Nova orijentacita v našem narodao - prosvetnem delu. Prosvetno delo je postalo danes zak:.p politiSkih strank. Učiteljstvo, ki se ga udel.žuje, se smatra za politiškega priganjača dotične politiške stranke, pri katere inštitucijah dela. Ne upošteva se, da dela učiteljstvo zaradi prosvetnega dela pri inštitucijah, ki niu pač najbolje ugaiiiio. teuivcč se smatra. da dela zaradi stranke in za stranko. Složen nastop učiteljstva na posanieznih šolah pri prosvetnem delu je ravno ziradi izrabljanja prosvetnega dela s strani politiških strank nemogoč. Učiteljstvo sc deli pri prosvetnem delu po strankarski pripadnosti, zalo pa je izpostavlieno tudi večnim napadom nasprotnih strank. Oni, ki se ne izpostavljajo na prosvetneni polju, imajo vsestranski mir. Tak ie položaj! (sdkar je klerikalna stranka započda boj celo proti izvenstrankarstvu narodno-obrambnih organizacij (Cirilmetodarija) in se je z največjo brezobzirnostin zavzeta za popolno . emancipacijo pri vseb kulturnib društvih, je zadobilo tudi flodrobno narodno-prosvetno delo mcd masami izrazit strankarski značaj. StaliJče tičiteljstva se je s tem zelo poslabSalo in otežkočilo. Ze dtilie časa dela na popolno emani_padjo narodno-prosvetnega dela tudi s^ijaliK) - demokratična stranka. V teh lineh si je scstavila smernice, ki jih je fsnrejel i!l glavni zbor SIMZ »Svoboda« o proletorskeni izobraževalnem gibanju. »' se tarlase: »1. Zbor polaga največjo važnost orwni/.aci]i mladine. Zato naroča: a) po vseh delavskih centrih in seiležih »Svobode« se ustanovijo otroške sekcije po vzgledu mednarodne prosvet"e organizacije »Kinderfreunde«: b) istotako je povsod ustanoviti mladi.iske odseke. za niladino od 14. do 18. le+a; c) v sniislu smotrene organizacije vodi osrednji odbor »Svobode« natančno mladinsko ^tatistiko, ki omogoča usta"avljanje teh odsekov. 2. Abstinenčno gibanje je prvi pogoj »sakemu prosvetnemu delu in resnični ^ijalistični vzgoji. Zalo se - vsem po- dmžnicam nalaga ustanovitev abstinenčnih odsckov. 3. Telovadba in šport. Zbor pozivlja ve_ razredno zavedni proletarijat, da se osrunosvoji, izstopi iz mešCanskih telovadnih in športnih organizacij ter se prlključi obstoječim Del tcl. enotam »Svobode« po vzgledu delavstva drugih dr?av, oziroma nstanovi tam, kjer jih še ni. nove podružnice: to velja tudi za vse spfrtne organizacije. • - Pripominja, da Dolaga na osamosvojitev ter širjenje lastne telovadne in športne organizacije največjo važnost. 4. Prosvetno delo, zlasti dramski odri godbeni in pevski odseki, izobražev^lni odseki. kpjižnice in bralnice, šahovski krožki, so temelj smotrenemu delu, zato je ustanovitev teh po vseh podružnicnh nujn.o potrebna. 5. Zbor izjavlja, da so ženske članice do vseh »Svobodinih« ustanovah povsem ravnopravne in je njih pritegnitev brezoorojno najšir§e izvesti; za žensko delovanje je uvesti obravnavanje vseh vz.rojnih vpra-anj« Kot napredek in delo samo moramo pozdravljati vsak pokret narodno-izobra/evalnega dela. S temi sklepi je bila socijalističnemn delu učiteljstva naložena nova naloira Dru.rače presojamo to s strankarskoga stališča. drugače s splošno narod:icira in zonet drugače z našega stanovskega stališča S stanovskega stališča je to zopet nov klin med složno narodnoprosvetno delovanje učiteljstva. Zato ni brez vzroka, če si išče učitcli.