: r v***.***** ' .ti- *«**'«**'»*■' ■■ .-" ;. twt i **>£ m ffifTHifF 85PsB J ■ ■ ■ 11111 . r-xa delavstva■ O tem nam p lča ustanovitev Delavske notnosti med zadnjo vojno. .ŠTOKA: Že v avgustu 1941.le-r\„ SP^° v Trstu organizirali sm ob°dilno fronto, v katero ja Pritegnili tudi nekaj itali-Pret -n uutifašistov, vendar so t>rviezno breme nosili Slovenci, sti Zametki Delavske enotno-mPrf° ,se Porajali skoraj samo Sin,, slovenskimi delavci, češ, V ♦ e,nec ne bo izdal Slovenca. Peka' ™iselnosti je bilo resda Bhir> t “Ovinizma. Spoznali pa šali t0 naPako in ko smo sku-Iav«e TO f4«ur -Ufrmi sl UieeUo •• Crgeto iel Oa-altati Oper&i . t.3%. ?.Areu«t« ., -mamva m - mrmat ;. > ZZtidvtitoto Jtt M m .OlWri l*OXiVZ<+ ,ve TOR 11 S.1ULO 11 !?* afZrateUtoe «11 opt*Rl 41 I. . ' »ot ake »leno eei»eti'-Iti leotlo -a! -In 1’ fd ‘ ** - * • • • * • ' oroeai Uitt RAeh (.r.U) Xi riti in v laatel TO !umn jrlaye«RUto 1» -to«** tki *R #ro‘,o«e ?ogoj * .tttvttii fr« itltrtt* fce trmi 1 terarstort X* Roala* $e«iea*, TOkWU*r3q X* 1 oto saarglR »oJ-le loti* alti« eoo« f£SM3šH3!flt 23W, S.Š tm W*m Wt8oeM - jmpam-t gr ■*> M,-» nje, pa tudi odločen nastop Izdajalske reakcije z belo garda ter z močnimi poskusi notrartje-ga razbijanja OF — vse to^nas je sililo k pospešenim prizadevanjem za dosego politične** in revolucionarne enotnosti Osvobodilne fronte. Pogoj za takšno enotnost pa je bil sporazum med delavskimi silami, ki so bile vključene v osvobodilno gibanje. Osnovna sila osvobodilnega gibanja je bil delavski razred, ki je imel od vsega začetka tudi jasno revolucionarno perspektivo. Zaradi tega smo se lahko tudi zelo hitro sporazumeli o delavski enotnosti ne samo za čas osvobodilnega boja, ampak tudi za vso prihodnost, ko bodo doseženi poleg nacionalnih tudi revolucionarni cilji osvobodilnega boja. Po nekajtedenski ločitvi vodstva osvobodilnega gibanja smo se spet združili v Podlipoglavu. To pa je bilo samo začasno, tesno bivališče, od vseh strani obkoljeno s sovražniki, ki so nas tudi pogosto vznemirjali. Odpravili smo se na drugo stran Ljubljane, v Polhograjske Dolomite. Tovariši Kardelj, Kidrič in Polič so odšli drug za drugim v Ljubljano, ki je bila pod modnim vtisom minule italijanske ofenzive in no.rodno-izdajalske agresivnosti. Bilo je tudi precej preplaha in dvomov v uspešnost oboroženega boja celo med bližnjimi zavezniki Osvobodilne fronte. Tovariša Kardelj in Kidrič sta tako v neverjetno težkih okolnostih organizirala sestanek vrhovnega plenuma OF, ki je znova dvignil moralo in zaupanje v vodstvo osvobodilnega boja. Hkrati pa sta Kidrič in Kardelj v malem uresničila našo zamisel o skupnem delavskem zborovanju. Prišlo je do sestanka med Kidričem, ki je predstavljal Komunistično partijo, Francetom Svetkom kot zastopnikom socialno-demokrat-kega delavstva ter Tonetom Tomanom in Stanetom Kovačem kot zastopnikoma krščansko-sociali-stičnega delavstva. Ta seštanek je bil 7. novembra 1942. leta. Na njem so potrdili predložene teze o enotnosti delavskega razreda in s tem sprejeli odločitev, ki je imela velikanski pomen za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja, ker je bistveno privo-mogla tudi k njegovi politični enotnosti. Na tem sestanku so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi lista Delavska enotnost, katerega prva številka je izšla v Ljubljani, naslednje pa na osvobojenem ozemlju. Glavni odbor Delavske enotnosti so poslej poleg ljubljanskih udeležencev ustanovnega sestanka sestavljali tudi tovariši s partizanskega področja, zlasti pa Franc Leskošek, stari sindikalni borec, in jaz. Midva sva prevzela tudi vodenje organizacije Delavske enotnosti in urejevanja našega lista. Kasneje se je pridružil temu delu tudi pokojni Tomo Brejc, za njim na še ljubljanski tovariši, slasti Toman in Svetek, ki so leta 1943. in 1944. prišli na osvobojeno ozemlje. Naša odločitev je močno vplivala tudi na razpoloženje v drugih delih Jugoslavije, kar je pripeljalo v začetku leta 1945 do ustanovitve enotnih sindikatov Jugoslavije v Beogradu. S tem je bila dokončno od-nravljena razcepljenost organizi-”anega delavstva v Jugoslaviji. 1Javni napori naprednih sil, ki so za časa stare Jugoslavije tešili k dosegu ne le sindikalne solidarnosti, ampak tudi k po-itirni enotnosti vsega delavskega razreda, so bili "s tem izpolnjeni. Enotnost slovenskega delavstva Uvodnik Borisa Kidriča v 1. številki Delavske enotnosti V začetku novembra je bila konferenca predstavnikov političnih in strokovnih skupin, ki predstavljajo slovensko delavstvo. Dokumente, ki jih je ta konferenca sprejela, objavljamo v pričujoči številki »Delavske enotnosti-«. Treba je podčrtati, da je ta konferenca delavskih predstavnikov prinesla svoje sklepe v izredno važnih dnel}, v katerih se odloča usoda vse bodočnosti osvobodilnega boja slovenskega naroda. Konferenca je mogla ne le ugotoviti in razčleniti rezultate dosedanjih bojev, ampak je postavila tudi smernice za bodoče boje slovenskega delavstva. Kakšne so osnovne ugotovitve konference delavske enotnosti? 1. Veliki rezultati osvobodilne borbe slovenskega naroda so bili mogoči v prvi vrsti zaradi tega, ker je bilo slovensko delavstvo od vsega začetka njena glavna udarna sila, ki je zbirala okoli sebe vse patriotske in resnične demokratične sile slovenskega naroda. Slovensko delavstvo je v teh bojih pokazalo primer heroizma, požrtvovalnosti in vdanosti velikim osvobodilnim ciljem slovenskega naroda. Delavski kadri so bili primer nepopustljivosti nasproti sovražniku, vztrajanja na položajih in odločnega razkrivanja in razbijanja vseh sovražnih manevrov. Vnesli so v našo osvobodilno vojno bojevni polet in prezir smrti ter vse tiste bojevniške lastnosti, ki so pomagale zgraditi borben kader Osvobodilne fronte. Delavski razred je torej praktično dokazal, da je sposoben stati na čelu osvobodilne vojske sloven-ikega naroda. 2. V nasprotju z reakcionarnimi klikami, ki so zavrgle vse nacionalne interese ter postale orodje sovražnika, ki je zasužnjil slovenski narod, je slovensko delavstvo od vsega začetka dvignilo zastavo enotnosti vseh slovenskih patriotskih sil ne glede na politično, versko in razredno pripadnost, ki se hočejo boriti za osvoboditev svojega naroda. Pri tem je pokazalo veliko daljnovidnost v iniciativi, potih in oblikah boja slovenskega osvobodilnega gibanja ter velike bojevne izkušnje, ki si jih je prav delavstvo pridobilo v svojih neprestanih bojih za svoje socialne pravice in zahteve. Slovensko delavstvo je torej stavilo v službo svojega naroda vse svoje moči in vse svoje sposobnosti ter s tem dokazalo, da je delavski razred resnično nacionalni razred, to je razred, ki je edini sposoben organizirati bojevne energije slovenskega naroda za njegovo osvoboditev in združitev. 3. Slovensko delavstvo je v dosedanjih bojih doseglo uspehe, kakršnih ni doseglo še nikoli v svoji zgodovini. Ljudske množice slovenskega naroda gledajo v njem svojega vodnika in svojo najmočnejšo oporo v boju za nacionalno osvoboditev. Konferenca je ugotovila, da so ti uspehi plod enotnosti, ki jo je slovensko delavstvo doseglo, ohranilo in utrdilo v skupnih bojih proti nasilju okupatorja in njegovih pomočnikov iz vrst slovenskih Judežev in Kajnov. Dosedanji skupni boji so slovensko delavstvo ne samo naučili, da je delavski razred najmočnejši, kadar je enoten, ampak so mu praktično potrdili in utrdili tudi spoznanje, da znotraj delavskega razreda ni različnih interesov, ampak nasprotno, da delavski razred spajajo v tako nezlomljivo enoto prav skupni interesi, skupna bodočnost. 4. V nasprotju z reakcionarnimi klikami, ki so ves čas Jugoslavije, zlasti pa pod zaščito okupatorjev, dušile svoboden glas ljudstva, je slovensko delavstvo pokazalo, da je delavski razred nosilec resnične ljudske demokracije. Zveza delavskega razreda z ostalimi delovnimi sloji slovenskega naroda, ki je utelešena v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, je najkrasnejši primer resnične ljudske demokracije, zrasle iz ljudstva in ki služi edino ljudstvu. Pokazalo se je torej, da je delavski razred ne le dovolj močan, ampak tudi dovolj sposoben, da na čelu demokratičnih ljudskih množic pribori ljudskim množicam demokratične pravice in da jih tudi zavaruje. Glede na vsa ta dejstva je jasno, da leži glavna odgovornost za razvoj bodočih bojev slovenskega naroda na delavskem razredu Slovenije. Stojimo pred odločilnimi spopadi z okupatorjem in z njegovimi belogardistično-mihajlovičevskimi oporišči. Potrebno je, da delavstvo mobilizira vse svoje sile, da aktivizira sleherno tvornico in delavnico, da bi zaščitilo plodove dosedanje borbe in zagotovilo zmago nad sovražniki slovenske svobode, ki je lahko samo plod doslednega nadaljevanja slovenske osvobodilne vojne do popolne iztrebitve okupatorjev in njihovih pomočnikov s slovenskih tal. Iz teh razlogov je konferenca formirala enotno delavsko vodstvo, ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI, ki bo bedel nad enotnostjo delavskih vrst, nad njihovo mobilizacijo v splošni nacionalni vojni in nad razrednimi interesi slovenskega delavstva v ožjem pomenu te besede. Pomen tega ODE je potemtakem izredno velik: Ne bo samo okrepil celotno gibanje OF, ampak ustvarja tudi predpostavke za čvrsto delavsko enotnost v bodočnosti. Formiranje ODE pomeni, da se je slovenski proletariat v celoti zavedel svojega velikega zgodovinskega poslanstva in je zato tudi postal sposoben prevzeti na svoja pleča usodo bodočnosti slovenskega narodanaroda-proletarca. Danes, 24 let po Cankarjevi smrti, je slovenski proletariat to nalogo resnično izpolnil in prevzel to odgovornost za bodočnost slovenskega naroda. Vsi dosedanji boji so samo dokaz, da bo slovensko delavstvo s častjo in znanjem izpolnilo to nalogo. Ustanovitev ODE pomeni močno okrepitev OF, podporo njenemu vodstvu. Sedanja delavska enotnost je bila dosežena v prvi vrsti na bazi skupnega boja proti okupatorju. Z ustanovitvijo ODE sta se to sodelovanje in ta enotnost poglobila in bo slovensko delavstvo tem čvrsteje stalo v enotnih bojevnik vrstah Osvobodilne fronte. Konferenca je izrecno poudarila zvestobo in disciplino slovenskega delavstva nasproti vodstvu OF. Osvobodilni cilji slovenskega naroda, ki ga predstavlja OF, so o trenem cilji slovenskega delavstva, ki ne more uresničiti svojih »ocialnih zahtev, dokler je zasužnjen in tlačen njegov narod. Bilo bi napačno, če bi ostalo samo pri tej prvi. konferenci Delavske enotnosti. Potrebno je, da se to gibanje Delavske enotnosti zanese v sleherno tovarno in delavnico. Vsepovsod morajo nastati Odbori Delavske enotnosti, ki bodo istočasno najtrdnejše postojanke Osvobodilne fronte. Slovensko delavstvo! Dvigni visoko zastavo enotnosti. Smrt fašizmu — svobodo narodu! K. 8 i i i i S S I 1 I I I I I I I I 1 1 I I I s I i 1 I ! Slovenski delavski razred je hrbtenica sodobne socialistične narodne skupnosti Intervju predsednika Izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča uredništvu . eiavske enotnosti ob njenem petindvajsetletnem jubileju Od rojstva enotnih slovenskih sindikatov in njihovega glasila je minilo 25 let. To ni dolga doba, vendar je v tem času prišlo do globokih sprememb tako glede vloge, ki jo imajo delovni ljudje v naši družbi, kakor tudi glede njihovega pojmovanja vsega, kar se pri nas dogaja. Kako vi, tovariš predsednik, gleda: na te spremembe? Če vas prav razumem, potem želite • z vašim vprašanjem dobiti moj globalni pogled na sedanji čas in naše razmere in to z minule četrtstoletne razdalje. Všekakor zelo zanimivo vprašanj e. Vsi tisti in zlasti delavski razred, ki so pred četrt stoletja na kakršen koli način sodelovali ali podpirali naš narodnoosvobodilni boj, so imeli tedaj pred svojimi očmi naslednjo vizijo: osvoboditi se vseh domačih in tujih kapitalističnih gospodarjev in izkoriščevalcev, skratka, postati iz naroda hlapcev ne samo narod junakov, kar smo postali v obdobju oboroženega revolucionarnega spopada, ampak tudi. narod gospodarjev. Primerjajmo zdaj to osnovno vizijo z našo sedanjo konkretno stvarnostjo. Ali je uresničena? Je in ni. Uresničena je globalno, rekel bi sistemsko in institucionalno. Zgradili smo tak sistem samoupravljanja, ki to omogoča in tudi zahteva in ki je že postal prevladujoč družbeni odnos pri nas. Vsakomur, ki želi objektivno ocenjevati, so vidni veliki uspehi, ki smo jih že dosegli na tej naši originalni samoupravi j alsM poiti. To nam hočeš nočeš priznavajo tudi inozemski opazovalci in analitiki naših družbenih odnosov in gospodarskega stanja. Toda vendar in kljub vsemu smo še vedno na začetku. Zdaj prihajamo v obdobje, ko se samoupravljan j e in čim večja osvoboditev in afirmacija ne samo delavskega razreda kot celote, ampak tudi vsakega delavca kot posameznika začenjajo konkretno uresničevati. Za tako spremembo, za tako preobrazbo, da bi namreč že vsak delovni človek ne samo razumel, ampak aktivno, soustvarjalno in kreativno sodeloval v političnih in gospodarskih dogajanjih in odločanju, pa ni dovolj samo hoteti in želeti, kot smo mogoče mislili nekoč pred 25 leti, ampak so potrebni za to tudi znanje, razgledanost, sposobnost in ne nazadnje tudi izkušnje. Petindvajsetletne izkušnje nas torej uče, da je pot preobrazbe od mezdnega delavca do upravljaVr ca, torej pot preobrazbe od hlapca do gospodarja v vsakem pogledu zelo težavna, dolgotrajna in sila zamotana. Ko sem pred petindvajsetimi leti kot partizan ob večernih pohodih po dolomitskih hribih ogledoval luči Ljubljane in razmišljal o naši skupni bodočnosti, se nisem zavedal, kako težavna, zamotana in dolgotrajna bo pot v socializem, v višjo in bogatejšo stopnjo socialistične družbe. Mislil sem, da bomo po osvoboditvi lahko napredovali laže in hitreje kot pa se je to zgodilo. Zdi se mi, da jih ni bilo mnogo med nami, če jih je sploh kaj bilo, ki bi bili brez takih in podobnih iluzij. In še nekaj jih je med nami, ki se vse do današnjega dne teh iluzij in takega, sicer revolucionarnega zanosa, toda vendar nekoliko preveč poenostavljenega pogleda na možnosti in pota socialne preobrazbe naše družbe niso popolnoma osvobodili. In zato neprestano iščeio krivce ali napake, s katerimi bi onravičili, da se še niso uresničile vse naše želie in da še ni zablestel ored našimi očmi popoln in v vsakem pogledu blagodejen model socialistične družbe. Brez pretiravanja in s ponosom lahko trdimo, da smo na tej poti gospodarske, kulturne in splošno človeške preobrazbe od nekdanjega mezdnega delavca, to se pravi hlapca, v sodobnega proiizvajalca-gosjpodarja prišli najdlje. Lahko smo ponosni na to, da ni na tej sarhoupravljav-ski poti nikogar pred nami, toda še vedno je daleč — ne do končnega cilja, ker tega sploh ni — ampak do tiste popolne in z blagostanjem, humanizmom in kulturo nasičene družbe, o kakršni smo sanjali in za kakršno smo se borili in kakršno smo videli v naših vizijah pred četrt stoletja. Če tedanje vizije še nismo popolnoma dosegli, uresničili in konkretizirali, potem to ni zaradi tega, ker tega nismo želeli ali hoteli ali celo zaradi tega, ker ni bil kdo naši tedanji revolucionarni viziji zvest, pač pa je vzrok v tem, da je ta naša tedanja vizija osvoboditve. socializma in vsestranskega blagostanja bila, ne da bi se tega zavedali, objektivno usmerjena na daljši čas, kot je četrt-stoletno obdobje, ki je za nami. Pred četrt stoletja smo samo sanjali o tej resničnosti; zdaj jo doživljamo, jo ustvarjamo in opazujemo, kako raste pred našimi očmi. Toda ni še popolna. Pretolkli in prigarali smo se šele do tisoč dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca. Postali smo bogatejši, toda nam se kažejo nove, zelo nujne in zelo zaostrene potrebe. In samo po sebi se ob vsem tem vsiljuje še naslednje vprašanje: koliko je še hlapčevstva v nas samih, v naših pojmovanjih, navadah, mišljenju, mogoče celo v našem dosedanjem narodnem značaju? Se tako zahtevna tovarna se da zgraditi v nekaj letih, naše iz-kušnje^pa nas uče in govore o tem. kako težko je spreminjati nekatere družbene značilnosti, kako počasi izginevajo in kako trdovratno se upirajo moralno politični in mentalno psihološki ostanki naše nekdanje preteklosti. ki je bila pač preteklost majhnega in tlačenega naroda, brez svoje lastne državnosti in samostojnosti. V nekaterih stvareh smo se v teh petindvajsetih letih spremenili, tako da nas ni mogoče spoznati. Spremenila so se naša mesta, industrijski centri. vaška naselja. Povezali smo se z asfaltnimi cestami, okitili s televizijskimi antenami in po- stavljamo se z novimi hišami in avtomobili. Postajamo hrupni in samozavestni, tu ali tam celo objestni in če nanese priložnost aii družba, celo predrzni. Odpiramo okna in vrata v svet, potujemo po kontinentih in preko tega našega koščka zemlje potujejo milijoni in milijoni ljudi. Ob vsem tem pa še vedno žive med nami tudi stare navade in pojmovanja, čeprav oblečena v novo suknjo. Kako se je to odrazilo in kako se odraža na našem delavskem razredu? Ali, se dovolj zaveda vseh teh sprememb, ali postaja delo osnovna značilnost naših družbenih odnosov in glavna podlaga za vse meritve in cenitve raznih vrednosti, uspehov ali neuspehov? Zdi se mi, da kljub najrazličnejšim pomanjkljivostim, trenjem in včasih tudi nesporazumom vendar lahko pritrdilno odgovorimo na vsa ta vprašanja. Slovenski delavski razred je postal hrbtenica takega družbenega dogajanja, snovanja in sprememb, ki postopoma, toda zagotovo vodijo k enotnemu zlitju vseh delovnih ljudi — od ročnih delavcev preko tehnične in humanistične inteligence do kmetov — v sodobno in moderno organizirano socialistično nacionalno skupnost. Pred petindvajsetimi leti je taisti delavski razred bil hrbtenica nacionalnega in socialnega odpora, bil je glavna gonilna sila v boju za godi obstanek slovenskega naroda. Danes je pred nami drugačna perspektiva. To je perspektiva postopnega pri-bližavanja višji stopnji razvite socialistične družbe, taki stopnji namreč, katere dosedanja praksa socialističnih revolucij in socialistične graditve še ne pozna in je še ni dosegla. Menim, da je to uspeh in rezultat — ob jubileju, ki ga slavi vaš list —, na katerega so delavski razred in vsi delovni ljudje Slovenije upravičeno ponosni in ob njem tudi samozavestni. To je uspeh in rezultat, ki nas navdaja z optimizmom. Ko bodo nekoč v bodočnosti zgodovinarji ocenjevali in razporejali posamezna obdobja naše zgodovine, potem bodo morali četrt-stoletno obdobje, ki je pravkar za nami, gotovo uvrstiti na najbolj vidno mesto. Gospodarska reforma si je zastavila mnoge cilje, njihov povzetek pa je nadaljnji dvig osebnega in družbenega standarda naših delovnih ljudi. Kaj menite o sedanjem gibanju osebn:' dohodkov in standarda in kako gledate na bodočo politiko na tem področju? Ce hočemo dobiti realno sliko o gibanju osebnih dohodkov in standarda, zlasti v porefor-mnem obdobju, potem moramo imeti pred očmi vsa nihanja in spremembe, ki se v tem obdobju tu dogajajo. Znano je, da smo začeli z reformo s predvidevanjem, da se osebni standard delovnih ljudi ne sme zmanjšati. Znano je tudi, da se v začetku, to se pravi v prvem letu uresničevanja reforme, to ni zgodilo. Osebni standard delovnih ljudi se je nekoliko zmanjšal. To je bila cena, katero smo morali vsi skupaj plačati, če smo hoteli napredovati. Gibanje standarda v drugem letu reforme je obratno. Nadoknadeno je tisto, kar je bilo izgubljeno v prvem letu in vidni so že nekateri dodatki. Očitno je na ta način ravnotežje vzpostavljeno. In zato ne sodim med tiste, ki so zelo zaskrbljeni nad sedanjim gibanjem osebnih dohodkov. Ns bi torej objokoval tega, kar je bilo, čeprav se je prelilo nekoliko deset milii ar d starih dinarjev v osebne dohodke več, kot pa bi bilo možno, če bi se ravnali po znanem, skoraj od vseh spreie-tem načelu, da naj se o~ebni dohodki gibljejo v skladu z naraščanjem produktivnosti dela. Menim, da smo spričo vseM.t*> ga glede standarda in o—rangi dohodkov na zgornji meji zmogljivosti naše ekonomije. Ca Bit; a* osebni dohodki v bodoče gibali preko meja te naše gospodarske zmogljivosti, potem M te pa* vzročaljo različna ne samo sw* nomske, ampak predvsem so-ciaiho politične težave in »poj* de. S tem pa no trdim, da naj standard in osebni dohodki stagnirajo. Obratno, smatram in sete trdno prepričan, da so realns gospodarske možnosti za to, ds se realni dvig življenjskega standarda in osebnih dohodkov nadaljuje. Ali se bo to »godilo« je odvisno od tega, ali bomo znali vsi skupaj, zlasti pa delovna organizacije izkoristiti vse tiste možnosti, ki so nam na voljo. Izkoristiti te možnosti, o katerih govorim, pa pomeni predvsem naslednje. Prvič, dovolj hitro, odločno in na podlagi strokovno znanstvenih anali* orientirati proizvodnjo k sedanjim potrebam našega in tudi mednarodnega tržišča. Struktura povpraševanja, rekel bi podoba tržišča se je tako pri nas doma, kakor tudi v inozemstvu V poslednjih letih menjala mnogo hitreje, kot pa se je spreminjala naša struktura proizvodnje. Zaradi tega imamo mnogo blaga in artiklov preveč, kar se nam kopiči v zalogah, v katere odhaja precejšen del naše akumulacije. Hkrati pa ostaja naše tržišče lačno in deloma nepokrito s tistimi artikli in blagom, ki ga kupci iščejo, pa ga ni dobiti. To neskladje me mnogo bolj skrbi in smatram, da je večji gospodarski minus, kot pa tistih nekoliko točk oziroma deset milijard starih dinarjev, ki so šle preko porasta produktivnosti dela v osebne dohodke. Vsi proizvajalci morajo končno prej ali slej doumeti in razumeti, da so v glavnem minili časi, ko so kupci iskali njih. Zdaj smo končno prišli do tega, da morajo proizvajalci , iskati kupce. Ta sprememba pa zahteva pri proizvajalcih v maiogočem drugačen pristop in drugačno računico, drugačno organizacijo proizvod-to, da ni na tej samoupravljal' nje, kot pa je bilo takrat, ko je prevladoval obraten odnos. Druga naloga, s katero je pogojeno izkoriščanje obstoječih možnosti za nadaljnji napredek standarda in porasta osebnih dohodkov, pa je diferenciacija in selekcija znotraj gospodarstva. Vsega, kar imamo, ne moremo razvijati enakomerno. Slabši se bodo morali umikati in napraviti prostor boljšim. Dobro organizirana in na sodobno tržišče usmerjena proizvodnja irt3 vse objektivne možnosti, da gre v ekspanzijo, je pred novim gospodarskim boomom. Številke 0 gibanju nekaterih panog nart govore o tem, da so te panoge že v gospodarskem boomu. tako proizvodnjo moramo z vsemi sredstvi pospeševati. Slabo organizirana in nizko produktivna proizvodnja, proizvodnja torej. ki je poleg tega orientiran3 mimo potreb tržišča, pa bo nujno stagnirala ali celo nazadovala. Tu je seveda diferenciacij3 neizbežna. Napredne progresivne sile 111 zlasti sindikati se te diferenci3" cije ne bi smeli ustrašiti. Prinaša sicer mnoge glavobole, toda hkrati omogoča nadaljnji napre' dek. Mi se ne moremo in. n smemo vračati nazaj. Morebitne umetno oživljanje proizvodni^ in vzdrževanje vsega, Kar irt3' mo, in to na sedanji stopnji Pr°' duktivnosti in organiziran os > z inflacijskimi krediti ni nikjiK' šen izhod iz nastalega P®*ozai)c kar še tu ali tam nekateri naP mislijo. Inflacija v letu 1^621 v Jugoslaviji bila popolnort~ nekaj drugega, kot bi bila inf, ciia v letu 1968 ali 1970. Dfrt 1962 smo namreč imeli d nagnest rukturo potrošnje in tudi d gačno strukturo proizvaja1 sil od te, ki jo imamo danes. ^ daj smo še lahko krpali n (Nadaljevanje na 7. strani) d n o o D D O D D il D D iO D t> O ♦ — Pravkar s mo mu dokazali, da ne more imeli vile, dveh avtomobilov in dveh vikendov, če ima 90 tisočakov plače. Marjan Rožič: NOVI USPEHI V RAZVOJU SAMOUPRAVLJANJA SO POVEZANI Z NJEGOVO MATERIALNO OSNOVO _ Razmišlja© jfe, © testi kak© samoupravljanje delavnih ljudi razširjati na eelotsio področje dohodka Jubilej Delavske enotnosti obvezuje, da se nekoliko odmaknemo od vsakdanjih uspehov in težav ter poizkušamo osvetliti tista dolgoročna vprašanja. ki bodo še nekaj časa v središču družbenega ustvarjanja. Takih vprašanj je mnogo, med njimi pa sem izbral tisto, ki je po mojem mnenju najvažnejše in celo odločiil-no za bodoče tokove reforme in temeljno za resnično uveljavljanje svobodne ustvarjalne osebnosti delovnega človeka pri oblikovanju materialnih in družbenih osnov socializma. To je, enostavno povedano, razmišljanje o tem, kako samoupravljanje delovnih ljudi razširjati na celotno področje razpolaganja z dohodkom. Najprej nekaj besed o tem, kje smo? Delovni ljudje razpolagajo najbolj neposredno predvsem s sredstvi za osebne dohodke in zaradi tega so cesti tudi enostranski pritiski na povečanje tega dela dohodka kot logična posledica družbenega bcložaia v procesu delitve. Lani le delovnim organizacijam v gospodarstvu ostalo kakih 35 odstotkov skupne akumulacije — to pa je občutno premalo, da. bi lahko uresničevale svojo vlogo. Osnovne vzroke sedanjih raz-mer. ko je dober del narodnega dohodka vezan v zalogah, torej stisnjen v okove ekstenzivnega gospodarjenja, moremo iskati thiirrto drugega tudi v dejstvu, da je večina sredstev akumulacije pod vplivom različnih tokov izven gospodarstva. V usmeritvi na modernizacijo in rekonstrukcijo industrijskih zmogljivosti zaostajamo, saj gre še Vedno samo 23 odstotkov tekočih investicij v te namene in Vedino vsaiko investicijo, tudi tiste z ekstenzivnim konceptom obravnavamo kot modernizacijo, čeprav je jasno, da smo se odbili predvsem za modernizacijo industrije. Med nosilci investicijskih sredstev pa so delovne organizacije še vedno v manj-ini. Večina sredstev, ki so s "trani gospodarstva vložena v -nnčni sistem, se namreč »gib-le« pod vplivi tistega dela sredstev, ki ostajajo družbeno P^Utičnim skupnostim. Tretjina red štev za investicije je name-•ueniih za izgradnjo kakih 1.400 Cbjektov, dve tretjini investioij-"*th sredstev pa je namenjenih 10 velikih objektov. Približno jP odstotkov sredstev za bruto tovestiLcije gospodarstva koristi ugoslovanska investicijska ban-V? za svojo udeležbo. Še vedno lagamo več v objekte in so-irnTlle!rno malo v opremo. Ena-ndvajset odstotkov nacionalne-? dohodka predstavlja aikumu-^ci.io, kar seveda ni malo, slabo PP je. da sta skoraj dve tretjini n sredstev v obratnih sred- stvih. Navedena in še druga dejstva v-Pai.ai0 k različnim zakiljuč-gPu, m seveda ni naključje, da tg, cesto pojavljajo etatistične aki ,e sicer v znamenjih, da deSulaci-le ni dovolj, ker jo ogpaajalci »jedo« preko oseb-dohodkov. Podtikajo »raz- mišljanja« o tem. ali je samoupravljanje sploh sposobno racionalno gospodariti z dohodkom in zagotoviti razširjeno reprodukcijo. Decentralizacijo sredstev, v bistvu je to osnova za učinkovito koncentracijo na novih osnovah, ocenjujejo kot proces, ki se odvija prehitro in na tej osnovi se na različnih ravneh —v delovnih organizacijah, združenjih, republikah in v federaciji — javljalo »dušebrižni-ki«, ki zagotavljajo, da bi oni mnogo bolje gospodarili s sred- stvi kot delovni ljudje. Taka in podobna razmišljanja očitno in zavestno prezro v praksi vedno bolj razširjene procese, kjer delovni ljudje, ko se jim ponudi priložnost resničnega razpolaganja z dohodkom, postajajo nosilci najboljših rešitev. V takih pozitivnih primerih niso potrebni nikakršni politični pritiski, da bi zmagala spoznanja, ki izhajajo iz ekonomike in dolgoročne orientacije. Nastajajo rešitve, ki niso zaprte v delovne enote, delovne organizacije ali druge organizacijske forme in to je nedvomno posledica dosedanjih prizadevanj. da se poveča udeležba delovnih organizacij v neto produktu. Etatizem se danes ne zadržuje več samo v federaciji, srečujemo ga v različnih sredinah, predvsem tam. kjer so sredstva, in često je tisti, ki se zadržuje v stari strukturi sedanje delovne organizacije najbolj nevaren, ser se povezuje z av-tairkizrnom, primitivnimi metodami gospodarjenja itd. Mnogi živijo v prepričanju, da smo samo s tem, da delovna organizacija razpolaga z vse večjim delom viška vrednosti, že ustvarili neposredno zvezo delovnega človeka z rezultati njegovega dela. Seveda ni tako. saj tudi taka sredstva neredko trošijo brez soglasja delovnih ljudi,, včasih celo za nadaljevanje avtarkične proizvodnje, za rešitve, ki ne zagotavljajo sodobnega poslovanja in so v nasprotju z dolgoročnimi interesi proizvajalcev. Povsem jasno je, da je proces združevanja delovnega človeka z viškom dela dolgoročen, da se postopoma uresničuje in da ga moramo čvrsto in odločno nadaljevati. Odstopanja, izmišljene dileme, kolebanja in popuščanja —. in z vsem tem se vsak' dan srečujemo — so nam doslej mnogo škodovala ne samo v materialnem, temveč tudi v družbenem pogledu. Danes nekateri obtožujejo delovne ljudi, da slabo gospodarijo s sredstvi, da akumulirajo na račun dolgoročnih interesov, v resnici pa to niti ne morejo, ker so ločeni od dobrega dela akumulacije. In še nekaj: določeni pojavi mezdnega obnašanja, ko posamezniki, ali skupine zahtevajo predvsem Večje »plače« in podobno, so posledica dejstva, da delovni ljudje razpolagajo le z dohodkom »za trenutne potrebe«, torej s tistim delcim,. ki gre za osebne dohodke, medtem ko o tistem delu dohodka, ki se trosi na »dališe Steze«, vedo le malo. Sedanje probleme v zvezi z dohodkom in akumulativnostjo torej ne moremo razrešiti s tem, da se vračamo nazaj ,in dohodek zaupamo »nezmotljivi« državi ali skupini managerjev v delovni organizaciji ali združenju: rešitev teh problemov lahko "iščemo in ostvarimo le tako, da bo pomembna večina rezultatov dela ostala na voljo delovnim ljudem. V takih pogojih se bo še bolj oblikovala odgovornost, skrb za bodočnost, osvobajali borno človeka od vplivov primitivizma, egoizma in podobnega. Samoupravljanje se na tej osnovi lahko uveljavi kot najučinkovitejše v ustvarjanju ekonomskega razvoja, ker drugače ostaja saimo ozka sociološka in politična kategorija. Tendence etatizma namreč mimo spremljajo samoupravni sistem, dokler se njegovo delovanje zadržuje v socioloških okvirih, dokler predstavlja samo obliko političnega delovanja in se zadržuje v materialnih odnosih dela. Celo na področju enostavne reprodukcije mu dovoljujejo določen vpliv, vendar so nepopustljive, ko postopoma jačamo družbeno pozicijo samoupravljanja v razpolaganju s celotnim viškom vrednosti. Osnovne dolgoročne cilje reforme lahko uresničujemo samo tako. da bodo delovni ljudje, razpolagajoč z rezultati svojega dela, nosilci novih kvalitet v gospodarjenju. Na teh osnovah bomo lahko zgradili novo strukturo sodobnega gospodarstva, od delovne enote kot prve oblike združenega dela do vseh drugih oblik povezovanja združenega dela. kier bodo na ekonomskih osnovah ustvarjene tudi nove poti za koncentracijo sredstev. V naslednjem obdobju moramo delovati predvsem na dveh področjih. Prvič: v delovnih skupnostih moramo oblikovati take družbene odnose, v katerih bo delovni človek neposredno povezan z rezultati svojega dela, ker bo le na tej osnovi postal nosilec koncentracije dohodka na novih osnovah in v interesu sebe in družbe z dohodkom gospodaril predvsem na dolgoročni osnovi. Drugič: vedeti moramo. da proces prerazdelitve narodnega dohodka v korist gospodarstva ni zaključen, da ga je potrebno nadaljevati v skladu s sprejetimi načeli in omogočiti, da v tem procesu celotni narodni dohodek ostane pod odločilnim vplivom samoupravnega sistema delovnih ljudi na vseh področjih. Samoupravljanja torej ne moremo razvijati predvsem z novimi, popolnejšimi oblikami delovanja, čeprav je tudi to delo izredno pomembno. Osnovno je, da proizvajalcem, združenim v različne oblike samoupravljanja. ostaja materialna osnova, ki je rezultat dela določene sredine. Rezultati dela bodo tako neločljivi del samoupravne osnove in razumljivo je, da bodo predvsem mali delovni rezultati jn ne subjektivne ocene v različnih kolektivih zoževali manevrski prostor samoupravnega delovanja. Delovni ljudje, povezani z rezultati dela. bodo namesto »kulta pravičnosti« razvijali »kult dela«, vera v pravično državo, ki vedno nekaj da, pa bo postavljena v realne okvire in še boli se bodo odpirale poti resničnim humanim odnosom. Na teh osnovah se bo gospodarstvo povezovalo z bančnim sistemom, z blagovnim prometom in negospodarstvom. Sedanji prepadi med temi in dru-gim,; dejavniki družbeno ekonomskega delovanja so občutni predvsem zato, ker lih ne povezujejo interesi skupnega ustvarjanja in razpolaganja z narodnim dohodkom in še posebej zato, ker »posredništvo« med njimi v večini primerov opravlja državni aparat na različnih ravneh ob minimalnem vplivu trga in zakonov blagovne proizvodnje. Procesov, ki so v teku, ne moremo pospeševati s kakimi dekreti, temveč predvsem s stalnim, originalnim in sodobnim družbenim delovanjem in s sodelovanjem najširšega kroja delovnih ljudi. Ob domnevi, da so nam cilji dovolj jasni in ob sposobnosti in odločnosti, da jih ne realiziramo samo polovično — to bi bilo še slabše kot ostati pa starem — temveč postopno in v celoti, postaja zlasti pomembna vloga sindikatov, Sindikati bodo samostojni in ustvarjalni predvsem tedaj, če bodo napredna stremljenja prežela V9e njihove organizacije in če bodo še boli kot doslej svoje delovanje usmerili predvsem na tista področja, ki omogočajo afirmacijo in napredek delovnih ljudi na osnovah visokih delovnih rezultatov. | Pozdrav delavstva! j Uvodnik v prvi povojni številki B Kot delavci, ki se dobro zavedamo zgodovinskega pomena g zmage narodnega osvobodilnega boja — saj smo v njem sode-1 lovali nedvomno najbolj požrtvovalno in iskreno — pozdraviš Ijamo prvo slovensko narodno vlado! Zavedamo se, da je nas jj narod dobil svojo vlado in mi, delovno ljudstvo v nji svoje M zastopstvo. Zavedamo se, da bo ta vlada izvajala program g Osvobodilne fronte in prav zato, ker je v nji tako odločilno za-B stopano ljudstvo po svojih zastopnikih,. TJ stvaritelj narodne vla-| de Slovenije je sad največjih naporov, najbolj dragocenih Žrtev H in našega tvornega idealizma, ki ne pozna nikdar omahova-m nja; dobili smo narodno vlado in s tem se zaključuje prvo raz~ H dob je v rasti naše demokratične federativne Jugoslavije. Z B ustvaritvijo slovenske narodne vlade je uresničena_ osnovna E zahteva jugoslovanskih narodov: priznana ter omogočena nam E j c pravica do samoodločbe kot enakopravnemu narodu med H enakopravnimi. Za ta veliki smoter smo se bojevali, mi, de-I lovno ljudstvo, dolga leta najbolj dosledno in smemo reči, da H bi brez našega boja ne bila nikdar dosežena zmaga. Tako je končno oblast prešla v roke ljudskih množic; nihče H se ni nikdar zavedal bolj jasno kakor mi, da je oblast lahko E resnično demokratična, samo, če v nji pride do izraza volja E ljudskih množic. Naša narodna vlada ni nastala čez noč, am-I pak je rasla iz dolgih let bojev, ustvarjanja pogojev za demo-| kratično ureditev naše prihodnje, svobodne domovine; rasla E je iz najtrših, strašnih bojev proti sovražnim osvajalcem; rasla B je pa tudi iz bojev proti vsem domačim reakcionarjem, sovražil nikom demokratičnega življenja našega naroda, odkritim in pri-g kritim sovražnikom delovnega ljudstva. Prepričani smo, da bo naša narodna vlada varovala velike, S tako težko izvojevane pridobitve osvobodilnega boja — pred H vsemi sovražniki in o tem jo bomo odločno podpirali. Kakor H smo dokazali v osvobodilnem boju, da smo tvorni, močni, doli sledni in požrtvovalni, da ljubimo dejanja brez mnogih besed, B tako bomo tudi v prihodnje častno izpolnili svoje poslanstvo, E ne da bi nas bilo treba še opozarjati na naše dolžnosti. Tudi B poslej bo delavski razred kovač enotnosti vseh tvornih sil na-g šega naroda; kakor smo bili prvi v boju, tako bomo prvi pri j obnovi; poslej bo delavec junak dela, prvi bojevnik pri obno-1 vi dežele. Nič ga ne bo moglo odvrniti z njegovega pohoda v S našo lepšo prihodnost, nič nas ne bo zadržalo! S pravo delav-E sko odločnostjo pojdemo naprej in neusmiljeno bomo podrli B na svoji poti vse ovire! Niti trenutka ne bomo omahovali pred E odločnimi dejanji in preprečili bomo vsem temnim silam, ki B bi skušale ovirati naše delo, obnovo domovine ter rast naše S demokratične oblasti — njihove nakane in izkoriščanje povoj-§} tlih težav v svoje sebične namene! Te iskrene besede naj veljajo kot pozdrav naši narodni H vladi; kot zagotovilo naše pripravljenosti za obnovitveno delo B in za nadaljni boj, čigar smoter je: srečno sožitje demokratič-B nih narodov nove Jugoslavije, v močni, zdravi državi, ki ne bo 1 poznala tlačenega delovnega ljudstva. Za popolno zmago člo-1 večanskih idej, za resnično bratstvo posameznikov in naro-1 dov! Za priznanje vseh pravic delovnemu ljudstvu! Za pravo 1 človeško dostojanstvo in socialno pravičnost! Našim bralcem! 1 Iz prvo številke: 21. V. 1945 »Delavska enotnost« bo odslej redno izhajala tedensko. Pri-g našala bo članke in razprave o vseh vprašanjih in nalogah, ki g se postavljajo pred delavski razred. Seznanjala vas bo z delt lovanjem strokovnih organizacij doma in po svetu. Pisala bo S o kulturi, o športu, prinašala bo dopise iz tovarn, delavnic, g uradov, šol in drugih ustanov. »Delavska enotnost« je glasilo organiziranih delavcev in g nameščencev. Da bo v resnici lahko vršila svojo nalogo kot E glasnik, pobudnik in organizator, je potrebno sodelovanje šiit rokih delovnih množic. Delavci, nameščenci, intelektualci! Do-1 pisujte v svoj Ust o vašem življenju in delu! V dopisih pri-I kažite sliko okolice, p kateri delate, vprašanja, ki se pri vas 1 pojavljajo in način, kako ta vprašanja rešujete! Seznanjajte E nos z junaki dela, z najboljšimi delavci — udarniki, z njiho-1 vimi uspehi pri delu! Pišite, kako pomagate narodni oblasti E razkrinkavati saboterje in sovražnike ljudstva, ki se jim je po-jj srečilo vtihotapiti se v proizvodnjo. Pridite z nasveti, kako poti magati pri obnovi domovine itd., itd. Tako se bodo izkušnje g ene tovarne, delavnice, urada, šole prenašale na druge. Preko g svojega časopisa boste drug drugemu pomagali. Vsak dopisnik naj napiše točen naslov, ime in priimek ter 1 ime obrata ali urada, kjer je zaposlen. Pišite nam, kako vam list ugaja, česa pogrešate v njem. g Sporočite nam vaše želje glede lista. Le na ta način, če boste pri listu vsi sodelovali in mu po-1 magali, bo »Delavska enotnost« res taka, kakršno si želite in ■ 1 kakršna mora biti, da bo lahko v redu vršila vse naloge, ki so m ji naložene. 