Plačana v gotovini 18roPp„ Cena 40 lir TRST, nedelja 8. oktobra 1961 Leto XVII. - St. 239 (5013) Skupna izjava ličnih in kulturnih organizacij "Popisu prebivalstva na Tržaškem kot nr1f*Sane Petične in kulturne organizacije Tržalk vniCe slovenske narodne manjšine na oll»stevn'r|OZi'-1lljU izJavljai° v zvezi s sklepom bivalstva- °^lobra izvedejo popis pre- liudske€dV?CTT1 u80tavljajo, da je bil ob bližnjem len sto)’ stetju uveden za Tržaško ozemlje pose-Cev v j ,^-i zadeva občevalni jezik prebival- ^Zlrn- To se je zgodilo kljub nasprotne-ijjine'SCU’ ki so ga zavzeli vsi predstavniki Goreli V tr^nem prepričanju, da danes še niso i bilj dajejo učinkovito jamstvo, da ‘tanja 1 Popisa odraz dejanskega številčnega 0bWva . s predstavniki manjšine o načinu iz-s Plsa po narodnosti in tako omogočila, to važno vprašanje zadovoljivo rešilo |jg . UUi d/, UCJ dUMS-t^d feievu Clie^d Ob] ’^ov slovenske etnične skupnosti. 3 n’so smatrala za potrebno, da bi se Nbe 3 bi tj Ti ‘fajjflj '^en' ozemlju, v goriški in videmski po- da ne nfStaVn'lvi slovenske manjšine so že izjavili, Nn0sti ,eJ° sprejeti popisa prebivalstva po na-1,6 P°lit'ik 01 ”° Posied‘ice nasilne raznarodoval-v°jni /ašizma, kratenja naših pravic v po-SaNnjl. 1 ln končno posledice neizvajanja med-US,a'e še v° ,veznosti ter 3. in 6. člena republiške Mti^dno take, da popis ne more nuditi ob-,ezultatov glede števila Slovencev na Ciozemiju- _ ^0tav]jf-Sai,e Politične in kulturne organizacije ^ *n r/°t *^a so al)lasti izbrale najmanj prime-*** po nd ° J neugoden način popisa prebival- mo-asno tf* izjavi^* °^nosti, lv-ajti prebivalci se bodo :e.?a»Preč' ? obč«valnein jeziku v družini. Joe..., > da bo tak način popisa nujno izkrivil | “ števil"°dnostn° 1116=3krajih, kjer je ve-v6'1) z ° 1Tle®anih zakonov, optantov in Slo-■ v v italijanskih družinah ali ži- ^ V ki vUPnostih. Poleg tega je tak način po-, Sp,.j. Cecem nasprotju z načeli UNESCO. navedenih dejstev podpisane politične H^Hj»ioe ”r^anizacije protestirajo in že danes prj ’ . a ne bodo izidom popisa po narodih*!0 oju . ”obene veljave. Zato vnaprej od-k j®de t 3njaj° vsako sklicevanje na tako pri-vt€’ zlasti pa še njihovo morebitno y e v škodo tukajšnjih Slovencev. ^ rstu» 5. okt. 1961. ^ lerilnČna PartW Italije — Tržaška avto- v«";aci?a- ^e^t)is Q aernolcratska sveža — Trst. K'* socialistična zveza — Trst. ^at°tiška skupnost — Trst. a krščanskosocialna zveza — Trst. upin a ^u^urno-gospodarska zveza — Trst. 'H ®°oiaiist neo,ivisnih Slovencev — Trst. ^na stranka Italije — Tržaška federa- merito della popolazione al 31 tnarzb 1961 O Dl CENSIMENTu Obrazec PS-I Modulo PS-1 eznim vprašanjem. Pri vprašanjih, kjer so že tiskani možni odgovori, obkrožite ustrezno številko. Pri ostalih vprašanjih na-r nad črto. ggere le istruzioni relative ad ogni singolo punto. Alle domande dove le risposte possibili sono gia stampate, rispondere dle altre domande rispondere serivendo sopra la riga. 7. KRAJ ZAPOSLITVE: LUOGO Dl OCCUPAZIONE: [Odgovore samo zaposleni izven kraja stalnega stanovanja. Ostali naredijo črtico.] [Rispondono soltanto colo-ro che sono occupati fuori del luogo di dimora sta-bile. Gli altri appongono un trattino.). 8. ZAKONSKI STAN: STATO OVILE: Kraj (naselje) _ Luogo (abitato) Občina ___________ Comune Okraj ____________ Distretto samski — samska .................... 1 celibe — nubile poročen — poročena . ............2 coniugato — coniugata vdovec — vdova .......................3 vedovo — vedova razvezan — razvezana..................4 divorziato — divorzii 9. ŠTEVILO ŽIVOROJENIH OTROK: NUMERO DEI FIGLI NATI VIVI: ~ [Odgovore samo ženske, ki so rodile, ter napišejo število zakonskih in nezakonskih živorojenih otrok. Ostali naredijo črtico.] [Rispondono soltanto le donne-madri indicando il numero dei figli legittimi ed illegittimi nati vivi. Gli altri appongono un trattino.] 10. KOLIKO OD TEH OTROK SEDAJ ŠE ŽIVI? QUANTI Dl QUESTI FIGLI SONO ANCORA VIVENTI? ~ 11. DRŽAVLJANSTVO: CITTADINANZA: --------------------------------------- [Jugoslovanski državljani napišejo FLRJ, tuji pa državljanstvo, ki ga imajo.] [I cittadini jugoslavi indicano RPFJ gli stranieri la rispettiva cittadinanza.) 12. NARODNOST: NAZIONALITA: ~ ~~~----------------------------------— [Vsakdo napiše svojo narodnost, na primer: Srb, Hrvat, Slovenec, Makedonec, Črnogorec, Musliman (v smislu etnične pripadnosti), Šiptar, Madžar, Turek, Slovak, Bolgar, Romun, Italijan, Čeh itd. Državljan FLRJ, ki narodnostno ni natančneje opredeljen, napiše Jugoslovan — narodnostno neopredeljen. Za otroke pod 10 leti je odločilna izjava staršev.] [Ciascuno indica la propria nazionalita, p. e.: Serbo, Croato, Sloveno, Macedone, Montenegrino, Mus-sulmano (appartenenza etnica), Schipetaro, Magiaro, Slovacco, Bulgaro, Romeno, Italiano, Ceco, ecc. II cittadino della RPFJ, che non ha una nazionalita dichiarata segna: Jugoslavo — nazionalita non determina-ta. Per i bambini fino ai 10 anni e determinante la dichiarazione dei genitori.] 13. MATERIN JEZIK: LINGUA MATERNA:' 14yPISMENOST: LEGGE, SCRIVE: [Brati in pisati zna vsak, ki lahko prebere in napiše navadno besedilo iz vsakdanjega življenja.] £ ritenuto capace di leggere o serivere colui che pu6 leggere o serivere un testo comune della vita quotidiana.l e«8fc “lo Ve*ska eftiU "ru rstu Ufi °'brvatska ljudska prosveta — Trst. Prosvetna Matica prosveta — Trst. Trst. —‘a poslana: predsedniku republike, mi-P^dsedniku, ministru za notranje zadeve, Pravosodje, vladnemu generalnemu komi- ost: UNESCO v Parizu, predsedniku pojeta v Trstu, italijansko-jugoslovanski me-Rimu, centralnemu uradu za statistiko Pradu za statistiko, štetje in študij v Trstu. bere in piše . le g ge e seri ve samo bere ............. 2 legge soltanto nepismen .............. 3 analfabeta ___ Tudi v socialistični Jugoslaviji je bil letos popis prebivalstva, toda svojih narodnostnih manjšin tam nuso preštevali na podlagi »občevalnega jezikaš, temveč po narodnosti in po materinskem jeziku hkrati. 1 udi obrazci niso bili samo v jeziku večinskega naroda, temveč dvojezični kot se vidi na gornji fotografiji druge strani aPopisnice — Foglio di censimentov>. Take dvojezične obrazce so prejeli brez izjeme vsi prebivalci v narodnostno mešanih krajih v Istri in na Reki in ne samo pripadniki italijanske manjšine. Pri nas pa so oblasti poskrbele le za slovenski prevod sanio nekaterih obrazcev, ki pa jih popisovalci nimajo niti za vsako družino v okolici mesta, v predmestjih in v mestu samem pa jih sploh ne delijo tudi če jih meščani slovenske narodnosti izrecno zantevajo Volk dlako menja... Tržaški Slovenci poznamo narodnostna štetja od leta 1842 dalje. Od takrat se jih je zvrstila že cela vrsta, toda razen enega so vsa upoštevala samo občevalni jezik. Le štetje leta 1846, ki je edino upoštevalo materinski jezik, ima neposredno zgodovinsko vrednost in res prikazuje številčno razmerje. Vsa poznejša štetja so imela značaj političnih bojev in njihovi rezultati so v naših krajih le dokument o naporih italijanskih šovinistov, da prikrijejo obstoj Slovencev. »Občevalni jezik* je za take nečedne namene najpri-ročnejše merilo. Vivante pravi, da je Avstrija sprejela to merilo, da bi lahko Nemci statistično dokazovali svojo številčno premoč, čeprav so zaradi prebujanja podložnih slovanskih narodov iz dneva v dan nazadovali. Glede naših krajev isti pisec pravi, da je tod kriterij občevalnega jezika služil Italijanom za prikazovanje svoje številčne moči, ki se je po volilnih izidih in številu šolarjev izkazala za pretirano. Tudi Norbert Krebs, pisec znamenite študije o Istri, ne daje s kriterijem občevalnega jezika pridobljenim podatkom velike vrednosti, saj pravi, da na splošno ni mogoče ugotoviti narodnostne pripadnosti na podlagi statističnih rezultatov, «ki sploh ne u-gotavlja.io materinskega jezika, marveč občevalni jezik, to je jezik, ki ga kdo prijavi prostovoljno ali pa prisiljen po različnih razlogih*. Proti koncu prejšnjega stoletja je Mayrhof von Gruenbuehel zapisal, da se z občevalnim jezikom ne da ugotoviti številčno razmerje med posameznimi narodi, da pa bi šlo ugotavljanje materinskega jezika namesto občevalnega v nemško škodo, to je v škodo večinskega naroda. Končno je leta 1912 celo sama avstrijska državna statistična komisija, ki je imela vpogled tudi v vsa zakulisna dogajanja vseh štirih avstrijskih splošnih štetij, priznala, da izjave o občevalnem jeziku ne morejo služiti kot popolnoma zanesljiva podlaga za določitev narodnostne pripadnosti. Ko so po prvi svetovni vojni prišli italijanski šovinisti do neomejene oblasti, so pri štetju to, njihovim namenom povsem u-strezno merilo, ohranili in niže bomo videli, s kakšnim uspehom. Zato lahko trdimo, da že sama metoda, ki so jo italijanske oblasti izbrale, ka- že na njihov namen. Že v naprej pa lahko vemo, kakšne rezultate smemo pričakovati, če pogledamo, kako so nas šteli v preteklosti. Saj volk le dlako menja, nravi pa ne. že ob prvih treh štetjih v letih 1842, 1846 in 1850 je očitna razlika med državnim štetjem po materinskem jeziku leta 1846 in občinskima po občevalnem jeziku. Italijani Slovenci 1842 53.000 21.000 1846 46.500 25.300 1850 51.695 26.948 Po teh treh štetjih je nastal daljši premor, ki ga je prekinilo samostojno občinsko štetje leta 1868. Kljub stalnemu dotoku slovenskega prebivalstva iz zaledja je število Slovencev v tem času celo upadlo. Italijanska gospoda, ki je imela občino v rokah, je že bila šovinistično nastrojena in se je to poznalo tudi pri štetju. Zdi se, da smo šli Slovenci že tedaj nekaterim someščanom zelo na živce. Do naslednjega štetja leta 1875 se je namreč število prebivalstva dvignilo za 10.617 oseb, število Italijanov pa za 12.849; in v istem razdobiu 'e število Slovencev padlo za 1.813. 1868 1875 1880 1890 1900 1910 1921 Italijani 83.046 95.895 88.887 100.039 116.825 141.509 118.959 202.382 Slovenci 26.418 24.605 26.263 27.725 24.679 36.401 56.833 18.150 ostali 6.552 6.132 29.694 29.702 37.095 52.600 53.718 18.123 skupno 116.016 126.633 144.844 157.466 178.599 229.510 238.655 sladka ura maščevanja in niso čakali dolgo, da se maščujejo za sramoto, ki so jo doživeli 11 let prej. Štetje leta 1921 se jim ponudi kot edinstvena prilika. Popis teče v redu. O-koli 30.000 «regnicolov», ki so jih prej šteli med tujce, preide med polnopravne državljane, pa jim še ni dovolj. Zatečejo se k stari metodi: «11 trucco c’6, ma non si vede!* Slovencev je reci in piši: 18.500. Italijanski pisci najdejo za to čudovito razlago: avstrijsko uradništvo se je vrnilo v domače kraje. Le Schiffrer priznava, da prav vse ni bilo v redu: «E’ evi-dente che il quesito e-jui-voco della «hngua d’uso» ha permesso di registrare come Italiani un certo numero di Slavi.* Da se je precej slo ven- (Nadaljevanje na 2. strani) Kakšne narave je bil ta nenavaden porast italijanskega prebivalstva, kažejo izidi naslednjega štetja, leta 1880, Bilo je to državno štetje, ki ga je izvršila občina pod državno kontrolo. Število Italijanov je kljub splošnemu porastu prebivalstva za 18.211 oseb padlo za 7.008 oseb. Naslednje vsedržavno štetje leta 1890 kaže porast tako Slovencev kot Italijanov, toda zaradi naraščanja števila Slovencev izvedejo tržaški šovinisti pri štetju leta 1900 besen napad na Slovence in uspe jim znižati njihovo število za 3.046, tako da jih je videti celo manj, kot jih je bilo 50 let prej. In še niso zadovoljni. Ob prvi priliki napnejo vse sile in pri štetju leta 1910 ne izbirajo sredstev za izvedbo svojega načrta, število Slovencev silno naraste v primeri s prejšnjim štetjem (za 11.722), a vendar je o-čitno, da je bile štetje ko-losalna sleparija. Poslanec tržaških Slovencev na Dunaju dr. Otokar Rybar se pritoži v parlamentu in vlada odredi revizijo popisa. število Slovencev poskoči za 20.432 oseb in se končno približa resnici, šovinisti sicer zaženejo hrup, da vlada podpira in favorizira Slovence, toda dve leti pozneje izda Vivante svo. jo znamenito knjigo in v njej zapiše: «Glede Trsta potrjuje to številko drugo merilo, gotovo primernejše za ugotavljanje narodnostne zavesti v določeni skupnosti : število slovenskih glasov na volitvah. Tržaški volivci predstavljajo petino celotnega domačega prebi valstva in nad 12.000 je slovenskih volivcev, če samo 12.000 pomnožimo s 5, dobimo prav 60 000.» S propadom Avstrije je prišla za tržaške šoviniste Rusk: «Razgovori z Gromikom so bili konstruktivni toda bolje je, da se glede njih rezultata počaka» ■o ve/c in njego Izjavil je tudi, da je možno, da berlinsko vprašanje pride pred OZN - Verjetno se bodo v kratkem sestali zahodni zunanji ministri - Kennedyjev telefonski pogovor z Brandtom - Zmeren Mikojanov govor v vzhodnem Berlinu WASHINGTON, 7.-0 včerajšnjem razgovoru Kennedyja z Gromikom ni bila podana doslej nobena uradna izjava in tudi je m pričakovati. Prav tako kakor v Washingto-nu so zelo rezervirani tudi v Londonu in v Parizu, kjer pričakujejo podrobno poročilo o razgovoru. že sedaj pa prevladuje mnenje, da se bodo verjetno čez nekaj tednov sestali štirje zahodni zunanji ministri, da zavzamejo skupno stališče pri morebitnih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Ni izključeno, da se bodo stiki s Sovjetsko zvezo nadaljevali po diplomatski poti. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril danes po televiziji o razgovorih z Gromikom. Odgovarjal je na vprašanja, ki jih je postavljala gospa Rooseveltova. Rusk je izjavil, da so razgovori o Berlinu potekali v «resnem» in v celoti »konstruktivnem« ozračju. Dodal pa je, da je glede njih rezultata bolje »čakati«. Pripomnil jc, da njegovi in Kennedyjevi razgovori z Gromikom niso pomenili pogajanj v prayem smislu be- sede. ZDA so imele vtis, da sovjetski predlogi o Berlinu «niso primerna podlaga za pogajanja«; zato so se začeli »poizvedovalni« razgovori, da se ugotovi, ali je podlaga za morebitna pogajanja. Rusk ni izključil možnosti, da se nekega dne berlinsko vprašanje postavi pred OZN. Pripomnil pa je, da, če bi se_ to zgodilo seda), bi Združeni narodi nedvomno lahko samo priporočali najbolj prizadetim stranem, naj začnejo pogajanja za rešitev. Ce pa bi se kriza zaostrija, bi se berlinsko vprašanje prav gotovo predložilo v proučitev OZN. Zatem je Rusk izjavil, da razume, da je Sovjetska zveza zaskrbljena, da ne bi Zahodna Nemčija nekega dne dobila jedrsko orožje. Pripomnil pa je, da Zahodna Nemčija, ki je članica NA TO, nima takega orožja, in je izrekel mnenje, da je vprašanje mnogo obširnejše. Omenil je tudi, da so se ZDA uprle, da bi se povečalo število držav z jedrsko oborožitvijo, in je dodal: »Prvi potreben ukrep bi bil skleniti pogodbo o prepovedi jedrskih poizkusov vzpo redno z nadzorstvenim sistemom.« Gospa Rooseveltova je vpra- šala, kako bi ZDA lahko povečale svojo vojaško moč, ne da bi dale vtis svetu, da zagovarjajo vojno. Rusk je odgovoril, da je prepričan, da se svet na splošno, in nevtralne države posebej, zavedajo, da ZDA želijo mir. «ZDA, je dodal, so po drugi svetovni vojni demobilizirale in ko so imele atomski monopol, so skušale postaviti jedrsko orožje pod mednarodno nadzorstvo. Razen tega so se odločile za okrepitev svoje vojaške moči šele po sovražnih pobudah komunističnega sveta. Tudi nevtralci razumejo, da je nevtralnost mogoča, samo če je nasproti komunističnemu bloku močan svobodni svet.« Čeprav so bile zahodne vlade v zadnjih tednih v stalnem stiku, vendar vse kaže, da do sedaj niso še določile skupnega stališča pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Na splošno ni do sedaj nobenih uradnih komentarjev in v zahodnih prestolnicah so zelo rezervirani ter poudarjajo, da je prezgodaj, da bj izvajali kakršne koli zaključke. Zato pa se tisk spušča v toliko bolj obširne komentarje z naštevanjem številnih domnev. Kaj je načelno izjavil Kennedy Gromiku in kaj Gromiko Kennedyju, ni težko ugani- ti. Komentarji tiska se v glavnem sučejo prav v ponavljanju že znanega ameriškega in sovjetskega stališča. «New York Times« pa piše, da sta Kennedy in Gromiko govorila tudi o Laosu, in trdi, da je po mnenju ivashmgtonskih funkcionarjev rezultat razgovora «na ničli«. List trdi, da je morda edino dobro znamenje, da Moskva ne bo vztrajala na sklenitvi nemške mirovne pogodbe še letos. «New York Herald Tribune« pa pravi, da zadobivajfi) obliko kot izhodišče prihodnjih pogajanj nekatera jamstva za zahodne pravice v zahodnem Berlinu v zameno za »tiho« priznanje vzhodnonemške republike. »Sprememba ozračja v zadnjih dveh tednih, dodaja list, se ne more obršzložiti enostavno v obliki temeljite ocenitve strahot jedrske vojne Stvari so se razvile v Zahodni Nemčiji, ki ima sedaj opravka s sestavo nove vlade. Stvari so se razvile tudi v OZN, kjer se Sovjetska zveza in ZDA bližajo sporazumu o imenovanju novega glavnega tajnika. V Bonnu je vlada dala razumeti, da namerava zvezna republika povečati svoje u-pravne in tehnične odnose z Vzhodno Nemčijo. Zdi se, proti priznanju «de faeto« pankowskega režima, oziroma, da se oblastem Vzhodne Nemčije prizna položaj »agentov« Sovjetske zveze. S svoje strani se Hruščev sedaj izogiba ponavljanju zapadlosti ob koncu leta za rešitev berlinskega vprašanja. Verjetno želi, da bi se pokazala možnost konference o Berlinu še pred kongresom sovjetske komunistične stranke, ki se bo začel čez deset dni.« Washingtonskd dopisnik londonskega «Timesa» piše danes: «Vedelo se bo, ali so pogajanja o Berlinu mogoča, šele potem, ko bo ameriška vlada imela priložnost predložiti svoje poročilo svojim zaveznikom in o njem diskutirati. Vendar pa se na prvi pogled ne zdi, da je Sovjetska zveza spremenila svoje stališče, kakor ga sicer niso ZDA.« Dopisnik «Daily Maila« pravi, da je Kennedy dal razumeti Gromiku, da so ZDA pripravljene pogajati se o kompromisni rešitvi glede Berlina Tako rešitev bi utegnili pripraviti na konferenci zunanjih mini- strov novembra in jo odobriti na konferenci na vrhu, ki bi bjla spomladi. V za- meno je skušal Kennedy doseči, da bi se Sovjetska zveza obvezala predvsem, da ne bo podpisala mirovne pogod be z Nemčijo pred koncem leta. pariški tisk pa ponavlja v glavnem stare argumente o ((odločnosti Zahoda«. Predsednik Kennedy je imel prvi telefonski razgovor z zahodnoberlinskim županom Brandtom, ki je sedaj v New Yorku. To je sporočil sam Brandt časnikarjem takoj po telefonskem razgovoru. Na vprašanje, ali je po razgovoru optimist, je župan odgovoril: ((Mislim, da bi na to vprašanje lahko odgovoril predsednik Kennedy. Zelo pomirljivo je, da je predsednik izrekel soglasnost z mojimi včerajšnjimi izjavami.« Brandt je dalje izjavil, da Je po njegovem mnenju «prihodnost zahodnega Berlina v dobrih rokah, v ZDA«. «ZDA so skupno s svojimi zavezniki zgradile trdno zaščitno streho nad mojim mestom; popolnoma se zanesem nanje.« V vzhodnem semtorju Berlina so bile danes številne svečanosti ob dvanajsti obletnici ustanovitve vzhodnonemške republike. V tem okviru je bilo tudi veliko zborovanje na Trgu Marxa in Engelsa. Na zborovanju le govoril pomočnik ministr- (Nadaljevanje na 2. strani) Gaetano Martino novi predsednik liberalne stranke Liberalci bodo podpirali vlado da ne bo povoda za levi center Nenni zatrjuje, da je «politično-parlamentarna rešitev levega centra že skoraj neizbežna» - Centralni odbor KPI zaključil diskusijo (Od našega dopisnika) RIM, 7. — «Politično-parlamentana rešitev levega centra je že skoraj neizbežna,* pravi voditelj PSI Nenni v članku, ki ga prinaša jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!», ko analizira pretveze in izgovore, ki se jih desnica poslužuje in oprijemlje, da bi preprečila sestavo vlade levega centra. Prvi tak poskus desnice se je pojavil ob priliki zunanjepolitičo debate v poslanski zbornici, ko sta se «liberalna konservativna desnica in demo- kristjanska oltrancistična desnica, skupno seveda s skrajno desnico, znašli združeni v poskusu, da bi naš nevtralizem ali nevezanost na bloke prikazali kot oviro na poti vsakršnega notranjega političnega razvoja. Druga dva pos usa pa zadevata de-mokristjansko desnico, ki skuša pritiskati na položaj z grožnjo o razpustu parlamenta v oktobru ali najkasneje v prvih dneh novembra (kakor da bi Scelba, Andreotti in Gonnella te zmogli), in Mala-godija, ki z resnostjo mednarodnega položaja utemeljuje nujnost premirja med konver-genti do prihodnjih političnih volitev, ki bi jih liberal-no-konservativni voditelj hotel antic.pirati od pomladi 19,'3 na jesen 19112». Tu Nenni ironozira zadržanje Mala-godija, 'ki je r.a televizijski oddaji «i olti~na tribuna« na vprašanje, kaj bodo liberalci storili če bi na Siciliji prnlo do deželne vlade levega centra, odgovoril: «Naj poskusijo — našli nas bodo » »Poskusili so, in ga niso naslil«, pripo-minja Nenni, Kar se tič* Malagodijevega premirja med konvergenti, Nenni pravi, .da n* plod, ki , mogel dozoreti v tem letnem času. D-jansko pa se more pripetiti nekaj hujšega: poslabšanje položaja, naknadno omejevanje pobude sedanje vlade, ali pa vladne kombinacije z monarhističnimi uskoki; možne so nove zakasnitve in odlaganja. Toda tu postaja zadeva resnejša, in o tem bo sPte-govoril centralni odbor PSI ki se bo sestal prihodnji torek Glavni odbor liberalne stranke je danes nadaljeval z disku, sijo o poročilu MalagOdija, v kateri so se vsi govorniki strinjali s tajnikom stranke in poudarjali, da morajo liberalci še nadalje podpirati sedanjo ^lado, da KD ne bi imela iz- krajinskih upravah liberalci ne- smejo reagirali z oppzicijo sedanji vladi, ker KD baje to izredno .žeji, da bi’ lhogla to njihovo opozicijo izkoristiti za sestavo vlade- levega' ceiitra. Danes so objavili rezultat volitev novega predsednika liberalne stranke: izvoljen je bil Gaetano Martino, za katerega je glasovalo 109 od 122 članov glavnega odbora stranke. S svojim posegom v diskusijo je Martino dokazal, da ima potrebno kvalifikacijo za to mesto. Centralni odbor KPI je danes zaključil diskusijo o poročilu Togliattija in poveril tajništvu mandat za sestavo zaključne resolucije. Ob zaključku diskusije je Togliatti poudaril, da se je treba boriti za preobrat v levo in proti politiki levega centra (ker je baje nevarna za PSI). S tem v zvezi je zanimivo, da se bodo 14. t .m. sestali pristaši struje Bassa v PSI. da bi dosegli sporazum z levico PSI za ((odločnejši napad opozicij na politiko večine« PSI. Poslanska zbornica je danes dopoldne nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve, med katero je socialistični poslanec Paolicchi dolžil vlado, da uporablja politični in ideološki kriterij pri cenzuri filmske proizvodnje, in to na pritisk cerkvene hierarhije. A. P. Stalen stik ZDA z alžirsko vlado TUNIS, 7. — V krogih blizu alžirske vlade izjavljajo, da se bo ta sestala v ponedeljek, da podrobneje prouči zadnje de Gaullove izjave o Alžiriji. Alžirski list «E! Moudžahid« poziva danes francoske demokratične sile in evropske liberalne sile, naj * prepričajo francosko vlado o potrebi takojšnjih pogajanj z alžirsko vlado. «Mir v Alžiriji, dodaja list, bi bil mogoč, če bi se na na nravem razpotju, pri čemer gre ne samo za našo prihodnost, kajti v danem trenutku bo Alžirija vsekakor neodvisna, temveč tudi za zakonite interese francoskega ljudstva in Evropejcev v Alžiriji.« Tednik «Afrique Action« pa piše, da namerava predsednik Kennedy poslati v Tunis ((sposobnega diplomata)), zato da bo vzdrževal stalen stik z alžirsko vlado. List dodaja, da je Kennedy pozval državni departma, naj izbere sposobnega diplomata, ki 1 i ga poslali v ameriško poslaništvo v Tunisu z edino nalogo, da vzdržuje tesne in stalne stike z voditelji alžirsne vlade, L.*st dodaja, da se bo ameriški državni podtajnik za afriške zadeve Mennen Williams, ki jc sedaj v Afriki, sestal s predsednikom alžirske viade Ben Hedo, ko bo 15. oktobra ori-šel v Tunis. Golistični levičarski list «Combat» predlaga danes sestanek «pri saharski okrogli mizi«, katerega naj bi se u-deležile vse države, ki mejijo s Saharo. List dodaja, da bi na konferenci govorili o vseh vprašanjih, ki so povezana z mejami in s statusom Sahare, in pravi, da bi to nedvomno olajšalo rešitev alžirskega spora. Gromiko (Nadaljevanje s. 1. strani) skega predsednika Vzhodne Nemčije Leusch-ner, ki je med drugim izjavil, da »(borba komunističnega sveta za mirovno pogodbo dosega vrhunec«, Za njim je govoril podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, ki je poudaril, da je Sovjetska zveza pripravljena skleniti sporazum, da se iz zahodnega Berlina napravi svobodno mesto, Mi-kojanov govor je bil zelo zmeren. Mikojan ni sploh omenil, da je treba mirovno pogodbo z Nemčijo sklenili še letos, in je poudaril, da Sovjetska zveza potrebuje mir, zato da dohiti ZDA v svoji proizvodnji. O Berlinu je izjavil: ((Pripravljeni smo nuditi zahodnemu Berlinu vsa jamstva na podlagi mednarodnega zakona. Seveda bo treba spoštovati suverenost Nemške demokratične republike, po katere ozemlju poteka promet z Berlinom.« Poudaril je tudi, da bo mirovna pogodba legalizirala nemške meje, ki so bile določene s potsdamskim sporazumom, in obstoj dveh nemških držav. ((Samo blaznež, je dodal Mikojan, bi lahko odgovoril z vojaškimi dejanji na mirovno pogodbo.« iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii umili iiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiirimnniiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti V torek ali sredo v Varnostnem svetu nova razprava o začasnem tajniku OZN Baje sta se Kennedy in Gromiko sporazumela, naj bi začasni tajnik bil burmanski predstavnik U Tant govora za sestavo levega cen- drugi strani Sredozemlja od. tra, češ k temu nas sili opo- ločili, da od besed preidejo "zicija liberalcev: tudi. na mo- k dejanjem, in da spremenijo rebitne nadaljnje primere le- izjave o namenih v dejstva s vega centra v občinskih in po-1 pomočjo pogajanj. Sedaj smo Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiifiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii SZ, ČSSR in Bolgarija priznale sirsko vlado Tudi ZDA se pripravljajo na priznanje NEW YORK, 7. — Nekateri člani Varnostnega sveta so danes izjavili, da se bo ta svet morda sestal v torek ali sredo na tajni seji, da ugotovi, ali je mogoč med stalnimi člani sveta začasen sporazum glede Ham-marskjoeldovega naslednika. Ameriško in sovjetsko stališče se do sedaj nista i —-----------——j r , še zbližali, kar se tiče funk-1 ^ sedaj izvaja ameriška vla- da finančni pritisk in grozi, cij pomočnikov začasnega ^ se eventUalno dezintere-tajnika. Razen tega je tudi siraja za ozn v primeru sprejema Kitajske. Bilanca , OZN izkazuje sedaj nad sto milijonov dolarjev primanjkljaja. Znano je, da je ameriški prispevek kot velesile večji kakor prispevek drugih manjših držav. MOSKVA, 7. — Danes so uradno sporočili, da je Sovjetska zveza priznala separeti-stično sirsko vlado v Damasku. Prav tako so v Sofiji sporočili, da je Bolgarija priznala to vlado. Zvečer so sporočili iz Prage, da je tudi vlada CSSR priznala omenjeno vlado. Vse tri vlade bodo v kratkem imenovale svoje poslanike v Damasku. Kakor poroča dopisnik Tanjuga iz Sofije, se tam v poučenih krogih govori, da so sirsko vlado priznale tudi o-stale države sovjetske skupine, in da bo o tem kmalu objavljeno uradno potrdilo. V Washingtonu je ameriški državni departma objavil izjavo, v kateri sporoča, da ameriška vlada upa, da bo v čim krajšem času sprejela odločitev glede priznanja sirske vlade. Izjava pravi dalje, da so «ZDA sprejele na znanje napredovanje, ki ga je dosegel novi sirski režim v utrditvi svojega notranjega položaja, in tudi tendenco k priznanju, ki jo kažejo nekatere tlade. Ameriška vlada je zadevo proučila in upa, da se bo čimprej odločila«. Domnevajo, da bo ameriška vlada že pril odnji teden priznala sirsko vlado. •; C- Up načelen sporazum, naj bi začasni tajnik bil burmanski predstavnik U Tant, podrejen možnosti sporazuma glede njegovih pomočnikov. U-speh napovedanega sestanka je v veliki meri odvisen od izida včerajšnjega sestanka med Kennedyjem in Gromi-kom. Glede tega razgovora niso v OZN še dobili podrobnih informacij. Vendar pa se vztrajno_ govori, da, če je že bilo včeraj doseženo kaj pozitivnega, se to tiče prav glavnega tajništva OZN in imenovanja U Tanta. Kar se tiče trditve ti-sica, da razgovor ni pokazal napredka o nobeni točki, se danes., izjavlja, da so te trditve ((^“prečejšnji meri neutemeljene«. ->-V zvezi s tajnikovimi pomočniki so še vedno nesoglasja glede njihove pristojnosti, in sicer, ali naj bi imeli enostavno nalogo svetovalcev, kakor hočejo ZDA, ali pa vlogo nadzornikov. Ce se bo nesoglasje glede tega ugladilo, bo treba rešiti še vprašanje geografskih področij, ki bi jih predstavljali vsi člani tajništva (tajnik in pet njegovih pomočnikov). Glede tega je bila potrebna korektura svo-ječasnih Hammarskjoeldovih predlogov o reformi tajništva, ki jih praktično vsebuje sedanji predlog. Na podlagi Hammarskjoeldovega načrta bi morali pomočniki predstav, ljati Severno Ameriko, Sovjetsko zvezo, Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko. Ta razdelitev bi bila odvisna od dejstva, da bi Hammarskjoeld zastopal Evropo. Toda če bo tajniško mesto prevzel sedaj Burmanec U Tant, bo potrebno najti predstavnika tudi za Evropo. V krogih zahodnih delegacij so mnenja, da Sovjetska zveza ne bi nasprotovala glede tega morebitnemu imenovanju poslanika Spinellija ki je sedaj podtajnik za evropske zadeve in ki je pokazal precejšnjo sposobnost, zlasti kar se tiče operacij OZN Palestini. Zatrjuje se, da vztraja a-meriška vlada pri naslednjem postopku: 1. Varnostni svet priporoča skupščini imenovanje začasnega tajnika do a-prila 1963. 