Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj srédo 13. kimovca 1848. List S 7 ustavili Cesai kralj Ogerski in Ceski., tega imena Péti, kralj Lombarški in Beneški., Dalmatinski i 1 lorvaški, Slavonski , Galicije, Lodomerije m Ilirije Nadvojvoda Avstrijanski Vojvoda Lotrinský Solnograški., Stajarskl, Koroški^ Krajnski., Zgornje in Dolnje Slezije, Veliki in Tiroljski i. knez Erdeljski Mejni grof Marski, Pokneženi grof Habsburški i. kakor sledi: Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavivnim deržavnim zboram sklenili in ukažemo Per vic. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkami in podložními ste z vsimi posta vami , ki to zavezo zadevajo 5 nehale. Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan ; vsi razločki med gosposkinimi in kmeč kimi zemljiši imajo nehati. Tretjic. Vse dolžnosti zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; denarjih, kteri delà in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno ravno tako tudi nehajo vse odrajtvila v blagu izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskiga, (Natural}, v delu m varovavniga ( Schutz) 9 fogtij skiga ? gorniškiga in soseskiniga gospodstva in ktere so se dozdej mogle odpravljati ali od kmetiškiga posestva ali od oséb; tudi je jenjalo Cetertič. Za nektere teh davkov plačilo za premenenje posestva (prepisi) med živimi in po smerti. ? ki so po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za ne ktere pa ne. Petič. Odškodovanje se ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osébniga podložtva, iz go sposkinih in sodniških opravil in iz soseskiniga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoče dolžnosti nehajo. Sestic. Za delà, za davke v blacru in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajsin skimu, desetinskimu ali fogtijskimu gospodu mogel odrajtovati, je berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti. Sedmič. Pravice v gojzdih in za pašah kakor sužne pravice (Servituts-Rechte) med gosposkami in med njih dozdanjimi podložními imajo z odškodovanjem nehati soseskinih gospodstev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvetlice iskati (BlumensuchJ in pasti ("Weiderecht), kakor pasa na prahi in sternišu imajo brez odškodovanja jenjati. Osmič. Komisija iz poslancov vsih deželá ima postavno osnovo izdelati in deržavnimiizboru podložiti, ktera a. mora zapopasti pravila: kako se ima odškodovanje nasprotnih prejemšin in davšin zgoditi, ktere so v zakupnih (em fitevskih) pogodbah (kontraktih) ugotovljene ali pa v tacih, ki so zastran delitve lastnin storjene; b. c. d. ? kako imajo gruntne dolžnosti nehati, ktere v tretjim razdelku morebiti niso imenovane kako se imajo v sedmim razdelku imenovane pravice odpraviti ali pa poravnati ; kako in koliko bo odškodovanja plaćati, in kako se ima iz premoženja zadetih deželá denar ktere se bo samo za zadeto deželo prerajtano odškodovanje poplaćalo, pri kteri reči nica napraviti, iz bo deržavno vladařstvo sredník e. ali se bo ? za davsine in delà, ktere imajo po drugim, osmiga razdelka nehati, ki pa v petim in šestim razdelku niso imenovane, kako odškodovanje tretjim razdelku, in po kako čerki plaćalo in koliksno. 