1 UREDNIŠTVO TONE SELIŠKAR KAKO SMO KOVALI DELAVSKO ENOTNOST Urednikovi spomini na prva povojna leta , No svoji življenjski poti sem se tudi pri Delavski enotnosti ustavil za nekaj let. Ne vem, kaj zdaj počno sindikati, no, takrat, precej po vojni je bilo sindikalno življenje silno razgibano in raznoliko. Delavski razred se je v tistih časih spoprijel na žive in mrtve z obnovo industrije, saj je v tisti povojni dobi primanjkovalo vsega, kar je nujnega potrebno za življenje. Manjkalo je vsega — od strojev do surovin, obnova požgane, porušene domovine pa je terjala vedno več rudninskega in kovinskega materiala. Začela se je bitka za novo, lepše življenje, za trdne temelje pravkar priborjene in od tlačanskih muk osvobojene socialistične domovine. Predvsem je bilo treba obnoviti porušene železnice, mostove, ceste, izkoristiti stare izrabljene tekstilne stroje, popraviti lokomotive, natopiti vedno več železa, jekla, nakovati vedno več žebljev, kajti dolgoletna vojna je uničila domala vse do poslednjega žeblja. Postaviti je bilo treba nove tovarne, skratka, v vojni uničeno domovino je bilo treba pozidati, obubožano prebivalstvo obleči in nasititi. Kdor pa dela — dela tudi napake. Pa vendar so bile te napake v primerjavi z delovnimi uspehi majhne. Vsi pa smo iskali novih, bolj učinkovitih prijemov povsod: pri strojih, na strojih, pri stružnicah, v rudnikih, v tovarnah, skratka na zemlji in pod zemljo, v pisarnah in tiskarnah — kajti vsi smo hoteli socialistično delati in vsi smo hoteli postati stahanovci — junaki socialističnega dela. Pri vsem tem pa smo ustrelili marsikakšnega kozla po nepotrebnem. Čas pa je bil tak, da smo tudi streljanje kuzlov ovijali z venci gloriole. Bil je pač čas udarništva, mrzlični iskanje novih, uspešnejših načinov dela. Spominjam se, kako srno slavili na primer delavko, ki je pri zidanju Litostroja udarniško mešala malto in zato zaslužila na mesec 15 tisoč dinarjev, jaz, kgt glavni urednik Delavske enotnosti pa 5 tisoč dinarjev. In čemu bi na primer lokomotiva vlekla samo 30 tovornih vagonov? Speli smo jih po dvesto in bili smo navdušeni. A da so se pri tem polomile priklopne cevi in so se lokomotive izkaš-Ijale, smo tiho pogoltnili. No, bilo je vraga in pol, mnogo dobrega, lepega, plemenitega, pa tudi marsikaj slabega, neuspešnega in zgolj horukarskega. A zmagala je pamet, razsodnost in v teh burnih časih smo zgradili materialne temelje našega socializma. V tem obdobju je naš delovni človek dobesedno izžareval ljubezen do svoje socialistične domovine: ni se ustrašil nobenega napora, na milijone ur prostovoljnega dela je žrtvoval, da bi čimprej zaživela osvobojena domovina v blagostanju in sreči. Tekmovalne zastavice so premikali od stroja do stroja, od delovne skupine do delovne skupine, od tovarne do tovarne, od gradbišča do gradbišča. Naši delovni ljudje so dobesedno izgorevali v prostovoljnem delu za lepše življenje vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, kajti ogenj partizanske borbe je še gorel z velikim plamenom v naših srcih, bolj smo živeli za skupnost kot zase. Če danes prebiram posamezne številke Delavske enotnosti iz tistih časov, mi je kar žal zanje, ko smo v resnici vsi izgorevali v delu za vse ljudi naše domovine. Ob vsem tem napornem delu pa smo vedno našli dovolj časa za kulturno izživljanje, saj so bila delavska kulturna društva vse do Svobod nosilci kulturnega programa. Pevski zbori, dramske, skupine, vedno nove in nove sindikalne knjižnice, literarni krožki, pionirski odseki so naraščali mesec za mesecem. Delavska enotnost je zato imela domalega v vsaki številki posebno stran, na kateri smo poročali o novih knjigah, slikarskih razstavah, o gledališču in glasbi in z leti se je zgostila na tej strani pestra panorama sodobnega kulturnega ustvarjanja doma in po svetu. Redakcija je ustanovila poseben kulturni fond, s katerim j£ nakupovala umetniška dela slovenskih upodabljajočih umetnikov. Takratni predsednik sindikatov Janko Rudolf je bil v nenehnem stiku z redakcijo Delavske enotnosti, bil je njen prijatelj in zaveznik. V obdobju mojega urejevanja Delavske enotnosti so sodelovali z menoj novinarji Ančka Korže, Marička Roblek, Marija Namorš. Eda Komavli, Miro Zakrajšek, Leo Tičar, Peter Dornik in Janez Voljč. Z menoj vred smo bili vsi novinarji-začetniki, pa vendar smo se kmalu vrasli v tokove novinarstva in delali smo z navdušenjem in veseljem. Pa tudi čas je bil tak, da ni zajel le predpisanih delovnih ur, ampak vsega človeka in takrat zares ni bilo časa misliti na vikende in avtomobile. Z veseljem se spominjam tistih časov, ki so spajali vse delovne kolektive resnično v delovne družine, ki so z nepopisnim poletom ustvarjale materialne temelje lepšega in boljšega'življenja povojnim generacijam. Iz vsega srca čestitam delovnemu kolektivu Delavske enotnosti ob njeni petindvajsetletnici! N a vzporednici Ljubljana — Skoplje Iz razgovora s predsednikom makedonskih sindikatov Pavletom Slavkovem Včasih se mi primeri, da srečam ljudi, katerih misli se mi globoko vrežejo v spomin, pa naj mine od srečanja nekaj mesecev ali celo leto. In je čisto vseeno, ali [ gre za bežen klepet na katerem od uličnih vogalov ali pa za pogovor, na koncu katerega je treba sprazniti zvrhan pepelnik. Velikokrat sem tudi že razmišljal, kaj je pravzaprav temu vzrok, saj je bilo že veliko pogovorov, za katere pa moram priznati, da sem jih pozabil v naslednjih petih minutah, da me samo pametne mi- ■ sli ne pritegnejo dovolj. V njih mora biti nekaj več, nekaj, čemur bi se lahko reklo pogum, da razgališ dejstva in da pri tem uperiš prst na rešitev kot posle-| dico teh dejstev. i Za ljudi, ki imajo to lastnost, pravimo, da so osebnosti. Taka osebnost je tudi Pavle Davkov. O Pavletu Davkovu sem do nedavna vedel pravzaprav samo to, da je predsednik makedonskih sindikatov. V srečanju z njim pa so me presenetile že prve besede, kar naravnost povedane: — Živimo v isti državi, pa se vendarle sila malo poznamo. Povprečen Makedonec gleda v Sloveniji Zahodno Evropo. Visoke osebne dohodke in precej višjo življenjsko raven. Od tod tudi prepričanje dobršnega dela naših ljudi, da je za vas reforma sila lahka stvar. Ker ste pač najbolj razvita republika! — Povprečen Slovenec pa je še vedno prepričan, da dobršen del svojega dohodka preliva v Makedonijo in seveda še kam drugam. V čem je torej resnica? — Po mojem v tem, da moramo zdaj vsi skupaj, zlasti pa sindikati razvrednotiti ta napačna mnenja. Boljše iztočnice Za pogovor ni bilo treba več iskati. Pavle Davkov je pripovedoval, da so gospodarska gibanja, ki označujejo življenje v Sloveniji, značilna tudi za Makedonijo. Čedalje bolj se tudi pri njih zaostruje proces diferenciacije v gospodarstvu. Nekatere delovne organizacije se razmeroma naglo razvijajo, medtem ko so se druge spet znašle na robu ren-tabilnostnih meja, tako da je celo ogrožen njihov nadaljnji obstoj. — Zanimivo pa je, da je ta diferenciacija predvsem posledica notranjih ukrepov delovnih kolektivov in ne toliko tega, koliko je posamezna organizacija „ ali panoga pridobila ali izgubila z novim instrumentarijem. — Omenjate poslovanje na meji rentabilnosti. Velja ta ugotovitev samo za posamezne primere? — Po naših podatkih bo letošnje leto zaključilo s poslovno izgubo kakih 190 ali 200 delovnih organizacij. To pa pomeni tudi v nacionalni ekonomiki nekaj, če že spregledamo pri tem tudi druge posledice. Bržčas pa je najteže to, da za nekatere od teh delovnih organizacij praktično ni več prihodnosti. — V Ljubljani je moral zadnje čase TOP S v likvidacijo. In stališče makedonskih sindikatov v tem primeru? — Prav nič sentimentalno. Izrekli smo se sicer, da rešimo kar se pač rešiti da. Drugo pa je treba čimprej pozapreti, da ne bo škoda še večja. Gre pa še za nekaj drugega: lahko bi vam naštel primere, ko so posamezna podjetja dobila tudi že po več sanacijskih kreditov, kreditov v več stomilijonskih zneskih. Danes pa so tam, kjer so bila in seveda spet terjajo sanacijske kredite. Temu pa je treba po našem mnenju narediti konec. Naj se slednjič tudi v tem socializmu primeri, da bo moral kolektiv vrniti ključe od podjetja, če ni znal izkoristiti sredstev in pomoči družbe. — Hočete s tem reči, da so vsi v kolektivu enako odgovorni za dobro ali slabo gospodarjenje? Navsezadnje bo delavec pri stroju najbolj drago plačal tisto, česar ni znalo storiti upravno tehnično vodstvo podjetja? — To je sicer res, in ne kaže odgovornosti preveč posploševati. Res pa je po drugi strani tudi to, da so kolektivi vsaj toliko odgovorni, ker niso terjali od svojih vodstev, da jim najdejo prihodnost. Čemu potemtakem sploh govorimo o samoupravljanju delovnega človeka, o proizvajalcu, ki je tudi upravljavec! Mislim, da dvojne morale v tem primeru ne more biti. , Kratek premor pa je bil samo napoved novim ugotovitvam. Pavle Davkov je pripovedoval, da so v makedonskih sindikatih zaskrbljeni, ker mora veliko delovnih organizacij prekinjati delovni proces. Bodisi zaradi nakopičenih zalog bodisi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Skladi se zmanjšujejo, tudi osebni dohodki. Makedonka v Stipu je na primer morala za 10 ali 15 odstotkov znižati osebne dohodke, da je okrepila poslovni sklad in da zdaj poskuša prebroditi težave. V Sloveniji po njegovem mnenju dosegamo nadpovprečne rezultate v gospodarski rasti. V Makedoniji pa na splošno ugotavljajo gospodarsko stagnacijo. Nad tem so v sindikatih močno zaskrbljeni. Pavle Davkov je dejal, da so se odločili do potankosti raziskati vzroke, zakaj ostajajo v rezultatih gospodarjenja na lanski ravni. — Ste lahko v tem primeru bolj konkretni? — Rekel sem, da smo se odločili raziskati vzroke, da torej še ne morem govoriti o dejanskih razmerah. Pa vendar, enega od teh vzrokov sem že omenil. To je tako imenovano zanašanje nekaterih delovnih kolektivov, da bo že nekako šlo. Povsod namreč še vedno ne morejo razumeti, da tudi v socializmu delujejo zakoni ekonomike. Skratka, ne morejo doumeti, da bomo morali tudi pri nas zapreti katero od podjetij. Seveda pa to ni edini vzrok. Pavle Davkov je omenil, da danes pritiska k tlom makedonsko gospodarstvo silna razdrobljenost. V Makedoniji je po nekaterih podatkih kakih 70 odstotkov podjetij, ki nimajo niti 300 zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da so tudi sredstva, ki jih ima na voljo gospodarstvo za modernizacijo, sila razdrobljena in za večino delovnih organizacij preskopa, da bi se lahko iz obrtniške proizvodnje preusmerili v industrijsko. — Proces koncentracije kapitala je torej neizbežen. To ugotavljamo pravzaprav že nekaj časa, vendar zadeva ne krene naprej. Zdi pa se mi, da pri tem ne gre samo za makedonski primer, temveč da nekaj podobnega ugotavljamo za vso državo. A če so se v Evropi in v svetu države znale dogovoriti o skupnih interesih in skupnih naložbah, potem se bo slednjič mo- ralo tudi pri nas nekaj sto proizvajalcev med seboj dogovoriti in najti skupen interes. Ni druge pomoči'. — V Sloveniji se pogosto pritožujemo nad tem, da še nimamo izdelanega perspektivnega programa gospodarskega razvoja. In pogosto lahko slišiš pripombo, da tudi to preprečuje koncentracijo kapitala na višji ravni, kot pa je podjetniška blagajna. Da tudi to povzroča počasnejšo rast, kot bi si jo v tem trenutku želeli. — Nekaj tega velja tudi za Makedonijo, čeprav gre v tem primeru še za neko posebnost. Osnovna usmeritev makedonskega nacionalnega gospodarstva je v tem, da si v prihodnje prizadevamo razvijati tiste dejavnosti, za katere imamo tako imenovane komparativne prednosti. V financiranje izkoriščanja teh prednosti naj bi bila usmerjena tudi pomoč federacije. V tem primeru pa ugotavljamo, da se zadeve preveč počasi premikajo naprej. Federacija je namreč v močnem za- ostanku pri izpolnjevanju svojih obveznosti, ki jih je sprejela po tem programu razvoja do Makedonije kot nerazvitega področja. — Čedalje bolj govorimo o naložbah tujega kapitala. Se ponujajo tudi makedonskemu gospodarstvu te možnosti? — Se, saj je nekaj primerov, ko so tuje države pripravljene investirati v naše gospodarstvo, pravzaprav v nekatere dejavnosti. Vendar se je Zadeva zataknila ob vprašanju, kdo bo dal poroštvo. Pri nas mislimo, da bi to morala biti samo federacija, ker je samo ona tudi lahko tak porok. Vendar — zadeva ni razčiščena. Od tod naprej se je jel pogovor oddaljevati. V nekatere druge probleme gospodarjenja. Nič bolj značilne za Slovenijo kot za Makedonijo. V reformnih prizadevanjih se je pojavilo očitno protislovje: medtem ko družbeni proračuni izkazujejo višek, naj že bo v blagajnah federacije ali republike, se skladi gospodarstva manjšajo. Udeležba delovnih organizacij v delitvi družbenega proizvoda se je zmanjšala pod lansko raven. Bomo po tej poti uresničili predvidevanja, da naj bi tja do leta 1971 razpolagale gospodarske organizacije z dvema tretjinama in več narodnega dohodka? Kaj je s prometnim davkom? Kaj s carinami? Gre res za potrebno zaščito ali pa je carina »samo fiskalni Instrument? Slej *ko prej si bomo morali odgo* voriti na vsa ta vprašanja, J* menil Pavle Davkov. — Nekaj podobnega velja kreditno politiko. Ne rečem, d<* ni bila restrikcija kreditov pozi' tivna, toda vsaka nova restrik" cija bi bila le v škodo. Težko W tudi soglašal, da je kreditna pO“ litika dovolj selektivna. N®' sprotno, tudi v Makedoniji ugotavljamo, da banke raj* kreditirajo slabše gospodarje* ker si pač na zamudnih obrt' stih kujejo svoje dobičke. P’’’ tem pa ostajajo brez sredstev podjetja in celo panoge, ki W si sicer lahko zagotovile uspeš’ no poslovanje in uspešno vkljU0 čitev v mednarodno delitev d*' la. — Lahko to svojo trditev V*" nazorite? — V Makedoniji se kakih K* tisoč družin ukvarja in v d°" bršni meri preživlja s proizvod' njo tobaka. Skladišča so polna-Pa ne zato, ker bi se v sveto ustavila prodaja makedonskega tobaka. Ne, to ni vprašanje prodaje; gre za vprašanje, k k° zagotovi samo avtoriteta argumenta. Če danes (j°Ceni° torej nekoga prepričati, da nam sledi v naših priza-^-'anjih, potem lahko to storimo samo tako, da ga prepričamo, kv S° na^a stališča pravilna. To pa seveda zahteva novo, višjo ti n^teto dela vseh tistih dejavnikov naše družbe, ki jih ime-3stno subjektivne sile in med katere sodijo tudi sindikati. ju Praznika naše republike ne praznujemo v brezskrbnem vzduš-j ' ^vedama se težav, ki jih imamo — toda kdaj pa jih nismo bili Iz smo vedno izšli kot zmagovalci, ker nikoli nismo e Nnalodušni, ker smo vedeli, kaj hočemo in ker smo bili *ato^ y uresničevanju naših ciljev. Tako bo tudi ostalo in ,e 2 realnim optimizmom gledamo v našo bodočnost, saj smo Prepričali, da ni sile, ki bi lahko premagala ustvarjalno ner0ijo —- - - - enotnega delavskega razreda. MILAN POGAČNIK M SLAVNOSTNA SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: LJUBLJANA, 20. novembra — Na dan, ko je pred 25. leti izšla prva številka Delavske enotnosti kot vestnik Glavnega odbora Delavske enotnosti, je bila v prostorih republiškega sindikalnega sveta svečana skupna seja predsedstva republiških sindikatov in kolektiva Delavske enotnosti. Te seje so se med številnimi predstavniki družbeno političnega življenja pri nas in dosedanjih tvorcev in sodelavcev Delavske enotnosti udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta Stane Kavčič, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik in sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit. Svečano sejo predsedstva je o tvoril predsednik slovenskih sindikatov Ivo Janžekovič in v svoji uvodni besedi poudaril pomen 25. obletnice ustanovitve enotnih sindikatov in izida prve številke Delavske enotnosti. Med drugim je predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič dejal: »... prihod tovariša Tita na čelo partije je pomenil odločen korak k ustvarjanju enotnosti delavskega razreda Jugoslavije in na novih osnovah temelječe skupnosti jugoslovanskih narodov, v čemer je tudi delavski razred Slovenije videl realizacijo svojih želja. Kruta stvarnost revolucije je tako orientacijo potrdila in velik prispevek Delavske enotnosti kot glasnika enotnosti delavskega razreda je ravno v tem, da je s pisano besedo prispevala svoj delež k uresničevanju ciljev revolucije. Se večji pa je delež Delavske enotnosti v vseh teh letih povojnega snovanja in ustvarjanja. Marsikdaj se je bilo treba spoprijeti z dejstvom, da se trda življenjska stvarnost graditve novih družbenih odnosov ne ujema v celoti z vizijo naše socialistične družbe, kot smo si jo naivno zamišljali v partizanih. Na straneh lista in njegovih prilog pa so se realno odražali tisti zakoniti, tokovi sodobne družbe, ki jih mora upoštevati politika. M želi zavestno usmerjati razvoj, če hoče. da je zgodovina ne povozi. Treba pa je poudariti še eno dejstvo: v vsem času svojega obstoja je bila pisana beseda Delavske enotnosti odraz velike vere v sposobnost delavskega razreda, da razreši dileme In protislovja sodobne družbe na samoupravnih osnovah. Če pa poudarjam zasluge in prizadevanja Delavske enotnosti kot lista, ne mislim naslavljati zahvale le na brezosebnega nosilca. temveč tudi na vse tiste kadre v sindikatih, zlasti pa še kadre, Id so sodelovali p,ri listu še v partizanih, ki so bil; ali pa so še nosilci aktivnosti lista od novinarja do glavnega urednika. Tudi njim gre torej priznanje in zahvala za prispevek, ki so ga dali. da je Delavska enoto ost lahko svojo vlogo izpolnjevala.« V nadaljevanju seje je tajnik RS ZSS Jože Marolt v obširnem referatu orisal razvoj sindikalnega gibanja na Slovenskem v predvojnem obdobju ter težnje, da bi se delavski razred povezal v enotno fronto zoper razrednega, sbvražnika. Ta ideja pa se je tudi uresničila v začetku novembra leta 1942, ko je bila pod okriljem Komunistične partije sklicana konferenca predstavnikov političnih in strokovnih skupin, ki so predstavljali slovensko delavstvo, in ko je bil sprejet sklep o enotnosti delavskega gibanja in o ustanovitvi Odborov Delavske enotnosti. Ob zaključku svečane seje je predsednik IS Stane Kavčič izročil predstavniku lista visoko odlikovanje predsednika republike Tita. V svoji zahvalni besedi je glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti Milan Pogačnik med drugim dejal: »Če hočemo, da bodo sindikati v boju za skupne cilje korakali v ospredju kot čelni odred, ki mu sledijo široke množice proizvajalcev in samoupravljavcev, potem bomo to lahko dosegli samo takrat in tako. da bomo te množice prepričali v pravilnost naših stališč. To je tudi naloga Delavske enotnosti. In zato. ko v tem trenutku držim v rokah odlikovanje predsednika republike, v imenu kolektiva Delavske endtoosti obljubljam, da bomo z vsemi našimi sposobnostmi delali tudi v prihodnje za enotnost slovenskega delavskega razreda in za neprestano dviganje njegove socialistične zavesti.« NN SLOVENSKI TURISTI, POZOR! Ko pridete v Trst, obiščite eno izmed najbolj znanih tržaških firm Obiščite tudi Zlatarno GINO TRST, Via S. Nicolo 31 GARANTIRAMO ZA 100% NAVEDENO ČISTOST ZLATA! Govorimo in postrežemo v slovenščini. S tem oglasom dobite 5 °/t specialni popust! L'3agi5fimairiinMiifinMWhriwM Čestitke ob 25. obletnici Delavske enotnosti Ob našem 25-letnem delovnem jubileju smo sprejeli mnogo čestitk, ki so nam jih poslali posamezniki, razne organizacije in delovni kolektivi. Čestitali so nam predsednik CS ZSJ Dušan Petrovič-Sane, sekretar za informacije Izvršnega sveta SRS inž. Miloš Bučar, direktor in glavni urednik Borbe Moma Markovič, uredništva mariborskega Večera, Dolenjskega lista, novosadskega Dnevnika, Aktualnih razgovorov TV Beograd, dalje delovni kolektivi Mariborske tekstilne tovarne, konfekcije Lisca, počitniške skupnosti Alpe Adria in mnogi naši sodelavci in prijatelji. Vsem, ki so se nas z dobrimi željami spomnili ob našem jubileju, se najprisrčneje zahvaljujemo! Uredništvo Delavske enotnosti K o že nj a Vsi smo samo- uprav Ijavci JANEZ VOLJČ: — ZA PRAZNIK V »NOVI OBLE-KI« Ze veliko let pišem o vašem samoupravljanju, se pravi, kako E vi samoupravljate svoja podjetja in ustanove; danes, ko je naš E praznik, pa bi vam rad povedal, kako mi samoupravljamo. Najprej naj vam razložim, da je samoupravljanje v našem g kolektivu zelo stara in zakoreninjena tradicija. Ze kmalu po ustanavljanju prvih delavskih svetov v delovnih j organizacijah, ko smo samoupravljanje hranili še s pomočjo j dudke, smo pripravili osnutek pravilnika o našem samouprav- » Ijanju, v katerem smo glavnemu uredniku dovolili le posveto- ! valno besedo, ker smo bili trdno prepričani, da je samouprav- 5 Ijanje res dobro lahko samo tedaj, če je delavsko, torej proizva- S jalsko, in da v njem ne more enakopravno sodelovati tudi glavni E urednik, ki naj bi ga po našem mnenju potrebovali v bodoče le I kot servis. * Ne bom vam pripovedoval, kaj je o tem predlogu sodil glavni E urednik, kajti takoj, ko smo mu ga pokazali, smo sestavili nov E g osnutek pravilnika, po katerem je glavni urednik dobil tolikšne » | samoupravne pristojnosti, kot jih ima še danes. J Kljub temu pa smo tudi proizvajalci vsa leta kasneje imeli ; dovolj samoupravnih dolžnosti in tako je samoupravljanje v ! našem kolektivu postajalo vedno bolj polnoletno. Smo pa delavsko samoupravljanje potrebovali tudi za našo 5 vsakdanjo proizvodnjo. Sploh ne vem, o čem naj bi pisali, če ga l ne bi bilo. Napake in slabosti in včasih tudi dobrine na samo- 5 upravnem področju so nam omogočale, da smo napisali toliko | člankov, kot jih potrebujemo za izdajo časopisa — in ob tej ; priložnosti se zahvaljujem vsem proizvajalcem za ves njihov ; trud in prizadevnost pri ustvarjanju napak in slabosti in kdaj pa ■ kdaj tudi dobrin v njihovem sistemu samoupravljanja, saj je le \ tako vsak izmed nas lahko izpolnil in včasih tudi presegel svojo • delovno normo. Sploh pa je delavsko samoupravljanje zelo koristna iznajdba. ! Odkar je postalo naša vsakodnevna praksa, si sploh ne morem ! misliti, kako so novinarji nekoč živeli brez njega. V samouprav- E nih odnosih se namreč novinar sprosti, otrese se mezdne misel- E nosti in uveljavlja se kot pisec čudovitih sestavkov o tem, kako ; naj bi vi samoupravljali. Naj podkrepim to svojo misel s konkretnimi izkušnjami naše \ samoupravne prakse. Najprej moram povedati, da je v našem delovnem kolektivu » malo članov, komaj triindvajset, in to dejstvo nam omogoča, da « lahko vsak izmed nas hkrati uveljavlja samoupravne težnje na jj več področjih. Včeraj se je na primer naša delovna organizacija samo- \ upravljala takole: ’■ ! s j Ob devetih zjutraj se je sestala komisija za izdelavo osnutka E pravilnika o delitvi dohodka, ki pa ni bila sklepčna, kajti... S .. .ob devetih zjutraj se je sestala tudi komisija za izdelavo i osnutka novega pravilnika o nagrajevanju delavcev v uredni- S šivu in dva člana prejšnje komisije, ki sta tudi člana te, o kate- E ri zdaj govorim, sta prišla na njeno sejo. In tako smo se iskali po pisarnah in si dopovedovali: »Poslušaj vendar, ti si član moje komisije!« »Ze res, ampak ti si članica moje komisije.« »Toda jaz moram jutri predložiti svetu delovne skupnosti 5 : osnutek našega pravilnika.« E »Tudi jaz ga moram!« In samoupravljalska želja se je sprevrgla v samoupravljalski E E špetir, komisije pa niso naredile ničesar. | _ Rekli boste, da bi morali naše samoupravljanje bolje organi- E • zirati in predlagali nam boste, naj sklicujemo seje tako, da bi 5 g vsak dvakratni ali trikratni član komisije lahko nemoteno uve- \ 5 Ijavljal svoje samoupravne pristojnosti. Recimo, da bi se sestala 5 | komisija za izdelavo osnutka pravilnika o delitvi dohodka ob 5 i devetih, komisija za izdelavo osnutka pravilnika o nagrajevanju ; E delavcev v upravi ob enajstih, komisija za izdelavo osnutka » 5 novega pravilnika o delitvi dohodka novinarjev pa šele ob tri- ■ 5 vajstih. Tako bi nam predlagali in prav bi imeli, če ne bi vedeli, S S da imamo pri nas še tri druge komisije, v katerih smo polno 5 5 zaposleni. 1 Delamo v disciplinski komisiji in vsak izmed njenih članov E JANEZ VOLJČ POGOVOR Z RUDIJEM BREGARJEM, PREDSEDNIKOM LJUBLJANSKIH SINDIKATOV amziraimo samoupravno 5 je še član neke druge; » delamo v komisiji za sprejem in odpust, katere predsednik je E « član dveh drugih komisij; • in delamo Je v komisiji za sestavo pravilnika o higiensko j I tehnični zaščiti, brez katerega ne more obstajati nobena sodobna S E delovna organizacija in resnično vam povem, da ne vem, kaj naj • 3 bi v ta pravilnik zapisali: imamo samo eno delovno mesto, na ; 5 katerem bi se lahko človek telesno poškodoval, se pravi delo pri S E našem razmnoževalnem stroju, pa še to mesto ni zasedeno, ker ! E nam je tozadevni tovariš odšel k vojakom; ampak pravilnik S E moramo imeti, tako veleva zakon. Smo namreč mlado samostojno podjetje in pravilnike potre- 5 « brijemo kot lačni kruha. i Zdaj pa si zamislite, da nekateri naši tovariši delajo še v j S upravnem odboru, da imamo predsednika delovne, skupnosti in E ? da mora imeti naša osnovna organizacija Zveze komunistov svoj 5 i sekretariat in sindikalna podružnica svoj izvršni odbor, da o ■ E samoupravljalskih dolžnostih izven delovnega kolektiva sploh j 5 ne govorim. E In tako se je včeraj zgodilo, da smo ob desetih, kot smo S E ugotovili nesklepčnost prej navedenih komisij, sklicali seje: disciplinske komisije, na katero je prišel le predsednik, S E kajti... ' _ ■ j E ... v istem času je zasedala Uidi komisija za sprejem in od- i E pust, ki prav tako ni bila sklepčna, ker se je... j ... ob desetih sestal izvršni odbor sindikata, ki je skušal ; S ugotoviti, kaj naj bi povedal na občnem zboru sindikalne podruž- ■ S niče; ta sestanek pa je bil spričo tega, ker smo organ sindikata, g S obvezen. j S Problem pa je bil še v tem, ker se je točno ob desetih sestal ■ i. v direktorjevi pisarni upravni odbor, ki je po živahni nekajurni E razpravi sklenil, da ne more ničesar skleniti, kajti komisije mu E niso dale nobenega gradiva, in ie zato pozval jv s e člane našega I delovnega kolektiva, naj se bolj zavedamo naših samoupravnih dolžnosti. Preostalo pa nam je še nekaj časa, ki sm,o ga izkoristili za višanje člankov o samoupravljanju v vaših delovnih kolektivih. Kajti, razumeti morate, da ima. vsak izmed nas razen samoupravnih pristojnosti še delovno normo. Danes so se naše komisije spet sestale in samoupravljanje v mojem delovnem kolektivu se nadaljuje. , , ' ; / Odkar so ljubljanski sindikati pod »skup no streho«, se je v delu te organizacije marsikaj spremenilo. Seveda na boljše. . . Zlasti posamezni strokovni odbori mestnega sindikata se ukvarjajo z življenjskimi in delovnimi razmerami zaposlenih v Ljubljani. Ce kje zaškriplje, kjerkoli, v še tako maj hnem podjetjp, so ljudje, ki poklicno ali volontersko delajo v vodstvu ljubljanskih s indikatov, vedno pripravljeni pomagati razreševati še tako zapletene probleme. Kar spomnimo se dogodkov v ljubljanskih mlekarnah ali v tovarni Sumi, Agrokombinatu, Energoinvestu, Avtoobnovi in še nekaterih podjetjih, kjer je zavrelo .. , Povsod je bil sindikat zraven s svojimi pozitivnimi stališči. Tudi ob ocenah dosedanjih gibanj družbene in ekonomske reforme v Ljubljani. Saj ne bo odveč, če v zvezi s tem povem tudi tole: V ljubljanskem transportnem podjetju SAP so delavci dobili omenjeno pisemce pri dopoldanski malici. Potem ko so ga prebrali, so skoraj vsi uprli oči v direktorja, ki je tudi malical. Mimogrede sem se spomnil, ali ne bi bilo lepo, če bi vsi delavci tako uprli oči v direktorja, pa ne samo v direktorja, tudi tedaj, ko bodo v roke dobili zaključni račun o poslovanju njihovega podjetja. »Najbrž smo resnično zbudili takšno razmišljanje pri nekaterih delavcih,« me je brž dopolnil Rudi Bregar. »Pri tem pa je značilno, da delavci in sposobni direktorji, ki se ne bojijo mnenj kolektiva, tega našega poziva niso sprejeli z omalovaževanjem. Povsem na drugačen odnos pa smo naleteti pri tistih, ki že doslej niso biti nikoli sposobni, da bi se o ključnih problemih nadaljnjega razvoja njihove delovne organizacije odkrito in javno pogovoriti z delovnim kolektivom.« DELAVCI BI RADI SPREGOVORILI, TODA... Delavci bi marsikdaj rarej res nismo še pripravljeni sprejeti kritike, četudi je ta upravičena. Ali se nismo dogo- »Za lastne probleme delovnih organizacij je vse manj iskanja zacij, marveč se v delovnih kolektivih na območju Ljubljane vse bolj opirajo za razreševanje teh problemov le na lastne sile in sposobnosti,« je v sproščenem pogovoru povedal Rudi Bregar, predsednik ljubljanskih sindikatov. »Najbolj pozitivno pa je,« je še dodal, »da delovnih kolektivov nastali problemi in težave, bodisi številni ukrepi za poostreno gospodarjenje bodisi skaljeni medsebojni odnosi, v katerih so se znašli, niso zmedli ...« Predsednik ljubljanskih sindikatov je prijeten sogovornik. Pripovedoval, je pq$asi in premišljeno. Pretehtal je vsako be-' sedo, ki jo je izrekel. Kajti zaveda se, da je delo, ki ga opravlja kot predsednik ljubljanskih sindikatov, zelo odgovorno. GRE ZA SPOSOBNOST IN ODGOVORNOST Izkoristil sem priložnost in mu omenil, da skoraj povsod, kamor pridem, v katerokoli tovarno v Ljubljani ali drugje v Sloveniji, delavci povedo, da želijo veliko in dobro delati. Toda nemalokrat zraven pomislijo, ali strokovnjaki, ki jim delo organizirajo in prodajajo, tudi veliko in dobro delajo. »To je zame ključni problem,« razmišlja Rudi Bregar. »Mislim, da gre pri tem za sposobnost in odgovornost strokovnih ekip v delovnih organizacijah, ki naj s strokovnih, organizacijskih, operativnih in poslovnih vidikov pripravljajo potrebne ukrepe in rešitve za to, da bi bila ta pripravljenost s strani delavcev, o kateri govorite, tudi učinkovito uresničena. Umskega potenciala pa je za to še posebej v ljubljanskem gospodarskem bazenu kar precej ...« Res, precej imamo strokovnjakov v Ljubljani. Toda, kot kaže, jih ne znamo Izkoristiti. Spomnil sem se mlade inženirke, pred letom dni je bila še v službi v Iskrinem razvojnem laboratoriju v Ljubljani, ko mi je pripovedovala, da hodi v službo dobesedno spat. poselni delavci. Vemo pa, in to vsak dan govorimo na najrazličnejših sestankih, da tudi nh vodilnih delovnih mestih v marsikaterem ljubljanskem podjetju sedijo premalo izobraženi ljudje. Kje so vzroki za to? Nič ne ukrepamo. Samo govorimo. »V preteklosti smo nekoliko izmaličili oziroma razvrednotiti vodilna delovna mesta v očeh nekaterih mlajših, sposobnih strokovnjakov. V preteklosti so bili tudi razpisi za vodilna delovna mesta bolj ati manj formalni. Mnogi mladi ljudje so se zavoljo tega, ker niso videli druge perspektive, zaposliti na drugih, manj odgovornih, a »donosnejših« delovnih mestih izven gospodarstva.. .<< JE TO PAPIRNATA VOJSKA? Bližamo se novi reelekciji direktorjev in vodilnih delavcev v podjetjih. Kako bomo izkoristili šele tiste mlade strokovnjake, ki trkar jo na vrata podjetij kot bree- Ljubljanski Mestni sindikalni svet je v zvezd s tem poslal pismo vsem sindikalnim podružnicam na območju mesta in tudi letake s stališči sindikatov do reelekcije, namenjene večini sindikalnega članstva. Prav na račun letakov pa je bila reakcija različna. Se gremo spet papirnato vojsko, je bilo slišati glasove. »Ob sedanji zelo pomembni nalogi, ki je pred delovnimi kolektivi,« pojasnjuje Rudi Bregar, »smo se res poslužili nekoliko neobičajne metode, ko smo poleg pisma sindikalnim podružnicam s stališči Mestnega sindikalnega sveta do reelekcije direktorjev in vodilnih delavcev ter hkrati s pojasniti, v čem je bistvo za spremembo zakona, ki ga predlagajo republiški sindikati, dodali še kratko pisemce, ki naj bi ga izvršni odbori sindikalnih podružnic razdelili med članstvo. S tem pismom, ki mimogrede povedano ni noben letak, se ne gremo nobene papirnate vojske, kot menijo nekateri, marveč smo članom sindikata povedati, kakšna so stališča sindikatov do reelekcije, kaj bi po našem mnenju v zvezi s tem moralo storiti člantvo, da bi prišli do najboljših rešitev. Nič drugega ne zahtevamo, kot to, da pri bližnji reelekciji sodelujejo vsi člani kolektiva. To pa je tudi bistvo našega javnega političnega delovanja.* vati k boljšim rešitvam P°SK meznih problemov, največkrc osamljeni, prej ali slej deleži" šikaniranj s strani tistih, ki sff jih morda kritizirati...« — Po tej strani mi je bil* vaša razprava na zadnjem plenu' mu CK ZKS zelo všeč. ZlaS» zavoljo tega, ker ste napadi ljudi, ki so zoper samoupravlja' nje in s tem proti odkritosrc' nemu pogovarjanju, češ da to sedanji- fazi zavira napredek g°' s podarjanja...?« »S tem sem mislil na posa‘ meznike, na nekaj ,teoretikov in ,filozofov', ki so se na prime' na blejskem simpoziju o odg0' vornosti oglašali z določenih modeli in rešitvami, ki so V° svojem bistvu pravo nasproti1 samoupravnim odnosom. OWj' njeni posamezniki menijo, je sedanja težavna in vznemti' jena situacija priložnost, da P°“ krinko teženj za dobro gosp0' darjenje izpodkopavajo samo* upravljanje,..« V SREDISCU VSAKDANJIH DOGAJANJ Sindikate pa prav v tej tf* žavni in vznemirjeni situaciji marsikatero ljubljansko podjetJ® čaka mnogo, zelo p omemba1' varili, da si bomo v tem samoupravljanju vse povedali v obraz? »Za to, da bodo delavci odkrito spregovorili o svojih problemih, je potrebno pravo vzdušje in razpoloženje,« meni Rudi Bregar. »Najbolj pri tem zamerim sindikalnim podružnicam,« se je skoraj razjezil, »in drugim političnim dejavnikom v kolektivih, ki takšnega potrebnega vzdušja za sproščeno, samoupravno in dobronamerno razpravo ne ustvarjajo. Zavoljo tega ni nič čudnega, da ostajajo posamezniki, ki skušajo » svojim znanjem nekaj prispe- nalog. Vseh seveda ne .bo h1 g oče opraviti čez noč. Ti. > tlS\j ki so tako rekoč dnevno kara. spotike, pa lahko kaj hitro °° pravimo. »Zavoljo tega te dni, ko PV, pravljamo prvi občni zbor Hjf. Ijanskih sindikatov, članst Zveze sindikatov Djublj0'^ upravičeno pričakuje, da . prek občnega zbora slišalo• ■ stališča do ključnih vpra$ ^ sedanjega razvoja, ki jih pira družbena in gospodarS . reforma,« so spet besede Pr.e^, sednika ljubljanskih sindika1 »Na občnem zboru si m°rO predvsem dovolj jasno odQ0,j. , riti. na to, kako si predstavti mo gospodarski razvoj Ljubj'u ne. Bolj jasno se bomo r’t°n0i> opredeliti tudi do problem zaposlovanja in izboljšanja .j, drovske strukture v del°V organizacijah. V središče P®*,o nosti na občnem zboru b<> postaviti tudi vprašanje položaja, oblik in metod sindikalnih organizacij v “es7tj0 nih kolektivih. Menim, da prav glede tega, kar se tiče' ^ lovanja sindikatov v de'° nam organizacijah, zelo šibki. tudi močno zamerijo or^a„njV' rani člani sindikata in Pc..g jg jej a sindikalno organizaeti ^ skozi to, kako dela njih°va pff, dihalna podružnica. Vem0 da se ta dostikrat »kvari0 z obrobnimi vprašanji dr nega dogajanja. In zavoti0 „0 moramo po občnem z°° irut' vsak način sindikalne P° niče vključiti v središče r n ja vsakdanjih družben nomskih problemov.« MILAN ŽIVKOVI« kdaj bo zgrajena nova mariborska bolnišnica? Š-M: Zrno do zrna V skelet nove mariborske bolnišnice je bila doslej »zakopana« milijarda starih dinarjev ® Če bodo hoteli Mariborčani imeti novo bolnišnico, bodo morali zbrati še najmanj 3,5 milijarde starih dinarjev O Občani so se na zborih volivcev že izrekli za samoprispevek, toda sprašujejo se, zakaj še ni razpisan zanj referendum? Na skelet nove mariborske bolnišnice, ki se vzpenja pod nebo na samem vhodu v center mesta, Mariborčani niso prav nič ponosni. Ponosni pa bi bili, če bi bila njihova bolnišnica, na katero je po grobih izračunih vezano blizu 200.000 prebivalcev štajerskega konca, že zgrajena. Skelet opozarja, da se je nekaj zataknilo. »Ob nepravem času ste prišli pisat o naši novi bolnišnici,« nas je sprejel dr. Zmago Slokan, ravnatelj mariborske bolnišnice. »Saj ne bo nič pomagalo, kar boste napisali, ko pa za nadaljevanje gradnje nimamo denarja,« je še rekel. Pa vendar je bil takoj na Voljo za razgovor. Pridružil se je še pomočnik ravnatelja, primarij dr. Koraži-ia in beseda je stekla. Pogovarjali smo se predvsem o možnostih, kako bi nadaljevali z gradnjo nove mariborske bolnišnice. NAMESTO 980 KAR 1450 POSTELJ Veliko smo govorili o utemeljenih vzrokih, da v Mariboru zares do konca zgradijo sodobno bolnišnico, ki bo zadovoljila vse potrebe po zdravstvenih Uslugah v tem koncu Slovenije. Kajti sedanja, že več kot sto let stara bolnišnica, ki mimogrede Povedano daje navzven urejen videz, je za sedanje razmere že skrajno neprimerna. Predvsem je v njej premalo prostora, da bi sprejela vse, ki so potrebni Zdravljenja v bolnišnici. Sprehod skozi posamezne oddelke bolnišnice pove, da Mariborčani in tudi ljudje navzgor Ih navzdol ob Dravi, v najkrajšem času potrebujejo novo bolnišnico. Na internem pa tudi na kirurškem oddelku, kjer ležijo najtežji bolniki, jih je po petnajst, trideset v eni sobi. Zrak le zadušljiv. »Saj moraš v takih razmerah še bolj zboleti,« je nekdo pripomnil. »Norm'alno bi bilo, da bi Ihieli v sedanjih starih prostorih bolnišnice le 980 bolniških Postelj,« pojasnjuje dr. Slokan, fpa jih imamo zdaj kar 1450 jb še pomožna ležišča. To je globoko pod standardom vseh evropskih bolnišnic, kjer pride na ®bo posteljo sedem in več kvadratnih metrov površine ...« , Vse postelje v mariborski bolnišnici, s pomožnimi vred, ki s° navadna nosila, so skoraj Zmeraj zasedene. , »V naši bolnišnici bolniki *e*'jo povprečno največ štiri-bajst dni,« je povzel besedo dh Koražija. »Povprečna ležal-ba doba pa bi morala biti vsaj dvajset dni, da bi lahko v normalnih okoliščinah pri vsakem olniku opravili vse potrebno, .daj pa hitimo in vlagamo vča-j h res izredne napore, da v lakšnih razmerah, kakršne so ?edaj v bolnišnici, naše delo kvalitetno ni .nič slabše ... Tega v nedogled ne bi zmogli...« Milijarda v zidovih c Y zidove skeleta nove mari-bolnišnice, kjer naj bi Str °iU novih bolniških po-f.6.:1’ je bila doslej »zakopana« ^muiarda starih dinarjev. Ta cu.br Pa bo ostal zakopan vse Prp^k dokler se stvari ne bodo mahnile z mrtve točke. Te pa se premikajo zelS počasi. Za dokončanje celotnega objekta je potrebnih še 3,5 milijarde starih dinarjev. Kje vzeti denar? mo prezreti, da so se zlasti nekatera mariborska in okoliška podjetja lepo izkazala v prispevkih za bolnišnico. 