2- Imenovani tajniK prebere pred Varnostnim svetom izjavo (ki bi jo prej odo. brili člani Va-nostnega sveta) glede imenosanja petih pomočnikov. Izj iva bi poudarila, da je bila izbira izvršena samo na geografski podlagi in da bo naloga pomočnikov spo. ročati svoje mnenje izključno na zahtevo tajnika. 3. Glavna skupščina izvoli tajnika. 4. Ta bi pred skupščino ponovil izjavo, ki bi jo prej podal v Varnostnem svetu. Drugo kočljivo vprašanje^ s katerim ima sedaj opravka OZN, je vprašanje kitajskega predstavništva ter vprašanje primanjkljaja v proračunu. Sedanja razvrstitev sil v glavni skupščini kaže precejšnjo možnost, da bo LH Kitajska sprejeta v OZN morda že na sedanjem zasedanju. Jasno je, da to ne bo všeč ZDA in nekaterim njihovim satelitom. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Črnec, ki prjpada skupini, demonstrantov, ki je v središču Londona protestirala proti kolonialni oblasti v Južni Rodeziji. Na transparentu je v angleščini napisano: »Angleške krivice v Južni Rodeziji« {Foto Jožko Dekleva). Stuie Linner je poslal danes OZN- v- New York poročilo o pogajanjih med Combejem in predstavnikom OZN Hiarijem Linr.er pravi, da so pogajanja glede ustavitve sovražnosti v Katangi zašla v slepo ulico, in dodaja, da so Com-bejevi predstavniki sprožili enake predloge glede izvajanja sporazuma o ustavitvi sovražnosti, kakršne so postavili 27. septembra, in o katerih je poveljstvo OZN izjavil,o da so tako ekstremistični, da ne zaslužijo niti diskusije. Linner poroča dalje, da se bo Hiari ponovno sestal s C mbejevimi predstavniki v Elisabethvillu prihodnji teden. Na koncu pravi Linner, da je polkovnik Ar.ders Kjellgren obiskal ujetnike OZN, ki jih imajo ujete Combejevi vojaki v Jadotvillu in pravi, da ravnajo z njimi dobro ter da so dobre volje. Kennedy-Groniiko V petek sta se sestala v Wa-shingtonu v Beli hiši ameriški predsednik Kennedy in sovjetski zunanji minister Gromiko. Pri razgovoru je bil navzoč tudi ameriški državni tajnik Dean Rusk. Ob tej priložnosti je prišel iz Moskve v Washing-ton tudi ameriški poslanik Thompson. Ta sestanek se je dolgo pripravljal med razgovori, ki jih je Gromiko imel z Deanom Ruskom m tudi z angleškim zunanjim ministrom lordom Homeom. Po razgovoru sta Rusk in Gromiko izjavila, da je bil «zelo zanimivn. V dosedanjem dvostranskem proučevanju «možnosti» za konkretna pogajanja sta obe strani prišli do sklepa, da bo ta sestanek verjetno ^prispeval k zbližanju gledišč. O podrobnostih dosedanjih razgovorov ni nič znanega. Poudarja se le, da so bili koristni in da so do neke mere povečali upanje glede možnosti, da bi našli izhod iz sedanjega položaja po mirni poti. V Washingtonu menijo, da se bodo zaradi izboljšanega vzdušja v ameriško-sovjetskih odnosih nadaljevali dvostranski stiki tudi po kongresu Sovjetske komunistične stranke, tako da bi v novembru sklicali konferenco zunanjih ministrov štirih velikih držav, kateri bi morda sledil sestanek na najvišji ravni. De Gaullova trma Predsednik de Gaulle je imel prejšnji teden govor, s katerim je pokazal, da v ničemer ne misli spremeniti svoje politike. Po mnenju političnih krogov se glavna značilnost njegovega govora ne zrcali toliko v sami vsebini govora, v kateri ni nobenih elementov, kolikor v nepomirljivosti, o-strini tona in celo v grobosti, kadar gre za voditelje političnih strank. Mnogi vidijo v tem izraz de Gaullovega razočaranja, ker se mu ni posrečilo, da bi voditelje prepričal o nezmotljivosti svoje politike na vseh področjih. V Parizu pravijo, da tak način ne bo olajšal «narodne strnitve», o kateri je de Gaulle govoril. De Gaulle je celo zagrozil, da bo razpustil parlament ter da bo celo v še širši meri uporabil izredna pooblastila. Prav tako se je glede Alžirije omejil na potrdi tet) osnovnih postavk svoje politike; pogajanja z Alžirci ali pa postavitev »začasne oblasti« v Alžiriji, kar pogajanj ne bo pospešilo ne olajšalo. V svojem govoru je pokazal, da je odločen postaviti lut- Poročilo OZN o položaju v Katangi NEW YORK, 7. — Načelnik odposlanstva OZN v Kongu iiiiiii mi ■■ mili •iiiiii ii i .. Angleško letalo s 37 potniki se je razbilo^ob Pireneje v Vsi potniki in člani posadke so zgubili življenje kovno oblast v Alžiriji s pomočjo kolaboracionistov. Skušal bo celo ustanoviti tako i-menovano ealžirsko vojsko«, ki bo v službi «začasne izvršne oblasto). V ta namen je že imenoval alžirskega kolabora-cionističnega generala Rajo za poveljnika te vojske. Kako si de Gaulle zamišlja sporazumno rešitev alžirskega vprašanja pri pogajanjih z alžirsko vlado, je težko razumeti spričo dejstva, da venomer trmasto vztraja na svojem dosedanjem stališču. Kar se tiče pogajanj med Vzhodom in Zahodom, p a Pra-vi, da je za ta pogajanja, toda šele, ko bodo »prenehale grožnje, ko bo mednarodna napetost popustila in ko postanejo odnosi med Vzhodom in Zahodom normalni». Kakor napovedano, se je de Gaulle s 30. septembrom odrekel izrednim pooblastilom. V torek pa se je začelo redno zasedanje parlamenta v precejšnji napetosti spričo de Gaullovega grozilnega govora. Številni poslanci se posvetujejo in skuša se doseči skupna fronta levice proti de Gaullo-vi politiki. V ta namen se jc tajnik socialistične stranke Guy Mollet sestal z voditeljem združene socialistične stranke Mendes-Franceom. Združena socialistična stran ka pa je po dvodnevnem zasedanju svojega političnega odbora poudarila, da je nujno potrebno ustanoviti «socialistično fronto» in mobilizirati vse ljudske množice. Stranka se ne strinja s stališčem Mol-leta, da bi bilo trebaiz pre-grupiranja demokratičnih sil izključiti francoske komuniste V objavljeni resoluciji je rečeno, da je treba vse predloge v tem smislu poslati tudi komunistični stranki. Vodstvo stranke je dobilo nalogo, ^da naveže stike z a?semi političnimi formacijami, ki so pripravljene začeti boj proti politiki sedanjega režima. Stike bodo navezali tudi s predstavniki sindikatov. Stranka bo v kratkem poslala tudi osnutek gospodarskega in socialnega programa vsem političnim strankam, ki so proti sedanjemu režimu in vsem velikim sindikalnim centralam Francije. Program bo zajel nacionalizacijo vseh ključnih gospodarskih panog, demokratično gospodarsko načrtovanje in nadzorstvo delavcev nad proizvodnjo, reformo kmetijske strukture, skrajšanje delovnega časa, zvišan je mezd in druge ukrepe. PARIZ, 7. — V današnjih prvih jutranjih urah se je angleško letalo «DC-3 Dakota« zrušilo ob pirenejskem pobočju. V letalu je bilo 34 potnikov s tremi člani posadke, ki so vsi zgubili življenje. Vest, da letalo pogrešajo, je prišla v zgodnjih jutranjih urah. Letalo starega tipa (letala Dakota so bila v službi v prvih letih druge svetovne vojne) je bilo last londonske družbe «Derby», ki je skrbela za prevažanje iz Londona v Perpignan tistih britanskih turistov, ki so želeli preživeti počitnice ob južni obali Francije. Pilot je sporočil nekaj pred eno uro popolnoči, da je v bližini Toulousa. Od tedaj ni bilo več glasu o letalu, o katerem so zjutraj sporočili, da ga pogrešajo. Francoska vojaška letala in helikopterji so vse jutro iskali pogrešano letalo, toda njegove razbitine so našli šele v prvih popoldanskih urah. Razbitine so v bližini gore Canigou v višini 2200 metrov, približno 40 kilometrov od Perpignana. Številne reševalne skupine so odšle na pot, da pridejo na kraj nesreče. Te skupine so potrdile, da so vsi potniki zgubili življenje. Nekateri kmetje, ki so bili nedaleč od kraja kamor je letalo padlo, so izj’avili, da so v prvih jutranjih urab slišali brnenje motorjev, in takoj zatem so slišali močno eksplozijo. Ne izključujejo možnosti, da je do nesreče prišlo zaradi silne nevihte, ki je divjala na jugu Francije. Primerno opremljene ladje so izvršile vsa opazovanja in vse ugotovitve, ki jih je določal program. Zato da se zberejo drugi potrebni podatki, se bo nadaljevalo izstreljevanje močnih raket na tem področju. Zadnja stopnja rakete, ki so jo izstrelili danes, je padla v ocean 12.000 kilometrov od kraja izstrelitve. Agencija Tass je sporočila, da v Sovjetski zvezi izdelujejo največji radioteleskop na svetu. Postavljajo ga v bližini Moskve v radioastronomskem laboratoriju zavoda za fiziko, ki pripada sovjetski akademiji znanosti. Novi radioteleskop bo omogočil, da ((prodrejo na oddaljena področja vesolja, ki jih optični instrumenti ne morejo doseči«. ODBOJKA V TURINU Tudi Italija klonila Jugoslovanom s 3:0 TURIN, 7. — Predzadnji dan mednarodnega turnirja v odbojki se je začel z dvobojem med Jugoslavijo in Italijo. Zmagali so Jugoslovani s 3:0 (15:7, 15:7, 15:5). Italijani niso nudili nobenega odpora odličnim nasprotnikom. Domačini bi lahko kvečjemu dosegli manjšo razliko v setih, toda obramba je popolnoma odpovedala. V drugi tekmi večera je Francija premagala Madžarsko Del« v OZN V OZN se še vedno trudijo. da bi našli sporazum; glede novega tajnika. Kakor je znano, zahteva Sovjetska zveza reorganizacijo tajništva, pri čemer pa so njeni dosedanji predlogi imeli za podlago blokovsko' miselnost. Vendar pa se je sovjetsko stališče polagoma spremenilo, tako da ie sovjetska vlada predlagala, naj bi imenovali začasnega glavnega tajnika, ki bi delal v najtesnejšem stiku s tremi pomočniki. Glavni'tajnik bi se moral stalno posvetovati s svojimi pomočniki o vseh važnih vprašanjih. Pomočniki pa ne b' imeli pravice veta. Ameriška vlada je ta predlog zavrnila, ker po njenem mnenju zastopa zamisel «trojke)) in je kot tak v nasprotju z listino Združenih narodov. Sovjetska vlada je predlagala tudi, naj bi začasna rešitev trajala do aprila 1963, ko bi potekel petletni mandat Ham-marskjoelda. , Pogajanja se nadaljujejo s pomočjo nekaterih manjših držav. Baje sta se ameriška in sovjetska delegacija precej približali kompromisu. Govori se, da sta se že sporazumeli, naj bi bil novi začasni tajnik burmanski delegat U Tant. Vendar pa so v ameriški delegaciji poudarili, da je pre- s 3:1 (15:11, 15:12, 11:15, 15:3). zgodaj govoriti o sporazumu ..II...lil.■IIIIIIIIIIIIIIIIIII......................... Volk dlako Sovjetske rakete MOSKVA, 7. — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza izstrelila danes v srednjem Pacifiku večstopenjsko raketo nove vrste. Raketo so izstrelili s sovjetskega ozemlja. Vsi aparati so redno delovali. Nov sistem kontrole je omogočil, da je končni del rakete padel z veliko natančnostjo na prej določeno področje. llllllllllllll.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll (Nadaljevanje s 1. strani) skih družin po prvi svetovni vojni izselilo v Jugoslavijo, je splošno znano, a da je njihovo celotno število prekoračilo 30.000 oseb, je mogoče upravičeno dvomiti. Oglejmo si podatke o va- Italijani Slovenci seh zgornje okolice, kjer ni bilo uradnikov, temveč zgolj naši kmetje, zvesti sveji zemlji, in dobimo sledečo podobo: prisotno prebivalstvo 1910 1921 razlika 1910 1921 razlika Bazovica 16 106 + 90 851 702 — 149 Gropada 4 47 + 43 418 373 — 45 Padriče 0 64 + 64 293 261 — 32 Trebče 17 152 + 135 774 647 — 127 Bani 25 43 + 18 210 168 — 42 Opčine 159 1252 + 1093 1929 1218 — 711 Prosek 84 379 + 295 1139 8869 — 270 Kontovel 44 311 + 267 954 663 — 291 Križ 180 1054 + 874 1526 724 — 802 1910 872 422 301 792 235 2167 1236 1003 1778 1921 820 428 331 806 215 2495 1272 985 1792 razlika — 31 + 30 + 14 — 20 + 328 + 36 — 18 + 14 Podoba je nadvse zgovor-i Oblasti dobro vedo, zakaj Strašno neurje na polotoku Pelješac Dve smrtni žrtvi, mnogo ranjenih, porušena obala in 20 hiš SPLIT, 7. — Strahovito neurje, ki je danes zjutraj zajelo polotok Pelješac, je skoraj popolnoma I uničilo malo turistično me«o Trpanj. Neurje je porušilo obalo, ulice, okoli 20 ihš in številna skladišča, poškodovalo je vinograde, vinske kleti in malo tovarno plastičnih snovi. Mesto je o-stalo brez vode, ker je b;la uničena kanalizacija in vodovod. V neurju sta izgubili življenje dve osebi, medtem ko so številne druge osebe ranjene Prizadetim so prišle na pomoč enote Jugoslovanske vojne mornarice. na. Vsi dobro vemo, da od leta 1910 do leta 1921 v Križu ni bilo kuge in da vojna ni hudo prizadejala vasi. Pa vendar sta v tem času izginila 802 Slovenca. Podobno na Opčinah 711, na Kontovelu 291, na Proseku 270. Niti Openci ne pomnijo prihoda 1093 Italijanov, niti Padričarji ne vedo nič o 64 Italijanih v njihovi vasi. Ali pa primer Gropade: prebivalstvo je naraslo za 6 oseb, italijanski vaščani pa za 43. Pri Banih, v Bazovici in na Kontovelu se je število preDivalstva celo zmanjšalo, a kljub temu je število Italijanov naraslo za 18, 90 in 267 oseb! lo je bil prvi popis prebivalstva Trsta po narodnosti pod italijansko oblastjo, in ne pozabimo, da takrat fašizem še ni prišel na oblast. Merilo pa je bil i občevalni jezik kot letos. so izbrale občevalni jezik. Preizkušena metoda, ki se za gotovo obnese. In če si hočemo ustvariti še točne j šo sliko o izidih letošnjega štetja, pomislimo na to, kar se je zgodilo po tistem štetju. Pomislimo samo na več kot dvajset let preganjanj, sramotenja, mučenj, streljanj: Gortan, Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, Pon. za, Ustica, opensko strelišče, «Qui si parla soltanto italiano!