156 Devetič. Grajšinske gosposke imajo sodniško in politiško vladbo za ta čas do vpeljanja cesarskih gosposk na deržavne stroške še dalje peljati. Desetič. Sklep, ki je v šestim razdelku zavoljo odškodovanja del in davšin v blagu in de narjih izgovorjen, ne brani, ako bi po osmim razdelku postavljena komisija ta sklep s poznejšimi naklepi razločiti ali prikrajšati utegnila jenjati Enajstič. Tudi siljenje vol in žganje prigrajšaku kupovati, ima z vsimi svojimi dolžnostmi Našim ministram notranjih oprav, pravice in denarstva je povelje dano, to postavo do verši ti. Dano v našim poglavnim in stolnim městu na Dunaji sedmi dan kimovca tavžent osemsto in osem in štirdesetiga leta , in v štirnajstim letu Našiga vladarstv Ferdinand Vr- We s s enflera;, DoViellioíI* 9 Bach, liatour, ministrov předšed- minister notranjih minister pravice, minister vojništva. nik in minister vunanjih oprav. Ilrmass. minister denarstva Horiafiostl 9 Scliwareer. minister kupčij- minister očit. del. oprav % * 17 H stva. V Dopis iz Štajarskiga. 1. dan tekočiga mesca pridem v Roga tec, in tam mi pripoveduje nek znan gospod od S tajarsko- li erv ask e meje smešno pa tudi resno prigodbo. 29. pretečeniga mesca ponoči ob 10. začnejo po vsim Za-gorji na Ilervaškim pri vsih cerkvah z vsimi zvono vi na vso moč zvoniti : po višinah in hribih luči kot kresi svetijo in střel se slisi od vsih strani. Neizrecen strah prepade teržane v Krapini, grajšake in seljake na meji ; plašni poberejo blagá kar se da, in bežijo na Štajarsko v gore in hoste Mac els ke planine ? kér druziga ne mislijo, kakor de protivni Madžari so v deželo priderli. ? Drugi Vogri sicer mine 9 ali dan se zmota odkrije, strah pred strah jih obda , ko zvedó drugi 9 de vcerejsnji hrup in sum je egiptovskim ko bili cam na menjen bil. Prikazal se je požirin marčes je ukaz přišel 9 ga odgnati 9 strelati, zvoniti, kaditi in tako silno žival odpoditi. Stiri ure odRogatca v Razboru in Bede-kovčinah so se kobiíice na pol ure širokosti in dve uri na dolgost na tla spustile in vso zelenino pozobale. vRogatcu postane; Ura ravno deset odbije in mi se spat spravljamo, ko na enkrat šum kaj de je, veliki ognji vreši vse je pokoncu viditi lejte na vsih hribcih po Hervaškim gorijo, pri vsih cerkvah zvonijo, in ljudstvo m cr ts na glas, de je cloveka strah, kakor predvcerejsnjim danes. de so se smo v ravno taka je sinoci bila. Zvedili kobilice blizo Brešc tudi že na Št ajar s kim vsedle. Ako je ta gotova, takó jih te. Bog nas še tudi že na Kraj n ski m ima te nesreće varuj r Kér iz Hervaškiga skozi Vogersko več pošte ne gredó, je slavni ban Jelačič v Rogatcu tudi pošto vtemelil, ktera Hervaško pošto z železnico vPoličanah veže in združi ; pervi dan tekočiga mesca sta se že dva Hervaška poštna vozá pripeljala in posihmal gré vsak- dan. — Jutro se bo Celjske narodne straže bandero častito blagoslovilo; iz cele Celjske kresije pridejo po- v B^H ^m ^HH ■HT ■ slanci narodne straže raznih mest in tergov; zvečer bo igra v gledališu in v torek velik ples ; de brez velikih obedov in pijač ne bo, se tako vé. Jože Hašnik. V Kolski dopis iz Boliinja. Si o sedanjih prekucijah glavo nekoliko izjasniti 9 Ze v 34. in 35. listu lanjskih Novic sim bil od tačasne šolske poskušnje in sploh od pridne, vsakdanje in nedeljske sole, ki je na Bistrici v Bohinji, povedal