9 Mariborska tekstilna tovarna je nakazala 5 milijonov, Gradis 3 milijone, Industrijsko montažno podjetja prav tako 3 milijone, TGA Kidričevo 2 milijona, Gozdno gospodarstvo Maribor 3 milijone starih dinarjev v gotovini itd. • Mnoga mariborska podjetja pa so za gradnjo bolnišnice odstopila tudi obveznice ljud- ■ HMI ■■■■■■■■■■■■>■■! SKRB ZA ZDRAVJE PROIZVAJALCEV Ko so organi delavskega samoupravljanja v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem razdeljevali dotacije raznim društvom in organizacijam za letošnje leto, je prišla do izraza tudi trezna in humana ideja — neposrednih proizvajalcev, da se dodeli del sredstev tovarniškemu odboru — sindikatu TGA, kot namenska dotacija za pomoč zdravstveno ogroženim in socialno šibkim članom kolektiva, ki so potrebni zdravljenja v raznih klimatskih zdraviliščih ter oddiha, za katerega niso imeli možnosti. Ko je tovarniški odbor sindikata dobil v te namene 15 milijonov S-dinarjev, se je sestal plenum TOS, na katerem so posvetili največ pozornosti prav temu vprašanju ter med drugim tudi takoj Imenovali razne komisije ter upravni odbor sklada. Najprej je UO Izdelal pravilnik o porabi sredstev iz tega sklada. Zdravljenja potrebnega člana kolektiva v klimatskih zdraviliščih predlaga obratni zdravnik na osnovi raznih Izvidov ter predlogov specialistov. To zdravljenje lahko zahteva sleherni član delovne skupnosti ne glede na višino osebnih dohodkov na družinskega člana. V primeru pa, ko nekoga pošljejo za 10 ali 20 dni v kakšen rekreativni center ali pa v ' počitniški dom na oddih (če je zares socialno šibak), pa že velja določena meja. Tako na primer pridejo v poštev le taki člani kolektiva, katerih osebni dohodek ne presega 40.000 S-dinarjev na člana družine, če na kratko ocenimo in pregledamo dosedanje delo oziroma poslovanje upravnega odbora tega sklada, moramo povedati, da je v teh nekaj mesecih imel precej dela in da so že tudi prvi uspehi tukaj, saj so pred nedavnim bili poslani na zdravljenje že prvi člani kolektiva v razna zdravilišča v Sloveniji pa tudi izven njenih meja. Upravni odbor zelo tesno sodeluje z zdravnikom obratne ambulante, ki na vsaki seji upravnega odbora s svojimi razložitvami za slehernega predlaganega člana kolektiva, ki je bolan, pripomore k temu, da dobijo vsi člani upravnega odbora konkretno sliko za tistega bolnika oziroma njegovo dejansko zdravstveno stanje in se tako laže odločijo za odobritev ali zavrnitev predloga za zdravljenje. No, do sedaj do takih zavrnitev še ni prišlo,, poslali pa so v razna klimatska in ostala zdravilišča že šest članov delovne skupnosti. FRANCE MEŠKO ■E»*SF*p»«e*B*ei Socialno zavarovanje ga nima. Pa tudi v bližnji prihodnosti ga še ne bo imelo. S tem, kje dobiti denar za nadaljevanje gradnje bolnišnice pa si zelo beli glavo prav vodstvo mariborske bolnišnice. Za zbiranje denarja je poseben gradbeni odbor že speljal vrsto akcij, od darilnih bonov, ki jih odkupujejo posamezniki, pa do zbiranja papirja in prispevkov mariborskih in okoliških podjetij iz skladov skupne porabe. Ob tej priložnosti pa ne sme- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K■■*■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■« skega posojila za Skopje. Tovarna avtomobilov in motorjev je na ta način prispevala za gradnjo bolnišnice 12,5 milijonov, Tovarna dušika Ruše 7,5 milijonov, Livarna 3,5 milijona starih dinarjev itd. Skupaj je zdaj v gotovini zbranih 113,337.000 S-dinarjev, v obveznicah ljudskega posojila pa 90 milijonov starih dinarjev. SAMOPRISPEVEK DA ALI NE? Z nekaj več kot 210 milijoni starih dinarjev se res ne da Delovnim ljudem pošiljamo pozdrave ob dnevu republike Trgovsko podjetje Ljudski magazin PREVALJE * svojimi poslovalnicami v ČRNI, MEŽICI, na PREVALJAH In Ravnah vabi, da se poslužite bogate izbire v poslovalnicah, posebej še v novih sodobno urejenih prostorih poslovalnice na Prevaljah Hitra postrežba — solidne cene! zgraditi nove bolnišnice. Zavoljo tega so gradbeni odbor bolnišnice in tudi drugi pristojni forumi v Mariboru predlagali na minulih zborih volivcev, da bi za gradnjo bolnišnice uvedli namenski samoprispevek občanov. »Če bi na mesec vsak Mariborčan prispeval v sklad za gradnjo mariborske bolnišnice le toliko denarja, kolikor veljata dve škatlici Morava cigaret, bi kaj hitro, v manj kot dveh letih zbrali najmanj 600 milijonov starih dinarjev. To pa bi bi|o tudi dovolj denarja, da bi lahko najeli še ustrezen kredit, s katerim bi bolnišnico dokončali v predvidenem roku. Tako pa ... je utihnil ravnatelj bolnišnice. A čeprav so se mnogi Mariborčani na zborih občanov že izrekli za samoprispevek, zanj so mimogrede povedano tudi mariborski sindikati, občinska skupščina in ostale družbeno politične organizacije, ta še ni bil predpisan. Zanj se morajo Mariborčani odločiti na, referendumu, ki pa ga še ni bilo. Zakaj še ni bilo referenduma, ne ve nihče točno odgovoriti. Slišati pa je, da se pristojni forumi v Mariboru ne morejo zediniti, ali bi izvedli referendum samo za namenski prispevek za gradnjo bolnišnice, ali bi občani na refeudumu glasovali za splošen prispevek, iz katerega bi potem mimo bolnišnice gradili tudi ceste, šole, mostove, ki v Mariboru prav tako Upravičeno terjajo rešitve. KAJ PRAVIJO MARIBORČANI? Težko bi v nekaj stavkih strnili vse kritične in tudi spodbudne besede, izrečene na račun gradnje nove mariborske bolnišnice. Z mnogimi Mariborčani smo se namreč o tem pogovarjali. Delavka v Mariborski tekstilni tovarni, ki ne želi, da zapišemo njeno ime, je povedala: »Sama bi še veliko več prispevala na mesec za nadaljevanje gradnje nove bolnišnice, kot pa bi bilo to določeno s samoprispevkom. Jaz že vem, kaj pomeni sodobna bolnišnica, ker sem se v sedanji bolnišnici tudi sama drenjala in stiskala po hodnikih in na nosilih, ko sem bila bolna ...« Krista Lesjak, prodajalka časopisov v kiosku na Partizanski cesti v Mariboru, pa meni: »Prijateljico sem imela dolgo priklenjeno na bolniško posteljo v mariborski bolnišnici. Redno sem jo obiskovala. In kar spomniti se ne smem, kakšne prizore sem videla v tej naši bolnišnici, ki naj bi bila odraz našega standarda. Bolniki so ležali na nosilih, često pa tudi kar na tleh. Pa še veseli so bili, da so jih sprejeli...« Anton Kavec, poslovodja v trgovini Borovo, ni »pristen« Mariborčan, živi pa že dvajset let v mestu pod Pohorjem. »Na zborih občanov smo se že zedinili, -da bi na osnovi referenduma predpisali samoprispevek za bolnišnico. Toda vse je zaspalo. Ne vem, zakaj tisti na občini ne poslušajo ljudi, saj prav v samoprispevku občanov vidim rešitev za dokončno izgradnjo nove mariborske bolnišnice.« * Iz vseh razgovorov, nekatere °d teh smo tudi zabeležili, je torej dovolj jasno, da so Mari-borani res pripravljeni prispevati denar za nadaljevanje gradnje nove bolnišnice. v Toda, žal, pa občinska skupščina, ki bi morala organizirati referendum za samoprispevek, te Pripravljenosti, tako občanov kot vseh mariborskih družbenopolitičnih dejavnikov, ne izkoristi. Navsezadnje tudi gol skelet nove bolnišnice terja stroške za vzdrževanje. MILAN 2IVKOVIČ Tokrat na naš račun O šefih navadno govorimo vse dobro, kadar so navzoči, če pa niso.., no, kaj bi vam razlagal, saj se poznamo. Jaz pa imam svojega šefa rad, kot človeka in kot ured- X L «0 % Milan Pogačnik nika in direktorja, in ko sem ob proslavi našega jubileja zbiral korajžo in besede, da bi mu povedal, kaj nam pomeni — si je snel očala. In beseda mi je zastala v grlu, 'kot jni zastane vsakokrat, kadar jih sname, kajti ta njegova kretnja je navadno napoped vihre, ki je nam novinarjem neprijetna, je pa učinkovito sredstvo za odpravljanje naših poklicnih in drugih napak. Torej, snel si je očala tn jaz sem se zbal, da me bo vprašal, zakaj v članku nisem dovolj jasno razložil bralcem perspektivo njihovih samo-upravljalsklh prizadevanj, In sem se umaknil. Med vrati pa sem ugotovil, da si jih je snel le zato, da bi si jih obrisal. Toda jaz mu nisem več mogel in tudi nisem znal povedati, kaj sodim o njem. Sonja Gašperšič Tovarišem, ki se amatersko ali poklicno ukvarjajo z našo prosveto in kulturo, priporočam, da se zgledujejo po njej; piše o kulturi in se hkrati kot predsednica naše delovne skupnosti ukvarja z gospodarstvom, se pravi, zavzema se za gospodarno kulturo in za kulturno gospodarstvo. Poiščite jo in se prepričajte sami; lahko jo najdete na mestnem komiteju, ali na občini; včasih pa je še v redakciji, kajti tudi ona mora izpolniti svojo delovno normo. Lepo pa vas prosim, da je ne bi motili, kadar študira zakone in predpise s področja samoupravljanja, ki so tolikanj zamotani, da si mora resno prizadevati, če jih hoče razumeti in uveljavljati v naši samoupravni praksi. Ustvarjal je tole našo slavnostno številko in sem se ga upal zmotiti: Bojan Samarin »Kako bi te najbolje popisal?« Najprej me je opozoril: »Glej, kje hodiš!« (Hodil sem po izrezkih iz časopisov, ki jih je v svoji delovni prizadevnosti nastlal okrog delovnega mesta.) Potlej je zarohnel: »Nimam časa! Pusti me pri miru! Moram poslati v tiskarno še ...« (In hkrati mi je razložil, naj se odstranim, ker ga namreč čakajo še skoraj vsi tako imenovani »šjoegli«; besed, ki jih je pri tem uporabljal, pa raje ne bi napisal.) Drugače pa je dober fant in kadarkoli ga potrebujete, poiščite ga prve ali zadnje dni v tednu; takro,t se bo pogovarjal z vami kot Bojan Samarin. Nena Luzar Če jo boste kdaj iskali v našem uredništvu, pa je osebno še ne poznate, potlej najprej poglejte, kaj je na naših pisalnih mizah. Za tisto mizo, na kateri so največje skladovnice časopisov, osnutkov člankov in dopisov, sedi — ONA. Cb sredah pa ležijo na tleh okrog njenega delovnega mesta stari časopisi, napopani in popackani, porisani z načrtani-mi naslovi in na novo zapisanimi, ki predstavljajo osnutek njene skrbi za novo številko. Če pa je kljub tem napotilom ne boste spoznali, potlej prisluhnite temle njenim besedam, ko v svoji namizni zmešnjavi nekaj išče in pri tem mrmra: »Uboga moja otroka, svet bosta samo ob salami!« — to je naša Nena. Andrej Ulaga Izučil se je za športnika, zdaj pa se poklicno ukvarja z našimi gospodarsko-samoupravnimi težavami. In povem vam, prav je imel, da se je najprej šolal za športnika. Ne bi bilo odveč, če bi tudi naši gospodarstveniki storili tako. Marsikdo med njimi bi bil v zdajšnjih reformnih razmerah boljši gospodarstvenik, saj bi bil dober telovadec — na ekonomskem področju. Ima pa naš Andrej toliko konjičkov, da se dostikrat sprašujem, kako uspe napisati vse tisto, kar vsak teden njegovega berete. Se nikoli pa se ni zgodilo, da bi svoj članek prinesel prepozno. TolfcpČ#v-TOa::l|tiŠyWjiMM| M Mariola Kobal Čeprav Mariola priznava, da sebe najmanj pozna in vse druge veliko bolje, in čeprav se z njo povsem strinjam, se mi je vendarle zdelo, da bi bilo zelo dobro, če bi se vam predstavila sama. Sedla je za pisalni stroj in napisala: »Glavna značilnost — don-kihotovska bojevitost. Moj hobi — stopanje na tuja kurja očesa. Moje kurje oko — vsesplošno zamujanje. Prirojena smola: kadar se najbolj trudim, da bi ozračje razvedrila, ga oblačim — in ga razvedrim Sele na sodišču. Moja nagnjenja: izmed vseh moških imam najraje golobe.« In jaz sem k tej njeni lastnoročni oceni naredil samo k pika. Ivanka Vrhovčak Sedim v njeni pisarni in mi razlaga, kako so ji ptujski sindikalni odborniki pripovedovali, kaj jim pomeni naš časopis, in govori s tolikšno zavzetostjo, kot bi šlo za odločilno bitko na fronti revolucije. Zanjo so vse bitke odločilne. Ne opisuje jih, ona sodeluje v njih. Takrat pa je zazvonil telefon in nekdo ji je sporočil, da so delavci, o katerih je pisala v svojem zadnjem članku, zadovoljni z njenim pisanjem. Nasmehnila se je in v njenem smehljaju je bilo toliko človeške sreče, da vam je tudi najboljši pisci ne bi znali opisati. Milan Govekar Brzovlak redakcije! Prihaja, natipka in odhaja in vse to uspe storiti tako hitro, da se dbstikrat resno sprašujem, kako uspe v vsej tej naglici prižgati še svojo fajfo. Pa uspe, čeprav hkrati telefonira — kaže pa, da brez telefona ne more živeti — in razlaga, kaj so rekli v tej ali oni tovarni, in medtem ko ima roko na telefonski slušalki, noge pa že v svojem avtomobilu, ki stoji na pldčniku dvoje nadstropij niže, uspe še potarnati: »Kaj bo zdaj z Olimpijo, ko so kaznovali Bečejca?« Milan Živkovič Kadar sem slabe volje in me karkoli teži — kot človeka ali samoupravljavca — grem k njemu in ga poprosim, naj mi pove najnovejši »vic«. Pozna jih na tisoče — družbene in manj družbene in povsem individualne. In rad mi ustreže. Predlagam, da tudi vi storite tako. Pridite in poiščite človeka, ki se venomer smehlja. Razen pisanja pa se ukvarja še z našim gospodarjenjem. Če ga ni na njegovem delovnem mestu, se ravnajte po nosu; kamor vas bo popeljal duh po cigari, tam je Živkovič. Sicer pa ni nobena skrivnost, da pretežni del svojega delovnega, in prostega časa prebije pri upravniku Danilu Domajnku in mu pomaga premagovati naše gospodarske težave. Bnža Sfknla Ni samo tajnica redakcije, je naša. deklica za vse. Brez nje si dela v uredništvu sploh ne morem zamisliti. Če potrebujemo papir za pisanje, če hočemo kam n a teren, če k,oga od nas boli glava in potrebujemo aspirin, gremo k njej. Sploh pa je kot strojepiska prvi bralec naših novinarskih umotvorov in po njenem odnosu do naših proizvodov najprej ugotovimo, če smo zadeli v črno. Najbolj pa jo potrebujemo v dneh okrog dvajsetega v mesecu, ko izračunava naš delovni učinek, od katerega so odvisni naši osebni dohodki. Vsak bi rad vedel, koliko bo dobil, in če se zgodi, da je minuli mesec malo delal, zato pa tudi malo zaslužil, se najprej huduje nad Božo. Nima rada takšnih besed, vendar se še nikoli ni zgodilo, da bi ob njih ugasnila prijaznost v njenih očeh. ' MENE PA UPAM'NI TREBA POSEBEJ PREDSTAVLJATI. SAJ ME ZE DOLGO POZNATE. PRAV TE DNI RAZMIŠLJAM. KAM SODIM — MED OSNOVNA ALI OBRATN/ SREDSTVA DELAVSKE ENOTNOSTI. PA VENDAR, KAMORKOLI ME BODO ZAPISALI, BOM VEDNO VAS JANEZ VOLJČ OBISK V HRVATINIH Ozri se k morju llll!lll!!!llll!lllll! lll!ll!!l!!!llll!l!lllllllllllliinilllll!lll!!MUIIIIIII<1 Imenitni fantje so ti mladi Hrvatinci. Tu gori na Milju bi radi pognali korenine, pa čeprav so se za delom ozrli k morju. Proti Kopru. Luka, zlasti pa Tomos imata tu gori mnogo svojih mladih delavcev. Pa pravijo takole mladi Hrvatinci: Tomos nam daje delo, ima patronat nad našo šolo, ljudem je dajal kredite za popravilo hiš. Kot novo žarišče, ki združuje ljudi v prostem času, pa žal vidi le koprski mladinski klub. Njemu pomaga, na nas je pozabil. milil tv B Jslednjič v Hrvatinih. Bilo je to po priključitvi cone B. Slabo se danes spominjam, kje leži kakšna vas, ki sem jih vse takrat prepešačila. Vem le to, da so bile takrat hiše že precej prazne. Ustavim se sredi vasi pred eno redkih novih hiš. Pobarvana je kot z rdečo istrsko prstjo. Lepa je, o bahava sredi sivine starih hiš iz kraškega kamna. — Je tu notri mladinski klub, povprašam fante, ki slone ob ograji. Spogledajo se in namuznejo moji tujčevski naivnosti. — Ne, tu pa že ne, tu je gostilna. Na številki 108 sta kino in mladinski klub, v stari hiši. A klub je zdaj zaprt, belijo ga. Na kulturno-prosvetni zvezi v Kopru mi je tovarišica svetovala, naj poiščem domačega učitelja. On da bo o klubu gotovo največ vedel. — Katerega učitelja? se zopet muzajo fantje moji naivnosti in koprski nevednosti. Saj imamo v Hrvatinih vendar osemletko in učiteljev je dosti. A o klubu vam nihče ne bo vedel nič povedati, ker vanj ne zahajajo. Potem sva se s plavolasim fantičem pogodila, da me pospremi v kilometer oddaljen Kolomban, po domače Brido, kjer stanuje mlad delavec, Veličev Rado. On da o vsem, kar me zanima, največ ve. rr vegala sva in se po ozkem J kamnitem kolovozu spustila v grapo Bride. Pri edini hiši sva se ustavila. Radova nona je sedela na pragu. Prijazna in zgovorna. Se preden je dobro izvedela, po kaj prihajam, že se je s težavo dvignila ob palici, da bi mi iz bogatega vrta narezala rož. Toliko jih je, kam bi z njimi. Hčerka jih bo še to popoldne odnesla tudi v Trst. In v petih minutah sem izvedela vse. Po dvajsetem letu so se preselili semkaj iz Trsta. Rado je danes že ob petih zjutraj čakal zgoraj na cesti avtobus, ker ima jutranji šiht. Pravzaprav ga nikoli ni doma. Razen ponoči. Tudi hrani se zunaj. Je nekakšen mladinski funkcionar, pa je mnogo naokrog. Pa kaj bi tudi tak fant doma. Poiščite ga v tovarni. Starost je modrost. Res, kaj bi tak fant doma. Se rože iz številnih bogatih vrtov tu gori silijo v svet, pa ne bi mladina! Y\ ogovorimo se po telefonu. / J Dobimo se pol ure po šihtu v koprski kavarnici Loži, Prišli ‘so. Veličev Rado, po poklicu ostrilec, fant, za katerega mi je nona rekla, da je vedno zdoma. Vilharjev Andrej, orodjar, Kalaba Vlado, strugar, od prvih dveh nekoliko starejši, saj je že oče dveh hčerkic. Vsi trije iz Tomosa. V prostem času se Rado in Andrej ukvarjata s problemi mladih v Hrvatinih, Vlado, ki je sicer doma v Škofijah, pa je trener mladinskega kluba navdušenih nogometašev v Hrvatinih, ki letos prvo leto igrajo v primorski ligi. Razgovor steče brez zadrege. Najprej o delu v tovarni. Zadovoljni so. Kar dobro se zasluži, kadar se dela s polno paro, iiinrifiiiiinniiininifnijHBiiiiflMBiiiiiBiiinMfflniHfflniiiBiniiiffliraminpBimi Potem se preselimo v Hrvatine. V mislih seveda. Sprašujem, poslušam. Poslušam. Hrvatini, na tri kilometre razpotegnjena vas je pravzaprav danes čudna vas. Vas brez kmetov in pravih domačinov. Blizu 300 hišnih številk ima, a devetdeset odstotkov stanovalcev je priseljenih. Kmetujeta menda le še dva domačina, nekaj vinogradov obdeluje koprska zadruga. Priseljenci so obdržali le vrtove. Hiše so stare, nihče jih ne popravlja na svoje stroške. Njih lastništvo še vedno ni urejeno. Tomos pa je mnogim dal kredite, da so si hiše vsaj nekolikanj preuredili. Tomos? Da, iz treh od štirih hrvatinskih hiš se vsak dan vozijo ljudje na delo v Tomos. Nekateri delajo tudi v Luki in po drugih koprskih podjetjih, le šest, sedem pa jih še vedno hodi na delo v tržaške ladjedelnice. Priseljenci so po vojni dobili streho in delo. To je za življenje najvažnejše. Toda korenin tu ne bodo pognali. Oni ne. Morda njihovi sinovi in hčere. Je to tisto, kar slutimo pri hrvatinskih fantih in njihovem prizadevanju? Da so zgodaj vzeli življenje v svoje roke, kajti nič jim ni dano. Kar imajo, to je plod njihovega prizadevanja. Samoiniciativni so, domiselni, trezno gledajo na življenje. rye vedno sedimo v Loži. To, A kar pripovedujejo fantje, ni-so velike reči. A mar ne izpolnjujejo naš prosti čas vedno le majhne reči? Prosvetno društvo v Hrvatinih je propadlo. Od pevcev so ostali le štirje možakarji, ki zdaj le še v gostilni kdaj pa kdaj skupaj zapojejo. Društvo tudi ni več, hotelo v svoji režiji predvajati filmov, s katerimi prihaja v vaški kino koprski Globus. Starejši, zlasti pa mladina, so se spraševali: kaj bomo še ob to edino razvedrilo? Mladina je ukrepala. Prevzela je kino, z izkupičkom pa si vred letom uredila svoj mladinski klub. Skromen, a bil je vedno poln. Tisti, ki stanujejo bliže, so vedno njegovi redni gostje. Gledajo televizijo, igrajo šah. razne družabne igre, se pogovarjajo. Zdaj je sicer res že nekaj časa zaprt, ker ga belijo, pa jim je sredi dela zmanjkalo denarja. Do letošnjega poletja pa je klub marsikaj organiziral. Zlasti so vonosni na prireditev »Pokaži, kaj znaš«. — Bilo je aprila, pripoveduje Rado. Na,ša dvorana ima 200 še-dežev, poslušalcev pa smo imeli blizu 300. Kdor ni mogel v dvorano, je lahko poslušal pred hišo, saj smo oskrbeli ozvočenje. — Spomladi smo imeli šolo za življenje, dodaja Andrej. Predavanja so bila zelo zanimiva, saj je bilo vsega, tudi o poklicih smo se pogovarjali. Propadlo je le eno predavanje. Prišel je neki koprski učitelj in napadel Kameleone. Bolje bi bilo, da ne bi prišel med nas. Mladinci sami so pripravili tudi literarni večer. Le ena učiteljica nam je pomagala doslej pri prireditvi »Pokaži, kaj znaš«. Hvaležni smo ji. Hvaležni pa bi bili za sodelovanje tudi drugim. — Zadnjič sem pogledal kartoteko, ki jo vodi naša gimnazijka Alenka Kosovelova, ki ima na skrbi potujoči knjižni kovček, dodaja Rado. Vsake tri mesece dobimo iz Kopra tak kovček z novimi knjigami, bralcev pa je okoli štirideset. Zlasti pozimi bi lahko ljudje več brali. Ne vem, kako bi jim prišli blizu z dobro knjigo. — Klub ima skromen bife. Sosednja gostilna za mlade ni zanimiva. Pa smo se nekaj časa resno bali, da bodo v gostiln« pripeljali juke-box, biljard ir. namizni nogomet. Samo po sebi nič hudega, le mladina bi začela »viseti« v gostilni, pravi Vlado — Celo poletje smo dežurali zaradi vpisovanja v • večerno osemletko, ki jo imamo zdaj v Hrvatinih, pravi Rado. Dvajset, morda petindvajset je takih, ki osnovnega šolanja niso dokončali. Sedemnajst smo jih za zdaj pridobili. Bruno, Igor, Lucijan, Olivij in drugih šest obiskujejo zdaj večerno šolo 7.—8. razreda na hrvatinski šali, sedem pn jih hodi v Izolo, ker mor a jr- dokončati le osmi razred. V Hrvatinih pa jih učijo koprski učitelji, ki se vozijo k nam, ne domači. Nekateri fantje se pač niso ujeli z domačimi učitelji. Toda osemletko morajo imeti, to smo jim vtepli v glavo. Starši so Zadovoljni. Nezaposlenost za našo vas ni problem. Zgodilo pa se je, da smo mladinci dekletu, ki ni imela službe, to poiskali. Pa je prebirala. Poslej je to njena stvar. tj ogovarjali smo se tudi o h* načrtih. Za zdaj je najvažnejše, kdo? bodo lahko' klub zopet odprli, se rekli fantje, preden smo se razili. BiH so še brez kosila, a Rado in Vlado sta že hitela na neki sestanek. Andrej pa me je povabil, da si ogledam še njihovo telovadnico v gostilni. V Božičih, s ceste, nekaj sto metrov stran od državne meje, ki preseka tu miljske hribe, sva zvečer gledala na razsvetljeni Trst. — Lepo je, kajne, pravi Andrej. Kadar potujete skozi Ravne, vas bo gostoljubno sprejel — Lepo. Lepo? Samo zato gledat* čez prek morja? Kaj bi mi <** govoril Andrej... Ne vprai** ga. Mislim, da bi mi dejal, da j* sicer tu čez gledati lepo na Trazlasti zvečer. A da se na dtV gern pobočju Miljskih hribov, * vijugave Ceste, ki pelje iz Hrvd' tintov proti koprskemu zalivi odkriva prav tako lep razglej* In bolj zanimiv. Zanimiv zanjto ki se vsak dan vozijo s Slavm' kovimi avtobusi na delo v K»‘ per. Od lepote pogleda ne more’ živeti. Treba je poiskati tu® dobro za življenje. Važno )* imeti delo. mesno. Andreja ta hip, n takole razmišljam, bolj skrb1’ ^ da bo njegova vas zopet 0 časopisu. Ni dolgo tega, ko ^ televizija in »Delo« raznesla gla> o njihovem mladinskem klub11. In pravijo, da bo TV ekipa pet pri njih snemala. TokTa njihovo telovadnico, ki je kar v božiški gostilni. Tako nep°' membna vas, pa toliko gov°ra o njej, — To ni tako enostavno, m0', druje Andrej. Dokler o tvoj' vasi svet ničesar ne ve, je vsl dobro. Ko pa ji naenkrat posi'e' tijo ljudje tolikanj pozornosti, ?° hvalijo, obstaja tudi vedno možnosti, da nenadoma opati?0, v njej tudi tisto, česar niso P,e videli. SONJA GAŠPERŠIČ Dom železarjev na Čečovju Zadovoljni boste odšli in se zopet vračali ZA MOČ ZA DOBRO razpoloženje FRUCTAL DOMAČ! BRANDV Izobraževanje in kultura ODMEVI BODO TUDI TOKRAT »PRVE LASTOVKE ZNANILKE POMLADI«? Za kulisami naslovne sl rani OMOGOČILI SO JIM PRAKSO • 22. julija letos smo v našem časopisu zapisali: Strokovnost izšolane mladine, ki čaka na prvo delovno mesto, brez prakse počasi usiha. Je to rentabilno za družbo? Ali ne bi kazalo z davčno politiko občin kolektive stimulirati za odpiranje delovnih mest praktikantov? Novinci so tudi zdravstveno nezavarovani. ® 22. julija so v našem časopisu spregovorili nekateri mladi nezaposleni ljudje iz Ljubljane: »Dajte nam možnost pripravništva! Delali bomo brezplačno, za minimalno nagrado, pa tudi zastonj, če se družbi to zdi pošteno... Ali je res vsa funkcija zavodov za zaposlovanje v tem, da le vsakega prvega ob mesecu žigosajo nezaposlenim kartonček?« ® Danes, 25. novembra lahko zapišemo: Zavod za zaposlovanje v Celju je zadovoljen, ker je doslej uspel najti delovna mesta za 44 praktikantov ® Kolektivi so zadovoljni z znanjem in delovno disciplino praktikantov ® Praktikanti so srečni, ker so se jim odprla zaenkrat vsaj stranska vrata delovnih organizacij. TUDI KRATKOROČNE Rešitve so potrebne Govori STANE POLAJNAR, direktor Zavoda za zaposlovanje v Celju. Problem zaposlovanja mladih strokovno šolanih ljudi Se je začel zaostrovati že na samem začetku gospodarske reforme. 2e takrat smo razmiš-tiali, kako odpreti mladim vsaj iranska vrata v delovne organizacije. če že glavnih ne mo-r®nio več. Začeli srno tudi razmišljati, kako bi funkcionalno Usposabljali strokovno izšolane mlade ljudi, pojem strokovne br&kse uveljavili na vseh pod-r°čjih. Tako usposabljanje ima tlarhreč tradicijo doslej le na ftodročju medicine in enega dela Pravne službe. To sta bila torej poglavitna fozloga, zaradi katerih smo razmišljali, kako delovne organi-focije pridobiti za odpiranje delovnih mest praktikantov. Tu-di vsi razglasi in razpisi za Rokovna delovna mesita terjajo pakso, to pa je nemogoče imeti. a°kler nie delaš. Pii vsem tem smo mislili tudi na materi-r*hi položaj mladih ljudi, na /°- da je prav, če v času iskanja j^dne zaposlitve pri znanju ne-Pridobivajo, ne pa izgublja-■ Končno smo mislili tudi na :r .• da onemogočimo posledice, * vedno lahko nastanejo, -adj brez dela postopajo mestu. s Vse, kar sem povedal doslej, A10 začeli letos junija pojas-levati tudi delovnim organiza-s Jam. Za našo akcijo pa smo g^^stili tudi najrazličnejše se-ostanek Združenja tr-(.Vskih delavcev, plenum OS S r. razširjeno sejo ObK ZK seji občinskih skupščin sUle in Slovenske Konjice, se-gospodarstvenikov v sevanj1 m žalski občini. Povsod tu če po naleteli na načelno tej pri- dirv"1T?n°Gt h^nasati tej mla-r>n !' Delavci našega zavoda smo 0r„ ei. lahko začeli z delovnimi VnU^l^Ujaimi konkretne razgo-pjjr In smo leno uspeli. Občutij. sm° za kritiko, ki pripri® republiških upravnih le j,11' ®eš da bomo na ta način Sfgt^vavliali že itak skromna hje i zav°dov za zaposlovanju ker bomo plačevali zdrav-fov^/r ^varovanje nraktikan-2a' floram reči. da zagrebški zar 2a zaposlovanje, ki ima den • tišjega prispevka več k naria- Prispeva svoj delež celo agradam praktikantov. dru>>^atram- d® moramo v naši iskat dolgoročnih rešitev ZaraJ.la na-iti tudi kratkoročne. hojo-;1 Dadi.. ki danes živijo in blomi* , lati. Nezaposlenim di-sforš» tom strokovnih šol ali kih i?1 na roditeljskih sestan-°dg'cxvrleri teriaio od nas jasen °troko likam na-i usmerijo svoje ni itili bodo iutri dobili delo, hpr. e odgovarjati načelno: hjj{ a nezaposlenost v Slove-foaaiiii1 , v®li:k Problem, da je kakgjv^ ~°t drugje v državi, ali ** so predvidevanja glede dinamike gospodarjenja, potrošnje in tudi zaposlovanja čez leta, če bomo dali pravega človeka na pravo mesto. Ne, mi jim lahko samo povemo, kaj smo storili, da bi omilili problem nezaposlenosti. Naj povem, da smo na celjski skupščini Zavoda za zaposlovanje izoblikovali predlog, naj bi delovne organizacije spričo ostalih denarnih dajatev za kadre bile oproščene svojega prispevka občini iz delavnih mest praktikantov. Predlog smo poslali republiški skupščini za zaposlovanje ln mora v kratkem priti v poslanske klopi. 44 SMO JIH »POSPRAVILI POD STREHO« Govori poklicni svetovalec Zavoda za zaposlovanje v Celju, MITJA UMNIK: Našo pobudo so več ali mani vse delovne organizacije dobro sprejele. Niso je mogli, na primer, le v Tovarni nogavic Polzela, ker morajo predvsem zaposliti številne svoje štipendiste. Doslej smo vključili v 21 delovnih organizacijah. 44 praktikantov, s petimi imamo že nove dogovore. Kot praktikante smo zaposlili tako rekoč vse razpoložljive ekonomske tehnike, ob tem pa smo našli tudi zanje pet rednih delovnih mest. In Koviinotehnika v Celju bi takoj vzela 10 praktikantov ekonomskih tehnikov, fantov za delo v težjih pogojih, pa jih nimamo. O delovnih uspehih in šolskem znanju praktikantov smo slišali doslej le vse najbolje, pritožb ni bilo. Mislim, da bodo praktikanti — ko ne bodo izjeme. ampak pravilo — v prihodnje s svojim znanjem lahko najboljše merilo za vrednotenje uspehov posameznih šol. Danes so podjetja očitno z njimi zadovoljna. saj nekateri, kot na primer Avto-Celje. že kar tretjič podaljšujejo dvomesečno pogodbo z njimi. SREČNO ROKO SMO IMELI Govori LBLJA DOLNIČAR, sekretarka podjetja »Tkanina-ga-lanterija« v Celju: Direktorja in mene so dokončno »omehčali« s predlogi za praktikante na sestanku Združenja trgovcev. Bala pa-sva se. kako bo delavski svet sprejel naš predlog, da strokovno šolani mladini pomagamo. Predlagala sva, da zaposlimo dve praktikantki, eno z administrativno in drugo s srednjo ekonomsko šolo. Proti pričakovanju so člani sveta naš predlog dobro sprejeli. Le to jih je skrbelo, če bomo dobili taki delavki, ki bosta s svojim znanjem in delovno disciplino drugim za zgled. Dobili pa srno prav takšni tovarišici. Praktikantka z administrativno šolo je preizkus znanja odlično opravila. Praktikantko — ekonomskega tehnika naša računovodkinja hvali, sicer pa je znano, da je celjska srednja ekonomska šola ena najboljših. Ne vemo sicer, kakšne bodo pri nas spomladi možnosti za novo zaposlovanje, zaenkrat smo dvomesečno pogodbo podaljšali za nadaljnjih šest mesecev obema praktikantkama. In po tretjem mesecu tudi več ne prejemata nagrade, ki sta jo sprva: praktikantka z administrativno šolo je imela sprva 25.000, zdaj 65 tisoč S-din. Praktikantka — kdaj prisostvovala sejam samoupravnih organov. MISLIM, DA BOM SPOMLADI S PRAKSO LAŽE DOBILA DELO Govori SLAVKA GOLOB, praktikantka — ekonomski tehnik v istem podjetju: Delam v računovodstvo kot saldabontist. Pomagali so mi vsi. Največ Ljuba Brglez, ki dela enako delo. Zadovoljna sem. Mislim, da bom spomladi s prakso laže dobila zaposlitev. Kot praktikantka hočem delati tako, da bodo tisti, ki bodo iskali informacije o mojih sposobnostih in znanju, lahko dobili le najboljši odgovor. PRAKTIKANTI SO NAM PRIŠLI PRAV Govori JOŽE FRANKO, vodja splošnega sektorja obrata Mesnica v Celju Kmetijskega kombinata Žalec: Za možnost zaposlitve praktikantov smo izvedeli preko lokalnega časopisa in celjskega radia. Začasno povečan obs v* dela nam je narekoval. da 9 bimo pomoč v računovodstvu. komerciali in v ekonomskem centru. Vzeli smo štiri iiiiiiiiiiiie™™#iemww ll{|l1)lllll'llllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII!lllllllllllllll!ll!!!!llllll!l!ll!lll!!l!lllllli:illlillli | Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj- g | te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, J | alpska modna industrija Radovljica. | | Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro- | | ške pletenine po najnovejši modi. ekonomski tehnik je Imeli sprva 40.000, zdaj ima že 75.000 S-danarjev. ZADOVOLJNA SEM Govori VIKTORIJA KOVA- ClC, praktikantka z administrativno šolo v podjetju »Tkanina-galanterija« Celje: Mesec dni in pol sem delala kot korespodenit-ka, potem v fakturnem oddelku. Danes sem začela z delom v poslovodski pisarni. Vsi so mi zelo dosti pomagali pri spoznavanju dela. zlasti moja prva uvajalka, korespondentka Sonja Tomšič. Zadovoljna sem. Rada pa bi IGO LJUBLJANA w Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrež-restavracij in gostinskih obratov * Primerne cene! — izdelava solidna! ^ ^ZNyX/'>/N,Z''/>yN,/''/>zs'VVVVVNA/NZV\AZVN/VVVVVVVVVVVVNA/VV>Zš/VVVVVVV>ZVVVV 1 s i Praktikante — ekonomske tehnike. Na možnost honorarne zaposlitve upokojencev nismo pomislili, saj ie toliko mladih strokovnih ljudi brez dela. Nagrajujemo jih po pogodbi, 45.000 S-din. Zelo dobro so se vključili v delo. Mislim, da bi bili po šestih mesecih lahko popolnoma samostojni. Ljudi s tovrstnim strokovnim znanjem pri nas zelo manjka. Teda nimamo še opisa delovnih mest in zanje potrebnih strokovnih znanj. Zdaj razpravljamo o tem, da bo to treba narediti. Praktikanti bodo pri nas tri mesece, o zaposlitvi Pa se ta čas ni mogoče pogovarjati. TA PRAKSA MI JE NAJBOLJ VŠEČ Govori CVETKA ROMIH, ekonomski tehnik - praktikantka v obratu Mesnica Celje: Bila sem že na praksi pri Tobaku,-v Emajlirid in Etolu. Toda tu rai najbolj ugaja. Če kaj ne veš, ti ljudje pomagajo, so prijazni. Seveda pa bi po praksi rada dobila tudi zaposlitev, saj bo sicer tričlanska družina morala ponovno živeti le z očetovo pokojnino 37.000 S-din. S. G. Jože Resnik meter v Ljudski pravici • Leto ima 52 tednov. Vsak teden tilde nova številka Delavske enotnosti. Petindvajset let krat 52 tednov je... Veliko! Velik bi bil tudi kup, če bi vse Delavske enotnoeU zložil eno vrh druge. Se se spominjam, začetka. Vseh udarnih člankov in gesell Tako je Delavska enotnost leta 1946 na primer na prvi strani objavila, kot senzacijo dneva, vest, da je železničarjem uspelo na eno lokomotivo priključiti kar 276 vagonov. Kaj se je zgodilo z ubogo lokomotivo, niste napisali, pa to bi takrat tudi nobenega ne zanimalo! Ali smo se trudili, da bi dali časopisu kar najprivlačnajH videz. Boren je bil takrat črkovni material, mi pa smo verjali, da je časopis lep, da bi ne mogel biti lepši! In čez čas, kupili smo nove črke. Grafično smo ločili med seboj strani: kulturno stran smo začeli tiskati drugače od gospodarske, ta pa se je zopet razlikovala od notranjepolitične strani. Delavska enotnost je dobila nov, umirjen videz. Veliko nas je, ki smo metirali Delavsko enotnost: precej časa sta ji dajala privlačen in zanimiv videz tudi meterja Matija Menard in Leon Friedl. Menarda ni več med nami, Friedl pa ja še čvrst in čil v ročni stavnici. Tako sva od vseh, ki smo skupaj začeli, ostala samo midva z Vladimirom Ovinom. In midva veva, da je v 22 letih naredila Delavska enotnost ogromen korak. j Vladimir Ovin ji meter v Ljudski pravici @ Metirali ste prvo povojno številko Delavske enotnosti. Metirali boste tudi to, slavnostno številko. Vmes je dolgih, ali pa tudi kratkih, 25 let. Povejte nam kaj o njih! Vrsto let je že tega. Spominjam pa se še, kako sem šel neki četrtek ribe lovit. Zjutraj sem si, kot ponavadi, oprtal nahrbtnik in nato ves dopoldan namakal trnek. Tisto dopoldne sem poteg- ml Ko ‘pridem,6 v^ tiskarno, mi pa že pri vhodu pravi vratart Pohiti, Ovin, vsi te čakajo! Le kaj je narobe, sem premišljeval, ko sem tekel po stopnicah navzgor. Zmotil sem se, grdo sem se zmotil, ko sem na deski z obvestili prebral, da sem tisto dopoldne prost. V resnici bi moral metirati Delavsko enotnost, jaz pa sem lovil ribe. Da bi razburjene šefe vsaj malo potolažil, sem jim razdelil ves bogati ulov, potem pa sem metiral in tovariši so mi pomagali. V četrtek je bila Delavska enotnost pripravljena, da so jo, kot vedno, v petek natiskali. Ribe pa še vedno hodim lovit, samo nič več med službenim časom. In Jože Resnik gre včasih z menoj. Dokler še ni imel avtomobila, sva večkrat šla skupaj nabirat gobe, ali pa sva jo mahnila v gore. Sedaj se on izgovarja na leta — toda jaz mu ne verjmem, ga že predolgo poznam! Od leta 1942 delava skupaj v Ljudski pravici, 25 kratkih leti Lojze Hartman upokojeni strojnik iz tiskarne Ljudska pravica ® Rotacijski stroj, na katerem se tiska tudi Delavska enotnost, ste pred desetletji prav vi pripeljali iz Nemčije. Njegova zgodovina in vaša življenjska pot tečeta skupaj, ali je tako? Tako je, tako. Nas, staro gardo tiskarjev lahko še vedno srečujete v bližini naših tiskarn, pa tudi v njih, čeprav so nam že zdavnaj minila leta in naj bi že živeli v zasluženem pokoju. Še vedno pa smo tam, kjer koli pač diši po tiskarski barvi, in uživamo v svojem poklicu. Tudi sam sem takšen star gardist. Kadar so dopusti, nadomeščam rotostrojnike in tiskam. Vrsto let sem že upokojen. Kadar me v tiskarni potrebujejo in me pokličejo, rad pridem pomagat. Doma pa sem gospodinjska pomočnica. Ženo imam hudo bolno, pa moram hodit nakupovat. In kuham tudi. Svoj čas sem veliko delal v grafični organizaciji. Bil sem ustanovni član pevskega društva »Grafika«. Dvajset let sem bil predsednik dobrodelnega društva grafičnega delavstva. Bil pa sem tudi član našega prvega delavskega sveta. Moje veselje so črni cilindri rotacijskega stroja in svinčene plošče. Stroj, ob katerem sem preživel vsa zadnja leta, je že star, skupaj sva starala. Kupiti bodo morali novega, takšnega, ki bo tiskal hitreje! Maks Brumen oddelkovodja klišarne v Ljudski pravici ® Sedemnajst let že pripravljate slike za naš časopis. Ali ga tudi berete? Vseh sedemnajst let že prebiram Delavsko enotnost. Brati sem jo začel, ko sem bil izvoljen za predsednika sindikalne podružnice v naši tiskarni. Takrat smo imeli veliko problemov, bolj perečih in težkih, kot so današnji. Potrebovali smo sindikat, da nam jih je pomagal razreševati. Pa poglejte te mlade grafike danes! Avtomobile imajo in motorje, edina skrb jim je velik zaslužek. Tu pa mislijo, da jim sindikat ne more ničesar pomagati. »Saj imamo svoje ljudi v delavskem svetu, sindikatu pa samo članarino plačujemo!