«, litri ricinusovega olja, jetičen učitelj pljune učencu v usta, ker je spiegovoril slovensko besedo, in še in še. Dvajset let in še več. Pomislimo, da je po pri bližnih računih samo v tržaški občini šlo v tem obdobju nad 15.000 otrok skozi vso italijansko osnovno šolo, pomislimo, kako so si oblasti prizadevale, da bi te tisoče, prav v času, ko si; človek pridobiva osnovni besedni zaklad, odtrgale in oddaljile od narodnega debla, iz katerega so zrastli. Potem se Italija vrne: o skrunjen spomenik v Bazovici, znova bombe na sedeže slovenskih ustanov, večdnevne protislovenske demonstracije, ponesrečen požig slovenske knjigarne. Oblasti «iščejo» krivce, fašistični veljaki se šopirijo po parlamentu in odločajo, kakšen naj bo zakon za slovensko šolo. Spodbudno vzdušje! No, in potem ustava in memorandum! «Italijanska republika s posebnimi zakoni ščiti...» Zakonov pa m Kaj hočemo. Ustava je programatična. Preostane nam še eno. Storiti svojo državljansko dolžnost in odgovoriti na vprašanje v 11. stolpcu bolj pošteno kot pa oblasti vprašujem: Slovenci smo! SAMO PAIIOR in da se pogajanja nadalju- jejo- „ , . V skupščini se je splosna razprava v glavnem zaključila in sedaj bodo začeli obravnavati konkretne probleme, ki so na dnevnem redu. Bistvena značilnost dosedanjih govorov je opozorilo, da grozi svetu največja nevarnost za mir in da je treba poiskati izhod iz sedanjega položaja po miroljubni poti. Neblokovske in druge manjše dežele so v debati zlasti vztrajale pri tem, da je treba v še večji meri aktivizira ti Združene narode za urejanje osnovnih in odprtih mednarodnih problemov. Nadaljnja značilnost je zmernejši ton, izogibanje vztrajnim dokazom o odgovornosti druge strani, prizadevanje, da se ohranita prostor in vzdušje v času, ko se veliki pogajajo. Skupščina pa si vzporedno prizadeva urediti sedanjo mednarodno krizo. Za nastope vodilnih sil, za govora predsednika Kennedg-ja in Andreja Gromika je značilno, da sta v argumentacij i poudarila pozicijo sile, žitve. hkrati pa poudarila tudi pripravljenost za pogajanja. Govor ameriškega predsednika je bil zmes elementov novih teženj in starih pozicij, novih prijemov, koncepcij sile in prizadevanja, da bi našli izhod iz sedanjega položaja. Zunanji minister Sovjetske zveze Gromiko je poudari: možnost pogajanj in izrazil upanje, da je mogoče urediti berlinski problem. Novosti v njegovem govoru ni bilo, ker je samo pravzaprav povzel zunanjo politiko Sovjetske zveže. Azijsko-af riške države so zlasti vztrajale pri potrebi po likvidaciji kolonializma, medtem ko so predstavniki Latinske Amerike zahtevali močnejšo mednarodno akcijo na področju gospodarske pomoči, v kateri naj bi imeli Združeni narodi čedalje večjo vlogo. V pogledu berlinskega problema je bilo na zasedanju ver realizma, vštevši tudi gledišče velesil. To se nanaša tako na pravice zahodnih sil v zahodnem Berlinu, kakor tudi na dejanski položaj Vzh Nemčije. Skupno sporočilo Sovjetske zveze in ZDA o razorožitvi je bilo sprejeto ugodno ne pa tudi z optimizmom. V debati so poudarili, da morajo velike sile v prihodnjih pogajanjih iznričati dobro voljo, ki jo je skupščina slišala tako iz ust predsednika Kennedii ja, kakor tudi Andreja Gromika V splošni debati so bile sprejete ugotovitve, ki so jih nevezane dežele poudarile na beograjski konferenci, zlasti kar zadeva razorožitev. Kakor so tudi pričakovali, so jedrske eksplozije naletele skoraj na splošno obsodbo. Velika večina govornikov se je zavzimala zd obnovo pogajanj in za nadaljevanje mo ratorija. “Posebna iW*Vairitf' značilnost letošnjega zasedanja sta vloga neblokovskih dežel in sploh beograjska konferenca. Poli tična smer beograjske konference je v akcijah in pobudah OZN očitna. V tem smislu je zbudila veliko pozornost dejavnost šefov delegacij neblokovskih dežel, ki. so se udeležile beograjske konference, ter govori njihovih ministrov na skupščini. Udeleženci beograjske konference so jasno tolmačili načela, ocenili mednarodne dogodke in sprožili realne predloge. Njihov vpliv je bilo čutiti tudi v glediščih drugih dežel. Naserjev realizem Predsednik Naser je v zvezi z uporom v Siriji ravnal zelo realistično. Kakor znano, je oaredil, naj se ne uporablja sila, da bi s prelivanjem a-rabske krvi preprečili razkol, ki ga ogromna večina sirskega ljudstva ne želi. Poudaril je, da mora glavno besedo imeti pri tem sirsko ljudstvo, ki bo prej ali slej o bračunalo z izdajalskim reži n.om, ki je v službi reakcije in imperialistov. Iz številnih krajev je Naser dobil solidarnostne brzojavke. Med drugimi mu je brzojavil tudi maršal Tito. Arabski voditelji so pozaravili njegovo modro ravnanje, ko ni hotel prelivanja arabske krvi. Njegov realizem pa je šel še dlje, ko je v četrtek v svojem govoru sporočil, aa ne bo nikoli dovolil, da bi se spor spremenil v državljansko vojno Stalnemu predstavniku Z AR v OZN pa je dal navodila naj se ne upre sprejemu Sirij e kot ločene države v to organizacijo. Prav tako se ne bo uprl sprejemu Sinje v A-rabsKO ligo, kakor tudi ne temu, da bi katera koli dr u ga država priznala Sirijo kot ločeno državo. Vlada ZAI{ pa m bo priznala nobene vlade v Damasku, dokler ne bo sirsko ljudstvo :zreklo svoje volje in ne bo določilo poti, po kateri namerava iti Zahteva je, naj se ustanovi anketna komisija Arabske lige z nalogo, da ugotovi, da so padalci Z AR, ko so se spustili na sirsko ozemlje, imeli koz, naj ne streljajo na Sirce. Poudaril je ponovno, da so dogodki v Siriji mnogo škodovali arabski enotnosti korist imperialistov m dru gih sovražnikov. Vse tjudsk sile, ki jim je pri srcu arab ska enotnost, pa je pozval naj se zavedajo, da je v sedanjem položaju najvažnej narodna enotnost Sinje, ki je steber arabske enotnosti. Medtem nadaljuje uporniška vlada v Damasku svojo pro pagando, da bi si pridobila ugled v svetu. Tako je tud sporočila, da so voditelj uvseh demokratičnih strank Sinje podpisali listino, s ka tero pozdravljajo udar proti ZAR. Zatrjujejo, da so izjavo podpisali tudi upi-edm politiki Sabri Asali, *-i je bil predsednik vlade, ki je leta 1968 sklenila sporazum o združitvi tedanji zunanji minister Sa lah El Bit ar ,n arabski sneta list Akrum Koruni, ki je bil predsednik parla*? VL združitev ratificiraj ^ ska veja stranke l i stična stra »pnia ^JE! preporoda) je rn ^ ^ za potvorbo ah .( „ * pod pritiskom ". jt t* primer ne c““!> eWlji«J podpisniki veliki sestni/c in vod ja ^ b stranke Ha led E reiU je vedno opiralo „ nami sistem druzv .(J| « menske odvisnosti veka od tradicio kov. Značilno )*> ^ kuinentu manjku . ^ j«i, ski fašisti (nacWManp>l'‘j ski komunisti. M skrajna desnica ^ H vica. Znano je n rfruSj !t., sta ne ena rte g ij, ka, seveda vsaenj i1h razlogov, bili ** j. J', žitvi in tudi ^ naklonjeni vsaK specifičnih m " pl-teresov. Po ntneW* Jfrf cev je »dokum v «dostojno df ner». n hjle Jasno je, da s ne razne napake (jtto Toda ZAR J- „ volje ljudstva ta m njihovih ^ ji , ser je ze povea 'edtl .. ril in da se J* i>,. težav, ki Jih P „doJO t tev, m to Pr ,l)eC »■ tisti, ki jim z® ^ nikoli všeč. ^ C e so voditelj1 ^ ^ ko so se odlocu ero t tevf uživali vso v ^ jr ^ stva, pomeni, M ^ ^ stvo zavedalo, F, novo pot, e jetri skega pritiska s «oc< > Naser poudaril, f0u jaške intervencije ^ rukom . le hkTaU,oVb^ vse argumente - j,, 8 j ’ " ser poudaril, »o jji se do izreklo s‘rslv0 Italija Ruzpiava o A ahjanske ji !> ala prejšnji jed ’ azgibala ital D01?. življenje in ne < ^ da je ta razgiba m. , nadaljnjega naV r.Q kracije v Italiji- v parlamentu le sl!ofj mca izkoristila z ^ s j živo proti sodelo listi tudi na vla. da je tako sode ^ goče, dokler boa , S govarjali nev\lal'ZfrgS^f nji politiki- Tanvadn“l seveda čisto na®“ „4 kar je *ogl%£M tudi vsa demo clb ca. Nevtralizem ni9i stranke je nant vsem drugega v V ■tralizmom, ki je zagovarja nevtralizem P flP ! KFl- spore med obem .,%ft %'d. -- -ato tako stah ^ . no korist sovje njh j,? so socialisti m „«» c Italija ne more in' 4n/ staviti ob stran Jilo, j, dati, kaj sebo si mora pnzaa.„«)« ,, vsa sporna vpr ij|a bema blokoma roljuben način J ker blokovskaJovayii^S di le k zaost rodnega Pol°^pad: ‘»j. no tralizem zuy^- nl bistvu tudi 111 ' državniki 0,.-. vsaj z beseda da se ne i' nauer!) m aej s j i da se ne sm nida^l i* vati vprašanja inej J spodarskega, so t * liričnega razvoja y nem bloku, t raj vsakega P^jZett) ka. Tak nevtro ja v bistvu tu~,arja, 10 , temu da P°u eSta Italija »statiJ1 ieS^tK mu zaveznistv ’velS\, f. sklicuje na to f hoče svoje 0° ^0^%% *. legije ohraniti pa j f narodnem me ,flf7i, tudi tistim de* je /. jih otresli. V ^ z«^- bistvo spora veZms,ti atlantskega 2 napr 0 l jam, Moro U» * VV demokristjanovi jo, da to zaVeovi<~er.'M predstavljati . , fiflP^K nnr.L-, ,,, sociat’‘ ifi p KO ■iic* il darski in soci žele, medtem -befo> krogi KD ščajo to z n..rii & fiOfJ. kakor koli zjj Q ^ f 1 Panjani, sile KD pa s°ul Z*"ijtG pu; PSDI »Jo&tfit** vi center 'lZxine)’ ,/V iz vladne “1, j se 0V desničarski ‘ jt)1/1 „1 rf pata iz razu ^ vladna kriza” £ 1« ju ne bi VO up tru, ampakjain v f/l tef- Mu/ novim vo letu. Zaradi-~bi šal doseči, d p to. fi*/ kanci privoli". 0 počakajo vskj el "V ib KD, ki bo Zdi se, da ^ ./ Moro skuša P ker se zaved^ voJf trenutku V°' . ,ierl centra P° padel, kar knilo o se M bi r/'i pomaknuo - nost; toda W,0 Takrat bodo ()(jr in republika ed0^0iLjj njo podporo 01 ^ se KD ne bo vlado je tedaj? taktik, to^ ielo * J bo takrat n»P' da ne more dar pa igra mednarodni $00^™ da ne more \ v$ Jdf dar pa iPja P ,02*J UJ mednarodni Jjjvit*0 <■ vlogo; ni >2 št,fd ta položaj ?, da "Ali llk° '*bfsirhf y sicer netskr ^ ., n’oe 'zgu,„edn0siyh: videzni v,,.,n -JJ, V preteklem 0dbt ■ dal centralni iij jlljj/ katerem Jč joK y-?-, da je 9 seda’ jj l PX nistov » t4,r>d/ borba za ^ 0bity ce $ tej borbi ’n,nriaž še ljudske 0ld ft« na njihovo Ijenost in 3 — (c. B. GILFORD h/l a Cfjlfib ’rh n*4*3 <'arter 5e grizla beli , eresnika i" gledala v k bst Pred seboj. Kaj praviži Yiktorij _ liliT38313' ~ «U H sesta-Vit!'a'C. og'as kot zadnjič? •astra 0I-1Ja *"aider’ Celestinina k J, ?.e bila pet ali šest ** «ani * °d nie' mofineiša ™anl uvela. ll —nla.m se’ ~ 5e odgovori- tmve h:1S“m* 'a 50 bile to lo? Aha^ Kak° že bi' Pjjj, ’ se Us spominjam. •11 v/ enk‘eman, neoženjen lrSg. °VaC’ ok°li 65 let, do- ftlstven Via’ dobi službo-Hejen 1 p°g°ii: kulturen, u-ajosti ’ dosl°iaUstvene zuna-Holn Udim° stanovanje in drobn Penzion v zameno za tailožrti USJuge- K pismu je iva . . ot°grafijo.» Tako 'v> imPiISali tudi zadnjič in lmel‘ uspeh. »rubrik, ®Ve.1 ie čital oglas YSli ^ tSlužbes bolj po na- iiriel Nobi Pa da bi upal »jegov. 'ene zaposlitve ni a precej odmak- ai*na w_ »kapju -? -Pa so blla pri 1 de»arjem službe resna ovira. "i, k> dve zadnji oble' ’ tadnje 1 precei oguljeni, varčeVa(m «-» Gravel se je se izprsil in 'avnal stavil t ^ lzprsi1 in se po-H, , aKor Pred dvajsetimi ^Hrj °,Je reeitiral Shake-i* faj . aee mu je bilo, kar videi ogledalu. Vzrav- ti je g0st'mi srebrnimi las-•tdau °P°lnoma ustrezal ti-> kar ,^Udi*Var 86 zahtevalo •mp.a Tm° kompleten pi ’ -astin je že videl Medtem ko so se v njegovi fantaziji pojavljale slike srečne bodočnosti, je njegov orlovski nos nenadoma začutil znan duh. Ni pričakoval, da bo naletel nanj v tej hiši, kjer živijo same ženske: težak in sladkoben vonj po tobaku za pipo. «Od kod pa to?» — se je vprašal. Vsekakor ne od zunaj. Vonj je plaval povsod okoli njega, kakor da bi bil vpit v zidove. Očividno je kadil pipo v tej sobi njegov predhodnik... Predhodnik? Gentleman, ki je bil prav tako kot on plačan za to, da je delal družbo damam? Ce pa je bilo življenje v tej hiši tako prijetno — zakaj je odšel? Justin je vstal in se počasi oblekel. Odločil se je, da se bo takoj pozanimal za neznanega kadilca, ko pa je prišla Celestina in ga povabila na večerjo, je opustil to namero. Ni hotel pokvariti svojega prvega nastopa v tej hiši. Cez nekaj trenutkov bo stopil na oder — v svoji doslej morda najlepši vlogi. Prvo, kar je zagledal, je bila obložena miza: kakor sneg bel prt, srebro in porcelan, skleda za juho, ki se je iz nje dvigala para. Celestina ga je predstavila damam in Justin se je dostojanstveno priklonil pred vsako. Večerja je bila dostojna svečanega trenutka. Leta že ni jedel tako imenitnih stvari in v takšni količini. Kot dober igralec pa ni pozabil na svojo dolžnost; pričel je zabavati dame s prvim po-glhvjem svoje življenjske zgodbe. Po večerji je vsa družba prešla v salon in Justin je sit in razpoložen nadaljeval svojo zgodbo z drugim poglavjem. Bil je izreden pri- j.,°S''a Za svoj sestra-1,^1 °dec- Brez pomisleka ^str W naP'sal pismo. .