kar je potem v 44. listu tudi neki gospod Teržačan L. P. po lastnim prepričanji poterdil. Ne de bi, kar sim že takrat dopovedal, ponavljal, zdaj zlasti le to ome-niti hočem, kar iz posebnih okoljšin létašnje šolske poskušnje npviga, lepiga vém. Bilo je 25. pretečeniga mesca maliga serpana (sve-tiga Jakoba dan), ko se je na Bistrici šolska poskuš-nja obhajala. Otrók je bilo vse natlačeno, in tudi star- sev in drugih ljudi je obilo gledat in poslušat prišlo. Med več duhovnimi in nékaj druzih gospodov so tudi častitljivi gospod-tehant — v toliko veči podbuđo in ve- selje otrokam nagovorili pričujoči bili. In ko so prijazno otroke in jim serčnost dali, de naj se, kar so se lepiga naučili, dobro skažejo in verlo obnašajo , se je po molitvi po tréh delinah, v ktere so otroci za učenje razločeni, jelo navadno spraševanje. Nar pred, kakor 9 je bilo spraševanje 9 iz keršanskiga nauka in iz zgodb svetiga sploh pisma; na tó branje (iz trojnih za vsako delino posebej odločenih bukev) z dopovedanjem tega, kar se je bralo ; potem je bilo rajtanje iz pameti (ali iz glave) in na tablo ; in na zadnje slovensko pisanje na tablo z razlaganjem za pravopis véditi potrebnih ravnil. Pri rajtanji nam je bilo še posebno všéč pridni šolnik ? cr ř? osp. Jakob Mencinger, , de je otroke navadil 9 gladko vse iména, zaznamke in pravila pri številstvu v čisti slovénšini dopovedovati, in se niso popačene nemške besede vmés blodile. Vse spraševanje in otrók odgovarjanje in spodobno vedenje in zaderžanje pa je spričevalo, kaj v resnici skerben duhoven učenik in pri-den šolnik veljá. Le škoda , ko bi ta šola sčasama ne-hala, kér za šolnika še nič stanovitnih dohodkov, in tudi še lastne hiše za šolo ni fara sama pa tudi vsiga ne zmore f (Dalje sledi.) V Wesela liovica iz Cernisa Verlia šolskim prijatlam. V torek 22. veliciga serpana tega léta je du za nas Černo-Veršce Ipavskiga okraja v resnici pràv vesel dan. Obhajalo se je namreč pràv praznično izpra- bil m svoje misli saj za kratek čas na kaj druziga oberniti, si morebiti marsikdo vmés tudi kako drujro novíco brati ševanje malih šolarjev po dokončanim šolskim létu. ali slišati vóši. V to naj sledéča šolska novičica bo To izprasevanje je bilo pa se toliko slavnisi in vse iz & ktero posebno vnéte duhovne učenike, vse dobre, cele okolice ga je se toliko zeljniši zató pricakovalo, kér odkar je bila namreč skorej cela vas pridne solnike in vse skerbne starše in prijatle šol raz- Ce se bo s tem kako sercé v prid in , se bodo moje veseliti želim. blagor ljube mladosti obudilo in vnélo želje nar obilniši spolnile. ze cvetero lét v Cer ni Verh 9 9 strašno pogorela kaj taciga tukej ni m la- bilo. 30 čedno, po nedeljsko oblečenih učencov denčev in deklic, je pri ti poskušnji bilo , ki so vpričo 9 12 častitih gospod - duhovnov iz bližnjih in tudi daljnih Dosihmal nismo od te nesreće Krajnskim nié zvedili Vredništvo. krajev tako gladko in jasno odgovorjali, de se naša ljuba podfara tolikanj hasna in lepiga napredka od še le létas zopet napravlja J. S tu par in telj nikdar nadjala • or J » ti reči veliko šili častiti gosp zaslug. Kori gosp. Slovesi Legat, Jernej Šta m osp. kaplan it imata v Nusrenta in druge lepe kraje ? kterih je obilno. No v i g r a d se mi je prevec od ceste