TIM 3 poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • november 1983 • 22. letnik • cena 30,00 din drobne zanimivosti Žametni medvedek spodbuja dihanje Malokoga v otroštvu ni grel plišat medvedek ali punčka iz cunj: psihologi so prelili že morje črnila v razpravah, odkod tolikšna potreba po mehkih igračkah. Sedaj se jim pridružujejo zdravniki, ki z inkuba¬ torji in z vsemi pomagali sodobne medicine rešu¬ jejo življenja šibkih novorojenčkov. Raziskovalci ameriških univerz v Los Angelesu in Connecti¬ cutu namreč dosegajo zavidljive uspehe z med¬ vedki, ki enakomerno in glasno »dihajo«. Pola¬ gajo jih v inkubatorje k dojenčkom, ki začnejo podzavestno posnemati dihanje bitja poleg sebe, ujamejo pravi ritem in pri tem utirjajo avto¬ nomno živčevje v delovanje, ki je pogoj za preži¬ vetje. Največji pospeševalnik sveta Tik ob ženevskem letališču in največ 150 metrov pod zemljo so začeli letos spomladi v sodelova¬ nju med Švico, Francijo, ZR Nemčijo in Španijo graditi orjaški krožni predor s premerom 8 kilo¬ metrov. Kar 27 kilometrov dolgi predor bo štirikrat prere¬ zal francosko-švicarsko mejo med švicarskim krajem Meyrin in francosko vasico Prevessin v ravnici, nad katero se dviga gorovje Jura. Pospeševalnik bo med delovanjem rabil 73 me¬ gavatov električne moči za napajanje velikih elektromagnetov, ki bodo jedrske delce pospe¬ ševali skoraj do svetlovne hitrosti, tako da bo pri tem njihova masa narasla 270.000-krat. Od raziskav s pospeševalnikom, ki ga bo uprav¬ ljal CERN (Evropski svet za jedrske raziskave), si obetajošezlasti po nedavnem odkritju bosonaVV novih spoznanj o zgradnji snovi. Fotografija z vrisanim potekom novega pospe- ševalnika, ki se pridružuje že delujočemu SPS, nazorno kaže, kako sodobna znanost sega prek meja — navkljub politiki ali pa prav zaradi nje. 186671 TIM 3 • 83/84 81 prva stran Ko bo tale številka pred vami, bo najbrž že prava zima in boste več ostajali pod toplo domačo stre¬ ho, zimskega veselja bo najbrž ob sedanjih cenah smučarske opreme in drugega letos manj. To pa še ne pomeni, da bi se morali dolgočasiti. Veseli bomo, če vam bo naša revija vsaj malo popestrila proste urice. Prav zdaj je čas, da se lotite kakš¬ nega zahtevnejšega izdelka, ki zahteva več časa za izdelavo. Upam, da smo z modelom letala v tej številki ustregli vsem tistim, ki se želijo špomladi postaviti z njim na tekmovanjih, pa tudi tistim, ki bodo gotov model postavili na polico za okras. Pazili smo, da je model zgrajen iz materialov, ki so sorazmerno lahko dostopni in je izdelava bolj od¬ visna od spretnosti in potrpežljivosti, natančnosti modelarja. Manj odziva kot lani je na izziv tov. Iv¬ koviča v rubriki Inovator. Z današnjo, tretjo nalogo v letošnjem letniku, sem prepričan, da imate do¬ volj gradiva za razmišljanje in inoviranje zadanih rešitev. Za tiste, ki tega morda še ne vedo naj povem, da lahko pošljete svojo zamisel za kate¬ rokoli od letošnjih nalog. Pogoj je seveda, da je rešitev izvirna, da ni prepisana iz katere strokov¬ nih revij. Prepričan sem, da odziv na to rubriko ne bo izostal, saj sodeč po vaših pismih med bralci Tima mladi elektroniki prednjačijo. Pa tudi sicer vabim elektronike k sodelovanju v reviji, pa če¬ prav z drobnimi prispevki. Pokažite kaj znate. Urednik TIM 3 November 1983 _ 22. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 300,00 din, po¬ samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice O Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Na sliki vidimo mojstrski Izdelek mladih raketarjev. Taka maketa nastane šele po dolgotrajnem In natančnem študiju »originala« ter po mnogih izdelavnih urah. Še malo pa se bo črno-bela lepo¬ tica vzpela visoko pod oblake. KAZALO 82 TIM 3 • 83/84 prvi koraki Posoda Neva Virant Iz lepo odprtih pločevink lahko naredimo različno posodo, ki spada v sklop izdelkov za darila. Pa naj bodo to darila vaše šole vrtcu, ali pa vaša darila za bratce, sosedove malčke... Pa tudi vam bi prav prišel vrč za zalivanje lončnic ali kanglica za nabi¬ ranje gozdnih sadežev (borovnic, jagod...). In zopet smo pri proizvodnem delu v OŠ — ploče¬ vinke iz šolske kuhinje bomo uporabili za naše iz¬ delke. In ostali material? nji okrogli del, tako da pločevinko odpremo — razgrnemo v pločevinast trak (plašč brez dna in pokrova). Temu traku bomo najprej odrezati vse upognjene in spajkane dele (zgornji in spodnji rob, stranski »šiv«. Ročaji: Ob kotniku z risalno iglo zarišemo pravo¬ kotne robove in od tega pravega kota, ki nam je ROČAJI LONCI a, b,c LEGENDA ■— , mesto ročaja ki ga prispajkamo na posodo UPORABA: a,b,c - lonci, kozice d - vrči a,c - pokrovke Spajka, 2 mm medeninasta žica in prozorna cevka (lahko je tudi prazno ohišje kemičnega svinčnika ali flomastra) za ročaj kanglice in če bomo barvali, še barva in razredčilo. Ker bomo spajkali, potrebujemo: dva spajkalnika (80 do 120W), klešče kombinirke, klešče z okroglimi če¬ ljustmi, pilo, škarje za rezanje pločevine, usnjene rokavice za zaščito, čopič, za risanje pa risalno orodje (risalno iglo, kotnik in ravnilo). Za lonec, kozico ali vrček potrebujemo najmanj dve pločevinki. Eni bomo odrezali zgornji in spod- izhodišče, po merah iz načrta izrežemo trakove za ročke. Nato jih izrežemo, upognemo na polovico po dolžini, opilimo rezane robove, z dvojnimi kleščami upognemo in ročke so pripravljene za spajkanje. Te ročke naj bodo po tri enake: za lonec ali kozico dve in ena za pokrovko. Na posodi določimo mesto za spajkanje in spaj- kamo. Pri spajkanju je zelo pomembna moč spaj¬ kalnika, ki ne sme biti premajhna (spajkalniki 20 do 25 W, ki jih uporabljamo pri elektroniki, so pre¬ šibki). Z enim spajkalnikom ogrevamo posodo z TIM 3 • 83/84 83 notranje strani (ali hrbtno stran pokrovke), mesto, na katerega bomo iz zunanje strani pripojili (spaj- kali) ročko. To mesto bomo tudi temeljito očistili in nanj nanesli spajko. Pokrovka: Material za pokrovko dobimo iz okro¬ gle ploskve tri kilogramske pločevinke (uporabimo dno, ki ga ustrezno zmanjšamo). Te ploskve ne ravnamo, tako da eden od že vtisnjenih žlebov (koncentričnih krogov) ravno ustreza obodu naše posode, da pokrovka »sede« nanjo. Kanglica Potrebujemo približno 45cm 2mm debele mede¬ ninaste žice, kilsko pločevinko in spajko. Od oro¬ dja potrebujemo klešče z okroglimi čeljustmi in dvoje kombinirk. Žico dvakrat ovijemo okoli ene okrogle čeljusti (to delamo s celim kosom žice, da jo lažje ovijemo), jo snamemo in odščipnemo. Razpnemo ta del dveh krogov v osmico, primemo spodnji krog osmice z enimi kleščami, zgornjega pa z drugimi in obrnemo za 90 stopinj. Zgornji krog odmaknemo iz osi, očistimo in že je pripravljen za spajkanje. Naredimo še en tak del. Pa še ročaj. Iz preostale žice (30 do 32cm) nare¬ dimo na eni strani krog s kleščami z okroglimi če¬ ljustmi, na drugi strani nataknemo cevko na žico, jo pomaknemo naprej in še na tej ravni strani na¬ redimo enako velik krog. Sedaj upognemo — dr¬ žalo je v sredini in naj bo nekoliko ožje, kot je pre¬ mer pločevinke. Sestavimo ročaj s prejšnjima »osmicama« in te osmice spojimo na pločevinko (prispajkamo). 84 TIM 3 • 83/84 8 C- 2 - |— H J O o Amand Papotnik Muca Mrmrjavka, miško je lovila, miška z dolgim repkom, v lonec je skočila. Muca pa pred loncem je sladko zaspala, miška, smuk iz lonca, ven je odskakljala. »Pa me ni več v loncu. To ti je uganka!« Prav je grda muca, mucica zaspanka. Janez Bitenc Miška s ščipalko To besedilo bodi za vzpodbudo pri izdelavi funk¬ cionalne (uporabne) miške pri pouku osnov teh¬ nične vzgoje in izobraževanja pri SND v 3. raz¬ redu osnovne šole. Pa preidimo k izdelavi! Material 1. Za izdelavo potrebujete karton, usnje, vrvico, ščipalko in OhO lepilo. 2. Za namestitev miške na podlogo: košček blaga, usnja, lesa ali furnirja. karton vrvica [brki) usnje P 5 ' I TIM 3 • 83/84 85 Delovni postopki 1. Pregled načrta. 2. Risanje idejne skice. 3. Prenos mer na načrt. 4. Izrezovanje. 5. Lepljenje. Orodje za delo 1. Škarje. 2. Nož za tapete. 3. Čopič. Napotki za izdelavo 1. Najprej dobro proučite risbo in zapis o poteku (napotki za delo). 2. Izberite potreben material (karton, usnje, vrvi¬ ca) ter orodje (svinčnik HB, škarje, nož za ta¬ pete). 3. Na karton narišite predstavljeno obliko polnila (2x). (Pri risanju velikosti niso pomembne). 4. Iz kartona izrezana dva (2) dela prerišite na primerno usnje (naravno ali umetno). Prikaz miške, ki je nameščena na podlogo iz garni¬ rane tkanine 5. Potrebna sta še dva dela iz usnja, ki jima oz¬ načite jezičke (glej del: usnje-prevleka 1). Je¬ zički so potrebni za prilepljenje teh na polnilo. 6. Nato izrežite iz usnja še dva (2) okrogla dela s krožnim izsekom za ušesa in dva okrogla dela za oči, usnjeni trak za rep in šest (6) kosov vr¬ vice za brke. 7. Če boste želeli vstaviti oziroma zalepiti ščipal¬ ko, morate prilepek od točke tri (3) do šest (6) še enkrat ponoviti. Na ta način boste dobili dva dela. 8. Oči, ušesa, brke in rep pa prilepite samo na eno ploskev (glej fotografijo). 9. Dopolnitve 9.1. Izdelano miško lahko uporabite kot prije¬ malo za svinčnik, koledar, beležnico itd. 9.2. Izdelano miško lahko pritrdite na osnovo iz furnirja, tapete, lesa, ultrapasa itd. proizvodno de/o Amand Papotnik z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: Stojalo za lončnice Stojalo za lončnice je lahko koristen del opreme v veži, predsobi, dnevni sobi, učilnici, pisarni in drugod. 86 TIM 3 • 63/84 Stojalo za lončnice TIM 3 • 83/84 87 Izdelovanje stojal za lončnice sodi v proizvodno in drugo družbeno potrebno delo v osnovni šoli. Krožki šolskega proizvodnega dela klubov mladih tehnikov lahko izdelajo nekaj takšnih ali podobnih stojal za potrebe šole ali za organizacije združe¬ nega dela. Material Za izdelavo stojala za lončnice potrebujete smre¬ kov les. Sestavne dele pa lepite v celoto z neostik ali jubinol lepilom. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: čopič, leseno kladivo 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, kovinsko ravnilo, kovinski kotnik, leseno vzdolžno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolžnega le¬ senega vodila, primež za pričvrstitev delov na mizo, gumijasti kolut. Delovni postopki 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje, 3. razžagovanje, 4. utorjanje, 5. sestavljanje z lepljenjem, 6. barvanje ali lakiranje. Napotki za delo 1. Najprej dobro proučite tehniško dokumenta¬ cijo in kosovni seznam. 2. Izberite potreben material (smrekov les) in orodje za delo. 3. Na krožni žagi razžagajte in nažagajte se¬ stavne dele. 4. V nogo vrežite utore na krožni žagi (glej foto¬ grafijo). 