« Kako narobe mislijo! Tudi Delavske enotnosti ne berejo: premalo slik ima. Več fotografij bi morali objavljati, tako kot ste delali še pred leti, potem bi ga prebirali tudi mlhjši delavci. Berejo pa samo ie športne časopise, ki imajo dosti slik in malo besedila. Tudi jaz imam rad šport, včasih, ko sem bil še mlad, sem igral nogomet. Sedaj pa sedim pred televizorjem in gledam prenose tekem. In berem vmes. Vse časopise po vrsti, tudi Delavsko enotnost: saj sem končno bil vrsto let sam sindikalni aktivisti Za kulisami naslovne strani Janez Šuster tehnični urednik Delavske enotnosti ® Zate pravijo, da imaš v osebni izkaznici kot kraj stalnega prebivališča napisan naslov uredništva. Ali je to res? Oe M n« vedel, da je to uradni intervju, bi se razjezil. Dolga leta tem ie tehnični urednik Delavske enotnosti, toda razen Delavske enotnosti urejam tehnično še Ljubljanski dnevnik in Roto joto iport. Kdo pa je kriv, da presedim vse dneve in večere za pisalno mizo ali pa v meternici? Vsi vi, novinarji, ki vedno zadnji trenutek oddajate rokopise. Ti, Janez, pa potem 100 ali pa tudi 150 tipkanih strani uredi v časopis. Pa grafično privlačen mora biti, s slikami in lepo razporejenimi oglasi. St pred nekaj leti je bilo vse drugače. Takrat sem Se imel tvoj prosti čas in konjička tudi. Smučal sem rad. (Janez je bil petkrat med novinarji celo svetovni prvak v smučanju.) Tudi letos bom smučal. Kajpak, na rednem dopustu. Deset dni bom smučarski učitelj na Krvavcu. Kar pa zadeva mojo osebno izkaznico, no, v njej je vpisan moj domači naslov. Družino imam, ki odločno zahteva, da se ji vsaj enkrat dnevno predstavim. To pa tudi storim. Kosim doma! Andrej Novak karikaturist RTV Ljubljana in sodelavec DE Kdaj si narisal svojo prvo karikaturo? Prvo karikaturo sem naredil pred 10 leti med neko TV pavzo. Honorarno. Ali si kdaj v zadregi za idejo? Tudi ža karikaturiste, je slabo, da se stalno ponavljajo iste napake. Za vse, kar karikiramo, potem pravijo ljudje, da je že star vic. Kaj meniš o deljenem delovnem času? Saj bo vse po starem, ker ni nikomur prepovedano piti kave tudi popoldne. Ali je poklic karikaturista pri nas donosen? Danes je pri nas najbolje biti direktor ligaškega nogometnega kluba. Se golov mu ni treba »zabijati«, pa vseeno lepo zasluži. Matjaž Vizjak študent VŠPV — katedra za novinarstvo in sodelavec DE ® Mnogim bralcem, tiskarjem in sodelavcem si za slavnostno številko kritično pogledal v dušo. Še sebi daj in napiši avtointcrvju, so mi naročili. Ali si že kdaj imel avtointervju? Če razbijeva to besedo v avto in intervju, sem ga imel. V avtu sem se že vozil, intervjuval pa sem tudi že precej ljudi. Med drugim sebe, zlasti po kakem moralnem mačku. Ali je novinarstvo donosen poklic? Kakor za koga, nekaterim prinaša sitnosti, drugim pa denar. V šoli nas učijo, da so novinarji najbolj labilen sloj. Ali bi v zvezi s tem kaj konkretnega povedal o sebil Sem še začetnik in se šele učim. Te morda pri odgovoru ovira štipendija? Ne bi rekel, ker zaenkrat še živim od upov in honorarjev. Sam pa sem že napisal, da so perspektive štipendijske politike svetlejše. Tja do 1980. leta se bo socialni položaj študentov že popravil, le jaz bom takrat imel že 10 let delovne dobe za seboj. Ali uspevaš kot novinar? Bom vprašal urednike. Njihovo mnenje je v novinarstvu dokončno (če izvzamem bralce, teh pa ni v uredništvu)! Ali boš nocoj mirno zaspal zaradi intervjuva? Bom vprašal urednico, potem ko ga prebere. KAJ BI BILO, CE BI ZE JUTRI V KRANJSKI OBČINI VPELJALI NOVI DELOVNI CAS? Življenjska revolucija Zdaj ne bi ugotavljal, zakaj smo Slovenci in Jugoslovani takšni, kakršni smo! Saj se navsezadnje še predobro poznamo in vemo, da znamo poprijeti vsaj takrat, ko gre zares in ko na vsem lepem v objektivnih težavah odkrijemo tudi neznansko veliko subjektivnih vzrokov... To in samo to pomeni rakavo rano vseh naših težav. Dokazov za takšno trditev ne manjka in jih zato tudi navajati ni treba. Tak uvod je bil potreben, če naj iskreno pritrdim tistim, ki menijo, da je treba čimprej slediti zgledu zveznih organov, ki z novim letom uvajajo tudi novi delovni čas, čeprav zdaj še niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi nanj zares bili tudi dobro pripravljeni. Kaj bi torej bilo, če bi že jutri vpeljali delovni čas tudi v vseh upravnih organih in službah delovnih organizacij kranjske občine, ki ustvarja enega od najvišjih narodnih dohodkov na zaposlenega v državi in ki se z njim lahko meri na primer z Italijo, Avstrijo in še nekaterimi razvitejšimi državami? Na takšno vprašanje trenutno nihče ne more in tudi ne zna natančno odgovoriti. Mogoče pa si je ustvariti vsaj približno resnično podobo o revolucionarni spremembi življenjskih navad številnih občanov. ki bi poslej prihajali v službo ob pol devetih in odhajali domov po peti uri popoldan. Podatki o sedanjem stanju namreč dovoljujejo) in upravičujejo takšne napovedi. KAJ IMAJO IN KOLIKO SI LAHKO DOVOLIJO? • Izmed 21.000 zaposlenih občanov jih 18.000 dela v gospodarstvu, 3000 pa je zaposlenih v negospodarskih dejavnostih. Tri četrtine vseh zaposlenih prihaja na delo vedno v dopoldanskem času, 17,7 odstotkov jih dela v dveh, 7.5 odstotka pa v treh'izmenah. Ob takšni razporeditvi delovnega časa imajo prevoze na delo in ž dela kakor tudi dopolnilno prehranjevanje — toni e malice v glavnem za- 'dovei ib7o urejene. • Čenrav sta bili lani dograjeni šoli v Cerkljah in v Preddvoru, stiske zastran šolskega prostora nista bistveno omilili. Zato imajo pouk za 7.000 šoloobveznih otrok na vseh desetih in sedemnajstih podružničnih šolah še vedno organiziran najmanj v dveh, na centralnih šolah pa tudi v treh izmenah. Zato so doslej le na petih šolah lahko našli toliko prosto- ži rati takoj in brez večjih težav. Zmogljivosti obratov družbene prehrane in gostišč, ki so že zdaj komaj polovično izkoriščena, bi namreč poslej bile še bolj razbremenjene, ker bi se istočasno hranilo precej manj občanov kot doslej. Ker sta v povprečni kranjski družini zaposlena dva odrasla člana, ki mesečno v družinski proračun prispevata skupno okoli 180.000 S-dinarjev, izdatek za kosilo izven doma verjetno ne bi pomenil prehude obremenitve. Kakor bomo izvedeli kasneje, tudi prevozi na delo in z dela ne bi smeli predstavljati posebnega problema. Zato pa se stvari zapletejo, če upoštevamo ostala dejstva in pogoje, zlasti pa premajhno število mest v vzgojno varstvenih ustanovah in v šolah, ki lahko sprejemajo otroke v celodnevno varstvo. Prehod na novi delovni čas namreč prav gotovo ne sme pomeniti tega, da bi morale zapustiti delo matere, ki naj bi s tem — na račun družinskih proračunov razbremenjevale tudi slabo razvito mrežo vzgojno varstvenih ustanov v občini, Če sploh kaj, potem ravno prehod na novi delovni čas lahko pomeni tisto gibalo, ki bi pomenilo trajen pritisk na pospešeno razreševanje teh problemov, ki so v naši družbi prisotni že ves povojni čas, ne da bi jih doslej uspeli kakorkoli že omiliti. cih. Prvega izmed novih vrtcev v Kranju že gradijo in bo odprt že naslednje leto. »Pri tam pa je problematično dvoje« je poudarila tovarišica Gašperšičeva. »Zdaj sta izmed vseh naših vrtcev samo dva odprta do večera, poslej pa bi morali biti vsi. Zato pa bi potrebovali tretjino več kadra. Ne vem, od kod naj vzamemo kvalificirane kadre, če jim ne bomo nudili stanovanj; zdaj namreč v vrtcih zaposlujejo kar polovico nekvalificiranih moči. In drugič: ne bi bilo prav, če bi vse stroške za otroško varstvo pre-vrgli na starše. Največ, kar si lahko dovolimo, je, da bi starši plačevali režijske stroške, kakor jih plačujejo zdaj. Skrb za vzdrževanje obstoječih varstvenih ustanov, za novogradnje in za stanovanja za vzgojno osebje pa bi morala pomeniti splošno družbeno nalogo in obveznost. Če bi bilo tako, sem z vsemi štirimi za novi delovni čas. Tako pa se bojim, da bodo hudo udarjene tako matere kot otroci.. .« Se nekaj: prihodnje leto bo dograjena nova šola na Zlatem polju v Kranju. Kakor sta povedala Tilka Mali in Tone Perne, referenta v oddelku za občo upravo in družbene službe pri Skupščini občine Kranj, bodo takrat dokončno lahko opustili troizmenski pouk in razen tega marsikje prešli od dvoizmenskega zgolj na enoizmenski pouk. »Dvoizmenski pouk je namreč marsikdaj nujen samo zaradi LJUBLJANA, Tržaška 69 čestita slovenski sindikalni organizaciji ob petindvajsetletnici ustanovitve in vsem delovnim ljudem za dan republike 'vw^ArvAAA/^A^A/vA/^AAAA/^Ary^/W^/^Ar✓WWWW^Al^^AAAAAAA/WWWW^AAAAAAA/WWV^A/^AAAAAA/WV^ ra, da so že poskrbeli za celodnevno varstvo in vanj vključili 160 šolarjev. ® Sest vrtcev v Kranju, vrtec na Golniku in posebni varstveni oddelek pri šoli v Šenčurju, lahko sprejmejo 700 otrok v starosti od treh do petnajstih let. Dejansko pa so v te vrtce »stisnili« še 158 otrok več in imajo v varstvu 5 odstotkov vseh otrok omenjene starostne skupine. Če so takšni sedanji pogoji, ki jih ne kaže prezreti, če govorimo o prehodu na novi delovni čas, velja ugotoviti naslednje: ® »Po novem« bi delalo nekako 6.000 občanov: 3000 delavcev, zaposlenih v negospodarskih dejavnostih in enako število upravno-administrativnega osebja v gospodarskih delovnih organizacijah. Prehrano, torej kosila zanje je mogoče organi- »z vsemi Štirimi za novi DELAVNIK, AMPAK...« Ali in kako v kranjski občini pomišljajo na razreševanje teh vprašanj? Povedati velja, da prihodnost ni tako črna, kot je mogoče sklepati pp podatkih o sedanjem stanju. Tako perspektivni program razvoja otroškega varstva v občini za obdobje do 1970. leta že predvideva, da bi morali v varstvo vključiti najmanj 20 odstotkov vseh otrok do petnajstih let starosti. Kakor je povedala direktorica Vzgojno varstvenega zavoda v Kranju Ančka Gašperšič, bi to dosegli tako, če bi vsako leto zgradili vsaj en nov vrtec, če bi poskrbeli za organizirano varstvo otrok na igriščih in če bi v šolah hitreje uvajali celodnevno varstvo, s čimer bd sproščali zmogljivosti v vrt- NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri cteugih hišnih opravilih tega, ker se morajo zaradi pomanjkanja prostora v okviru iste centralne šole otroci višjih razredov voziti iz svojega kraja v Kranj, od tod pa nekateri otroci na podružnične šole, ker je tamkaj še prostor, v Kranju pa ga ni,« sem izvedel iz razgovora z njima. »Nova šola bo omejila te prevoze, razen tega pa sprostila tudi precej prostora po vseh šolah. V izpraznjenih razredih bi po manjših adaptacijah lahko poskrbeli za celodnevno varstvo.« »Osebno sicer imava marsikateri zadržek do novega delovnega časa. Ampak tako je: če se bomo zanj odločili, bo nastal tolikšen pritisk, da bo nekaj treba storiti tudi za naše otroke. Če je zdaj problem prostor, bo potem manjkalo tudi sredstev. Dogovoriti se bo treba, od kod naj jih vzamemo!« Bolj zgovornega odgovora in '-omentarja niti ne potrebujemo! NEKATERI PA BI TAKOJ SKOČILI V »VODO«! Človeško je, če vsako spremembo presojamo predvsem s stališča, kaj bo prinesla v naše delovne in življenjske navade. Nič čudnega, da bi »po novem« čimprej radi delali kolektivi prometa in zvez. Direktor »Avtoprometa Gorenjske« iz Kranja, Tone Tičar, meni tako-le: »Zaradi konic, ki nastopajo v prometu ob šestih, dveh in desetih zvečer samo naši avtobusi vsak mesec napravijo okoli 25.000 'praznih’ kilometrov. O kulturnem prevozu potnikov in o izkoriščenosti vozil v tem času raje ne govorim... Če pa bi prešli na novi delovni čas. bi lahko bistveno zmanjšali poslovne stroške in hkrati poskrbeli za večie udobje pri potovanju. Naši ljudje pa bi hkrati tudi bolje zaslužili in se obenem tudi spočili. Le malo je šoferjev, M se zdaj lahko pošteno naspijo ^ posvetijo tudi svojim družinam-Sprememba in prilagoditev voznih redov pa bi jim to omogočila ...« „ Podobnega mnenja so tu ' m iii PROIZVAJAMO: • PLOČEVINO i- debelo, srednjo, tanko • TOPLO VALJANE PROFILE — okrogle, kvadratne, šestkotne • VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO • HLADNO VALJANE TRAKOVE • HLADNO OBLIKOVANE PROFILE ŽIČNIKE • VARILNI DODATNI MATERIAL Pridružujemo se čestitkam ob dnevu republike in 25. obletnici slovenskih sindikatov 15111= =lll=lll=lll=EIII=lll=IIIEIll=IH=IH5lll=lll=lll=ILI=IIIEIII 1300 tednov ste z nami , Anton Horvat f ^ analitik v obratu za kooperacijo — 1 KIK Pomurka, Murska Sobota ® Prekmurci vas poznajo kot aktivne-■ ga družbeno političnega delavca. Mi pa vas štejemo med naše najožje in najzvestejše rv flarfMI sodelavce. Dopisujete v naš list, pridobi-imi&sm va*e naročnike, skratka, živite z nami. Kaj menite o Delavski enotnosti? . Vesel sem, da se je vsebina lista približala bralcem. Mislim, da sedaj lahko vsakdo najde v Delavski enotnosti za svoje sindikalno delo napotke, ki smo jih še pred leti zelo pogrešali. Veste, težav pri sindikalnem delu ni malo. Kot tajnik medobčinskega strokovnega sindikata kmetijcev in živilcev za Pomurje vam na primer iz svojih izkušenj lahko povem, da je na nivoju občine vse preveč dvojnega dela. Stvari obravnava tako strokovni odbor kot občinski sindikalni svet, potlej pa se nekako tatakne. Ni pravega sodelovanja z republiškim strokovnim odborom. Premalo pa je tudi tesnega sodelovanja s sindikalnimi podružnicami. In v prihodnje bo prav tu težišče dela našega odbora. Polde Ulaga prosvetni delavec, Jesenice 0 Na nedavni letni skupščini Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice je prejel Čufarjevo nagrado tudi naš dopisnik z Jesenic, Polde Ulaga. Lepo priznanje je dobil za svojo dolgoletno delo pri pevskih zborih in pa za aktivno delo v jeseniški Svobodi in drugih društvih. Tokrat se z njim nismo pogovarjali o tem, temveč o njegovem sodelovanju z nami. Ze dolgo je tega, ko sem prvič sedel za svoj pisalni stroj in poslal redakciji Delavske enotnosti vest iz svojega kraja. Odtlej dalje bolj ali manj redno pošiljam svoje prišpevke. Po poklicu sem prosvetni delavec, zato najraje pišem o »svojih« problemih. To je o šolstvu, prosveti in o kulturnem življenju sploh. Tu sem najbolj doma, če lahko tako rečem, in zato mi ta problematika najbolj leži. Seveda pa rad pišem o' drugih stvareh. Kot dopisnik ne smem biti preveč izbirčen. Težave nas dopisnikov...? Pisanje mi ne dela težav. Probleme imam le s pomanjkanjem časa. Včasih grem že navsezgodaj od doma in se vrnem šele pozno zvečer, ko sem zrel le še za v posteljo. Zares škoda, da imam prostega časa tako zelo malo in da se svojemu »drugemu poklicu« ne morem še bolj posvetiti... Rudi Gerdej poverjenik DE na Koroškem 0 Kaj vas je vodilo k temu, da ste se odločili sodelovati z nami? Pa še tole: vrsto let že hodite okrog in se z ljudmi pogovarjate o Delavski enotnosti. Kaj sodijo bralci o njej in kaj bi si želeli, da bi v njej še našli? Kaj me veže na Delavsko enotnost? To je vendar naš list, sindikalni. Jaz pa sem član sindikata že nekaj desetletij. Vidite, v meni gori žilica po delu na tem področju. Kar pa zadeva bralce. Zelja je mnogo. Tudi takih, b katerih je vredno razmisliti. Predvsem si želijo ljudje, da bi od časa do časa pisali o njihovih krajih, o podjetjih, kjer delajo. Saj je razumljivo, vsak išče v časopisu tudi sebe. No, tudi takih je mnogo, ki radi berejo romane, ki radi rešujejo križanke itd., pa si želijo, da bi od časa do časa našli kaj takega tudi v Delavski enotnosti. Razmislite o tem ODSEV DANAŠNJIH DNI IN LJUDI DELm ' A tovarna: >-tRIL* IR KONFEKCIJE DELTA KUPUJTE VEDNO MODERNE IN ELEGANTNE SRAJCE ZNAMKE »DELTA« SREČ A HODI V COPATAH V rag ve, ali je stari Sever res tako srečen, kakor se je hvalil, ali pa je pretiraval, ker ga je poprej zvrnil dva deci. Naši kurirki Mariji pa verjamem, da govori iz srca, kadar se nasloni na mojo pisaIno*mizo in reče: »Vse imam, kar sem si želela: delo, dom in otroka. Malo je srečnejših ljudi, kot sem jaz.« če je na kratko nasajena, tega ne govori, toda trenutna slaba volja je eno, njena sreča pa drugo. Vsi nismo takšni in nikdar ne bomo. Več ko imaš, več si želiš. Zato mora sreča imeti srečo, da se vozi z avtom ... JUBILANT »Se dva deci!« je zaklical točajki, preden je do dna izpil prvi kozarec. »Danes je moj dan.« Z zgubanim obrazom je prijazno mežikal okoli sebe, iska-je družbo v gneči ob točilnem pultu. »Ne bo preveč? Zgodaj je še.« Stari si je objestno potisnil kapo na tilnik in pokazal očr-nele. nagnite zobe: »Šesti križ sem si danes naložil. Poplakniti moram, kar je bilo hudega. Cel sod bi bil premalo. Hvala bogu. za menoj je.« Dvignil je . drugi kozarec in si nazdravil: »Še dvajset zdravih let, Sever. in ne presuho grlo. Zate, ki si skromen, bo zadosti.« Potem sva se skupaj zasmejala in si stisnila roki za njegovo srečo. Proslavljanje v Samopostrežni je bilo samo mimogrede. Prvi obrok. Na Zavod za socialno zavarovanje so ga klicali. pa se je šel prej malo od-teščat. Pokazal mi je vabilo, naslovljeno na Andreja Severja, Vodnikova 21, Ljubljana. »Zarobljen«, do jutri bi lahko počakali,« sem vzkipela, v prepričanju, da si Sever ne zeli upokojitve. Pa sem se zmotila. Stari komaj čaka. da izpreže v Termiki. »Dovolj sem se nagaral,« je rekel, »pokojnina ne bo velika, imam pa svojo hišico in žena je v službi. Če bova kdaj v stiski, upam, da ne bova,« potrkal je na pult, da bi bolj držalo, »nama bodo otroci pomagali. Nikdar ne pridejo brez cigaret in vina na obisk.« Razneženo mi je pravil, kje in kaj delajo njegovi otroci, ponosen nanje in nase. Pred vojno so rasli, ko Sever ni dobil stalnega dela. Draveljskim kmetom je pomagal kositi in raztresati gnoj, da otroci niso bili lačni. »Srečen sem,« je še dodal, »svoje sem dosegel v življenju. Drugih večjih želja nimam, kot da bi lahko počasi bfrkljal okoli hiše in počival.« Kdo ve, če je bilo v gneči ob točilni mizi veliko tako srečnih ljudi, kot je bil Sever? PERPETUUM MOBILE Življenjski standard ni merilo za srečo in zadovoljstvo. Moj stari znanec, arhitekt po poklicu, ki ga srečam morda enkrat ali dvakrat na leto, se vedno nad čim spotika. Ondan ga srečam na parkirišču. ko je ravno izstopal iz novega fiča. »Napreduješ,« ga ogovorim, »vidim, da ti gre dobro.« »Nisem eden izmed tistih treh ljubljanskih arhitektov, ki se jim zelo dobro godi. ne eden izmed tistih petdesetih, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Delam. In žena tudi. le s to razliko, da ne dela, kar bi rada. V administrativno — strojepisni tečaj sem jo poslal, ker upam. da bo birokracija še dolgo cvetela. S svojim pravim poklicem nikamor ne pride. Ali veš za kakšno izpraznjeno tajniško mesto? V enem letu sem se prepričal, da so moje z%'eze in zveze mojih znancev prešibke. Prosim te pa, ne povej, da je žena končala prvo stopnjo kemije.« WHPB1CB Njegov delovni kot v udobni sprejemnici je bil oddvojen z veliko Bombačevo plastiko, visečo s stropa. Na risalni deski je ležal osnutek napisa: človek, ne jezi se. »Rišeš tole iz samovzgojnih nagibov ali šušmariš?« »Sušmarim. ampak izjemoma zastonj. Moj prijatelj bo s tole otroško igro precej potegnil. Od sile ie podjeten, čeprav je zobozdravnik. Lanski njegov »šla-ger« ie bil preparat zoper zmrzovanje šip. Vrgel mu je BMW ostala doma in vzela knjig0 roke, ampak takole na Martinj vo se pa tudi njej prileže Med tednom bo malo stisni1 pri mesarju in strošek bo krit. Varčna je. mora biti. Stap obleke prebarva, malo pred® pa sta hči ali ona spet n®Cj Avto je pa možev in vsi s tros in zanj. »Vidim, da ste srečni.« Marta se ie zasmejala, kak** bi stresla grah: »Lahko rečem, da sem. boli pa bom. ko preskrbim mlajši dve hčeri.« Priznam, da me je obhajaj* rahla zavist ob tej družin*® sreči v copatah. POLOVIČNI INTERVJU Vidite, sreča mora res tm** srečo, da prisede v avto. Na* kurirka Marija pozna direkt°f sko družino, kakor mi je pr®vj la, ki ima vsega v izobilju, in žena pa hodita vsak po svoj111 ikessc a r ZLATARNA IN URARNA SOSSI TRST, Ulica S. Spiridione 6 telefon 38-598 vas vabi k nakupu! Bogata izbira zlatarskih izdelkov po najnižjih dnevnih cenah Garantiramo za stoodstotno čistost zlata Na zalogi kvalitetne ure Doxa! Poslujemo tudi v slovenščini! Ne pozabite — Ulica S. Spiridione 6, vhod izpod velike ure »Jedek si, fant. Koliko pa zaslužiš?« »Sto petdeset tisoč. Petdeset jih odtegujejo za tale v. d. avto. Sedem suhih let...« Sto tisoč za tri ljudi! Sever jih z ženo prinaša dvajset več domov, pa sta sama ... Toda tale si je kupil fiča, za službena potovanja ga ne potrebuje. , »Pa tvoj sinček? Je zdrav?« sem menjala razgovor. Sina ima zelo rad. »Hvala, dobro. Pomagal mi je vzdrževati ženo, odkar so mu vzeli otroški dodatek, sta oba na mojih plečih.« Povabil me je domov in mi poleg družinice razkazal stanovanje. »Podedovano po starših,« je pripomnil. In zelo moderno in elegantno, sem ugotovila sama. TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMATIH, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«, 1600. Zame trenutno najlepši avto. Jaz šušmarim samo v svoji stroki, naročil je pa malo.« »Vaš standard všečno ni nizek,« pripomnim in se obrnem proti vratom. Arhitekt me je očetovsko potrepljal po rami, češ kaj veš. kako živijo kolegi. Prepričeval me pa ni. kajti ob devetih zvečer ie pričakoval zobozdravnika, napis »Človek, ne jezi se« je moral dotlej dokončati. MARTINOVANJE Za Martinovo se je Pezdir-čeva družina odpeljala v Belo krajino. Skupaj s prijatelji jih ie bilo za dva avtomobila. S seboj so vzeli velik kos pečenke in kruha, vino so kupili pa v zidanici, ki iim jo je odstopil neki suhorski kmet. Od devetih zjutraj do petih popoldan so ga žingali. razen šoferjev. V ponedeljek se je Marta Pezdirčeva kakor prerojena vrnila na delo. »Se nikdar se nam ni tako dobro godilo,« je čebljala med čiščenjem pisarne. »Osebnega šoferja ima moj mož. Kar se mene tiče. bi raje videla, da bi Se kje drugje zaposlil.,. Da se ne bi preveč čudili: naša brezposelna hči. ki je izučena za elektromehianika, ie naš šofer. Bo že kako, se tolažim, če smo jo do zdaj preživljali, io bomo pa še nekaj časa.« Občudovala sem njeno vedrino. toda Marta se je hvale branila: »Mož ima sicer samo 68.000 pokojnine, bil je pa kot borec zgodaj upokojen in ves dan zetu pomaga v vrtnariji. Zemljo prenaša in rože sadi. kmetijski tehnik ie in ob nedeljah — gospod. ko sede v avto. Rok mu pa ne smete pogledati, zgarane so od dela.« Marta bi raje, ob nedeljah Šel potih, medtem ko 1e sin za; na stranpot. „ In naša Marija življenje zna z najtrših strani... XXX Prostor mi ne dopušča, da ® nadaljevala. Vida Župančičev'* Iga, Stanko Čuhal iz Ptuja Langusova Marija iz Mojstra®] — ne zamerite. Vaših zgodb * krat ne morem objaviti, • jj ali je to za vašo osebno sr® j, sploh važno? Srečanja sem 0lL sala za tiste, ki mislijo, da A sreča bogata, bučna in blesC Čil « e MARIOLA KOBA1, Najnovejši model pralnega stroja A L G O R in vse druge vrste Pra*" nih strojev, avtoradio Blaupunkt ter Nation^ in vse druge vrste radii skih aparatov za avt mobile in dom dobi pri tvrdki Bresciani Bruno Ellettrodomestici — Radio — TV prodaja in popravila Opčine (Trst), Via J** zionale 47. tel. 221?» • ZilUUiMC ** <, fcCl. ** x7 5 PLAČLJIVO V VSEH VA LUTAH Klena beseda JNŽ. IVO PINTARIČ, di-zkzor Cementarne v Trbov-je eden izmed najstarej-j bralcev in naročnikov De-3Vske enotnosti v revirjih, ■ato snio ga naprosili 'za ne-besed o tem, kaj v časni->U najraje prebira, kaj bi po Jepovi sodbi kazalo izbolj-ati in za kaj se posebno ogre-a Pri sedanji programski Vsrneritvi časnika. , ® Ne spominjam se več, y°-j sevi prvič vzel v roke Navsko enotnost. Vem, da cm j0 prebiral celo v Srbiji, Jer sem nekaj let služboval. &nes si vzamem čas za bra-V’e našega osrednjega delav- j časnika ob nedeljah, j zrem doma lega vse. S poseb-0 Pozornostjo zasledujem na-Pore redakcije, da bi na po- j Jmeznih straneh obravnavala J bne procese gospodar je-Ja in razvoj samoupravi j a- s Ja. Všeč mi je, da časnik po-J-rnno kritizira, opozarja na J*9matije našega vsakdanjega Jla. Včasih se premalo zave-°mo, da klena beseda zmeraj °bro mesto najde. Tovariš Pintarič je v raz-vovoru priznal, da najraje Pfebira feljtone in podlistke Jvinarja Janeza Voljča. Pri J'7n je dejal: »Nekajkrat sem ^ u hotel pisati in se mu za-za odlične prispevke. nz»am, da so tudi drugi . r,speuki časnikarjev odlični 0, 5a se jim pozna suvereno ch.danje problematike rp° besedah tovariša Pinta-°o bi- morala Delavska enot-°sč posvetiti več <• družbene rnosti telesnov znojnim joblemom zaposlenih ljudi, g j ‘e(ie na to je menil: »Nisem 1 Pisanje o vrhunskih do- S naših športnikov. Sem * l? °benem za množično re : i eayCijo delovnih ljudi. Čemu *' Delavska enotnost na S n? bi ll'ojih \*ht straneh več in bolj ,/itno obravnavala delavskih ; J°nnih. iger? V naši tovarni si • L°cno prizadevamo vzbuditi : . delavci kar največ zani- ■ naTUa • za telesno kulturo in j 4,5*' ni žal denarja, ki ga i v te namene. Prepričan ■ tuJ: Q’a so podobno pot ubrali E tiv.1 D številnih drugih kolek tr cdik<' zelenik ir mnehote'1' f n Z po zen-.'1!1 Hermcli^ Je naj i menit šar, tfrj T^llillir | ' h PRAHU IN BLATA NAVAJENI IN NAVELIČANI V SEVNIŠKI IN PTUJSKI OBČINI SAMI USTVARJAJO SODOBNO CESTNO POVEZAVO S SOSEDI IN SVETOM ZA CESTO- El SE VRAGA IZ ZEMLJE IZKOPALI Je že tako, da kot domačini najslabše poznamo odročnejše kraje v lastni domovini... Ne bi pa bilo tako, če jih z magistralami ne bi povezovalo nekaj, čemur uradno pravijo: cesta drugega, tretjega ali četrtega reda. Zato se po teh kotanjastih, prašnih ali blatnih, vselej pa skrajno slabo vzdrževanih makadamskih cestiščih in kolovozih v lovu za zanimivostmi prevažajo samo turisti in še vsi tisti, ki druge izbire nimajo, če hočejo priti na delo, če gredo po opravkih ali pa še kam dlje v svet. Počasi prodirajo asfaltni trakovi v te kraje. Čeprav ni dovolj denarja niti za ,glavne’ ceste, pg si jih neposredno prizadeti občani želijo bolj kot karkoli drugega. Marsikod bi v zameno za cesto še vraga iz zemlje izkopali. Med tistimi, ki te besede tudi resno jemljejo, so v zadnjem času predvsem občani sevntške in ptujske komune. Delavska enotnost bi spodbujala ta in po-na Prizadevanja s tem, da ! rr,i?T°zurjala na pomen stalne j Racije pri vsakdanjem : kritfj^ar vzeti teh besed za. ! ' Rad bi, da bi samo g inp< “dde redakcijo, da po 5 rc^.obravnava delavsko g $t,Q,each'° kot sestavni del : je Programske usmeritve.' \ Zašel fečil tovariš Pintarič in g čet;Jj} uredništvu prihodnjih 5 ((| dvajset let plodnega dela. •' s««eiii*eeeeBaeieeeBseeeaBllHBeEjeaea, zdravja ljubi* v8 Pije velike?. § 2 PUe, i Hermelike i Sevnica je edino občinsko središče v naši republiki, ki še nima asfaltne povezave z nobeno od magistralnih cest in jih do sodobnejšega cestišča v trebanjski, laški ali krčanski občini ločuje najmanj devet in največ petindvajset kilometrov makadama. Zato naj vsakdo, ki bi po cesti rad prišel v Sevnico, vnaprej pozabi na pregovor, da se izogne makadamu tisti, kdor sebe in avto ljubi •.. VZTRAJNOST JE ZALEGLA, Cefra v pozno: Povedati pa je treba, da je sredi mesta sevniško avto-mo-to društvo uredilo delavnico, kjer poleg vseh drugih popravil zelo hitro, solidno in poceni zamenjajo tudi polomljene vzmeti in amortizerje. Dela jim zlepa ne zmanjka ... »To ni šala, ampak kruta resničnost!« pristavlja sevniški žuoan Franjo Molan. »Tako daleč smo že prišli, da so prevozniška podjetja grozila z ukinitvijo nekaterih avtobusnih prog, ker je skoraj vsak dan vrag jemal amortizerje!« »Ste se zaradi tega odtočili za sodelovanje pri gradnji cest s sosednjimi občinami Laško, Krško in Trebnje?« Predsednik je malce nejevoljen, ko odgovarja: »Verjamem, da ste navajeni boljših cest in mi samo zato zastavljate takšno vprašanje! Bom pa le poskusil tako pojasniti, da bo vse razumljivo . . .« In potem se razgovori. Pripoveduje o tem, kako njihova občina pomeni nekakšnega samorastnika. Pretežna večina vseh investicij v občini v vsem povojnem času namreč izvira iz lastnih sredstev delovnih organizacij, ki 'so razen tega veliko prispevale tudi za skupne občinske potrebe, še posebej pa za adaptacijo in gradnjo šol. Zdaj so ta podjetja ali na trdnih nogah ali - pa v rekonstrukciji, ki naj jim tudi v prihodnje zagotovi zadovoljivo konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Krediti. ki jih je občina najela za urejanje problemov družbenih dejavnosti, so pa tudi zvečine že odplačani. Zato zdaj lahko mislijo tudi na urejanje in' gradnjo cest. »Vsa povojna leta smo dokazovali pomembnost zasavske magistrale in njen širši, republiški in medrepubliški pomen«, posebej poudarja sevniški župan. »Zmeraj smo bili zavrnjeni, da ni denarja za stranske ceste: še posebej zato ne, ker sami nismo mogli nič primakniti zraven. Z dograditvijo avtoceste smo postali še bolj odrezani, medtem ko so se sosedje v Krškem in v Brežicah prav zaradi nove ceste začeli še hitreje razvijati. No, zdaj je tako, da se jeziček na ’ tehtnici spet začenja obračati tudi nam v prid. Avtocesta je namreč vse boli obremenjena in tudi preobremenjena. Dograditev luke Bakar samo še povečuje obremenitev magistralnih cest. Mnogi se zaradi tega preusmerimo na zasavsko cesto in na .bližnjice’ čez Belo krajino. Gosnodarstvo v zasavskih in posavskih občinah na tudi vse bolj spoznava, da hi bito za vse koristno, če bi b-Ti tudi med seboj boli e povezani. To so vzroki. da je nrišio do razgovorov s sosedi, obenem pa tudi z re-pubhskim cestnim skladom. Ko so delovne organiznciie v naši občini na primer snreiele obveznost. da bodo v netih letih odplačale 70 m ib'tonov S dinar-tov. nam je celjska bavVn odobrila ta IrrpdH npovhliš-ki sklad r>q dodol še 157 mili ionov. Tpko smo lahko letos asto/n-ah' 7.1 kilometrov zasavske ceste v na- ši občini od Impolce do Šoštanja. Na podoben način so v občini Laško zbrali sredstva za asfaltiranje treh kilometrov ceste, ki se je razpotegnila od Zidanega mosta in še dober kilometer od Radeč v smeri naše občine. Zdaj bi morali asfaltirati še 9,6 kilometra ceste, pa bi bili povezani vsaj s Celjem. Tudi ta občina je zainteresirana za povezavo z avtocesto po naši strani. Zato si upam trditi, da bo s skupnimi sredstvi vseh treh občin in ob udeležbi republiškega sklada ta odsek urejen najbrž že naslednje leto. Leto dni kasneje pa bi skupaj s itrčani poskrbeli še za asfaltiranje 13,6 kilometra ceste med Impolco in Krek im. In še nekaj: če bo trebanjska občina nadaljevala z modernizacijo ceste od Mirne proti Mokronogu in naprej do občinske meje. bomo morali pohiteti tudi z naše strani. Tako bi bila v dveh, treh letih Sevnica dostopna z dveh ali, celo treh strani ...« * OKNO V SVET IN V ŽIVLJENJE Kaj bi to pomenilo za gospodarstvo sevniške komune, najbrž ni treba posebej poudarjati. Omenili bi samo to, da bi takrat najbrž le shodil tudi njihov turizem. Na Lisci pa se ponujajo čudovita smučišča, na Malkovcu je cviček doma, v Sevnični in Mirni je več kot dovolj rib, po gozdovih pa gob in divjačine ... »Če bo nekoč dograjen še odsek zasavske magistrale od Ljubljane do Zidanega mosta, bo še toliko bolje za nas, ki smo zdaj odrezani. Tako ali drugače pa cesta za nas ne pomeni ie okna v svet, ampak tudi življenje«, meni tovariš Molan. »Kar pomislite na možnosti povečanega zaposlovanja v gostinstvu in v ostalih' storitvenih dejavnostih. ki zdaj zadovoljujejo samo krajevne potrebe ...« NAVELIČANI PRAHU IN BLATA Zelo podobno ali še slabše je glede cest v ptujski občini, ki je sicer najbolj razsežna slovenska občina. V vseh povojnih letih so uspeli asfaltirati le cesti od Hajdine do Kidričevega in od Suhe veje do Turnišča, kar skupaj ne presega trideset kilometrov. Na vseh ostalih občinskih in krajevnih cestah, še posebej pa v Halozah in Slovenskih goricah, so razmere naravnost obunne. Vsako vožnjo P o teh cestah odkrito odsvetujejo, razen v nujnih primerih in s službenimi vozili... »So pa tudi naši ljudje že pošteno naveličani prahu in blata, s katerima se srečujejo vsak dan, ko se vozijo ah" na hndiin na delo.« razlaga Albin Pišek, tajnik kraievne skunnosti v Ptuju. »Občani krajevne skupnosti iz Cirkovce so zdaj vsem nam dali zgled, kako si sami lahko ooomoremo od mačehovskih odnosov, ki so i;h do nas v preteklosti pokazali bivši okra ji in pa republika .. .« Kaj pa so storili v Cirkov-cih? ilOiiitoMte z nami Kot prva vas v občini so asfaltirali središče svojega naselja. Gnala jih je želja po napredku, pa so izkoristili možnosti, ki jih je ponudila gradnja hidrocentrale Srednja Drava I. Samo gramoz ni bil dovolj, pa so nekaj dodali iz svojega in nekaj je primaknila tudi občinska skupščina- Kot rečeno — zgledi vlečejo! Ob soudeležbi občanov in s pomočjo delovnih organizacij ter krajevne skupnosti so namreč uspeli zbrati 16 milijonov S dinarjev, ki so jih že »pretopili« v 1,8 kilometra dolgi asfaltni trak med Apačami in Kidričevim. Zdaj razmišljajo o tem, kje naj bi dobili derfar, da bi cesto podaljšali še do Ptujske gore, kajti veliko jih je, ki se od tamkaj vozijo na delo v Kidričevo ... Se posebej krajevne skupnosti Lovrenc, Ptujska gora in Majšperk iščejo možnost za povezavo ’ teh krajev. 200 milijonov bi potrebovali za teh 8 kilometrov ceste ... Krajevni skupnosti Ptuj in Vičava pa sta medtem že uspeli zbrati 50 milijonov, s katerimi asfaltirajo cesto, ki vodi proti Vičavi... Pobude še kar naprej prihajajo. Tako krajevni skupnosti Ptuj in Grajena pripravljata referendum o samoprispevku za gradnjo nove ceste med tema dvema krajema. Če bi vsaka družina v petih letih prispevala vsakič po 10.000 S dinarjev, bi zbrali potrebnih' 300 milijonov. Čeprav osebni dohodki v občini ne dosegajo republiških povprečij, kaže, da bo tudi ta pobuda sprejeta. Ljudje so naveličani prahu in blata ,. ■ Pa še' za nekaj drugega gre! Po dolgoletnem čakanju so ie tako daleč, da zdaj že izvajajo pripravljalna dela za asfaltiranje ceste med Slovensko Bistrico in Pragerskim. Republiški sklad je prispeval 200 milijonov, 260 milijonov pa sta zbrali obe občini. Cesto namreč krvavo potrebujejo. Če drugega ne zato, ker tudi IMPOL in Tovarna glinice in aluminija BORIS KIDRIČ vedno tesneje sodelujeta. MEJE PADAJO! Občinske meje se torej podirajo, če gre za uresničevanje skupnih interesov. Poleg interesov obstoječih gospodarskih organizacij pa končno morajo misliti tudi na razvoj turizma. Tudi s hrvaške strani namreč pospešeno gradijo zagorsko magistralo, ki si bo mimo Ptuja utrla pot naprej proti avstrijski meji.. Dovolj zgodaj se morajo priključiti nanjo ali pa bodo marsikaj izgubili. Morda tudi za vselej. Turističnih objektov in izletniških postofank pa tudi v ptujski občini ne manjka. Le pot do njih še morajo utreti. Tako kot Sevničani so se zdaj zganili tudi v Ptuju. »Lenobe nam nikoli niso mogli očitati, vztraini na tudi znamo biti,« je dejal Albin Pišek. _Torej — srečno pri delu in vožnji po novih cestah! MILAN GOVEKAR Jože Mastnak tehnični sekretar sindikalne podružnice Železarne Store in poverjenik DE ® Če prav vem, ste naš na.jstarejši poverjenik. Kaj je ohranilo naše dolgoletno prijateljstvo? Prišel sem v tovarno na sedanje delovno mesto in si rekel: »Delavska enotnost je sindikalno glasilo, s sindikatom sem st segel v roko, pa si bom še z njegovim časopisom.« Imel sem dobrega vzornika, predhodnika v zbiranju naročnikov DE, tovariša Vodopivca. Vodopivec je bil pred vojno sindikalni- aktivist in tako je tudi po vojni prenašal svoje izkušnje na mlajše sindikalne delavce. Poverjeništvo je zanimiv posel, rad ga imam. Najbolj sem, vesel, kadar naročniki berejo DE, takih naročnikov ni nikdar potrebno izbrisati iz seznama.« V najin pomenek se vključi Janko Koželj, honorarni delavec v železarni, sicer pa že 21 let upokojenec: »Z DE se razumeva, odkar naju je seznanil Jože Mastnak in dokler bo ta Joža tu, bom njen zvest bralec.« Franjo Hovnik gozdno gospodarstvo Ptuj ® Redno dopisujete v naš list, gotovo ste naleteli marsikdaj tudi na težave. In še to nam povejte, kakšna se vam zdi Delavska enotnost? Kdor jo z zanimanjem prebira, se lahko iz nje marsikaj nauči, posebno pa tisti, ki delujejo v samoupravnih organih. Mislim, da bi moral biti na DE naročen sleherni naš proizvajalec, kajti v njej bi našel mnogo koristnih predlogov, spoznal bi izkušnje ljudi, skratka, širil bi si obzorje in tako bi se tudi na sejah v svojem kolektivu laže odločal za najboljše predloge. Težav pri dopisovanju pa ni tako malo. Teh seveda ni, dokler dopisniki pišemo o nekem podjetju ali posamezniku v superlativih in v belih rokavicah, gorje pa tistemu, ki se ojunači in napiše nekaj o nepravilnostih ali pa o samovolji posameznih vodilnih delavcev. Še vse preveč je namreč takih, ki svojih lastnih napak nočejo priznati. Ob tem pa se ne zavedajo, da javna kritika nima namena nekoga žaliti, temveč da je njen namen predvsem ta, da bi napake odpravili. .. . .. ""to'"" ' " ' ' ' - " : " gglpFh^ STAMKA BLOUDKA ..j ../f itn r:•»»••[ •iirtfiiinnirn' i toito Kompleks objektov v parku inž. Stanka Bloudka v Tivoliju v Ljubljani obsega športno dvorano, odprti športni park in kopališče Ilirijo ter je s tem najpomembnejša skupina športnih in rekreacijskih objektov Ljubljane. Celotni športni park je namenjen množičnemu in kakovostnemu športu kakor tudi oddihu in rekreaciji vseh starostnih skupin občanov/ Ti objekti so na primeren način združili šport in širše potrebe občanov Ljubljane. Športni park je zbirališče aktivnih in pasivnih ljubiteljev raznih zvrsti športnega udejstvovanja, primerno mesto mladim in najmlajšim za igre in druge zabave, omogoča velike športne, kulturne in druge prireditve. Perspektivni načrt razvoja športnega parka predvideva v naslednjih letih izgradnjo novih objektov in ureditev sedanjih. Že so zgrajena nova teniška igrišča, igrišče za minigolf. mimo tega pa bi moral najti v športnem parku v bodočnosti svoj prostor tudi kompleks bazenov. Ljubljana pa nedvomno najbolj potrebuje zimski bazen. KOLEKTIV ZAVODA INŽ. STANKA BLOUDKA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB DNEVU REPUBLIKE GOSPODINJE! Zahtevajte v svoji trgovini IZREDNO UČINKOVITO SREDSTVO ZA PREDPRANJE V VSEH *F,ALNIH STROJIH it§I PREDPRAL znatno izboljša pralni učinek in zniža porabo detergenta PREDPRAL se ne peni in ne deluje alkalično PREDPRAL preprečuje nastajanje vodnega kamna v ceveh in stroju šampionka Xc/ D c • Is i»«šp družbe EXPORT PROJEKT — LJUBLJANA čestita kolektivu Delavske enotnosti ob 25. obletnici novi Slavko Berglez Kolektiv Kovinoplastike iz Loža pri Starem trgu slavi te dni pomembno delovno zmago. Nova tovarna v Ložu je dograjena, vanjo pa so že preselili enoto mehanske, obdelave in orodjarno. Ostali delovni enoti, plastike Pudob in karnis v Babnem polju pa bosta preseljeni v kratkem. S tem ko bodo vse enote Kovinoplastike pod eno streho, bo podjetje prihranilo mnogo stroškov, če že drugje ne, pri transportu, saj so bile te enote doslej raztresene po vsej Loški dolini. Mimo tega pa bodo poslej v Kovinoplastiki lahko organizirali sodobno industrijsko proizvodnjo in izboljšali tehnološke procese: Ob tej priložnosti naj omenim, da devetmesečno gospodarjenje v letošnjem letu zagotavlja, da bo kolektiv Kovinoplastike uresničil načrt 4 milijarde S-din bruto produkta, kolikor si je zapisal v letni načrt ob začetku leta. Ostanek čistega dohodka za sklade se je že v devetih mesecih letos povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 15 odstotkov. Razmerje delitve med osebnimi dohodki in skladi pa je 62:38 v korist osebnih dohodkov, kar pa je za tovarno, kakršna je Kovinoplastika, zelo ugodno. tovarni Srečanja v Brežicah V počastitev petdesetletnice oktobrske revolucije in dneva republike je bilo v nedeljo v organizaciji občinskega sindikalnega sveta v Brežicah na sporedu že tradicionalno športno sre tanje delavcev-športnikov občin Brežice in Samobor. Približno sto nastopajočih se je pomerilo v šestih disciplinah. Končni rezultat je bil neodločen, kajti, gostje so zmagali v odbojki, namiznem tenisu in kegljanju, domačini pa so bili boljši v šahu, streljanju, in malem nogometu. F radgonski »Modi« Kljub temu, da znašajo v podjetju »Moda« povprečni osebni dohodki 75.0(19 S-din na mesec in da ne poznajo problema kopičenja gotovih izmdelkov, saj gredo zaradi dobre kvalitete in primerne cene vsi sproti v prodajo, pa imajo velike težave z delovnimi prostori. V konfekcijskem oddelku na primer, ki meri 70 kv. metrov, se v vsaki izmeni stiska po 25 ljudi. Iz ten težav pa si bodo sami v kratkem pomagali. Ker za gradnjo novih prostorov, kar bi bilo seveda najbolj smotrno, nimajo denarja — potrebovali bi 75 milijonov S-din — so se odločili za povečanje obstoječih prostorov, kar jih bo veljalo okoli 20 milijonov. To obnovo nameravajo opraviti z lastnim denarjem. t Kolektiv, ki ga v pretežni meri sestavljajo ženske in ki je v povprečju star komaj nekaj nad 39 let, je pred kratkim izpolnil letošnji plan proizvodnje in sc tako tudi po tej plati uvrstil med najboljše kolektive v radgonski občini. Z ustreznejšimi prostori bo mogoče še povečati proizvodnjo, kar bo med drugim omogočilo tudi dodatno zaposlitev kakim 30 novim delavcem in pa izučitev obrti vsaj 20 mladim ljudem. In prav pred dnevom republike je, delavski svet sklenil, da bo načrte rekonstrukcije uresničil, saj se zavedajo, da je izhod samo v večji storilnosti, v še boljši kvaliteti izdelkov in v nizki prodajni ceni. V kolektivu računajo, da bodo po obnovi proizvodnih prostorov leta 1961 lahko letno vložili na sklade .okoli 39 milijonov S-din in da bo znašal letno ustvarjeni celotni dohodek 475 milijonov S-din. TONE ŠTEFANEC I I I 1 I I I I I ! I AOTFOiarir TRST, Via Mazzini 24 telefon 36 897 (blizu trga Ponte Rosso): - RAZNOVRSTNI DODATNI PRiBOR - AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE - BARVE S tem odrezkom poseben popust SLOVENJEGRAŠKI OTROCI SO IZSILILI VEC PROSTORA V VARSTVENIH UST ANOVAH ŠTIRI LETA PRED ČASOM Za današnji pomenek se zbiramo na občinski skupščini pri VIK1CI PUŠNIK, referentki za varstvo družine. V teh prostorih so se pred leti zbirale delegacije zaposlenih staršev, prosile in hkrati zahtevale, naj se vendar skupščina zgane in premakne otroško varstvo z mrtvega tira. Semkaj so se zatekali tudi predstavniki delovnih kolektivov, se pritoževali in poskušali posredovati v primerih, ko njihove delavke za svoje otroke niso dobile prostora v vrtcu. »Edini vrtec, ki smo ga imeli, je pognal korenine pred vojno«, pove ZOFKA VERONIK, upravnica združenih vrtcev. »Prostora je bilo le za 40 otrok, sprejemali smo jih pa preko 50. Vkljub temu se je moralo ob vsakoletnem vpisu samo iz Slovenj Gradca vračati domov 130 mater z edino mislijo: ,Kaj pa zdaj, kam z otrokom?’