vidil, de bi bil izpraševanje so dov mnog zasluženi gleda obiskal in tako siin přišel 18. prêt, mesca v Karlovec. Karlovec leži popolnama v ravnim, kjer proti Slavonii oči zastonj išejo hriba; okolice morajo rodovitne viđenih okoljšinah zaderžaniga Ipavskiga tehanta gosp. biti. Mesto je lepo, snažno, posebno grad, kteri je zdaj in katehet Idriških sol, ki so bili namestnik po nepi Jurj G a b r i j s pohvalnim nagovoram , polni krog in krog z m lepih in spodbudajočih besed. Potem so podarili os nar pridnišim práv lepe , nauka polne in lično vezane bolj olepšan, ko zidam obdan. Nikdar pa Karlovec ni bil so Karlovčani svojiga slav- zdaj, ko niga, knj • V vsim skupej pa kr podobšine, ktere so vitezkiga bana Jela cica pričakovali. Za Karlovec nepozabljivi 19. dan véliciga ser očitne hvale vredne gosp. Jožef Nahtigal, na vse pana 1848 je napočil; hiše so vse razvile svoje bandera strani neutrudljivi sedanji fajmošter naše podfar ? v s trojími barvami Slavénov. Vsi smo težko čakali prihoda dar kupili, de bi ljube do učilnice v sercih mlado- toliko spostovaniga moza, kteri je bil še le na večer sti še bolj živo obudili in pa se marljivosti podpal Vérh vsiga drugo tega mladost k veči pa so cr gat še sami licno knj • v « bili rr te spod šolnik ed »osp. o tistimu podarili, kteriga osmerimi nar vrednišisra L napovedan, de bo iz veliko gospodov naproti peljalo Ogulina přišel. > Popoldan se mu je 40 jih je ja- in okrog so v znali. Tako je bila ta Cer nost zares lepo praznovana. siga spo Veršcam imenitna slav Predgrižki. halo v narodni opravi (obléki), ktera se jim je prelepo Na svojim banderu so imeli napis : „Bože živi spasitelja (o dres en i ka) svih prilegla. Jelačiča. Bana ? Slavjanah. Stanovanje so mu pripravili v generalovi hiši, na ktere vratih je bil iz cvetlic narejen napis ,,D o b ro lijubljaeaiije^ Krajnci. Mar lovec m ífiaffťc li. grad am, do stanova došao". Od mosta, kteri je pred nja so stale v dveh verstah nar poprej majhne v belo ~ oblečeno deklice , za njimi zmerej veči, in na zadnje Kér se je pretečene mesce v naši Ljubljani toliko odrašene device in gospé. Nikdar še nisim vidil kaj tako kakor téh 40 devíc in gospá pred stanovanjem nasprotnikov nasiga slovenskiga naroda pokazalo, ki SO lepiga se tako silno za zavezo z Nemci poganjali, dfc je bilo v dalmatinski opravi, v rudečih s srebram prepletenih kapicah, z dvema kitama, višnjevo kratko surko in belo po eni strani lahko misliti, de so ti protivniki slovensine boljši Nemci, kakor Avstrijanci, kér pravi Krajnci terdno, daljno obleko. Kako ta oprava žensko lepoto povzdigne drugi srečno Avstrijo želé, po Krajnska dežela saj polovico nemškiga naroda rediti strani pa, de mora nasa si ni ? ce ^p i mp pví^h ne več, prebivavcov mogoce Okrog sim sklenil, nekoliko po de misliti, to je le viditi treba, petih so začeli topovi na Svarči grometi, in kmalo po tem so se jeli glasiti tudi Karlovški topovi; želi okrog pogledati in viditi, če prebivavci žele zvunaj Ljubljane ravno tako mislijo in cutijo Krajnske de- zvonoví so zvonili in s tavžent in tavžent „živio ce so kakor naši slavni bratje svojiga nekteri Ljubljančanje f pa g lejte, ljube Novice! kaj sim njegoviga staniša. i -m -m v* j ___ draziga spasitelja spremili do vidil? Po ce li m