5. Sestavne dele spojite s pomočjo neostik ali ju¬ binol lepila v celoto (glej sestavno risbo in fo¬ tografijo). 6. Stojalo ojačate še z vmesnimi letvicami (v spodnjem delu), ki imajo enake mere kot se¬ stavna dela s pozicijama 1 in 3. 7. Dno zaboja stojala izvedite z enakimi letvicami (pozicija 4), vendar za 12cm večjimi. Razlika v meri od pozicije 1 je za 12cm, kar pomeni, da letvice dna pokrivajo debelino pozicije 3. 8. Celotni izdelek lahko pobarvate ali prelakirate. 9. Po nekaj urah sušenja je izdelek nared za na¬ mestitev lončnic in za namestitev v razredu, zbornici ali predsobi, dnevni sobi... Slika 1. Takole je stojalo za lončnice Slika 2. V takšno stojalo lahko namestite najrazličnejše cvetlične lončke. Takšni lončki bodo v ponos tudi horti¬ kulturnemu krožku O rezultatih dela nas obvestite do 20. 12. 1983. Še posebej bomo veseli, če boste takšna stojala izdelovali za potrebe šole ali v dogovoru s kra¬ jevno skupnostjo in OZD. 88 TIM 3 • 83/84 PROPOZICI JE Vlil. SREČANJA MLADIH TEHNIKOV 1.5. MODELARSTVO 1.5.1. Jadralni modeli A 1 Pravilnik tekmovanja z jadralnimi modeli A1 1. Model jadralnega letala: a) model mora biti izdelek tekmovalca, lahko pa je tudi kupljen komplet, ki zahteva samostojno delo, b) model ima lahko največ skupaj 18 dm * 1 2 nosilnih površin (krila in višinski stabilizator), c) teža modela mora biti najmanj 216 g. 2. Tekmovalna pravila: a) tekmuje se 3 turnuse (3 starti), b) model mora startati tekmovalec sam z vlečno vrvico, ki ne sme biti daljša od 30m, d) maksimalni let traja 90 sekund, e) tekmovalec ima pravico na več ponovitev star¬ ta, če je bil oviran od tretje osebe (drugi model ali startna vrvica), f) tekmovalec ima lahko rezervnp modele (tri), ki pa morajo imeti isto oznako, npr. F38, ampak se razlikuje po oznaki v črkah (F38A), g) v primeru, da dosežeta dva ali več tekmoval¬ cev v končnem plasmanu isti rezultat, nadalju¬ jejo ti tekmovalci s starti (v »fly off«) tako dolgo, dokler ne določijo, kdo je prvi. V »fly off« je vsak naslednji staii za 30 sekund daljši (npr. 1. start po regularnem 90 + 30, drugi 90 + 60...). Tekmovanje se lahko začne pri sončnem vzhodu in se mora končati do sončnega zahoda. Vse ostale določbe veljajo, kot jih predpisujeta pravilnika FAI in VSJ del 4. Maksimalno število doseženih točk je 50. 1.5.2. Modelarski zmaji Pravilnik tekmovanja z zmaji 1. Model zmaja mora izdelati vsak tekmovalec sam. V nobenem primeru ni dovoljen start z zmajem, izdelanim iz polfabrikata (ptice). 2. Tekmovanje bo potekalo v dveh tekmovalnih razredih: a) škatlasti zmaji, b) deltoidni zmaji. Vsak tekmovalec tekmuje le z zmajem pod a) ali pod b). 3. Tekmovalna proga sestoji iz treh delov: a) mesto, kjer stoji pomočnik z zmajem, b) mesto, kjer stoji tekmovalec, c) mesto — cilj — kjer stojita dva sodnika s teodoliti (merilna naprava za zmaje). 4. Dolžina vrvice je 30 m, to je hkrati tudi razda¬ lja od zmaja do tekmovalca in od tekmovalca do cilja. 5. Če zmaj med tekom tekmovalca strmoglavi in tekmovalec še ni prečkal ciljne črte, se lahko tak start ponovi. V nobenem drugem primeru pa ne! 6. Na cilju se meri kot, ki ga oklepa vrvica z zemljo v trenutku, ko tekmovalec priteče na ciljno črto. 7. Tekmovalec priteče na ciljno črto. 8. Tekmovalci morajo imeti na sprednji — prsni — strani vsaj 1 dm veliko, črno startno šte¬ vilko na belem polju, katero mora nositi tek¬ movalec do konca tekmovanja. 9. Vsak tekmovalec bo opravil z zmajem dva štarta. 10. Tekmovalec je diskvalificiran: če hote ali ne¬ hote onesposobi katerikoli drugi tekmovalni zmaj. Isto velja za vodje ekip in inštruktorje. 11. Za uvrstitev tekmovalcev se upošteva sešte¬ vek obeh izmerjenih kotov. 12. Ko tekmovalec preteče ciljno črto, naj še nekaj časa teče vstran ali naprej, da ne ovira drugih tekmovalcev, ki so še na tekmovalni poti. Tekmovalec štarta na poziv vodje štart¬ nega mesta. 13. Maksimalno doseženo število točk v posa¬ meznem razredu je 50. 1.5.3. Modelarske rakete Pravilnik tekmovanja v kategoriji raket s pada¬ lom od 2,51 do 5,00 Ns (s-3-b) 1. Tekmuje se z enostopenjskimi raketami z enim padalom in enim motorjem, čigar skupni impulz ne sme presegati 5,00 Ns. 2. Vsak tekmovalec bo opravil tri štarte, za kar ima na voljo dva modela. 3. Maksimum enega poleta je 360 sekund. 4. Na srečanju bo možno uporabljati izključno motorje, ki jih bo za vse udeležence preskr¬ bel organizator (motor B6-4 ali 5-15-5 pre¬ mera 17,5mm). TIM 3 • 83/84 89 5. Vsi modeli morajo štartati električno, zato bo organizator preskrbel električne vžigalnike, tekmovalci pa lahko prinesejo s seboj tudi svoje vžigalnike. 6. Organizator bo preskrbel rampe s premerom 3 in 5mm. 7. Ponavljanje starta je možno v primeru na¬ pake na motorju ali če se dva modela med letom zadeneta drug v drugega. 8. Zmagovalec v konkurenci posameznikov bo tekmovalec z največjim seštevkom vseh treh poletov. 9. V primeru, da več tekmovalcev doseže vse tri maksimalne polete, bodo zmagovalca dolo¬ čili dodatni poleti (fly-off). 10. Organizator ter sodniki imajo pravico do spremembe pravil (2. in 3. točka) v primeru slabega vremena ali neustreznega poligona. 11. Maksimalno število doseženih točk je 50. 1.5.4. Modeli avtomobilov na električni pogon Pravilnik tekmovanja z modeli avtomobilov na električni pogon 1. Model avtomobila na električni pogon: a) model mora biti izdelek tekmovalca, razen elektromotorja, baterije in koles, ki so lahko tovarniške izdelave, b) gradnja avtomobila je poljubna, dolžina pa ne sme presegati 500mm, širina pa 250mm, c) za pogon rabi lahko vsakršen elektromotor, baterija (suhi čl.) pa mora biti do 9V napetosti, d) modeli morajo imeti oznako. 2. Tekmovalna določila: a) ocenjevanje modelov, b) tekmovanje v cilj. a) Ocenjevanje modelov: Vse modele pred tekmovanjem ocenjuje tekmo¬ valna komisija, ki šteje 3 člane. Vsak ocenjevalec ocenjuje zase in pod svojo oceno — maksimum 10 točk. Vse tri ocene se nato seštejejo. Kriterij ocenjevanja: površinska obdelava, estetsko ob¬ delovanje, tehnična izvedba, inovacije itd... Če je model lastne konstrukcije, se k vsoti točk doda 5 točk. Lastno konstrukcijo mora tekmovalec doka¬ zati s tehnično risbo. b) Tekmovanje v cilj: Z avtomobili se tekmuje v cilj. Proga je pravokotne oblike, širine 2,10m, dolžine 10m. — vsak tekmovalec ima pravico do 5 startov — točke vseh voženj se seštevajo — v primeru, da dosežeta dva ali več tekmoval¬ cev v skupnem plasmanu isti rezultat, o konč¬ nem vrstnem redu odločijo naslednji starti in ocenjevanje modelov, dokler ni dosežen vrstni red — za uvrstitev se seštejejo točke ocenjevanja — v času tekmovanja mora imeti model prvotno obliko — med posameznimi vožnjami tekmovalec lahko menja motor in baterije. 1.5.5. Brodarski modeli MČ-1 Pravilnik za tekmovanje brodarskih modelov v prosti vožnji MČ-1 je bil objavljen v prvi številka Tima. Manjka le podatek, da je tudi pri tem tekmovanju največje število točk 50. 1.6. TEKMOVANJE MLADIH FIZIKOV UPORABA FIZIKE V TEHNIKI Vabimo vas, da se v okviru programa VIII. sreča¬ nja mladih tehnikov Slovenije vključite v tekmo¬ vanje mladih fizikov — tehnikov — raziskovalcev. Razpisujemo dve skupini na področju uporabe fi¬ zike v tehniki, in sicer na osnovi specifičnih znanj učencev: 1. stopnja: 7. razred — uporaba fizike v tehniki na področju merjenj, sil, dela in energije, mehanskih in toplot¬ nih strojev, svetlobe itd. 2. stopnja: 8. razred — uporaba fizike na področju elektrike (elektrotehnika) in elektronike (razne elektroteh¬ nične in elektronske naprave). Namen tekmovanja: — povečevati zanimanje za fiziko in povezavo fi¬ zike s tehniko v rednem programu in pro¬ gramu interesnih dejavnosti, — vzpodbuditi ustvarjanje fizikalno-tehničnih in raziskovalnih krožkov v okviru klubov mladih tehnikov, — vzpodbuditi mladim zanimanje za fiziko in njeno tehnično aplikacijo, — vzpodbuditi mladim zanimanje za fizikalno- tehnično raziskovalno in inventivno dejav¬ nost, 90 TIM 3 • 83/84 — pridobiti nova spoznanja in poglabljati interes pri mladih za ustvarjalno in timsko delo, — omogočiti mladim interdisciplinaren pristop k mikavnim naravoslovno tehničnim pro- bleoom, — prikazati medsebojno odvisnost in povezavo med fiziko in tehniko. Izhodišča Vsebina tekmovanja zajema samostojno izde¬ lano napravo ali raziskovalno delo iz ustreznega področja fizike, glede na stopnjo (7. ali 8. razred); delo mora temeljiti na osnovi določene(ih) fizi- kalne(ih) zakonitosti, obenem pa mora biti tudi tehnično uporabno. Temelji naj na sistematičnem delu, izboljšavah, dopolnitvah, meritvah itd. dolo¬ čenih fizikalno-tehničnih zakonitosti. Zato je po¬ trebno ob napravi priložiti še dokumentacijo, ki jasno prikaže to dejavnost in vsebuje: — postavitev problema, — načrtovanje in izvedba naprave, sklopa..., — preizkus, izboljšave, dopolnitve, — meritve (po potrebi), — analizo delovanja, — razlagao delovanja in prikaz uporabe, — tehnično — tehnološko dokumentacijo. Potek tekmovanja Učitelji fizike in tehnike v 7. in 8. razredu vzpod¬ budijo k delu in usmerjajo delo timov ali posa¬ meznikov, ki kažejo posebna nagnjenja k fizikal- no-tehničnim inventivnim, raziskovalnim in raz¬ vojnim dejavnostim. Kandidati lahko samostojno izbirajo teme. Pripo¬ ročamo proučevanje aktualnih problemov in ob¬ delavo vprašanj, ki povezujejo teoretično-ekspe- rimentalno fizikalna spoznanja s tehnično aplika¬ cijo in uporabo. Prispevek lahko temelji na osnovi individualnega ali skupinskega dela s posameznega področja fi¬ zike ali pa je tudi interdisciplinarno zasnovano. Pri skupinskih nalogah oz. delu je potrebno imeno¬ vati nosilce (največ dva), ki bodo delo predstavili pred strokovno komisijo. Na srečanju mladih tehnikov Slovenije nastopata najboljša predstavnika oz. skupini (skupino se¬ stavljata dva učenca) za 7. in 8. razred iz vsake regije. Ekipe predstavijo svoje prispevke v javnem na¬ stopu. Vse ekipe morajo imeti ustrezne naprave oz. eksperimentalni pribor ter ustrezno pisno do¬ kumentacijo (načrte, skice, opise, preglednice, grafe, zaključke...). Predstavitev prispevka lahko traja največ 10 minut. Pri predstavitvi lahko ekipa uporablja vsa razpoložljiva avdiovizualna sred¬ stva in naprave. Komisija oceni prispevke in na¬ stope ekip s poudarkom na: — izvirnosti tehnične izvedbe, — pisni dokumentaciji (načrt, skice, grafi, meri¬ tve...), — sodobnosti in uporabnosti naprave, — razlagi delovanja naprave oziroma sklopa (kvaliteta in globina znanja), — uspešnosti zagovora. Komisija torej lahko postavi vsaki ekipi vprašanja, zato da bi lažje in temeljiteje ocenila prispevke in znanje ekip. Spraševanje ekipe ne sme trajati dlje kot 10 minut. Na kraju tekmovanja komisija raz¬ glasi rezultate. Komisija bo še posebej upošte¬ vala izvirne ideje, mikavne pobude in dovršene tehnične rešitve naprav. Maksimalno doseženo število točk posameznika ali ekipe v tem tekmovanju je 50. Najboljše tekmovalce in šole bo nagradila DO »Iskra Kibernetika« s praktičnimi nagradami. 