^tvo nove orijentacije in sprejemljive l..h:tforine. na kateri bi našlo skupnost v nrvi vrsti pri narodno-prosvetnem delu. In kar je posebno povdariti, da inicijativa za to ne prihaja od vodstva organizacije, ampak od članstva samega. Zdrava ideja! S strani organizacije ima učiteljstvo glede narodno-prosvetnega dela popolnoma proste roke. Organizacija propagira samo idejo tega dela med učiteljstvom in ga podpira pri tem, ne veže pa nikoŁar na nobeno stran in v noheno smer. Pri dosedanjih razmerah tudi drugače biti ni moglo' V zadnjem času se opaža, da si učlteljstvo samo želi tudi nove orijentacije in impulza s strani organizacije v tem oziru; ono /e!i da se organizacija tudi sistematično loti tega dela: ono želi od orsanizacije vsaj za bližnjo bodočnost sprejemljivega pozitivnega prograina za narodno-prosvetno delo učiteljstva. Vedno češče se oglaša učiteljstvo v slanovskem listu s pozitivnimi predlogi. Na I. pokrajinski skupščini t. 1. so bili sprejeti predlogi, ki nam že dajejo smer ;n sprejemljivo platformo za prvo bodoč¦ir.st: Ustanoviti šol.ske odre; prirejati dramatične nastope in spevoigre z mladiro; v to svrho ustanoviti pevski zbor inladjne na šolah; sestaviti seznam vseh igric in nastopov za šolske odre, ki so sodaj na razpolago; za učiteljstvo razpisati nagrade za spise, spevoigre, ra- jaine in dramatične nastppe itd.; izdajati v drobnih zvezkih take spise in napeve; i;; lokalnili knjižnic izločiti leposlovne kniige in poleg šolarske-mladinske knjižhice ustanoviti v ^oli tudi javno knjižntco za odrasle itd. Vodstvo organizacije nikakor ne bo moglo prezreti tega gibanja in zahteve uSteljstva! To je platforma, ki omogoča izven šolskega časa vsemu učiteljstvu na posameznih ^olah slo?en nastop na narodno-prosvetnem poljn. Učiteljstvo želi od organizaci<o. da sistematično uredi to delo. Polcg stanovsketra, hoče povdariti velik narodno-kulturen pomen organizacije! ' Telovadno delo je v izvenšolskein času v tem oziru izven programa, ker je z uvedbo Tyrševega sestava v šole poIreba učiteljstvu krepko poprijeti za to delo v šoli, in dosegli bomo svoj smoter. Seveda bi bilo v prvi vrsti potreba na učiteljiščib remedure v tem zmislu, da bi nani dala sposobnih delavccv na vseh poljih za to! S tem svojim delom bo učiteljstvo vzgojilo šolsko mladino za poznejše na- rcino-prosvetno delo1 strankarskim na- rodno-prosvetnim drnstvom bo dalo že j izvežban materiial in naraščaj — če ne ; bo šla strast političnih strank celo tako \ da'eč, da bo nasprotovala in uničila s j huiskanjem staršev celo to delo učiteli- ! stva. ; Kdor pozna razmere, se ne čudi, da : se učiteljstvo umiče iz strankarskih na- '. rodno - prosvetn-h društev na nevtralna tla. kjer bo lahko učiteljstvo vse šole složno delovalo za izvenšolsko narodno Diosveto, in kjer ne bo nakopalo stanu toliko sovraštva, kakor ga doživlja ravno zaradi strankarstva v široki narodni prosveti — danes. Glede nadaljnega delovanja učiteljstva v strankarskih narodno - prosvetnih društvih ni izrekla I. pokrajinska skupščina UJU v septembru nobene besede in je s teui pustila u$teljstvu nadalje prosto roko. Novo orijentaviio v tcni pogledu nam daje tudi vidovdanska ustava, ki določa, da pripada vrhovno nadzorstvo vse naro.lne prosvete državi. ki jo bo tudi podpirala. S tem je dana že nova smernlca tudi šolski zakonodaji, na podlagi katere — upaino — dobi učiteljstvo novo sprei.m.jivo platformo. za še §irše izvenšolskc nar(xlno-pro.svctno delo. k.