50
Bolna mati
(Božična   deklamacija.)
(Požični vežer, oj ti sveti veččr,  —                Kar diha — v tej noci raduje se vse,
Najljubši večer si nam v letu;                         Kar gredo, živi — se raduje;
Najlepši, najslajši brez vsakih priiner               A jedno srce, deklice sree
Po vsem si katoliškein svetu!                           V neznanski bolesti tuguje.
Se zemlja raduje, raduje nebo                           Ko zmrzla in trudna do cerkve dospe,
Nad srečo, ki došla stvarein je,                        Kjer vernikov peva množica,
Se angeljsko potjc odmevn Ijub6                       Za matere zdravjc prisrčne prošuje
Nad srečo, ki dana ljudem je.                          K nebesom pošilja deklica:
Veselo je vsc in raduje se vse,                         ,,Oj Jezus premili, na borno dckle
Kar diha, nocoj so raduje; —                          Ozri se nocoj na tcm niesti,
A jedno sree — oj revuo srcii                          Glcj, vse se radujc, a moje src«
V neznosni britkosti tuguje:                              Zalivajo britke bolosti!
Deklici ubožni jo mati zclo                                tflej,  mati preljuba doiu;i 1111 leži,
Preljuba ji bolna je mati,                                  Oh, dvojua jo tarts uadloga:
Topi se v bolesti srce ji tako,                           V bolezui in vb6štvu neznosnu trpi
Da ni ji pod streho prestati.                             Na postelji revni uboga!
Iz sobice b6rnu, kjer uiati leži,                         Sirota ubožna kaui ideni jaz naj,
Dekletce na prosto ven žene,                             Predraga unire če ini iuati ?
Na prosto, kjor burja neznansko buži               Od praga do praga, oh,  kruha tedaj
In kapajo kaplje snežene.                                   Mi bode siroti iskati!
Se bliža poln6ž vže — in zvona se glas          Snj niiuam oceta,   ne bratov,  sestia,   —
Razlega v polnočni teiuini,                                 Kedaj so jili vže pokopiiii! —
L)a uiaii polnočni se bliža vže uas,                  Je sama, glej, uiati uii bolna doiua, —
Naznanja po vaski planini                                 Sve sanii na svetu ostiili.
In v»5rnikov tolpe gor v cerkev hite                 Usmili se torej, usmili sc je,
Spomin tu obhajat pri maši;                             Se mene in niatere usinili;
To no6 da rodil se Zvelioar naiu je,                Glej, dekle nedolžno pred tabo kleče
Kodil da se k spravi je naši.                            Te prosi, čuj, Jezus preniili!
Se k eerkvici tudi odpravi na pot                    če mati sirotna ossdravi mi spet
Dekletce v viharni tej noči;                              Izp61nene vse so mi želje;
A žalostna pot j«, otožen ji hod:                      Daj ono, ki vživa ga danes ves svet,
S solzami ga deklica moci.                                Še mojeinu srcu veselje!"
               Tako je dekletce v potoku solzd
                          Za matere zdravje prosflo;
                  Nje glas je prodrl oblake neba:     
Nebo ji je prošnjo spolnilo.