1.7. MLADI FOTOGRAFI — PRAVILNIK Način sodelovanja: 1. Snemanje na srečanju 2. Razvijanje posnetega filma (negativa) 3. Izdelava kontaktne fotografije 4. Razstava fotografij na Vlil. srečanju mladih tehnikov 1. Snemanje na srečanju Vsi udeleženci fotoamaterji na srečanju fotografi¬ rajo otvoritev srečanja in delovni utrip Nove gori¬ ce. Aparat in film si oskrbijo udeleženci sami. Pri¬ poroča se fotografski aparat leica formata. Vsak udeleženec prinese s seboj film Efke (od 21—22 din). 2. Razvijanje posnetega filma Posneti film vsak udeleženec razvije s kemikali¬ jami, ki jih preskrbi organizator. S seboj je po¬ trebno prinesti razvijal no dozo ali kadici. Del filma se oceni (deset posnetkov v celoti). 3. Izdelava kontaktne fotografije Izbrani in ocenjeni del filma udeleženec pripravi za delo: pri tehnični svetlobi se položi na fotograf¬ ski papir del posnetega filma, nato še čisto steklo in osvetlimo za določen čas. Sledi postopek izde¬ lave pozitiva. Prostor, foto material in steklo pre¬ skrbi organizator. TIM 3 • 83/84 91 4. Razstava fotografij na Vlil. srečanju mladih tehnikov Vsaka občinska ekipa mora do 1. 5. 1984 poslati 10 fotografij na naslov: ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTU¬ RO, NOVA GORICA, DELPINOVA 12 65000 NOVA GORICA Te fotografije bomo razstavili na dan republi¬ škega srečanja. Tema foto razstave je: »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«. Celotno delo in razstava se oceni: do 40 točk za izdelavo kon¬ taktne fotografije in 10 točk za sodelovanje na razstavi. Maksimalno doseženo število točk v tej panogi je 50. Sandi Lilik Državno prvenstvo brodarskih modelarjev 18. septembra se je v Ljubljani na Koseškem ba¬ jerju v Dragi odvijalo letošnje državno prvenstvo brodarskih modelarjev. Kot vsako leto so se tek¬ movanja udeležili predstavniki sosednje Avstrije. Tekmovalnega vzdušja nista pokvarili ne megla in ne slabo vreme, ki je tekmovanje skrčilo na en dan. Utrinke s tekmovanja pa si oglejmo na spodnjih fotografijah. 92 TIM 3 • 83/84 Dr. Jan I. Lokovšek VF modul TIM XV-FM Uvod V preteklem letniku naše revije smo spoznali vrsto sprejemnikov, ki uporabljajo frekvenčno modulacijo (FM). Manjka le še oddajnik ali točneje oddajni VF modul. NF del oddajnika (koder) tudi že poznamo, to je TIM XXXIII. Skupno z njim tvori naš VF modul celoto — oddajnik za daljinsko vo¬ denje. Zakaj FM? Pri vodenju modela z radijskimi valovi oddajnik oddaja visokofrekvenčni signal, na katerega je »natovorjena« informacija, to je povelja posa¬ meznim servomehanizmom oziroma krmilom modela. Sprejemnik v modelu sprejema celo vrsto signalov in ne le tega, ki ga oddajamo, torej tudi celo vrsto neželjenih (motečih) signalov. In¬ formacijo smo pri amplitudni modulaciji prenašali tako, da smo v ritmu NF signala prekinjali VF sig¬ nal; prekinjali zato, ker gre za digitalni prenos po¬ velj. V sprejemniku smo sprejete signale ojačili, detek- tirali in z njimi krmilili dekoder. Velikost detektira- nega signala je pri AM odvisna od jakosti vhod¬ nega signala, kar je seveda slabost tovrstnega prenosa informacije. To slabost bolj ali manj omi¬ limo s tako imenovano avtomatsko regulacijo oja- TIM 3 • 83/84 93 Čanja v medfrekvenčnem delu sprejemnika (ARO). Taka regulacija nikoli ne more biti popolna in vedno vnese tudi določene nevšečnosti. Pri raz¬ lično močnih signalih se položaj prvega servome- hanizma lahko spreminja, nenadna sprememba jakosti signala pa za hipec celo povzroči izgubo povelj. Tu so še motilni signali, poleg tega pa je AM pre¬ nos sploh manj primeren za prenos digitalne in¬ formacije, ko želimo delovati v 10kHz rastru. Tak način, če naj bo kvaliteten namreč, zahteva širši frekvenčni pas in mnogi AM oddajniki, kot na pri¬ mer starejši Graupnerjev Varioprop, »zapacajo« še sosednje kanale. Zaradi vsega tega se je že pred leti množica pro¬ izvajalcev RC naprav pravilno odločila in začela uporabljati FM najprej za boljše (dražje), kasneje pa tudi za ostale naprave. Pri frekvenčni modulaciji je amplituda VF signala konstantna, pač pa se v ritmu informacije spremi¬ nja frekvenca, toda zelo malo; vsega 2 do 3 kHz. FM sprejemnik nima več avtomatske regulacije ojačanja, njegov medfrekvenčni ojačevalnik je v bistvu ves čas prekrmiljen, saj ima zelo veliko oja¬ čanje. Zaradi tega (prekrmiljenosti) je na motnje manj občutljiv kot njegov AM sorodnik. Pri FM detekciji štejemo le prehode signala skozi ničloin nas sama oblika signala ne zanima; to na¬ redi FM način prenosa manj občutljiv na motnje. Zavedati pa se moramo, da je naša FM ozkopa- sovna in ni vsemogočna, oziroma neobčutljiva je za motnje le do določene mere. Res pa je, da je pri FM ta mera ugodnejša kot pri AM. Motnje namreč povzročajo še druge reči, npr. močno prekrmilje- nje mešalne in vhodne stopnje ipd., ki jo zakrivijo navadno polja izjemno močnih oddajnikov, ki sicer ne oddajajo na našem kanalu, so pa na ka¬ terem od sosednjih (npr. CB signal v jakosti 50 W ali več na oddaljenosti manjši od 300 m). Velika pridobitev ozkopasovne FM pa je resnična možnost delovanja v 10 kHz pasu, in to pri našem digitalnem načinu prenosa informacij. Nepozna¬ valca to dejstvo preseneti; navadno klasična FM zahteva širši pas kot AM! Seveda moramo imeti tudi sprejemnik, ki je spo¬ soben delovati v 10 kHz pasu. Prav tako je nemo¬ goče, da bi na istem kanalu istočasno delovali ena AM in ena FM naprava. Torej: v 10kHz rastru lahko delujejo le naprave, ki so narejene za to, bodisi AM ali FM. Za motnje je FM manj občutljiv od AM in njegovo delovanje ob prisotnosti interferenc zanesljivejše. Opis delovanja Ta modul sem konstruiral tako, da lahko z njim nadomestimo stari AM modul TIM XV. Po veliko¬ sti mu je enak in tudi razporeditev priključkov je narejena na enak način. Poglejmo shemo oddajnika na sliki 1. •O Slika 1. Shema oddajnega modula TIM XV-FM Tranzistor T1 s kondenzatorji C4 in C5 ter krista¬ lom tvori tako imenovani Clappov oscilator. Pozor, kvarc kristal v taki vezavi niha na svoji osnovni frekvenci. Prej (pri AM) je kristal nihal na svoji tretji harmonski (angl. third overtone) frek- 94 TIM 3 • 83/84 venci. Pri naši vezavi je frekvenca kristala polo¬ vica vrednosti oddajne in jo kasneje pomnožimo z dva. Torej za področje 27 MHz je frekvenca kri¬ stala v 13,5 MHz področju. To je potrebno zato, da lahko dosežemo primerno frekvenčno modulaci¬ jo. Slednjo omogoča dioda DC, zaporedno ve¬ zana s kristalom. Ta dioda je v bistvu kondenza¬ tor, katerega kapacitivnost se spreminja v odvi¬ snosti od enosmerne napetosti na njej. Slednja pride preko FM vhoda in uporov R1 in R2 ter predstavlja povelje, oziroma je to NF signal iz ko- derja. S spremembo napetosti na DC se torej spreminja njena kapacitivnost in tako tudi frekvenca oscila¬ torja. Ta sprememba je majhna, vsega nekaj kHz, vendar dovolj velika, saj gre pri tem za ozkopa- sovno FM. Frekvenco oscilatorja podvojimo kar s T1, katerega kolektorski nihajni krog je že ugla¬ šen na 27 MHz. Ker je tranzistor T1 obenem osci¬ lator in dvojilnik, je pomembno, da ima primerno karakteristiko, ki omogoča tudi množenje z ustreznim izkoristkom. Za tako vezavo so pri¬ merni predvsem stikalni tranzistorji ali tranzistorji, ki smo jih navadno uporabljali v mešalnih stop¬ njah sprejemnikov; RIZ 2N2369 je kot nalašč v ta namen. Da bi bilo delovanje take stopnje čimbolj stabilno, je stabilizirana tudi njena napajalna na¬ petost, in sicer s pomočjo diode ZD. Ker podvojimo frekvenco, je tudi frekvenčni pre¬ mik dvojen. Zanimivo pa je, da se z večanjem na¬ petosti na DC frekvenca oscilatorja le povečuje. To je razumljivo, saj se z večanjem napetosti ka¬ pacitivnost DC le zmanjšuje. Slika 2 prikazuje potek frekvence v odvisnosti od napetosti na DC, kakor sem jo izmeril na mojem prototipu vezja. Slika 2. Potek spremembe frekvence v odvisnosti od enosmerne napetosti na diodi DC Tak oscilator — množilnik že daje nekaj mW moči VF signala preko C7 naslednji stopnji, katere jedro je tranzistor T2. Tudi temu sem privoščil uglašen kolektorski krog (L2, C9 in C10) zato, da je frekvenčni spekter signala lepši. V tej stopnji je dopuščena tudi možnost amplitudne modulacije, in sicer preko vhoda AM (+), če bi jo kdo želel. V našem primeru ta vhod vežemo kar na plus pol napajanja. Končno stopnjo in izhodni filter že poznate. Oba sta popolnoma enaka, kot pri AM modulu. Ker sta se tam dobro obnesla, tudi ni raz¬ loga, zakaj bi ju spreminjali. Izhodni filter je nam¬ reč eliptični šeste stopnje, kakor se mu učeno reče, in ta je konstruiran tako, da prav posebej duši višje harmonske komponente 27 MHz. Za to poskrbita nihajna kroga L3, C13 in L4, C14. Prvi je uglašen na 3x27 = 71 Mhz in drugi na 2x27 = 54 MHz. Tuljava L5 je prav tako del filtra, ki pa jo lahko izkoristimo na dva načina. Poleg osnovnega namena lahko namreč rabi tudi za pri¬ lagajanje, to je, električno podaljševanje antene. V tem vezju sem preizkusil veliko različnih se¬ stavnih delov in seveda dosegel različne-rezulta- te. Različna uporaba zahteva tudi različne lastno¬ sti oddajnika in nesmiselno je pretiravati, če se pri tem po nepotrebnem izrabljajo drage baterije. Več o tem v nadaljevanju. Od splošnih lastnosti VF modula velja omeniti, da sem za napajanje izbral napetost 9 do 9,6 V, kar ustreza dvem ploščatim baterijam ali osmim NiCd celicam. Pri tem sem dosegel približno pol W VF izhodne moči, kar je več kot dovolj tudi za najza¬ htevnejše letalske modele. Kot sem omenil prej, je ustrezen NF modul, s katerim naš TIM XV-FM tvori oddajnik TIM XXXIII (TIM št. 3, nov. 1982). Ustrezni so tudi vsi Timovi FM sprejemniki, ki so bili objavljeni doslej in ne samoti. Tudi AM Timove sprejemnike se da uglasiti tako, da delujejo na ta oddajnik, ki je sicer FM. Vedeti pa morate, da v tem primeru ni več tistih prednosti, ki so značilne za FM. Izbira materiala Nedvomno je TIM XV-FM zahtevnejši od svojega AM predhodnika, tu se pri nekaterih sestavnih delih ne da štediti. V prvi vrsti je to kvarc kristal, ki mora biti namenjen za FM; sledi kapacitivna (va- ricap) dioda DC, ki je BB109G, in tranzistor T1 (RIZ 2N2369). Preostala tranzistorja v vezju sta prav tako Rizova, 2N708 za T2 in BFJ17 za T3. Tuljave navijamo sami, prav tako (lahko) tudi du- šilke. Vezje je sicer konstruirano tako, da tuljave nimajo odcepov ali sekundarnih navitij, kar grad¬ njo seveda