« Mnogim materam ni kazalo drugega kot ostati doma, dokler otroci ne odrastejo. Tako je morala storiti tudi MARIČA BELIŠ, delavka v splošni službi Tovarne meril. »Moji otroci so danes odrasli, ni jih več potrebno voditi za roko«, pove Belileva. »Toda, ko so bili majhni, sem morala službo pustiti in ostati šest let pri njih. Na lastni koži sem občutila, kaj pomeni pomanjkanje varstvenih ustanov. Danes, ko imamo v občini že več vrtcev, vidim, kako bolj brez skrbi prihajajo delavke na delo, kajti grede v službo odpeljejo otroka v varstveno ustanovo.« IS ENEGA — ŠTIRJE VRTCI Se do nedavnega se Slovenjgradčani glede otroškega varstva niso prav rnč razlikovali od velike večine naših občin. Neurejeno je bilo tako, kot drugod! Nekega dne, pred dobrimi štirimi leti, pa jim je potrpljenje pošlo. Ob splošnem nezadovoljstvu in poplavi besed se ni bilo mogoče več ogniti dejstvom, da štejejo mladi Slovenjgradčani do 15 leta starosti tretjino vsega prebivalstva v komuni, da zaposluje občinsko gospodarstvo 42,6 odst. mater, da pa lahko varujejo v edini varstveni ustanovi le poldrugi odstotek vseh otrok. »Sklad za varstvo otrok pri občinski skupščini je Obstajal le simbolično, saj je vanj zašel poredko kakšen dinar,« pripoveduje Vikica Pušnik. »Zadeve se je bilo potrebno lotiti z obeh koncev, z voljo in hotenjem, da moramo nekaj napraviti in spo-redno s tem s trdovratnim zbiranjem sredstev. Preden smo zahtevali denar, smo morali črno na belem dokazati, kakšne so potrebe, kje in koliko prostora moramo najti za otroško varstvo. Imenovali smo komisijo in ji dali nalogo, da izdela teze za enotni program razvoja otroškega varstva. Njeno delo so potlej dopolnjevali občani v razpravah po šolah, vzgojno varstvenih ustanovah, zdravstvenih ustanovah, delovnih organizacijah, družbenih organizacijah,, društvih in na področnih sestankih staršev. Na osnovi tako skrbno zbranega gradiva smo zasnovali sedemletni program razvoja nekaterih oblik otroškega varstva in z njim nastopili pred občinsko skupščino. Program je bil sprejet — v skladu pa je bila še vedno suša'.« Člani komisije, člani sveta za varstvo družine in upravnega odbora sklada so potrkali na vrata delovnih organizacij. »Ponekod je šlo trdo, drugod so nam raje pomagali,« se spominja prvega nabiranja prispevkov za otroško varstvo predsednica komisije Zorica Falotov. »Toda imeli smo ob strani občinsko skupščino, ki je uvrstila naše težave na dnevni red najvišjega samoupravnega organa v občini in njen zgled, saj je oddvojila iz proračuna prva namenska sredstva za otroško varstvo. Tako smo s skupnimi močmi občinske skupščine, zavoda1 za socialno zavarovanje in delovnih organizacij odprli že 1963. leta vzgojno varstveno ustanovo v Pamečah, naslednje leto v Šmartnem, leto pozneje smo uredili otroško igrišče v Slovenjem Gradcu, lani pa smo pridružili najstarejši vzgojno varstveni ustanovi pri nas še novo, sodobno urejeno, v novem naselju v Slovenjem Gradcu. V treh letih smo zmogljivosti varstvenih ustanov povečali vsaj za trikrat.« V sedemletnem programu razvoja otroškega varstva pa ostaja še vedno na papirju: vzgojno varstvena ustanova v Mislinji in v Podgorju, varstveni oddelki na nekaterih večjih šolah, večja pomoč šolskim mlečnim kuhinjam, ki so se ob ukinitvi mednarodne pomoči znašle v hudih težavah in še nadaljnja pomoč pri letovanju otrok v lastnem počitniškem domu v Fiesi. V začetku tega leta so dobile delovne organizacije natančen štiriletni obračun porabljenih sredstev za otroško varstvo, obrazložitev dosedanjih naložb, predloge za prihodnje obdobje, ob vsem tem pa ponovno prošnjo za prispevke, da bi lahko^v občini uresničili tudi preostali del programa. Svet za socialno varstvo in varstvo družine je izračunal in ta izračun tudi predložil delovnim organizacijam, da bi namenile v sklad za otroško varstvo iz svojih skladov skupne porabe po 3000 S-din na zaposlenega. Na ta način bi zbrali v občini približno 11 milijonov S-din, razliko do 16 milijonov 600 tisoč, kolikor znašajo potrebe za letošnje leto, pa bi zbrali še iz nekaterih drugih virov. Potihem so v svetu računali, da bodo delovne organizacije predloženi finančni načrt celo presegle. Zgodilo pa se je drugače. V sklad so dotekala sredstva samo iz nekaterih delovnih kolektivov. »ZA OTROKE VSE« — ZATRJUJEJO KOLEKTIVI Kje se zatika? Mnogi Slovenjgradčani so enoglasno ugotovili, da so delavski sveti vselej razumeli potrebe za urejanje otroškega varstva, če jim je le kdo skrbno pripravil predlog in ta »kdo« so po navadi vodstva podjetij. Obiščem nekatere delovne kolektive. Pogovarjam se z vodilnimi in proizvodnimi delavci. »Za otrolle — vse!« pravijo eni in drugi. Videti je celo, da bi jim bilo neprijetno, če bi kdo mislil drugače. In vendar je v minulem obdobju prispevalo v sklad z,a otroško varstvo od 81 le 10 delovnih organizacij, med slednjimi Tovarna meril, Tovarna usnja, Gozdno gospodarstvo, Elektro, Komunalna banka in še nekateri drugi. Prisluhnimo Otonu Sekavčniku, direktorju Tovarne usnja, katere kolektiv je dal do lani 1 milijon S-din sredstev, poleg tega pa je nakupil ležalne blazine za novo varstveno ustanovo v Slovenjem Gradcu: »Menim, da smo delovne organizacije dolžne prispevati delček ustvarjenega dohodka za nekatere skupne potrebe v občini. Taka potreba je nedvomno urejeno otroško varstvo. Veliko let smo se spomnili zaposlenih žensk in otrok le ob 8. marcu in ob novem letu. Vsi, še tako dobri nameni, so se vselej obrnili v nekaj povsem drugega, v, veselje, ki je zamrlo že naslednji delovni dan. V naši delovni organizaciji je med zaposlenimi tretjina mater, toliko bojj smo občutili potrebo, da moramo pomagati reševati otroško varstvo. Delavski svet je enoglasno podprl predlog, da bi sredstva, ki smo jih dajali vsako leto za novoletno obdarovanje, zlili v skupno občinsko blagajno, iz katere bomo lahko Veliko izdatneje pomagali odpreti ta naš skupni dolg.« Sekretar Lesno industrijskega podjetja Ivan Majcen: »Naši samoupravni organi doslej še niso odbili nobene prošnje za zbiranje sredstev za varstvene ustanove. Take odločitve so odvisne od tega, kako v podjetju pripravijo predlog. Menim, da smo delovne organizacije dolžne pomagati reševati otroško varstvo, saj s tem pomagamo našim delavcem. Vendar bi se morali drugače dogovoriti za zbiranje pomoči. Od prosjačenja bi morali preiti k točno odmerjenim obveznostim. Naš kolektiv je sredi leta nakazal skladu za otroško varstvo 300.000 S-din.« Dinar k dinarju, pod tem geslom rešujejo v Slovenjem Gradcu otroško varstvo. Kdor ne more dati milijona, bo dal toliko, kolikor more, saj znajo Slovenjgradčani veliko narediti s skromnimi sredstvi. Novo varstveno ustanovo v Slovenjem Gradcu so na primer preuredili iz štirih garsonjer v samskem domu. Veljala jih je 16 milijonov S-din. »Ob otvoritvi so se znašli otroci in vzgojiteljice v prosto- rih, kjer je bilo mogoče le kam sesti« se spominja Zofija Verč-nik. »Na voljo ni bilo ne igral, ne drugih pripomočkov za igro in zaposlitev otrok. Toda že ob prvih dneh so nam poslali nekateri delovni kolektivi radio aparate, gramofone, sesalce, !o-ščilce, ležalne blazine in še veliko drobnih reči. Tako smo lahko celo del daril prenesli v druge varstvene ustanove, ki so se otepale s podobnimi začetnimi težavami.« XXX Zadnje Čase se zbiramo P° vseh občinah in pretesamo nov zakon o otroškem varstvu. 5 prizadevnimi razpravami, z dopolnitvami osnutka zakona P' mu radi vlili čarobno moč, o® bi _ nam v kratkem času pri' čaral vse tisto na področju otroškega varstva, kar smo zanemarjali 15 in več let. Ko Prr merjam te razprave s slovenjgraškimi izkušnjami, šele praV slutim, kako bo oživel novi zakon, kdo mu bo dal čarobno moč. Slovenjgradčani, ki so si svoj zakon zasnovali že Pre® štirimi leti, vedo povedati: "M vse denar, niti ni vse iskrena volja ustvariti ugodnejše razmere za varstvo otrok. Oboje je treba družiti, vsak dan, ob vsakem trenutku in se pri tem v polni meri zavedati, da gre veliko skupno nalogo, kajti vSl smo odgovorni, kako bo dorasla jutri tretjina naših občanov.« IVANKA VRHOVČAK »Še ga bomo kopali!« Zmeraj me je mikalo zvedeti, kakšna je pravzaprav dolžnos* »gospodarjev čel«, tako imenovanih vodij knapovskih skup11 na deloviščih, globoko pod zemljo, kjer nikoli ne posije so11' ce... Kamor je vstop nepoklicanim prepovedan, kjer so s ljudje več kot bratu brat, in kjer ima pozdrav »Srečno!« ta” prizvok, kot nikjer drugod. Z enim takih »gospodarjev«, IVANOM PODRENIKOM £ Zagorja ob Savi sva se v hipu znašla tam, nekje na šestem zorju, nekaj sto metrov pod zemljo. Cez mlad, vendar že razoran obraz, m-j je hušknil nagam nasmeh. — Gospodar čela je najprej in predvsem organizator Pr° izvodnje — je pribil Ivan Podrenik. — Skrbeti mora za n*' moteno delo, za razpored svoje skupine, za varnost... ... Vsaka izrečena beseda je bila premišljena, nič okraski’ nobenih fraz, sama gola dejstva, kot je dejstvo, da so v s^u' pini kot en mož. — Včasih sem vodil skupino 20 tovarišev. Bilo je na k0' tedreškem šestem obzorju, danes nas je še osem, delamo V" na Orleku, v vodi kakopak, ki nas zmeraj preganja. Za hip, dva se je oddahnil, kot da si je hotel pregna misel na mokroto pa na polivinilaste obleke, ki sicer teden, dv »zdržijo« močo. potem pa meni nič, tebi nič, odpovedo. — Hudo je, ker se v polivinilastih oblekah počutimo k° v savni. Naša oblačila »ne dihajo«. Vprašal sem ga o nevarnostih njihovega poklica, pa mi bilo v hipu žal, ko sem se spomnil, da \napje o tem ne 0° vore, kajti: ni ga rudarskega dela, ki ne bi bilo vsak dan, vsak, uro, celo vsak hip nerazdružljivo povezano s tisočerimi ne varnostmi. Ivan se je zresnil, pogrebel po spominu. — Pred leti se i1 name vsul zrušek. NI dosti manjkalo, pa'bi.., zamahnil ie roko, kot bi hotel pregnati misel na tisti dan, in veselo na daljeval: , , — Ce bi mi, denimo, zastavili vprašanje, ali bi zam.enP svoj poklic z drugim, boljšim, manj nevarnim, bolje plačan kaj mislite, kako bi odgovoril? Zdaj sva zamenjala vlogi. Bilo mi je neprijetno, neprije^l° zato, ker poznam zaslužke naših rudarjev. No, naj vam pomagam! Verjemite mi, devetnajst let gtl že kopljem. Iz leta v leto je slabše, poklica pa, rečem vam, L bi zamenjal! Kaj bi zunaj, ko pa te jama pritegne, kot cvet... in čeprav ne bi hotel tega trditi za vse knape, zane Ijivo vem, da jih je še dosti meni podobnih. ^ — Vprašujete, če se nam obetajo boljši časi? V zagorske' rudniku že nekaj let opozarjamo, da je treba reči možato a sedo o prihodnjem razvoju premogovništva pri nas. Sedel se v upravnem odboru, delavskem svetu, zdaj sem v vodstvu SG dihalne organizacije. Ne mine dan, da ne bi govorili o naS težavah. . Potem mi je Ivan Podrenik podrobno pripovedoval, kaj ^ obetajp od združitve zasavskih premogovnikov. Mimogrede se „ zvedel, da on in njegova skupina pravkar pridobivajo Vrerl„j-»po novi metodi«. Prej so na 1000 ton premoga porabili 11 manj 38 kubičnih metrov lesa, zdaj niti polovico. — Mehanizacijo potrebujemo, — je pribil Ivan. — in naprave, ki nam bodo olajšali delo in omogočili višjo nost. Knapom se zdi združitev s sosedi utemeljena. To do: jamči, da ga bomo še kopali, kopali nekoliko drugače, kot ® ^ slej. Prepričan sem, da bomo več zaslužili, ker moramo v zaslužiti. Voščila sva si »Srečno!« Uro zatem je Ivan Podrenik, 0 j spodar čela, zagorski rudar, sedel v odborniško klop t) sfLg dvorani občinske skupščine. Na dnevnem redu je bil Prea,j;» o razpisu referenduma za uvajanje krajevnega samoprisPe^e. za izgradnjo in obnovo zagorskih šol. Kočljivo vprašanje. T . jemki rudarjev so v primerjavi z nekaterimi drugimi P°K , nizki. Po predsednikovem uvodu o pomenu prispevka ie Mg, stala tišina. Kdo bo začel, kdo prebil led, kot temu Pfl,yrtigA kdo se bo prvi oglasil? Nič! Pač1 Za besedo je zaprosil i Podrenik. . — Kaj bi pleteničili, čemu odlašati z besedo? Vsi vemo, da gre za naše otroke. Poznam razmere nekaterih n šol. — Tovariši, od srca podpiram uvedbo samoprispevka pričan sem., da so podobnih misli tudi vsi d-ugi. in Pre' Pet kratkih, jedrnatih stavkov. Nekaj klenih besed 0° ^ darja čela Ivana Podrenika je prebilo zid Poslej so drw> j( drugim vstajali tudi odborniki v prednjih vrstah. Predlog bil soglasno sprejet u Ivan se na tisti seji ni več oglasil. Čemu? Tisto, kar povedal, je odtehtalo vse drugo. - M. VIDIC DELAVSKA ENOTNOST — Št. 47 — 25. novembra 1967 J is nnštp drnžhe jSeZ makete programiranega pristanišča, Koper frE išče vzroke slabe volje NA RAČUN urbanis~tiCnih ODLOČITEV invest-biroja koper MONOPOLNE ODLOČITVE ALI POT G Urbanistična ureditev še vedno kamen spotike v Slovenskem Primorju... © Gre za potreben red ali morda za monopolne odločitve mimo občanov in samoupravnih organov...? Pred leti smo bili v Sloveniji — posebno pa na Koprskem — priča srditi papirnati vojni med urbanisti, ki naj bi skrbeli za sodobno, enotno in do kraja premišljeno urbanistično politiko na slovenskem obalnem področju, in pa njihovimi nasprotniki. Človek bi pričakoval, da b)° čas prinesel ustrezne rešitve, toda vsaj v našem primeru se to vsekakor ni zgodilo. Kljub sorazmerno kratkemu obalnemu pasu treh slovenskih občin: Kopra, Izole in Pirana, so problemi urbanistične ureditve za precejšnje število ljudi na tem koščku slovenske zemlje danes več kot pereči. Ugovor, pritožb in kritik na račun urbanistične politike je namreč na Koprskem vse več. j Na Investbiroju, koprskem povodu za urbanizem, projekti-,^nje in urejanje mestnih zem-hšč, pravijo strokovnjaki ta- »Uvajamo red na tem pod-.pčju. Sleherni red pa je za Judi posebno v začetku bo-« j Prizadeti: »Nihče nima ni-proti redu. Celo nasprot-jjP' Hudo pa je, če se za tako ^novanim redom skriva to-nered ...« B$tEz mnenja občanov? ^.Vprašanje urbanistične pretoke obalnega območja je bilo d¥uSim tudi na dnevnem &tdu razširjene seje predsed-t0v občinskih sindikalnih sve-jj. kole. Kopra in Pirana že Ssca maja 1564. ja >-Prbanistična politika posta. v uanes eno izmed bistvenih ter a®adj našega gospodarskega fe,tdružbenega razvoja, zato je ob^!rn.^iv° in obenem prav, da ra-8? 0 tem razmeroma veliko ^'P*'av"ljajo ...,« so prisotni na omenjeni seji. /Ot K*' JC la da bolj ali manj značilno, dva ;s "U:Tsa_ dosedanje razprave pa so se razvijale v glavnem v vSo s,;rajnosti. Po eni plati smo p‘IV kar je bilo storjenega na m ‘ ."Viu urbanizma, projektirali-. gradenj, apriori kriiizi-' :n zavračali, po drugi stra- boi hicr' nekateri posamezniki Pat zagovarjali, kot najin obenem tudi edino aa ...« ta,.Ne Slede na to, kdo je imel vE];at orscv, danes trdijo prebi-tv,..:1. slovenskega obalnega ob-a’ da se pri urbanističnih jVj-Vrarnih ni zadosti upoštevalo id*?'® občanov, investitorjev g ,‘Udi samoupravnih organov. prs,°m v zvezi govore na Kopi 0 monopolizmu ter o gri^rag:’h in nefunkcionalnih 6rQdnjah. BESEDO tudi nosilcem OBVEZNOSTI Žg0?a Popolnejše razumevanje Sovok-1 Vprašanja, kot danes tl o o urbanizmu na našem obalnem območju, se le za hip spet vrnimo na omenjeno sejo predsedstva obalnih občinskih sindikalnih svetov ter si poglejmo kratek izvleček njenih zaključkov @ Ker predstavljajo obalne tri občine strnjeno in enotno urbanistično celoto, je na tem območju seveda . potrebna tudi skupna urbanistična politika. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi smel kdorkoli postavljati' omejitve za delovne ljudi in občane sploh glede urbanističnih vprašanj, ki bi jih morali ti obravnavati. Urbanizem namreč ne sme biti stvar ozkega kroga strokovnjakov, temveč mora postati stvar vseh občanov, to je uporabljavcev in nosilcev obveznosti. © V zvezi s tem bi bilo žlasti ootrebno dosledno uveljavljati načelo javnosti v vseh zadevah urbanizma, pri čemer ne zadostujejo le javne razprave, temveč je potrebno z ustreznimi metodami omogočiti najširšemu krogu občanov, da se spoznajo z osnovnimi koncepti urbanističnih zasnov, posameznih projektov itd., itd. Skratka, občanom je treba dati možnost, da že cd vsega začetka aktivno sodelujejo pri odločanju o osnovnih urbanističnih izhodiščih. © Sklepi omenjene seje predsedstva obalnih občinskih sindikalnih svetov se med dru- gim tudi zavzemajo za dosledno upoštevanje ustavne pravice delovnih kolektivov ter organov upravljanja v delovnih organizacijah in komunah, da o investicijski in urbanistični politiki ie-tk dejansko odločajo in ne le formalno potrjujejo že izvršena dejstva. Investitorji, oziroma njihovi samoupravni organi, pa imajo in morajo imeti vso pravico in dolžnost, upreti se enostranskemu vsiljevanju rešitev, ki niso niti funkcionalne, niti cenene. In to ne glede na to, od kod izvirajo načrti oziroma od kod prihajajo intervencije ... Se bi lahko naštevali sklepe obalnih sindikatov in tudi drugih družbeno političnih forumov, ki so bili mnenja — in so seveda še danes — da v politiki urbanizma tu nekaj ni v redu. Toda, glavnih problemov smo se dotaknili ... Morda malce površno, verjetno pa še vedno dovolj natančno, saj smo to pot želeli našteti le najbolj bistvene stvari v zvezi z urbanizmom, ki danes tako boleče žulijo ljudi na našem obalnem območju. PREDLOGI BREZ HASKA Vse kaže, da so bili omenjena papirnata vojna ter zaključki in priporočila družbeno političnih organizacij v zvezi z urbanistično politiko na sloven- Zima je tu, misliti moramo na ogrevanje stanovanja. Nudimo vam vložke za lončene peči in štedilnike na gospodinjsko olje. Z malimi stroški dobite vložke od 4000 do 20.000 kalorij — pri firmi GIACOMO VATOVEC SUCC. TRST, Via Torrebianca št. 19 Pišite nam za ponudbe! Mi,!! ............................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ /• VSE ZA ZIMSKI ŠPORT zopet v III. nadstropju trgovske£j[ O v Tomšičevi ulici 2 @ smuči vseh vrst in velikosti, z okovjem in bwz njega © varnostne vezi Tyrolia, Marker, Unikrom @ smučarski čevlji © drsalke ll!llll!lllllllllllllllllllllllllllllllllli!lll!l!ll!:illiilllllll!liillilllil:;;il H&SlIfiM Čii illl,||iiiiiiiiiiinii h. Nakup tudi na potrošniški kredit! 1l||||lHltHllllliiiiiii[|iMiii[||||||niii|[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiin[iilMimiil|,iiiiiiiiiii.... Tudi na ifoienfsiem Rihard Soper € skem obalnem območju — brez haska. Pripombe so namreč vse številnejše. Tako občanov kot družbeno političnih forumov. Plenum občinskega sindikalnega sveta Koper je namreč na svoji seji letošnjega junija, ko je obravnaval predlog orientacijskega programa za delo skupščine občine Koper v drugem polletju 1967, ponovno sprožil problem urbanistične politike na obalnem področju in predlagal skupščini občine Koper, naj kar najbolj resno analizira de-javnost Invest-biroja. Občinska skupščina je res imenovala komisijo, ki je svoje delo tudi opravila. Rezultatov zaenkrat ne bomo omenjali. Predvsem zato, ker po mnenju mffpgih na obalnem območju komisija ni bila dobro izbrana in bo isto delo zagrabila nova komisija. Ljudje na Invest-biroju so z zagovori seveda dobro založeni. V glavnem pravijo, da občani že po starem običaju vedno kritizirajo tistega, »ki nekaj dela in pokaže«. K temu tudi dodajajo, »da razumejo posledice reda, ki ga uvajajo na področju urbanizma, saj je — kot pač vsak red — boleč ...« Ce smo danes bolj površno oziroma »pavšalno« pisali o »perečem problemu« na slovenskem obalnem območju, smo to storili zato, da bomo lahko v našem naslednjem prispevku razumeli tako tiste, ki pravijo, da so prikrajšani, kot one. ki so na Koprskem plačani za to, da skrbijo za premišljeno urbanistično politiko — seveda v skladu z našo družbeno reformo. __Enim in drugim bomo namreč odstopili prostor, da brez ovinkov povedo, kje jih žuli, in predlagajo, kako ukrepati v bodoče. . A. ULAGA Po uveljavitvi stanovanjske reforme tudi na Dolenjskem ugotavljajo, da je zanimanje za družbeno gradnjo novih stanovanj močno upadlo, medtem ko so se med občani občutno povečale želje po gradnji zasebnih stanovanjskih h s. Tako je bilo npr. lani v novomeški občini od vseh 572 novih stanovanj v gradnji le 51 družbenih. Na nedavnem razgovoru o izvajanju stanovanjske reforme, ki ga je s predstavniki občinske skupščine, podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij ter banke v Novem mestu pripravil odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve pri republiškem zboru slovenske skupščine, smo med drugim slišali, da močnejšo zasebno stanovanjsko gradnjo v zadnjem času v veliki meri spodbujajo same delovne organizacije, ki stanovanjske probleme svojih delavcev v glavnem rešujejo prek kreditiranja individualne gradnje stanovanj. V to smer pa gre tudi večina bančnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki so že tako in tako pičla in jih banka v glavnem porabi za udeležbo pri kreditiranju svojih stanovanjskih varčevalcev. Na drugi strani pa je pri vrsti manjših delovnih organizacij še veliko razdrobljenih sredstev namenjenih stanovanjski izgradnji, vendar vsa prizadevanja za združevanje tega denarja v novomeški občini doslej še niso rodila sadov. Za razširjeno reprodukcijo sedaj v novomeški občini tudi Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij ničesar ne prispeva. V podjetju namreč pravijo, tla so dobili v upravljanje kar 65 odstotkov starega stanovanjskega fonda, ki terja več denarja za investicijsko vzdrževanje, medtem ko iz amortizacije odplačujejo anuitete za posojila iz bivših stanovanjskih skladov. Mimo podjetja za stanovanjsko gospodarstvo pa je v novomeški občini še več manjših enot za gospodarjenje s stanovanji pri posameznih delovnih organizacijah, kjer zdaj denar od stanarin v glavnem porabijo za redna obratna sredstva podjetja. Tako v novomeški občini zdaj skorajda ni mogoče drugače priti do stanovanja, kot z gradnjo lastne zasebne stanovanjske hiše. V samem Novem mestu na tudi to že ni več tako preprosto, ker je družbenih zemljišč za individualno gradnjo zmanjkalo, zasebniki pa nenormalno navijajo cene gradbenim zemljiščem, ali jih sploh nočejo prodati. Trenutno'je določenih več kot 289 lokacij, ki pa jih interesenti iz omenjenih vzrokov ne morejo dobiti. Zato bo treba pri urejanju zemljiške politike čimprej dobiti ustrezno zakonodajo, ki špekulacijam posameznikov ne bo tako naklonjena, kot je sedanja. Sicer pa je na celotnem področju stanovanjskega gospodarstva že dlje časa čutiti potrebo po enotnejši republiški zakonodaji, ki bi odpravila sedanje anomalije in prispevala k hitrejši uresničitvi stanovanjske reforme. ! s/\/ POČITNIŠKA SKUPNOST alpe adria čestita ob 25. obletnici ustanovitve slovenskih sindikatov, vsem članom sindikata in se jim zahvaljuje za dosedanje sodelovanje ter se jim še vnaprej priporoča. ■HiiiiiiaiiiaiiiiniitHaiiiaiaaBia auaaaaaaaaa aaaaaa as««««« ■■■■■■■■■ ■■»■■e ■■■ ki 3bb Nove cene za vozila TOMOS »CITROEN« ] Osebni avtomobil 2 C V -A 24. to je najnovejši model spačka, stane zdaj 15.644 novih dinarjev, novo Citroenovo vozild diana (model diana confort) stane 18.893 novih dinarjev, kamionet 2 CV AZU 18.463 novih dinarjev, 3 CV AMI-6 20.315 novih dinarjev in 3 CV AMI-BREAK 21.331 novih dinarjev. Vse te cene vsebujejo tudi prometni davek. Za kamionet 2 CV AZU gospodarske organizacije ne plačajo prometnega davka, zato zanje velja cena 15.450 novih dinarjev. Potrošniških kreditov tovarna Tomos ne daje. Interesenti pa seveda lahko vplačujejo z bariranimi čeki običajnih potrošniških kreditov, osebno pri blagajn; Tomosa ali pa po pošti. V zvezi z uvedbo novih tipov vozil Tomos-Citroen je tovarna Tomos svojim kupcem — predplačnikom — d a’a možnost, da svoje že naročeno vozilo zamenjalo za katerokoli c,rugo. Te zamenjave upošteva Tomos od 17. novembra do 6. decembra 1967. Vplačila novih kupcev, ki bodo prispela v tem času. bo Tomos evidentiral tako, kot da so prispela i. decembra 1967. Trenutno torei tovarna še ne mera s»'>-rociti informativnih rokov za dobavo vozil Tomos-Citroen .. Preteku roka, določenega za zamenjavo vozil, pa bo z nprni seznanila vsakega posameznega kunca. Dobavne roke tovarna seveda določa oziroma podaljšuje v sorazmerju s voz?! °m pre’eBB naročil, to je predplačil za posamezne tipe Vplačil v deviznih sredstvih tovarna do nadaljnjega ne sprerama. Na sliki: vozilo Tomos-Citroen DIANA-confort. vvv. 'C iBaBaB*BanBBBBBBBBBBBBBBBBi Franci Volčanšek predsednik ObSS Brežice: / ® O čem bi se predvsem morali pogovoriti na občnem zboru sindikatov brežiške občine? Tako kot drugod življenje in še posebej reforma tudi v naši občini porajata številne samoupravne dileme in gospodarske dileme in gospodarske probleme. Trudimo se, da bi bilo vsega tega čim manj in v zvezi s tem sprejemamo tudi različne sklepe in stališča. Čeprav bi si upal trditi, da v teh naših sklepih in stališčih prihajajo do veljave progresivne težnje, pa v praksi opažamo, da bolj ali manj ostajamo pri starem, da sklepov skratka ne uresničujemo ali pa se uveljavljajo le zelo počasi. Menim, da se zlasti tem zadevam v razpravi na občnem zboru ne moremo in tudi ne smemo izogniti. Res bi bilo zanimivo vedeti, kaj je pravzaprav vzrok, da je pot od besed do dejanj tako težka in počasna. Eno izmed mišljenj je, da je temu krivo predvsem zapostavljanje konkretne odgovornosti slehernega posameznika za delo, ki ga opravlja. Tudi sam , tako menim. Hkrati pa sem prepričan, da bi tudi beseda sindikatov v prihodnje več zalegla, če bi med članstvom znali razgibati takšno aktivnost, da bi več razpravljali o konkretnih problemih, pri tem pa natančno opredelili tudi odgovornost posameznikov in služb pri njih razreševanju. Pri tem bi morali biti tudi dosledni, da za neposredne proizvajalce ne bi veljala ena, za vodilne in vodstvene'delavce pa povsem druga merila. Friderik Pečnik član predsedstva ObSS Sevnica: 6 Povejte vaše osebno mnenje o tem, katerim zadevam naj bi namenili največ pozornosti na bližnjem občnem zboru sindikatov sevniške komune in zakaj naj bi tako storili? Občutek imam, da sevniški sindikati niso dovolj učinkoviti niti v komuni niti v delovnih organizacijah. Preveč pogosto se namreč dogaja, da samoupravni organi v delovnih organizacijah odločajo, ne da bi poprej vsaj poizvedeli za mnenje članov kolektivov. Tako na vsem lepem pridejo med ljudi tudi sklepi, ki prenekaterega posameznika močno prizadenejo, pa najsi gre za odpuste, čeprav teh primerov pri nas ni veliko, ali pa za kaj drugega. Če pa bi bil sindikat tisti, ki bi ljudi seznanil z delom samoupravnih organov, bi lahko preprečil marsikatero razburjenje, nemara pa tudi omilit posledice, če jih že preprečiti ne bi mogel. Poleg tega pa mi je stalno v mislih tisti znam pregovor, da več glav tudi več ve! Če bi torej na ta ali drugi način pritegnili k sodelovanju čim večji krog neposrednih proizvajalcev, bi nemara našli tudi odgovor na najtežji problem današnjih dni: možnost zaposlovanja mladih. Razmere, kot sem jih opisal, pa so posledica tega, da gospodarstvo naše komune ne doživlja tolikšnih pretresov, kot smo jim v času po reformi priče drugod. Nemara zato je v nas malo preveč samozadovoljstva, češ saj je drugod-Je teže. Naši občinski sindikati pa bi se po mojem v prihodnje'morali spopasti zlasti s takimi mišljenji, sicer v prihodnje ne bo lahko... Ivan Mrak predsednik ObSS Domžale: ® Kaj imate predvsem v mislih, ko v teh dneh pripravljate poročilo in referat za občni zbor domžalskih sindikatov? Zdi se mi, da bi se morali zamisliti predvsem nad praktičnimi posledicami sedanje urejenosti in razvitosti gospodarstva ter samoupravnih odnosov na eni strani ter organiziranosti sindikalnih organizacij z druge strani. Prepričan namreč sem, da bi v vsakdanjem življenju doživljali veliko manj težav in problemov, če se pri razreševanju le-teh ne bi tako pogosto zatekali na srednjo pot in k politiki popuščanja. Tudi tako sicer lahko dosežemo trenutne uspehe, vendar sčasoma problemi spet izbruhnejo in jih je treba gasiti znova. Vzrok takšnih razmer pa je predvsem v tem, da v občini kot celoti in v delovnih organizacijah še zdaj nimamo niti zasnov, kaj šele konkretnih načrtov dolgoročnega razvoja. Bližnji občni zbor domžalskih sindikatov bi zato moral odločno zahtevati od vseh sindikalnih organizacij in drugih političnih sil v komuni, ■ la vsaj v prihodnje odločneje podpro vsa tista prizadevanja, Katerih namen je, da bi se vendarle prišlo do konkretnih razvojnih programov podjetij in komune kot celote. Če tega ne bi storili, bi verjetno tudi v prihodnje samo ugotavljali gospodarsko stagnacijo in čakali na sistemske rešitve, pozabljali pa na to, da lahko največ storimo tako, če najprej napravimo red v lastnih vrstah. Občni zbor RS ZSS v januarju prihodnjega leta ■e««eeBeEeeBBeaeeBe*esM*w««e*sB*B«ee«Be«i»H6f:ii««iB»»BBBeesB*eBeeeeeeeeMw«ees*«*SEe*MMeMeEeM*eeEeBaBMeeMsa*we OB PETINDVAJSETLETNICI NOVE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI POŠILJAMO POZDRAVE VSEM ČLANOM SINDIKATA IN JIM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOVENJ GRADEC iBBBBflBBBBBBBBBBEEBi BBEEBEEBBEEEI OBČNI ZBOR ObSS VELENJE: Ali je presneg res zastarel vir energije? Brez republiškega energetskega plana velenjsko gospodarstvo ne more planirati svojega razvoja ® O brezposelnosti, o delu sindikata in o tem, ali je Delavska enotnost res kriva za primanjkljaj velenjskega socialnega zavarovanja Velenjski sindikati so minulo soboto položili obračun svojega dveletnega dela. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta je povedal svoje mnenje o gospodarjenju v Velenju, ki je v težavah predvsem zaradi tega, ker se je znašel v hudih težavah rudnik, najpomembnejša gospodarska organizacija v občini. Težave v rudniku so namreč povzročile mnogo problemov tudi na drugih področjih življenja v Velenju — in z vsemi temi težavami so se v svojem delu seveda srečevali tudi velenjski sindikati. Poklonov na račun svojega dela si velenjski sindikati na občnem zboru niso delali: ugotovili so, da je mnogo pomanjkljivosti predvsem v delu sindikalnih podružnic in da zato sindikati v delovnih organizacijah tudi nimajo v rokah političnega položaja. In še nekaj: občni zbor je tudi povedal, da sindikat premalo sodeluje z občinsko skupščino in z njenimi organi in da bi marsikatere probleme laže skupno razreševali. Velenjski sindikati so torej bili na svojem občnem zboru kritični do svojega dela in zato so s polno pravico pokazali tudi na mnoge probleme, ki bi jih morali razreševati drugi dejavniki, pa se temu izogibajo, ali pa svoje obveznosti zavlačujejo, zaradi česar Velenjčani tudi. ne Vedo, kako naj planirajo razvoj svojega gospodarstva. To velja predvsem za tiste dejavnike, ki so zadolženi za izdelavo slovenskega energetskega plana. Šestdeset odstotkov vrednosti velenjske proizvodnje temelji na premogu — in kako naj torej Velenjčani planirajo svoj razvoj, če pa še vedno ne vedo, kakšen je slovenski energetski plan in kakšno mesto bo v njem imela energija iz premoga, torej tudi iz velenjskega lignita? »V TE ŠOŠTANJ BOMO VERJELI ŠELE TAKRAT, KO SE BO IZ NJE KADILO« Še posebej — in ne brez vzroka — se Velenjčani jezijo na zavlačevanje izgradnje nove termoelektrarne v Šoštanju. Rudarji pravijo, da bodo v to termoelektrarno verjeli šele takrat, ko se bo iz nje začelo kaditi — pa še takrat bodo najprej podu-hali, če njen dim zares prihaja iz premoga ... Se pred dvema letoma je tedanja sldvenska energetska bilanca predvidevala do leta 1970 proizvodnjo šestih milijonov ton premoga — in na tej bilanci so se razviiali tudi velenjski rudnik, TE Šoštanj in še marsikatera dejavnost v velenjski občini. Na tej osnovi so velenjska podietia obS>u redakcije ■ E E V petek, 24. novembra, je bila v prostorih Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani deveta razširjena seja republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Ker nimamo tehničnih možnosti, da bi o tej seji poročali že v tej številki, naj to pot navedemo samo dnevni red te seje in sklep o sklicanju občnega zbora RS ZSJ za Slovenijo, Prva točka dnevnega reda seje je bila razprava o načinih in oblikah delovanja sindikatov v sedanjih razmerah. Ude- ležencem seje so kot osnova za razpravo o tej točki dnevnega reda služili mnenjska raziskava -Ocena, mnenja in stališča slovenskih delavcev o sindikatu- ter gradivo »Predsedniki občinskih sindikalnih svetov o metodah dela sindikatov- in -Analiza vsebine dela občinskih organov sindikata«, " Razširjena seja vodstva slovenskih sindikatov je nato razpravljala o sklicu VII. rednega občnega zbora RS ZSJ za Slovenijo ter o sprejemu programa vsebinskih priprav za ta občni zbor. Po sklepu, ki je bil sprejet na tej seji, bo občni zbor vodstva slovenskih sindikatov konec januarja prihodnjega leta, točen datum pa bo določilo predsedstvo RS ZSS in ga objavilo mesec dni pred občnim zborom. Občni zbor bo sestavljalo skupno 328 delegatov, od katerih bodo polovico volili organi občinskih sindikalnih svetov, polovico pa organi sindikatov Slovenije, tako da bodo volili na 3000 članov po enega delgata. O deveti razširjeni seji republiškega sveta ZSJ za Slovenijo bomo poročali podrobneje v naši prihodnji številki. M. P. te e flB Plimi geggBKOBBBBBBSeiESHBBEBBHBBBflBBaBBBBIBBBBiSSIBriUSmefiis vložila v svoj razvoj tudi že dve milijardi starih din lastnih sredstev — potem pa so dogodki postavili vse skupaj na glavo. Ali je premog res zastarel vir energije? To vprašanje je bilo na občnem zboru velenjskih sindikatov slišati zelo pogosto, odgovori pa so bili vedno nikalni. Samo enkrat so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, in sicer pod pogojem, da se Jugoslavija odloči, da bo svojto energijo postavila v odvisnost od tujih energetskih virov, predvsem od uvožene nafte. — Naše rafinerije, je bilo slišati, predelajo kakih 40 % naf-tinih derivatov v kurilno olje, medtem ko je evropsko povprečje te predelave le 20 odstotkov, ameriško pa še polovico nižje od evropskega. Kaj nam torej pomagajo proste cene premoga, če pa imamo takšno dispartiteto cen energije? Cena velenjskega lignita se lahko zniža samo s pomočjo velikih vlaganj v modernizacijo rudnika, rudnik pa bi rabil za obratna sredstva 2 milijardi starih dinarjev, za prav tolikšno vsoto pa ima dolžnikov ... V zadnjem času so se razmere v rudniku sicer nekoliko zboljšale, deponije debelih vrst premoga so se izpraznile, ostalo pa je še 160.000 ton drobnega premoga, ker ljubljanska toplarna ni začela obratovati v predvidenem roku. Povprečni osebni dohodki velenjskih rudarjev so letos za 8 % nižji, kot so bili lani, vendar to ni problem, ki jih najbolj boli: imajo še veliko drugih problemov, vendar pa — in tu imajo nedvomno prav — jih najbolj prizadeva to, da ne vedo, kakšen kos kruha lahko pričakujejo od jutrišnjega dne.,. DELA NE MOREJO NAJTI PREDVSEM NEKVALIFICIRANI, MED NJIMI PA JE NAJVEČ ŽENSK Huda preglavica so tudi tisti, ki zastonj trkajo na vrata Zavoda za zaposlovanje. Prijavljenih nezaposlenih je sedaj v Velenju 6 %, skupaj s tistimi, ki bi se tudi zaposlili, če bi imeli to možnost, na primer poročene ženske, pa se ta odstotek povzpne na 16. Poseben problem je, da je med njimi velika večina mladih -ljudi — do 25 let — in to nekvalificiranih. Kakih 80 odstotkov nezaposlenih je žensk — med njimi pa je zopet okoli 80 % brez kvalifikacije. Kljub temu resnemu položaju, ki kar kriči po skupnem organiziranem reševanju, pa v Velenju še vedno zaposlujejo mimo Zavoda za zaposlovanje, tudi ljudi s področij drugih zavo- dov, toda ne morda zaradi potreb, temveč kar tako — po liniji zvez. In še nekaj: mnoga podjetja menijo, da se nima nihče pravice vmešavati v njihovo politiko zaposlovanja — ta politika pa ne prenese nobene resne ocene. VARČEVALNI UKREPI NAJ NE PRIZADENEJO SAMO ZAVAROVANCEV! Izredno mnogo so na občnem zboru velenjskih sindikatov razpravljali tudi o problemih v socialnem zavarovanju. Primanjkljaj tega zavarovanja znaša kakih 200 milijonov starih dinarjev in kaže, da bo zato vsak zaposlen občan v velenjski občini moral odriniti približno 20.000 starih dinarjev. Dosedanji predsednik ObSS tovariš Jože Kovač je za ta primanjkljaj enostavno obtožil — Delavsko.enotnost! Takole je dejal: »... Koncept, katerega si je Zdravstveni dom lansko leto postavil in ki je lani tudi dosegel lepe rezultate, saj so bili stroški manjši, je bil letos z znano afero v DE omajan in od tistega časa beležimo nenehno naraščanje stroškov stacionarnega zdravljenja in stroškov za zdravila.