprosti kot sta, težko govorita o sebi. Vseeno sta povedali, da je stiska s prostorom in da je ambulanta potrebna obnove, vendar denarja zanjo ni. Tako bosta na vrsto najverjetneje morali počakati do naslednjih poletnih počitnic. 1. PAVLIC MIKROSPORIJA Bolezen, ki jo najpogosteje prenašajo mačke Mikrosporija je nalezljiva (prenos s kontaktom) glivična bolezen kože, ki jo povzroča gliva Microsporum canis. Pred letom 1960 je bila v Sloveniji praktično nepoznana. Iz drugih evropskih držav, zlasti Italije, so jo k nam prinesli predvsem s turističnim prometom. Od leta 1966 do leta 1982 so odkrili le posamezne primere te bolezni, od tedaj pa skokovito narašča. Za mikrosporijo pogosto zbolijo ravno otroci, ker se z mucki veliko igrajo, jih božajo in stiskajo. Bolezen najpogosteje prenašajo mačke, redkeje psi, pa tudi na videz zdrave živali. Zbolijo predvsem mlade in oslabele živali ter potepuške mačke. Na oboleli živali se bolezen pokaže z žariščnim izpadom dlake, zlasti v predelu uhljev, glave in nog. Bolezen je zelo nalezljiva, vendar ni življenjsko nevarna, saj razen površinskega sloja kože in las gliva ne prizadene drugih organov. Najpogostejša pot prenosa je z mačke na mačko, manj z mačke na človeka in redko s človeka na človeka. Najpomembnejši vir okužbe je direktni stik z obolelo živaljo, zato zbolijo predvsem otroci, ki se igrajo z bolnimi mačkami ali božajo zapuščene mačke. Slednjih je največ v okolici smetnjakov v urbanih naseljih. Redkejša, vendar možna pot okužbe je preko predmetov, kjer se zadržuje okužena žival, saj je na teh mestih ponavadi vse polno dlak in kožnih lusk. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov ponavadi mine nekaj dni, največ deset. Bolezen se pri človeku pokaže kot rdečina, velika kot kovanec, katere robovi se luščijo. Največkrat so prizadeti odkriti deli telesa: roke. noge, vrat ter lasišče. Zdravniška pomoč je nujna, da bolezen pravočasno omejimo in izključimo možnost prenosa med ljudmi. Če gre za eno do tri žarišča na neporaščenih delih kože, se to zdravi s kremo, ki uničuje glivice (Lamisil), drugače pa je potrebno zdravljenje še z dodatkom tablet Lamisil, ki so registrirane kot “varno” zdravilo pri sicer zdravem človeku. Tudi v primeru alergije na to zdravilo so na voljo druga tovrstna zdravila. Zdravljenje traja od tri tedne do nekaj mesecev, odvisno od mesta in razširjenosti okužbe, zato je po nasvetu specialistov Dermatološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto zelo pomembno, da čimprej obiščemo zdravnika, saj se bolezen hitro omeji, če je odkrita dovolj zgodaj. Diagnozo potrjujejo z mikrobiološkimi laboratorijskimi preiskavami vzorca bolezenskega žarišča, in sicer z direktno mikroskopijo in izolacijo povzročitelja bolezni na gojiščih. Bolezenska žarišča preiskujejo tudi s fluorescenco z ultravijolično Woodovo svetilko (prizadeta območja se zeleno svetlikajo). Strokovnjaki svetujejo, naj obolelih mest ne praskamo, saj tako preprečimo prenos okužbe po telesu. Najbolje je, da obolelo mesto prekrijemo in se izogibamo kontaktu z drugimi ljudmi. Možnost, da bi bolezen prešla sama po sebi je praktično nična, saj se žarišče širi tako po obsegu kot tudi po številu novih žarišč. Za potrditev ozdravitve je vedno potrebna negativna mikološka preiskava kože. Glede na to, da zbolevajo predvsem šolski otroci (največ v starostni skupini 8 do 11 let), se pojavlja problem izostanka iz šole, ki pa po podatkih dermatologov v večini primerov ni velik. Ako sta prizadeta obraz in lasišče, torej najbolj izpostavljena dela telesa, traja izostanek teden do dva, drugače pa je otrok v času bolezni oproščen telesne vzgoje, pri kateri je možnost prenosa večja. V Novem mestu se največ primerov mikrosporije pojavlja na območju Regrških košenic in K Roku, drugače pa lahko o problematični lokalni razširjenosti govorimo v predelih trebanjskega okoliša, Velike Loke in v brežiško-krški regiji, medtem ko je v Beli krajini in Suhi krajini le občasno izoliran kakšen primer (podatki dermatološkega oddelka SBNM). Od januarja letos zdravstvena služba prijavlja Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto vse primere zdravljenja bolezni. S sterilizacijo oz. kastracijo nad mikrosporijo Starši otrok, pri katerih je ugotovljena mikrosporija, morajo domače mucke in pse peljati na pregled k veterinarju. Obolelo žival je možno v nekaj tednih uspešno pozdraviti (Lamisil tablete in kopel z dodatkom preparata Zoniton), vendar moramo pri tem dosledno upoštevati vsa navodila veterinarja. Doktor veterinarske medicine Igor Osterman iz Veterinarske postaje v Novem mestu je mnenja, da se okužba širi s potepuških mačk na hišne ljubljenčke, ki prihajajo v stik s potepuškimi mačkami, ki so glavni vir okužbe. Rešitev problema bi bila po mnenju dr. Ostermana sterilizacija oziroma kastracija tako imenovanih hišnih mačk. Sterilizirana mačka namreč ne išče spolnega stika, giblje se le v območju hiše, ki je zaznamovano z njenim urinom, poleg tega pa pridobi na teži, tako da na videz deluje večja in močnejša. Ostale mačke se ji zaradi tega niti ne približajo. Zdravljenje obolelega mucka stane približno deset tisoč tolarjev, kar je le nekaj tisočakov manj od cene sterilizacije ali kastracije, s tem da se okužba in posledično zdravljenje lahko večkrat ponovi, s sterilizacijo pa problem zajezimo. Veterinarska postaja Novo mesto se trudi z osveščanjem ljudi o tej bolezni, s strokovnimi nasveti in pred- logi. Sodelujejo z Mestno občino in Društvom za zaščito živali Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno januarja letos. Društvo deluje v prostorih Yurene, d.o.o., šole tujih jezikov na Glavnem trgu 11 v Novem mestu. Osnovni cilj društva je poiskati topel dom in skrbnega lastnika zapuščenim, zavrženim ali izgubljenim živalim. S tem poskušajo zmanjšati tako število potepuških živali kot tudi prenos bolezni. Za vsa vprašanja imajo odprto telefonsko številko (07)30 20 200 (torek 10 do 12, petek 16 do 18). Tudi Mestna občina Novo mesto se je odgovorno lotila problema in v letu 2001 s finančnim prispevkom pripomogla k zatiranju bolezni (omogočila sterilizacijo določenega števila mačk). Poleg tega v naši občini zakon o zaščiti živali, ki je stopil v veljavo 18. decembra, predpisuje zagotovitev zavetišča za zapuščene živali. Sekretariat za kmetijstvo in turizem Mestne občine Novo mesto ima že pripravljeno projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo zavetišča za zapuščene živali, ki naj bi bilo končano do konca pomladi 2002. MO Novo mesto, Veterinarska postaja in Društvo za zaščito živali so v Novem mestu že naredili prvi korak. Če bi posamezni lastniki mačk in psov stopili v korak z njimi, bi s sterilizacijo oziroma kastracijo le-teh pomagali omejiti mačjo bolezen. ŠTUDENT NAJ BO Bojan Matjašič iz Metlike Čeprav so razdalje med Ljubljano in Metliko velike, obveznosti Bojana Matjašiča v slovenski prestolnici pa vedno večje, se 22-letni študent tretjega letnika etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti (FF) vrača domov obvezno vsak konec tedna. Bela krajina ga pozna kot fanta, ki ima talent za oblikovanje in ga zna s pridom tudi uporabljati. Pred kratkim je v Cankarjevem domu potekala Študentska arena. Da so priponke, panoji, razstave in drugo izgledali čim lepše, je poskrbel Metličan, ki seje, čeprav prvič, odlično lotil oblikovanja tako obširnega projekta. Za skoraj osem-desetlistno brošuro, ki je predstavljala Študentsko organizacijo univerze in Študentsko areno in so jo študentom delili prve dni novega študijskega leta, se je 22-letnik ukvarjal kar 30 ur nepretrgoma. Da ima Bojan Matjašič žilico za oblikovanje, je bilo jasno že v osnovi šoli. Kam naprej? V srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, seveda. “Vse je bilo v redu, samo program me je preveč omejeval," je povedal Metličan, ki ga je vzgojitelj v dijaškem domu Ivana Cankarja Drago Pintarič znal pritegnili v dijaške delavnice in projekt “Pozitiv, raziskovanje medijev”. S kamero so snemali, začela sta izhajati časopisa Pozitiv in Pozitiv light (slednjega bodo letos dijaki pod mentorstvom Metličana nadgradili s spletnim časopisom Pozitiv light internet), že takrat se je oblikovala gledališka skupina Gibalni teater Pozitiv, s katero je Bojan kot igralec prekrožil Slovenijo in del Evrope. Da bi bila predstava, za katero so igralci potrebovali črno noč, uspešna, je v Ajdovščini splezal na drevo in svetilko, kije osvetljevala oder, obrnil proti nebu. Ugasniti seje ni dalo, bila je priključena na javno razsvetljavo ... Matjašič je navdušen nad kamero in vesel, ker bo v dijaškem domu Bojan Matjašič lahko po novem ne le snemal z digitalno kamero, pač pa posnetke tudi sam zmontiral. V okviru svojega študijskega predmeta vizualna antropologija seje letos poleti v Novi Gorici udeležil poletne šole vizualnega in posnel dva kratka dokumentarna filma. S študijem je Metličan zelo zadovoljen, o oddelku na FF in Slovenskem etnološkem društvu je celo oblikoval spletni strani, bil je predstavnik svojega študija v upravnem odboru študentske organizacije FF, pomaga pri organizaciji Študentskega etnološkega gibanja... Matjašič že šesto leto biva v Dijaškem domu Ivana Cankarja in je letos mentor dveh projektov: spletnega časopisa Pozitiv digital in Portal Dic, s katerim želijo pedagogom, dijakom in njihovim staršem približati medmrežje, na katerem bodo lahko poiskali vse informacije. Rad dela z mladino, sodeluje v kulturnih projektih in na zelo različnih področjih, ima polno idej in energije. Sprašuje se, ali bo svoje znanje lahko uporabljal v Beli krajini ali mu bo kruh rezala Ljubljana, ki ga je že dobro spoznala kot oblikovalca, igralca, kamermana, montažerja itd. MOJCA RAPUŠ ANDREJA KMET Žival je žival Da je žival živa! in nič drugega, govorijo ljudje, ki se obnašajo do živali - živalsko. Takim osebkom se zdijo vsi, ki imajo radi živali, milo rečeno, smešni, če ne že malce prismuknjeni. Oskrbnikom zavetišč za zavržene živali radi očitajo, naj bi raje skrbeli za osamljene, prezrte, lačne ter od vseh domačih pozabljene starčke, morda za dojenčke, puščene v košaricah na tujih pragih. V osnovni šoli sem otrokom ničko-likokrat razlagal, da imajo tudi živali pravice, a sem po njihovem odzivu videl, da jih bom o lem težko prepričal, kajti od doma so verjetno imeli izkušnje, ki so jih navedle k drugačnim zaključkom. Marsikdo od njih je biI gotovo vsaj enkrat priča pretepanju neposlušnih konj ali “trapastih " krav, ki so pri molži pomotoma stopile gospodarju ali gospodinji na nogo. Morda je sedel ob očetu šoferju, ko je muca prečkala cesto, in namesto da bi zaviral, je glava družine pritisnila na plin. Eden od njih mi je zaupal, da hodi s “starim ” na lov, čeprav oči ni lovec, ter na ribolov, na katerega vzameta nekaj klobas dinamita... Pri bivši Bevčevi mesnici v Metliki je bila vzpetina, ki so jo konji težko premagovali, še posebej pozimi, ko so bile sani naložene z metrskimi pole- ni. Toda kočijaži so si dali duška. Batine so padale po konjskih zadnjicah in hrbtih, da je odmevalo daleč naokoli. Pretepanje so spremljale mastne kletvice... Bela krajina nima zatočišča za zavržene živali. Celo društva za zaščito Živah ne premore, so pa mulci zmetali moji tašči tri mucke v zid, da so žalostno poginile. Ko sem se pred dnevi prebudil, sem zaslišal pred vrati slabotno mijavkanje. Na mehkem predpražniku so ležale tri črne približno štiri tedne stare mucke, prestrašene in sestradane. Nekdo se jih je rešit, mogoče celo prepričan, kako dober človek je, ker jih ni vrgel v Kolpo, jih živili zakopal, pustil v polivinilasti vrečki t’ kakšnem grmu ali jih zadušil s plini iz avtomobilske izpušne cevi, ampak jim je dal možnost preživetja. Gre za hinavsko, podlo, strahopetno in lažno dobrosrčnost. Pravijo, da kdor nima rad živali, ne ljubi niti ljudi. Koliko to drži, me sploh ne zanima, kajti življenje ponuja vrsto drugačnih dokazov, a živali ni nujno ljubiti, dovolj je že, če jih ne trpinčimo in jih ne spravljamo s sveta na najbolj krute načine. Vse živo na tej Zemlji ima pravico sobivanja s človekom, in če tega ne priznamo le enemu samemu živemu bitju, smo okrnili tudi svoje, človeške pravice. TONI GAŠPERlC PRELOMNICA V SLOVENSKEM KOLESARSTVU “Prišli smo na porto in po zmago Viemos buscar o vinho do porto e a victoria (prišli smo na portsko vino in po zmago) je novomeška kolesarska navijaška skupina v nedeljo, 14. oktobra, na vrhu strmega klanca v lizbonskem v parku Monsant zapisala na transparent in s tem oznanila vsemu svetu, da slovenski kolesarji na tokratnem svetovnem prvenstvu ne mislijo igrati stranske vloge. Postavili so se celo v glavno vlogo in osvojili medaljo, ki je lahko temelj novemu razvoju kolesarstva v Sloveniji. Novomeški navijači so v Lizbono po 33 urah vožnje z dvema Adrijinima avtodomoma prispeli že dva dni prej, se ob dveh zjutraj utaborili tik pod vrhom klanca v parku Monsant in potem skoraj do jutra trdo delali. Po tradiciji je bilo treba tedaj še deviško nepopisani asfalt popisati z imeni slovenskih fantov, ki se bodo naslednje dni prav na tem klancu borili za drugo slovensko medaljo na svetovnih kolesarskih prvenstvih. V uradnem biltenu je med množico imen dobitnikov medalj na dosedanjih prvenstvih zapisano le ime Novomeščana