Krajnskim je vès narod vnet za slovensino Ne bom ga popisoval priljudniga, lepiga možá, kako za miliga Cesarja in za Avstrijo ; vsi duhovni brez raz se je kakor general konjikov po huzarsko opravljen ločka ravno tako čutijo in vsi so prepričani, de Krajn- prijazno obnašal, kako je Sluinske graničarje , narodno cam nobena srečna zvezda iz Nemškiga ne sije; le tù stražo, serežane, slobodnjake in - • . _ v « -m a _ ~ * * v # _ _ . v ^r _ druge vojšake pregle in tam se redko kak grajsak, ali kak ptuj, slovensino doval ? nic ne bom pravil od neizreceniga zatirajoe cesarsk sluzabnik, ali kako drugo spaceno spôsko déte najde, ki terdi, de Krajnci cov, ne pa od lastniga slovenskiga naroda in Cesarja svojo srečo pričakovati. Tako mislijo, čutijo in ljudstva ? kakoršniga še nikdar nisim vidil in veselja ga težko imajo le od Nem- se kdaj bom, ktero je čez polnoči terpelo. od dobriga Nekaj vender vam pa nesmem zamolčati. V sredi stojí vodnjak, kjer je Karlovški g a véliciga terga govoré na Gorenskim, Dolenskim in Notrajnskim. Krajn- veliko ljudi zavolj nekoliko vikšiga prostora stalo, ci! de recite, ali ni res taka? Zató, verli domorodci v bi bili vse dobro vidili. Med to množico je stal tudi eden Ljubljani! nikar ne pazite na besede nekterih Ljub- ranjenih graničarjev, ktere so poprejšnji dan izLaš-ljanskih nemškutarjev, na ktere lahko obernemo besede kiga pripeljali slavniga pevca ,,slavne hčere" , ki pravi: „Sence pre bivavcov slavne Ljube! ko bi vas mogel iz grobov vve blediga granicarja zagleda, se or Í5 loboko přiklonil, in ko ban memo teh ljudi pride, in se je proti njemu obernil, po vojaško pozdravil. Težko sti? Vi bi vidili nesrećo naroda in sramoto svojih vnu- bi popisal, kako je to počešenje prostiga vojaka vse kov ; ptuja žeja nam ciza kri življenja; sin ne pozna • v slave svojih očetov, bahajoč se s sužnostjo svojo ce pricijoce ganilo ! Ponoći je bilo celo mesto prav lepo razsvetljeno Po tem, ko sim z neizrekljivim veseljem vidil, de in na ljudskim vertu za Koran o je bil ponoći obed. se Krajnci tako krepko svojiga slavniga rodú deržé ? in de tudi v Gorencih . za ktere sim se nekoliko bal kér Tudi tega ne bom popisal mig Ijalo ? de je na tavžente lucic tukej in druzih lepotij več. Ob 10. uri so zgorej so kakor nemški mejači z Nemci v več zadevah, slo- popisane dalmatinke (Iz Hrovaške) z národními jahaci brate kolo plesale. Vidilo se mi je, kakor bi se bile slovenske Vile skup zbrale, in slavnimu Jelačiču v čast venski duh živi: na Hrovaškim obiskati. sim se namenil še nase drage ^r r_r fe ^ - ^ i* Cez Poljane sim přišel v Severinu na Luizno kolo zaigrale tako krasno, tako nježno je bilo vse ob y ktero je general Vukasović med Rek o in našanje, de jez prisežen sovražnik vsiga plesa, kakoršniga cesto Karlovčani v létu 1808 z veliko umetnostjo čez silno gim v Ljubljani, na Nemškim in drugod vidil, jo na visoke hřibe in sterme verhe takó zložno naredil, de se ravnost povém: de kdor hočo plesati, naj se nauči „kolo" nič več želeti ne more. Ko bi pač tudi za našo Dolen- kakor ga Ilrovatje znajo. sko se enkrat tak V u kas ovi c zbudil! Vi cestni oskerb nik i ki s voje or fn lave belite. kakó de bi okrog Ljublj Drugi dan sim šel v Zagreb; cela cesta je bila y napolnjena z ljudmí, z narodnimi na