« Moramo reči, da potem v razpravi o »krivdi« Delavske enotnosti za primanjkljaj v skladih velenjskega socialnega zavarovanja ni bilo več slišati niti besedice. Diskutanti so na to zadevo pač gledali drugače kot tovariš Kovač: govorili so o tem,'da ni prav, da vse breme varčevanja nosijo samo zavarovanci, kritizirali so splošno zmedo meril za nagrajevanje dela in kvalitete dela v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, izrekli so se proti zapiranju v zdravstvene regije, zahtevali so točen obračun, za kaj se troši zavarovančev dinar itd., itd. Tudi dr. Črepinjšek iz Z D Velenje je ta deficit pojasnil drugače: zavarovanci so se zaradi glasov o participaciji pogosteje odločali za operacije kot prej, za bolnišnično zdravljenje pa se pogosteje kot prej odločajo tudi zaradi mnenja, da je zdravljenje v bolnišnici kvalitetnejše kot zdravljenje doma. V primerjavi z devetimi meseci lanskega leta se je število oskrbnih dni v bolnišnicah povečalo za 6000/ cena oskrbnega dne pa za približno 1600 S-din. Povečanje tako nastalih stroškov je zneslo 90 milijonov S>-din, zaradi manjših osebnih dohodkov v rudniku pa je v sklade priteklo za 50 milijonov manj. Če k temu dodamo še podatek iz gradiva, pripravljenega za občni zbor — namreč primanjkljaj iz naslova invalidskih dajatev — Velenje ima po številu zaposlenih največ delovnih invalidov v Sloveniji — potem pač lahko ugotovimo vsaj to, da vzrok za deficit v velenjskih skladih socialnega zavarovanja ni tako enostaven, kakor ga je skušal predstaviti tovariš Jože Kovač .. . MILAN POGAČNIK PO OBČNEM zboru ObSS ZALEG: DELO NAJ BO MERILO DOHODKA skaj krat sM' Ta vzklik smo nel---- šali na občnem zboru obči skega sindikalnega sveta " lec, ki je bil minulo soboto Hmeljarskem domu v 2alcu- Prišlo je veliko delegatov in_ gostov, med njimi Slavko ban ec. predsednik Republiške ga odbora sindikata delavce družbenih dejavnosti, predse ' nik občinske skupščine 1 _ predsednik občinske konferen ce Socialistične zveze. Sest: ku je prisostvovala tudi s|" dikalna delegacija iz Bac." Palanke. s katero ima Žalec žet dl je časa tesne in P11' jateljske odnose. TODA SE NEKAJ o VSEBIN1 OBČNEGA ZBORA Reforma, z vsemi težavah1*; ki jo spremljajo, se tudi Žale^ n; ognila. Veliko podjetij iz)'3' ža na konvertibilna podreti ’ toda vsa. razen Kmetijske-, kombinata, ki izvaža hinebj prodajajo precej pod lasti ceno. Osebni dohodki so zaj nizki, ponekod pa morajo ce _ odpuščati delavce. Delovne °rg ganizacije v žalski občini s majhne, zato so odpusti še toliko bolj boleči. 1 Delavka iz tovarne nogavja Polzela ie zato predlagala. 3 bi delovno dobo ponovn skrajšali na 30 let za žensk in na 35 let za moške. Pre° log ni nciv, žal pa je preveč PT enostavljen, da bi mogli z niti reševati vprašanje brezp°se n osti. Izhod je samo v pov Čanju in razširitvi proizvodni. Res pa je. da mladina, ki n ma zaposlitve, izgubljena ta1 okoli, mnog; mladinci in nuj* dinke pa tudi zaidejo na str a11 pota. , Veliko ostrih besed je h** izrečenih na r».čun celjske-komunalnega zavoda za soci®) no zavarovanje. Zalčani se hu< dujejo. da jim zaračunava ve storitev. kot jih le bilo ob1'3' 1 jenih, piti tem pa iim vsak leto daje mani sredstev. le jj jih ie kar za četrtino m3*1! Pri tem pa so žalski zdravti ki dobro opravljali svoj? deti a niihovi osebni dohodki so vedno prtiče! nižji kov uslužbencev __________ zavarovanja. Tudi v tem meru smo na občnem zb°ti lahko slišiali vzklik: Delo n® bo merilo dohodka! Od 25 izvoljenih članov čin skesa sindikalnega sveta ^ jih nekaj zaradi nedelavno6 že med letom zamenjali, d041!) kod pa je šepala povezan0' med vodstvi sindikalnih ak1 vov in čUini. Občinski svet na 11 plenarnih sejah razpi'® , Ija.I o mnogih vprašanjih' n14, drugim o tem. kako razvil3 samoupravne odnose v proč®6 gospodarske reforme. zdai pa ie najvažnejše vtiA šanje, kako razrešiti materi3 problem žalskega šolstva-pa ie prva naloga novega '‘p dikalnega vodstva v Žalcu, so ga izvolili minulo sobnt ' MATJAŽ V' od dotkkj socialn^L Giantni Cazzadd VIA NAZIONALE 32 VILLA OPICINA (TRSU zamenjuje vse avtomobilske dele in jih vgrajuje v avtomobile S tem oglasom nudim0 10i»/o popust Tullio Cobez toli CASALINGHI - CARTOLERIA - GmCATTOU Via Nazionale N. 30 - VILLA OPIČJA fTritt&J Pri nas dobite v bogati izbiri vse igrače za do 14. leta otroke OB ODSTOPU IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE IN NJEGOVEM PREKLICU TEGA ODSTOPA NOV VETER V VEJEVJU »SMREKE« Izvršni odbor sindikalne podružnice v delovni organizaciji Smreka y Loškem potoku, ki je obrat podjetja Inles iz Ribnice, je na predzadnji seji kolektivno odstopil. Na zadnji seji pa je svoj odstop preklical. Skušal sem ugotoviti, zakaj so sindikalni odborniki v dobrem tednu dni sprejeli dva tolikanj nasprotujoča si sklepa. Sad mojega obiska pri njih pa je tale sestavek, ki so mi ga pomagali napisati Ivan Levstik, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice, Anton Hace, nekdanji predsednik tega odbora, Franc Lavrič, predsednik obratnega delavskega sveta, Ivan Car, nekdanji sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, in Alojz Ruparčič, direktor obrata. gospodarjenje, dobili smo tudi nosti, da bi neposredno vplival dva inženirja — eden od teh je na odločanje. Obratni delavski V obratu Smreka dela kakih '45 delavcev — nekateri na žagi, drugi proizvajajo oknice, španske stene, barske stole, kuhinjske tieske in sode. Najprej so bili samostojni, ko pa so pred leti Rinili občino Lož, so Loški po-t°k priključili k Ribnici in ta-. fat so jih tudi združili s podrtjem Inles. Ivan Car pripoveduje: »Nihče nas ni vprašal, ali smo za združitev. Sam sem zve-za to odločitev na sestanku t7 Ribnici. Imenovali so direk-t°rja obrata, ki pa je malo po-tttenil. Bil je bolj kurir kot di-fsktor. Samoupravljanje se ni ^veljavilo, kot bi bilo treba, .redvsem smo se ukvarjali z ?’sciplinskimi ukrepi, kaznimi ltl odpusti. Vse službe so bile c®ntralne, v Loškem potoku pa ?ismo imeli niti enega inženirja. . elali smo, kot smo pač vedeli in znali; iz uprave podjetja so Sicer prihajali k nam, vendar ?am niso kdove kako pomagali, bani pa je cehtralni delavski sklenil, da bo poslej skup-Uprava delovala le kot servis. k®ravi odvajamo 3,1 % dohod-* L3, imamo svoje službe in do-0(iek že oblikujemo in delim'o °bratu. Zdaj bolj skrbimo za naš novi direktor. Vendar smo šele na začetku poti.« Ivan Levstik pojasni: »Skoraj vsi smo domačini, poznamo se in vsak se boji, da se ne bi komu zameril. Zato organizacija dela še ni dobra, nekateri delavci niso povsem zaposleni, ni materialne odgovornosti, o delovni disciplini dostikrat govorimo, a malo storimo, da bi jo zboljšali.« »Res pa je tudi,«.pravi Anton Hace, »da sindikat pod mojim in tudi pod tvojim vodstvom,« to je rekel Levstiku, »ni veliko naredil. Govorili smo, sklepov pa nismo uresničevali.« Predsednik izvršnega odbora še pravi: »Kaj pomaga, če 'sklepamo, v upravi pa naredijo po svoje. Moped, ki je bil last podjetja, so proti naši volji prodali nekdanjemu direktorju za 25.000 S-dinarjev, marsikdo med nami pa bi dal zanj precej več. Skušali smo prodati glasbene instrumente našega nekdanjega ansambla, pa nismo uspeli, ker jih nismo mogli zbrati. Sploh pa lahko rečem, da delavec pri nas za zdaj nima nobene mož- r> ' : „ f OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV > LJUBLJANA Minuli petek je bila misija za interno zakonodajo pri mestnem odboru sindikata delavcev industrije, so predstavniki ljubljanskih tovarn povedali še svoje pripombe. Pri tem je prevladalo mnenje, da predlog zakona oziroma predlagana novela zakona slabi pravno varstvo delov-v delovni orga- že v načelu zavrnila predlog o spremembah in do- v I i, ui • "' nega človeka Ljubljani razširjena seja ko- nizaciji fisije za interno zakonodajo tukajšnjem mestnem od- Ker pa je komisija za in-b°ru sindikata delavcev indu- terno zakonodajo pri mestnem strije. Posvetovanja o predlo- oc^oru dlTk°na ° sPremembah in polnitvah TZDR, komisija o nitvah temeljnega zako- sklepnem dokumentu tudi ne r ° delovnih razmerjih so se utemeljila pritrdilnih ali azen predstavnikov mestnega za vrnitvenih stališč do posa-ibdikainega sveta udeležili tu- menzih členov. Člani razšir-1 v°dje kadrovskih sektorjev jene komisije so se tudi ze-rickaterih ljubljanskih tovarn, dinili, da bodo sklepni dokuv p _ ment s svojim stališčem po- o em ko so se člani raz- sretj0vali mestnemu odboru Gene komisije seznanili z sindikata delavcev industrije, acelnimi stališči, ki jih je do ki naj ga nato uporabi ‘ po Medloga zakona že zavzela ko- lastni presoji. m. v. svet, v katerem je 15 ljudi, deluje kot skupščina. Upravljamo po predstavnikih. Se pa velikokrat dogodi, da tisto, kar na sestanku sklenemo, ne uresničujemo. Prav nič ne pomaga, če nekateri presegajo normo, ko pa ni medfazne kontrole, in končni proizvod, oddan v skladišče, ni merilo za oblikovanje sklada osebnih dohodkov.« »Saj to je tisto,« Sreče Anton Hace, »pa smo o tem govorili na vseh sestankih, toda koristi ni. Sestanke bi m.orali bolje pripraviti, že prej bi se morali dogovarjati, katerega izmed predlogov bomo podprli, in pri tem bi moralo sodelovati kar največ delavcev; zdaj pa na sestanku nekdo nekaj predlaga in ga podpremo, ne vemo pa, če nam bo sklep koristil ah škodoval.« Franc Lavrič sodi: »Vsi znamo kritizirati, nihče pa ne ve povedati, kako naj probleme rešujemo in kdo naj jih rešuje.« »Najprej moramo odpraviti krajo,« pravi Ivan Levstik. »S hidravlike je nekdo odnesel 60 litrov olja. To je dokazano.« »Res je,« pritrdi Franc Lavrič. »Zakaj sploh imamo čuvaje? Dovoljujejo, da se pijani ljudje pritepejo v tovarno in tu pijančujejo. Nihče noče iti po kostanj v ogenj. Pa vsi vemo, da si delavci med delom brusijo lastne cirkularke in sploh delaje zase.« »Kljub temu razmere niso samo črne,« ugovarja Ivan Car. »Dolgo je trajalo, da smo kmečke ljudi vsaj nekoliko prevzgojili v industrijske delavce. V minulih desetih letih smo povečali delovno storilnost za 200 %. Volje je obilo, znanja pa ni dovolj. Bolj bi morali podpreti pozitivne težnje novega direktorja.« »Ze prav,« se spet oglasi Ivan Levstik, »toda vseh teh problemov ne bomo rešili, če organizatorjev proizvodnje ne bomo nagrajevali po njihovem delovnem učinku. Delavec je nagrajen za večji učinek, organizator pa dobiva stalno plačo.« Anton Hace pa pravi: »Še je med nami kup hinavščine in nevoščljivosti. Drži, da smo vsi ljudje. Ko pridemo na sejo obratnega delavskega sveta, si vsak po svoje predstavlja samoupravljanje, vsakdo zagovarja svoj predlog; na eni teh sej smo na primer zmanjšali število točk režijskim delavcem, ker se je nekomu zdelo, da bi bil tak ukrep pravilen, kmalu pa smo ugotovili, da smo ga polomili.« »Zdaj prodamo vse,« razlaga direktor trenutni gospodarski položaj podjetja. »Imamo pa -še stare zaloge, ki so vredne 24 milijonov dinarjev. Letos smo odpisali za 8 milijonov starih izdelkov. Letos bo imela naša predelava še vedno kakih 30 milijonov dinarjev izgube, ki jo bomo krili z viškom, ustvarjenim na žagi. Tovariši, ki so govorili predvsem o slabostih, so pozabili povedati, da smo samo v minulih treh mesecih povečali našo storilnost za 8 °io. Res se dogodi, da tega ali onega sklepa delavskega sveta ne izpolnimo. Toda včasih je bolje, da ga ne. Na sestanku je bilo sicer sklenjeno, da moramo odstaviti vodstvo mizarne, ki je imela v prvem tromesečju za 17 milijonov dinarjev izgube. Po tem .sklepu pa so se v mizami dogovorili, kaj vse bodo storili, da bi bolje gospodarili, in ker so svoj dogovor tudi spoštovali, so imeli v drugem tromesečju samo 4 milijone dinarjev izgube. Zaradi tega smo ugotovili, da bi bilo napak, če bi jih odstavili.« Potem govorimo o ostavki izvršnega odbora sindikalne podružnice. »Odstopili smo,« pove Ivan Levstik, »ker smo spoznali, da ničesar ne pomenimo in da ne moremo v nobeni zadevi odločati.« In razpravljamo o vlogi sindikata v današnjih razmerah, ko delavci vse bolj potrebujemo to organizacijo; ne zaradi tega, da bi odločala v njihovem imenu, pač pa kot pobudnika in organizatorja samoupravi j alskih hotenj. Vsi podpirajo takšno usmeritev dejavnosti sindikata. Ko pa vprašam, zakaj je izvršni odbor preklical svoj odstop, mi predsednik reče: »Prišel je tovariš iz Ribnice in nas prepričal. Govorili smo štiri ure in smo si marsikaj povedali. Bila je zelo burna seja.« Ob slovesu mi vsak po svoje pove isto: »Odstop izvršnega odbora ni bil ravno najboljši ukrep. Smo pa se v tem času bolj kot vsa leta poprej odkrito pomenili, kaj moramo še storiti, da bi se uveljavili kot dobra samoupravna organizacija. Zdaj upamo, da bomo naša že stara hotenja po boljšem gospodarjenju hitreje in bolj dosledno uveljavljali. Tole, kar smo doživeli v minulih tednih, je bil za nas opomin in napotilo za akcijo.« In jaz jim verjamem. JANEZ VOLJČ V 'XXXxX\x\> *xxxx\xxxx\xxxxxxxxxxxxx', Pravna posvetovalnica DE s VpRAŠANJE: l0m9 v°Iaški vojni invalid III. skupine. V NOV sem vstopil dne dne ^43 in imam priznano dvojno pokojninsko dobo od tega koj„j 0 5. 1945. Star sem 40 let in imam 27 let skupne po- Sflravi 6 ^°I)e- Zaposlen sem kot telefonist. Ker sem rahlega ihoia 3a’ ,me zanima, ali imam pravico do pokojnine in koliko bi Pokojnina znašala. ( Z. A. — KOPER brido)y]^imate sta*usa borca NOV pred 9. 9. 1943, boste lahko jih (j0il !, Pravico do starostne pokojnine ob enakih pogojih, kot Zavaro Ca temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju za druge Pray}c ance. Ne glede na starost boste po tem zakonu pridobili finske rj u sterostne pokojnine, ko boste dopolnili 40 let pokoj-braviCo e> Zavarovanec z manjšo pokojninsko dobo pridobi let, . 0 Pokojnine le takrat, ko dopolni določeno starost: 60 h^ojnimk R^o.imnsko dobo 20 let, in 65 let, če ima manjšo X>XXNX>X\NXXNNXX>XX>XVVNXX\X> «*toto dobo, ki znaša najmanj 15 let in od tega določeno avZ^v^r^v^dobe (40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 Kot vojaški bi bili l »misija _____ t0, ali Polovico polnega delovnega časa in ne glgde na ®ti) pa" ^.°la®Iri vojni invalid III. skupine (90 % vojne i-nvaiidno-Ldska kom' ■ • upravičeni do invalidske pokojnine, ako bi inva-.Olista uSptovila, da ne morete več opravljati dela tele- ^eha tem^v rC*a mo®H opravljati drugo ustrezno delo (5. tč. 54. e Jnega zakona o invalidskem zavarovanju). Ker ste i m ||»8 SSllE MO CELJE PREDNOSTI KOTLOV SO: — mali, blok kotel izrednega učinka — učinek kotla je 32.000 kcal/h — stopnja izkoriščanja goriva je 87 % — bojler je mogoče ogrevati tudi izven sezone ZAHTEVAJTE PODATKE IN DOKUMENTACIJO V TOVARNI EMO CELJE N/y7^yV^yVVV\AA/WVWWWWWVNAA/WVWV\/VW'A/\/W'AAWV\AAA/ Ekskluzivni modeli za jesen in zimo modna hiša Ljubljana—Maribor—Osijek /VVWWWWVWVVWW\A/VVW\AAA/\A/\AAAAA/WW7W\A/NAAAAAA/\A bili po vaših navedbah v delovnem razmerju več kot polovico razdobja od 15. 5. 1945 do dneva, ko bi vas pregledala invalidska komisija in ugotovila invalidnost, bi znašala vaša invalidska pokojnina 85 % pokojninske osnove ne glede na to, ali je vojna invalidnost vplivala na delovno invalidnost (zmanjšano delovno zmožnost). To določa 1. odstavek 73. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. Komunalni zavod za socialno zavarovanje bo uvedel postopek in vas poklical na zdravniški pregled pred invalidsko komisijo, če bosta dala tako mnenje in predlog zdravnik, ki vas zdravi ali zdravniška komisija. Po 1. odstavku 190. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju pa lahko sprožite postopek tudi sami s pismenim zahtevkom, ki ga vložite pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. M. VEHOVEC NOVI in edini IZDELEK TE VRSTE PRI NAS IMENITNA SLAŠČICA . i ŽE PRVIČ KO GA BOSTE POKUSILI VAS BO NAVDUSlI------ UESERT UESERT BESEMT lahko pripravite kot puding ali kremo 6 izbranih okusov pomeni korak naprej! DOVRŠENO KAKOVOST VAM ZAGOTAVLJA /foSinshtM LJUBLJANA Z OBČNEGA ZBORA ObSS CERKNICA SINDIKAT JE POTREBEN Gospodarske organizacije na področju cerkniške občine se uspešno vključujejo v reformna prizadevanja, kar je videti po 7,2 °lo porastu celotnega dohodka, še bolj pa iz primerjave lanskih in letošnjih osebnih dohodkov ter skladov. Indeks porasta v devetih mesecih znaša pri zaslužku 110,1, pri sredstvih, namenjenih za razširjeno reprodukcijo, pa 127,2. Ali v dinarjih: 224 milijonov več za razvoj. MJENJEMTBNKA ODPIRA OKNO V SVET SODOBNE TEHNIKE, ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA IN AMATERSKE DEJAVNOSTI. Življenje in tehnika je edina slovenska revija za poljudno tehniko, poljudno znanost in amaterstvo. Izhaja enkrat mesečno na HO straneh ter seznanja bralce s tehničnim snovanjem in znanstvenimi prizadevanji dojna in po svetu. Revijo naročite pri TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Lepi pot 6 # CANDY SA 75 © CANDY SA 50 @ CASTOR 532 # CASTOR SUPER DRY © INDE5IT K5 stane samo 65.090 lir stane samo 59.000 lir stane samo 68.009 lir Stane samo 95.000 lir stane samo 48.090 lir NAONIS — IGNIS — S. GIORGIO in drugi številni modeli različnih znamk po cenah, ki jih doslej še ni bilo. KJE? ' TRST, Via GaSatii 6—8, tel. 61771 — 61966 EXPORT IM FORT Občni zbor občinskega sindikalnega sveta pa je mnenja, da bi z boljšim izkoriščanjem proizvajalnih zmogljivosti še povečali gospodarske uspehe, hkrati pa olajšali zaposlovanje mladine. Občinski sindikalni svet je dal lani izdelati analizo o izkoriščanju proizvajalnih zmogljivosti in ugotovil, da ponekod delajo še vedno v eni imeni ali pa je druga izmena organizirana za premagovanje ozkih grl v proizvodnji. V teh delovnih kolektivih je prejšnje sindikalno vodstvo imelo več razgovorov o slabem izkoriščanju strojev. Pred gospodarsko reformo so upravna vodstva podprla predlog sindikata, zdaj pa se izgovarjajo, da tržišče ne bi absorbiralo povečane proizvodnje. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta pa meni, da je takšno utemeljevanje najboljši odsev strokovne nesposobnosti vodilnih delavcev in da bo treba prihodnje leto skrbno izvesti reelekcijo ter poleg strokovne izobrazbe upoštevati še dosedanje gospodarske rezultate podjetij pred odločitvijo, ali naj sedanji upravni vrh ostane ali ne. To priporočilo velja tudi za obrtna podjetja, kjer deloma tudi po krivdi občinske skupščine vodstva nimajo ustrezne Strokovnosti. V zadnjih petih mesecih je Gostinstvo Cerknica že druga gospodarska organizacija, ki je na poti v prisilno likvidacijo. Občni zbor je menil, da bi morala Služba družbenega knjigovodstva v takšnih primerih pravočasno opozoriti skupščinske organe na pretečo gospodarsko nevarnost, z druge strani pa je - pripisal občinski Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŠKOFJA LOKA PROTI DELITVI IZ ROK V USTA Občni zbor škofjeloških sindikatov je tokrat, proti vsem pričakovanjem, presenetil s spontanostjo, odkritostjo in tudi z bogato vsebino razprav, v katerih ni manjkalo konkretnih predlogov in pobud, katerih uresničevanje bi lahko pospešilo hitrejše razreševanje problemov delovnih ljudi tudi v tej komuni. V svojih razpravah delegati in gostje, med njimi tajnik RS ZSJ Jože Marolt, niso namreč opisovali samo trenutnih razmer v gospodarstvu, družbenih službah in delu sindikalnih organizacij, ampak so se podrobneje zadržali zlasti ob njihovih vzrokih. Tako so razkrili tudi osnovno slabost škofjeloške komune in njenih sindikatov, da namreč v občini še niso izdelali programa dolgoročne usmeritve občine in njenih delovnih organizacij z ene strani, z druge stran; oa krivdo sindikata, da tem vprašanjem ni posvetil zadostne, bolie rečeno, skoraj nobene pozornosti. Spričo neizoblikovanosti takšnega programa izvirajo malone vsi današnji problemi škofjeloške občine, med njimi gospodarska stagnacija, zmanjševanje akumulacije, počasno uveljavljanje delitve po delu in po nepotrebnem otežene možnosti zaposlovanja. V razpravi so na primer poudarili. da bo vsak čas minilo desetletje, odkar so v občini ustanovili zadnjo novo delovno organizacijo. Po drugi strani so bili nekaterim obstoječim kolektivom ponujeni krediti za modernizacijo ali razširitev, pa na ponudbo niti odgovorili niso, kai šele. da bi jo sprejeli! Tak odnos do lastne perspektive, do razvoja komune kot celote in še posebej do nezaposlenih občanov, je predvsem posledica tega. da se kolektivi v času po reformi zapirajo za lastne zidove in vse rešitve iščejo samo v lastnih vrstah. Taka enostranost pa je škodljiva, saj preprečuje pomlajevanje kadrov in utrjuje prepričanje, da se je hočeš nočeš treba sprijazniti s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Zaradi tega se je tudi lahko zgodilo, da niti sindikalne organizacije niso odločneje nastopile proti takšnim mišljenjem, ampak so se bolj ali mani molče strinjale, da v današnjem času investicije niso Primerne, ker bi z njimi skupščini sokrivdo za stagnacijo obrti, ker je vodilna mesta zaupala premalo sposobnim delavcem. REŠENA ZAHTEVA SINDIKATA Ker so manjše delovne organizacije važen sestavni del gospodarstva v cerkniški občini, je zlasti zdaj, ko je čedalje manj razpoložljivih delovnih mest, nujno sestaviti realen perspektivni plan razvoja. O. tem je bilo že več razprav, vendar doslej brez uspeha. Stališče občnega' zbora: »Če razvoj še nadalje prepustimo stihiji in brez resnih analiz likvidiramo manjša podjetja, utegnemo zaiti v resne težave glede na zaposlovanje. Brezposelnost sicer še ni kočljiva, na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih poprečno 71 brezposelnih — od tega 35 % s poklicno ali drugo strokovno šolo — mimo teh pa je še kakih 130 interesentov za delo, predvsem mladincev, ki so v nižjih razredih zapustili osemletko. Utegne pa se to število povečati, kajti industrija v cerkniški občini je 5e mlada, razvila se je po vojni, in čarno 2 »/o delavcev ima več kot 30 let delovne dobe, 81 °/o pa ima manj kot 15 let. Mladina ima torej zelo malo možnosti za zaposlitev. Občinski sindikalni svet je to vprašanje že večkrat obravnaval. Pred dvema letoma je občinski skupščini predlagal, da razišče potrebe po kadrih za daljše časovno obdobje. Ker pa perspektivni plan gospodarske- \0» nase prevzeli preveliko tveganje. Sindikalne podružnice skratka in v večini primerov niso nastopile proti sedanjemu samozadovoljstvu, ampak so s svojo premajhno aktivnostjo dopustile še druge, ne ravno majhne posledice. Vedno več' je namreč kolektivov v občini, ki ne jedo samo iz rok v usta, ampak so pojedli tudi že svoj jutrišnji obrok, kakor se je nekdo izrazil v razpravi. Če bodo vsaj v prihodnje izvršni odbori sindikalnih podružnic bolj živo sodelovali pri svojem delu z vsemi člani organizacije. bo tudi zaupanje v sindikat znotraj delovne organizacije prav gotovo močnejše, so poudarili na občnem zboru. Prav zato je dolžnost vodstev sindikalnih podružnic po delovnih organizacijah, da nastopijo proti vsem pojavom samozadovoljstva in da z dokazi podpro progresivna stališča in pobude, ne glede na to. iz kakšnih vrst prihajajo. Samo tako bo mogoče postopoma odpraviti izoliranost, v kateri dandanes živj večina kolektivov, možnost za razreševanje posameznih problemov pa iskati predvsem v povezovanju interesov delovnih organizacij in komune kot celote. Če bo tako. potem sestava perspektivnega programa razvoja komune ne bo pretežka naloga. -mG s« Najnovejšf model pralnega stroja A L G O R in vse druge vrste pralnih strojev. : avtoradio Blaupunkt ter National ln vse druge vrste radij- : in vse aruge vrste raaij- ■ skih aparatov za avto- « mobile in dom dobite : pri tvrdki Bresciani Bruno Ellettrodomesticl — Radio — TV prodaja in popravila Opčine (Trst), Via Na-zionale 47, tel. 221711 PLAČLJIVO V VSEH VALUTAH KOMBINAT ZA PREDELAVO IN PROMET ŽITARIC • V testenine ga razvoja ni sestavljen, tudi potrebe po kadrih niso ugotovljene. Toda če uvedejo podjetja večizmensko delo in če razvijejo obrt, po čemer se kaže potreba, mladina le ne bo ostala brez dela. VEČJA SKRB ŽA IZOBRAŽEVANJE PROIZVAJALCEV Več razpravljavcev pa tudi glavni referent na občnem zboru je poudaril, naj občinsko sindikalno vodstvo poskrbi za Izobraževanje proizvajalcev — upravljavcev. Dejstvo, da se samoupravljanje ne razvije do delovnih mest v proizvodnji, da samoupravna vodstva zgolj formalno sprejemajo tako delovne programe kot obračune — torej brez poprejšnje razprave ali pa, da njihovi predlogi niso upoštevani, je posledica izobrazbenega razkoraka med strokovnjaki in neposrednimi proizvajalci. V Kovinoplastiki Lož je to samoupravno šolanje delavce že v teku,. drugod pa so za™ zadolžene sindikalne podružn ce, ki iim bo pomagalo tud občinsko sindikalno vodstv • Poleg tega se je zavezalo bute* mu tudi opozorili na nekako druga vprašanja, ki terJa:„ oceno ptujskih sindikatov <, njihov delež v razvoju d1 beno ekonomskih odnosov v ,, muni. Tako bi morali na o nem zboru konkretno govor1 ^ nasprotjih med gospodarstva in družbenimi službami. zla3tlj.j materialnem položaju šoilstv3'^, mu grozi, kot so mnogi na ** ,, numu poudarili. najresn6^, finančna stiska. Nadalje 0 moupravnih odnosih, o uraTata. varstvu pravic članov sind* .fuh ne*11 . . .................. -"uh delovnih in življenjskih T>022jri' delavcev, o utrjenem medo6 skem sodelovanju, kultur ^ življenju delavca in njegove kreacije in ne nazadnje, o c $ stitvi sindikalne organizacij' ^ bo znala napake, na ka ^ opozarja, tudi soustvarjalno L treba sprijazniti s sedah-pravljati. *1 /■/•y^AAAAA/WWWWWyVW\^, tortelini POLNJENA TESTENINA Predeluje vse vrste žitaric, proizvaja testenine. lof' teline, vatel proizvode, kruh, vse vrste peciva 10 močna krmila. vna//v vAy*vv\AZszszvvNyxAAy>ysy v Ceru DANES, JUTRI V ANHOVEM , - V ' ■ : ' ■ ' , Nihče ne bo mogel ovreči trditve, da so delavci anhovske tovarne cementa in salonita v minulih dvajsetih letih dosegli presenetljive rezultate pri delu in v gospodarjenju. Njih dvajsetletna prizadevanja, ujeta danes v grafikone, označuje ena sama silnica, ki deluje strmo navzgor. V Anhovem sami zatrjujejo, da se je njihova gospodarska reforma začela že pred desetimi leti. Začela se je s spoznanjem, da pi dovolj živeti samo za danes. Produktivnost dela, denimo to er j ena v tonah salonita na zaposlenega, je v primerjavi z dvema ha j večjima zahodnoevropskima tovarnama večja od prve za 25 odst., °d najboljše pa za 5 odst., čeprav se obe tovarni lahko ponašata z Veliko bogatejšo opremo in sodobnejšimi delovnimi sredstvi. Fizični obseg proizvodnje cementa se je v Anhovem do letos povečal za dvakrat, po količini je proizvodnja salonita skoraj dvanajstkrat večja. Produktivnost dela pa se je v zadnjih enajstih letih povečala za 301 odst. Nenehno Izboljševanje tehnologije in organizacij« dela je omogočilo znižanje stroškov in zagotovilo intenzivnejšo rast. dohodka, Saj je na primer letos dohodek anhovske cementarne za 5,38-krat večji. kot je bil še leta 1962, tako da to dohodek na delavca dosegel že 3.5 milijona S-din. In še tile podatki iz anhovske Tovarne cementa in salonita: v prvih devetih mesecih letos se je celotni dohodek podjetja povečal za 14,8 odst., porabljena sredstva so Porasla samo za 1,6 odst., medtem ko je dohodek večji za 42,9 odst. Ne moremo prezreti, da kolektiv izvaža od 30.000 do 40.000 ton salonita letno, v 1966. letu je izvozil 37.000 ton, kar je enako skupnemu Izvozu salonita • tovrstnih tovarn Zahodne Nemčije in samo za 7000 ton htanj, kot so izvozile vse tovarne donita Italije. Na inozemskih triih je konkurenca izredno ostra, odloča samo kakovost in cena. Svoboden je uvoz salonita v SFRJ, kjer Se kvaliteta uvoženega na žalost ne kontrolira, a ta ne more resno konkurirati domači proizvodnji. Po Svobodnih cenah, ki so na evropski ravni, pa se salonit prodaja šele od 111-seča maja letos. Te cene so da-hos iste, kot so bile leta 1961. Dolženi rezultati so torej plod dela ln naporov tako v proizvodnji in Poslovanju, kot tudi posledica razumnega gospodarjenja. Dolžni pa smo še odgovor na v čem in kako je kolektiv to-Varne cementa in salonita v Anho-Vem včeraj razmišljal o današnjem jutrišnjem dnevu. Na treh vzporednicah so ta nji* hova prizadevanja. Prvo bi prav-^Prav lahko poimenovali kar inve-&hranje v znanje. Veliko sredstev 80 v zadnjih letih v tovarni naložili v šolanje kadrov vseh vrst, vseh Profilov. Devetindevetdeset štipendi-St?v tovarne je že končalo visoko, ^i-šjo in srednjo šolo, 85 jih danes StUdira za jutrišnji dan. K teinu fazvito in razvejeno izobraževanje delovnih mestih. In bolj zgovor-h°' kot podatki o tem, da je anhovska tovarna cementa in salonita haiožiia desetine in desetine mili-j°hov v znanje svojih delavcev, Plačuje to investicijsko politiko Podatek, da je v zadnjih sedmih kUh stopnja fluktuacije delavcev komaj o,4 odst. mesečno v primerov1 s celotnim številom zaposlenih. Druga vzporednica so investicije osnovna in obratna sredstva. Pre-01S bi bil seznam tega, kar so v nhovem zgradili novega v zadnjih Phh, da bi ga lahko zdaj omenjali, arnesto tega številke, ki bodo morji1 bolj zgovorno opredelile tež-e anhovskih upravljavcev: med-5D? 6,0 lanl izločili iz dohodka • 1 odst. na osebne dohodke in odst. na sklade, so letos na-ddiU za osebne dohodke 53,40 odst. 48,60 odst. dohodka za sklade, v k n^h šestih letih pa so povečali stoa obratna sredstva za 8,73-krat. Preostane še tretja vzporednica ^ vesticije v standard delavca. Osebij dohodki, čeprav so naraščali po-(irw?e^e’ k°t 80 naraščali skladi 19626lCS 812^’ na Primer od leta i„. idalto narasli že na indeks 382,8, *etošnji Pa povprečni osebni dohodek Icv se to Povzpel na 1.100 N-din. cij1Ub Velikim in nenehnim investi-altjan? v osnovna sredstva je anhov-kih _ ktiv doslej zgradil 15 veli-Pil kolektiv doslej stanovanjskih blokov, naku- Sr>od s^111080 stanovanj, prispeval dVe Va Za novi delavski dom, za Vorin80^’ P°^niške domove, vodo- e» kanalizacijske objekte. v MO ton. e PROIZVODNJA CEMENTA IN KOLIČINSKA REALIZACIJA ms - m? I 1 $ i $ I i U I H 1 I i 8 ! I i g Proizvodnja Kotiiintka rtolitooijo | v 000 ion. PROIZVODNJA SALONITA /N KOLIČINSKA REALIZACIJA 191*8 -1967 I S I i i i I I 1 g I i i g I i I g g g 0, Proitvodnja ! KbiiČinttM rtoittOCija KOLIČINSKA REALIZACIJA IZVOZA SALONITA ms-1967 Indeks IZKORIŠČENOST IN PRODUKTIVNOST STROJEV V LETIH 7552-1 H. 1967 LETO 1962 ‘100% TTTI % i SAt 1 | I m i f, i J ■i i 1962 IS 6 3 1961* 1S65 1366 f J IZKORIŠČENOST RGT/RNE PEČI E^3 PRODUKTIVNOST R0TIPNE PEČI a 1966 I. S. 1967 IZKORIŠČENOST HUNOV SUROVIN PRODUKTIVNOST HUNOV SUROVIN 1962 1963 I96k 1965 lil] IZKORIŠČENOST STROJEV PLOŠČ 1^3 PRODUKTIVNOST STROJEV PLOŠČ 1966 Z. S. 1967 '#■ 1962 1963 1961* 1965 H ItNbAlSČMŠtr STROJEV CEVI ^ PpblUKTfVNOsr STROJEV CtVI 1966 LB. 191* PRODUKTIVNOST DELA I9k8 - /967 Vrednoti proitvodnje no zaposlenega e 000 S (fin m š 5 i i m.H i 5 $ i 1 g H PRIKAZ USTVARJENEGA DOHODKA /N NJEGOVE RAZDELITVE /962 -1967 m ” m SO.S m 35.* F •itm!(mniui!iiiiii!!> KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE ... LOGATEC proizvaja ln nudi: "J • KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA • ROLETE, IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO • STRUŽENE FOTELJE IZ MASIVNE BUKOVINE Vsa-Individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. Zahtevajte ponudbe! 8iliiii»II!l!llilllll!ll!illHlliliin!IIIl!]!iii]l!IlillHIIIIiIllliilil[![iliiUI!l[!li!niini[in!!![n!I[![m!Ilinniili! ZLATI MERKITRIJ Ne bo še zmanjkalo Idrijskega živega srebra« čeprav ga kopljejo že petsto let riti o stanovanjskih problemih rudarjev, pa gre za to, da si mnogi želijo preseliti iz dobrih v še boljša stanovanja... Tako pa je lahko zato, ker je rudnik živega srebra v zadnjih dveh letih korenito posegel tudi v stanovanjsko gradnjo, čeprav je res, da so tudi prej gradili domove za delavce. Samo v zadnjih dveh letih pa so v družbeni stanovanjski gradnji poskrbeli za 135 novih stanovanj, kar je veljalo kolektiv 700 milijonov S-dinarjev. Še dodatno Pa so razdelili četrt milijarde S-dinarjev kot soudeležbo delovne organizacije vsem tistim članom kolektiva, ki so se odločili za gradnjo lastnih stanovanjskih hišic. Tudi sicer v rudniku živega srebra lepo skrbijo za življenjski in delovni standard zaposlenih. Delavce iz okoliških krajev vozijo na delo avtobusi. Malic8 so brezplačne, ker vedo, da se temu ne smejo odreči, ne da bi bila preveč ogrožena telesna odpornost rudarjev. Razen teg3 tudi silikoza in merkurializem — njihovi najbolj tipični poklic' ni bolezni prežita na vsakem koraku. Upirajo se jima še z drugimi ukrepi, na primer 5 tedenskim premeščanjem z nevarnih na manj nevarna delovna mesta, z ventilacijo, mokrim vrtanjem ... Njihova obratna ambulanta razen tega dvakrat letno temeljito pregleda vse člane kolektiva. In končno: svoj® moči obnavljajo tudi v lastnem počitniškem domu v Ankarana in še v domovih, kjer jim leži' šča pogodbeno, odstopa tranS' portno-turistično podjetje SA^ Ljubljana. Izven kraja prebivališča je tako letos ob minimaj' nih stroških letovala že četrtna kolektiva. NAMESTO ZAKLJUČKA To, kar smo zapisali, ni hva^ niča idrijskim rudarjem, čepra bi jo zaslužili. Zato namre -> ker so v Idriji dokazali, kako d0 ber gospodar izkoristi konju*1 turne razmere, da bi bil Pj pravljen na morebitne slabe c se. Namen našega obiska Pa } bil prav v tem, da njihove 1 ^ kušnje in njihovo povezano« ^ splošnimi interesi komune P sredujemo tudi drugim. _ M. »• C (BRIGITTE BARDOT) Idrijski rudnik živega srebra ni samo ena izmed treh največjih evropskih zakladnic edine tekoče kovine, ki jo že od nekdaj poznajo pod imenom merkurij, ampak predstavlja tudi rudnik z najdaljšo tradicijo v naši republiki. Že skoraj pet stoletij namreč v Idriji pridobivajo živo srebro in bodo samo letos zanj iztržili več kot osem milijard starih dinarjev. Devet desetin proizvodnje prodajo na tuje, kjer ima živo srebro kot izrazito strateška kovina in zato kot borzni artikel zadnja leta tudi zelo privlačno ceno. Prva rotacijslca peč v topilnici Rudnika živega srebra v Idriji morali vprašati: »In kaj naj storimo zdaj?« OD KREDITOV DO LASTNIH SREDSTEV ZA MODERNIZACIJO Omenili smo že, da morajo v idrijskem rudniku predelovati vedno bolj siromašno rudo. V starih jaškastih in Špirekovih pečeh tudi izplen ni bil najboljši. Zato so se pred leti odločili za temeljito rekonstrukcijo topilnice. Podrli so večino starih peči in jih zamenjali s sodobnimi rotacijskimi pečmi, ki rudi iz-plenijo do 15 odstotkov več živega srebra. Doslej so postavili dvoje rotacijskih peči, medtem ko bo še pred novim letom začela obratovati tretja peč. V naslednjih letih naj bi se tem pečem pridružili še dve. Vsaka velja, po današnjih cenah, skoraj milijardo starih dinarjev. In če so prvi dve zgradili s kreditom, ki je malone v celoti odplačan, postavljajo idrijski rudarji tretjo peč že z lastnimi sredstvi; iz dohodka, ki ga ustvarjajo na osnovi sedanje konjunkture. Bolje denarja prav gotovo ne morejo naložiti. Tako njihova topilnica zdaj ne pomeni več ozkega grla in lahko vedno več sredstev namenjajo tudi za modernizacijo proizvodnje v jami. Še pred štirimi, petimi leti sploh niso poznali prave mehanizacije pri pridobivanju rude v jami. O optimalni produktivnosti torej niti razmišljati niso mogli. Ko pa je kupčija spet zacvetela <— rekli pa smo, da je odvisna zgolj od vsakokratnih razmer na borzah — je nekako pred petimi leti spet začel pritekati tudi denar, ki bi ga sicer že veliko poprej potrebovali za modernizacijo ini mehanizacijo dela v jami. Tako so doslej že poskr- beli za izvoz rude z lokomotivami vsaj na glavnih ,progah’ v rudniku in za mehanski zasip z lopatami, kar je odpravilo dobršen del najtežjega fizičnega dela in tako vplivalo na povečano produktivnost. Obnovili in povečali so tudi kompresorsko postajo, da njihovim jeklenim rokam — kompresorjem vsaj zraka ne primanjkuje. Poskrbeli so še prenekatero drugo podrobnost, tako da lahko trdijo, da so proizvodnjo v jami modernizirali do tistih meja, ki jih omogoča sedanja tehnologija. C1GABEJ! i . 3 Je pa tako, da odpraviš eno ozko grlo in se takoj pojavi naslednje ... Zdaj gre za njihov vmezni člen: transport rude od jame do topilnice. S tem se že spoprijemajo in iščejo najboljšo možno rešitev. Seveda spet v mejah lastnih sredstev! V DVEH LETIH MILIJARDA DINARJEV ZA STANOVANJA! Verjemite ali ne: kolektiv idrijskega rudnika živega srebra trenutno ne pozna niti enega perečega stanovanjskega problema! Če je sploh mogoče govo- AVTOELEKTRO TOLMIN je dobil letos jugoslovanskega Oskarja za plastično embalažo svojih vžigainih svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, in drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski-radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinarjev. Vsakdanji motiv iz jame rdečila, ki ne spremenijo barve NOVOSTI NOVOSTI Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600, 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli ko je bila uveljavljena je?pocfarska reforma, smo nam-jj. spravili z dnevnega reda tu-de’a ariovan'isko vprašanje. Vsi van'VCi’ 80 Prosili za stano- Sam raven Siku so ga tudi dobili. Veste, Proizvodnjo in življenjsko .zaposlenih vedno gledam dni?3'1' proizvodnja napre-& J,e. mor; raven zaposlenih ...« napredovati tudi ^njZ3 ger/ Slovenski Bistrici v dru-Hidvi v°kratu steklarne »Boris cij0 .c<<’ Pa .ie bilo z rekonstruk-tije m a 1 ™t°d.e rn' za c i j o proizvod- tov ® Pornt>čjo skromnih kredi-^j'novski16 Šl0,<< pravi inž’ Vo'io Raj STA prinesli minuli leti? 8osPodar^ je bila uveljavljena naša , reforma, je bila §°toviii j3 sl?rb, da smo si za-Sredstei7 lastnih obratnih l'k0 den’=-?a Prigospodarimo to- ko rekon^3’ -da bomo sPet lah-ekonstruirali in modernizi- rali ter razširili proizvodnjo,« pojasnjuje direktor Djinovski. Tako si bodo rogaški steklarji že prihodnje leto pripravili vse načrte, ki so potrebni za rekonstrukcijo, ali za gradnjo nove tovarne, kot pravijo. Čez dve leti pa bodo začeli z rekonstrukcijo. Pravzaprav z gradnjo nove tovarne, v katero bodo namestili obrat brusilnice. Leta 1970 pa naj bi bila rekonstrukcija in modernizacija zaključena. Zanjo bodo porabili blizu 700 milijonov starih dinarjev. Polovico te vsote bodo sami prispevali, za drugo polovico bodo najeli v banki kredit. »Ko razmišljamo o modernizaciji in razširitvi proizvodnje, spet mislimo tudi na življenjsko raven naših delavcev. Predvsem mislimo na tiste delavce, ki se bodo na novo zaposlili v naši novi tovarni. Ze prihodnje leto bo zgrajen nov stanovanjski blok, v katerem bo 32 stanovanj in za katerega smo odšteli nič manj kot 220 milijonov starih dinarjev. Polovico denarja, ki se nabere v stanovanjski sklad, pa so samoupravni organi namenili za posojila pri individualni' gradnji stanovanjskih hiš naših delavcev,« pojas-njue direktor rogaške Steklarne. »Nekateri so dve leti hodili po bankah, mi smo pa delali,« je. nato hudomušno pripomnil. »Skratka, zelo mirno smo pričakali čas, ko bomo storili še korak naprej od tega, kar smo že naredili...« Rogaški steklarji so se tudi v prihodnje odločili za ročno 4e~ lo. To pomeni, da bodo še naprej vse svoje proizvode, zlasti visoko cenjene na ameriškem in zahodnonemškem trgu, kamor tudi največ izvažajo, izdelovali ročno. »Mehanizirali pa bomo vse tiste faze proizvodnje, ki se jih lahko opravi s stroji, pa izdelek kljub temu še ne izgubi tega, da je bil narejen le z rokami. Usmerili se bomo na brušen . svinčen kristal. Še pred nedavnim je brušen svinčen kristal predstavljal le 10 odstotkov na- še celotne realizacije, danes pomeni že 40 odstotkov. Ko pa bomo zgradili novo brusilnico, bo predstavljal najmanj 65 odstotkov naše celotne realizacije ...