poenostavi. L1 in L2 navijemo na tu- Ijavnika premera 5 mm (z VF jedrom). L3, L4 in L 5 so zračne. Za L1 in L2 uporabimo bakreno la- kiranožico premera 0,6mm, za zračne tuljave pa 1 mm. Število ovojev je 8,5 za L1 in 9 za L2. Vse zračne tuljave imajo po 7 ovojev. Navijamo vedno navoj ob navoju. VF jedra v L1 in L 2 imajo premer 3,5 mm; dolžina za L2 je 2, za L2 pa 8 mm. Barvna oznaka jeder je rdeča ali zelena. Dušilke so lahko na šestcevnih jedrih, to je enake, kot smo jih uporabljali že v starem VF modulu in drugih oddajnikih za 27MFIz. Kondenzatorji so prav vsi keramični. Za blokirne (C 2, C3, C8, C20, C12, C16 in C17) vrednosti niso kritične. Važno je le, da je delovna napetost vsaj 12 V. Razen za C 2 in C12 so vrednosti ostalih lahko od 12 pa vse do 100 nF. Nasprotno pa so vrednosti kondenza¬ torjev v nihajnih krogih in filtrih važne. To so C4, C5, C6, C7, C9, CIO, C13, C14, C15, C18 in C19. TIM 3 • 83/84 95 Zener dioda je za napetost 6V (npr. Iskrina BZX 6 , 2 ). Recimo še nekaj besed o tuljavi L5. Če imamo anteno, ki je že uglašena na 27 MHz, potem je L 5 enaka L3 in L4. Uglašeno anteno spoznate po tem, da ima na sredini (približno) tuljavo oziroma navitje za električno podaljševanje. Če pa je antena navadna paličasta, potem upora¬ bimo za L 5 tudi tuljavnik (premer 5 do 6 mm) in VF jedro. Takrat ima L 5 16 ovojev bakrene lakirane žice premera 0,6 mm. Celotno vezje izdelamo na enostransko kašira- nem vitroplastu. Prihodnjič: gradnja, uglaševanje Slavko Šrok Blerio IX Pripravil sem načrt polmakete letala, s katerim je bil prvič izveden prelet preko Rokavskega preliva. Letalo je zelo primerno za začetnike, saj je izde¬ lava zelo enostavna, zaradi majhne teže in velike krilne površine pa ima zelo dobre letalne lastnosti. Za pogon modela zadošča motor 2,5ccm, za vo¬ denje pa je najprimernejša 6-kanalna RC napra¬ va. Za gradnjo boste potrebovali zelo malo balse, tako, da je tudi končna cena modela dokaj nizka. Gradnja Krilo je enodelno in izdelano na klasičen način. Najprej izdelajte dve šablonski rebri VP-3mm, s pomočjo njiju pa izdelajte sendvič s 36 rebri. Rebra so iz B 2 mm. Na papir si narišite tloris krila in pričnite s sestavljanjem. Najprej položite na načrt zadnjo spodnjo letvico (B), tam kjer pa so rebra, položite trakove iz balse širine 5mm. Na trakove položite letvice (S 5x3) in nato lahko pričnete vstavljati rebra, ko ste z rebri končali, po¬ ložite spet gornji letvici in gornje trakove. Na koncu prilepite še prednjo letvico in jo tudi obde¬ lajte, kot je narisano na načrtu. Dolžina prednje in zadnje letvice naj bo taka, kot je prikazana na na¬ črtu. Zaključke krila pa izdelajte iz balse 5mm. 96 TIM 3 • 83/84 CdA TIM 3 • 83/84 97 CM h_n_n_ 98 TIM 3 • 83/84 Smerni stabilizator - krmilo £ X S 77-7-r; /r7 TIM 3 • 83/84 99 Podvozje: prednje Sedaj izžagajte iz VP 3 rebra 2a, 2ai, 3a, 3ai, s pomočjo letvic in stranic, ki so iz B2, sestavite po¬ krov trupa (na spodnji strani ni zaprt). Ko se lepilo posuši, narišite na obeh straneh pokrova profil krila in tam, kjer so utori za letvice, napravite utore 5x3 na pokrovu. Krilo razpolovimo tako, da do¬ bimo dve polovici. Ti dve polovici pa v pokrovu spet sestavimo tako, da se letvice na krilu na eni strani dotikajo reber 2ai in 3ai, z druge strani pa prilepimo del 5 tako, da dobimo V obliko krila. Na rebri 2ai in 3ai pa prilepite del 6, ki ga izdelate po načrtu. Krilo nazadnje še prekrijte s folijo, japon¬ skim papirjem ali pa s svilo. Ko ste to delo opravili, pa na 9 in 13 rebro zalepite kavlje iz žice 1 mm. Trup je enostavna škatlasta konstrukcija, zato z izdelavo ne boste imeli težav. 100 TIM 3 • 83/84 Ul X oo l n ČNI X E o J* TIM 3 • 83/84 1Q1 Podvozje: zadnje 102 TIM 3 • 83/84 Najprej izžagajte iz VP 3 mm rebra 1,2, 3 in 4 ter jih povežite z letvicami, kot je to prikazano na na¬ črtu. Nato vstavite letvice a, b, c, d, e, tako da rebro 2 boste dobili togo konstrukcijo. Trup od 1. do 4. rebra obložite z balso 2 mm. Na mestu, ki je ozna¬ čeno na načrtu, vstavimo žico 3 mm za pritrditev krila na trup. Nos trupa izdelajte iz B 2 mm potem, ko ste vstavili rezervoar in nosilec motorja. Na spodnji strani prilepite del 7. Prednje podvozje pa sestavite takole: del 5 porinite skozi trup in zale¬ pite ob rebro (1), del (1) zavarite ob del (5). Del (24 zalepite ob rebro 2 in zavarite ob del (4), na koncu zavarite še del (3). Kako se izdela zadnje podvoz¬ je, je prikazano na načrtu. Trup je tako izdelan, potrebno ga je le še primemo obdelati, povezati z žico in pobarvati. Višinski stabilizator — krmilo Rebra so izdelana iz B 2 mm. Sicer pa je gradnja podobna gradnji krila. Levo in desno polovico kr¬ mila povežite z žico 1,5 mm. Ne pozabite vlepiti kosa balse, na katero boste zalepili ročico za viši¬ no. Stabilizator in krmilo povežite s platnenim trakom. Vse dele prekrijte z japonskim papirjem. Smerni stabilizator — krmilo Rebra so izdelana iz B 2mm. Smerno krmilo ob¬ delajte na enak način kot višinsko. Na trup ga mo¬ rate zalepiti pod pravim kotom. Model je tako končan, treba je le še povezati ser- vomotorje s krmili, vstaviti motor in opraviti kon¬ trolni let. Želim vam veliko uspeha pri izdelavi in vodenju. Mladen Soklič Idealna hiša Sestavek o idealni hiši v članku »O energiji« izpod peresa M. Zupana v lanskem letniku Tima me je spodbudil, da opišem nekaj rešitev, ki ponujajo sodobnejše in bolj dognane načine sončnega ogrevanja. S tem se bo verjetno strinjal še kdo od bralcev. Že Sokrat je v svojem predavanju o bivališčih po¬ vedal, kakšna mora biti ekonomična in za bivanje prijetna hiša. Na sliki 1 vidimo, da mora biti hiša TIM 3 • 83/84 1 03 odprta proti jugu s stebriščem, ki prepušča zim¬ sko sonce, poleti pa daje senco. Stremeti je, da hiša oddaja čimmanj toplote proti severu. Tudi v današnjem času velja, da naj hiša sprejme čimveč toplote, predvsem v zimskem času, ne pa da se izolira od okolice, kakor navaja avtor član¬ ka. Težava je v tem, kako doseči čim boljši priliv toplote v dnevnem času, ponoči pa preprečiti uhajanje toplote. To se da rešiti s pravilno obliko¬ vano in pravilno locirano zgradbo. Za naravno ogrevanje s soncem je treba oblikovati zgradbo 3. Steklena hiša (sončna veranda, dvojna fasa¬ da, rastlinjak), sl. 4. 4. Strešni vodni hranilnik toplote, sl. 5. 5. Konvekcijski sončni sprejemnik energije (SSE — toplotna diaoda), sl. 6. Sončna hiša (sl. 2) naj ima čimveč steklenih povr¬ šin na jugu, jugovzhodu in jugozahodu. V notra¬ njosti zgradbe in po tleh naj ima akumulacijsko maso (material z veliko toplotno kapaciteto, ki sprejme veli ko m noži no toplote in jo oddaja v pro¬ stor). SONČNO OBSEVANJE SONČNA HIŠA S OKNI NA JUGU STEKLENIMI L ' K0NDUKCIJA 3 ABSORBIRANE 1 - ENERGIJE S FAZNIM ZAMIKOM 6-8 UR POČRNJENA POVRŠINA NARAVNA CIRKULACIJA ZRAKA l/3 ABSORBIRANE ENERGIJE 25 cm BETON 15 cm VODA -ODPRTINE ZA VSTOP IN IZSTOP ZRAKA, PONOČI ZAPREMO SL 3 : TROMBEJEV ZID - HRANILNIK TOPLOTE tako, da je v zimskem času dober sprejemnik energije, v poletnem času pa dobro zaščitena proti soncu. Naš namen je zmanjšati porabo goriv pri enakem ali boljšem ugodju ter znosnih stro¬ ških. V načelu poznamo pet različnih gradbenih nači¬ nov za ogrevanje s soncem: 1. Sončna hiša z velikimi steklenimi površinami na jugu, sl. 2. 2. Zid, hranilnik toplote (Trombejev zid, vodni zid), sl. 3. Steklene površine so lahko iz enojnega ali dvoj¬ nega stekla (enojno je boljše, ker prepušča več toplote z zaščito za nočni čas — polkna ali zave¬ se). Trombejev zid (sl. 3) imenujemo po Francozu, ki ga je prvi predstavil. Ob južni zid stavbe, ki naj bo prebarvan črno zaradi boljše absorbcije sončnih žarkov, namestimo steklo. Med zidom in steklom mora biti 5 do 6cm debela zračna plast, da se lahko segret zrak dviga. Sonce ogreva zid, ta pa zračno plast do stekla. Ker je segret zrak lažji od SONČNO OBSEVANJE Sl. 4 : STEKLENA HIŠA S TOPLO IZOLACIJSKIMI PLOŠČAMI GREDO Sl. 5: STREŠNI VODNI ZBIRALNIK TOPLOTE 104 TIM 3 • 83/84 hladnega, se začne dvigati. Pod stropom prostora so odprtine za vstop segretega zraka v prostor. Nad podom pa moramo imeti odprtine za izstop hladnega zraka. Zrak tako kroži v prostoru in ga ogreva. V nočnem času moramo odprtine zapreti, da preprečimo obratni tok in s tem ohlajevanje prostora. Betonski zid, debel 25cm, pa s faznim zamikom 6 do 8 ur oddaja akumulirano toploto v prostor. Tako ogrevamo prostor tudi ponoči. Be¬ tonski zid lahko nadomestimo z drugim materia¬ lom, npr. z vodo v plastičnih sodih. Steklo lahko postavimo tudi na večjo oddaljenost (sl. 4). V tem primeru imamo ob zgradbi lahko tudi tople grede. Bazen na strehi (sl. 5) je najučinkovitejši. Na ko¬ vinski strop namestimo vodne blazine, debele 25cm. Pozimi imamo podnevi blazine odkrite, da vodo segreva sonce. Ponoči pa blazine pokrijemo z izolacijskimi ploščami, ponoči voda oddaja to¬ ploto v prostor. Poleti lahko ciklus obrnemo. Po¬ noči so blazine odkrite, voda se ohladi; podnevi pa jih pokrijemo, da nam voda ohlaja prostor in se pri tem sama ogreva. Ta sistem je primeren za vroče podnebje. Konvekcijski sprejemnik sončne energije — to¬ plotna dioda (sl. 6): segret zrak oddaja toploto akumulacijski masi pod prostorom, ta pa nam ogreva prostor. Na sl. 7 si oglejmo oblikovanje in lokacijo zgradb z optimalno uporabo naravnega sončnega ogreva¬ nja. Sprejemnike sončne energije (SSE) posta¬ vimo na južno in jugozahodno stran. Na južni strani posadimo listnata drevesa, ki dajejo senco poleti, pozimi pa prepuščajo sončno energijo, iz¬ delamo previs in nadstrešek za senco poleti. Se¬ verni del zgradbe delno vkopljemo, naspemo s peskom, ki odbija difuzno svetlobo ter zasadimo zimzeleno drevje (za zaščito proti vetru). Treba je povedati, da so opisani načini shranje¬ vanja sončne energije najcenejši, tudi sodobnejši od popolne izolacije zgradbe od okolice, ki jo omenja avtor. TIM 3 • 83/84 1 05 Jože Dobrun Anti »klik« Pred vami je preprosta zaščita proti karakteristič¬ nemu udarcu, ki nastane takrat, ko vklopimo oja¬ čevalnik. Takrat se kondenzatorji nabijejo in na zvočniku nastane nizkofrekvenčni udarec. V ta namen sem naredil napravo, ki bo zvočnike dr¬ žala izključene toliko časa, dokler se kondenza¬ torji ne nabijejo (5 sekund). S spreminjanjem Ri in Ci se menja tudi zakasni¬ tev releja. Rele naj ima dva mirovna in dva de¬ lovna kontakta. Na mirovnih kontaktih sta vezana upora (A), preko katerih se do preklopa releja pol¬ nijo kondenzatorji na izhodu ojačevalca. Med seboj povežite obe točki A ter prav tako točko B. Razen Rs (A) in Re (A) so vsi upori 1/4 W. Rs in Rs naj bosta moči 1W ali več. Za štiriohmsko izhodno impendanco ojačevalnika naj bosta Rs in Re 10 ohmov, za 8-ohmsko pa 20 ohmov. Transistorja Ti inT 2 nista kritična. Irneti morata le pravo kolektorsko dizipacijo. Naprava se mora izključevati z istim stikalom kot ojačevalec. Želim vam veliko uspeha pri gradnji. si. 2 kONCNA STOPNJA OJAČEVALCA ♦ LEVI — A L D -| MINUS — B ♦ DESNI SL. 3 Seznam materiala Ri = 470 K R 2 = 680 Rs = 2,2 K R4 = 10 K Rs A = 10 (20) Re A = 10 (20) Re = 500 Kondenzatorji Ci = 100 Cs = 1000 Tranzistorji Ti = Bc 109 T 2 = 2N 1893 Franci Leve Vezje za čoln z elektro pogonom Marsikdo ima model čolna. To vezje pa je name¬ njeno tistim modelarjem, ki želijo imeti model čimbolj podoben pravi jahti ali ladji. Problem pa je, ker elektromotor le tiho brenči; njegov zvok ni po¬ doben ladijskemu. Rešitev predstavlja to vezje, ki imitira zvok ladijskega motorja. Vezje je name¬ njeno modelom z vodenjem in brez vodenja. Varianta brez vodenja Namesto potenciometra damo trimer, katerega nastavimo tako, da zvok čimbolj ustreza hitrosti modela. Model z RC vodenjem Potenciometer povežemo s servomehanizmom za plin tako, da se zvok spreminja, ko dodajamo plin. 106 TIM 3 »83 84 3.4. Preostane izvedba držajev. Te lahko izve¬ dete iz smrekove deščice (vzamete kar vži¬ galico, ki ji odžagate fosfor), gumbov, za¬ maškov. 