Madžare priprav - _ _ - - - - « ~ . . « . I V « 1 na ravnini tavžente zakopali, lotíte se poprej bolj po- ljenimi vojaki, kteri so svojiga ljubiga Bana pričakovali. trebniga, oberníte svoje ocí enkrat na bote tam cesto, ki je tištim, kteri so jo Dolensko in vidili Tako gib čni in čversti so se mi ti korenjaki vidili ? edili, in vam, čedne postave so, de se na pervi pogled vidi ? take de so ki tako pustite, drugod pa tavžente amoto, vsim pa, kteri se morajo po nji voziti, v silno pate, v nar veci rojeni vojaki. > nadlogo. Popoldan sim přišel v Tam sim pogledal Baziljevo, vlastino grofa sami v Zagreb, m gotovo vam Krajnci! pojte bo lepo mesto dopadlo, Zagreb. se bolj pa prijazni prebivavci. Pogled iz zgornjiga mé- pa le málokdo je v družbi sv. Florjana zapisan __ « « . « i^j "BT 1 # 1 • V j « » t -m ^ « ^ a sta fa y posebno iz turna prelepe bogate cerkve sv. Št v kralj pa je čez vse. Nikdar ne bom pozabil te y kar sim v teh dnevih vidil bana Bog vas obvari, dragi Hrovatje in vašiga vitežki y spasitelja vsih Slovanov * „ * Loki so hise tako na tesnim , de se še prav blizo ne more. Ali ni to gerda nemarnost? Ali so taki zanikerni, če pogoré, Lahko bi na dalje hvalil lepo cerkev in lepe zvonové, posebno pa veliki zvon, ki 50 centov vasra in ki vredni milošnj » Slovenske imeaia mescov je po velikosti p za Št. Miklavškim v Ljublj 7 Gospod fajmošter !*otočnik je předložil sledeče kaplanij lahko bi hvalil čedne in prostorne pohištva fa in 1 slovenske imena občinstvu v presojo izroči: mescov, ktere V f slovensko družtvo kaj pa moj namen je le bolj od tu lani zidane merl • ▼ (Leichenkammer) kaj Jann Febr 3 Ear; leđni talni ali lednik (cesko leden") povedati, ktera je taka, de naj se tudi Ljublj a nsk pred njo skrij talnik (taliti, aufthauen) in s ktero so si gosp. fajmošter J Juni Juli Au ff ust v r) travnik (ilir. travenj) cvetnik (pol. kwiecienj \ zakaj mer- ličnice se posebno v kužnih boleznih pokaže, kterih Kuralt lep spominek v tukajšnji fari postavili berstni „ berstnik(českoinslov. berstni) neizrečena dobrota prostorne in modro napravij travni cvetni p anj ) sečnik (ilii serpnik (ilir mlatnik sadnjik moštnik , listnik (poljsko listopad) grudnik (poljsko grudzien) večidel že pridružili Slovanih izbe se pride v veči in pi seem serpni mlatni September sadnji October moštni November listni December grudni Ker so te imé; v navadi, sploh pa se na natorne prikazke opirajo, na kteri zdravnik naj nas pa milostljivi Bog obvarije. Ta merlicnica, na po kopališu stojeća, ni le od zunej takó lično napravljena de bi clovek mislil, de je kapelica, ampak je tudi od znotraj tako prostorna in po zdravniških postavah takó pripravno izdelana, de je vsim potřebám vgodna. Skozi dvoj rata se pride v d izbi y kterih ena je manjš ? druga veći. Manjsi je za mnogo orodje in tudi za ču v • vaja, ko bi utegnil tukaj nad merliči čuti; iz te manjši , v kteri miza stoji í i. t. d. Vrata med y Anker je potreba edinosti v imenovanji mescov očitna, jih slovensko družtvo priporočiti ne mudi, zlasti pak druffo versto s koncníčo A*; Slovenci pa naj presodijo. merliče ogleduj veći tnanj v • zbo se na dve strani odpirajo, in de v • ene izbe v drugo vidi, so kakor oknja s sipami ložene Tako je tukej vse v lepim in dobrim stanu in » W ÏIrovaskiSa recéli. Slavenskim Jugu" razjasni g. ïvan Kuku kar gasivnice in merličnico zadene, v takim , de tacih naprav v marsikterim městu pogresujemo. K. Hueber. ljevič namen in konec sedanjiga boja z Madžari s sledečimi besedami: 1) Mi se bomo vojskovali za sadašno cesarsko rodovino, ako prime prevago elementa slovanskiga v Ce je res, kar smo v je 10. dan y tega mnogih časopisih brali, se mesca vojska med Hro va ti in Mad v cesarstvu. 