*) vja.ma Carter je bil ta- ^ Ptert Sicer Pa je bil tudi ii ,nekaj leti v gleda-nec dam. • ko se je pogovarjal žicama, je Justin je ,. mislil na tisto, ^ k!>t «h ° V og*asu omenje-tji{ ^ “robne usluge«, Sled- Ces‘an0 v k. °junačil in rekel: to H kaj,3 a'k ki lahko izve- *i želel biti indiskre- %e,e so te «drobne u- ° katerih pišete Gravel, — je Va»iu eS*’na P° krajšem •ep , Ju. «os, doi rn to ' Tole je nekak-®ddiha za starejše m moji sestri je dohodkov. Tre-5 fzibližno° Pet gostini' vse \ n; eni vir * Vibmarn' ko !^°vite°~"aiinih let- Vse tjo vdove, ki si lah- i ■ vis°k standard. o1' Prijetr,aj° na-)boljšo hra-:^UŽbo° °kolie i“ ustrez-" Sten dnja je prišla " TorV?timi leti- , . atpe Je fa hiša samo ffeij aj bom pa jaz tu Vse _S.e nasmehnila. m naše '•L itazbe Pt'manikuje mo- ^ iiv * V. naca rv» inf O- dame so vdo- ktnejeda se Počutijo čim našem inte- hi; budimo vam brez-Jo^eno n°Van^e in hrano H-j^ste Za malo časa, ki •t»1,tt dam a dan posvečali n,wi ji» Zoran Jokič Vinjeta vrtu b0> mestu. Ve-„U 2 njimi, se po-nali. ® edali televizijo, salonu dnI!lU ln na vsakem r)aii , stojne «va * b°ste Oa>i. 1,1 \lie Vse? ^ V,61 Gravel je vpra-neverno, H»,°H>ji . H>. ' " ; ar^° cn «am-^ re’icla starejša H t0? tp e morate držati »1 ieS anega Pzavila, V S"6 iko3"1 VS6h Pet i * 1)0 katera •iti Sktl*Pati• ^)okcazala do vas « kot * Več pozorni) Velja? S«n I6da! ' ie vzklik-. eselo, to NaiV«, dob bil »ti. do; aiveti r° pazite, go-ker bi sicer velike nev- ? bila ll h1"1 i° dodeli- i s C;-« »d,». di »i bik, se je zdelo, »)i{,)al Sap,' Vldel iePŠc. Ko V* v.".1'"'1 se ne zmec-na posteljo. e8el povedovalec, spretno je kombiniral resnico in fantazijo in se je zavedal, da je njegova snov za pripovedovanje neizčrpna. Ko se je pozno zvečer vračal v svojo sobo, ga je pričelo zopet mučiti vprašanje: hrana je bila izredna, dame simpatične, okolje prijetno zakaj je, zakaj pa je potem njegov predhodnik odšel? Minevali so dnevi in tedni prav tako prijetno, kot je bil prvi večer, Justin Gravel ni bil nikoli srečnejši, niti tedaj ne, ko je delal še v gledališču. Spočetka se je spraševal, ali mu bo njegova skromna pokojnina zadostovala za razne drobne izdatke in za oblačenje, toda kmalu je spoznal, da nima vzroka za bojazen. Ljubezni-e dame so ga naravnost zasipavale z darili- tobak, srajce robčki, kravate, denar. Kot dober diplomat se jim je od časa do časa oddolžil s skromnim darilcem. Justin se je pričel celo rediti, ker so ženske naravnost tekmovale med seboj, katera mu bo ponudila boljši zalogaj. Tekmovale so tudi v vsem drugem, da bi si pridobile njegove simpatije čisto zase. Dobro se mu je godilo, vendar ga je pričela ta igia sčasoma utrujati. Biti zanimiv deset in celo petnajst ur na dan ni niti najmanj lahko. Kar je bilo spočetka zabava, je kmalu postalo naporno delo Nekega dne se mu je zaz-delo, da vidi rešitev v klepetavi'in sentimentalni Magdaleni Howard. Ko sta se sprehajala po vrtu, je nenadoma rekla: Mnogo ste nam pripovedovali o svojem življenju na odru, gospod Gravel, o svojem zasebnem življenju pa nič. Mar nikoli niste imeli svojega doma? Ali se niste oženili? — Ojoj, — je vzdihnil Justin, — kaj pa bi zdaj lahko nudil svoji ženi razen svoje slavne preteklosti? — To je vendar več kot dovolj, — je rekla Magdalena in vzdihnila. — Seveda če je žena, ki ste si jo izbrali imovita. Ko sia se skupaj vrnila v salon, je bilo rojena nova idila. Kakor da bi to slutile, so druge ženske podvojile svoje napore, da bi pridobile Justina zase. Zdaj je skoraj vsak dan našel pod servieto kuverte z denarjem, darila pa so se kopičila v njegovi sobi. Vse to je sprejemal kot prej, toda svojega odnosa do Magdalene ni spremenil. Sklenil je, da se bo poročil z Magdaleno Howard. Odšel bo od tod in si ustvaril svoj dom. Zdaj mu je šele postalo jasno, kaj je storil njegov predhodnik. Prav gotovo se je oženil z eno od teh bogatih vdov. Prav tistega dne, ko se je nameraval z Magdaleno dogovoriti o podrobnosti njunega «bega», je Justin začutil, da mu je slabo. Spočetka je mislil, da se je prena-jedel, zvečer pa so se bolečinam v trebuhu pridružili krči in mrzlica, Justin je legel v posteljo, Ko ga je Celestina prišla vabit k večerji, ji je dejal s šibkim glasom: Bolan sem... Pokličite zdravnika, prosim! Celestina ga je nekako čudno pogledala, se obrnila in stopila iz sobe. Zaprla je vrata za seboj in obrnila ključ v ključavnici. Justin je bil zaklenjen. Poizkusil je vstati, toda posrečilo se mu je samo, da je sedel. Najbrž zaradi napora so se mu bolečine v želodcu povečale in padel je nazaj na blazino. Strup! Nekdo mu je nasul strupa v jed! Ob tej misli vzdrhtel. Hotel je zakričati, toda niti najšibkejšega glasu ni spravil preko svojih ustnic. Dolgo je ležal v nekakšnem polzavestnem snu. Niti ni spal niti ni bil buden. Škrtanje ključa v ključavnici ga je poklicalo v stvarnost. Vrata so zaškripala. Justin je zaslišal glas, dva glasa, nekakšen nerazumljiv šepet, ki je prihajal vedno bliže. Ali je mrtev? Zdi se, da še ni. Vsekakor pa ne bo več dolgo. — Glavno je, da je najina vest mirna. Opozorili sva ga, kaj se mu utegne zgoditi. Sam je kriv svoje smrti. — Kaj misliš, katera je to storila? Magdalena vsekakor ni. Tokrat je bila izbranka. — Morda Florence... — Pustiva zdaj to. Treba bo poskrbeti, da se znebiva trupla. Kakor običajno. Zakopali ga bova tam, kjer sva druge. Pričeli bova opolnoči. Do svitanja imava pet ur časa. Glasovi so se oddaljili, slišati je bilo odpiranje vrat in šartanje ključa. Justin Gravel je bil zopet sam. Dejali sta, da prideta opolnoči ponj. On pa je še živel! Razgovor, ki ga je slišal, mu je vlil novih moči. Počasi se mu je vračalo življenje. Treba je bilo naglo delati. Z velikim naporom je vstai ter si napolnil žepe z denarjem in najdragocenejšimi darili. Vrata so bila zaklenjena. Nič ne de, pobegnil bo skozi okno. Z rjuho — kakor junaki, ki jih je tolikokrat igral. * * * — Bila sem zgoraj, — je dejala Viktorija Carter. — Pobegnil je. — Imenitno. Tokrat bi se poročila tista trapa Magdalena in midve bi ostali brez petine najinih dohodkov. Jutri bi se poročila druga, pojutrišnjem tretja, dokler ne bi izgubili vseh. — Ali bova zopet napisali oglas? — Seveda. Celestina je sedla za mizo vzela pero in papir in se zamislila. — Kako sva že pisali? Aha! »Gentleman, neo enjem ali vdovec...« KO.NLC Ob 85-letnici rojstva pesnika iz Prema Dragotin Kette kot vojak v Trstu (1898-99) V tržaški kasarni si je nakopal bolezen, ki ga je strla v ljubljanski Cukrarni tri tedne po odpustu iz vojaške službe Letos mineva 85-letnica rojstva slovenskega pesnika Dragotina Ketteja. Rodil se je kot sin učitelja Filipa, po roda Vrhničana, v no-trajski vasi Prem. .Kette je bil član slovenske pesniške elite, moderne, kamor uvrščamo poleg njega še pesnika Josipa Murna-Aleksandrova, Ivana Cankarja m Otona Zupančiča. To so bili takratni stebri slovenske moderne književnosti. Dragotin Kette je najhitreje zorel v pesniškem pogledu. Prav zato ga je menda požela smrt kot. prvega, sredi najlepših let, ko mu je bilo komaj 23 let in v času, ko je služil vojaška leta. Tiste čase mojstrom peresa ni bilo postlano z rožicami. Mladi člani slovenske moderne in drugi njihovi vrstniki so se dokaj bedno prebijali skozi življenje. Morile so jih težave krušnega vprašanja. Pa seveda tudi nenaklonjenost tedanje družbe. Dragotin Kette je izgubil očeta že v dijaških letih leta 1891, ko mu je bilo komaj 15 let. Tako je ostal nenadoma brez ljubeče o-pore. Zanj sta skrbela, Janez Valenčič in njegova žena Ivana. Ivan Valenčič je bil stric prezgodaj umrle Kettejeve matere in je postal po smrti Dragotinovega očeta Filipa tudi varuh mla- dega pesnika. Varuh in njegova žena sta želela, da bi postal Dragotin duhovnik, zato sta ga vzela celo iz učiteljske šole in sta ga dala šolati na gimnazijo. Dragotin Kette pa se je ] razvijal v drugačno smer, kakor sta si želela njegova varuha, iz Ilirske Bistrice. V času, ko so bile na Kranjskem politične razmere zelo napete in se je del mladine odločil za napredno, progresivno in protikatoliško smer, je takratni mladi dijak Dragotin napisal ostro pesem proti ljubljanskemu škofu in poznejšemu kardinalu Jakobu Missiji. Missia (1838-1902), je umrl leta 1902 v Gorici zaradi otrpnjenja , «. J* '5L. ** mmmmm •.v.v-jARSv ,.v.>w^-.v w*dW.w ib i It'.«18 (n ii Sodobno rusko gledališče v italijanski televiziji. V petek ob 21. uri bo na sporedu televizije sodobno rusko delo »Iskanje srečen Viktorja Rozova. Na sliki so od leve na desno igralci: Giulio Bosetti, Eliana Trouche, Antonio Salines, Tino Bianclii in Cesarina Gheraldi Vojni roman naprednega neniškega pisatelja Hans Werner Richter Ne ub Pri mariborski založbi Obzorja je izšel roman «Ne ubijaj«, ki ga je napisal za-hodnonemški pisatelj Hans Werner Richter. Mariborska založba nam je posredovala že več del naprednih nemških pisateljev. Med te se uvršča tudi Richter, ki ga v slovenskem prevodu še ne poznamo, ki pa je glede na ideje, ki jih izpoveduje, kot glede na zanimivo snov, ki jo obravnava, nedvomno vreden, da ga prevedemo. Posebno še, ker kot eden redkih sodobnih nemških pisateljev ostro nastopa proti nemškemu militarizmu, obsoja nacizem in vse tiste zablode, ki so že dvakrat prinesle Nemcem toliko gorja. O avtorju zvemo s ščitne-ga ovitka, da je star tri- 4* V okviru glasbenih prireditev za praznovanje stoletnice združitve Italije bo na 9poredu simfoničnega koncerta v petek zvečer v tu-rinskem Auditoriumu RAI tudi skladba Tržačana Maria Zafreda (na sliki) Sim-fonieta za mali orkester inpetdeset let in da je doma iz pomorjanskega mesta Bansin. Po poklicu je bil knjigotržec, ko se je pred nacizmom iz političnih razlogov umaknil v Pariz. Toda kasneje se je vrnil v Nemčijo ter se kot vojak u-deležil druge svetovne vojne, dokler ni bil od Američanov ujet. Po vojni se je začel udejstvovati kot napreden kulturni delavec, izdajatelj časopisov in ustanovitelj kulturne «Skucine 47» v Muenchenu, ki je združevala napredne umetnike. Kot pisatelj je zaslovel z romanom «Poraženi», v katerem je obsodil nesmisel vojne, nacizem in militarizem nasploh. Ker je bil to prvi vojni roman, ki je izšel v poraženi Nemčiji, je vzbudil veliko pozornost, avtor pa je dobil zanj tudi dve literarni nagradi. Njegovo drugo delo «Ne ubijaj« obravnava podobno snov in je bilo prav tako deležno velike pozornosti, čeprav je Richter eden redkih sodobnih nemških pisateljev, ki brez opravičevanja pripoveduje o početju nemške vojske, nacističnih veljakov in brez kompromisa obsoja ve-likonemški militarizem. Roman «Ne ubijaj« je vojni roman, pravzaprav neka kronika družine Lorenzo-vih, doma nekje na Pomor-janskem. V Lorenzovih je pisatelj skušal upodobiti povprečne nemške ljudi. To so delavni obrtniki, ki so-razmeroma dobro žive, dokler vsega ne uniči vojna, ki neusmiljeno poseže med te ljudi. Tudi ti ljudje seveda niso enaki. Eden od sinov je sicer zagrizen nacist, drugi pa je prav nasprotno napredno usmerjen, Tretji sin je neodločnež, ki je bil sicer pri SA, ki pa se vendar ne strinja z nacizmom, dasi se prav do zadnjega tolče zanj. Potem sta tu še hčerka Helena, prav tako žrtev vojne, povprečna ženska in njen fant Juergen, ki se kljub svojemu neopredeljenemu prepričanju prav do konca bori za izgubljeno stvar. Vojna kruto poseže v to družino. E-den od sinov, tisti ki je bil zagrizen nacist, pade ie v bojih V Franciji. Drugi sin, levičar, konča po raznih peripetijah na vzhodni fronti pri Stalingradu, Tretji, ne- odložnež, pa se skuša rešiti kljub temu, da si ne upa napraviti odločilnega koraka. Tako konča v rokah essesoveev dva dni pred koncem. Helena izgubi med bombardiranjem v Berlinu nogo in godi se ji potem vedno slabše, njen fant Juergen pade kot tankist. Tako slika roman propad povprečne nemške družine, med zadnjo svetovno voino in vse gorje, ki je zadelo te preproste in povprečne nemške ljudi, ki jim na splošno ni bilo dosti mar ne nacizma ne vojne ne militarizma, ki pa so vendar v njega službi tragično propadli. Tako prihaja pisatelj na podlagi opisov dogodnov do zaključka, da nac;z;m in vojna predstavljata neizmerno zlo, ki tepta sleherno trohico človeškega dostojanstva ter ponižuje človeka. Pisatelj torej ni ostal zgolj pri opisu vojnih do godkov in strahot, ki jih doživljajo posamezni člani, temveč odločno izpoveduje svojo človečansko idejo ter obsoja tako nacizem kot militarizem in tisti veliko-nemški duh, ki je rodil toliko gorja. Družina Lorenz, ki jo predstavlja, pa je poosebljenje zablode, nesreče in tudi krivde povprečnega Nemca v hitlerjevskem obdobju. Tako ima ta roman iz druge svetovne vojne, gledane skozi Oči Nemca in usode povprečne nemške družine, globoko moralno jedro in je bil vreden slovenskega prevoda. Ni pa dvoma, da ga bodo bralci radi brali tudi zaradi zanimivih opisov vojnih do godkov in usod nemških vojakov med zadnjo vojno in sploh zaradi zanimivega pripovedovanja. Na to pripovedno zanimivo in idejno bogato fe o naprednega nemškega p.sa-telj, ki se kljub drugač.m idejam današnje Nemčije, ni dal odkrito obsoditi zabiod preteklosti, je vsekakor tre ba opozoriti naše bralce menimo naj še , da je prevod Branka Avsenaka dober, gladko tekoč in vsebuje dovolj plastičnega izrazoslovja vojaške termino logije Oprema Janeza Vidica je standardna, vendar primerna in okusna Sl. Ru. srca. Pokopan je na Sveti gori pri Gorici. Skof Jakob Missia (po rodu iz Mote pri Ljutomeru) se je vdinjal klerikalni politiki zlasti v času volitev leta 1891 in 1897 in je pisal ostra škofovska pisma. Takratni napredni volilci so trdili, da je prav škof Missia kriv spora med volivci na Kranjskem. Razburjali so se tudi zaradi avdience na Dunaju, kjer da je škodoval slovenskim narodnim interesom. Prav v tej avdienci je škof Jakob Missia baje poročal dunajskemu sodnemu ministru grofu Schoenbornu, da slovenskega naroda sploh