4.5. Dopolnitve in spremembe: 5.1. Ta regal lahko še dopolnite (npr. s podnož¬ jem). 5.2. Lahko pa ga tudi povečae (še z drugimi škat¬ lami). Alarm za odpiranje vrat Regal za drobne predmete Morda ste že razmišljali, kam bi shranjevali drobne predmete (značke, obeske, droške, žeb¬ ljičke, vijake, podložke itd.), da bi jih imeli urejeno in pregledno zložene. Vašemu razmišljanju pa bodo morda v pomoč načrt, fotografija in spremna beseda za izdelavo regala iz vžigaličnih škatel. 1. Izbira materiala Za izdelavo tega regala potrebujete devet (9) vži¬ galičnih škatel, samolepilni muflon papir oziroma furnir, smrekov les (paličke) in šeleshamer papir. Za lepljenje lahko uporabljamo OHO lepilo. 2. Izbira orodja Potrebovali boste škarje, nož za tapete, rezbarski lok, svinčnik, ravnilo in trikotnik. To je alarm, ki signalizira odpiranje vrat. Kontakta I in II nastavi tako, da sta skupaj, ko se vrata odpro. V zvočniku boš zaslišal zvok, podoben brenčanju. Napravo lahko uporabiš tudi za signa¬ liziranje Morsejevih znakov, če dodaš koncu kon¬ taktov stikalo. OPT C1: 0,05 nF C2: 0,1 (iF T1: NPN TRANSFORMATOR (IZH.) ZVOČNIK 0,3 W — 8Q STIKALO BATERIJA 4,5V Majhen signalni oddajnik Izdelava 3.1. Na fotografiji si oglejte detajle in celoten re¬ gal, kar omogoča razmišljanje, kako bi se¬ stavne dele spojili v končno izvedbo. 3.2. Potrebujete 9 vžigaličnih škatel, ki jih zale¬ pite v blok, kot prikazuje fotografija. 3.3. Ohišje izdelate iz furnirja ali samolepilnega muflon papirja. Furnir oziroma muflon papir zalepite zgoraj in na obe stranski ploskvi. Na hrbtno stran pa prilepite karton oziroma še¬ leshamer papir. Pri lepljenju hrbta pazite, da ne boste zalepili škatel. S tem oddajnikom lahko oddajaš na vse radijske sprejemnike s srednjimi valovi. Ko pritisneš na ta- ster, boš v radiu zaslišal podoben zvok, kot ga je v tej napravi oddal rele. Seveda moraš imeti radio precej blizu, ker je domet majhen. Material C1: 0,05 nF RELE (N33) MR31 TASTER Napetost: 9 V C 9V TIM 3 • 83/84 107 Avia B-35 in Avia B-135 Češkoslovaška letalska industrija v letu 1939 ni zaostajala za evropskimi sopotnicami. Inženir František Novotny je tedaj uresničil načrt enokril- nega, za tiste čase z vsemi novostmi opremljene¬ ga, lovca Avia B-35. Letalo je s šibkim motorjem Avie B-534 doseglo zavidljivo hitrost 480 km na uro. Marec 1939 je pokopal Češkoslovaško republiko, ni pa prekinil razvoja letala Avia B-35. Tretji proto¬ tip, B-35.3 je bil zibel novega letala, Avia B-135. Letalo sicer ni dobilo novega močnejšega motorja Avia 12 Y —1000C, temveč kovinsko konstrukci¬ jo, večja zakrilca in manjša krilca na krilih. Trup je prekrivala tenka aluminijasta folija. Novo letalo ni nikoli poletelo s češkoslovaškimi oznakami. Bolgarsko letalstvo je v začetku leta 1942 prejelo 12 letal Avia B-135, ki so ostala v rabi še nekaj povojnih let. Sestavljanje makete letala Avia B-35 Načrt smo skrbno pregledali in se seznanili z na¬ pakami pri odlivanju sestavnih delov. Preden začnemo, najprej pripravimo večje dele in odstra¬ nimo vso odvečno plastiko na robovih ter preve¬ rimo natančnost odlitkov na stičnih površinah. Sestavljanje pričnemo s pripravo notranjih delov trupa. Hladilno satovje je malce preširoko in bi Slika 1. Avia B-35 z oznako S 3 Instituta za vojne po¬ skuse v Letnanyju nam povzročilo veliko težav pri lepljenju trupa. Obrušenega ga zalepimo v eno od polovic trupa in nad njim dodamo kos plastike, ki popolnoma oblikuje ustje hladilnika v zaprt prostor. Robove ustja pazljivo oblikujemo. Izbrali smo si tip letala in temu ustrezno zalepimo propeler. Poklop motorja obrusimo tako, da se tesno prilega trupu. Z malce potrpljenja se izog¬ nemo grdim razpokam v trupu letala. Na hrbtu sedeža zalepimo kos plastike in za¬ premo pogled v trup letala. Nad ta kos zalepimo podporno konstrukcijo, ki je v sestavljanki poeno¬ stavljena. Iz plastičnih niti oblikujemo dve črki »V« različnih dolžin in jih v eni točki prilepite na ste¬ kleni pokrov kabine. Na trup prilepimo sestavljeno krilo in repne povr¬ šine. Težave pa se začnejo s podvozjem. Kolesa so vlita v premiku in os kolesa ni v središču. Letalo s takim podvozjem bi se le šepavo pozibavalo s krila na krilo. Ker bolj cenim točnost posnetka, sem odrezal os kolesa in kolo zalepil na koncu. Zobca, ki naj bi pomagala pri sestavljanju, sta lev napoto. Ko boste lepili podvozje na krilo, pazite na pravilni kot in nepotrebne vrzeli zapolnite s kitom. Na koncu dodamo še pito-cev na krilu in repno kolo. Načrt v maketi pa kaže podrobno shemo kamuflaže. Sprememba makete v Avio B-135 Sestavljanje trupa je popolnoma enako, le da odrežemo smerno krmilo v repu letala in obliku¬ jemo iz kosa debelejše plastike novo. Štrcelj pla¬ stične niti bo ponazoril pozicijsko luč v repu letala. Izboklino na prednjem delu opiate odbrusimo in za vrezanim robom izdolbemoenako veliko vdol bino enake oblike. Na trupu vrežemo nove braz¬ de, ki ponazorijo nekoliko drugačno konstrukcijo 108 TIM 3 • 83/84 trupa. Brazde izza kabine do začetka repa pa prekrijemo s kitom. Dobro osušen kit obrusimo z vodobrusnim papirjem. V rep pa vrežemo še od¬ prtino za uvlačljivo repno kolo. Propeler je tokrat kovinski. S konico nožiča pa vrežemo v glavo propelerja odprtino za top, ki strelja skozi os propelerja. Največ dela bo s krili in podvozjem. V spodnji po¬ lovici bo potrebno vrezati odprtini za uvlačljivo podvozje. Malo moči in oster nož ter spretna roka TIM 3 • 83/84 1 09 Slika 2. Avia B-135 bolgarskega letalstva. Spuščena zakrilca, uvlačljivo podvozje, drugačna konstruk¬ cija trupa in večje smerno krmilo ločujejo to letalo od njegovega predhodnika. Slika 3 bodo rešili problem. Odrežemo tudi zakrilca in jih kasneje zalepimo v spuščenem položaju. Ko krila sestavimo, odbrusimo eliptični prednji rob. Pri preoblikovanju krila si bomo pomagali z načrtom. Na gornje in spodnje površine kril vrežemo braz¬ de, ki ponazorijo stične robove aluminijastih opiat na krilih. Doma bomo pobrskali za kakšnim razpadlim av¬ tomobilčkom in našli dvoje kolesc. Debelejša pla¬ stična nit in selotejp nam bosta pomagala pri obli¬ kovanju hidravlike in kos zelo tenke pravilno obli¬ kovane plastike bo postal poklop kolesa. Na koncu zalepimo krila, pokitamo stične ploskve in zapolnimo manjšo odprtino nad ustjem hladil¬ nika. Na trebuh trupa pa dodamo še zelo majhno venturi cev. Oznake bolgarske Avie B-135 Zgornje površine so srednje olivno zelene barve. Nacionalne oznake so beli kvadrati s črnimi obro¬ bami in črnimi iksi. Šestica na trupu je bele barve, na spodnjih površinah kril pa črne. Tovarniška oznaka na repu je bele barve. Tribarvno smerno krmilo pa je zgoraj belo, v sredini živo svetloze- leno in na dnu živordeče. Ustje hladilnika je temne kovinske barve. Opiata hladilnika na trupu je srebrna in takšna je tudi hi¬ dravlika podvozja. Kolesa so črna, notranjost od¬ prtin v krilih in poklop kolesa so sive barve. Svetlo sive barve pa je tudi notranja stran zakrile. Cevi strojnic in izpušne cevi so umazano kovinske barve. Na koncu pa lahko dodate madeže od iz¬ pušnih plinov in odrgnine na robovih kril. Seveda pa ne smemo pozabiti na pozicijske luči na krilih, levo rdečo, desno zeleno. V prihodnji številki se vam bo predstavil Mig 19 . Praktični nasveti za maketarje Praktični nasveti za modelarje Krona makete so nalepke in prav nič čudno ni, če v tujini številni izdelovalci ponujajo komplete nalepk s slikovi¬ timi letali za tudi trikratno ceno makete. Potrebovali bomo krožnik z mlačno vodo, pinceto, čopič, škarje, gobico in nekaj mehkega higienskega pa¬ pirja. 1. S škarjami izrežemo nalepko, ki jo želimo pritrditi. Okoli nalepke pustimo vsaj milimeter papirja. 2. S pinceto namočimo nalepko v mlačno vodo. Papir se najprej upogne ali celo zvije, vendar se čez mi¬ nuto ali dve zopet zravna. Nalepke ne smejo zapla¬ vati v vodi. Ko se nalepka rahlo premika na papirju, je godna za pritrditev. 110 TIM 3 • 83/84 3. Vodna kaplja na mestu, kjer bomo nanesli nalepko, bo preprečila nastajanje zračnih mehurčkov pod na¬ lepko. prezgodaj loči od papirja, se lahko upogne in nepo¬ vratno sprime. 5. Ko je nalepka na mestu, ji voda omogoča rahlo giba¬ nje. Zdaj je čas, da popravimo njeno lego. Z gobico ali mehkim papirjem nalepko rahlo pritisnemo ob podlago. Papir bo sproti vpil iztisnjeno vodo. Nikoli ne pritrjajte nalepk s prsti, ker se vam lahko nalepka odlepi in zmečka. 