Bogdana Finka, ki je leta 1990 v Middelsboroughu v Veliki Britaniji osvojil bron med mladinci. Napočil je čas za novo zmagoslavje. O tem je bila novomeška enklava v parku Monsant prepričana, mimoidoči pa so se ob pogledu na njihov tranparent le nasmihali in spraševali: “Od kod pa ste?” Saj številnih slovenskih zastav nad transparentom niso poznali. “Iz Slovenije,” jim je neutrudno odgovarjal za klepet iz navijači s vsega sve- ta vedno pripravljeni Janko Hrovat. “A, Zahovik, Pavlin!” so mu odgovarjali Portugalci, veliki ljubitelji nogometa. Da imamo Slovenci dobre nogometaše, so že vedeli, da imamo tudi dobre kolesarje, pa so zvedeli v nedeljo, kolikor jih ni o tem prepričal že Janko, ki je poskrbel za vse, tudi za kamer-mana portugalske televizije, ki ga je podkupil s sočno zarebrnico in kozarčkom cvička, daje med prenosom pridno snemal njegov transparent, slovenske zastave in imena naših fantov na asfaltu. Kot nalašč se je Novomeščanom tik pod transparentom pridružila družina španskega šampiona in kasnejšega zmagovalca Oscarja Freireja Gomeza; oče, dva brata, sestra, žena in sin. Da je bil Jankov zapis na transparentu res preroški, so prispevali tudi dobro razpoloženi Španci. Da bo Freirejev tretji sin Oscar v Lizboni skoval še tretjo svetovno medaljo zapored in osvojil svoj drugi naslov svetovnega prvaka so napovedovali le redki. Strokovnjaki so IZ NAŠEGA LONCA Svinjska pečenka in kolač z jabolki in makom Čeprav na martinovo mnogi pripravijo gos ali raco, pa za vse tiste, ki nimate radi perutnine, predlagamo svinjsko pečenko z zelenjavo, za posladek pa okusno torto z jabolki in makom. Svinjska pečenka z ohrovtom in korenjem Sestavine za 4 osebe: 1,4 kg Svinjskega mesa za pečenko (brez kosti), sol, bel poper, pol šopka jušne zelenajve, 1,4 kg ohrovta, 250 g korenja, 2 žlici masla ali margarine, nariban muškatni orešček, 1/4 1 zelenjavne juhe iz kocke. Priprava: Kožo na mesu križno zarežemo. Začinimo ga s soljo in poprom. Meso položimo v pekač. Zalijemo z 1/8 litra vode in pečemo v pečici, segreti na 200° C 1 3/4 ure. Jušno zelenjavo očistimo, zrežemo na koščke in dodamo pečenki po 30 minutah. Postopoma prilivamo še 3/8 litra vode. Ohrovt zrežemo na trakove, korenje pa na paličice. Na ogreti maščobi prepražimo zelenjavo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Zalijemo z juho in pokrito kuhamo 20 minut. 10 minut pred koncem peke pečenko premažemo s slano vodo. Temperaturo pečice lahko nato nekoliko povečamo. Meso vzamemo iz pekača in ga shranimo na toplem. Jušno zelenjavo pretlačimo v maščobi, ki je nastala pri peki. Dodatno začinimo s soljo in poprom. Pečenko ponudimo z zelenjavno prilogo in malo omake. Preostalo omako ponudimo posebej. Še nasvet: k jedi ponudimo krompir v kosih s peteršiljem. Kolač z jabolki in makom Za krhko testo potrebujemo: 300 g moke, 100 g zmletih orehov, 80 g sladkorja v prahu, 200 g masla, 1 jajce, ščepec soli. Za nadev potrebujemo: 250 g mletega maka, 200 ml smetane za stepanje, 140 g sladkorja, naribano lupinico in sok neškropljene limone, 750 jabolk, 1/2 žličke cimeta in 2 žlici sladkorja v prahu. Priprava: Testo: Sestavine za testo damo v skledo in jih dobro pregnetemo. Testo zavijemo v folijo in ga damo za 30 minut na hladno. Nadev: Mak, smetano, 70 g sladkorja in limonino lupinico zavremo. Odstavimo in maso ohladimo. Jabolka olupimo, zrežemo na četrtine in odstranimo peščišča. Zrežemo na tanke krhlje. Zmešamo s preostalim sladkorjem, limoninim sokom in cimetom. Končna izdelava: Pečico segrejemo na 190°. 2/3 testa razvaljamo na pomokani delovni površini in z njim obložimo tortni model s premerom 26 cm. Rob potegnemo 5 cm visoko. Testo premažemo z makom, pogladimo in obložimo z jabolki. Preostalo testo razvaljamo in ga položimo kot pokrov na jabolka. Testo z vilicami večkrat prebodemo. Kolač pečemo v sredini pečice 40-50 minut. Ohladimo na kuhinjski mrežici. Nato kolač posujemo s sladkorjem v prahu. Kolač bo še okusnejši, če ga ponudimo s stepeno smetano. NINA STERGAR Svetovno prvenstvo. (Foto: Igor Vidmar) si bili enotnega mnenja, da je za šprinterje njegovega kova lizbonska proga pretežka. Več možnosti za medaljo je v svojih napovedih na novinarski konferenci pred tekmo poklicnih kolesarjev selektor italijanske reprezentance Franco Ballerini pripisal našim fantom. Vprašanje našega novinarja, kaj meni o slovenski reprezentanci, ga ni našlo nepripravljenega. Naše fante je očitno dobro poznal. Menil je, da bi bil Gorazd Štangelj, če bi bil zdrav, zelo nevaren favoritom, ob zanj ugodnem razpletu pa bi lahko presenetil tudi Andrej Hauptman, medtem ko Tadej Valjavec in Martin Derganc po njegovem mnenju še nimata dovolj izkušenj. Razplet dirke je znan; Štangelj je ob izdatni pomoči tovarišev iz slovenskega moštva vse do predzadnjega kroga zlahka nadziral tekmece, Hauptman pa je na koncu presenetil in osvojil prvo slovensko svetovno medaljo med profesionalci. Slovenski in španski navijači pod Jankovim transparentom so imeli razlog za veselje. Zapisano Viemos buscar o vinho do porto e a victoria je popolnoma držalo, Španec Oscar Freire Gonzales je tako kot pred dvema letoma v Veroni zmagal, Slovenec Andrej Hauptman je osvojil bron. Tisti, ki so se samozavestnim navijačem pod Jankovim transparentom prej nasmihali, so zdaj z njimi delili veselje. Lizbonska medalja je trdna osnova, na kateri bodo slovenski kolesarski poslovneži lažje gradili svoje podjetje. Če je bila še pred kratkim ideja o močnem vseslovenskem poklicnem moštvu, ki bi se na največjih etapnih dirkah, kot so Giro, Tour in Vuelta, enakovredno kosalo z Italijani, Francozi, Špan- ci, Nemci, Belgijci in Američani, zgolj utopija, je zdaj oprta na realne temelje. Naši najboljši kolesarji, med katerimi vodilno vlogo igrajo tudi Novomeščani Štangelj, Murn in Derganc, so povsem enakovredni najboljšim na svetu, za njimi pa v domovini raste nov rod nadarjenih tekmovalcev. Tega se dobro zavedajo tudi v Novem mestu, kjer že od leta 1997 deluje edino slovensko poklicno kolesarsko moštvo Krka Telekom. Vendar se je izkazalo, da bi dokončen prodor v svetovni klubski vrh lahko zmoglo le moštvo, ki bi ga podpiralo vse slovensko gospodarstvo. Zametek takega moštva pred prihodnjo sezono nastaja v Novem mestu, kjer imajo edini pri nas izkušnje s poklicnim kolesarstvom. Po novomeški poti so si želeli stopiti tudi Ptujčani, na koncu pa sta se vodstvi obeh klubov sporazumeli, da bosta kluba Krka Telekom in Perutnina Ptuj združila moči in oblikovala skupno poklicno moštvo, v katerem bodo razen tistih, ki že imajo pogodbe s tujimi moštvi (Štangelj, Hauptman, Valjavec, Murn, Derganc), nastopali vsi najboljši slovenski kolesarji. Ime moštva bo Perutnina Ptuj - Krka Telekom, o večini stvari okoli skupnega moštva pa se pristojni še dogovarjajo. Pomembno pa je, da bo skupno moštvo po eni strani dobra odskočna deska za vstop mladih slovenskih kolesarjev v svet profesionalizma, po drugi strani pa se bo taka ekipa v nekaj letih ob primerni podpori slovenskega gospodarstva lahko postavila ob bok najboljšim in tekmovala na največjih dirkah. IGOR VIDMAR GORAZDA JE BOLELA RAMA - Gorazd Štangelj je kljub temu, da si je te deset dni pred prvenstvom izpahnil ramo, veljal za prvega moža slovenske vrste. Ko se je med treningom dan pred prvenstvom oglasil v taboru novomeških navijačev, so mu ti pokazali transparent z napisom "viemos buscar o vinho do porto e a victoria ” (prišli smo na portsko vino in po zmago), ter mu s tem dali jasno vedeti, kaj pričakujejo od njega in njegovih tovarišev, saj so porto že našli, Gorazd pa jim je takole pokazal, kakšne težave ima s poškodovano ramo. (Foto: I. V.) Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... OSNOVNA ŠOLA MIRNA Svet šole Cesta na Fužine 1 8233 Mirna razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 92. in 94. oziroma 143., 144., 145. in 149. členu ZOFVJ (Uradni list RS št. 12/96 in 23/96) in v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah ZOFVJ (Uradni list RS št. 64/01 - 3.8.2001) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Delo bo začel opravljati po opravljeni izbiri in pridobljenem soglasju ministrice. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov šole s pripisom “za razpis ravnatelja”. O izboru bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po pridobljenem soglasju ministrice. LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http: //www. leran. si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mirni, v Novem mestu, Prečni, Češči vasi, Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih, v Višnji Gori • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju, Ljubljani (2-sobna) • APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE (zidanice); v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Orešju, na Ljubnu, Kartaljevem • STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Straži, na Ratežu • POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Rialto, Hedera) • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. \____________________________________________________S MESTNA OBČINA NOVO MESTO obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO. Besedilo celotnega razpisa je izobešeno na oglasnih deskah Mestne občine Novo mesto na Seidlovi cesti 1 in na Novem trgu 6. Obrazce za prijavo in vse dodatne informacije dobite na Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve v času uradnih ur na Novem trgu 6, III. nadstropje, soba 85 ali po telefonu 07/39-39-292. Rok za prijavo na javni razpis je vključno do 7.12.2001. (več kot plesna šola) g- ZAUPAJTT Pl ESNIM MOISTROM I CELOLEIMPLESNAŠOIAZACTRCKE. TEČAJI ZA MATUPANTT, VAlfTO, SKUPtrt zahip hop. Spomni Pif s... TEČAJI ZA ODRASLE. ZAČETNI, S060IA I7.II.OB 20.00 vPDMAROf NADALJEVALNI, TOREK. 27.11. OB20.00 vOŠGRM, SOBOTA 1.12. 0BI830 vPDMAROE tel.: 050 ali (Ml / 625 949 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: • vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: • Hipermarket Cikava •od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska • Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC • od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč • od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice,. Škocjan • od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin V_____________________________________J Ce vas zanima kaj o Uniji Center Evropa, informacijski center delegacije Evropske komisije v Sloveniji, zdaj deluje že dve leti LJUBLJANA - V tem času so v centru pripravili že več kot 140 stvari in na obisk sprejeli skoraj 10.000 ljudi. Menijo, da so najbolj odmevna predavanja o različnih politikah in programih Evropske unije, ki se vrstijo vsako sredo popoldne. Center je odprt vsak delovni dan med 10. in 16. uro v Dalmatinovi ulici 4 v Ljubljani. Skoraj polovica vseh obiskovalcev je dijakov in študentov, desetina jih je iz gospodarstva ali medijev, prihajajo pa tudi osebe iz vladnega in nevladnega sektorja. Obiskovalcem sta na voljo dva računalnika s povezavo do brezplačnih internetnih informacij o EU pa tudi bogata knjižnica z več kot 5.500 naslovi literature na temo EU. Ponujajo tudi številne brošure, ki strnjeno predstavljajo programe in politiko EU. V dveh letih so sprejeli več kot 1.500 vprašanj. Slovence najpogosteje zanima približevanje Slovenije EU ter splošna vprašanja o ustanovah, politikah in širitvi EU pa tudi izobraževanje, evropska zakonodaja, socialna vprašanja in program Phare. Vprašanja sprejemajo po pošti, elektronski pošti, telefonu, telefaksu ali osebno. Posameznike in skupine vabijo, naj se najavijo in udeležijo uvodnih predavanj o ustanovah in širitvi EU ter o evru. Urnik dogodkov v centru in druge informacije si lahko ogledate na spletni strani www.evropska-uniia.si. mmi HOTELI OTOČEC I J* KRKkZDRAVlUŠČK Restavracija tangO ❖ za izbran okus in navade Leto je naokoli. Čas je, da se trud neštetih rok blagoslovi in da iz človeka nevredne pijače nastane posvečena pijača. Iz mošta bo nastalo vino. Pridružite se nam v soboto, 10. novembra 2001, ob 20. uri v RESTAVRACIJI TANGO NA OTOČCU! Program: ❖ folklorna skupina iz Črnomlja •*• krst vina - prihod škofa in župnikov ❖ ples z ansamblom Objem Prisrčno vabljeni! Rezervacije: 07/30 75 165 ali 30 75 167 I [4 KRKk Krka, d. d., Novo mesto Potrebujemo: sodelavca za delo na področju odnosov z javnostmi s sedežem v Novem mestu: • pri pripravi člankov za interne in eksterne edicije podjetja, sporočil ter nagovorov javnostim in • pri pripravi komunikacijskih izhodišč za kreativne rešitve ter koordinaciji izvedb zunanjih izvajalcev projektov. Pričakujemo: sodelavca z: • univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri, • novinarskim znanjem ter spretnostjo pisnega komuniciranja in • aktivnim znanjem angleškega jezika. Vse informacije dobite v Službi za odnose z javnostjo v Novem mestu, na telefonski številki: 07/332 10 02. Ponudbe nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: KRKA, d. d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto ali darinka.kure@krka.si. ' Prodajni center podov PCP PUREBER- PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto Napihal in bil nesramen ŠENTJANŽ - Sevniški policisti so 25. oktobra zvečer med kontrolo prometa ustavili tudi 29-letnega voznika J. K. iz okolice Sevnice, ki je vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 2,28 promila, prav tako pa se je ves čas postopka nedostojno vedel do policistov. Ker je s kršitvami nadaljeval tudi po postopku, so ga policisti pridržali do iztreznitve. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 8.11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Avstralska kronika; Obiskali smo...; Prezrta okolja; 4 x 4 - 13.00 Poročila - 14.00 Večerni gost - 14.50 Mario - 16.30 Poročila - 16.45 Ribja zgodba, kratki film - 17.00 Na liniji - 17.45 Resnična resničnost - 18.20 Dosežki - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 (Ne) znani oder SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice - 15.35 Svetniki in grešniki, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Sylvia, nan. - 18.00 Jiltlng Joe, britanski film - 19.30 Video-spotnice - 20.05 Razvedrilna oddaja - 21.05 Kam gredo divje svinje?, nad. - 22.00 Poseben pogled, film - 23.40 Akcija, nan. KANAL A 9.00 Eksta magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan, - 18.30 Varuška, nan, - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Sivi metulj, film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde POP TV 9.00Oprahshow- 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad, - 18.15 Vsiljivka, nad, - 19.15 24 ur-20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.15 Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Brez panike - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Najviža - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Knjiga o džungli: Mowgli in Baloo, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.15 Znanstveno soočenje - 0.20 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 10.15 Ponovitve: Jack in Jill; Nikita; Govorimo o zdravju; Trenutek spoznanja; Misli 21. stoletja; Evromagazin; Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Ali Things Fait, film - 23.05 Seinfeld, nad. - 23.25 Samotni odpadniki, nan. - 0.10 Na meji mogočega, nad. - 0.55 Poročila PETEK, 9.11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Kljukčeve dogodivščine; Fračji dol; Ribja zgodba; Na liniji; Oddaja za otroke; Resnična resničnost; Dosežki; Slovenski ma- gazin; Dr. Quinnova, nan. - 13.00 Poročila - 13.45 Čari začimb - 14.15 Prvi in drugi - 14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in^praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 @ fri-ki, nad. - 17.10 Iz popotne torbe - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - 18.15 Živa zemlja - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.35 Deteljica - 20.45 Pod žgočim soncem, nad. - 22.00 Odmevi - 22.20 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice- 15.35 Stoletje odkritij, dok. nan. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Sylvia, nan. - 18.00 Družina na begu, film - 19.40 Videospot-nice - 20.05 Sloves, nad. - 20.55 Blišč in beda Kurtizan, nad. - 21.45 Macht, nemški, film - 23.20 S srcem pod krinko, nad. - 0.10 Big band RTVS KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop’n’roll - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan, - 18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Noč živih mrtvecev, film POP TV 9.00 Oprah shovv- 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad,- 18.15 Vsiljivka, nad.- 19.15 24 ur-20.00 Miss sveta 2001 - 21.30 Privid zločina, nan. - 22.30 Udarci pravice, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Pokličite župana - 17.45 Kmetijski razgledi - 18.15 Otroški mišmaš - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! - 21.00 Novice - 21.30 Pesem prijateljev, film - 22.00 Posavski obzornik - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Princ in berač, film - 15.00 Poročila - 15.05 Izobr. program -16.15 TV o TV - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Anžovinci in hrvaške dežele, nad. - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena odd. - 21.00 Šivanki-no uho, film - 22.55 Odmevi dneva - 23.25 Mož teme, film - 1.00 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.55 Ponovitve: Poslovni klub; Sodnica Amy; Zabavni program; Politični magazin; Željka Ogresta in gostje - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Poročila za gluhe in naglušne - 16.05 Otroška serija - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Zakonske vode, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Begunec, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe Cinema - 23.25 Pravi čas SOBOTA, 10.11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Gulimišek; Radovedni Taček; Male sive celice; Oddaja za otroke; Zima v vrbah, film; Tednik - 13.00 Poročila- 13.10 Mostovi - 14.10 Pod piramido-14.40 Pot v Meko, film - 16.30 Poročila - 16.45 Mož, ki je sadil drevesa, ris. film - 17.10 Trnovo robidovje, lut. nan. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare - 18.20 Starodavni vojščaki, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Pret-ty in Pink, film - 22.00 Obiskali smo..., nan. -22.35 Poročila - 23.10 Sopranovi, nad. - 0.00 Renesansa, nad. SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Tedenski izbor: Raymonda imajo vsi radi, nan.; Murphy Brown, nan.; Štafeta mladosti; Alfi Nipič in muzikanti Evrope - 13.00 Šport - 17.15 Košar- karski magazin - 17.45 Rokomet - 18.30 Nogomet - 19.30 Videospotnice - 20.05 Popularna resna glasba - 22.00 Praksa, nan. - 23.00 Sobotna noč KANAL A 9.20 Obala ljubezni, nad. - 13.30 Potnica, film - 15.30 Matlock, nan. - 16.25 Mesto greha, nan. - 17.20 Goodyear liga, Krka Telekom : Geoplin Slovan, košarka - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Močnejši zmaga, film - 21.50 Ledeno hladni, nan. - 22.45 Afera z neznancem, film - 0.30 Rdeče petke, nan. POP TV 8.30 Risanke - 11.00 Hroščeborgi, nad. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan, nan. - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Otroci ne lažejo, nan. - 16.00 Miss sveta 2001 - 17.30 Obsojenec, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Pravi pogum, film - 23.10 Intervju z vampirjem, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Iz združenja LTV - 17.15 Klepet z... - 17.45 Kmetijski razgledi - 18.30 Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate?- 19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Pokličite župana, pon. - 22.15 Brez panike - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote - 23.30 Motosport mundial HTV 1 8.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 14.00 Glas domovine - 14.35 Oprah shovv -15.25 Hruške in jabolka - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National geographic - 17.35 Ne-villeov otok, britanski film - 19.30 Dnevnik 20.10 Cape Fear, ameriški film - 22.05 Družina Soprano, nan. - 23.15 Poročila - 23.45 Fore-zinčanka Halifax, nad. - 1.25 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 10.10 McArthur, film - 12.15 Operna matineja - 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Oddaja za otroke - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljanten - 18.10 Dekleta v trendu, nan. - 19.00 Maggie, nad. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Obstanek, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamur Cafe - 22.55 Moške svinje, nad. - 23.25 Beach Boys Story, nad. NEDELJA, 11.11. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček David; Orkester slovenske policije; Pomagajmo si; Dnevnik velikih mačk, nad.; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 14.10 Pod žgočim soncem, nad. - 15.00 Čarna reka - 15.30 Lingo - 16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Prezrta okolja - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario - 21.50 Intervju - 22.45 Poročila - 23.05 Zgodbe o knjigah - 23.15 Ustrelila sem Andyja Warhola, film SLOVENIJA 2 8.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Blišč in beda Kurtizan. nad.; Kam gredo divje svinje?, nad.; Obljubljena dežela; Policija; Plesno izročilo Slovaške - 13.00 Šport - 19.30 Videospotnice - 20.05 Sovražnik vsega človeštva, dok. oddaja - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Štirje letni časi, TV baletni film KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, nad. - 13.30 Ko se vrne žena, film - 15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja - 16.15 Felicity, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n’roll - 20.00 Brez poti nazaj, film - 21.40 Dosjeji X, nan. - 22.30 Goodyear liga POP TV 8.30 Risanke-11.00 Hroščeborgi, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nad. - 12.00 Šolska košarkarska liga -12.50 Onstran prerije, film -14.20 Otroški zdravnik, nan. - 15.20 Gorski zdravnik, nan. - 16.20 Možje v belem, nan, - 17.10 Vedno na begu, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Modri rodeo, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Podjetniška praksa - 18.15 Dolenjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote HTV 1 8.20 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Sadovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Hruške in jabolka - 15.45 Gruntovčani, nad. - 16.50 Her Hidden Truth, ameriški film - 18.25 Povabilo na čaj, nad. - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik 20.05 Dan žena ali črna kronika, drama - 21.05 V službi njenega veličanstva, film - 22.15 Poročila - 22.30 Sijamski sončni zahod, film - 1.00 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.00 Sveto pismo - 9.15 Hrvaški benediktan-ski samostan, dok. oddaja - 9.45 Agape - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Strange Čargo, film -13.35 Mini nad. - 15.30 Če bi gradovi spregovorili - 16.20 Ksena, nan. - 17.05 Turistični magazin - 17.40 Grizli, nad. - 18.05 Opera box - 18.35 Vabilo, odd. o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacije in sojenje, nad. - 20.10 Nevidni človek, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Zgodovina svetovnih kultur: Moskva - 22.05 Triler PONEDELJEK, 12.11. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Iz popotne torbe; Rdeči grafit; Dnevnik velikih mačk, nad.; Slovenski pesniki in pisatelji; Živa zemlja; Na vrtu; Starodavni vojščaki; Čarna reka, dok. oddaja - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 (Ne)znani oder - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Telebajski - 17.05 Radovedni Taček - 17.20 Enciklopedija živali - 17.45 Recept za zdravo življenje - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Mladi na robu, dok. film - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Sloves, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Sylvia, nan. - 18.00 Oddaja Maribor - 18.30 Jasno in glasno- 19.30 Videospotnice - 20.05 Trend - 20.30 Gospodarski izzivi - 21.00 Studio City - 22.00 Stoletje odkritij, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Varuška, hum. nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Titanik, film - 23.40 Ekstra magazin POP TV 9.00 Oprah shovv- 10.00 Vsiljivka, nad,- 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad, - 18.15 Vsiljivka, nad, - 19.15 24 ur-20.00 TV Dober dan, nan. --20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Podjetniška praksa HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Načrt Alf, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Predšolska vzgoja - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Ljubezen je čudna, izobr. oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Zgodba, dok. oddaja - 21.10 Latinica - 22.45 Odmevi dneva HTV 2 10.15 Ponovitve: Mirin dobro; Povabilo na čaj, nad.; Svet zabave; Cafe Cinema; Mesečina; Hruške in jabolka; GlamourCafe - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Show Michaela Richardsa - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Še enkat od začetka, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Dok. oddaja - 22.45 Ponovitve TOREK, 13.11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Gulimišek; Oddaja za otroke; Recept za zdravo življenje; Pomagajmo si; Komisar Rex, nan. - 13.00 Poročila - 13.40 Obzorje duha - 14.10 Mladi na robu, dok. oddaja - 15.00 Renesansa, nad. - 16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila - 16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Otroci na ladji Luna, nan. - 17.45 Miti človeštva, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, nad - 21.00 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Grim Pickings, drama SLOVENIJA 2 10.30 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Studio City - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Sylvia, nan. - 18.00 Vse zaradi Roberta de Nira, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Alfi Nipič in muzikanti Evrope - 21.05 Breza, hrvaški film - 22.30 Svet poroča - 23.00 Nekoga moraš imeti rad, slovenski kratki film - 23.10 Z nožem, slovenski kratki film - 23.20 Oblak, argentinski, film KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan, - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, hum. nan. - 18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Kung fu: Načrt S, film - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Ekstra magazin - 23.50 Dannyjeve zvezde POP TV 9.00 Oprah show - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Večna ljubezen, film - 22.30 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila - 17.00 Brez panike - 17.30 Dolenjski obzornik - 18.00 Športni pregled - 18.30 Podjetniška praksa - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice - 21.30 Krst mošta - 22.05 Igra moči, britanski dok. film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Športni pregled HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Skupaj do zvezd - 21.00 Forum - 22.00 Prostor, čas, arhitektura - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Otok življenja, dok. oddaja - 23.50 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.40 Ponovitve: Ljubezen je čudna; Planet Internet; Še enkrat od začetka; Hit HTV; Dok. film; Hruške in jabolka; Latinica - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - J7.