« DOMAČEGA TRGA NE BOMO ZANEMARILI... Trdnost gospodarjenja steklarjev iz Rogaške Slatine pa se ne odraža samo v prigospodarjenem denarju, ki ga bodo, kot smo že rekli, porabili za rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev proizvodnje, marveč tudi v nenehnem porastu proizvodnje tudi v letošnjem, tretjem letu reforme. V prvih devetih mesecih so v steklarni v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali plačano realizacijo za 34 odstotkov, ob 20-odstotnih manjših proizvodnih stroških. Blizu ti-soččlanski kolektiv pa bo letos ustvaril skoraj pet milijard bruto produkta. S. tem ko so se rogaški steklarji letos odločili, da prodajo skoraj polovico svojih izdelkov na domačem trgu, mimogrede povedano, pre.i so jih večino izvozili, so vedeli, kaj hočejo. »Domačega trga ne smemo zanemariti in izpustiti iz rok. Ge - namreč ne bomo prodajali naših Izdelkov tudi doma, se nam lahko kuj hitro primeri, da bas bodo drugi proizvajalci, predvsem iz nekaterih sociali-||fcičnijli; dtotav^tmaha povsem izpod rimif z domaččg^- trga.« Doma pa smo našli take kupce, ki narn takoj plačalo vse. knr jim, clobavimo. In kot se lahko prepričate sami, je prodaja naših izdelkov kljub močnemu uvozu podobnih izdelkov i? socialističnih dežel, na domačeir trgu močno porasla,« je pripomnil inž. Vojo Djinovski. ZADOVOLJSTVO . ZAPOSLENIH Dobro gospodarjenje steklarjev iz Rogaške Slatine pa se ne odraža samo v tem, da veliko proizvedejo, da polovico svojih izdelkov uspešno prodajo v Združene države Amerike in v Zahodno Nemčijo, marveč tudi v neprikritem zadovoljstvu vseh zaposlenih. Za delo, ki ga opravljan, to pa je zelo naporno, tudi, dobro zaslužijo. Mimogrede povedano, izoblikovali so si takšna merila nagrajevanja, ki omogočajo slehernemu zaslužek po . vloženem delu. Inž. Vojo Djinovski je spe' ponosno bral iz kartic, kjer vo dijo evidenco o osebnih dohod kih, koliko je kdo zaslužil minulih mesecih. »Steklarji in brusilci Štefar Bračun, Ludvik Matko, Erner Baršič in drugi povprečno za služijo na mesec od 170.000 dc 200.000 S-din. Sam pa zasluži n povprečno na mesec 250.000 starih dinarjev. Na zadnji seji delavskega sveta, na kateri sploh nisem bil, pa so mi člani delavskega sveta s svojim sklepom povečali osebni dohodek na 300 tisoč starih dinarjev. Kar poglejte, tu na mizi imam odločbo o tem.« M. 2. Kolektiv steklarne »BORIS KIDRIČ« f/. jfr' Slatina OBRAT V ROGAŠKI SLATINI ISKRENO ČESTITA DELAVSKI. ENOTNOSTI IN SLOVENSKIM SINDIKATOM OB 25. OBLETNICI NJUNEGA ROJSTVA. HKRATI PA ČESTITA ‘ TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! liiii^^iiiniflijujiiiiHiiiiiiiijiiflimijiiiiftoipiiJfflniiHflffiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiuHiiiniiiiiiliBraniiuiHiiiHHiiHiHiiiiiiraiHii iiiiiiiii*iii Kolektiv steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina OBRAT V SLOVENSKI BISTRICI ISKRENO ČESTITA DELAVSKI ENOTNOSTI IN SLOVENSKIM SINDIKATOM OB NJUNEM JUBILEJU! HKRATI PA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE Brete pa ne vlečejo več Alpina sl vztrajno vrača ugled, M ga je nekdaj imela Billi llllllllliii! llll!lll!ll!";lll!:l!i|l:::|!|:;!lll!1lli::||lil!!!l||l!"!|li's"ll|l::;!|!al|i:l"'IP Žirovski čevljarji veliko dajo na svojo tradicijo. Radi se spominjajo časov, ko so še ročno delali. Časov, ko je bila pri njih v veljavi drobna obrtniška proizvodnja v giavnem težkih čevljev. gredo po poti modernizacij* proizvodnje in znižanja stroškov. In tako so že povsem po* krili »izgubo«, ki je nastala ob podražitvi reprodukcijskega materiala. Ta »izguba« pa je znašala nič manj kot 200 milijonov S-din. Vhod v tovarno Color v Medvodah Zato so se tudi pred leti težko sprijaznili, da se da | s stroji več in bolje delati, da stroji pomenijo večjo 1 proizvodnjo, višji dohodek in seveda tudi boljšo LETOŠNJE LETO JE PRELOMNICA ZA PODJETJE REFORMA JIH NI PRESENETILA Tovarna, v kateri skoraj ne veslo, za težave nje tekstilne tovarne v Medvodah. Z gradnjo nove tovarne smo že tako daleč, da bomo prihodnji mesec, če bo šlo vse po1 sreči, odprli nov obrat umetnih smol. Tega smo zgradili z lastnim denarjem, veljal pa n^s je nič manj kot 700 milijonov starih dinarjev ...« > Kot je še povedal generalni direktor podjetja, si bodo celot-, no tovarno, ki bo predvidoma veljala 3,5 milijarde starih dinarjev, zgradili z lastnim denarjem, brez vsakršnih kreditov. Mimogrede povedano, Color je danes tudi ena tistih redkih tovarn pri nas, ki niso najele nobenega kredita. Niti za obratna, sredstva. »Toda števila zaposlenih ne: bomo preveč povečavali, čeprav bomo z izgradnjo nove tovarne proizvodnjo podvojili. Vsa proizvodnja v novi tovarni bo po« polnoma avtomatizirana. Število zaposlenih bomo torej povečali le na račun razvojnega laboratorija, ki si ga bomo uredili v sedanjih starih proizvodnih prostorih. Povedati moram, da imamo že sedaj 19 inženirjev, še devet pa jih štipendiramo. Skratka, še bolj moramo izpopolniti strokovno delo,« je . pojasnil Miloš Gabrijel. SOLIDNA ŽIVLJENJSKA RAVEN DELAVCEV Uspešno poslovanje v močni konkurenci 20 tovrstnih tovarn pa omogoča delavcem tovarne Color zelo solidno življenjsko raven. Stanovanjskih problemov skorajda ne poznajo! Že leta 1962 so za delavce kupili 45 stanovanj. Leto dni kasneje so dali sedmim delav-i cem kredit, da so si sami zgradili stanovanjske hišice, letos pa so dali 20 delavcem 57 milijonov starih dinarjev kredita prav tako za gradnjo individualnih stanovanjskih hišic. »Če se le da, vsakemu delavcu, ki izpolnjuje pogoje po našem pravilniku o dodelitvi stanovanj, tudi preskrbimo stanovanje,« je pripomnil Miloš Gabrijel, generalni direktor Tovarne Color. »Mimo tega smo uvedli tudi brezplačni topli obrok za vse delavce in pri Umagu odkupili nekaj počitniških hišic, kamor hodijo, zdaj naši delavci redno na dopust.« NE VIDIJO LE SEBE Zaposleni v medvoškem Colorju pa ne vidijo le sebe. Če se le da pomagajo "vsakomur, ki se nanje obrne za kakršnokoli pomoč. V zadnjih dveh, treh letih je Color pomagal šolam na svojem območju kar z 52 milijoni starih dinarjev. Seve, mimo vseh rednih prispevkov za šolstvo; 20 milijonov starih dinarjev je podjetje prispevalo za strokovno šolstvo, 18 miliionov za pomoč družbenim in športnim or-paniznciiam v Medvodah, za vodovod ]1 m ;li ionov, za grad o in Hubi bolnišnice pa je ko- lektiv odštel 13 milijonov. , ‘ -ič življenjsko raven zaposlenih. Nekaj časa je trajalo, da so to spoznali. illlllllllllli!lllllllJIIIIII!lll!llllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll!!IIilllllllllllllllilllllllllllllll Danes pa sami terjajo od upravno-tehničnega vodstva tovarne: »Tole fazo proizvodnje moramo še modernizirati. Še en tekoči trak bi lahko vpeljali za proizvodnjo lahke obutve...« Seveda vse te želje pa so povezane z denarjem, ki si ga bodo sami prigospodarili. Za to pa so potrebni napori ne samo organizatorjev proizvodnje, marveč slehernega zaposlenega v tovarni. PRODOR NA TUJE TRŽIŠČE »Odkrito povedano, na gospodarsko reformo smo po svoje počasi reagirali,« pravi Izidor Rejc, direktor tovarne, sicer pa diplomiran ekonomist. »Takrat, ko je bila sprejeta gospodarska reforma, šem delal še v računovodstvu podjetja in kar težko mi je bilo, ko sem videl, da naših izdelkov, predvsem težkih smučarskih' čevljev ne bomo mogli več prodajati tako uspešno na tujem trgu, kot smo jih prodajali pred reformo. Pa nikar ne mislite, da naših čevljev v tujini nočejo kupovati. Kar dobro gredo v promet, toda zaslužek je manjši...« »Zakaj?« :illllllilli;iilltel!!l!lll!lllllllllllllllllllllllill!llllllfllllll!|l||||lilllll|i|l!ll|l||l||lll|||||||||Jll »Saj veste, tena reprodukcijskemu materialu, to je usnju, je po reformi poskočila za 25 ali 30 odstotkov. To razliko med prejšnjo in sedanjo ceno reprodukcijskemu materialu, ki pa je pomenila precej milijonov, smo seve morali prevzeti na lastna pleča. Izvoz čevljev, predvsem smučarskih in druge težke in lahke obutve pa je za nas nujen. Kajti smučarskih čevljev lahko doma prodamo le sedem ali osem tisoč parov. Naša proizvodnja pa je mnogo večja, samo na dan 2200 parov. Razen tega pa je v Jugoslaviji, kot bržčas veste, več kot preveč proizvajalcev čevljev. Svojo perspektivo torej vidimo le v prodaji naših izdelkov na tujem trgu, pa naj bo to na zahodnem ali vzhodnem« V Alpini so hitro ukrepali, zlasti potem ko je prišel za direktorja tovariš Izidor Rejc, in naredili izračune, kaj se jim splača in kaj se jim ne splača delati. Mimo tega pa so tedaj sprejeli tudi veliko organizacijskih ukrepov, predvsem so vse sile usmerili v modernizacijo proizvodnje, da bi tako proiž-" vajali čimveč in kar se le da z nizkimi stroški. V tem seveda še niso popolnoma uspeli, toda vztrajno Za žirovsko Alpino je pravzaprav šele letošnje leto prelomnica v njihovem gospodarjenju. To razkrivajo tudi devetmesečni rezultati gospodarjenja. In čeprav so številke suhoparne, vendarle povedo, da so si začrtali pravo pot. Dohodek podjetja so v prvih devetih Mesecih povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 10 odstotkov, sklade pa' za 23 odstotkov. Računajo, da bodo do konca leta prigospodarili za sklade blizu 200 milijonov S-diin. Nekaj več kot tisoččlanski kolektiv Alpine je vse te uspehe dosegel s skrajnimi prizadevanji. Odrekli so se tudi višjim osebnim dohodkom, pa čeprav doslej to ni bilo najbolj popularno v njihovih vrstah. Prej so si raje »spravili« malo več v lasten žep, kot pa, da bi namenili kaj več denarja za modernizacijo proizvodnje. S takšno politiko pa so sedaj, ko gre zares, skoraj v celoti prekinili. V najhujših trenutkih tudi niso nikogar odpustili, pa čeprav so z boljšo organizacijo dela ugotovili, da imajo 50 delavcev preveč. Namesto tega so raje organizirali še en tekoči trak in ob njem zaposlili vseh 50 od' višnih delavcev pa še 20 delavcev soma novo zaposlili. KAKŠNE SO PERSPEKTIVE IN NAČRTI Žirovski čevljarji imajo lepe načrte. Direktor tovarne Izidor Rejc pripoveduje; »Če hočemo, da bomo res uspeli v gospodarjenju, moramo v podjetje dobiti najmanj še štiri 'strokovnjake. Za organizacijo proizvodnje bi takoj potrebovali dva inženirja, dva ekonomista pa v naši komerciaim službi. Toda strokovnjaki na n*s konec neradi pridejo, največkrat zavoljo tega, ker smo pr®' cej odmaknjeni od centra. P® vendar se trudimo, da jih bom0 kar najhitreje dobili. Mimo t_e' ga pa se moramo tudi sami s® naprej izpopolnjevati, saj 1 dneva v dan ugotavljamo, nam manjka še precej znanj*’ da bi lahko uresničili vse, kar želimo...« V razgovoru je sodeloval tudi Ivan Capuder, ki zdaj oprav' lja dolžnost sekretarja podjetj*- »Dve tretjini denarja, ki S® bomo letos prigospodarili 0 sklade, bomo namenili za nakUP novih strojev in sploh za m°' dernizacijo proizvodnje. Ze decembru letos bomo montir* sodoben tekoči trak v šivalnic ■ Pa tudi v montaži bomo m0' dernizirali sedanje tekoče trakove. To nam bo omogočilo. bodo delavci čevlje res sam sestavljali, ne pa opravljali dodatne operacije, ki so dos vse preveč dražile proizvodni q Učvrstili pa bomo tudi razvoja službo, saj moramo vedno hodi včtrif* modo « .Vsakdanji motiv v širovski Alpini »DEKLICA ZA VSE« Podjetje Alpina ne za Žiri samo to, da v njej d večina prebivalcev tega 'Kr za marveč je Alpina pomembna. Žiri tudi na drugih podrocJ življenja. »Kadar kdo v Žireh kaj P?e trebuje, se obrne na Alpinom^. spet povzel besedo direktor varne. »Pa naj bo to kultu društvo ali športniki ali krat 0 na skupnost. Za vodovod 1 za že dali 23 milijonov S-dm-cesto 5 milijonov S-din. S*■ ka, če le moremo, pomas vsakomur, saj gre za naše f t(J, pa čeprav ne delajo vs’ v Varni"<- m 2. Poleg tekstilne tovarne v Medvodah raste nova tovarna Color. Že prihodnji mesec bodo odprli nov obrat umetnih smol Sicer suhoparne številke vendarle povedo, da v medvoškem Color ju dobro gospodarijo. O slabih straneh tega 340-članskega kolektiva skoraj ne bi mogli pisati. Prisluhnimo besedam Miloša Gabrijela, generalnega direktorja Color ja: »Reforma nas ni presenetila. Vse tisto, kar so mnoga podjetja ukrepala za boljše gospodarjenje šele po uveljavitvi gospodarske reforme, smo pri nas storili že veliko pred tem. Rekonstruirali smo tovarno in izboljšali tehnološke postopke. Pri terfi nam je veliko pomagal strokovnjak, ki je prišel k nam v okviru gospodarske pomoči Organizacije združenih , narodov. Prav po njegovih nasvetih, izračunih in elaboratih, ki nam jih je pomagal izdelati, smo potem zlahka prešli na skrajšan 42-urni delovni teden, ne da bi pri tem upadla produktivnost ali' pa da bi koga odpustili...« Edina težava, s katero se v Colorju srečujejo, je ta, da so njihovi proizvodni prostori stisnjeni med glavno cesto in železnico. To pa jim je že od nekdaj onemogočalo, da bi si razširili proizvodne prostore. Toda iz dneva v dan večja proizvodnja in vedno večje možnosti prodaje so jih le prisilile, da so začeli razmišljati o gradnji nove tovarne. V Colorju skoraj ne poznajo stanovanjskega problema. Letos so spet namenili za stanovanja kar 57 milijonov S-din TOVARNO SI BODO ZGRADILI Z LASTNIM DENARJEM »Že pred petimi leti smo se odločili, da si le zgradimo novo tovarno na prostoru poleg seda- V desetih mesecih letos je tovarna barv in lakov Color iz Medvod ustvarila že 7118 milijonov starih dinarjev bruto produkta. Ob koncu leta pa računajo, da bodo ustvarili več kot 8 in pol milijard starih dinarjev bruto dohodka. To pa pomeni, da bodo v primerjavi z lanskim letom povečali bruto dohodek kar za 10 odstotkov. K temu podatku še pripišimo, da znašajo v Colorju povprečni osebni dohodki zaposlenih kar 118.000 starih dinarjev in da znaša razmerje delitve čistega dohodka na sklade in osebne dohodke 60:30 v korist skladov. Takšne poslovne uspehe pa je medvoški Color dosegel v primerjavi z lanskim letom le ob 5-odsfoinem povečanem številu zaposlenih. DELAVSKA ENOTNOST — Št, 47 — 25. navembra 1967 Ročna nakladanje lesa na tovornjake je eno najtežjih, nevarnih in hkrati zelo dragih del v gozdar-ttvits Zavoljo tega si\V: postojnskem Gozdnem gospodarstvu nenehno prizadevajo, da tudi delo pri nakladanju in razkladanju lesa mehanizirajo. Pri tem so dosegli že lepe uspehe z novimi tovor-; . . ,njoki znamke OM, opremljenimi z nakladalnimi napravami Tl-KO ■ ... -v ' -ifv v 1< ■ GOZDOVI NE DAJEJO DENARJA SAMI OD SEBE Na obiska pri postojnskih goEdarpii J'AAAA/\AAAAA/VWWVWWVW\AA/V'wAAAAAAAAAAAAAAAA/SAAAAAAAA/ , Postojnsko Gozdno gospodarstvo nedvomno sodi med večja podjetja ne samo v postojnski občini, marveč tudi na Notranjskem. Zdaj je v podjetju- zaposlenih blizu 900 delavcev, ki so si za letos zadali nalogo, da bodo ustvarili najmanj 3 milijarde starih dinarjev bruto dohodka. Delovno področje Gozdnega gospodarstva Postojna se pravzaprav razteza na štiri občine, to je na cerkniško, postojnsko, logaško in llirskobistriško, tja, koder so najlepši gozdovi Notranjske in Primorske. Postojnski gozdarji so si zmeraj prizadevali, da bi dobro gospodarili z gozdnim bogastvom. Vsa leta nazaj so uveljavljali številne ukrepe, pa najsi bo v zvezi z modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje ali pa pri izpopolnjevanju organizacije ^ dela, delitvenih sistemov, nagrajevanju po delu, vse to z namenom, da bi znova in znova dosegli takšne delovne in gospodarske rezultate, ki bi bili v ponos slehernemu zaposlenemu. To jim je doslej tudi uspevalo, čeprav ne povsem brez težav. m i'.&v Prehod" : DELOVNI CAS Tudi ko so v postojnskem Gozdnem gospodarstvu letos PreMi na 42-urni delovni teden, je'bil tudi eden" izmed ukre-r°v za intenzivnejše: gospodarneje, ni šlo povsem brez težav, ^ajti skrajšani delovni teden atn po sebi še ni pomenil kdo ,e kakšnega napredka. Zavoljo-e8& prisluhnimo, kaj nam 'je o ei temi povedal ‘Janko Požar, sekretar Gozdnega gospodarstva 0st°jna: - " ■ n. “Pravzaprav smo S skrajša-lrn delovnim tednom, ki smo j“a v našem podjetju uvedli s nrvihi januarjem letos, uzako-til ’ 'e tisto, kar so naši gozdarji elali že deset let. To pomeni, a so imeli naši delavci v ne-U^edni proizvodnji že deset g. .nazaj proste sobote, ker so Jih pač enostavno kar sarrii če lahko tako .rečem. To v J e bilo do neke mere upravi-v n°> saj so gozdni delavci po s teden v gozdu in med te^. , orn ne pridejo v stik s svetom, ,1. Šele, da bi si kaj uredili na s.°aini ali kjerkoli drugje, da bi kupili to, kar pač potrebujejo. vidite, so si kari sami vzeli °s-te sobote.« b “Delavci so verjetno zato zdrav-].; sklep samoupravnih .Janov o prehodu na 42-urni u..^ nj teden, saj se jim je je]^nlčila njihova dolgoletna V^Seveda so bili delavci za.do-•lni, toda kmalu bi se nam i if icis>'/ vsei skupar-izčedilo,«! lllill!llllllllllllllllllll!!|i|||l!lllllll!lll!lll!l!|l!lll!l!l!lllll!llllll!!ill!l!l E Osemnajst poglavij bi morali izpisali iz Mercatorjeve gospodarske in poslovne kronike, če bi hoteli vsaj g približno predstaviti vsestranska prizadevanja tega skoraj tritisoččlanskega kolektiva. Mercatorjeva dejavnost se namreč odvija v 18 integriranih poslovnih enotah, ki so znale svojo gospodarsko moč zliti in oboga- g H titi v združenem podjetju, enem največjih te vrste pri nas. = Govorimo o novejši Mercatorjevi zgodovini, ki zajema obdobje zadnjih šestih let. Za to obdobje je zna- g f| čilen nagel gospodarski in poslovni vzpon. Ko v Mercatorju pripovedujejo o tem vzponu, zatrjujejo, da je plod g premišljene integracije, ki je imela vselej vnaprej opredeljen namen. Gospodarsko in samoupravno moč tako združiti, da bo videlo in uresničilo vsako združenih podjetij svoj, hkrati pa tudi skupni napredek združenega g g podjetja, ki daje varno gospodarsko zavetje vsakomur in vsem. g g Zelo načelno izzveni ta trditev, zato jo naj potrdijo izkušnje. g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN Jože Mokorcl, direktor poslovne enote Tržič, pravi: »V letošnjem prvem letu združitve s podjetjem Mercator smo vložili v naši poslovni enoti v investicije ICO milijonov starih dinarjev. Odkupili smo dva prodajna, prostora, [Zgradili novo samopostrežno trgovino in odkupili prodajne prostore v stolpnici. Brez združitve z Mercatorjem ne bi mogli uresničiti našega investicijskega načrta, saj smo uspeli v minulih letih zbrati za investicije le nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. To je torej otipljiv dokaz za prednost in uspešnost integracije, kar občutimo v naši poslovni enoti prav vsi. Večkrat se celo pogovarjamo, čemu nismo že veliko prej storili tega koraka. Tako bi lahko že prej nalagali sredstva tudi v druge potrebe trgovine, med drugim v izobraževanje in v šolanje trgovskih delavcev, saj smo prav v Tržiču znani po tem, da gospodarimo s slabo kadrovsko zasedbo.« Janez Selan, vodja komerciale v Tovarni mesnih izdelkov: »Združitev z Mercatorjem je za nas življenjskega pomena. Prej se je naša trgovska mreža manjšala, saj smo morali vsako leto zapreti nekaj poslovalnic. Z združitvijo smo dobili tržišče,, naša proizvodnja se je zato znatno povečala, saj zdaj proizvajamo samo tako imenovanih mehkih tnesnih izdelkov štirikrat več kot pred integracijo. Poleg tega nas je matično podjetje oprostilo prvi dve leti dajatev in nam tako omogočilo, da smo se dokopali do moderne industrijske proizvodnje. Nakupili smo najmodernejše stroje, kakršnih nima v naši stroki nobeno podjetje v Jugoslaviji« Jože Resman, komercialist poslovne enote Grmada: »Bili smo med prvimi, ki smo se pred šestimi leti združili z RJercatorjem. Tedaj smo imeli trideset prodajaln in skrajno neprimerna skladišča. Po integraciji smo odprli sedem novih poslovalnic, deset smo jih modernizirali, dobili smo skladišča in, kar je za nas zelo pomembno, zagotovljeno imamo dnevno oskrbo s kvalitetnim blagom iz drugih poslovnih enot, med njimi iz Sadje-Zele-njava in Tovarne mesnih izdelkov.« MED NAPISANIMI ZAKONI IN ŽIVLJENJEM Poslovne niti Mercatorja se stekajo iz poslovnih enot, ki so raztresene po dobršnem delu Slovenije. Poleg ljubljanskih občin prodaja Mercator v občinah Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Domžale, . Litija, Ribnica, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Mozirje in Tržič. Taka usmeritev razvoja trgovske mreže, ■pravijo delavci v podjetju Mercator, nedvomno pomeni širjenje tržišča, kot ga pač terja poslovna politika, toda hkrati pomeni tudi nekakšno vračilo dolga tistemu potrošniku, ki je bil še včeraj prikrajšan za dobrine, kot jih lahko nudi modema trgovina in ki so bile še včeraj dostopne samo potrošnikom večjih središč. Ob taly> »raztresenem« poslovnem življenju Mercatorjevega kolektiva je bržčas težko že v začetku zagotoviti popolne ■ samoupravne, odnose. V Mercatorju sicer trdijo, da dosedanjim odnosom ni kaj reči,, vendar ob tem dodajajo, da je kljub vsemu potrebno njihovo samoupravno in gospodarsko prepletenost, kot so jo uzakonili, še piliti in gladiti. »Menimo, da centralizirano gospodarjenje in samoupravljanje v tako razvitem kolektivu, kot je naš, ni možno. Centralistična gospodarska politika bi nedvomno zmanjšala pobudo večine kolektiva za lastno gospodarjenje in s tem za splošni gospodarski napredek podjetja,« meni Stane Vrhovec, direktor razvojno-planskega sektorja Veletrgovine Mercator. Edo Božič, diplomirani ekonomist, ki je hkrati tudi predsednik IO sindikalne podružnice: »Kljub dokajšnjemu številu samoupravnih teles je vendar /mogoče doseči soglasje pri vprašanjih, ki zadevajo nadaljno perspektivo celotnega podjetja.« Vinko Kušar, predsednik centralnega delavskega sveta: »Vedeti je treba, da gospodarijo poslovne enote s polovico ustvarjenih sredstev, da se je pa potrebno o drugi polovici odločiti skupno, pošteno in preudarno, da ne bi prizadeli nobene poslovne enote, da ne bi ogrozili tudi celotnega razvoja podjetja« In kako presajajo Mercatorjevi delavci napisane samo- upravne pristojnosti v življenje? »Ko smo na primer na delavskem svetu razpravljali o letošnjem polletnerg/ poslovnem poročilu poslovne enote,« pripoveduje Jože Mokorel, »smo hkrati sklenili, da bomo ob polletnih gospodarskih uspehih razpravljali vnovič, ko bo izdelana analiza za vse podjetje, da 'bi se lahko primerjali z drugimi, da bi vedeli, kako smo gospodarili med osemnajstimi poslovnimi enotami. To smo tudi storili. Med prebiranjem analize smo se ustavili pri. vsaki postavki za vseh osemnajst poslovnih enot ter sproti ugotavljali — tu dobro gospodarimo, tam pa naše gospodarjenje škriplje. Delavci so lahko sami videli črno na belem, kje v prihodnje kaže poprijeti. Takšna primerjava je velika moralna in materialna preizkušnja. Nihče ne bi bil rad zadnji« Sobesedniki postajajo ob tej izjavi gostobesedni. Tončka Jarc, prodajalka v poslovni enoti Grmada, meni: »Na sestankih delovne skupnosti razpravljamo o vseh pomembnih tekočih poslovnih vprašanjih. Pri tem se oslanja-mo na podrobne zapiske samoupravnih organov in poročila s sestankov poslovodij.« Dušan Mole, upravnik centralnih skladišč in sekretar OO ZKS: »V našem ožjem kolektivu nas je 200 in lahko trdim, da smo vsi o vsem dobro obveščeni. Kadar gre za odločitve, ki še posebno zadevajo našo delovno skupnost, potlej se sestanemo v petih skupinah. Tako smo razpravljali na primer o internih aktih, o rezultatih gospodarjenja itd. Veliko je tudi individualnih posvetov predstavnikov samoupravnih organov s svojimi sodelavci.« Jože Mokorel, ki je pravzaprav izzval to razpravo, nadaljuje: »Prav nobenega dvoma ni, da imamo vsi zaposleni, tudi tisti v najbolj oddaljenih poslovalnicah na vpogled vse podatke, da vemo, da si nimamo pri nas česa skrivati in da imamo tudi možnost vplivati na gospodarjenje in ga uravnavati. Vendar se te pravice dosledno ne poslužujemo. Zgodi se, da obleži gradivo v predalu, ne da bi ožji kolektiv vedel zanj. Torej vemo, kje smo kot gospodarji in upravljavci premalo delavni — naša beseda zamira na poti od samoupravnih organov do posameznika in narobe, seve.« SKORAJ TRICETRT DOHODKA SE OBRNE NA PRODAJNI MIZI Sedemdeset milijard starih dinarjev realizacije — od tega 55 milijard v maloprodaji — označuje letošnji predvideni poslovni uspeh Veletrgovine Mercator. Direktor razvojno-planskega sektorja Stane Vrhovec primerja letošnje polletne uspehe z enakim obdobjem lani: »V polletju je znašala realizacija 34 milijard starih dinarjev, kar je za 14 °Ic več kot lani v enakem obdobju, povprečne zaloge so letos za 5 % manjše, čista razlika v ceni se je zmanjšala za 3 %. osebni dohodki so norasli za 18 %. Navzlic temu pa še vedno ne moremo govoriti o ravnovesju med potrebami in razpoložljivimi obratnimi sredstvi. Tak naš položaj seveda ni izjemen, kar pa ne more biti niti tolažba niti ne n omeni, da si ne bi mogli urediti poti do boljšega gospodarskega položaja. Zato moramo vsa prizadevanja za nadaljnji razvoj podjetja, tudi kar zadeva razširjeno reprodukcijo. nasloniti predvsem na lastna sredstva, z zmanjševanjem stroškov, z večjo poslovnostjo — kar pomeni hkrati večje obračanje kapitala.« Skoraj tri četrtine našega dohodka se obrne na prodajni mizi, na koncu, samopostrežnih polic pri blagajni. Stotisočkrat je potrebno stegniti roke. tolikokrat se razlezejo obrazi v prijazen ,prosim’ in .izvolite’, preden steče dinar za dinarjem v skupni seštevek.« Tako ipravi generalni direktor Adolf Oster®; kot da bi pri tem hotel posebej poudariti, kako pomembno vi®" go ima prodajalec v skupne®] poslovnem razvoju, hkrati pa bi hotel s tern opredeliti bistvo odnosov med potrošnikom in tr" govino. V ta odnos pa se mora nuja® čimprej vriniti še tretji dejavnik — industrija. »Trgovina mora pritisniti industrijo,« se vključi v razgovor Marjan Pogačnik, di' rektor splošnega sektorja, »da b® proizvajala tisto, kar potrošnik želi in potrebuje. Prav tako b°. morala industrija prisluhnit1 tudi modernemu razvoju trg®-vine, spremljati moderno pr®' daj no tehniko in zategadelj uvesti paletizacijo ambalaže Danes je vsak zaboj drugačn® velikosti, kar silno zavlačuj® poslovanje in povečuje strošk® V deželah, kjer poznajo paleti' zacijo, razkladala na primef desettonski tovor dva delav®9 deset minut, pri nas pa enak tovor osem delavcev eno uro!- SKUPNI IMENOVALEC ŽELJA Za zaključek prisluhnimo 50 temu, kakšni načrti rojijo P® glavah Mercatorjevih delavce^ ko odgovarjajo na vprašanj6’ kako bi najbolj gospodarno na' ložili svoj čisti dohodek. Dušan Mole: »Če bi moja ob' veljala, potlej bi si želel nov® skladišče. Poleg tega pa ne smeli pozabiti tudi v prihodn.10 na rast življenjske ravni delav' cev, zlasti imam v mislih stan®" vanjsko gradnjo in uredi te_ otroškega varstva, saj je v n®' šem kolektivu med zaposlenih1 tričetrt žensk.« Janez Selan: »Prednost da jem krepitvi poslovnega sklad3. Veste, kaj bi pomenilo za na5’ če bi bili denarno tako pri m®' Čeh, da bi lahko poravnali ra' čune že v osmih dneh, ne P tako kot danes, ko zavlačuje®^ s plačilom — seveda tudi zai'a di drugih — 60 in še več d®® Če bi se nam posrečilo ustv3 riti takšno finančno moč, pote®_ s prodajo nikoli ne bi bili v z3^ d regi, dohodek bi porasel 1 lahko bi pokrivali vse cti’11® naše potrebe.« Vinko Kušar: »Predvsem smemo pozabili na širje®-'. trgovske mreže. — Ne mis® ^ na nove integracije, ampak glavnem na modernizacijo 1 širjenje sedanjih zmogljiv®6 / Samo po tej poti si tudi Pr® stavi jam dviganje osebnih ® hodkov, hkrati pa bi si ta-a, ustvarili tudi pogoje za od p® nje novih delovnih mest« Jože Mokorel: »Morebiti kazalo večje investicije za do ^ čen čas prestaviti, da bi ust® rili več sredstev v obratni l\\\\\\\\\\\\VA\\^^^ ■> ! : I I S I J Za dom in družino Na gržišeai nas je presenetil gospodinjski aparat konservator, izdelek LTH m S k olje Loke Konservator SGH-200 Znano je, da ima Loška tovarna hladilnikov v svojem proizvodnem programu hladilnike, različne vitrine za klasične in samopostrežne trgovine, ki po svoji funkcionalnosti in obliki zadovoljujejo še tako zahtevne potrošnike. Loška tovarna hladilnikov izdeluje in tudi opremlja po željah kupcev hladilne komore različnih zmogljivosti, hladilne naprave, kot na primer gostinske pulte in druge objekte. V zadnjem času pa s.e je Loška tovarna hladilnikov ob proizvodnji hladilne opreme usmerila tudi na izdelke za široko potrošnjo. Na tržišču nas je prav te d n' presenetil gospodinjski aparat »konservator«, izdelek Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke. Ela Kovačič, strokovna sodelavka Loške tovarne hladilnikov, je o konzervatorju napisala za naš list naslednje: Naprava je namenjena predvsem različnim gospodinjstvom. Namen konzervatorja je, da nadomesti stare načine konzerviranja živil v gospodinjstvu s sodobnimi primernejšimi načini. V CEM so prednosti KONZERVATORJA Prednost konzervatorja je v tem, da lahko ohladi živila na nizko temperaturo, in sicer od —18 do —22 stopinj Celzija. Večina živil se pri tej temperaturi ohrani zelo dolgo. Zlasti pa je pomembno, da takšna živila ne izgube toliko svoje vitaminske vrednosti kot živila, ki smo jih konzervirali s pasteriziranjem, steriliziranjem, vlaganjem v sol, kis, alkohol in podobno ... Zmrznjena živila ob-drže tudi svoj prvotni videz, okus in svežino, Zmrzujemo vsa tista živila, ki tudi sicer zmrznjena ne spremene svojega sestava in lastnosti, pa jih v kleteh ali shrambah ni mogoče dlje ohraniti... Z zmrzovanjem različnih živil povečamo izbor naše hrane v tako imenovanih deficitnih mešecih, ko je zavoljo pomanjkanja svežih živil pravilno sestavljanje naše prehrane zelo otežkočeno. Pomanjkanje vitaminskih in rudninskih snovi, ki jih vsebujeta največ sveže sadje in zelenjava, namreč povzroči v zimskih mesecih ty zgodaj spomladi številna obolenja (gripa, slabost, ipd.). Zmrzovanje je od vseh doslej poznanih metod konzerviranja najbolj gospodarna metoda konzerviranja. Poleg že omenjenih prednosti je prednost zmrzovanja tudi v tem. da opravimo delo brez večjih priprav in truda. Potrebna nam je le ustrezna embalaža, v katero spravimo živila, ki jih nameravamo zamrzniti. KAKO PRIPRAVIMO ŽIVILA Med materiali, ki so pri nas na voljo, izbiramo takšne, ki ne prepuščajo vode in vodnih hla- pov, zraka in aromatičnih snovi ter so odporni proti maščobi in kislini, ki so brez vonja in okusa. čvrsti in voljni ter svojih lastnosti na mrazu ne spremene. Med najustreznejšimi materiali so pri nas polietilenske vrečke in čreva, celofan, alufo-lija ter različne škatle in kozarci iz umetne mase (PVC). Nekateri od naštetih materialov so sicer nekaj dražji, vendar pa jih moremo ob skrbnem ravnanju večkrat uporabiti. Za zfnrzovanje izbirajmo le povsem sveža živila najboljše kakovosti-. Zmrzujemo lahko vse vrste mesa in mesnih izdelkov, različno zelenjavo in sadje, gotove jedi ter različno pecivo. Najbolje je, da pakiramo živila v takšni količini, kot nam je potrebna za enkratno porabo. Ponovno namreč zmrznjenih in odtajanih živil ne smemo zamrzovati. Živilo naložimo v polietilensko vrečko ter odprtino zavarimo z likalnikom ali pa jo stisnemo z gumijastim obročkom ali lepilnim trakom. Vsak zavitek pregledno označimo, tako da je razvidna vrsta shranka, teža in datum konzerviranja. Napis naj bo na zgornji strani zavitka, da nam je, ko ga potrebujemo, takoj na vpogled. Pripravljena živila vložimo v kon-zervator in jih v njem, ko so popolnoma zmrznjena, sortiramo. Razporedimo jih tako. da imamo dostop do vseh vrst živil. Pred uporabo nekatera živila odtalimo, druga pa lahko uporabimo kar zmrznjena, kot denimo živila, ki jih nameravamo kuhati. Čas, da se živilo odtali, je odvisen od debeline kosa ter zunanje temperature. Če želimo zmrznjeno živilo počasi odtaliti, ga lahko brez škode hranimo še nekaj dni v hladilniku. Pri sobni temperaturi traja proces taljenja le nekaj ur. Pospešimo pa ga lahko tako, da postavimo zmrznjeno živilo v pečico, ali pa ga kar v embalaži potopimo v mlačno vodo. Zmrznjene zrezke na primer odtalimo le toliko, da jih lahko upognemo, nato pa še na pol zmrzle potolčemo, začinimo, nato pa spečemo ali ocvremo. LTH Škofja Loka ima v zalogi konzervatorje s prostornino 110 litrov, 200 litrov, 300 litrov, izdeluje pa tudi velike zmrzo-valnice z ločenimi boksi, ki jih lahko hkrati koristi več gospodinj. Takšna skupna zmrzoval-nica je predvsem koristna v kmetijskih predelih, ker v njej lahko kmetje shranjujejo svoje proizvodne viške, kot denimo meso ob zakolu, pečenice, krvavice. zelenjavno, sadje... pa tudi jagodičevje in gobe, za katere narava včasih bogato poskrbi. Aparat je ličen kos opreme, ki ga lahko namestimo kjerkoli v hiši. seveda čimbliže kuhinje, da nam je pri roki. Pri tem pazimo, da je prostor dovolj zračen in ne pretopel. VZDRŽEVANJE KONZERVATORJA Vzdrževanje naprave je preprosto, posebno še če smo natančni pri pakiranju in vlaganju živil. Dober embalažni material, pregledno pakiranje in pregledno sortiranje zavitkov, nafti omogočijo; da- posamezna živila v zmrzovalniku ali kon-. zervatorju hitro najdemo in tako ne puščamo naprave predolgo odprte. Rosenje v notranjosti konzervatorja je tako neznatno, da se ledena obloga na stenah le poredko nabere. Ob pravilnem ravnanju je potrebno očistiti konzervator le tri ali štirikrat na leto, ko postane plast ledu na stenah debela približno 0,5 cm dp 1.5 cm. Pred čiščenjem izklopimo električni tok. vse zavitke zložimo v škatlo. košaro ali z=boi. ki smo ga prej debelo obložili s časopisnim papirjem ali debelo odejo, nato pa še pokrijemo. V notranjost konzervatorja postavimo posodo z vročo vodo, da se ledena obloga na stenah hitreje zrahlja. Led nato odstranimo, vso notranjost, tudi pokrov pa pomijemo z raztopino detergenta, jo splaknemo s čisto vodo in do suhega obrišemo. Aoarat nato ponovno vključimo in zložimo vanj zavitke z živili. Ob prekinitvi toka ie vsaka skrb za živila odveč. Temperatura se namreč le zelo počasi dviga, tako da bi nastopilo rahlo odtal Sevanje živil šele no 20 ali 30 urah od prekinitve.^ V primeru prekinitve električne energije konzervatorja po možnosti ne odpiramo. Poraba električne energije je odvisna od bolj ali manj pogostega odpiranja ter od temperature okolice. Pri 110-litr-skih konzervatorjih potrošimo mesečno kakih 50kWh. it 1 Montaža hladilnega pohištva S POTROŠNIŠKIH POLIC 3 S POTROŠNIŠKIH POLIC O S POTROŠNIŠKIH POLIC 8 S POTROŠNIŠKIH POLIC O 3 o cl x 3 m 2 •71 O 05 H ,0 !a y o o, X s M Z (Z) o 05 h O CL 7) X 2 m O 05 h 0 7) y 3 o CL * M Z t/1 o 05 H O CL cn FULMIN ZA ČIŠČENJE PEČI Pri nas so se v kratkem času razširile in priljubile peči na olje, saj pomenijo za gospodinje mnogo enostavnejše ogrevanje prostorov, pa tudi v uradih in javnih prostorih, kjer ni centralne kurjave, se te peči vedno bolj uveljavlja- jo. Edino težavo, ki so jo te peči povzročale, je predstavljajo čiščenje, saj je bilo mehanično čiščenje povezano z mrsogo umazanije in truda, saje pa, ki se nabirajo v peči in dimnih odvodih, so zmanjševale gorilno sposobnost peči na olje. Zato bodo gospodinje pozdravile novo sredstvo za kemično čiščenje peči na olje, ki ga je mariborska tovarna Zlatorog dala na trg pod imenom Fulmin. To sredstvo omogoča na načelu katalitične oksidacije pnoolno izgorevanje saj in drugih zoglenelih ostankov goriva, ki se nabirajo v peči. Z enostavnim zgorevanjem posreduje Fulmin uplinjanje vseh ostankov, tako da odidejo skozi dimnik. V prižgano peč je treba vreči le eno ali dve blazinici s tekočino Fulmin, nato skozi pol ure pojačati ogenj in — vse delo je opravljeno. Novo sredstvo je. popolnoma enakovredno tujim proizvodov, ki jih uporabljajo v svetu, pa tudi v ceni je prilagojeno tujim izdelkom, tako da bo pomenilo za gospodinje resnično dobrega pomočnika. ŠE EN LAK ZA LASE V svetu je postala uporaba različnih sredstev za nego las nujen del nege telesa. Predvsem uporaba lakov za utrjevanje frizure je postala izredno popularna zaradi položaja žene v sodobnem svetu. V Zahodni Nemčiji na primer že vsaka tretja žena redno uporablja lak za lase, dve tretjini žena pa od časa do časa. Približno enako porabo laka za lase ugotavljajo v ZDA, takoj za njimi pa v Franciji in An-,Mji. V Zahodni Nemčiji je znana 1 tovarna kozmetike Schivarz-kopf prva uvedla lake za lase v sodobno kozmetiko. Z vedno večjo porabo teh lakov so pričeli izdelovati več vrst lakov za različne lase. Poleg znanega »Taft-griin« laka za lase, ki ga dobro poznamo tudi že pri nas, saj ga izdeluje po licenci Schivarzkopfa mariborska tovarna Zlatorog, in ki je namenjen predvsem za močnejše lase, je Zlatorog, prav tako po Schmarzkopf licenci, poslal na trg še lak za nežnejše svilnate lase — »Toft-so/t«. »■■■■■•■■■■■■Beeot •»■ee»»e»reeBmeiiweBeeB •■*»»«*■■■»«■■■■■■■■■ [BBBBVBBBRBBBBBIBBIBBBI Tovarna Tifaicrog. Mariborx 80 let proizvodnje je zagotovilo kvalitete naših proizvodov. Priporočamo vam uporabo: detergentov: Oskar novi, Rio extra plavi, Mixal, Dik novi, Cet. Vsake 3 mesece Oskarjevo nagradno žrebanje. S petimi izrezanimi cekini ste vključeni v nagradno igro. Za žrebanje upoštevamo plastične cekine in izrezane kartonske cekine. toaletnih mil: Solea mila v različnih vonjih: ciklama, jelka, lavendel, jorgovan, tabako. Sayonara, Oziris, Lotos, Speik, Lanolin, Glicerinsko milo. Naj vam nujno potrebno čiščenje kože postane užitek, ki bo dvojno nagrajen. Za 20 poslanih ovojnic Solea mila - frotirka zastonj. kozmetike: Solea krema, Baby krema, kolekcija Florina, Van Kait S, Soled, Brix, Dentol A t D, Ultra olje, (Solea spray, Soled spray). sredstev za nego las pO licenci Schvvarzkopf: Fit, Glemo, Golf, Frottee, Se-borin, Palette, Igora Royal, Taft, Bonavvel, Caracul, Ccralle, Onalkali. industrijskih čistilnih sredstev: ziatoii, ziatexi. o VSE DOBRO IZ HIŠE ZLATOROG V P tej srajci boš eleganten ODSLEJ TUDI M POTROŠNIŠKI KREDIT NOVO COLIBRI tl2 1967 TOM O S KOPER, VARČEVALCI! GORENJSKA KREDITNA BANKA je razpisala 78 NAGRAD za svoje vlagatelje ® osebni avto Škoda motorna kosilnica <| pralni stroj ® 5 televizorjev itd. VKLJUČITE SE TUDI VI MED VARČEVALCE Gorenjska * kreditna banka Kranj BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO teEmika LJUBLJANA, KAMNIŠKA C.25 FIZ STAREGA-NOVO! k ... IMATE STARO STANOVANJE Z VISOKIMI STROPI?_ J MODERNIZIRAJTE GA IN ZNIŽAJTE STROPE S liHHMI I DEKATERM AKUSTIČNO-DEKORATIVNIMI PLOŠČAMI ■ ■PiBrmaaiuaa as mig Banan* ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ iaaaa ..........................lici * »■' LASTNIKI MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE izkoristite zimski čas za popravilo vozil in strojev! Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila, obnavljamo vinograde ter opravljamo druga dela s težko mehanizacijo. Izdelujemo traktorske kabine, škarpirne deske in druge priključke za kmetijsko mehanizacijo. Dela opravljamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE ■BBBBBBBBBBI iBBBBEHBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSEBBBBBSBBBBBBBBI ■ BBBBBEBBBBBBBEBBBBBBEB EBBBBBBBflBBBBB Kolektiv obrata »TEPOSERVIS« KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ * BBflflBBBBBBBBflEBBBBBBB■BBBBBBBBBEEflBBBBBBBPkE BBBBBBBBBBBBBEBBBBBBtiE MBflBBBBBBBBBBBBBBBBBB■EBBEBEBEEBEBBBEBEEEKBIMBEEBBBEEBBEBEEBBBEBKEBBBE OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSEBNO PA NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM TER SE PRIPOROČAMO ZA SE TESNEJŠE SODELOVANJE! AA/WW\AAAAAAAAAA/W\A^7WWVWWVVWyW ZA DAN REPUBLIKE ČESTITA j SINDIKALNA PODRUŽNICA Veleželeznine »MERKUR« KRANJ X\\XXX'X>X>XXXX^XKX>XV,XX^XVVCsX>.X\XV-.-xvs Stoto! 4 »S .šali" Not -(C1 ‘S •’SWI /XxVv,’'\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxwxxx\xx\xxxxx^xx\x\x’»xxxxxx\xxxxxxxxv‘xx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Proizvaja: »JOSIP KRAŠ« TVOR NI CA ČOKOLADE, BOMBONA I KEKSA - ZAGREB obrat s ! XV'X\\N 6 »a I j »m ‘ •!.■.. ' ra^LKEllMs i tifELlM. * Ja kondehlikaho ivm k\0 M2YC ; S* Mi'a Ki "i: :x \ : _ I KOBAR I D posebno priporočamo uporabo kondenziranega sladkanega mleka športnikom in turi- ter GOSPODINJAM, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO VSAKODNEVNO SVEŽEGA MLEKA )VN/N/'yN'WwWVW7W\AAA/WVW\A/WWVWV'AA/V\AAA/V\/WWVW'< Tovarna čipk, vezenin J in. rokavic bled A si§li(B TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE Izdelujemo vse vrste bombažne tkanine: ® inlete, damaste, modne popeline, kanafase itd. Ne pozabite! Izdelujemo vse vrste posteljne konfekcije ter ženske in moške robce. Sveže, okusne in kvalitetne piščance ■ Vi Si ■ : ; :■ ' IPP I YUGOSLAVIA vam priporoča k Mesokombinat Perutnina Ptuj Čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za 29. november! Tovarna barv in lakov A' ME D VODE; Specializirana ca proizvodnje najsodobnejših taščitnlb sredstev ca potrebe industrije In široke potrošnje NajnovejSe ca pomorstvo — avtomobilistiko - les - gradbeni* tvo to ostale veje lahke In težke Industrije — antiko rozlvna tašči ta -- zaščito proti kemikalijam — atmosferskim razmeram in različnim mehaničnim In kemičnim vplivom ZAHTEVAJTE PROSPEKTE. NAVOOII.A. NASVETE IN TEHNIČNO POMOČI aBBBBBBBBBBaBBBaBeBUBeBBBBaaBBBBBBBBBBBBBaa*BBBBBBBBBBBBBaai6BBBKBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBBBB<« E ZELO ZAŽELENO DARILO osebna tehtnica NEVA izdelek tovarne »LIBELA« Celje T' ' ; ■ . -V- -'. VXV< .......••••••• ,,^0/VTM^a/" Celje E LES — POHIŠTVO — ZABOJI - SODI i LESNA VOLNA — FURNIRJI — PAPIR j IBBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBFBBBBBBBBBBBBBBBBBO LJUBLJANA.MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE Garancija eno leto mmmmm ^deluje: ® strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami sv°je izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah Moderno urejeni trgovini na bledu, < UBLJANSKA CESTA 8 V',',VVA,VV'yV','A,V'/VVvv'CVV\AlNAAA/VVNAAAAA/V\/VV, Vse • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL e ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERI Al • El E KTROR A DIO O J M E TRGOVSKO PODJETJE RA VELIKO IN MALO Tehno-hsehcatofi z c J w u ti o o. o J ti ti h cn \*»A/vvvvvvyyvvvv CELJE GRADBENI MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL e ŽELEZNINA e GRADBENI MATERI Al • ŽELEZNINA • GRADBEN) MATER BA1IVE-KEAIIKALVJE • BARVE- Mestni sindikalni svet Ljubljana ŽELI ČLANOM SINDIKALNE ORGANIZACIJE VELIKO DELOVNIH USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU! ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! OB JUBILEJU SINDIKATOV SLOVENIJE IN DELAVSKE ENOTNOSTI Čestitamo vsem delovnim ljudem! OB 25. OBLETNICI SINDIKATOV IN SLOVENSKIM SINDIKATOM OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE! ŽELIMO VSEM BRALCEM IN SODELAVCEM VELIKO NADALJNJIH USPEHOV! Občinski sindikalni svet Tržič Sindikalna podružnica Avtopromet Gorenjska KRANJ, Trg revolucije 4 iskreno čestita ob 25. obletnici ustanovitve enotnih slovenskih sindikatov, hkrati pa i čestita za dan republike — 29. november in želi vsem delovnim lljudem mnogo uspehov pri nadaljnjem delu! VELETRGOVINA Živila — Kranj S POSLOVNO ENOTO »KOLON1ALE« BLED ČESTITA ZA 29. NOVEMBER VSEM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Elektrotehnično podjetje Kranj, GREGORČIČEVA3 želi vsem delovnim kolektivom in naročnikom Delavske enotnosti obilo uspeha in zadovoljstva pri delu in jim čestata za 29. november! ODBOR SINDIKATA Rudnika svinca in topilnice Mežica S PODRUŽNICAMI čestita ob 25. obletnici slovenske sindikalne organizacije in ob prazniku republike — 29. novembru SINDIKALNA PODRUŽNICA Komunalnega servisa iz KRANJA Čestita ČLANOM SINDIKATA OB JUBILEJU ORGANIZACIJE SINDIKALNA PODRUŽNICA CESTNEGA PODJETJA V KRANJU se pridružuje čestitkam ob 25. obletnici ustanovitve enotnih sindikatov Slovenije in ob prazniku republike podružnica SGP »Projekt« KRANJ čestita ob 25. obletnici ustanovitve enotnih slovenskih sindikatov in ob dnevu republike! Delovna skupnost pekarne Vinko 'Reš Ptuj čestita vsem svojim cenjenim potrošnikom in vsem delovnim ljudem za praznik republike! movsie minit vas vabi, da obiščete njene prodajalne. Okrepčajte se z našo splošno znano dobro kavo. ČESTITAMO VSEM POTROŠNIKOM OB DNEVU REPUBLIKE, SLOVENSKIM SINDIKATOM IN NJIHOVEMU GLASILU PA OB JUBILEJU! Sam, urmo izdeluje poleg kvalitetnih pnevmatik klinaste jermene od 450—14.000 mm, prometne stožce, blat ' * i kamione'cevi-; - gorske podplate, tehnične predmete itd. POSLUŽUJTE SE NASIH PRODAJALN! PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB JUBILEJU SLOVENSKIH SINDIKATOV / Vsem članom zveze sindikatov Slovenije ČESTITAMO OB 25. OBLETNICI NJIHOVE SINDIKALNE ORGANIZACIJE, HKRATI PA ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER! SKUPŠČINA OBČINE DRAVOGRAD — OBČINSKI SINDIKALNI SVET DRAVOGRAD — OBČINSKI KOMITE ZKS — KONFERENCA SZDL — OBČINSKI ODBOR ZB NOV — OBČINSKI KOMITE ZMS Maketa centralnega dela stanovanjske soseske SS-6 Siska, ki je že v gradnji Skiipšefne obelit Bežigrad, Center, Moste-Polje, Vič-Rudnik, Šiška in Mestni svet Ljubljana čestitajo vsem delovnim ljudem ob 25. obletnici rojstva slovenskih sindikatov in ob dnevu republike! >bbov vodnjak. — detajl Ljubljanski Rotovž - srediUe Stare Ljubljane, eden najlepših mestnih delov Občinska skupščina Kranj Čestita VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER GOSPODARSKA ZBORNICA SRS ČESTITA VSEM ČLANOM SINDIKATA V SLOVENIJI OB 25. OBLETNICI NJIHOVE ORGANIZACIJE TER POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Pošiljamo pozdrave vsem članom sindikalne organizacije v Sloveniji in čestitamo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november! SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS KONFERENCA SZDL Gozdno gospodarstvo Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in mecesnovega lesa pa dobavlja za najfinejšo lesno-predelovalno industrijo — za proizvodnjo: — glasbil — čolnov. — opreme ladij — športnega orodja — letal, — furnirjev — luščenega furnirja za embalažo in drugo. Po naročilu kroji dolžinski les za: — jambore — pilote — drogove in drugo. Prevoze opravlja z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali železnice. Vse sorti-mente prodaja po dnevno veljavnih cenah. ČESTITAMO VSEM ČLANOM SINDIKATA OB 25. OBLETNICI SLOVENSKIH SINDIKATOV IN ZA 29. NOVEMBER! illlll!! /Aammssšst! T/r^7\\ 7 L-----— A -K" -» Z'''*-"*'' X - -• M INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA TELEX: 033113 TELEFON: Slovenska Bistrica 71 950, 71 951, 71 060; Maribor 22 914 TEKOČI RAČUN: 5181-1-513 ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Pragersko BRZOJAV; IMPOL SLOVENSKA BISTRICA M IZDELUJEMO: iz aluminija in aluminijskih legur pločevino, trakove, rondele, rondice palice, cevi, profile žico, vrvi in vrvi z jeklenim vložkom V lastnem konstrukcijskem biroju projektiramo vse vrste aluminijskih konstrukcij — vrata, okna, fasadne elemente, samonosilne fasade in aluminijske nosilne konstrukcije — po naročilu. Obrat za aluminijske konstrukcije na osnovi teh projektov izdeluje in opravlja montažo konstrukcij. V obratu za površinsko obdelavo brusimo, poliramo in eloksiramo vse vrsti profilov in elemente v želenih barvah. lllllllllll!llllllll!!llllllll!lllllllllll»llll!lll!l!lllllllllllllllllll!l|]||ll|]|llll!l ... . • =| liiiitiiiiEitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitii GORENJSKA VODNA SKUPNOST KRANJ čestita za dan republike in se priporoča za izvedbo vodogradbenih del SINDIKALNA PODRUŽNICA Projektivnega podjetja Kranj čestita članom sindikata v Sloveniji ob 25. obletnici njihove organizacije NAAAA/WVWW\AAAAAAAAA/WWWWWWWWW Kemična tovarna Podnart ■ Poslužujte se naših galvanskih izdelkov. Zahtevajte prospekte in ponudbe. DELOVNA SKUPNOST SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB JUBILEJU SLOVENSKIH SINDIKATOV IN OB DNEVU REPUBLIKE fy\AAA/WVW^yV'AAA/iAAAA/WVWNAAAAA/W'AA/yWiA/N/WVW'/^i/WyW^AAAAyWWVWW\////i/yA/W'///v 'AAAAAAA/^Arv^AAAAAAA^AAAAAAAAAAAA^AAAA/^AA/ I ♦ ♦ ♦ ♦ Exoterm Kolektiv in sindikalna podružnica INDUSTRIJSKEGA PODJETJA KEMIČNA TOVARNA KRANJ Komfort zaščita KOMUNALNI SERVIS KRANJ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DAN REPUBLIKE Tržiška tovarna kos in srpov TRŽIČ čestita lliillliiinii KOLEKTIV za dan republike 29. november! Cestnega KOLEKTIV Opekarne Zahjak V PTUJU čestita ob dnevu" republike vsem poslovnim partnerjem ter se tudi vnaprej priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki. podjetja Kranj Čestita DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE BBaBeflSBBHHHaflHaSflBBBBBBBBBBBBBHBEH illlilllllllllllllf MONT INDUSTRIJA KEMIČNE OBDELAVE LESA — DRAVOGRAD Čestita delovnim ljudem za dan republike IN SLOVENSKIM SINDIKATOM OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE! 111111;:!!!!! Sindikalna podružnica Kamnoseštva Kranj Gradbeno podjetje STAVBENIK PREVALJE Čestita ob DNEVU REPUBLIKE! pošilja čestitke slovenskim sindikatom ob 25. obletnici obstoja in čestita za dan republike! Ilffll Kreditna banka Ptuj čestita ! ♦ ! Čestita OB DNEVU REPUBLIKE SLOVENJ GRADEC Čestita ob dnevu republike ob dnevu republike vsem delovnim kolektivom in vlagateljem hranilnih vlog Preden izbereš svojo vzmet-. nico me dobro poglej samo ® mene kličejo QJ g ...kajti vzmetnic je mnogo. JOCJI pa samo tista, ki jo proizvaja r U E B L 0 J f\ MlMflllilHI^^ mmmmr ,XAAyvSZVVV\AZVVNZVVV*VVNAZVVVV\/VVVSAAAAyVVVVV\A . N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^^ ‘ 0 Zavod za zaposlovanje delavcev Maribor POZDRAVLJA VSE ČLANE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN JIM ČESTITA OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE NJIHOVE ORGANIZACIJE, HKRATI PA ČESTITA DELAVSKI ENOTNOSTI OB NJENEM JUBILEJU! ZA DAN REPUBLIKE POŠILJAMO POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM! I K\X\VV\\X\XX\XXXXXXXW1XX\XV\XX\XXXX\XXXX\XXXXXXXSXXXX\XX>XX\X\XX\XXXXVVXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXX\XXXXV EXPORT - IMPORT EN GROS - EN DETA!L MARIBOR - PARTIZANSKA CESTA 3—5 čestita ob DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU vsem delovnim ljudem in priporoča nakup — prehrambenega blaga in gospodinjskih potrebščin — tekstila in galanterije, — železnine, porcelana in stekla, — alkoholnih in brezalkoholnih pijač Poslovne enote: MARIBOR, DRAVOGRAD, POLJČANE, ORMOŽ '''‘\\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx i OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE ENOTNIH SLOVENSKIH SINDIKATOV IN ENAKEM PRAZNIKU NJIHOVEGA GLASILA DELAVSKA ENOTNOST ŽELI VSEM ČLANOM MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU! EEiii=mE:m=m=mEiiiEiiiEiiiEiiiEmEiiiEiiiEiiiEiiiEm=ii= m m m iii ^N\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ Združena ijj ijj m m ►/ kemična industrija Domžale !|f Za potrebe industrije in široke potrošnje proizvajamo: fJJ m u ijj ! m m m m I I m ni iii —» ti Svinčene okside (minij, glajenka); svinčeno belilo in trobazni svinčev sulfat; svinčeve in cinkove kromove pigmente; železo oksidne barve; oljnate lake vseh vrst; temeljne barve in kite; 'barve za markacijo cestišč — SIGNIT; oljnate emajl lake: DOM, LUMALIN, PIRATOL, TEKOLIN — za notranje in zunanje premaze; univerzalne sintetične emajl lake — TE-SAROL IN TESOLUX; alkidne 'in disperzijske barze za zid in les; vse vrste nitrobrezbarvnih lakov; nitro emajl lake — VIRCO, ža les in kovino; kolodiiske kritne barve za usnje in umetno •usnje— HELIOCEL in HELIOCEL US; kazeinske kritne barve za usnje in umetno usnje — HELIONOL in HE-LIONOL US; brezbarvne lake za usnje — HELIOCEL (navadni lak in extra trdi lak); pomožna sredstva za barvanje kože; nitro kombinacijski emajl lak AVTOLUK IN MOBIL emajl lak (Kunstharz) za avtomobile in druge potrebe kovinske industrije; sredstvo proti zmrzovanju — ANTIFRIZ; poliester lake in emajl lake — HELIOPOL; lak za zaščito-kroma; špiritni lak ETIKOL in emajl lak za'modele — MODE--KOL; specialne lake in emajl lake za industrijo konzerv in .. tubš*- STANC EMAJL LAK, SREBRNI LAK in lake za notranje verniranje embalaže za živilsko in druge industrije; bečno in zračno sušeče emajl lake; IDEAL PS IN ZS (kislinsko trdeči); lake z efektom: KORAL KS in ZS (Hammer-schlag);, premazna sredstva, odporna proti kemikalijam — JAFI POL, VIRPOL; lak za parkete — IDEAL ZS (kislinsko trdeči); DD-lake in emajl lake; pomožna sredstva pri uporabi barv; razredčila vseh vrst za premazna sredstva; vezivo na osnovi naravnega kavčuka — TAFTEX in EMULTEX, koruzni in krompirjev škrob; oksidativno razgrajeni škrob! za papirno in tekstilno industrijo; škrobe za potrebe živilske in farmacevtske industrije; dekstrini iz koruznega in krom-■ , .pirjevega. škroba (beli, rumeni, modri); lepila na bazi dekstri-na; lepila na bazi polivinilacetata (čistega in v kombinaciji z drugimi vezivi); pomožna sredstva za odlivanje jekla: suhe zidne barve z vezivom — DOMOFOR; parafinske emulzije: različne sintetične smole (alkidne in druge) za industrijo premaznih sredstev. DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! s v IJJ m m m m m ijj I m m m m m ijj m I jjj 0 0 0 0 m iii l!J 5EIII=m=lll=HIEIIIEIII=IIIEIII=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=m= (Tj ;,; ■' . ; ••: - :■ •"'■ •. 11 • ' W'v *VX *v-A- XrA- ■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•“■■■■■■■■ ■ Š « Sindikalna podružnica , . : trgovskega podjetja. : na veliko in malo i TEHNOMERCATOR \ CELJE želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije ob dnevu repub-, like veliko , delovnih uspehov! I ] | TOVARNA REZALNEGA ORODJA PREVALJE pozdravlja jubilej slovenskih sindikatov in Delavske enotnosti in čestita: delovnim ljudem Jugoslavije za dan republike litiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiHUliiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiniitiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijUliiRiniiiiiiiiililiiiiiiniiiiiiiiiutuiiniiiiiiiiiiniiiiiiiUii [XXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX I veletrgovina ^ s tehničnim blagom izvoz — uvoz CELJE, Mariborska 17 ovinotehnn ceiji telefon 39-71 telex 033516 telegram KOVIT Celje Kvalitetna jekla, barvne kovine, kroglični ležaji, izdelki črne metalurgije, gospodinjske potrebščine in predmeti široke potrošnje, orodje, vijačno blago in žičniki, inštalacijski material, gradbeni material. NAŠA VELIKA ZALOGA GARANTIRA NAJŠIRŠO IZBIRO TAKO PO KAKOVOSTI KAKOR PO ASORTIMENTU TER SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO! KXXXVNVV>XXXXXNNXXXX>XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXX>>XXXXXXNXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XVvXXXX\XXXXXXXXXXVe pMlIllllllllllllll..imiUlllllllilllllll«lllllillllll|IIIIIIMI!|ll[llli|||lil|||[ll||||i|||||l|||||l||ffl^ Mlltllll!lllllllllllllllll;IIIIIIBIIIllllllllll!*ililHIIIIIIEIIIIlllllllllll«llllll!lllllllllll*ii™iElllia81!llllllllEIIII!llll!lll!il I 1 _ SINDIKALNA Ss ORGANIZACIJA ŽELEZARNA RAVNE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM ljudem llllllllllilllllllllllllllllMI|M*Mllilllllllllli:illllilllllliiiiiiiiiiiii]iiin.minil.......m.. Savske elektrarne LJUBLJANA HAJDRIHOVA 5 SE PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM OB OBLETNICI ROJSTVA SLOVENSKIH SINDIKATOV IN ŽELlJu VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM VELIKO ZADOVOLJSTVA OB PRAZNOVANJU 29. NOVEMBRA ililliMilillŽiiiiiiliMiiiMilillllllllllllllll BlllllllillHIilMiiHiiiliiinii^niinnimiiiiii.iinillllimilMIlllMIllllIlIlIffl^.................................................................................... DELAVSKA ENOTNOST — St. 47 — 25. novembra 1967 © Obveščamo vas, da bodo po 1. januarju 1968 poslovale pod firmo ZAVAROVALNICA SAVA s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 19/1, tel. 311-822 naslednje zavarovalnice: SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE Ul. XIV. divizije 4, tel. 23-45 in 23-46 ZAVAROVALNICA JESENICE Maršala Tita 16, tel. 82-221 ZAVAROVALNICA KRANJ Oldhamska c. 2, tel. 21-435 in 22-853 ZAVAROVALNICA KRŠKO ' Dalmatinova 7, tel. 71-113, 71-254 in 71-255 ZAVAROVALNICA .LJUBLJANA Miklošičeva 10, tel. 310-355 s poslovalnicama: ZAGREB, Kraj iška 2-1 RIJEKA, Splitska 2-III ZAVAROVALNA SKUPNOST ZA SRS Ljubljana, Miklošičeva 19, tel. 311-822 ZAVAROVALNICA DOMŽALE-KAMNIK Mengeš, Kidričeva 30, tel. 72-440 ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA Titova 13, tel. 21-395 in 21-393 GORIŠKA ZAVAROVALNICA Nova Gorica, Kidričeva 21, tel. 21-181 MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA NOVO MESTO Glt-vni trg 25, tel. 21-152 in 21-154 ZAVAROVALNICA PIRAN Trg bratstva 1, tel. 73-421 ZAVAROVALNICA POSTOJNA Vojkova 7, tel. 21-365 ZAVAROVALNICA TRBOVLJE Savinjska cesta 35, tel. 80-298 ZAVAROVALNICA CAKOVEC Novakova 36, tel. 528 in 228 Vse vrste zavarovanj in vse informacije vam nudijo naštete zavarovalnice, ki bodo od 1. januarja 1968 poslovne enote Zavarovalnice SAVA Ljubljana. < J Z < H l“5 i-3 op (J P Ph l~5 P INDUSTRIJA PLUTO- VINASTIH IZDELKOV. ZAMAŠKOV !' '70; A- C1J SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB DNE- VU REPUBLIKE. IN OB JUBILEJU SLOVEN- SKIH SINDIKATOV Restavracija POD LIPO LJUBLJANA, Borštnikov trg 3 čestita ob 29. novembru. Očiščite nas med prazniki! Trgovsko podjetje »Murka« Lesce SE PRIPOROČA VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM IN ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! Komunalno podietje Radovljica ČESTITA SLOVENSKIM SINDIKATOM IN NJIHOVEMU GLASILU OB JUBILEJU, VSEM DELOVNIM LJUDEM PA ZA DAN REPUBLIKE r ; H ”• i ' " 4 \ DELAVCI, ŠTUDENTI, GOSPODINJE! Ne zavrzite starega železa, drugih kovin in papirja, temveč vse to odnašajte v skladišča podjetja DINOS, ki vam bo vse to plačalo po najvišjih dnevnih cenah Trgovsko podjetje Železnina Radovljica ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! mm lesna INDUSTRIJA PIVKA PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP KOSOVNEGA POHIŠTVA, ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA! 9 PROIZVAJA' TUDI KVALITETNO PRIZNANE VEZANE IN PANEL PLOŠČE , © PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE © LEPLJENE SEDEŽE IN NASLONE © LESNO EMBALAŽO ® ŽAGA MEHKI IN TRDI LES VSEM DELOVNIM LJUDEM .ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE, »DELAVSKI ENOTNOSTI« PA OB JUBILEJU izvaja: visoke, nizke industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva Za odkup ali pa si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje KOLEKTIV POŠILJA POZDRAVE VSEM ČLANOM SINDIKATA V SLOVENIJI! PARK HOTEL BLED vabi na obisk! ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! Tovarna verig Lesce čestita za dan republike, slovenskim sindikatom in Delavski enotnosti pa ob njunem jubileju! — TOVARNA SIMN0 ZAPUŽE pošta BEGUNJE NA GORENJSKEM PRIPOROČAMO SVOJO BOGATO IZBlitO DAMSKIH IN MOŠKIH MIKANIH IN ČESANIH TKANIN TER VOLNENIH ODEJ. PRED NAKUPOM NE: POZABITE, DA SO NAŠE TKANINE TRPEŽNE, MODNIH VZORCEV IN POCENI! s poslovalnicami v: 0 MARIBORU e CELJU MURSKI SOBOTI LJUTOMERU in POREČU dobavlja vse vrste kmetijskih strojev in orodja, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, opremo za prehrambeno industrijo, rezervne dele za vse vrste kmetijskih strojev in motorna vozila. Strokovna služba daje nasvete za uporabo vsega blaga, ki ga prodaja AGROTEHNIKA. Pridružujemo se čestitkam ob dnevu republike! Angora tovarna pletenin Ljubljana Emonska cesta 2 pozdravlja vse delovne ljudi ob 29. noventbru in čestita članom slovenskih sindikatov ob 25. obletnici rojstva enotnih slovenskih sindikatov Delovna skupnost Inštituta za slušne bolezni Golnik čestita vsem delovnim ljudem Slovenije za praznik republike! Trgovsko podjetje Špecerija BLED čestita vsem potrošnikom za DAN REPUBLIKE in vsem članom slovenskih sindikatov za petindvajsetletnico njihove organizacije! Novost Krojaško podietje, moška m damska oblačila LJUBLJANA Poljanska cesta ^ Čestitamo Zvezi sindikate'' Slovenije in njihovemu Sl® šilu za 25. obletnico. Pridružujemo se tudi s ti tkam ob dnevu repu če- blike Iz delovnih kolektivov !i5iiiEm=iii5iii=mE=iii=iiiiiEWEm=iiiEmEin=w2iii=wiL, II IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI m m 1 m m m m in •*» S m I fii Oj I ni in in m I nj in in SATURNU 3 KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA - EMBALAŽA — AVTOOPREMA E PROIZVAJA: I RAZNOVRSTNO PLOČEVINASTO EMBALAŽO ZA PREHRANO, KEMIČNO IN FARMACEVTSKO . INDUSTRIJO IZ ČRNE, BELE IN ALU-PLOCEVINE I■ ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE: KUHINJSKE ŠKATLE, . PLADNJE ITD. i DELE ZA AVTOMOBILE IN BICIKLE: ŽAROMETE VSEH VRST IN SVETILKE l ELEKTROTOPLOTNE APARATE: KUHALNIKE, PECI IN KALORIFERJE l LITOGRAFIRANE PLOŠČE IN ELOKSIRANE NAPISNE PLOSCICE N UDU -'..‘V' v 1 J > • ■ - , ji - :• V" :>y 'H: .j':1 -i i p; Čestitamo slovenskim sindikatom in Delavski enotnosti za 25-letnico ter vsem delovnim ljudem za dan republike m m m ! m li m li yj! hj I ii m i ii m I 1] : L i iti j E | n ■; li mi 1! m j iii I PISALNI STROJ VISOKE KVALITETE Sl POSLEJ LAHKO NABAVIJO TUDI INDIVIDUALNI POTROŠNIKI ZGP MLADINSKA KNJIGA Zahteve sodobnega življenjskega tempa so take, da potrebujete pisalni stroji tudi vi! Pisalni stroj potrebuje vsak posameznik, vsaka družina I IZREDNI POGOJI ZA NAKUP: NIZKE CENE KREDIT BREZ POROKOV ODROČNO ODPLAČEVANJE OD 6 DO 24 MESECEV. ZGP Mladinska knjiga vam nudi ob ugodnih pogojih naslednje pisalne stroje: STANDARDNI VELIKI PISALNI STROJI: OPTIMA 32cm (uvožen) 2300.— N-din — brezobrestni kredit TOPS S-3/30'cm, 1512.— N-din — brezobrestni kredit TOPS S-3/45 cm 1890.— N-din — brezobrestni kredit PORTABLE PISALNI STROJI: ERIKA, 1050.—N-din TOPS, P-2 900.— N-din — brezobrestni kredit TOPS M-2, 600.— N-din Pisalne stroje lahko kupite v vseh poslovalnicah Mladinske knjige v Sloveniji, v Zagrebu in Beogradu. Pohitite z nakupom, ker je število pisalnih strojev, ki so namenjeni za brezobrestno kreditno prodajo, omejeno! 5iii=iii=iii=tii=ii[=ii!Enm=ii!E"m=iiiEiM=m=m=m=iii=iii J ''■■iiBSBBaeieBBBflBBBBBaaBBBeeiBBBiBBaBBBiBBBBBBBBBBBBBseBBBBBBBBBBBBaBBBBaisBiBiBBeBaBSSBBBBBBeMBSBsiBSBBieBBBBBBeBBBBBBBBBBBSBBaBBBBBBBBSBiL j : l IBBBBBBBBWBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBrBBBBBBBBBBBSBBBBSBBBBBWBBBBBBBBll ■ HS4BBB BIflaBBBBBBBBIBIBBBBBBBNBB HBBIBBBBBBBBBBBBBBIBB■BBBBBBBBIBBBBBB JIBBBBMBBBBBBBBBBBIBBBBBIIBBUBIIIBBBBBBIBIBBBBBBBBAB BBIB■■■ ij . Ž f V V C« "V UU S DiSVOV .-n Industrijsko montažno podjetje ? LJUBLJANA j! i š ! : : mam JUGOBANKA 'JLsn.c, Ujublfana Titova 32 Čestita vsem Članom sindikata ob 25. OBLETNICI NJIHOVE ORGANIZACIJE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE ii ,l|Wfnieiii ■■•■■■•■■■•»••■■•••■■■■•••■•••■■••••••■■■■•■•■■■•••••■■••'•a*........................... : s ..." s l|!lllll|llli«i|llllllll!l$lll!ll................. .... Komunalno podjetje Vič Ljubljana, Tržaška cesta 51 Čestita vsem državljanom za dan REPUBLIKE IN ŠE POSEBEJ SLOVENSKIM SINDIKATOM IN DELAVSKI ENOTNOSTI OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE i i S : I i 1 i I i i i II 11 = j povečuje obresti za devizne račune občanov: — za vloge na vpogled od 4 na 6 °/o (4 % v devizah in 2 °/o v dinarjih), — za vezane vloge preko 13 mesecev od 6 na 7 °/o (6 % v devizah in 1 % v dinarjih), — za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5 °ln (6 °/o v devizah in 1,5 % v dinarjih). Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršuje banka brezplačno. OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE: @ vloge na vpogled - (ji.25 ^0 @ vezane vloge preko 13 mesecev © vezane vloge preko 24 mesecev Vsak vlagatelj v naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini 1.000 N-din ali več, je zavarovan za primer nezgode Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. -77» - 7.57) Banka posluje za stranke vsak dan razen sobote: od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 18.30; ob sobotah: od 7.30 do 12. ure. JUGOBANKA Podružnica Ljubljana Titov* 32 _*llll|lllllllll||||lll||||||||||||i,i|]||i||||ii|^ DELAVSKA ENOTNOST — St. 47 — 25. novembra 1967 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb iBBBBBBIBBBBBBBBBBB BKBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBB BIlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBi Našim bralcem > Jaša današnja številka /Al se, v mnog očem razli-^ ' kuje od Delavske enotnosti, ki jo vsak teden dobivate v roke. To smo tudi želeli; kot novinarji smo pač na novinarski način želeli čim svečanejše proslaviti naš veliki praznik: petindvajseti jubilej izhajanja našega tednika, glasila enotnih slovenskih sindikatov. j^etindvajset let se De-r* lavska enotnost bori za enotno nastopanje vseh slovenskih delovnih ljudi v borbi za tiste cilje, ki so jim skupmi; in petindvajset let se naš list bori za dviganje socialistične zavesti slovenskega delovnega človeka. To je naše družbeno poslanstvo, kateremu smo ostali zvesti v vsem času izhajanja Delavske enotnosti — in temu poslanstvu bomo ostali zvesti tudi v bodoče. T 7 sak čas postavlja v y borbi delovnih ljudi za uresničitev skupnih ciljev svojo prvenstveno nalogo; v današnjem času je ta prvenstvena naloga uresničitev ciljev gospodar ske reforme ob istočasnem nadaljnjem razvoju delavskega sainoupravijanja. Sindikati z vsemi silami sodelujejo pri ostvarjanju te naloge, njihovo glasilo, naš tednik, pa v istem cilju spodbuja vse ustvarjalne sile naših delovnih ljudi. Tfodstvo slovenskih sin-y dikatov, ki v Delavski enotnosti vidijo sredstvo in metodo svojega dela, je prav zato tudi zelo zainteresirano tako za njeno vsebino, kakor tudi za njeno razširjenost med članstvom. To je razumljivo: bolj kot kdajkoli doslej so naši sindikati zainteresirani za to, kako člani sindikatov in tudi široka javnost sprejemajo stališča sindikalnih forumov in še posebno seveda za to, kako se ta stališča uresničujejo v praksi. Sindikati si prizadevajo izboljšati učinkovitost svojega dela in. v tem namenu želijo progra-' nitrati svoje delo tako, da bo čimbolj ustrezalo željam in zahtevam članstva — potem pa ta program uresničevati z akcijsko enot-nr,stjo in časovno usklajen nostjo dela vseh sindikalnih organizacij. s~\ teh prizadevanjih sin-f J dikatov mora Delavska enotnost odigrati pomembno vlogo: biti mora vez med sindikalnim, članstvom in sindikalnimi forumi, biti mora tribuna., s katere se lahko sliši glas vseh tistih, ki aktivno sodelujejo v borbi za naše skupne cilje in ki s svojimi izkušnjami in mnenji lahko prispevajo k razreševanjii najrazličnejših vprašanj sindikalnega dela. T 7 saka tribuna pa je lem y večjega pomena, čim večje število govornikov se na njej oglasi k besedi in čim širši je krog poslušalcev, ki zavzemajo svoja stališča do tega, kar so slišali. Jy7 ot organizator te tri-bune naše uredništvo ni zadovoljno niti s številom »govornikov«, ki na njej nastopajo, niti s številom njihovih »poslušalcev.« Enostavneje povedano: nismo zadovoljni niti s številom zunanjih sodelavcev našega tednika, niti z njegovo razširjenostjo oziroma z njegovo naklado. r^elimo, da bi število na f ših sodelavcev bilo čimvečje in zato pozivamo, naj se na straneh našega tednika priglasijo k besedi vsi tisti, ki želijo sodelovati pri razreševanju problemov slovenskega delovnega človeka. Želimo, da bi nas bralo čimveč naših proizvajalcev in samo-upi avljavcev, čim širši krog sindikalnih aktivistov in članov sindikatov. Želimo ohraniti in še povečati število naših bralcev v tistih občinah, v katerih imamo že sedaj lepo število bralcev in prijateljev in želimo pridobiti čimveč prijateljev tudi v tistih občinah, v katerih sindikalne organizacije do sedaj še niso razumele vloge in pomena glasila slovenskih sindikatov. svoje strani pa vsem našim sedanjim in bodočim bralcem obljubljamo, da si bomo še naprej stalno in pošteno prizadevali, da bi Delavska enotnost nenehno napredovala v vsem tistem, kar si bralci od nje želijo. UREDNIŠTVO DE »Veš, nekaj mi leži na srcu; rad bi na straneh našega časopisa povedal ljudem, zakaj pri nas potrebujemo Delavsko enotnost.« Od takrat, ko mi je Feliks Bagar, tajnik občinskega sindikalnega sveta zaupal to svojo željo je minilo 14 dni. In na predvečer našega jubileja sem ga prijela za besedo. Prišla sem na plenum ptujskega občinskega sindikalnega sveta in po plenumu smo obsedeli Feliks Bagar in še devetero njegovih tovarišev, najožjih sodelavcev ptujskih sindikalnega sveta, zaupal to svojo željo, je minilo 14 dni. lavsko enotnost in kakšno naj bo to njihovo glasilo. Ptujčanom smo v našem listu odmerili razmeroma največ prostora. Zavoljo tega so nam v krajih, iz katerih s,mo manj pisali, bralci očitali, da jih zaradi občasne enostranske uredniške usmerjenosti včasih zanemarjamo. Dopovedovali smo jim, da nam Ptujčani in še mnogi drugi niste prirasli k srcu po naključju. Vedno znova sle nas vabili medse na "posvete, v sredino svoje dejavnosti. Tako smo spoznavali, da nas potrebujete, da si zato z vso pravico jemljete svoje glasilo, kolikor si ga morete največ vzeti. Razumeli smo, da želite v listu videti podobo svojega dela, hkrati pa vam pomeni list mobilizacijsko sredstvo za vašo politično in samoupravno akcijo. Smo vam res vse to dali? »Kako težko je to reči,« se je nasmehnil Janko Kosi. »Večkrat sem že razmišljal, smo ptujski sindikati tako delavni, da nam novinarji odmerjate to- liko prostora v listu, ali je nemara vzrok za čvrste vezi v tem, da zavestno občutimo, da je Delavska enotnost glasilo sindikatov. Vse bolj se približujete našemu delu, pišete o vprašanjih, ki jih rešujemo bodisi v občinskih svetih, bodisi v strokovnih odborih, vse premalo pa ste se ustavljali v sindikalnih podružnicah.« Franc Fideršek prikimava Kosiju: »Tudi meni se zdi,« pravi, »da je Delavska enotnost' preveč glasilo občinskih sindikalnih vodstev, premalo pa glasilo sindikalnih podružnic. Oboje bi morala biti. To povezavo si predstavljam tako, da bi pisali, kako se politika občinskih sindikalnih vodstev odraža v sindikalnih podružnicah in kako sledijo občinska vodstva delu sindikalnih podružnic.« »Danes ste na plenumu ugotavljali,« oporekam svojim sobesednikom, »da ste se doslej preveč zapirali v občinski sin- dikalni svet, da ste nudili premalo pomoči izvršnim odborom sindikalnih podružnic. Smo potlej novinarji, ki povzemamo vaše delo, lahko veliko drugačni-?« »Kaj se nismo že davno sporazumeli,« pomirja Janko Kosi, »da hodimo sindikati in njihovo glasilo skupna pota, da naslavljamo potemtakem očitke tudi na naše delo.« »Saj obravnavate vprašanja, s katerimi se delavci dnevno srečujemo na delovnem mestu, v samoupravnih organih, v sindikalnem delu, doma, v javnosti.« priznava Drago Čater. »Tudi o Ptuju veliko pišete, vendar je v tem pisanju vse premalo reportaž iz neposrednega življenja naših delovnih kolektivov.« Z leve in desne dežujejo predlogi: bolj pogosto se pogovarjajte z delavcem pri stroju, prisluhnite mu, kaj sodi o gospodarjenju v delovni organiza- ciji, v komuni, kako se lahko uveljavi proizvajalec? »Vedeti je treba,« pravi Feliks Bagar, »da naš delavgc drugače občuti življenje, kot si to predstavljajo nekateri na republiškem in zveznem nivoju. To njegovo življenje naj pomaga Delavska enotnost predstaviti našim predstavnikom v najvišjih družbenih in političnih forumih.. Če pa terjamo to od svojega glasila in želimo te naše zahteve tudi uveljaviti, potlej moramo sindikalni delavci postati njegovi najmočnejši zavezniki.« »Z zanimanjem smo prebirali dblavci družbenih služb, karkoli ste pisali z našega področja,« pravi Oton Mlakar, »toda pisali ste preveč splošno. Mi bi pa radi izvedeli, na primer takrat, ko smo ustanavljali izobraže--valne skupnosti, kako so drugod rešili to vprašanje. Podobne primerjave nas zanimajo v zdravstvu, za druge dejavnosti.« »Pred dnevi sem se pogovarjal s progovnimi delavci,« pripoveduje Albin Pišek. »Največ jih je bilo iz podeželja in povedali so mi, da radi berejo Delavsko enotnost. Med prispevki, ki smo jih prebrali, so omenili radgonske odpuste agronomov. Čeprav ste objavili strpno napisan članek in osvetlili obe plati medalje, so lahko spoznali, da v tem kolektivu nekaj ne more biti prav. Pri tem primeru so mi relili — vidite, kakšne nepravilnosti, se dogajajo pri nas. Nekdo med .njimi pa je zamahnil z roko in rekel: .Koliko jih šele je, le da ne vemo zanje.’ Pomislil sem, da bi morali morda v našem glasilu več pisati o pozitivnih straneh naših gospodarskih in samoupravnih odposov, kajti sicer bodo naši delavci videli le črno, vanje se bo vgnezdilo nezaupanje.« Mnogi se ne strinjajo z Albinom Piskom. Alojz Čuček ugovarja: »Ne morem soglašati s tem, da bi tisk bežal od resnice, četudi je kdaj pa kdaj bridka. Sem za to, da novinar primere preveri, potem jih pa pove javnosti, pa naj bodo spodbudni ali ne, ne glede na to, kdo jih je povzročil. Le s takšnim pisanjem si bo naš sipdi-kalni tisk pridobil zaupanje.« »Naj si časopis še tako prizadeva, vsem ne more ugoditi,« meni Jože Šegula. »Naš bralec terja od novinarskega pisanja celo več: iz časopisa se hoče tudi česa naučiti in si razširiti svoje znanje. Zategadelj je treba delavcem odgovoriti na številna xvprašanja, ki si jih zastavljajo in si jih morajo razlagati velikokrat po svoje. Te naloge tisk, seveda, sam ne more opraviti. Zato mora pritegniti v svoje delo tiste družbeno odgovorne posameznike, ki vedo za odgovore, ker morajo zanje vedeti, saj bi moral imeti pri nas vsak zakaj svoj zato.« Jože Vrabl, naš poklicni kolega, opozori na komentar: »Že dlje časa si želim, da bi novinarji pisali več komentarjev. Mislim, da bi bralcem več povedali s komentarično obliko pisanja, namesto da razlagate neki primer s petimi, šestimi izjavami,« nam svetuje Vrabl. »S takim pisanjem bi pomagali bralcu, da bi se veliko prej dokopal do resnice« »Vrabl ima prav,« pritrjuje Danilo Masten. »Pomislimo samo na desetine zakonov, na stotero predpisov, kako naj vse preštudiramo. Poleg tega pa menim, da bi morali v časopisu komentirati tudi vzroke, zakaj se nekatera odprta vprašanja, ki živo zadevajo delovne kolektive, nikamor ne premaknejo. Zakaj ne moremo rešiti iz gospodarskih zadreg storitvenih dejavnosti. Seveda ste pisali o davčni politiki, pa o najemninah, o neenakih gospodarskih pogojih med privatnim in družbenim sektorjem. Vendar še danes ne vemo, zakaj so vsi naši predlogi bob ob steno. Rešitve so izven lokalnih okvirov, na višjih mestih, tam jih je treba iskati.« Zanimivo. »Zakaj,« se sprašujejo prizadeti delavci, »zakaj« se sprašujemo novinarji. Ista vprašanja slišimo na Gospodarski zbornici in v odborih skupščine. Se nikdar se nismo tako vneto spraševali vsi od delovnih kolektivov do najvišjih gospodarskih in družbenih forumov, kako rešiti, denimo, vprašanja, ki si jih zastavlja tovariš Masten, nadalje' vprašanja, ki si jih zastavljajo tudi drugi državljani. Tako o deviznem režimu, kako usmerjati kreditno politiko, ali kako rešiti financiranje šolstva, smotrneje organizirati zdravstveno službo itd.. itd. To kaže, da ne hodimo več z zavezanimi očrni mimo problemov, da vemo prav vsi zanje, da jih skušajo rešiti povsod tam, kjer pričakujemo rešitve. Vendar smo zelo neučakani. »Drži. Toda v vsakdanjem življenju se srečujemo z bolj otipljivimi vprašanji,« nadaljuje Danilo Masten. »Zakaj govorimo kar naprej o nemogočih delitvenih odnosih in se zgražamo nad tem, da lahko v neki delovni organizaciji nekdo zasluži 35 tisoč, drugi pa 500 tisoč. Načnimo to vprašanje v javnosti.« »Za take protislovne primere bi bila potrebna v časopisu polemika,« predlaga Franc Ficier-šek. 'Zeljo po takem sodelovanju ste.sneli novinarjem z jezika. Mar ni časopis vaš? Pomeni, da ste naslovili predlog sindikalnim delavcem, naj se preselijo z - javno razpravo s sestankov kdaj pa kdaj tudi v časopis. »Vprašajte še druge sindikalne delavce v drugih občinah, kaj menijo o takem sodelovanju z Delavsko enotnostjo,« svetuje Janko Kosi. »Osebno si ne morem predstavljati sindikalnega delavca na kateremkoli nivoju, ki ne izkorišča svojega glasila za svoje sindikalno delo, ki kratko malo ne potrebuje Delavske enotnosti,« meni Feliks Bagar. »Tu vidim tudi vzrok, zakaj ne iščemo sindikati za svoje glasilo širšega kroga bralcev, čeprav, kadar se posvetujemo, načelno trdimo, da sindikati potrebujemo javno sredstvo obveščanja in informiranja. — Se pravi, da je potemtakem čas, da spremenimo odnos do spremljevalca našega dela, tako da ga bomo radi prebirali, iskali v njem napotke in pobude za reševanje naših nalog. Tu se lahko drug od drugega največ naučimo in povzemamo drug od drugega dobre izkušnje. V tem interesu bi si morali prizadevati, da bo vsak naš delavec dobil v roke glasilo svoje organizacije.« XXX Nazdravili ste nam, Ptujčani, s kančkom grenčice. Pozorno in hvaležno sem vas poslušala, saj ste mi veliko dobrega povedali, preveč, da bi lahko vse zapisala v tem našem pomenku, vendar dovolj za popotnico za naše delo, dovolj, da sem lahko spoznala, da smo vi in mi eno. liiiiiiiiniiiii lili**’ Ustavite se v Opčinah pred Trstom! Ni potrebno, da se trudite dalje. Zapomnite si le našo firmo UStei OPICINA — TK1ESTE, Via Nazionale 32 — Tel. 221-00?. Imamo stalne zaloge najnovejših modelov. Bogata izbira — najnižje cene. Postrežemo v slovenščini. Oton Mlakar Albin Pišek Franc Fideršek Jože Vrabl * BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB« ■■■■■■! 26. in 27. novembra ......"j LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana! MOTORNA VOZILA, TEHNIČNI PREDMETI IN OBLAČILA IBBBflBBBBBBVBBflBBBaBBBBBI icaotmaeaMeMeaBMEeiaeBBKeiiiiBaHeieaBEi