6. Nalepke so običajno zelo tenke in s konico čopiča je mogoče vtreti zareze v njeno površino in ohraniti po¬ drobnosti na površini makete. Največkrat pa zado¬ stuje že mehak papir in pravšnji pritisk ob podlago. mladi kmetijci Franc Vidic za bočno drsenje traktorja. Traktor bočno drsi za¬ radi nezadostnega oprijemanja koles s podlago. V tem primeru je sila trenja manjša od bočne sile, ki deluje na traktor. p. . G < S Vpliv delovnih razmer in pridelovalnih postopkov na stabilnost traktorja Na razmočenih, mehkih ali s hlevskim gnojem po¬ trošenih tleh, na rosnem ali od dežja razmočenem travniku, na sveže pokošeni travi preti nevarnost Posebno nevarna je vožnja po obronkih gozda ali pod drevjem, ker pozabimo, da se tu zadržuje rosa dlje kot drugje. V sušnih obdobjih se nevar¬ nost bočnega drsenja še stopnjuje. Zaradi po- Pnevmatika 9,00-24 F n = 5000 N Slika 2. Tlak, ki ga pnevmatika izvaja na podlago, se sferično prenaša v globino TIM 3 • 83/84 111 Slika 3. Traktorski agregati se v nagibu praviloma premikajo prečno (v smeri plastnic) ali vzdolžno (v smeri strmine) Slika 4. Pri oranju s plugom, ki je priključen k trak¬ torju v treh točkah, se odpor pluga prenaša prek gornje ročice na zadnjo os, to os pa obremenjuje tudi del teže, ki se prenaša s prednje osi traktorja manjkanja vlage postanejo tla trda, zato se rebra pnevmatik ne zadirajo v podlago. Rosa, ki se zju¬ traj nabira na travniku, pa lahko kot vmesna plast med kolesi in podlago učinkuje kot mazivo, ki zmanjšuje trenje. Oranje v nagibu V nagibu orjemo predvsem v smeri plastnic. Pri tem je možno obražanje brazd proti bregu in od brega. Z vprego so navadno obračali navzdol, saj je bila vlečna moč omejena, pa tudi težav s stabil¬ nostjo ni bilo. Pri oranju s traktorjem vlečna moč ni omejena, nastane pa problem stabilnosti, zato zvračamo brazde proti bregu. V strmini z nagibom 25 odstotkov se pri oranju do globine 18cm traktor nagne za 41 odstotkov; de¬ janski nagib traktorja je še večji. Kolo, ki je v braz¬ di, je namreč močneje obremenjeno, zato se bolj posede kot drugo kolo, kar poveča nagnjenost traktorja še za nadaljnjih 5 odstotkov. Slika 5. Nagib traktorja pri obračanju brazd od brega Slika 6. Nevarnost bočne zvrnitve je manjša, če plug polaga brazde k bregu Nevarnost bočne zvrnitve je manjša, če plug po¬ laga brazde k bregu. V tem primeru tečeta po dnu brazde gornji kolesi, zato se nagib traktorja zmanjša. Pri tem načinu dela je traktor tudi laže voditi. Komponenta teže traktorja, ki deluje v smeri padca strmine, se ob steni brazde kompen¬ zira — uniči, zato traktorja ne zanaša. Pri oranju po plastnicah je gornja meja uporabe traktorja pri približno 20-odstotnem nagibu, pri medvrstni obdelavi pa se ta meja precej zniža. Zaradi bočnega drsenja se traktor odmika od predvidene tirnice gibanja in smer vožnje je treba večkrat popravljati. Sorazmerno majhen prostor med vrstami pa ne dopušča večjih popravkov smeri, zato preti nevarnost, da motičice kultiva¬ torja zaidejo v vrste in poškodujejo rastline. Bočno drsenje priključka je moč preprečiti s tal¬ nim stabilizatorjem, ki pa je občutljiv za podze¬ mne ovire. Medtem ko je mogoče orati do 30 od¬ stotkov nagiba, je kritična meja nagiba za okopa¬ vanje in podobna dela pri 15-odstotnem nagibu. Nadaljevanje v prihodnji številki 112 TIM 3 • 83/84 Matjaž Štraus Bio- ionizator Razmerje med številom pozitivno nabitih delcev in številom negativno nabitih delcev v zraku je v zaprtih prostorih stanovanj tudi do tisočkrat večje (Kogar bolj podrobno zanimajo vplivi električnega polja in atmosfere na človekovo počutje, naj si prebere članek, objavljen v reviji SAM 11 -80, let¬ nik VI.) Bio-ionizator sestoji iz dveh delov: iz izvora vi¬ soke negativne napetosti (—9 kV) in iz ionizator- ske igle z ionskim emiterjem. Električno shemo si lahko ogledate na sliki 1. Ploščico tiskanega vezja lahko izdelate po sliki 2. Morda jo boste morali malce spremeniti, če boste uporabili drugačne kondenzatorje. Pospajkano stran ploščice dobro zbrusite z brusilnim papirjem tako, da odstranite vse otre robove na spojih in s tem zmanjšate izbi¬ janje na ploščici. Ne izdelujte miniaturnih ploščic! lonizatorsko iglo, ki je v bistvu navadna šivanka ali ostra bucika, lahko montirate direktno na ploš¬ čico, bolje pa je, da jo pritrdite zunaj ohišja v po¬ sebni nosilec. Tako jo boste laže zamenjali, ko se bo izrabila. Za iglo naj bo t. i. ionski emiter, ki usmerja ionski veter, ki veje z ostrine igle. od idealnega 5:4. Mnoge raziskave so pokazale, da to slabo vpliva na počutje človeka. V svetu je znana t.i. »ionska terapija« zdravljenja mnogih bolezni, ki pomeni le sprejemanje večjega števila negativnih ionov preko dihal in kože. Naravno zemeljsko električno polje je v prostorih, obdanih z električno napeljavo, betonom... itd., občutno moteno. Tudi to na nek način slabo vpliva na člo¬ vekovo počutje. Vse to v dobri meri popravlja opi¬ sani ionizator, ki negativno nabija delce v zraku ter tako izboljšuje nenaravno razmerje med števi¬ loma pozitivno in negativno nabitih delcev v mi¬ kroklimi vaše sobe. Obenem pa tudi čisti zrak, saj se negativno nabiti prašni delci raje oprimejo po¬ hištva in tal. Ploščico pred vgradnjo v leseno ali plastično ohišje dobro zaščitite pred oksidacijo (lakiranje ali premaz raztopljene kolofonije). Uporabite lahko tudi atraktivno stekleno ohišje, nikakor pa ne ko¬ vinskega! Ionizator pred vklopom zaščitite s 50—100 mA varovalko, nato pa vklopite. Čez nekaj sekund bo v okolici igle začelo zelo tiho šumeti. Če se ji pri¬ bližate z roko, zaslišite rahlo prasketanje in, ko ste dovolj blizu konici, vidite tudi preskok drobne iskrice na vaš prst. Začutiti morate tudi t. i. »ionski veter«. To je znak, da bio-ionizator deluje. Dotikanje igle ni nevarno, saj je tok, ki ob dotiku steče v vaše telo, omejen z upornostjo okoli 30 M $ in znaša le največ 300 0A, kar je komaj ob- TIM 3 • 83/84 113 čutno. Priporoča se le uporabnikom PACE-MA- KER JA, da ne eksperimentirajo preveč z dotikom, saj lahko nastanejo motnje pri delu srčnega spodbujevalnika!! lonizator imate lahko stalno priključen, tudi po več mesecev! Stikalo za vklop torej ni potrebno. Ko¬ nica igle se zaradi koronarnega praženja sča¬ soma izrabi. Ko opazite, daje »veter« oslabel, iglo zamenjajte. Ionski emiter lahko tudi opustite, če je igla monti¬ rana zunaj ohišja in če vam je vseeno, kam veje ionski veter. Material za bio-ionizator in njegove cene septembra 1983: Vhodna napetost: 220 V 50 Hz Napetost na igli: -9kV Pora* a toka: 0,6 mA Moč: 140mW(max) Stroški za elektriko na dan največ 10 par. Želim vam veliko sreče pri gradnji in dobro počutje ob delovanju bio-ionizatorja. Bodite pa pazljivi ob prvi priključitvi in obvezno uporabite varovalko, da ne bo dima in nepotrebne škode. Priporočljivo je tudi izmeriti porabo naprave. Bio-ionizatorja ne postavljajte v bližino kovinskih radiatorjev in vsaj pol metra od zidu. Tako bo de¬ lovanje učinkovitejše. elektronika za mlade Vukadin Ivkovič Uporaba integriranih vezij Do Sedaj smo v Timu spoznali svetleče diode (LED), indikatorje s svetlečimi diodami (LED dis- play) in z integriranimi vezji različnih tehnik. O njih smo se marsikaj naučili, sedaj pa poskusimo to znanje praktično uporabiti. Predlagam vam, da naredimo »generator loto števil« — to je naprava, ki nam lahko rabi kot dru¬ žabna igra, pri njegovi izdelavi pa boste pridobili določene izkušnje z digitalno tehniko, integrira¬ nimi vezji in prikazi (displeji). Z generatorjem loto števil lahko s pritiskom na gumb dobite na LED prikazu število med 0 in 49. 114 TIM 3 »83/84 Izbira tega števila je povsem slučajna, na izbiro tudi ne moremo vplivati, tako da je »ponarejanje« rezultatov izključeno. Na sliki 63 je popolna shema naprave. Podobna je blok shemi, kar pa v bistvu tudi je, saj so posa¬ mezna integrirana vezja prikazana le kot »črne škatlice«, brez sestavnih delov, ki so v njih. Vemo pa, da so taka vezja lahko zelo komplicirana. V in¬ tegriranih vezjih naše naprave je nekaj sto tranzi¬ storjev, diod in uporov, dodan je le en kondenza¬ tor in 14 enakih uporov, ki niso bistveni za delova¬ nje naprave. vec (integrirano vezje IV 2), ta pa jih pretvarja v binarni zapis. Integrirano vezje IV 3 dekodira ta binarni zapis in ga spreminja v informacije za tako imenovani sedemsegmentni displej (glej TIM 82/83, št. 6). Ta prikaz ima svetleče diode. S kombiniranjem svetlečih segmentov se kažejo števila od 0 do 49. Ko se s prihodom devetega im¬ pulza na integrirano vezje IV 2 na prikazu pojavi število 9, gre naslednji, deseti impulz na drugi števec (integrirano vezje IV 4), kjer se števila pri¬ kazujejo na isti način, vendar so sedaj to desetice. Integrirano vezje IV 4 je namenoma vezano tako, 1.4 DL 707* 0.9 DL 707* TIM 3 • 83/84 115 da se prikazujejo le prve štiri desetice, ker potre¬ bujemo le števila od 0 do 49. Tudi integrirano vezje IV 5 je vezano drugače kot IV 3, tako da je na drugem prikazu omogočeno tudi zapisovanje ničle. Ko se z veliko hitrostjo odvrtijo števila od 0 do 49, štetje prične znova. Seveda v času, ko dr¬ žimo pritisnjen gumb, ne moremo videti števil, ker se menjajo s frekvenco 120.000 Hz (120.000 na sekundo). Ko gumb popustimo, na zaslonu ostane števi lo, pri katerem se je števec ustavil. To število je izbrano povsem slučajno. inovator Priložili smo vezavo generatorja loto števil od 0 do 49. Od mladega inovatorja pričakujemo, da bo tako napravo izdelal in jo opremil za družabno igro. Najboljša dela bomo objavili v Timu, avtorji pa bodo nagrajeni. Matjaž Zupan Uporaba sončne energije Dvokrožni sistem Ogledali smo si že dva najbolj enostavna načina uporabe sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. Danes pa bomo na kratko spregovorili o naslednjem načinu, ki je pravzaprav izboljšava ti¬ stega od zadnjič. Seveda je njegova izdelava bolj zahtevna in tudi dražja. Pozimi se pri nas temperatura, razen v primorskih krajih, pogosto spusti pod 0°C, tedaj pa prične voda zmrzovati. Enostavni sistemi, kjer sonce di¬ rektno ogreva vodo za uporabo, so takrat v ne¬ varnosti. Voda v ceveh lahko zmrzne, ker pa se pri zmrzovanju voda širi, nam cevi lahko počijo in zbiralnik toplote je poškodovan^ Temu se lahko izognemo tako, da cevi izpraznimo in ogrevanja vode s sončno energijo ne uporabljamo. Bolje pa je, da damo v vodo sredstvo proti zmrzo¬ vanju, enakega kot ga uporabljamo v hladilnih si¬ stemih avtomobilov z vodnim hlajenjem (antifriz in podobno). Ker pa so ta sredstva strupena in pa ker jih ne moremo stalno dotakati v vodo, moramo uporabiti dvokrožni sistem ogrevanja. Sonce greje vodo z dodatkom sredstva proti zmr¬ zovanju v zbiralniku toplote, ta topla voda pa gre po cevi v posebno napravo, kjer odda toploto vodi, ki jo bomo uporabili za umivanje, pranje ali kaj drugega. Tej napravi pravimo izmenjevalnik toplote. Najbolj enostaven zbiralnik toplote naredimo tako, da damo vijugasto cev v spodnji del kotla, v katerem je topla voda za uporabo. To cev pove¬ žemo z zbiralnikom toplote in napolnimo z vodo in sredstvom proti zmrzovanju. Topla voda iz zbiral¬ nika toplote gre v to cev, tu pa oddaja toploto vodi v kotlu in se ohlajena vrača v zbiralnik, kjer jo sonce znova greje. Voda v kotlu, ki se je pri tem segrela, se dviga, na dno pa prihaja hladna voda. Pri izmenjavanju toplote je pomembno, da je raz¬ lika med temperaturo tople in hladne vode čim večja. Vemo, da prehaja toplota vedno s toplej¬ šega na hladnejše telo, dokler se temperaturi ne izenačita. Hitrost prehajanja toplote pa je tem večja, čim večja je razlika v temperaturi. Pri sistemu