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Glavno mesto, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Seks v mestu, nad. - 21.55 Pravica za vse - 22.30 Ponovitve SREDA, 14.11. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Mož, kije sadil drevesa, risani film; Sprehodi v naravo; Otroci na ladji Luna; Lingo; Miti človeštva; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 14.00 Zima v vrbah, film -15.10 Aktualno - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice - 17.45 Avstralska kronika, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Requiem, posnetek opere SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice - 15.35 Turistična oddaja - 16.05 Policija - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Sylvia, nan,- 18.00 Veriga, film - 19.30Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 23.00 Umori, nan. KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19,00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. -21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde POP TV 9,OOOprahshow- 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana striast, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprahshow- 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Kruti dvom, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Udarci pravice,nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Povej!, ponov. - 17.45 Brez panike - 18.15 V mojem košku je mavrica - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Sara, kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Odprta tema - 22.30 Klepet z... - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Split v pajkovi mreži, dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Globalna vas - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja -21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Evromagazin - 23.55 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 10.00 Ponovitve: Črno-belo v barvi; Forum; Glasbena oddaja - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Jack in Jill, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nad. - 22.05 Dok. film - 22.55 Ponovitve NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU • Nocoj vas vabimo pred male zaslone ob osmih zvečer, ko bo naš gost sevniški župan Kristijan Janc. Pokličite v studio na telefonsko številko 07/ 39 30 860 in župan vam bo odgovoril na vprašanje. • Kmetijski razgledi so na vrsti v petek ob 17.45. Tokrat boste med drugim izvedeli vse o skladiščenju poljskih pridelkov. • Na Martinovo nedeljo ob 17. uri vam bomo pokazali, kako sv. Martin iz mošta naredi vino. V Podjetniški praksi ob 18. uri vam predstavljamo Inštalaterstvo Ter-motehnika. Četrt ure pozneje bo na sporedu Dolenjski obzornik, v katerem se boste sprehodili po dolenjskih gričih in spoznali Vorančevo pohodniško pot. • Z znanim umetnikom Lucijanom Reščičem se bo v ponedeljkovem Klepetu z... ob 21.20 pogovarjala Verica Marušič. • V torkovi Podjetniški paksi ob pol sedmih zvečer boste spoznali Mizarstvo Lestra Molkova molči Društvo pesnikov slovenske glasbe, predseduje mu Ivan Sivec, včlanjenih pa je 31 besednih ustvarjalcev iz vse Slovenije, je naslovilo na TV Slovenija skupno in še dvanajst posameznih peticij, v katerih so predložili pobude in zahtevali pogovor glede oddaj z narodno-zabavno glasbo. Pisma so prejeli: odgovorna urednica razvedrilnega programa Miša Molk, direktor TV programov Janez Lombergar, nekdanji generalni direktor Janez Čadež ter Svet RTV Slovenija. Pisci besedil zahtevajo poldrugo uro trajajočo oddajo z narodno-zabavno glasbo v večernem, se pravi v zelo gledanem času, saj so prepričani, da si ta glasbena zvrst v Sloveniji, ki je zibelka diatonične harmonike, to tudi zasluzi. TV Slovenija se po mnenju slovenskih piscev besedil obnaša do narodno-zahavne glasbe mačehovsko in ignorantsko, s trenutno oddajo pa nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj je prekratka, iarnsko neenotna in ob nepravem terminu. Na peticijo ni nihče odgovoril, Ivan Sivec je bil res povabljen na Svet RTV, ki je razpravljal o tej problematiki, vendar površno in na kratko. Gospa Molk je obljubila sprejeti na pogovor delegacijo društva, a je snedla svojo obljubo, celo več: ko jo je predsednik Sivec na to opozoril, mu je neprijazno odgovorila, da se ne bo podrejala nikakršnim pozivom na pogovor. A se je premislila, delegacijo je obljubila sprejeti v treh tednih. Pa iz te moke ni bilo kruha vse do konca septembra. Sivec in njegovi člani pa ne kanijo odnehati. Na nedavnem srečanju v Mariboru so sklenili napisati nova pisma, ki bodo romala v Ljubljano, natančneje: v trdnjavo slovenske televizije. Ker Molkova dobiva izpuščaje že, če kdo omeni Sivca, bodo tokrat poskušali zahtevano doseči podpredsednica društva Fanika Požek ter člana Jože Skubic in Anton Gričnik. Morda pa ne bi bilo odveč, če bi kakšno vižo na to temo zapeli Molkovi tudi gledalci, ki so, kar zadeva oddaje narodno-zabavne glasbe, zapostavljeni v primerjavi z oddajami, posvečenimi drugi popularni muziki. Iz napisanega je razvidno, da Molkova ne bi mogla imeti boljšega priimka, pa če bi si ga sama izbirala in tudi izbrala. Toni GAŠPERlC Nagrade v Šentjernej, Sevnico in Novo mesto Do roka smo prejeli 180 rešitev in žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral Antonijo Grubar iz Šentjerneja, Mileno Teraž iz Sevnice in Evo Pucelj iz Novega mesta. Grubarjevi je pripadla denarna nagrada, Teraževa in Pucljeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. novembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 45”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 43. križanke Pravilna rešitev 43. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STRAMIN, KRITINA, LAKOLIT, VODOMEC, ANE, TIL. SUBLIMAT, Al, ARA, LABIATE, MENTOR, AKO, ATAL, KUMARA, RENAN, RINKA, ARAKS, ANTAR. MODNI KOTIČEK Dekolte naš vsakdanji Četudi se nošenje odprtih oblačil približuje h koncu, moramo ženske tudi v hladnejši polovici leta skrbeti za svojo kožo. Predvsem tisto, ki je na bolj izpostavljenih delih in njen slab videz lahko izdaja zanemarjenost, včasih celo staranje. Slednje lahko preprečimo s pravilno in redno higieno ter uporabo najrazličnejših, a ustreznih izdelkov za nego kože. Danes se bom posvetila tistemu delu, s katerim se veliko ukvarjajo tudi moški pogledi, saj je njegova “ohranjenost" tudi ogledalo ženske. Dekolte je potreben posebne nege, saj je koža na prsih tanjša od tiste na obrazu ali trebuhu, poleg tega pa mora vzdržati še težo prsi, ki so le rahlo podprte z mišicami. Vsaj enkrat tedensko si privoščite nežno luščenje z luščilnimi kremami z zaobljenimi zrnci, da odstranite odmrle kožne celice. Če je koža nečista, jo najprej omehčajte s parno kopeljo, nato pa odstranite ogrce in mozolje. Za dodatno nego uporabite izdelke, ki koži dajejo vlago in vračajo napetost. Kreme lahko na vratni izrez nanašate na debelo in redno. Dobre so tudi negovalne maske, ki se enkrat na teden nanašajo na prsi in ramena. Te gladijo tudi drobne gubice, ki nastajajo zaradi pretiranega sončenja. Seveda sodijo k dekolteju tudi ramena, ki naj bi bila vedno negovana, in roke z občutljivimi in vedno suhimi komolci ter ohlapno kožo, ki je posledica neredne telovadbe. Pazite, da se obojemu izognete. K lepemu dekolteju prispeva tudi pravilna drža: prsi ven, ramena nazaj, trebuh noter in glavo pokonci. In ne pozabile: Vse kar je dobro za dekolte, je priporočjivo tudi za vrat, na katerega pogosto pozabimo. JERCA LEGAN DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Jožici Olovec, Oštrc 17, Kostanjevica. Čestitamo! Lestvica, kije na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe, ponovitev pa ob nedeljah ob 17. uri, je ta teden takšna: 1. (3) Črnolaska s kitaro - ansambel Vasovalci 2. (1) Smehljaj narave - Klemen Hribar 3. (2) Moj svet - ansambel Rog 4. (6) Hvala, mami - ansambel Pogum 5. (4) Očka odhaja - ansambel Mladi Dolenjci 6. (5) Pri nas je pa taka navada - ansambel Korenine 7. (8) Sanje med brezami - ansambel Vrisk 8. (7) Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka 9. (-) Najbolj si želim - ansambel Slapovi 10. (10) Moje trte - ansambel Spomin Predlog: Na Dolenjskem je lepo živet’ - ansambel Lojzeta Slaka ----------------------------------------------------------H Kupon št. 45 Glasujem za:___________________________________________________ Moj naslov: __________________________________1________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto V__________________________________________________________________________ J ČAR MLADOSTI - V soboto, 27 oktobra, je v KC Janeza Trdine potekal koncert z naslovom Čar mladosti. Pred številno publiko je ob 8-letnici delovanja nastopila vokalna skupina Zarja, svoje uspešnce sta zapeli tudi instrumentalna skupina Sonce in otroška glasbena skupina Zvezdice pod vodstvom zborovodkinje Irene Rešeta. Gost večera je bil Alberto Gregorič. (Foto: Helena Murgelj) NAGRADNA KRIŽAN K A 45 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST KNJIGA PRIDIG ODPADEK PRI KLESANJU DALJŠE POTOVANJE NEKDANJE VOJAŠKO OPORIŠČE ZDA NA PACIFIKU ODTISI STOPINJ DIVJADI V MEHKIH TLEH MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI LEVI PRITOK RONE V FRANCIJI GIBANJE PO ZRAKU IZRAELSKA LUKA VNETJE SISTEM ZA RAČUNANJE ČASA ŽIVAHNO, STRASTNO (V GLASBI) AVTOR: JOŽE UDIR DEJANSKA OBLAST PRAVNEGA SUBJEKTA NAD STVARJO OSMI TON OD OSNOVNEGA OČE VRSTA PLATNA PTUJ DEL OČESA % »ANSKO ENSKO IME OTO GIACOMELLI V RIMSKIH ČASIH NEKDAJ TIP OS. RAČUNALNIKA NEKDANJI OSMO- ŠOLEC \M. BOKSAR CLAY VZPENJAVA ZELIKA PTIČJA SAMICA ORIGINAL. KRATICA ZA NAROD. OSVOBOD. FRONTO GRČIJE ČUTNI UŽITEK UŽIVALEC LEPOTE GERM. MIT. OREL NIKO GRAFENAUER DOMAČA ŽIVAL GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK LUKA V MAROKU IME MAKEDONSKEGA POLITIKA GLIGOROV/ 90 LET TEKA VČIČEVE MAME - Pred dnevi je dopolnila 90 let Gizela Tekavčič iz Hinj. Na njeni življenjski poti sta jo spremljala žalost in trpljenje, saj je skrbela za devet majhnih otrok, izgubila prvega moža Janeza in v vojni še streho nad glavo. Kljub temu ji ni zmanjkalo volje in človeške topline. Družina se je preživljala s kmetovanjem na skopi zemlji. V hlevu so imeli tudi krave in konja, s katerim so jeseni in pozimi s sanmi vozili les v Stražo na postajo. Za preživetje so nabirali tudi zdravilna zelišča. Otroci so odšli po svetu, mama Gizela pa je ostala doma s hčerko Gizelo. Ob njenem jubileju so ji čestitali žužemberški župan Franc Škufca, svetovalec za družbene dejavnosti Darko Pucelj in predstavnici KO RK Hinje Marija Pečjak in Marija Breceljnik. (Foto: S. M.) SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠKOCJANU - V oktobru je krajevna organizacija RK pripravila srečanje starejših in bolnih občine Škocjan. Ob prijetnem klepetu in obujanju spominov so zbrane pozdravili predsednica KORK Škocjan in predsednica OZ-RK ter župan občine Škocjan. V kulturnem programu so sodelovali učenci in pevski zbor OŠ Frana Metelka, pevski zbor Mesečina in upokojenka Slavka. Za veselo vzdušje sta poskrbela harmonikarja Matjaž in Alojz, krožkarji RK pa so starejšim poklonili cvetje. (Foto: Tinca Granda) Z DETELJICO NA GORJANCIH - Društvo posvojiteljskih družin s pripravo zakoncev za sprejem otroka v posvojitev ali rejništvo Deteljica s sedežem v Ljubljani je v oktobru organiziralo za svoje člane pohod na Gorjance. Kljub slabi vremenski napovedi se ga je udeležilo 15 pohodnikov. Prehodili smo pot od Gabrja do doma pri Miklavžu, Trdinovega vrha in planinskega doma pri Gospodični. Na vsaki postaji nas je pričakal nasmejani invalid Jani. (Foto: Helena Murgelj) OŠ PODGRAD PREJELA SREBRNO PLAKETO ZZB NOB - V soboto, 27. oktobra, smo učenci in učiteljice kot vsako leto pripravili kulturni program ob spomeniku padlih borcev na Velikem Cerovcu za borce in njihove svojce iz Pobegov-Čežarji iz okolice Kopra. Proslave se je udeležilo okoli 150 ljudi. G. Gabrič je podružnični OŠ Podgrad izročil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za sodelovanje na kulturnih prireditvah, ki jih v spomin na dogodke iz NOB organizira občinska organizacija ZB NOB Novo mesto. (Foto: T. Kaplan) Vse za večjo varnost Požarna varnost tudi po zaslugi gasilcev boljša ŽUŽEMBERK - V mesecu oktobru, mesecu varstva pred požari, so tudi gasilci v občini Žužemberk posvetili največ pozornosti preventivnim aktivnostim v svojem