ni in da govore slovenski jezik na vsaki dve uri razdalje v drugačnem dialektu. Prav te govorice o omalovažujočih izjavah o Slovencih in še drugi koraki škofa Missie so tako razburile slovensko javnost, da je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar poslal rimskemu papežu Leonu XIII. spomenico in je v njej prikazal škofa kot protinarod-nega človeka. Pisatelj dr. Ivan Tavčar pa je ves besen poprijel za pero in je zaradi škofovih pastirskih pisem napisal znani paskvil «4000», kjer je prikazal žalostno stanje, ki bo na Slovenskem v letu 4000, če bi zadobila moč in vpliv nad javnim življenjem taka ozkosrčna duhovščina. V zadnjem desetletju preteklega stoletja so se vršile v Avstriji državnozborske volitve dvakrat, leta 1891 in leta 1897. V takem razburkanem razdobju je doraščal Dragotin Kette in njegova generacija. Kette se je navzel splošnega odklona proti škofu Missiji in je pod vplivom gonje proti vladiki napisal pamflet pod naslovom Naš Mesija. Pesem je zapisal dijak Dragotin Kette v svoj zvezek, kamor je zapisoval tudi druge pesmi. Pri hišni preiskavi leta 1893 pa je preiskovalna komisija našla ta napad na škofa. Člani preiskovalne komisije so usodni spev zaplenili, proti puntarskemu dijaku pa so izvedli disciplinsko preiskavo. Dvakrat so ga zaradi tega tudi zaslišali in so ga nato kaznovali s šolskim zaporom — karcerjem. Dobil je tudi slab red v vedenju. Vse to je povzročilo, da se je Dragotin zameril svojemu pobožnemu varuhu Valenčiču, ki mu je zaradi tega odtegnil podporo. Zaradi slabe ocene v vedenju Kette ni bi) oproščen šolnine in je moral ljubljansko gimnazijo zapustiti. Zato je nekaj časa živel le od podpor in instruk-cij, pozneje pa se je preselil na gimnazijo v Novo mesto. Tu je mnogo ustvarjal in je med dijaki ustanovil tajno pesniško društvo Zadrugo, kjer so se zbirali mladi novomeški literatje. Ker je mladi Kette vzpodbudno vplival na svoje sošolce in jih je duhovno dvigal; ker je opeval Novo mesto, dolenjsko reko Krko, Gorjance in ustvaril tu vrsto ljubezenskih in drugih pesmi, mu je današnja dolenjska metropola postavila sredi glavnega trga spomenik, ki stoji pred rotovžem; ob njegovi strani pa je Trdinov kip. Tako je Novo mesto priznalo mladega pesnika za svojega zaslužnega meščana. Ker mu je varuh ustavil podporo, je Kette rasel brez rednega šolanja. Se preden je dokončal novomeško gimnazijo — bil je v VII. gimnazijskem .azredu je moral na nabor. Bil je potrjen za vojaško službo v Trstu. V Trstu je bil sedež nekaterih vojaških enot avstrijske armade, med drugim je bil v Trstu tudi znani 97. pešpolk, znan pod domačim nazivom po nemškem štetju aziben und najncgarji.« Mladi vojaški obveznik Dragotin Kette se je močno prestrašil usodne odločitve, da bo moral v vojaško suknjo kar za tri dolga leta. Leto dni po naboru je opravil na novomeški gimnaziji maturo. Imel je v načrtu, da bi šel študirat na Dunaj. Pa ga je klical vojaški poziv v Trst. Po nasvetu prijateljev je odšel še pred nastopom vojaške službe do tržaškega komandanta in ga je zaprosil, da bi mu triletni vojaški rok spremenil le v dvomesečno vojaško vajo. Cim je dospel mladi pesnik Dragotin dne 27. julija 1898 V Trst, ga je morje pri priči osvojilo. Ze ob tem prvem koraku v Trstu si je skiciral nekaj motivov in verzov. Iz zapiskov je nastal kasnejši ciklus «N? molu San Carlo«, ki šteje osem pesmi, in ci- Dragotin Kette klus MAdrija«, ki šteje osem sonetov. Med drugim je takole izlil svoje prvo navdušenje na obali Jadranskega morja: «0 Adrija, kako naj te objame, . kako naj te poljubi poaled moj! Ti si kot deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestno; ro koj. Kakor se ženinu oko zavzame, ko jo zagleda nežno pred se boj: tako si, Adrija, razlila name razkoSij svojih pisani nebroj-Ah, več kot svetlih je zvezdic na nebi in več kot ladij — jadrnic na tebi, morje, ti v srcu želj rodilo si. O srce, kaj si mi morje postalo, da bodeč nove želje pokopalo, kot nekdaj stare potopilo si.» »Adrija«, je imel kopico skrbi, kako bi se odtegnil vojaščini. Na hrbtno stran prvih literarnih skic o. Jadranskem morju je zapisal tudi nekaj misli, ki jih je potem uredil v prošnji na avstrijskega cesarja Franca Jožefa, da. bi mu znižaj triletni vojaški rok. Tržaški komandant je dal rekrutu Dragotinu upanje, da bo njegova prošnja uslišana. Pa je kljub temu moral kasneje s kovčkom v kasarno, kjer je nastopil svo-je vojakovanje. Njegovemu organizmu trdota tržaške kasarne in morska klima nista prijala. Zaradi stradanja v dijaških letih, ko se je preživljal večinoma z lastnim delom — pač tegobna slika tedanjega nadarjenega zapuščenega dijaka — je bil premalo trden in odporen. Zato je kmalu po vstopu v kasarno zbolel. Prehladil se je in bolezen mu je načela pljuča... Morda je bil tedaj mladi tržaški soldat pri svojih 22 letih tudi malce nepremišljen. Upal je, da ga bo bolezen rešila vojaške suknje, zato se ni niti preveč zdravil in ni posvečal svoji bolezni kake posebne pozornosti. Se vesel je bil prehlada. Le ta pa se je razvijal le prehitro. Tuberkuloza je bila hitrega značaja. Veselil se je že, da ga bodo spustili domov in ga oprostili triletnega soldato-vanja. V takem razpoloženju in pričakovanju je mladi soldat Dragotin dne 31. januarja 1899 pisal iz Trsta svojemu prijatelju Franu (Nadaljevanje na 5. strani) JOŽE ZUPANČIČ Istočasno, ko je pisal mladi vojaški obveznik nepozabne stihe za svoj ciklus ............................... Vrnjen obisk Prejšnje leto so bili gostje tukajšnje Univerze predstavniki Inštituta za javno u-pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Na nekaj dni trajajočem simpoziju so predavali tržaški in ljubljanski profesorji. Te dni pa pojdejo tržaški profesorji k svojim kolegom v Ljubljano. Tudi pri tej priložnosti bodo na sporedu predavanja gostov in domačinov, obenem pa se bodo lahko tržaški profesorji spoznali s praktičnim uvajanjem raznih norosti na področju, ki je predmet njihovega proučevanja. dnevni red SIMPOZIJA O VPRAŠANJIH DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, KI GA PRIREJATA Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Sola za izpopolnjevanje in specializacijo na področju delovnega prava in socialne varnosti pri Univerzi v Irstu v dneh od 9. oktobra do 12. oktobra 1961 v Ljubljani 9. X. 1961 v sejni dvorani rektorata Univerze, Trg revolucije št. 11 Otvoritev simpozija in pozdravi Prof. Renato Balzarint: Organizacija sindikatov Prof. Ur. Rudi Kyovsky: Značilnosti sedanjega razvoja delovnega prava v FLRJ Prof. Atnleto Di Marcantonio: Kolektivna po-goaba, stavka in izprtje Prof. Giuseppe De Luca: Kazensko delovno pravo Razprava o podanih referatih * * * Ogled palače Ljudske skupščine LRS Ogled Poliklinike, združen s predvajanjem filmov s področja varnosti pri delu 9.00—10.00 10.00—10.30 10.30—10.50 10.50—11.20 11.20—11.50 11.50—14.00 16.00 17.30 10. X. 1961 v sejni dvorani Zveze sindikatov LRS Dalmatinova št. 4 Prof. Elio Casetta: Delovna razmerja državnih uslužbencev 9.00— 9.20 Prof. dr. Lado Vavpetič: Nove tendence pri urejanju delovnih razmerij javnih uslužbencev v FLRJ Prof. Giuseppino Treves: Javno podjetje Prof. dr. Stojan Pretnar: Podjetje v FLRJ in njegov družbeni pomen Razprava o podanih referatih Ogled Centra za izobrazbo gradbenih delavcev na Titovi 98 * * * Obisk pri Okrajnem ljudskem odboru, oglpd Doma ZSJ in Izobraževalnega centra teksincev V Kranju, ogled Jesenic, Bleda itd. 8.30— 9.00 9.20— 9.50 9.50—10.10 10.10-11 00 11.00—13.00 15.30 11. X. 1961 v sejni dvorani palače Zveze sindikatov LRS Prof Giovanni Pavanini: Postopek v delovnopravnih sporih Prof. dr. Jože Juhart: Delovno-pravni spori Prof. Alfredo Fedele: Prenehanje delovnega 8.30— 9.00 9.00— 9.20 9.20— 9.50 razmerja 9.50—10.10 Dr. Marjan Dular: Nekatere značilnosti nadaljnjega razvoja tarifnih sistemov v FLRJ 10.30—13.00 Ogled Zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS. Linhartova 51 # * * 16.00 Razprava o dopoldanskih referatih 12. X. 1961 v dvorani Delavskega sveta Rudnika lignita v Velenju a) Referati: Prof. Renato Balzarini: Glavna načela socialne- ga zavarovanja Dr. Bojan Spicar: Reforma sistema socialnega zavarovanja b) Razprava o referatih c) Razgovor s predstavniki delavskega samoupravljanja rudnika. obisk kadrovsko socialne službe, socialnih ustanov, Delavske univerze ter ogled filmov s področja dela d) Sklep simpozija. KO ©O PftlfeTALI N A RENOVJ. ©O TAKOJ ZAVRObtLt ZA SPRE * JEn PR' VLAPARJU ••.__________________ JEM PRI VLAPARjv) i KOMAJ ČAKAM,DA VIDIM RAKO ©S IMAJO fO©TALI ASTRONAVTI 'i niovA tudi SREČNO r Nt vJtn kako naj se uam \ ZAHVALIM ZEMLJANIz UPORABO RA&INIJA SE 60 "bE BOLT IZ 600 l Salo življenje na renosoV ^VASA IMENA 6000 Z ZLATIMI ^N^črkami zapisana v \M ZGODOVINI RE»0bUF7/ RENOS SO ZAPOSTtU TAKOJ KO ©O TIM OUOgOLg H MlLtT IN PO NEKAJDNEVNEM LETENJO SE JE PREO NJIMI LB POJAVILA ZEMLJA... UH' KONČNO SPET NA 'POTI OOMOV Ž.AL MIJE LE ,0A NISMO OBRAČUNALI ^ 2 LINUSOM ... moršJci onevniJc — s — START JE BIL USPE SEN IN RAKETA 7 MLADIMI ASTRO* NAV Tl JE KMALU LETELA V SVETU TIŠINE ... Fantje ., šu bomo 'se na RENOs .Saj NI DALEČ '. POVEDALI bomo VLADAAJvj , DA NA LIN USU SPET VLADA OMUS '. RAZLOllLI JIM BOMO Se , KAKO SE PRIDOBIVA in UPORAB RA BINO , KAJTI TO Nt NI L DRUGEGA KOT NASE ŽELEZO . RENObANI 1>E NISO ODKRIL njegove prave vrednosti •« O spopadih med «nozemi» in Italijani v holandskem mestecu Oldenzaal Cako opisuje dogodke časnikar Borgesi IUS 17 A m p fnrrv n »vi a Srednjeveško suže] ¥ portugalski koloniji Angoli je glede stikov z dekleti. Mnogim našim dekletom se zdijo Italijani privlačni in se rade družijo z njimi. Všeč jim je njih zunanjost, ki se precej razlikuje od domačih moških. Nizozemke so v občevanju z moškimi naravne, ne kažejo posebne sramežljivosti, z izjemo morda katoličank, ki so nekoliko bolj zadržane. Vsekakor je pri nas v navadi, da se ženske vedejo v moški družbi dokaj sproščeno, čeprav v mejah spodobnosti. Verjetno je kateri med Italijani tako sproščenost ki je pravzaprav iskrenost, napačno razumel, meneč, da gre za ljubezni željno deale, spričo česar si je dovolil več kot bi smel. Zakaj je nrišlo do spopadov edinole v Oldenzaalu, čeprav je na Holandskem okolj 8.000 italijanskih delavcev? Morda zato, ker je to precej majhno mestece, ali pa so se oboji dolgočasili, Italijani in nozemi> Ko so prišli mladi italijanski delavci v Oldenzaal, bilo jih je okoli 60, so vsekakor vzbujali pozornost. Povsod so jih zvedavo gledali, vse na niih je bilo za Holandce (in Ho-landčanke) novo, zanimivo : obleka, hoja, obraz, govorjenje, polt, obnašanje... Kmalu so si našli prijatelje, a tudi dekleta so rade šle z njimi v družbo. Vedno pogosteje se je dogajalo, da so se potem Italijani v tovarni hvalili z uspehi, ki so jih imeli pri dekletih. Pri tem so najbrž precej pretiravali, hkrati pa se tudi izražali o dekletih žaljivo in zaničljivo. Kako bi mogli biti ob vsem tem domači delavci ravnodušni. Zavračali so te tujce, ko so se petelinili in poniževali njih dekleta. Vedno pogostejši so bili prepiri med obojimi. In ko so prišli v nedeljo zvečer, 27. avgusta, v Kab, kjer ima sedež katoliški sindikat in kjer je tudi plesna dvorana, so opazili ob vhodu napis, ki jim je branil vstop. Italijanom in Špancem. Zakaj? Najbrž so vsi slutili pravi vzrok. Poleg tega pa je bila še tista zadeva enega med njimi. Delavec Andrea Lat-tanzi je bil aretiran, ser so ga osumili, da je posilil neko mladoletnico. Po treh dneh so ga sicer izpustili, ker mu dejanja niso mogli dokazati, vendar so ga dan pozneje izgnali iz dežele. Wil Krielder, prikupna plavolaska ki je zaposlena v baru Milano v Amsterdamu, ki ima vsak dan stike z italijanskimi priseljenci, se je izrazila o njih na moč pohvalno: «Tukaj sem imela pogosto priložnost spoznavati Italijane. Samo od daleč, seveda, kajti, nikoli nisem šla z nobenim ven. Po mojem so vsi Latinci zelo dobri, le nekoliko preveč vzburljivi. Drugega o njih ne vem, ker me ne zanimajo in si ne želim imeti z njimi opravka. Moti me zlasti to, ker so tako zelo 27. avgusta je bilo. V mestu Oldenzaal na Holandskem. Nekaj italijanskih delavcev, ki so zaposleni v tamkajšnji tekstilni tovarni, se je namenilo v plesno dvorano, kjer so že večkrat prej preživeli marsikatero prijetno urico. Toda, kako so obstali, ko so ugledali ob vhodu velik napis: «Italijanom vstop prepovedan!* Tako se je začelo. Pravzaprav niti ne! Začelo se je že prej. Spričo te prepovedi so bili tile italijanski delavci zelo užaljeni. Pripravili so napad. Pri tem so se jim pridružili tudi španski delavci. V več skupinah so ločeno skušali priti v plesno dvorano. To je, seveda, izzvalo hudo kri tudi pri domačih mladeničih. Vnel se je pretep. Italijani in Španci so se nazadnje u-maknili in se zbrali na trgu. Domači mladeniči, največ «nozemi», kot imenujejo Holandci teddy bo-ye, so prišli za niimi, ter je nastal tak boj, da je posegla vmes celo polici i a. Ta pa ni mnogo opravila, saj šteje menda komaj 22 orožnikov, a pretepačev je bilo skupno na obeh straneh okoli 400. Nozeml nosijo, kot vsi «teddy boyi» po svetu, posebno uniformo: zelene farmarske hlače, živopisa-no bluzo in ruto okoli vratu. Po pretepu prvo nedeljo se zadeva ni polegla. Nasprotno! še bolj se je vse zaostrilo. Nozemi so si poiskali pomoč, iz drugih krajev, :a italijanski in španski delavci so iz protesta stavkali. In drug drugega so izzivali. Prišlo je do drugega spopada. Policija je preprečila prihod pomoči Italijanom in Špancem iz drugih mest. Obe stranki sta bili oboroženi z boksarji, gorjačami, noži... Nazadnje so se italijanski delavci odločili, da zapu-ste Oldenzaal. S posredovanjem italijanskega konzula so dobili delo v drugih tovarnah. Kako je moglo priti do takin nastopov proti italijanskim delavcem? Kje tiči vzrok za tako srdit izbruh sovraštva? Novinar Harry Borgesius lz Amsterdama ki se je zanimal za te dogodke, je povedal o tem med drugim tudi tole: «Naši ljudje so izvečine mirni, vendar pa nimajo predsodkov, žive naravno in iskreno, precej podobno skandinavskemu načinu občevanja. Ker potrebujemo ročnih delavcev, jih poiščemo v tujini. Razumljivo, da pridejo k nam izvečine taki, ki se doma niso znašli, ki imajo potrebo po zaslužku, ki ga doma ne morejo, najti, ki so nezadovoljni. Takim je, seveda, težko vživeti se v naše razmere, v naš način življenja. Italijanom nihče ne brani hoditi kamor koli po naši deželi, morejo vstopiti v vsak lokal, če le zmorejo. Prav tako kot vsi drugi tujci. Enako Veljaven od 9. do 15. oktobra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste nekaj sestankov, toda trajne vezi ne bo. V poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe in premagali nasprotnike. Nova prijateljstva. Obisk. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne razburjajte l se, če bo šel se-'stanek z drago osebo po vodi. Precej se boste morali potruditi, da boste lahko uredili nekatere zadeve poslovnega značaja. Pumo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ta teden boste i imeli ugodne | priložnosti, da boste odstranili nesporazume z drago osebo. V poklicnem delu se vam obeta lep u-speh Vabljive ponudbe poslovnega značaja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razburjali se boste zaradi prepirov z drago o-sebo. Lepa priložnost za potovanje. V poklicnem delu boste imeli največje zadoščenje. Lahko uresničite neki svoj načrt. LEV (od 23. @7. do 22. 8.) Lepe priložnosti in zadoščenje, če ne boste tako bojazljivi. Nujno potrebna odločitev. V poklicnem delu nobene spremembe. Odbili boste neko ponudbo, ki vam ne bo ugajala. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dolgočasni dne-i vi, melanholija, toda lahko se zgodi nekaj novega. Malenkostne ovire boste lahko premagali brez težav, spremeniti pa boste morali neke svoje načrte, pismo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Malenkostni pre- l piri z drago o-f sebo. V poslovnih zadevah vam ne bo sreča na-klonienn. Ce boste sklepali pogodbe, bodite zelo previdni ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Rešili boste neko srčno zadevo. Obisk osebe, ki vas ima rada. Prijeten izlet. Obeta se vam uspeh v poklicnem delu. Ne bodite trmasti, ker bi vam to zelo škodovalo. $ osebo. prijeten nem STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čeprav se boste potrudili, se ne boste mogli sporazumeti in pobotati z drago Nepričakovan, a obisk. V poklic-delu boste naleteli na male ovire. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) f v\ V sentimental-t r \ nem življenju ' &Odmn] nič posebnega. V? / Bodite bolj od-kritosrčni. V poklicnem delu boste naleteli na hude ovire. Nekomu se boste hudo zamerili. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) / A Prijetne novice / y in srečni dnevi, l M ker boste nave- \ .J*- / za)j nove senti- —- mentalne vezi. V poklicnem delu lepe priložnosti in možnost zaslužka, Važen sestanek in razgovor. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V srčnih zadevah boste dosegli lep uspeh, toda paziti morate na tekmece in nasprotnike. V po- klicnem delu izredna priložnost, do dokažete svoje sposobnosti. Na stadionu 1. maj se bo zbrala mladto1 iz Koroške, Beneške Slovenj Goriške, Dne 22. oktobra se bo zbrala na veličastnem drugem MLADINSKEM DNEVU na stadionu «Prvi maj» mladina iz Trsta in vseli okoliških vasi, iz Goriške in Beneške Slovenije; prišli pa bodo tudi gostje iz Koroške in z obmejnih področij Slovenije. To bo drugi tak dan, ki mu daje prav prisotnost mladine iz najoddaljenejših krajev izredni pomen in tudi vsebino. Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program tega dne. Že dopoldne se bodo pričela športna srečanja iz raznih panog in se bodo nato nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Proti večeru pa bo uradni del dneva, ko si bodo sledili pozdravi mladincev z raznih področij in ko bo vsa slovenska mladina podčrtala svojo nedeljivost, željo za zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju. Sledil bo živahni in veseli kulturni spored, na katerem ne bodo nastopili samo Tržačani, temveč tudi Goričani in mtadinsk Korošci. Mladinski dan se bo zaključil s prosto zaba- vo Oto zvokih M10 jji ga orkestra, s ples° petjem. inillMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirdlllllllllllllllllliiiilllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillllllllllllllllllllMIII Soraja in Farah Diha skušata vsaka po svoje odganjati dolgočasje jemov in videti sta bila zelo zaljubljena. Hugh je bil Soraji podaril prekrasen prstan, ki ima zefir enake barve, kot so lepe Sorajine oči. Sedaj pa sta se nenadoma ločila. Neki francoski list trdi, da se je Soraja razjezila na Hugha in da noče nič več slišati o njem. Baje je celo dejala, da ni Hugh v Evropi zaradi nje, ampak zaradi nekih svojih poslov. Morda je sklenila postati igralka, ker je razočarana nad moškimi, ki se vedno vrtijo okrog nje? Soraja pa ima gotovo manj skrbi kot sedanja šahova žena Farah Di-ba. Ni ji treba več skrbeti ne za protokol niti za spletke dvora. Zdi se, da se je Farah Diba vpisala na fakulteto za arhitetk-turo na pariški univerzi. To bi bil dokaz, da se ne počuti dobro v Iranu in da se hoče z nadaljevanjem. študija v Parizu izogniti življenju na dvoru, ki jo kljub razkošju duši. Za tako mlado ženo mora biti zelo utrudljivo biti od strani vladarja, ki ga obdajajo dvorni dostojanstveniki in ki sedi na zelo negotovem prestolu. Čeprav je sedaj Farah Diba cesarica in mati toliko zaželenega prestolonaslednika Cira Reze Alija, se prav lahko dogodi, da se lepa dne ljudstvo v I-ranu prebudi in vrže šaha, kot se je to zgodilo v Egiptu, Iraku itd. 2e Mosadek je bil močno zamajal prestol. Morda tudi zaradi možnosti take bodočnosti želi Farah Diba nadaljevati svoje študije, da bi si omogočila samostojno življenje. Pa tudi kot šahova žena gotovo ne čuti nobene gotovosti. Znano je, da je šah še vedno ljubil Sorajo, kljub temu da se je ločil od nje- V nasprotju kot za prvo ženo Favzijo, sestro bivšega egiptovskega kralja Faruka, ki uživa po ločitvi popolno samostojnost, se šah še vedno zanima za Sorajo in sledi vsaki njeni ljubezenski zgodbi. Kljub temu, da je Reza Pahlevi zelo vljuden in prijazen do svoje sedanje žene, ji to ne zadostuje, ker vsaka ženska hoče biti predvsem ljubljena. In ker tega ni dosegla, bo skušala ublažiti razočaranje s tem, da bo postala spet študentka, brez skrbi in brez dolgočasnih dvornih obveznosti. Torej, Soraja in Farah Diba sta ubrali vsaka svojo pot, da skušata ublažiti nezadovoljstvo in dolgočasje, ki jima ju prinaša bogato in razkošno življenje, ki samo na sebi ne more prinesti sreče. različni od nas. Vendar pa je mnogo naših deklet, ki pridejo v bar Milano nalašč zato, da bi videle Italijane in se z njimi seznanile. In kar brž se sporazumejo, čeprav ne znajo ne eni ne drugi jezika drugega. Sporazumevanje brez besed, tako rekoč.» Nekoliko natančneje se izraža Suzanne Neve, tajnica v nekem hotelu v Amsterdamu : «Italijo poznam kar zadosti. Morda bolje kot druga nizozemska dekleta. Bila sem na počitnicah v I-taliii dvakrat. Imela sem tudi priložnost spoznati mlade Italijane. Z njimi sem nekajkrat plesala in se zabavala, vendar pa sem bila pri tem nadvse oprezna. Razumljivo, da vselej, ko gre ženska z moškim, nekoliko tvega. Vendar pa je vse odvisno od obnašanja ženske. Toda z Latinci je potrebna dvoina previdnost. Lahko rečem, da je kar lahko krotiti n. pr. Angleža. Nemca ali celo Američana. Toda z Italijanom, Špancem ali pa Francozom je zadeva popolnoma druga. Tukaj poznam več Italijanov. Eden, ki je brivec, stanuje v istem posiopju kot jaz. Včasih greva skupaj plesat, toda nimam z njim iiič. On nima svojega stalnega dekle- Soraja, bivša žena perzijskega šaha bo poizkusila srečo v filmski karieri. Kako ji bo to uspelo, se bo videlo v prihodnosti. 2e več let se Soraja, zdolgočasena in žalostnega obraza, potepa iz enega kraja sveta na drugi. Vedno je v spremstvu kakega italijanskega princa, nemškega barona ali španskega milijonarja. Zadnje čase je bil njen stalni spremljevalec ameriški filmski igralec Hugh 0’Brien, a zdi se, da se je tudi ta sentimentalna zgodba klavrno končala. Sedaj bo igrala v filmu o Mohamedu, ki ga bodo snemali v Taormini. Poleg Soraje bodo baje v ^ filmu igrali slavni igralci Rock Hudson, Charlton Heston in Ava Gardner. Filmska agencija je prepričana, da bo imel film velik uspeh posebno pri muslimanih. Soraja je gotovo izbrala to pot, da bi se razvedrila, ker je postalo njeno sedanje življenje zelo enolično. V preteklosti se je odrekla mnogim ponudbam, čeprav so se v Hol-lywoodu vedno zavzemali zanjo. Vse poletje je bila namreč v družbi lepega Hugha in prav gotovo ni utegnila misliti na kaj drugega. Portofino, Rapallo, Saint-Tropez, to so bile glavne točke njunega romanja. Udeleževala sta se vseh elegantnih spre- ta. Nasprotno! Vsak teden ima drugo. Morda je to zanje nekaj navadnega, a pri nas ne! Zlasti še zato, ker povrh tega zahtevajo Italijani od ženske popolno zvestobo, medtem ko si sami dovolijo vso svobodo, čudni tipi! Seveda, na Holandsko ni prišel cvet italijanskih mladeničev, u-pam, da so najboljši ostali še doma. Kljub temu pa dogodkov v Oldenzaalu nikakor ne odobravam.* In ako poslušamo Maura Murra iz Sorgona, ki se je pohvalil: «V eni noči menjam tudi po šest deklet!», nam postane nazadnje le nekoliko razumljiveje, kako je moglo priti v Oldenzaalu do takih izgredov in sovražnih nastopov proti Italijanom in Špancem. ZVIŠIN iiiiiiiiiiiiiiimiHiiiimiiitiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiitiniiiiiiimimiiiiiiii Telečje kosti v ortopediji Ameriški kirurg dr. Charles Basset je na letnem zborovanju kirurgov v Chicagu izjavil, da telečje kosti lahko uspešno nadomestijo človeške kosti pri ortopedičnem zdravljenju. Dodal je, da so telečje kosti, ki so jih kupili v mesnicah in jih dobro oprali, da so s tem odstranili vse sledove krvi in masti, vcepili psom in tudi ljudem. Te kosti so se prav dobro zarastle z živimi kostmi v telesu. Povsem normalen proces sušenja in zmrznjenja, kakor se uporablja za razna živila, omogoči, da se telečje kosti ohranijo dolgo časa. Najdaljši kabel Najdaljši telefonski kabel na svetu je položen med ZDA in Portorikom. Kabel leži v globini 8 kilometrov. Zahodni konec kabla je v West Palm Beachu (na Floridi), vzhodni konec pa v San Juanu (Portoriko). S pomočjo tega kabla je mogoče 48 razgovorov istočasno. Telefonisti iz ZDA lahko dobijo neposredno zvezo z vsemi telefonskimi številkam* na Portoriku, telefonisti iv San Jana pa neposredno zvezo z vsemi telefonskimi številkami v ZDA in Kanadi. Portugalske oblasti izvajajo v svoji afriški koloniji Angoli strahoten terorizem nad domačim stvom, ki živi v popolnem suženjstvu. Na sliki, ki so jo časnikarji uspeli pretihotapiti čez mejo, -domačine vklenjene na prisilnem delu na plantažah m MiSKSSBHSSKaaHHBSHSHHHKKHHKKKKMMKHM.aHBHMHKMHMSHM^KHMKKSHKiSMHHMiaKKaaKK KKaMMSS BLIŽA SE ČAS PROSTIH VEČEROV kobrazbi naše podeželske mladine tnio dolžni posvetiti Največjo vlogo lahko odigra šola, a tudi prosvetna društva in strokovne kmečke organizacije lahko storijo mnogo dobrega za vzgojo kmečkih fantov in deklet w° Potrehf §las» S5*®0e vtr lzobraževanja C^vklJučevanja mlJa. ;,6t% dn,-(- pri pr0" H ,fttvih- a vsak- da c! de:*al’ tozbe 5%a jQ mladina ne ^ >ditorSrosvetno ozi’ Sflri ti °. del°- Seve-,‘^lj n m Svečine mi-bodici J?*stno mladi-avsko dliask°, bodisi kritik« i^tem ko ta-t^ajo rj ™anjši rne-'^ečkn m ad>no na va-Nadino. wp0Inenulavdlne v pra' ■ tfav n„nu b^sece pravil sicoro _Pasem podeže-> k Pl, ,več. Saj so ii ^iviHeibe’ ki more-ni^otain -družino- Zato D j ®kni kmečkih k Cskati zaslužka fr*«* v vasi sami T1 gre V-mestu- P« tej to je mladine. l;k'da Se ved8den razl°' b! J n° vec kmeč-*tiji b, *?Pka delu na **» Odhr, <-> i, __ in lii a delu na - kr ’z vasl- i J,*eiii^bJtemu ni vas C Svoje nezelju lz=ubl' i Vw prv°tne zuna- cJfetn ka’kar je last- ftav hrJu klm vasem. A Vsal*J? nekateri va- Aužkn dan v mesto OfemSl’ in kl>ub na Aiih,en' mreži av- vd 1» J8?’ leP'm ce-vin,1In motornim ic% |i,Jiake vrste, se ife/Keščo e, Vendarle ni- ®&u- Tudi ni-'■ k ^el 1 ti_ « vla= s,tika> tistih bo ’ da t- ’ kl bi orno-%Naga,- druS druge-bvjj ^ veri ®ai se me-'ifctega ^ j dutt dokaj kJdojjj pad preprostim tok.vSe\vU to velja sko-ha ® Uudi, ki a naše podeže- ..vSe’w to velja skorjo stne ljudi, ki ]» ‘si >,a naše podeže-.a Ha š°li ^ niti v do-H > ki bi 2*ma takega Se tisteg^\nudil vsai S i,?