z dodatkom sredstva proti zmrzova¬ nju pa moramo biti pazljivi. Pri morebitnem uhaja¬ nju tega sredstva iz zaprtega sistema v kotel z vodo za uporabo se lahko zastrupimo. Zato so potrebne stalne kontrole. Priporočljivo je celo na¬ rediti sistem s tremi vodnimi krogi in dvema izme- njevalnikoma toplote, vendar to napravo podraži, pa tudi več toplote se izgubi. Izdelava naprave Pri izdelavi izhajajmo iz naprave, ki smo jo opisali v prejšnji številki Tima. Zbiralnik toplote je popol¬ noma enak, spremeniti moramo le kotel. Pri kotlu ostaja sistem za dotok sveže vode in odtok tople enak, spremeniti moramo le povezavo z zbiralni¬ kom. Oba priključka na cevi iz zbiralnika toplote naj bosta na dnu kotla. Med priključkoma pa mora biti cev, zavita v obliki cik-cak vijuge. Na strani, kjer vstopa topla voda iz zbiralnika, mora iti cev nav¬ pično navzgor, nato pa se v vijugah spušča do priključka za odtok hladne vode nazaj v zbiralnik. Cela ta cev v kotlu naj ne sega više od približno ene četrtine višine kotla. Seveda morajo biti kotel in cevi izven kotla čim bolje toplotno izolirani, da preprečimo odvečno zgubljanje toplote. Na vrhu 116 TIM 3 • 83/84 te cevi pa moramo narediti še ventil za izpuščanje zraka iz zaprtega sistema, v zbiralniku pa dru- tSmova fantastika Patricia Mathews Mali VVilliam Prevedel Žiga Leskovšek Dr. VVinston Hammersmith je bil nenavadno pa¬ meten in sposoben mož, ki mu ni bilo para. Zato je bilo njegovo maščevanje gospodični Leontyne Lundy vse prej kot navadno. Kaj je gospodična Lundy storila Hammersmithu, pravzaprav sploh ni pomembno. Zadostuje naj, če povemo, da mu je ranila dušo in ponos, Kar pa ne bi smela nobena ženska napraviti kakemu moškemu. gega za polnjenje sistema z vodo in sredstvom proti zmrzovanju. Shema je na sliki 1. Seveda za¬ hteva izdelava take naprave že precej spretnosti, saj morajo vsi stiki izvrstno tesniti. Ne pozabimo na to, da mora tudi tu stati kotel više od zbiralnika toplote. Ocena velikosti naprave Naprave, ki jih spoznavamo sedaj, postajajo že dražje, zato mora biti velikost toplotnega zbiral¬ nika prilagojena velikosti kotla, le-ta pa našim po¬ trebam. Če naprave niso prilagojene ena drugi, potem so le delno izkoriščene, s čimer pa smo nekaj denarja vrgli stran. Velja ocena, da porabimo na osebo dnevno v povprečju 60 do 80 litrov vode s temperaturo 60 stopinj Celzija. Za ogrevanje take količine vode na to temperaturo potrebujemo sončni zbiralnik velikosti okoli 2 kvadratna metra. Izračunajmo sedaj, kakšne so potrebe štiričlan¬ ske družine. Štiri osebe porabijo dnevno okoli 250 do 300 litrov tople vode. Potrebujemo torej sončne zbiralnike velikosti 8 kvadratnih metrov in kotel prostornine okoli 250 litrov. Seveda si lahko za začetek za poskus naredimo le en zbiralnik z velikostjo 2 kvadratna metra in kotel s prostornino okoli 80 litrov in na tem si¬ stemu zbiramo izkušnje. Na podlagi spoznanj s take poizkusne naprave pa se potem lotimo iz¬ gradnje prave naprave. Hammersmith takrat ni razkril svoje bolečine, ampak se je zatekel v samoto in je premišljeval. Nekega dne je nato stopil k njej in s seboj pripeljal malega VVilliama. Mali VVilliam je bil otrok, ki bi raznežil vsako mlado damo. Bil je krepak triletni fantič, z jamicami na licih in ljubkimi zlato svilenimi kodri. Njegove modre oči so bile okrogle kot kovanci, obrobljale so jih zapeljive, dolge, temne trepalnice in na licu mu je igral čaroben nasmeh. Gospodična Lundy ga je pogledala in Hammer¬ smith je bil prepričan, da se ji je izraz na obrazu vsaj za trenutek omehčal. Ne da bi razkrila kakrš¬ nokoli čustvo, je pogledala Hammersmitha. »Dobro jutro, VVinston. Kaj lahko storim zate?« Hammersmith se je opravičujoče nasmehnil. »Leontyne,« je dejal in se globoko zazrl v njene oči. »Nerad te prosim, vendar kaže, da sem v pre¬ cejšnjih težavah in se ne morem obrniti na nikogar drugega.« Gospodična Lundy je privzdignila svoje prefi- TIM 3 • 83/84 117 njene obrvi. »Preidi k stvari, Winston. Vedno pre¬ več ovinkariš.« Hammersmith se je ponovno opravičujoče na¬ smehnil. »No, to je mali VVilliam. On je moj nečak. Njegova mati je vdova in je popolnoma sama. Zdaj je hudo bolna in ga je poslala k meni.« »Nobene težave ne vidim pri tem,« je gospodična Lundy hladno odvrnila. »Posle imam. Nekateri moji patenti. Takoj moram odpotovati v Washington. Sama veš, daje popol¬ noma nemogoče, da bi vzel s seboj triletnega otroka. Upal sem, da bi ti...« Leontyne se je zmagoslavno nasmehnila. »Hočeš, da bi v tvoji odsotnosti skrbela zanj. Ne vem, zakaj tega ne moreš takoj povedati. To je seveda velika prošnja.« S kotičkom očesa se je ozrla na zlatolasega otroka in VVinston je z zadovoljstvom opazil, da so se ji poteze spet omehčale. Vzravnala se je v držo, ki jo je VVinston tako dobro poznal. Videti je bila, kot da je visoka dva metra. »Naj bo,« je dejala. »Čeprav moraš vedeti, da bom to storila zaradi otroka in ne zaradi tebe. Pri¬ čakujem, da se boš kmalu vrnil.« »En teden. Samo en teden,« je Hammersmith naglo dejal. »V redu, VVinston. Lahko ga pripelješ noter « Obrnila se je in stopila v hišo. Hammersmith ji je sledil z otrokom, nesel kovček in se skrivnostno smehljal za Leontyninim pokončnim, vitkim in neupogljivim hrbtom. Prvi trije dnevi so bili prijetni in so hitro minili. Mali VVilliam je bil čudovit, izjemen otrok. Jedel je z žlico in se ni umazal. Znal je hoditi na stranišče. Bil je nagnjen k različnim razpoloženjem, od kate¬ rih je bilo eno bolj očarljivo od drugega. Ni jokal. Gospodično Lundy je klical tetka in jo lepo poljub¬ ljal na lice. Bila je zasužnjena. Ure in ure je preživela z njim. Sprehajala se je z njim po vrtu, kjer sta nabirala rože in se igrala skri¬ valnice. Oči so se ji lesketale in lica pordela. Hammersmith je ne bi prepoznal. Teden je minil, ne da bi se gospodična Lundy tega sploh zavedla. Ko jo je Hammersmith poklical iz VVashingtona in povedal, da je zadržan in jo pro¬ sil, če bi lahko imela malega VVilliama še en teden, je od veselja kar otrpnila. Tako sta hladna, nedo¬ stopna gospodična in zlatolasi VVilliam ostala skupaj še en teden. V sredini drugega tedna se je VVilliam začel spre¬ minjati. Sprva gospodična Lundy tega sploh ni opazila. To so bile majhne stvari, tako majhne, da jih je človek kar spregledal. V ponedeljek pozno zvečer je začel jokati. Go¬ spodična Lundy se je z muko prebudila in stopila k svojemu ljubkemu otroku. Pomiril se je takoj, ko je stopila v sobo, vendar je naslednjo noč ponovno jokal. V torek se je njegovo obnašanje pri mizi začelo naglo slabšati. Medtem ko je prej spretno vstavil polno žlico v svoja angelska, rožnatemu cvetu podobna usteča, mu je zdaj večina hrane ostala na obleki in obrazu. Gospodična Lundy si je do¬ povedovala, da je to popolnoma naravno. Otroci pogosto za kratek čas nazadujejo. Bila je prepri¬ čana, da je to prebrala v neki knjigi. V sredo ni znal oditi na stranišče, kar je bilo skoraj preveč za njeno deviško rahločutnost. Medtem ko ji je prej vedno po svoje povedal, kdaj bi šel rad v kopalnico, pa je zdaj, čeprav tega skoraj ni hotela priznati, njen zlati fantek postajal umazan. V četrtek je ni hotel poljubiti, ko ga je položila spat. In ne samo to. Bruhnil je v jok in jo udarjal z malimi ročicami. To ji je skoraj strlo srce. V petek ga je našla na vrtu. Sončni žarki so odse¬ vali od njegovih zlatih kodrov in v zbranosti je gr¬ bančil obraz. Stopila je k njemu in pogledala, kaj počne. Za trenutek je zastal in se ozrl proti njej z blaženim, žarečim nasmehom. Pogledala je na njegove rožnate, zavaljene ročice in stisnilo jo jev grlu. Mali VVilliam je srečno trgal okončine veliki kobilici, ki se je v grozi zvijala in trzala v njegovi ročici. V soboto, ko sta minila dva tedna od njegovega prihoda, je Leontyne ostala pozno v postelji. Po¬ čutila se je slabo in bolela jo je glava. Resnično je upala, da bo ta dan VVinston prišel po otroka. V svojih čustvih do VVilliama je čutila neprijetno pro¬ tislovnost. Bil je tako rožnat, topel, tako čudovit. Po drugi strani pa... Odmaknila je odišavljeno krpico, ki jo je imela na čelu in se v hipu zravnala, ko je grozen glas zapa- ral tišino in jo zadel v bolečo točko med očmi. Negotovo se je postavila na noge in odsunila vrata. Zagledala je barvni blesk in minil je trenu¬ tek, preden je razločila veli kega rumenega mačka po imenu Daisy, ki je bil last njenega kuharja. Iz- gledal je zelo čudno, kot da bi bil pokrit s krpami. Medtem ko se je stiskal v kotu na drugem koncu sobe, si ga je pazljivo ogledala. Njegova dlaka je bila ožgana na različnih mestih. Na drugem koncu sobe pa je stal mali VVilliam in v ročici držal velik šop vžigalic. Nenavadno čustvo je preplavilo gospodično Lundy. Počasi kot dvigajoča lava seji je dvignilo v 118 TIM 3 • 83/84 prsih in stopila je proti smehljajočemu se otroku. Stal je in jo gledal, ko je visoko dvignila svojo desno roko in mu na obrazek primazala klofuto. Zdelo se ji je, kot da ne gleda s svoji mi očmi, ko se je telesce zrušilo, prekopicnilo in skotalilo po dol¬ gem stopnišču, kjer je zveriženo obležalo na dnu stopnic. Boleč trenutek je stala tam in zrla navzdol. Nato je odkrila, da se lahko premika in spotikaje je šla dol in pokleknila k njemu. Da bi ga pogladila in od¬ stranila zlate lase z belega čela in stran od široko razprtih modrih oči. Da bi obrnila glavico, ki je bila tako čudno obrnjena. Da bi porinila nazaj drobne bakrene žičke, kolesca in vzmeti, ki so se vsula iz raztrganine na belem, okroglem vratu. Da bi... Žičke in kolesca in vzmeti, žičke, kolesca in... Strahoten krik ji je razparal ušesa in napolnil glavo. Ni vedela, da je zakričala ona. Daleč stran v VVashingtonu, pa je VVinston Ham- mersmith pogledal na koledar in se nasmehnil. KUPIM kompletno 4—6-ka- nalno napravo za daljinsko vodenje z oddajnikom, spre¬ jemnikom, servo motorčki in vsemi ostalimi priključki. Miran Borovac Kozaršče 8 65220 Tolmin PRODAM električno kitaro, kupim pa RC motor 4—5ccm z žariino svečico in napravo za daljinsko vodenje od 4—6 ka¬ nalov. Stanko Gabršček Čiginj 4 65220 Tolmin PRODAM čisto nov, še ne ute¬ čen eksplozijski motor MWS — 6,5ccm z RC uplinjačem, svečko in propelerjem. Dejan Joksimovič Bratov Učakar 70 61000 Ljubljana tel. (061) 578-640. KUPIM integrirano vezje AY-3-8500. Tomi Kordež Kropa 91 64245 Kropa tel. (064) 79-540 od 15. do 17. ure PRODAM generator vesolj¬ skih zvočnih efektov VOIT SOXTY-02. Generator deluje brezhibno. Zraven dam še usmernik. Jože Dermol Lokovica 95 63325 Šoštanj KUPIM S042P, MC3357,74LS 124, NE 544, NE 5044, servo- mehanizme s priključki, šest- cevne dušilke, MF transforma- torčke, kvarc kristale 27 MHz (CB in DV), NiCd, keramične fil¬ tre, anteno za DV ter ostaji ma¬ terial za izgradnjo DV po načr¬ tih iz Tima. Mitja Lazar Naselje Ljudske pravice 22 69000 Murska Sobota NA ZALOGI imam koplete raz¬ ličnih uporov po 50 kosov. Bojan Srbinek Dolnji Leskovec 18 68280 Brestanica PRODAM 1-, 2- in 4-kanalne light showe in različne usmer¬ nike, stabilizirane ali ne, za raz¬ lične napetosti in moči. Tomo Pekolj Mali Gaber 8 68213 Veliki Gaber KUPIM NE 5044, 2 tuljavnika 0 4 z rdečim VF jedrom, 3 brez¬ hibne servomehanlzme — lahko starejše izdelave. PRODAM pa tri nerabljena ohišja servomehanizmov — znamke JR. Primož Lemut Zatolmin 43 65220 Tolmin tel. (065) 81-525, zvečer PRODAM univerzalni instru¬ ment MONACOR (V, A, Q ) TRAFO 220/30 V — 18W, ra- pidografe 0,7, 1,0, 0,3, 0,5, CU—lak žico 0 0,30 mm, nov ZENIT-E, radio CALIPSO, LED diode (rdeče), NF ojačevalnik 60 W brez trafa, TIM letnik 80, 81, 82 in LCD ročno uro (ura, datum, sekunde). Davor Lipej Šubičeva 8 68250 Brežice KUPIM WALKIE-TALKIE (dva kosa) z dosegom okoli 2 km — eden je lahko brez ohišja. Matjaž Razpet Dol. Novaki 40 65282 Cerkno PRODAM RC napravo FU- TABA s 3 (4) kanali, Ni-Cd akumulatorje VARTA 1,2 V 500 mAh (12 kosov), ameriški dirkalni čoln IMPALA (os, tank, antena, nosilci, pokrov...), eksplozijski motor K&B . 