okolju. Pripravili so preventivne preglede gospodarskih poslopij in hidrantnega omrežja, obveščali občane o varni rabi plina, organizirali občinsko gasilsko tekmovanje, preglede in prodajo gasilnih aparatov. Mnoga društva so odprla vrata svojih domov številnim šolarjem, kjer so si lahko ogledali gasilsko tehniko. Gasilci so svojo tehniko in znanje preizkusili tudi na taktični vaji, ki je potekala zadnjo soboto v mesecu oktobru. O vaji in o mesecu požarne varnosti v Suhi krajini smo povprašali tudi nekaj udeležencev. FRANC ŠKUFCA, poveljnik občinskega poveljstva občine Žužemberk: “Na vaji s predpostavko, da gori občinska stavba in grad sredi Žužemberka, je sodelovalo 60 gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev: Ajdovca, Dvora, Hinj, Rebri, Križev, Šmihela in Žužemberka. Pri delu so pokazali izvrstno znanje in dokaj dobro tehniko, ki smo jo v zadnjih letih dodobra posodobili. V prihodnje moramo zamenjati še vozili iz PGD Ajdovec in PGD Reber, ki sta najstarejši v razmeroma dobrem voznem parku.” TINE FILIP, poveljnik Gasilske zveze Novo mesto: “Vajo lahko ocenim z oceno dobro, saj je pokazala dobro opremljenost tehnike in opreme. Zadovoljen sem s časom prihoda enot na prizorišče pa tudi z delom vseh udeležencev. K temu je gotovo veliko pripomoglo tudi izobraževanje za nižje častnike, društva pa se urijo tudi na raznih tekmovanjih od občinskih in regijskih do republiških. Kar petnajst članov se bo udeležilo tudi tečaja iz dihalne tehnike na Igu, kar je zelo pohvalno. Izpostavil bi tudi odlično sodelovanje med Gasilsko zvezo Novo mesto in občinskim poveljstvom občine Žužemberk s poveljnikom Škufco in njegovim namestnikom Andrejem Bankom.” FRANC JENKOLE, predsednik nadzornega odbora PGD Dvor: “Taktična vaja je potekala v redu, brez zapletov in brez poškodb. Gasilca z Dvora sta z dihalnimi aparati sicer rešila “ponesrečenca” iz grajskih ruševin, a na srečo je takšnih nezgod in nesreč malo. LUCIJA GNIDOVEC, učenka 4.razreda podružnične šole Dvor: "Gasilci z Dvora so vsem učencem na šoli tako kot vsako leto pokazali zanimivo opremo in avtomobile ter nas poučili o nevarnosti ognja. Tudi sama sem gasilka in tekmujem za PGD Dvor v kategoriji pionirk. Na občinskem tekmovanju v Žužemberku je bila moja ekipa prva. Za sodelovanje na dosedanjih tekmovanjih so nas gasilci poleti peljali tudi na Debeli Rtič.” SLAVKO MIRTIČ Vaja požarne pripravljenosti Ob mesecu požarne varnosti je OGZ pripravila različne aktivnosti, med drugim vajo mobilnih enot LOŠKI POTOK - V oktobru, mesecu požarne varnosti, je OGZ pripravila obširen program, v katerega so vključili vsa PGD, predvsem pa mobilne enote in posamezne strokovne službe. Načrt lahko razdelimo na 4 glavne sklope: preventivni pregledi kurišč, dan odprtih vrat za šolsko mladino, pregledi plinskih napeljav in skupna vaja mobilnih enot, ki je potekala zadnjo nedeljo v oktobru. Namišljeni požarje v velikem obsegu izbruhnil v dopoldanskih urah na obrobju vasi Hrib, z njim se je spopadlo 6 mobilnih enot z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Večina ekip je na kraj požara prispela v nekaj minutah in ga tudi ukrotila. Med samo vajo se je pokazalo nekaj nepravilnosti in pomanjkljivosti. Napake so po končani vaji skrbno analizirali opazovalci in vodstvo OGZ. Zbranim na vaji je spregovoril poveljnik OGZ Janez Ravnikar, ki je vajo ocenil kot uspešno in hkrati ugotovil, da je potrebnih več vaj, pri katerih je največ možnosti, da se ugotovijo morebitne okvare. Kritični so bili opazovalci vaje. Anton Lavrič je menil, da bi se morale ekipe na vaje bolje pripraviti. Kritičen je bil do pomanjkljivega polaganja cevi. Vajo je treba vzeti resneje, je menil in dodal, da bi morala posamezna društva imeti več vaj v svojem okolju in točno določeno število cevi do posameznih vaških okolij, ker je verjetno, da se bo domače društvo prvo spopadlo z ognjem. Podobnega mnenja je bil tudi opazovalec Franc Košir. Ocenil je, da so enote res prišle na kraj požara v rekordnem času, žal pa je zatajila ena izmed motork. Potek vaje je pohvalil tajnik OGZ Stane Mišič in povedal, da je zatajilo alarmiranje za PGD Travo in Podpresko. Obvestili so jih po običajnem telefonu, tako zamud skoraj ni bilo. Dokaj kritično je ocenil redarsko službo, saj cevi, ki so prečkale ceste, niso bile ustrezno zavarovane. Tudi komuniciranje med posameznimi enotami ni bilo v skladu s predpisi. Podobno oceno je dal tudi poveljnik civilne zaščite Janez Bambič. Posebej se je osredotočil na hidrante, saj nekateri niso brezhibni. Menil je, da je treba podobne napake takoj odpraviti. A. KOŠMERL Telefonski imenik LJUBLJANA - Telekom Slovenije je te dni izdal nov Telefonski imenik Slovenije v knjižni obliki in na zgoščenki. Na voljo bo v vseh Telekomovih trgovinah in poštah pa tudi na Petrolovih bencinskih servisih, Mobitelovih centrih in drugod. Elektronski obliki imenika je zdaj dodanih že 30 zemljevidov mest. Srečanje ljudskih pevcev in godcev DOBOVA - Brežiška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vabi v petek, 9. novembra, ob sedmih zvečer v tukajšnji kulturni dom na 5. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Uspelo srečanje s svojci Oskrbovanci zavoda Impoljca pripravili ganljivo srečanje s svojci - Kulturni program in razstava IMPOLJCA - Srečanje oskrbovancev in svojcev v posebnem zavodu Impoljca je bilo pred kratkim še lepše in je še bolj uspelo kot pred letom dni. Bilo je mnogo solza, radosti in sreče. Lepo je videti nekoga, ki ga imaš rad, mu po dolgem času želiš stisniti roko, morda ga tudi poljubiti. tedaj tudi tukaj-na Impolj-ci vlada veselje. Smeh pomešan s solzami sreče. Najprej se je zaslišal glas harmonikarja Branka Žiberta in zaslišala se je njegova spremljava. Nato se je po kratkem pozdravnem govoru enega izmed oskrbovancev doma program tudi začel. Povezovalec programa - oskrbovanec je predal besedo direktorici domov Milki Cizelj, ki je pozdravila goste, med katerimi so bili večinoma svojci, a tudi predstavniki občinskih služb Sevnica. Ti so prišli na proslavo in na ogled razstave oskrbovancev. Program se je nadaljeval z nastopi dveh pevskih zborov, recitatorji in igralsko skupino. Ver- Izlet Društva kmečkih žena Članice Društva kmečkih žena Griblje se vsako leto vsaj enkrat odpravijo na izlet po Sloveniji. Na svojih izletih, ki bi jim lahko rekli kar poučne ekskurzije, si članice nabirajo izkušnje, kijih s pridom uporabljajo pri vsakodnevnem delu. Na vsakem izletu namreč obiščejo tudi kmetije in si ob ogledu različnih dejavnosti pridobivajo znanje. Letos so se konec oktobra odpeljale v Podčetrtek, kjer so si privoščile kopanje v termah Olimia. Po kopanju je sledilo kosilo v kmečkem turizmu Jelenov greben. Popoldne so si ogledale minoritski samostan in Marijino cerkev. Sledil je ogled najstarejše lekarne v Sloveniji. Za poslastico so se ustavile še v bližnji čoko-ladnici. Pred odhodom so se dogovorile, da bodo tudi letos skupaj martinovale. M. ŠTRUCELJ Knjiga o zadnji čarovnici RIBNICA - V Miklovi hiši bodo danes, 8. novembra, ob šestih zvečer predstavili knjigo dobrepoljskega pisatelja Frana Jakliča Zadnja na grmadi. Povest govori o sojenju in pokončanju zadnje čarovnice na Slovenskem, kar se je dogodilo v Ribnici pred 300 leti. jetno si nihče od povabljenih gostov ne more predstavljati, koliko truda je bilo treba za vse to. Po kulturnem programu so se oskrbovanci in gostje preselili na rob košarkarskega igrišča. Že od daleč seje širila vonjava po mastnih debelih pleskavicah. Glavni kuhar, Lojze Zakrajšek, kije tudi šef kuhinje, je stal ob kotlu in s svojo ekipo delil te dobrote prijetnih vonjav. Sam sem imel obisk iz rojstnega kraja, prijatelj pa je s kamero posnel ves program. Z organizacijo letošnjega srečanja z izdelki na razstavi in nastopom na srečanju smo dokazali, da znamo, če hočemo! S tem pa lahko nadaljujemo, če bo med nami vladalo prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in medsebojno razumevanje. Prepričan sem, da bomo uspeli. FRANKO PELLASCHIER Ferdo Katern Oktobra smo se na pokopališču v Dragi poslovili od dobrega moža, očeta, prijatelja in soborca partizana Ferda Katrna. Rojenje bil 8. marca 1922 na Travi. Leta 1929 je bil učenec prve generacije učiteljice Nade Vreček. Ko sem ji sporočil žalostno novico, je zajokala in povedala, daje Ferdo njen 65. umrli učenec. Ferdo je po osnovni šoli opravljal razna dela. Jeseni 1941 seje pridružil OF in 14. julija 1942 so ga Italijani z ostalimi jetniki odgnali v zloglasno taborišče na Rabu. Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 seje prostovoljno pridružil Rabski brigadi, nato 9. kočevski brigadi, Notranjskemu odredu in Osmi brigadi, kjer je bil 7. novembra 1944 hudo ranjen. Do leta 1946 je bil v invalidskem domu v Ljubljani, nato se je zaposlil v Kočevju. Strokovno se je usposobil na finančnem področju. Z upokojitvijo se je vrnil v domači kraj, kjer sta si z ženo ustvarila prijeten dom. Ob delu in po upokojitvi je bil do konca življenja zelo družbeno aktiven. Bil je predsednik KS Draga in ZB NOV. Posebno delaven je bil v odborih pri obnovi vasi in naselij v Dragarski dolini, sodeloval je pri gradnji vodovoda, asfaltiranju ceste, obnovi domačij in napeljavi elektrike. Ferdo je bil izredno mirnega značaja, tovariški, vljuden; če je le mogel, je rad pomagal. Na zadnji poti so ga pospremili številni domačini in prijatelji. Z lepimi besedami se je od njega poslovil njegov vojni tovariš Nace Karničnik, predsednik ZB NOV Kočevske. ZDRAVKO TROHA Ajda in Martinova gos Posebna kulinarična ponudba v gostilni Rog DOLENJSKE TOPLICE -V Gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah bo od petka, 9. novembra, do nedelje, 18. novembra, potekala kulinarična prireditev, na kateri bo moč ob dobrotah, ki se pripravljajo za martinovanje, poskusiti tudi izvirne domače jedi, ki jih pripravljajo z ajdo in ki se lepo ujamejo s pečeno mlado račko in gosko, podajo pa se tudi k prekajeni postrvi in drugemu prekajenemu mesu in zelenjavi. Tako so v tej “zgodbi o ajdi in Martinovi gosi” pripravili za hladne predjedi ajdov kruh z zaseko, hladno mlado račkd v solati iz ajdove kaše in jabolk, ajdovo kašo s piščančjimi prs- mi, prekajeno postrv z ajdovo kašo. Od juh bo na voljo krompirjeva z ajdovo kašo in gobova z ajdovimi žganci. Bogataje ponudba glavnih jedi: ajdova kaša z jurčki, pečena ajdova kaša z mesom, mrežna pečenka, ajdovi štruklji, kislo zelje z ocvirki, nadevana račka z ajdovimi mlinci in dušenim rdečim zeljem, Martinova goska z dušeno ajdovo kašo, klobase z ajdovo kašo in kislo repo, zapečene palačinke po kranjsko. Tudi sladice bodo v znamenju ajde: ajdova potica s skuto, z orehi, pečena ajdova kaša z jabolki, ajdova torta, ajdov triet, z orehi nadevani ajdovi krapki. Čas je za cepljenje proti gripi Gripa se razlikuje od ostalih viroz po težjem poteku in možnih resnih zapletih - Edina učinkovita zaščita je cepljenje V hladnih mesecih leta se močno poveča število bolnikov z akutnimi virusnimi obolenji dihal, ki jih povzroča veliko število različnih vrst virusov, med njimi tudi virus gripe (influence). Od ostalih viroz, ki se kažejo z znaki vnetja dihalnih poti, pa se gripa razlikuje po težjem poteku in možnih resnih zapletih. Povzročajo jo trije tipi virusa influence: A, B in C. Razširjena je po celem svetu, pojavlja se lahko v sporadični obliki skozi vse leto (zbolevajo samo posamezne osebe), največkrat pa v obliki epidemij, občasno tudi kot pandemija (bolezen se razširi na več kontinentov). Ponavadi je gripa kratkotrajna vročinska bolezen, ki jo spremljajo mrzlica, oslabelost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, draženje v žrelu, suh kašelj, vnetje očesne veznice. Za razliko od prehladnih bolezni lahko traja do 1 dni. Pri težjih oblikah se pojavijo tudi težave s prebavo ali celo vnetje osrednjega živčnega sistema, mišic, srčne mišice ali osrčnika. Kašelj traja tudi več tednov. Pogosto istočasno ali neposredno po okužbi z virusom gripe nastopi tudi bakterijska okužba z možnimi resnimi zapleti -dolgotrajna vročina, gnojno vnetje sinusov, srednjega ušesa, bronhitis, pljučnica ali celo smrt (1%). Najpogostejša komplikacija je pljučnica, ki jo lahko povzroči sam virus gripe, zelo pogosto pa istočasna bakterijska okužba. Ogrožene so zlasti starejše osebe, osebe s kroničnimi obolenji, zapleti pa so pogosti tudi pri mlajših osebah, ki gripo prebolijo na nogah ali prehitro vstanejo iz postelje. Virus gripe, ki ga izloča okužen človek s kihanjem, kašljanjem, govorjenjem, vstop/ v organizem skozi sluznico dihal z vdihavanjem kužnih kapljic, ki lebdijo v zraku. V posušeni sluzi preživi virus več ur, zato obstaja možnost okužbe pri souporabi robčkov, kozarcev, jedilnega pribora itd. Zaradi opisanih načinov prenosa je za gripo značilno naglo širjenje med ljudmi in velika zbolev-nost. V večjih naseljih, mestih in kolektivih (vojska, vrtec, šola, delovni kolektiv) se širi eksplozivno. Tako kot ostale akutne okužbe dihal, se tudi gripa pri nas pojavlja pogosteje v zimskih mesecih, ker so takrat izpolnjeni vsi pogoji za njeno nemoteno širjenje, še posebno zaradi zadrževanja v zaprtih, neprezračenih prostorih. V času epidemij zboli 15-25% prebivalcev velikih mest, v zaključenih kolektivih pa več kot 40% vseh, izpostavljenih