2) Mi se bomo vojskovali za celost monarhije ako se vnji spozná enakost in svoboda vsih narodov avstrijanskih, ako se izpolnijo popolnoma vse želje avstrijanskih Slovanov, in ako avstrijanska via zari začela. Pravična reč bo dala zmago Cesarju zve-stim II r o va tam, ki so močna podpora našiga cesarstva. Presvitli Cesar so po očitnim razglasu postavili slavniga Celiga bana Jela cica v vse poprejšno cast in oblast, svetá očí so zdej obernjene na Hrovaško-Madžarsko vojsko ! da jenja misliti na stopljen je slovansko Na Laškim se nič kaj ne kaže, de bi se stanovitni avstrijanskih dezel z nemsko zavezo. 3) Mi se bomo vojskovali za izpolnjenje na rodnih v deržavnim zboru izrečenih željá. 4) Mi se bomo vojskovali za vničenje gospod stva madžarskiga t. j. ne le sedanjiga ministerija, mir storil; kralj Kori Albert se spet v vojsko pri pravlja. Zdravniška sola za kirurge ljani bo po naznanji ministra v se v L j u b vsi 5 dve leti terpela, de bojo ki so se zdravilstva učiti začeli, svoje učenje do- končati zamogli. Po naznanji ministra bo dom a či ampak za vničenje ogerske aristokracije. y "I eiigcs vasém in mestam lep izgled. Mengeš, ena izmed nar lepših Krajnskih vaší kamor se posebno ob nedeljah in praznikih radi Ljub ljančanje vozijo , ima nektere posebnosti, zavoljo kterih zasluži, postavimo. narodni jezik v perve 3 klase, pa nekoliko tudi v la ti nske šole že prihodnje šolsko léto vpeljan.—Prete čeno sredo smo imeli v Ljubljanskim gledisu zopet dve slovenski igri: „Županova Micka" in pa rGolj u fan i starec", kteri ste čez in čez glediše napolnile. Gospa M. in gospodična K., ki ste vnovic igrale, ste se Ljub ljančanam močno prikupile , kér ste se pràv dobro ob de ga vasém in marsikterimu městu v izgled našale. Med igrama je Ena nar hujših nesreč , ktera kmeta zadéti more , je nesreća ognja. Tista soseska tedej, ktera se z na-pravami preskerbi, de se taka nesreća obvarje , je pa-metniši memo druzih in zasluži očitno hvalo. Taka hvala gré Mengšu. Mengeš je večidel v družbi sv. Florijana zapisan, je pa tudi zdvema gasivnima br i z gla ma (škropiv-nicama) previđen, kteri si je v Gradcu napraviti dal 9 i • deklamiral poezijo veliko slavo pridobil. iskreni Slovenec „Slovenska mati", gosp T oman s ktero si je JLJt fj ani j ï" /úvijiíj i Kitili kup (Srednja cena). 9. kimovca. kimovca. grold. ffold. in ki ste cez 600 gold, veljale y ktere si je iz terzkih denarjev nabral. S tako gasivno napravo previđena vas si v nesreći ognja ne le sebi pomaga . temuč za y more biti v pomoc tudi drugim bližnjim vasém y ktere so kar zavarovanje pohistva proti nesreći ogrija vtice . dovelj zanikerne. Stob, Loka,Terzin so velike vasi, raernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Soršice....... R« v, ezi......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.