21 (3,5ccm) marine z dušilcem, MK High Speed resonačno cev, K&B . 21 (3,5ccm) avto¬ mobilski dušilec, Graupnerjev čoln — MINI SPEED (os, krmi¬ lo, nosilci, pokrov), 2,5 dl tank (KAVAN), vzmetno krmilno sprednje kolo z nosilci in sred¬ nji nosilec kolesa za letalo, dva kovinska kardana (s 5 na 4 in s 4 na 3 mm), plastične elise 035 in 40 mm, os dolžine 20 cm in navoj M4 s teflonskimi ležaji in veliko drobnjarij (aviogume) načrti letal... Samo Laharnar Celovška 189 61000 Ljubljana tel. (061) 577-462 POCENI izdelujem tiskana vezja po foto postopku. Za vezja iz Tima navedite letnik, številko in stran. Za ostala vezja priložite shemo, nari¬ sano s tušem na paus papirju. Dobava takoj! Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje tel. (063) 33-690 PRODAM odlično ohranjen KINOPROJEKTOR ISKRA S in KAMERO — ali pa zamenjam za CB postajo. Tomo Verderber TIM 3 • 83/84 119 Žiganja vas 9 64294 Križe KUPIM več načrtov za jadralna letala za začetnike. Roni Leben Pot čez gmajno 51 a 61000 Ljubljana tel. (061) 263-813 KUPIM balso naslednjih debe¬ lin: 1,5 mm 900 X 900 mm, 3 mm 600 X 600 mm, 10 mm 400 X 400 mm. Robi Krevh Tomšičeva 22 62310 Slovenska Bistrica PRODAM malo rabljen spaj¬ kalnik 60 W in Elektro pionir — oboje zamenjam za enostaven foto povečevalnik, lahko sta¬ rejši, vendar dobro ohranjen. Milan Ugovšek Nazarje 140 63331 Nazarje VEČ elementov železnice Mar- klin z vagoni, lokomotivami in tračnicami ugodno prodam, tel. 267-654 KUPIM balso debeline 1,5 mm, dolžine 60 X 60cm in en kos debeline 3 mm in dolžine 40 X 40cm ter en kos debeline 10mm in dolžine 50 X 50cm. Kupim tudi vezane plošče de¬ beline 3 mm. Matej Koren Tomšičeva 30 62310 Slovenska Bistrica RIŠEM načrte maket miniatur¬ nih železnic in avtocest v si¬ stemih HO, N, HOe tovarn Me- hanotehnika, Roco, Faller. Po želji vsebuje načrt tudi elek¬ trično vezavo, avtomatiko in vse ostale detajle. K temu sodi še seznam vsega materiala po tovarniških številkah. Risanje v merilu: 1:2, 1:5, 1:10. Vojko Travner Kersnikova 17 63320 Titovo Velenje KUPIM načrt za 4—6-kanalno RC napravo. Prodam pa stabi¬ lizirani usmernik 6 V1 A v ohiš¬ ju- Franc Erjavec Dobravica 22 61292 Ig PRODAM RC napravo Robbe Terra, RC jadralno in motorno letalo, avto BMW 3,5 CSL, športni čoln Cilq, tekmovalni čoln Mini Speed E1000, mo¬ torček Super Tigre 2,5 ccm, le¬ tvice, balso, japonski papir, TV igre, light shovve, star magne¬ tofon s tremi koluti. Izdelujem pa usmernike po naročilu. Tomi Zore Kidričeva 4 63310 Žalec tel. (063) 710-545, dopoldne in zvečer PRODAM STEREO VVALKMAN (japonski) ali pa zamenjam za kvaliteten light show, bežeče luči ali za stereo ojačevalnik. Sandi Volavšek Kešetovo 6/a 61420 Trbovlje NA ZALOGI imam načrte s po¬ drobnim opisom izdelave: KV primopredajnik (transistorski, izhodna moč okoli 5W, frek¬ venca 3,5 MHz, 6 fotokopij ori¬ ginala, sestavljate ga po delih...), KV sprejemnik (frek¬ venca 3,5 MHz), KV oddajnik (frekvenca 3,5 MHz, izhodna moč 1 W, 40 W) HI-FI ojačeval¬ nik s predojačevalnikom in usmernikom. Za odgovor pri¬ ložite znamko! Bojan Skrbinek Dolnji Leskovec 18 68280 Brestanica PRODAM naslednji material za železnico po N sistemu: 24 ravnih tirov, 3 priključne ravne, 22 krivih tirov, 7 upogljivih tirov (90 cm), par ročnih kret¬ nic, 2 lokomotivi, 5 tovornih vagonov, 3 potniške vagone. Aleš Cigale Trg svobode 12b 62390 Ravne na Koroškem KUPIM elektromotorček od 9—12 V in os za kolesa z zobni¬ kom. Mitja Motlan Tomšičeva 32 62310 Slovenska Bistrica tel. (062) 811—052 PRODAM VVEBRA SPEED 3,5 s hladilno glavo in pripadajočo eliso, 2 rezervoarja za gorivo, cevi, bovdne, japonski papir, letvice-smreka, balso, načrte letal, balso v kosih vseh debe¬ lin in črpalko za gorivo ter ves ostali modelarski material. Mitja Vilar Ljubljanska 24 61293 Šmarje — SAP tel. (061) 771-492, popoldan in zvečer PRODAM načrte za RC jadralni letali DANDY in BETA (Graup- ner). Leon Polanc Delpinova 14 65000 Nova Gorica tel. (065) 26-168, dopoldan PRODAM kolesa za buggy. Zadnja kolesa imajo premer 5cm, širina (debelina) 4cm, prednja pa premer 3,3 cm in debelino 3 cm. Dušan Lanišek Cesta treh talcev 8/b 61240 Kamnik PRODAM NiCd celice 500 MHz, RC motorno letalo Muha z die- sei motorjem 1,5 ccm z motor¬ jem ali brez in RC oddajnik SAN WA gc 2200 40 MHz z NiCd celicami. Kupim pa ZX 81 ali Spektrum (16 bitov) in RC oddajnik SANWA STAC 4, 5 ali 6, za 40 MHz. Možna zamenjava za gornji material z doplačilom. Boštjan Coren Vrhovci c. 13/1 61000 Ljubljana tel. (061) 267-632 PRODAM model letala PIPER-PA 18 (140 cm). Letalo je skoraj novo, vgrajen rezer¬ voar, krila so v celoti prekrita z balso. Model je prekrit z rdeče-belo folijo. Slavko Šrok Ul. Šantiovih 32 62000 Maribor PRODAM 12-kanalni RC si¬ stem SANVVA (oddajnik, spre¬ jemnik, 4 servomotorje, NiCd baterije in polnilec). Prodam še 1,8 ccm motorček znamke SUPER TIGRE. Valter Cej Ledine 115 65000 Nova Gorica KUPIM dve poli svilenega pa¬ pirja. Pola ne sme biti ožja od 800 mm. Cena naj ne presega 250 din. Tomaž Klemenčič Cvetna pot 5 68273 Leskovec 120 TIM 3 • 83/84 za ugankarje Pavle Gregorc SATOVNICA V DESNO IN LEVO Besede začnite vpisovati v polju s puščico. Okrog lihih številk tečejo v smeri kazalca na uri, okrog sodih številk pa v obratni smeri. 1. četverokotnik z dvema vzpo¬ rednima stranicama, 2. pojem iz teorije množic (ali v geometriji rob, ki je skupen dvema plosk¬ vama), 3. mirujoči del elektromo¬ torja, 4. pritrditev ladje v prista¬ nišču, 5. vretje, 6. kontrola, pre¬ gled, 7. trikotnik, 8. preklinjanje, 9. žensko ime. Ob pravilni rešitvi sestavljajo črke na najvišjih poljih lika ime modernega orožja. SKRITA MISEL GLENDA — NOJ — PETE — LEVIN — ZID — JEŽ — JEČA — KRT — LIVNO — LENART — JENA — OJE. V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš hudomušno misel. KRIŽANKA Vodoravno: 1. naprava za dviganje in prena¬ šanje težkih tovorov, 7. izvo¬ ljenka kralja Matjaža, 8. angleški brinovec, 9. znak za kemično pr¬ vino cezij, 10. visoka igralna karta, 11. kratka palica z odebe¬ ljenim koncem, 12. operni spev, 14. čebeli podobna žuželka, 15. model citroena, 16. vlečenje, 18. vulkan na filipinskem otoku Min- danao, 19. podredni veznik, 21. znak za kovino galij, 22. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih in senčnih krajih, 23. osmina kroga, 25. slečenost, nagost. Navpično: 1. orodje za žaganje, 2. propeler, 3. veletok v zahodni Evropi, 4. soglasnika v besedi Jan, 5. orga¬ nizirana dejavnost z določenim ciljem, 6. ime umrlega sloven¬ skega šahovskega velemojstra Pirca, 11. za življenje nujno po¬ treben plin, 13. izvoljenec Julije, 15. novo srebro (zlitina bakra, cinka in niklja), 16. del železniške kompozicije, 17. sredozemska rastlina, katere stilizirani listi so krasili korintske stebre, 20. močna, krčevita jeza, 22. ime umrlega kitajskega voditelja Ze Donga, '24. kratica za trigonome¬ trično funkcijo tangens. MISEL NA ČRTICAH 1. —L —ŠČI- 2. —A-R — A 3. - ZDEN - 4. -E M A T — K 5. M- EC 6. K-M Na vsako črtico vpišite po eno črko tako, da dobite skupaj z že natisnjenimi črkami besede na¬ slednjega pomena: 1. veli kost ploskve v geometriji, 2. obrat železarne, kjer valjajo žele¬ zo, 3. ježa, 4. izvedenec v mate¬ matiki, 5. kdor je mučen, 6. vrhnje žensko oblačilo iz jope in krila. Zaporedoma brane črke na čr¬ ticah sestavljajo staro mo¬ drost. Pavle Gregorc slikovna križanka Pravi kol med palico m šte- . vilčmco RISBA: A. ŠMID- LEHNER PRIDOBI¬ VANJE KOKSA SESTAVIL PAVLE GREGORC SLOV. ELEKTR. TOVARNA SV. KNJIGA ISLAMA SRNIN SAMEC PRAVOSLAV VERSKA PODOBA SKRČENJE MIŠICE ŠPORTNIK V ATLETIKI SKUPINA JADRAN OTOKOV BRUSNI KAMEN SLIKAR DELAVNICA SLOV. PESNIK (JOŽE) PISATELJ BOHORIČ LADJA NA PARO RAZDALJA MED DVEMA TOČKAMA ELIZABETH TAYLOR PRIPADNICA NEMCEV VLEČENJE SMRKLJA V NOS NIKOLA TESLA 2. OSEaA Z "VISdKE KRONIKE AVSTRIJ. POROČEV. AGENCIJA ŠPORTNI KLUB IZ MADRIDA TROPSKA PAPIGA NOVO MESTO SLOV. GLEDAL. REŽISER (FRANCE) RIMSKA 'LJUBLJANA - BLOK ULITEGA JEKLA ČEBELI PODOBNA ŽIVAL POKAŽI TIM PRI¬ JATELJU! ANTE KOVAČIČ KRAVJI GLAS DRŽAVNA BLAGAJNA VELIKA DVORANA PROSTOR POO ZEMLJO V HIŠI PERJE PRI REPI SOLZA RAZ¬ KUŽEVANJE KRAJEVNA SKUPNOST TOVARNA ALKOHOL. PIJAČ V LJUBLJANI VEČANJE OBSEGA SPLOVITEV MAKETE NA DALJINSKO VODENJE Aleksander Lili k Izdelek za zgled Počitnice so za nami in marsikdo jih je del preži¬ vel tudi ob gradnji ali spuščanju svojega modela. Eden takih je bil tudi Matjaž Bolta iz Ljubljane, ki je letos poleti končal maketo vlačilca na daljinsko vodenje BUGSIER 3. Ob preizkusu na vodi je Matjaža maketa prijetno presenetila s svojimi plovnimi lastnostmi in ni mu bilo žal uric, ki jih je prebil ob gradnji makete. Vlačilec poganja močan elektromotor z redukcij¬ skim prenosom, ki za svoje delovanje porablja energijo iz šestih Ni-Cd akumulatorjev. Maketa ima kot dodatek na levem boku pritrjen čolniček z vgrajenim elektromotorčkom, ki se na povelje spusti v vodo in odbrzi proti obali. Matjažu je z nasveti pomagal tov. Roman Zu¬ pančič, ki vodi brodarsko modelarski tečaj v MTC. S tem zapisom bi rad spodbudil brodarske mo¬ delarje k temu, da bi več izdelovali makete, saj je gradnja in oprema hitrih tekmovalnih čolnov če¬ dalje dražja in marsikomu tudi nedostopna — v nasprotju z maketarstvom, za katerega potrebu¬ jemo manj denarja pa zato več potrpljenja in dobre volje.