okužbi. V Sloveniji se epidemija pojavi proti koncu novembra ali v decembru, na Dolenjskem pa je največja obolevnost ja- nuarja in februarja. V marcu epidemija izzveni. Tako pri zaščiti pred gripo kot pred ostalimi akutnimi virusnimi okužbami diha! je pomembno redno prezračevanje prostorov. V času epidemije odsvetujemo potovanja in večje zbiranje ljudi. Priporočamo izolacijo bolnika in večjo pozornost nad osebami, pri katerih se lahko razvije težka oblika bolezni. Zaradi zaščite bolj občutljivih oseb svetujemo omejitev ali začasno prekinitev obiskov v bolnišnicah in domovih starejših občanov. S temi ukrepi ne moremo preprečiti širjenja gripe, lahko pa zavarujemo bolj ogrožene skupine prebivalcev (starejše osebe, novorojenčke, osebe s kroničnimi obolenji) in s tem znatno ublažimo posledice epidemij in pandemij. Edina učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki pa ga moramo opraviti v čim večjem obsegu, da dosežemo kolektivno zaščito, in pred sezono, ki je značilna za pojavljanje te bolezni. Cepljenje priporočamo vsem, razen osebam, ki so preobčutljive za jajca. Te osebe lahko zaščitimo s posebnimi zdravili. Cepljenje odložimo, če oseba preboleva akutno vročinsko bolezen. Po cepljenju se redko pojavijo stranski učinki: bolečina na mestu vboda, povišana temperatura, slabo počutje, kar lahko traja do 2 dni. Če se po cepljenju pojavi obolenje dihalnih poti, gre za sočasen pojav in ne za posledico cepljenja. Cepljenje še posebej priporočamo bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, • S cepljenjem bomo pričeli predvidoma v drugem tednu novembra, cepite se lahko pri izbranih zdravnikih, na Dolenjskem pa tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Cena cepljenja znaša 2.000 tolarjev, za kronične bolnike do 18. leta in nad 65 leti starosti pa 1.000, ker zanje ceno cepiva plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. bolnikom z malignomi in njihovim družinskim članom. Cepljenje je priporočljivo tudi za vse starejše osebe, zlasti v domovih'za ostarele. Priporočamo ga tudi nosečnicam proti koncu nosečnosti, doječim materam in otrokom. Nujno pa je cepljenje za zdravstveno osebje in ljudi v poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela ohromela dejavnost -(policija, carina, pošta, banke, gasilci, vlada, vojska itd.). JASMINA PATKOVIČ COURIČ, dr. med., spec. epidemiologije Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Slovenska moda v Beogradu Deset podjetij odprlo prodajne prostore pod skupno streho v Beogradu - Tudi Labod, Jutranjka in Lisca NOVO MESTO, BEOGRAD - V petek, 26. oktobra, so v blagovnici Centrotextila v Beogradu odprli slovensko hišo mode. Slovenski proizvajalci modnih oblačil in obutve so tokrat stopili skupaj in ponudili Beogradu na 1.800 kv. metrih slovenske izdelke. V modni hiši prodajajo poleg Planike, Mure, Elkroja, Rašice, Polzele, Velane in Odeje tudi tri priznana konfekcijska podjetja z našega območja: novomeški Labod ter sevniški Lisca in Jutranjka. Slovenska podjetja si obetajo, da bodo v sodelovanju s Centro- Prvi prispevki za Veseli december METLIKA - Do 5. novembra so na poslovni račun Občinske zveze prijateljev mladine Metlika 02994-0018364484 poslali prispevke za Veseli December: Frizerski salon Andreja Perčin, Fotokopiranje Franc Molek, Avtomehanika Andrej Pečarič, Vezilstvo Konvez Zoran Malič, Dvigalo servis Nikola Dragiče-vič, Zdravstveni dom, Šiviljstvo Esma Bobič, Picerija Radovan Dojčinovič, Globus, d.o.o., Frizerski salon Klavdija Malate-stinič, Prevozi Robert Brine, Mizarstvo Andrej Gršič, Gostilna Josip Budački, Mizarske storitve Damjan Pezdirec, Tekstilni izdelki Ljiljana Mihajlovič, Konfekcija Julija Anton Štrucelj, Manja, d.o.o. Kovinska galanterija Biserka Magovec, Status Branko Ču-lig, Frizerski salon Milka Barbič, trgovina Regal, d.o.o. (vsi iz Metlike); Terca, d.o.o. Šentrupert; Mizarstvo Milan Badovinac in Anton Penič (oba iz Be-reče vasi); Montiv Janko Gajski z Brezovice; Polaganje parketa Drago Penica iz Gradca; Pečarstvo Julij Mušič iz Podzemlja; Avtoprevozništvo Alojz Črnič iz Grma, Tiskarna Branko Kapu-šin s Krasinca; Avtoprevozništvo Anton Bajuk s Primostka ter krajevni skupnosti Slamna vas in Suhor. V imenu otrok in organizatorjev najlepša hvala! OZPM Metlika textilom kmalu začela prodajati tudi po drugih večjih mestih ZR Jugoslavije, morda pa jim bo to odprlo tudi vrata v Rusijo, s katero ima to podjetje še vedno dobre poslovne vezi. Prepričana so, da kupci še poznajo imena slovenskih izdelkov in da bo v Beogradu dovolj kupcev, ki bodo znali ceniti kakovost. “Labod je pred letom 1990 samo v Beogradu prodal več izdelkov kot v vsej Sloveniji; zdaj bi bili veseli, če bi se približali vsaj desetini nekdanje prodaje,” pravi direktor Andrej Kirm. Labod bo v kratkem odprl v Beogradu še dve prodajalni; v eni na Knez Mihajlovi ulici že ima komisijsko prodajo, drugo pa naj bi v naslednjih treh tednih odprl skupaj s Svilanitom iz Kamnika. Proučujejo tudi možnosti v ostalih večjih mestih, kamor naj bi s prodajo šli spomladi. B. D. G. Ko so še svetili z lesenimi lučmi Franc Rožman še teše trske za svečavo VELIKI NERAJEC - Enain-sedemdesetletni Franc Rožman iz Velikega Nerajca v tukajšnjem informacijskem centru za krajinski park Lahinja rad pokaže obiskovalcem, kako so nekdaj v njihovi vasi in tudi drugod po Beli krajini svetili s trskami ali “lučmi”, kot sojih imenovali domačini. Rožman tudi sam še nateše luči, pravi pa, da so zanje najboljša brezova polena. Trske so nekdaj iz polen, ki so jih prej parili v peči, v Velikem Nerajcu tesali pozimi za vse leto. Z njimi so si svetili tako, da so jih zataknili na poseben železen svečnik, nasajen na kol, pod njim pa je bila vedno posoda z vodo, da v lesenih hišah ne bi prišlo do požara. Rožman se ne spominja več, da bi na njihovi domačiji še svetili z "lučmi”. "Pred drugo svetovno vojno smo svetili s petrolejem, ki smo ga šli marsikdaj iskat na Hrvaško. Med vojno pa smo si pomagali z izdolbeno repo, v kateri je bil v mast namočen trak, ki je počasi gorel. Elektriko smo v vasi dobili leta 1952, a so pri vsaki hiši gorele le dve ali tri žarnice,” pravi Franc, ki pa se dobro spominja, da so si še dolgo po vojni svetili s trskami, ko so na sveti večer hodili k polnočnici v Dragatuš. Kot rečeno, Rožman še danes teše “luči”. A ne le zato, da obiskovalcem pokaže to starodav-" no navado. Trske so namreč še vedno dobrodošle tudi za pod-kurjenje in prav v teh hladnih dneh pred pravo zimo ima Franc veliko dela, na nateše dovolj “luči”. M. B.-J. Pionirska razstava Oblikovalska premiera Alojza Konca, saj je prva tovrstna v ožjem posavskem prostoru in ena pionirskih tudi v Sloveniji SEVNICA - Samostojna likovna razstava sevniškega akademskega slikarja Alojza Konca Oblika je odlika, ki jo je v ponedeljek v galeriji na sevniškem gradu odprl župan Kristijan Janc, na ogled pa bo do 15. novembra, je izrazito avtorska predstavitev oblikovanja štirih velikih celostnih grafičnih podob: Občine Sevnica, Kmečke zadruge Sevnica, podjetja Armat Šentjanž in Gor-njedolenjske vinske ceste. Galerijska predstavitev je prva tovrstna v ožjem posavskem prostoru in ena pionirskih tudi v Sloveniji. Kot poudarja avtor, profesor na brežiški gimnaziji, razstava “zaseda umeščenost avantgardne nujnosti sodobnega sociološkega funkcioniranja likovnosti. Manifestira izvirne pristope in celovite oblikovalske sisteme izbranih raznorodnih subjektov. Predstavlja likovni izziv avtorju - razstavljavcu, didaktično prezentacijo kulturni in tržni javnosti ter pozitivno konkurenco laičnim in strokovnim snovalcem iz publike. Na ogled postavljen design so-identificira avtorja ob že znanem slikarstvu, pedagogiki in publicistiki enoznačne likovne umetnosti". DRUŽINE SE PREDSTAVIJO - Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je za zaključek prireditev ob tednu otroka pod pokroviteljstvom tovarne Lek iz Ljubljane pripravila prireditev Družine se predstavijo, na kateri je sodelovalo pet družin iz Bele krajine. V kulturnem programu, ki ga je vodila Olga Rems, so se predstavili družina Konda s Trate pri Semiču in družina Jerina iz Metlike. Svoje izdelke so na razstavi pokazali Vukšiničevi in Horvatovi iz Metlike ter Plavčevi iz Črnomlja. Posebno priznanje za izvirne in izjemno življenjske pesmi so podelili Adiju Smolarju. Na fotografiji poleg predstavljenih družin še predsednik ZPMS Franci Hočevar, predsednica Zveze družin Maja Kersnik Bergant, Olga Rems in Adi SmolarfFoto: Klavdija Jerina) ROBERT PAPEŽ RIBIŠKI CAR - V soboto, 27. oktobra, je Ribiška družina Črnomelj na reki Lahinji pripravila tekmovanje za naslov ribiški car 2001. Tekmovanja so se udeležili ribiči vseh starosti. Častni naziv ribiški car si je z največjim ulovom rib prislužil Robert Papež, na prestolu sta mu delala družbo oproda Damir Žubčič in Marjan Papež. Tekmovalni in družabni dogodek so zaključili z dobro večerjo in podelitvijo nagrad vsem sodelujočim. (Foto: S. Lozar) ZLSD OBELEŽILA SPOMINSKI DAN- 26. in 27. oktobra je občinski odbor ZLSD obeleži! spominski dan s prireditvijo pr\’e-ga nočnega turnirja v malem nogometu. Po odličnih predstavah je na koncu prvo mesto osvojila ekipa ZLSD in si s tem priigrala prehodni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Adrije, tretji so bili gostje iz Brežic z ekipo Bik team. Ekipe so poleg pokalov domov odnesle tudi lepe nagrade. Po razglasitvi rezultatov so predstavniki športnikov in občinskega odbora ZLSD položili venec k spominski plošči, posvečeni ustanovitvi prve novomeške čete. Na fotografiji od leve proti desni: Robert Klobučar, Igor Perhaj, Franc Plut in Marjan Somrak. OBLIKA JE ODLIKA - Za prijeten uvod Končeve oblikovalske razstave sta poskrbela Dejan Brečko (trobenta) in Zoran Košir (kitara); sevniški župan Janc (na posnetku čestita umetniku) pa je poudaril, da je občina deležna številnih zelo ugodnih odmevov zaradi celostne grafične podobe občine, ki je delo Alojza Konca. (Foto: P. P.) m ubbbgo ms TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 8. novembra - Bogomir Petek, 9. novembra - Teodor Sobota. 10. novembra - Andrej Nedelja, 11. novembra - Martin Ponedeljek, 12. novembra - Emil Torek, 13. novembra - Stanislav Sreda, 14. novembra - Nikolaj Lunine mene 8. novembra ob 13.23 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 8. do 11.11. (ob 18. uri) Mačke in psi. Od 8. do 13.11. (ob 20. uri) Planet opic. 14.11. (ob 18. uri) Dr. Do-little. 14.11. (ob 20. uri) Operacija Mečarica. ČRNOMELJ: 9.11. (ob 20. uri) ter 10.11. (ob 18. uri in 20.20) Moulin Rouge. 11.11. (ob 17.30 in 20.20) Traffic - preprodajalci. GROSUPLJE: 9.11. (ob 19. uri) Pearl Harbour. IVANČNA GORICA: 8.11. (ob 19. uri) Pearl Harbour. KOČEVJE: 10.11. (ob 19. uri) Barabe. 11.11. (ob 17. uri in 20.15) Pearl Harbour. KRŠKO: 8.11. (ob 18. uri) Punčka, mogoče pa bo. 8.11. (ob 20. uri) ter od 9. do 11.11. (ob 18. uri) A.I. umetna inteligenca. Od 9. do 11.11. (ob 20.30) Izgubljene duše. 13. in 14.11. (ob 18. uri) Munje. 14.11. (ob 20. uri) Planet opic. NOVO MESTO - Dom kulture: Od 8. do 14.11. (ob 17. uri, 19.15 in 21.30) Planet opic. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 8.11. (ob 20. uri), 9. ter od 12. do 14.11. (ob 18. in 20. uri), 10. in 11.11. (ob 16., 18. in 20. uri) Ameriška pita. RIBNICA: 10.11. (ob 21. uri) Pearl Harbour. SEMIČ: 9.11. (ob 20. uri) Traffic - preprodajalci. 11.11. (ob 18. uri) Moulin Rouge. TREBNJE: 9.11. (ob 20. uri) in 11.11. (ob 17. uri) Jurski park 3. VELIKE LAŠČE: 10.11. (ob 19. uri) Pearl Harbour. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si ČESTITKE DRAGI MAMI IN STARI MAMI ROZALIJI R0BEK, Trška gora 30, želita za njen Visoki jubilej, 80-letnico, še obilo zdravja in sreče hčerki Rozi z družino in Ani. 2337 MOTORNA VOZILA PASSAT 1.8t, letnik 1997, prvi lastnik, kovinsko siv, prodam. »(07)30 71 616 ali (041 >267-268. 2349 LADO KARAVAN, letnik 1994, prodam »(041)697-962. 2323 PREPIS VOZIL 041/546-159 v________j________________/ R 5, letnik 1995, registriran do 6/02, prodam. »(041)542-115. 2347 KMETIJSKI STROJI NAKLADALKO Sip, hribovsko, mo-tokultivator Honda 600, vakuum črpalko Alfa Laval, snopovezalko BCS, telička- bikca, starega 10 dni, prodam, kupim pa mali vedi prve stopnje. B (041)581-559. 2329 Št. 45 (2724), leto Lil • No*o mesto, četrtek, 8. novembra 2001 • Naklada 15.787 izvodov Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (In mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Poslovni račun pri NLB, d.d., Divizija Dolenjska: 02970-0011425116 (tolarski); 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Mernev. http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. POSEST V NOVEM MESTU v poslovni zgradbi oddamo v najem pisarniške prostore, 114m2, in konferenčno sobo, 125 m2, samostojni vhod. Najemnina 2000 SIT/m2 na mesec, B (041)786-444. NOVA GORA pri Krškem, prodamo zidanico, vinograd, urejen, skupne površine 3456 m2. B (041)538-235. NOVO MESTO - STRAŽA, prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, obnovljeno pred enim letom, takoj vseljivo. Cena 13.700.000 SIT. B (07)393 30 00, Planet nepremičnine. 2335 GARAŽO v Smrečnikovi 22, Novo mesto, in staro hišo v Krškem prodam.» (07)3326 221. 2336 ZAZIDUIVO PARCELO v bližini Novega mesta prodam. B (031)493-720. V SREDIŠČU Žužemberka prodam komunalno urejeno parcelo. B (041) 637-653. 2353 PREKLICI SOBOSLIKARSTVO Franc Vidmar, Šmihel 61, Novo mesto, obveščam, da bom z 30.11.2001 prenehal z obratovanjem. 2321 VSEM LASTNIKOM parcelnih številk v k o. Potov Vrh, ki so navedene v zapis-nikih št. 12-1 /0112-1 /01, geod. Boruta Morettija, z dne 14.4.2001 in 19.4.2001, prepovedujeva kakršnokoli poseganje in spreminjanje mejnih črt na parcelni št. 1793/5 in se sklicujeva na preklic, ki je bil pisno vročen Borutu Morettiju, Pod Trško goro 57, priporočeno pod št. 8101, Novo mesto, 13.10.2001. Martin in Jožefa Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto. 2351 PRODAM DVOJNO belo korito za kuhinjo (brez omarice),še zapakirano, prodam. » (041)860134. 1588 VINO, letnik 2001, merlot po 250 SIT/ I in mešano belo po 200 SIT/I, kvalitetno, iz sončne Primorske prodamo. Dostava po Dolenjski. B (041)875-934 ali (031 )249-039. 2326 VEČJO KOLIČINO kolerabe prodam. »(07)30 71 372. 2334 DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, duri c, ef, be, lepo ohranjeno, prodam. »(041)682-873. 2339 SADIKE OREHOV! Prodaja sadik cepljenih orehov glavnih sort slovenskega sadnega izbora, ki ne pozebejo, stalna rodnost, plod debel, tankolupinast. Tudi za subvencije. Na zalogi tudi se-janci omenjenih sort za proizvodnjo ploda, prosti drsenju tal in za po-gozditev (les). Najnižje cene! B (07) 3325 400. 2341 BALIRANO SENO in otavo ter hlevski gnoj prodam. »(041)647-028. 2346 METRSKA suha bukova drva prodam. »(07)30 49 097. 2350 700 LITROV cvička prodam. B (07)30 81 930. 2340 RAZNO GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623-000. 2049 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 V Beli krajini in na Dolenjskem uredim in izboljšam sprejem za POP TV, KANAL A, NOVA in druge TV programe Uredim tudi sprejem več kot 200 digitalnih satelitskih programov že od 65.000 SIT dalje. ANTENE ZUPANČIČ tel. 041/542 020,07/384 76 50 GOTOVINSKA POSOJILA kratkoročna D&DD Novo mesto, d.o.o. Muzejska 3, Novo mesto PE Zastavljalnica MONETA Muzejska 3, Novo mesto Tel. 07/33-21-751 Del. čas: 8.-12., 13.-17. REALIZACIJA TAKOJ GRADBENIŠTVO, ZIDARSTVO, KROVSTVO Možnost izgradnje do III.grad. faze. GRADBENIŠTVO-ZIDARSTVO Jože Brsan s.p. Hrastje 12, 8310 Šentjernej tel. 041/913-259,040/358-188 07/33-24-945 Garancija: »avtomobili •plačilne kartice 'pokojnina • osebni dohodek • nepremičnine GOTOVINA TAKOJ Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Glavni trg 14, Novo mesto ADAPTACIJE - NOVOGRADNJE Polaganje laminatov, lamelnega in klasičnega parketa, plute, toplih podov, beljenje, barvanje in ostala vzdrževalna dela. Telefon 041/214-591 NA NOVEM TRGU v Novem mestu, v prvem nadstropju, oddam v najem ali prodam dva poslovna lokala (33 m2 in 38 m2), popolnoma opremljena (voda, klima, alarm...). B (031)280-900. POTREBUJEM POMOČ na domu za strežbo starejšega bolnika za približno 2 uri dnevno, v dopoldanskem času, v Krškem. »(07)4922685. 2327 HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, »(07)393 02 62. 2330 K Martinovi gosi spada tudi DOBRA OREHOVA POTICA. Naročila na B(07) 30-73-083 ali (041)746-330. Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec. 2352 UČITELJICA nudi inštrukcije iz angleščine, nemščine in slovenščine. Pokličite na B (07) 33 26 819 ali (07)30 23 652. 2355 SLUŽBO DOBI IŠČEMO ZAINTERESIRANE za franšizno prodajo že uveljavljenega programa v Sloveniji. Informacije ob delavni-kih na B (041 )281 -959. 2287 OKREPČEVALNICA CUKERO iz Šentjerneja redno ali honorarno zaposli dekle za strežbo pijač. B (041 >650-287. DELAVCA za delo v skladišču ter razvoz izdelkov iščemo.Prijave na naslov: Alfa Novo mesto, d.o.o., p.p. 120, Novo mesto, B (07)33 756 00. 2331 Neodplačna objava Paipilo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki •S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 07/49-93-576, Čemelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! V prodajalni s tekstilom v BREŽICAH in KRŠKEM zaposlimo TRGOVKO. Pisne prijave na naslov: M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki, Skalna ulica 23,8222 Otočec ob Krki. V modernem z račulnalnikom opremljenem studiu za telefonsko svetovanje v novomeškem centru Hedera zaposlimo nove sodelavke za 6- ali 8-urno redno ali honorarno delo. Ambiciozne, pozitivne in kreativne interesentke - pokličite na telefon: 07/337 89 10. KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. S 07/33 22 765 ali 041/ 628 385. 2 VOZNIKA pic zaposlimo. Pogoj: osebni avto. Partner trading, d.o.o., Gumberk 17, Otočec, B (041)667-900. 2343 KUHARJA (-ICO), natakarja (-ico) ter čistilko zaposlimo. Okrepčevalnica Kramarič Branko, s.p., Grajska c. 4, Otočec, B (041 >643-707. 2354 STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu oddam v najem. B (07) 33 24 266. 2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita, ostalo po dogovoru. 0 041/730-151. ŽENITNE PONUDBE IŠČETE PARTNERJA (-ICO) za resno zvezo? Pokličite na B (031 >570-403 ali (07)33 26 033, Sreča, ženitna posredovalnica, Muzejska 3, Novo mesto. Ženskam posredujemo brezplačno! 2345 ŽIVALI 2 BIKCA, stara 10 dni, prodam. B (07)34 65 243 . 2324 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, in kravo za zakol prodam. B (07)33 80 485. BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljene z domačo hrano, prodajamo. Možnost dostave. B (07)30 71 287 ali (031)712-995, Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej. 2332 8 MESECEV brejo telico simentalko prodam. »(07)3078350. 2333 2 TELICI simentalki, breji 4 mesece, in bukova drva prodam B (07)30 83 227. 2342 KRAVO, staro 7 let, za zakol, prodam. »(07)3071 343. 2344 Avtomehanika SsU^IJi^ss Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto £//& 0 07/30 24-791 i' i nf \ fijj | Akcija: 15% popusta / HANKOOK, KUMHO, SAVA, BARUM, DUNLOP Brezplačna hramba vaših gum. Možnost plačila na 3 obroke s kartico American express in Magna. DOLENJSKI LIST Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. §€---------------------------------------------------------■----------------------n Naročilnica za S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:____________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________________________ ________________________________Pošta:_____________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: Obnova cerkve na Druščah DRUŠČE - Župnija Škocjan, kamor spada tudi del sev-niške občine, načrtuje obnovo cerkve na Druščah. Ker občina iz proračuna namenja določena sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, je župnik Franc Maršič seznanil z načrti obnove tudi sevniškega župana in ga prosil za pomoč. Občina bo po svojih možnostih poskušala pomagati župniji in krajanom pri obnovi. Domače živali tolažijo Pozitivni učinki druženja in prijateljevanja z Živalmi za človekovo psihično in fizično zdravje Za bolnika z rakom je prijateljevanje z domačo živaljo lahko pravo olajšanje in hkrati zatočišče pred ljudmi. Dr. June Mc-Nicholas z oddelka za psihologijo univerze v Warwicku, ki je opazoval vpliv prijateljevanja z domačimi živalmi pri ženskah na okrevanju po raku na dojki, pravi, daje opora, ki jo domače živali nudijo osebam, zbolelim ZAHVALA Kje je pevec zdaj vesel, ki je lo prepeval? Naj bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal. Hitro, hitro mine čas, ah, ne bo ga več pri nas! (Valentin Orožen) V 70. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat in stric MARTIN ŠUŠTARŠIČ upokojeni obrtnik - steklar iz Dobravice 3, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Švalju za poslovilni govor, nosilcem praporjev in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala, odšla si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja. V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga teta ANICA PEČE iz Smolenje vasi Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno obiskovali v času njene hude bolezni, predvsem ge. Božičevi za njeno nesebično pomoč in vsakodnevno nego. Hvala vsem, ki ste ob njenem slovesu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje in stali ob strani. Posebna zahvala duhovnikom, pevskemu zboru, njenim prijateljem iz Primskovega, predvsem govornici za poslovilne besede slovesa ob odprtem grobu, ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni za rakom, neprecenljive vrednosti, saj jim živali pomagajo, da se uspešneje soočijo z boleznijo in hitreje okrevajo. Raziskave kažejo, da se tudi otroci v konfliktih in razočaranjih zatekajo k hišnim ljubljenčkom. Na domačega psa običajno gledajo kot na brezpogojnega prijatelja in poslušalca. Ko otroci skrbijo in negujejo domačega hišnega prijatelja, razvijajo tudi občutek za odgovornost. Dušanka Jordan z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani je opravila raziskavo z otroki z motnjami v duševnem razvoju ob prisotnosti psa. Ugotovila je, da so druge igrače, ko je bil prisoten pes, pri otrocih zbudile manjšo pozornost. Pesje za otroke močnejša spodbuda kot katerakoli druga igrača in lahko ohranja njihovo pozornost dlje časa. Meni, da bi bilo smiselno razmišljati, da bi v pedagoški proces z otroki z motnjami v dušenem razvoju, vključili tudi psa. Pozitivnemu vplivu živali na človeka je bilo posvečenih že osem konferenc Mednarodnega združenja organizacij za povezovanje ljudi in. živali. Zadnja z naslovom Ljudje in živali: globalna perspektiva za 21. stoletje se je letos septembra odvijala v Riu de Janeiru v Braziliji. Udeleženci konference so sprejeli deklaracijo, v kateri piše, da otroci in mladostniki tvorijo pomembne družbene stike z živalmi, zato bi se morali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah naučiti pravilnega in varnega ravnanja z domačimi živalmi ter skrbi zanje. Društvo za odgovoren odnos do malih živali je tako 12 šolam v Ljubljani že ponudilo brezplačen pilotski projekt - učno uro Brez strahu pred psom. IZ PORODNIŠNIC 1Ai * NOVOME^kE ponod oiišNicE| V času od 22. oktobra do 4. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Katarina Marinč Lukačevič iz Kočevja -Miho, Slavica Glušac iz Mahovnika - Jana, Renata Marušič iz Dol. Radulj - Niko, Darja Suljič iz Radne vasi - Nino, Tadeja Resman Špes iz Dol. Toplic - Loti, Martina Dvojmoč iz Koprivnika - Evo, Metelko Anica iz Dol. Radulj - Iztoka, Sanja Goričar z Dalnjega vrha - Klemena, Olga Smolič iz Knežje vasi - Klemena, Štefka Lekše iz Mršeče vasi - Sašo, Karmen Kurtalj iz Kočevja - Dreo, Vesna Žarkovič iz Črnomlja - Anžeta, Ljubica Hudelja z Dol. Težke Vode -Niko, Marjeta Simončič iz Re-grče vasi - Aljaža, Milica Spahič iz Vinice - Ivono, Darja Berko-pec iz Rumanje vasi - Matica, Irena Kerne Peterle z Drečjega Vrha - Miho, Silva Mesojedec iz Šmarjeških Toplic - Majo, Damjana Verščaj z Gor. Ponikev -Alexa in Alena, Saša Cotič Markovič iz Podturna - Veroniko, Lidija Udovič z Vrtače - Tino, Anica Trinkaus s Kala - Mateja, Zdenka Ržen iz Sevnice - Simona, Nada Poredoš iz Ljubna -Laro, Jerneja Rebernik Herman iz Krškega - Andraža in Mojca Tavčar iz Straže - Zalo. Iz Novega mesta: Alenka Če-čelič, K Roku 121 - Jana, Renata Saje, Mušičeva 4 - Mašo, Tanja Burgar, Nad mlini 31 - Zalo, Mojca Šlejkovec, Westrova 33 -Aljo, Alenka Kramarič, Seidlova 26 - Luka. Petra Irena Fabian Gregorčič, Lebanova 15 - Gajo, Mateja Sotlar Štor, Na Tratah 11 - Marušo, Natalija Žagar Pirc, V Brezov log 17 - Teo, Petra Ži-bert, Ragovo 12 - Miho, Sonja Pezdirc, Maistrova 1 - Tino in Brigita Subašič, Seidlova 26 - 'iana' Čestitamo! iz bREŽiŠkE pOROdlNiŠNiCEl V času od 12. do 30. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Edita Simončič iz Leskovca pri Krškem - Nina, Jožica Požgaj z Obrežjega - Nikito, Nevenka Resnik iz Sremiča - Jana, Mira Krošelj iz Piršenbrega - Martino, Marija Rožman iz Arnovega sela - Pavla, Romana Kobetič iz Velikega Mraševega - Klaro, Martina Slatner iz Brežic - Marcelo, Maša Mihaela Pribožič iz Dečnega sela - Mihaela, Brigita Pirc iz Velikega Trna - Žiga, Irena Grmšek iz Starega Grada -Davorja, Tatjana Arh iz Leskovca pri Krškem - Mitja, Mojca Tomše Žibert iz Gorenjih Skopic - Nino, Kristina Kunej iz Gorjan - Janjo, Irena Budna iz Dobrove - Boštjana, Bernarda Logar iz Krškega - Miha, Klavdija Špehar iz Črešnjic - Katjo, Marica Kostevc iz Brežic - Jureta, Nuška Kodrič iz Dolenje Pirošice -Saro, Vesna Molan iz Arnovega sela - Manco, Gabrijela Černelič iz Dečnega sela - Evo, Anica Kerin iz Selc - Aljaža, Darja Mladkovič s Kalc-Nakla - Dejana, Tatjana Vrtovšek iz Sevnice - Aljaža. Čestitamo! ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO MOŽE z Daljnega Vrha 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak s pevci, ZZB NOV Bučna vas in govorniku g. Jeraču za poslovilne besede, kolektivu Sodexha in družini Hrastar. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tiho, mirno si zaspal, v našeh srcih vedno boš ostal. V 64. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi FRANCI ROZMAN avtoprevoznik v pokoju iz Ljubljane Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna hvala lovcem LD Mirna za veličasten obred, rogistom, pevcem, gospodu župniku ter ge. Mari in g. Dušanu za poslovilne besede. Hvala tudi lovcem ZLD Novo mesto ter LD Javornik - Postojna. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki ga imamo radi ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Ob slovesu naše ljubljene MARIJE -MIMI JUNC Prijazno sonce je omililo našo žalost, ko smo se 1. novembra, na praznik Vseh svetih, poslovili od naše drage MIMI. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni poti k Bogu. Hvala župniku za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Blatnik in pevcem za lepo zapete pesmi. Mož Tone, hčeri Marija in Zvonka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho si odšel... Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Ne moremo dojeti, da nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče VILJEM ŠIŠKO Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom Zapuž za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Knezu in g. Vidmarju za nesebično in požrtvovalno pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi Obrtni zbornici Novo mesto, Sekciji avtoprevoznikov, stranki SLS + SKD, gasilcem, praporščakom, Upravi Občine Šentjernej, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine. Iskrena hvala za občutene besede slovesa govornikoma g. Martinu Gazvodi in g. Alešu Medletu, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakem posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Milena, sin Robert in hči Katarina DOLENJSKI LIST Koglo, Bevke, november 2001 ZAHVALA V žalosti srce sprašuje, ko poslavlja od tebe se, kdo bolj ljubi te, moj sinko, kdo te hoče zase le? Saj kot rožica si v vrtu, ki s prvo slano oveni, le spomin boleč v srcu svojim dragim zapusti. V 8. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil UROŠ ERJAVEC Sela pri Ratežu 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in podarjeno pomoč. Zahvala sodelavcem Revoza, Zdravstvenemu domu, posebno sodelavcem zobozdravstvene službe, učencem in učiteljem OŠ Otočec, župniku za opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Iskrena hvala vsem, ki ste nam bili v oporo v času slovesa in ste našega Uroša pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mami Zdenka, oči Zdenko, bratca Matej in Marko, obe stari mami ter ostalo sorodstvo PORTRET TECjA TEdlNA Jože Grgovič Kadar sede na traktor in zaorje v izmučeno prst, kadar gre kosit travo, obdelovat vinograd ali oskrbet živaI v hlevu, nikoli ne pozabi na kos papirja in svinčnik. Ta dva sta redna spremljevalca njegovega življenja, v katerem se je naučil, da misli ali lepega verza, ki se ti utrne nenadoma, kadar na primer zagledaš prosojno meglico, ki se dviga vzdolž Gorjancev, nikoli pozneje več ne ujameš. Zato je treba ustaviti, prijeti svinčnik in zapisati. Verjetno ni mnogo kmetov ali pa mizarjev, ki bi bili tako kot Jože Grgovič med delom dovzetni za navidez tako nepomembne stvari. Za lepote svoje domovine, za posamezne utrinke iz medčloveških odnosov, za spomine na nekdanje običaje in preteklo pa tudi sedanje kmečko življenje. Jože jih pridno zapisuje že dolga leta, pravzaprav vse od tedaj, ko je kot pobalin pisal verze na domačo opeko. Pozneje je skrbno skrival verze s tajnimi mislimi mladega fanta, dokler mu nekdanji kapelnik šentjernejske godbe, v kateri je dolga leta igra! rog, ni naročil, naj napiše kaj o deklicah. Poslej je nastopal na prireditvah, kjer ga srečamo še danes. Ob letošnjem občinskem prazniku so mu podelili nagrado občine Šentjernej. "Za požrtvovalno in uspešno sodelovanje na kulturnem, turističnem in gasilskem področju, ” so rek- li. Nagrado je vzel kot potrditev, da je v preteklosti delal prav in da mu je uspelo nekaj dati svojemu kraju. Pesmi, ki jih je pisat v osemdesetih letih, je izda! v dveh zbirkah, prvo je poimenoval Svet pod Gorjanci in drugo Dolenjska zemlja. To zimo bo do konca pripravil še tretjo zbirko, ki naj bi izšla prihodnje leto. Že pet tet piše tudi besedila za na-rodno-zabavne ansamble in je tudi član Društva pesnikov slovenske glasbe. Še posebej z veseljem sliši uglasbeno Šentjernejsko vabilo ali pa Jernejevo. Piše tudi kroniko življenja v kraju in v družini od leta 1983 naprej, v katero vestno beleži vse pomembne dogodke. "Ko enkrat ljudje vedo zate, se moraš bolj potruditi," pravi. Poiščejo ga, kadar je treba napisati pogrebni govor ali govore na slovesnostih. Še vedno nastopa na prireditvah - za vsako napiše novo pesem, primerno priložnosti, in nikoli ne premleva starih. Grgovič skupaj z ženo še kmetuje, sicer pa si je pokojnino zaslužil kol mizar v Podgorju in je tik pred upokojitvijo delal kot varnostnik v Dolenjskih pekarnah. Vstaja zgodaj in dela mu ne zmanjka ves dan, pesmi pa piše zvečer, ko privleče iz žepa listke z zapisi in jih obdela. Ti večeri so samo njegovi, kadar je doma. To pa ni tako zelo pogosto, ker je aktiven vsepovsod, kjer se le da kaj prispevati. Že več kot 10 let je predsednik Gasilskega društva Maharovec, ki še vedno vsako leto priredi gasilsko veselico. Sodeluje pri projektu Lojtrnik, ki ga vodi etnološka skupina društva Gallus Barlholomaeus. Zdaj je dejaven tudi pri upokojencih, kjer je zadolžen za kulturo. Čeprav je ime! dela doma vedno dovolj in ga tudi še ima, mu ni žal številnih ur, ki jih je porabil v različnih društvih. “Domačija je bila vedno prva, a z dobrim razporedom se da narediti še marsikaj drugega, "je prepričan. BREDA DUŠIC GORNIK Avstrijci s švicarske meje Gostje iz Vorarlberga redno letujejo v Šmarjeških Toplicah -Prijateljstvo z družino iz Žalovič - Pridejo tudi avstrjski diabetiki Med gosti, ki obiskujejo Zdravilišče Šmarješke Toplice, so tisti iz avstrijske dežele Vorarlberg nekaj posebnega. Tudi v kraju Šmarješke Toplice in njihovi okolici vedno znova z veseljem pričakujejo prihod “tistih Avstrijcev s švicarske meje”. Vorarlberžani so namreč znani kot veliki ljubitelji slovenskih dobrot in pristne dolenjske kapljice, svojo plemenitost pa vsako leto znova potrjujejo z obiskom domačije v Žalovičah, kjer s kupom daril razveselijo tamkajšnje otroke. Ne morejo namreč pozabiti, da jih je pred leti, ko jih je med izletom na Koglo ujela nevihta, preprosta družina povabila pod streho in jim ponudila žganje, kruh in slanino. Naslednje leto so se družini oddolžili tudi tako, da so ji namesto rekreacijskega teka lastnoročno pripravili kurjavo za celo zimo. Tudi jezik ni nobena ovira, saj se ljudje, ki v srcu dobro mislijo, hitro sporazumejo. Vsega tega verjetno ne bi bilo brez Bruna Wustnerja, vodje deželnega urada združenja upokojencev. V Šmarjeških Toplicah je bil prvič že leta 1996. Po njegovem mnenju sta poleg naravnih lepot razlog za vedno večje število gostov iz skoraj 800 km oddaljenega Vorarlberga izredna prijaznost osebja in bogata ponudba zdravstvenih storitev. Gospod Wust-ner meni, da se bo število gostov iz tega konca Avstrije še povečevalo, pričakuje pa, da bodo v Šmarješke Toplice tudi zaradi dobrega glasu Vorarlberžanov kmalu začeli prihajati tudi gostje iz Tirolske, Salzburga in okolice pa tudi z Gradiščanskega. Kako dobro mnenje ima VViistner o Šmarjeških Toplicah, pove tudi dejstvo, da je to zdravilišče priporočil avstrijski zvezi diabetikov. Predsednik združenja avstrijskih diabetikov Joe Meusburger je Šmarješke Toplice že obiskal in napovedal obisk prve skupine že v prihodnjem letu. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Na novomeškem Glavnem trgu beton namesto granitnih kock - Kaj dela ZVNKD? - Društvo Novo mesto bi moralo takoj in javno potestirati - O plačah bivših poslancev in protestantih Prvi popraznični dan telefon na Dolenjskem listu ni ravno pogosto zvonil, saj je bil petek, pa še na novi urnik dežuranja se bralci niso privadili, nekaj klicev pa je dežurni novinar le sprejel. Marija iz Šmarjeških Toplic je potarnala nad telefonskimi informacijami. Pred kratkim je v najnovejšem telefonskem imeniku iskala številko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a je ugotovila, da so številko že zamenjali, tako da je morala poklicati na telefonske informacije, kar pa ni ravno poceni, tam pa soji namesto želene številke povedali številko Zavoda za zdravstveno varstvo. Moti jo, da so telefonske infor- / ~ A Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \____________________________ macije tako drage in da jih mora zaradi površnosti informatorja plačati dvojno ter daje v zadnjem imeniku še veliko že spremenjenih telefonskih številk. Nina iz ulice like Vaštetove iz Novega mesta se je zgrozila, ko je videla, kako so gradbeniki, potem ko so zasuli prekopani Glavni trg, namesto da bi cesto nazaj potlakovali z granitnimi kockami, razrite dele kar zabetonirali. Meni, da se do dragocene arhitekturne dediščine, kar srednjeveški Glavni trg nedvomno je, ne bi smeli obnašati tako brezbrižno. Pristojni z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se zagotovo vsak dan vsaj enkrat peljejo ali gredo peš čez Glavni trg, pa ne naredijo nič. Ob tem Nina dodaja, da gradbenik, ki je tako neusmiljeno iznakazil Glavni trg, po njenem zagotovo ni Novomeščan, če pa je, naj ga bo sram. Direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Danilo Breščak je beton na Glavnem trgu opazil šele konec minulega tedna, saj zadnje tedne dela drugje. Bil je presenečen in zgrožen, da se kaj takega sploh lahko zgodi, sodelavcem pa je že naročil, naj takoj ukrepajo in stvar prijavijo pristojnemu inšpektorju. To je tudi vse, kar lahko storijo, saj sami neposredno ne morejo ukrepati. Ista stvar je zmotila Novomeščana, rednega obiskovalca novomeške kavarne na Glavnem trgu, ki meni, da bi se morala na vse skupaj takoj odzvati civilna družba oziroma člani Društva Novo mesto, ki bi se morali v slogu Greenpea-ceovih protestnikov zdaj vleči na kan- dijski most in tam iz protesta ležati, dokler ne bi odkrpali betona in Glavnemu trgu vrnili granitne kocke. Mileno iz Krškega motita dve stvari. Poslanci, o katerih je brala v Ljubljanskem pismu, ki še celo leto po koncu mandata dobivajo poslanske plače in predvsem Franc Zagožen, ki je po njenem kriv, da so razpadli krščanski demokrati, zdaj pa si želi poslansko plačo podaljšati vse do upokojitve. Pravi, da se s tem norčujejo iz davkoplačevalcev. Druga stvar, ki jo je zmotila, so številne oddaje o protestantih, ki jih je televizija predvajala med prazniki. Meni, da to ni vera Slovencev in da si kaj takega ne bi smeli privoščiti, saj naj bi s tem po njenem mnenju žalili čustva pravih kristjanov. Simona iz Novega mesta je prejšnji četrtek na avtobusni postaji v Ločni z vozičkom in dvema otrokoma čakala na avtobus mestnega prometa. Avtobus je pripeljal pet minut prezgodaj in voznik je, ne da bi sploh pogledal, če kdo čaka, peljal mimo. Zdaj se ne čudi, da so mestni avtobusi prazni, če so vozniki tako neresni. Cico iz Novega mesta moti, da gradbena podjetja delajo tudi ob sobotah. Pravzaprav je ne moti to, da delajo, ampak da pri tem povzročajo hrup in s tem motijo delovno ljudstvo med zasluženim počitkom. Po njenem so dela proste sobote enakovredne nedeljam in bi to morali upoštevati tudi v zakonih. IV. PRILJUBLJENI GOSTJE - V Šmarjeških Toplicah vedno znova z veseljem pričakujejo prihod Vorarlberžanov, “tistih Avstrijcev s švicarske meje", ljubiteljev slovenskih dobrot in našega cvička. Vsakič obiščejo in obdarijo tudi prijazno domačijo v Žalovičah. NA STOTINE CVETOV - Trobenta, ki v širino meri dobre tri in višino nekaj več kot dva metra, obložena z več kot 200 cvetovi, krasi vrt Štefke Rojina v Orehovici. Dober glas seže v deveto vas, pravi pregovor, zato ima košata cvetna lepotica nešteto občudovalcev od blizu in daleč. Rojinova, ki bo morala čez zimo trobento spraviti na varno, jo bo spomladi posadila drugam, saj ji ob hiši zavzame preveč prostora. (Foto: Majda Luzar) Jovsi so ena redkih še ohranjenih kulturnih krajin poplavnih travnikov. (Foto: A. Hudoklin) NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA Jovsi, bogastvo močvirnih travišč Jovsi so ena redkih še ohranjenih kulturnih krajin poplavnih travnikov z bogato strukturo živih mej, posameznih dreves in grmišč v Spodnjem Posavju. Prostrana, 4,6 km velika poplavna ravnica se razteza ob spodnjem toku Sotle v vznožju Kapelskih goric. Naravne razmere sooblikujejo rečni režim Sotle, visoka podtalnica in slabo prepustna tla, na katerih zastaja poršinska voda. Po regulaciji Sotle se je zmanjšal vpliv poplavnih vod, ki so nekdaj preplavljale Jovse. Svojske naravne razmere ter tradicionalen način kmetovanja oblikujejo edinstvene in danes močno ogrožene življenjske prostore. V osrednjem delu prevladujejo vlažni travniki, na pogosto poplavnih in oglejenem zahodnega obrobja pa združba trsja ter stožke in pahovke. Do sedaj je bilo ugotovljenih 18 rastlinskih združb in kar 132 rastlinskih vrst, med njimi nekatere redke: navadna vodna lečica, lasasti drista-vec, močvirska grebenika in navadni kačji jezik. Pestre združbe pozno košenih travišč so tudi življenjski prostor številnih živalskih vrst. Po naravovarstvenem pomenu izstopajo ptice. Opazovanih je bilo prek 80 vrst z okoli 50 gnezdilci na čelu z našimi najbolj ogroženimi vrstami, kot so kozica, zlatovranka, črnoče-li srakoper in kosec. Jovsi so zaradi izjemnega flori-stičnega, ornitološkega in krajinskega pomena zavarovani kot naravni spomenik ter uvrščeni med ornitolo-ško pomembna območja v Sloveniji. ANDREJ HUDOKLIN, ZVNKD Novo mesto Enota za varstvo narave