°treb ’ Jjar bo po- živi j e- nvi-'iKa in"”?'7 sole. na-% ^ ni , lzb.ira učne 'i,v kata Up°števajo o-1? s ne ri6m šolski o ,% Pravim0pnscaj° sti- S Asa Se n andjenjem Ji i.u% snr. ne mo-vtl L uie in i 0sreti, vse M6tudi temu prime-i'is 5 še t pom uspeh. K.Ho^izadevan-dobri vt> W C iU' nčitelj Nočt^b Pa n! naPra-A Sai ynlka Pri-r' slik nnima ne o-' ^ vMvrta rPe Prepara-Sv S meni Potem, ti-NilV*«to ii\avanie šol- Jja šoifVv druai V1 C etn zav?ako nai 2C, Pa Zavzemali za ‘lii da daio v^’ dobro Sl.Pozna, kraiu, ko-\>evbalo otroke, a irAje ., Da ze ne. vanje v tem in prirejali predavanja, tečaje, poučne izlete in primerne sestanke, bi se prav gotovo pokazal uspeh. Morda ne kar brž, toda sčasoma... Za vaško mladino oboje-ja spola bi bilo kaj primerno prirejati vsake vrste tečaje ali tudi niz predavanj, bodisi o sadjarstvu, vinarstvu, kokošereji, čebelarstvu, živinoreji, vrtnarstvu, krojenju, kuhanju, šivanju, konserviranju živil in podobno. Te vrste tečaji bi morali biti dobro pripravljeni, zlasti pa bi moral biti poudarek na praktični strani. Udeleženci teh tečajev bi morali sami vse poizkušati in v vsem sodelovati. Načrt za vsak tečaj bi morali prilagoditi krajevnim razmeram. Vključiti bi morali tu- di razne poučne izlete, v zvezi z obravnavano snovjo V večini držav, kjer se oblast zaveda dolžnosti, ki jo ima do svojih državljanov, je pošolsko izobraževanje mladine skrb oblasti. Vse napredne države prirejajo stalne izobraževalne tečaje za vaško mladino, kjer imajo na razpolago vse mogoče pripomočke in sredstva. Poleg tega imajo še večerne šole, kjer si morejo dekleta in fantje pridobiti tudi izobrazbo, ki jim omogoča nadaljnje šolanje. A v takih deželah tudi izdatno podpirajo vsako zasebno pobudo za izobraževanje delavcev in še posebej kmečkega življa. A pri nas? No, tudi pri nas imamo oblastvene organe, ki jim je naložena skrb za napredek kmetijstva, za podpiranje zasebnikov, ki bi si radi izboljšali to in ono pri svojem kmečkem gospodarstvu. Nekaj malega ti uradi tudi store, a je tako neznatno in, zlasti, v taki obliki, da kaj malo zaleže. Saj je vsakomur, ki ga zanima izobraževanje in napredek našega podeželja, prav dobro znano, kakšni so kmetijski tečaji, ki jih oblastveni organi prirejajo po naših vaseh. Le toliko je, da ni moč reči, da m nič. Sicer pa bi oblast, če bi ji zares bil kaj pri srcu napredek in razvoj slovenskega kmeta in slovenskega podeželja, še marsikaj drugega storila. Predvsem bi poskrbela za to, da bi do- iiiiiiiiiiKiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMitiiiHiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiimiuimiiiiumumiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuimiHiuminiiimim NEKAJ MISLI PO LETOŠNJI TRGATVI Burno kipenje mosta je letos že ponehalo k ze ne. t»°bi gv kn?ečk‘ o-kv taki šoli, V da ,0vo nB skromno-S *Lbi se nudi pod' vtfS nada,^0gel p<> i A če K- ‘zobra-i 'g* ,6dei k bl to želel, Jak0 in kje Nri11' riih, ga nihče lhce mu tega b, s? mgredo učit A ostHše^°rda nelco- !^VSj0 ^ ta' zanimanj b^Vedm°a tve ne k Sve^ralo Poseči wNvabdar PT1 društvo. ^vahneiših njego-ustj,asbaj, ki bi tij šolo Nn W' (Lba & tist°- •' bi Se tvo pr>- L^hi °kriHu P^ntitil v ‘XM h? prijetno. jS ^ u“b,a”‘ ?',|S''*k0oVen*b-k"’«*o ti 'JhNrv^bov , otroci cla'ni r torei ' i 'ith 0sveti' In ko \^ečkeV8tna druš- ^ 8Voje bizaci‘ Je Prizade- , Mošt je že povrel oziroma burno vrenje je prešlo v tiho vrenje. Letos se je to izvršilo nenavadno hitro. Ce računamo. da je odvisna sestava mojita od več činiteljev, in sicer od zrelosti grozdja, zdravja trte in grozdja, sorte, vremenskih in talnih razmer, nege vinograda in vremena v času zorenja in trgatve, moremo reči, da je letošnji sok povprečno zelo dober, čeprav niso 'bile vremenske razmere v času zorenja idealne. Za dober mošt sta posebno potrebni toplota in vlaga. Vlage je letos primanjkovalo, zlasti v lažji zemlji (peščeni, lapornati, kamniti). Zato so letos težke zemlje (ilovnate, glinaste) zorenju grozdja bolj prijale. Nedvomno bi bile pogostejše padavine zdravemu grozdju za časa zorenja pripomogle h količini in tudi kakovosfi mošta. Trta se letos res ni razvijala v ugodnih pogojih. Prva, že znana ovira, je bila cvetna doba, ki je odnesla 40 — 60 odst. pridelka, ker je deževno, hladno in delno tudi vetrovno vreme preprečilo normalno oprašitev. Sicer je slaba oprašitev tu in tam, čeprav v manjšem merilu in zato manj opazna — vsakoleten pojav. To pomeni, da ne more biti vzrok le slabo vreme. Prenekatere izkušnje so potrdile, da igrajo pri opra-šitvi grozdja razen vremena svojo vlogo tudi zaloge hrane v zemlji. Trta ne potrebuje le dosti hrane, ampak mora biti ta v zemlji tudi v pravilnem razmerju; sicer trta ni kos nalogi, ki jo vrši skozj celo leto, posebno pa v dobi cvetenja. Zlasti sta ji potrebni- dve snovi: fosfor in kalij. Ti naši zemlji na splošno primanjkujeta. Ti dve hra- ni krepčata in utrjujeta trto ter ji pomagata, da se grozdje bolje in hitreje opraši. Kdor je razen hlevskega gnoja dal zemlji tudi fosforno in kalijevo gnojilo, se je mogel prepričati, da so se trte tudi letos bolje opražile. A tudi vino je boljše in bolj okusno. To naj vinogradniki v bodoče upoštevajo. Letos smo se lahko ponovne prepričali, da je pri nas trta večkrat mnogo bolj izpostavljena oidiju kot pa pe-rcnospori. Tako se dogaja v suhih' poletjih; letos se je torej močno razpasel in opusto-š;l marsikateri vinograd, ki je pogrešal gospodarjevo pozornost. Nasvet, naj se trte prvič pravočasno (ob prvih poganjkih dolgih od 5 do 8 cm) in skrbno ter nato čim pogosteje žveplajo, je bil zlasti v letošnjem, za oidij tako ugodnem letu, zelo umesten. Skrbni vinogradniki so se te bolezni povsem znebili, drugim je žal, ker niso mogli pri mnogih poslih, oziroma pri pomanjkanju delovnih moči vsemu kaj, tretji pa zvračajo krivdo na to in ono, a njihov pridelek je prizadet količinsko in kakovostno. Zgu-bvi, ki bi se bila mogla brez posebnih žrtev preprečiti z nekaj kilogrami žvepla, pa lahko preračunajo sami. V naslednjem in drugih letih naj bodo z žveplalnikom na preži in naj žveplajo raje večkrat (po potrebi celo deset in večkrat) kot pa le nekajkrat. Ta bolezen more ogrožati grozdje do trgatve in je lahka prašitev z žveplom včasih potrebna celo v septembru. Dež v začetku septembra je bil sicer izdaten, a je bil tudi v obliki naliva. Ta je zemljo manj ali bolj zbil in jo za- mašil s prstjo. Zemlja je slabo dihala, manjkala ji je potrebna količina zraka. To je imelo posledice zlasti na težjih zemljah, ki so itak na splošno premalo zračne (gnojene, rahljane). Grozdje je kljub toploti le prepočasi zo-revalo. V lažji, oziroma rahli zemlji je grozdje hitreje zo-aorevalo. Za količino in kakovost vinskega pridelka vrši razen drugih činiteljev odločilno vlogo tudi zračenje zemlje. pogled na dolg sprevod mladih m starih pogrebcev in vseh se je polastila bolest, ko so v torek to mlado, še ne-razcvelo življenje izročili zenu l)i v objem večnemu miru. Naj prizadeti sprejmejo i-skrene izraze našega globokega sožalja! bile Šole po naših vaseh SO za našo mladino prva in učila in druge pripomočke, največja nesreča. S katerimi bi mogle že o- Nadvse presunljiv je bil trokom nuditi nekaj tega pouka. Nadalje bi se tudi pobrigala za take kmetijske strokovnjake, ki bi kmetom na našem podeželju predavali v slovenskem jeziku. In, ker vsega tega oblast pri nas ne stori, ali vsaj odločno premalo, bi bila dolžnost «zasebne pobu-de», da se zavzame za izobraževanje našega podeželskega človeka, predvsem podeželske mladine. Pomagati bi morali vsi, ki jim je kaj za napredek našega življa in ki so za to količkaj usposobljeni. Pri tem mislim zlasti slovenske izobražence. Prav ti bi se morali zavedati, da so dolžni nekaj svojega znanja nuditi tudi onim, ki niso bili tako srečni, da bi sami obiskovali višje šole. DOLŠEK SAM0T0RCA Močno nas je pretresla nesreča, ki je v noči od nedelje na ponedeljek doletela družino Kralj s tragično smrtjo njihovega komaj 17-letnega sina Borisa. Ta nepopisno težki udarec za starše je bil hkrati udarec tudi za vaščane, ker pomeni smrt bitja, ki je komaj stopilo v mladinsko dobo, zgubo za ene in druge. Mladenič je že kazal znake vrlin, kot so si jih njegovi in si jih vsi dobri starši želijo ter morejo koristno služiti vaški in ostali skupnosti. Takšna mladina je up staršev in tvorec naše bodočnosti. Zaradi tega je nenadna izguba našega priljubljenega Borisa toliko bolj prizadela njegove sovrstnike in tudi o-stale vaščane. Motorna vozila S A L E Z Kot znano, se Salež močno ukvarja z vinogradništvom. Menda smo v tem razmeroma na prvem mestu na Tržaškem, saj doseže ta pridelek v dobri letini nad 1000 hi, kar je za vas s 55 hišnimi številkami redka količina. Nekoč je prevladovalo črno, danes pa imamo že pretežno bele sorte. Letos se bomo morali zadovoljiti z manjšim pridelkom: kar je namreč trta pokazala (zarod), je slaba cvetna doba za nekako polovico odnesla. Kot drugi ropar je nastopila plesnoba (oidij) in nas prepričala, da more ta biti prav takšen, če ne še večji sovražnik trte kot pa pe-ronospora. Kdor je to nevarnost podcenjeval, temu je prizadela znatno škodo. V bodoče se ravnajmo po pravilu, da pravilno žveplanje trti nikoli ne škoduje in je bolje žveplati 10 kot pa 5-krat; zlasti pa je to nujno potrebno v suhem poletju, kakršno je bilo letošnje, ko je bilo žveplanje koristno celo v septembru. Trgatev ni bila v odrejenem roku, kot' je to bilo ne- KRIŽANKA VODORAVNO: 1. Temeljni stroj v sodobnem kmetijstvu, 5. majhna rodbina, majhna o-bitelj, 13. naravna vodna zanimivost, 17. napoved smeri, 18. velika rešeta, 19. šop slame, 20. žensko ime, 21. gora v severhi Grčiji, 22. posrednik, zastopnik, 24. dotok Donave, 25. prav tak, 26. sitnost, neprijetnost, 28. fizikal- na enota dela, 30. vojna umet- popolne teme, otoki na •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiii Naše korenine koč, in lahko rečemo, da je od prve do zadnje trgatve trajala nad dva tedna. Je res, da je grozdje letos bolje zorelo kot druga leta, a grozdje, posebno črno, je vsak dan pridobilo na sladkorju, če je ostalo na trti vsaj do zadnjih dni septembra in še kasneje. Na splošno pa bo pridelek boljši od lanskega, saj se je odstotek sladkorja v belem moštu gibal med 18 in 20, v črnem okrog 17. Ko so se naše gospodinje pred leti začele ukvarjati z gojitvijo povrtmn, ni to bilo gospodarjem preveč po volji. V teku let pa smo se prepričali, da je to izredno donosno. Tržačani se naravnost trgajo za kraškj grah, stročji fižol in jedilne bučice in gre vsaka količina v prodajo. Letos je šel fižol (tegolini) po 1 Je rodila 30. XI. 1875 v Bazo- Radovednost je del našega poklica, zato večkrat obiščemo razne kraje tržaške okolice. Tokrat smo se oglasili na Kati-nari, da obiščemo znance ter seveda zadostimo naši radovednosti. Dve ženici, ki sta sedeli na kamniti klopi, sta takoj vzbudili našo pozornost, in smo ju vprašali, če sta domačinki. Odgovorila je najmlajša in nam tekla, da se je tu rodila, in sicer pred 82 leti, medtem ko je njena soseda na Katinari od leta 19®?. Antonija Lavrenčič, po domače ttTcnca Zimnan, se je rodila na Katinari 26. 3. 1878. Starši so ji bili kmetje, tako da je ttToncati že v mladih letih začela delati na kmetiji. Dolgo let je hodila v mesto prodajat mleko, saj ittakrat ni vozil avtobus na -.Ctnaro’ kot sedajn. Od prve svetovne vojne pa do leta 1943, dokler ji niso nacisti odpeljali dva sina, je poleg svojega dela pomagala tudi možu, ki je bil cerkovnik. S pok. Andrejem Lavrenčičem iz Lonjerja se je poročila leta 1902. V zakonu je imela 8 otrok, od katerih so še 4 živi. Kot prava slovenska mati je vzgojila svoje otroke v zavedne in poštene Slovence. Kljub svoji visoki starosti je naša «Tonca Zimnan še zdrava in gibčna ter še dandanes pridna pri vsakemu delu. Najstarejša na Katinari pa je pravzaprav »Marija od Slavca«, kot Ji pravijo domačini. Marija Zahar vd. Slavec se zelo lep glas, saj je bil dolgo let pevec v cerkvenem pevskem zboru na Katinari. V zakonu je povila 5 otrok od katerih pa je živa samo se ena hčerka v Rojanu, tako da živi sedaj sama v svoji hiši. Iz srca želimo, da bi naši »stari korenini« še dolgo let živeli zdravj m srečni, obdani s pozornostjo in ljubeznivostjo sorodnikov, prijateljev in znancev. M. M. nost, 32. žensko ime, 34. izročim, 36. glas, zvok, 37. zore, jutranje prve luči, 40. dobrodošel, 42, otroške posteljice, 46. žensko ime, 47. skalovit, čeroven, 48. zavestno hotenje, 49, če, 50. mesec v letu, 51. neploden, neroden, 53. razumi, pameti, 54. z vozmi napeljana in nakopičena zemlja (množ.), 56. majhen sokol, 58. židovsko moško ime, 59. mestece v tržaški pokrajini, 60. krmljenje, pitanje, 61. godna za uporabo, 62. pripadnik slovanskega naroda, 64. zal, 65. hudoben, 66. mestece v cremonski pokrajini, 70. del vodne napeljave, 72. transporti, 76. prevrat, puč, 77. žensko ime, 79. zbrisan, izločen, 81, rimski bog ljubezni, 82. ubožice, siromakinje, 83. vas v Vipavski dolini, 85. denarna enota, 86. vse, kar je Eva, 34. tram, 36. raket, 36 Atlantskem oceanu, 52. izdelek livarne, 55. krajevni prislov, 57. poln vrenja, naglo se dvigajoč, 58. reka v Burmi, 61. hudobne, 63. francosko mesto ob morju, 65. sestavljen iz drobnih koščkov, 66. del korana, 67. del gledališča, 68. reka v Sloveniji, 69. turško moško ime, 71. dobro, hrabro, 72. vodni hlapi 73. zidna prevleka, 74. francoski romanopisec, 75. država v Aziji, 78. veznik, 80. značilna oblika, 84. del kolesa. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: I. komet. 5. skrit, 9. zobar, 14. os, 15, mesar, 17 dokaz, 19. kolo, 21. e-taža, 23. Avari, 2i. epoha, 21. ime, 28. Evita, 30. epika, 32, kakšen pisatelj napisal, 87. mesto' v Romuniji, 88. število, 89. tako, že. NAVPIČNO: 1. načrt, 2. časovne enote, 3. pripravljalne besede, predgovor, 4. igrati na violino, 5. ozka dolina, kotanja, 6. zelena drevesna žabica, 7. vrtne lope, 8. poročene ženske, 9. medmet, 10. hoditi, 11. stoti del dolarja, 12. od apna umazan, 13. visok uradniški naziv, 14. brez volje do dela, 15. destilat riževega slada (močan alkohol), 16. pritok Savinje, 23. močan, nepremakljiv, 27. nekateri, 29. suženj na galejah, 31. s sledovi koz po obrazu, 33. ideja, 35. kovinski, 37. besedne in pomenske posebnosti na določeno o-kolje omejene govorice, 38. naziv za duhovnika, ki je nekak vršilec dolžnosti, 39. reka v Slavoniji, 40. kratica naziva za afriško-azijsko državo, 41. notranji organ v telesu, 43. deli ženskih oblek, 44. turško ime, 45. pripovedno pesništvo, 47. kratica za Komu- pelin, 40. Irak, 42. nemir. 44. Tamar, 46 na, 41. do, 48 A ga. ta, 50. Atila, 52. ahat, 54. orna. ra, 56. egida, 58, Enare. 60. ras, 61. nakit, 63. kocen. 65. Iiim, 67. ni kam, 69. jahač, tl. žagar, 73. Ura, 74. orači, 76. Atena, 78. um, 80. edina 82. Atika, 84. Alena, 86 bacil. 88. kanem, 90. kosem, 92. A g. 'J 3. lirik, 95. Capek, 97. riba, 99. akord, 100 trema, 101. opera, NAVPiCNO: L ko, 2. osem, 3. Ema, 4. težek, 5. sa, 6. krat, 7. Ida, T. torek. 9. za, 10. ozek, 11. ako, 12. rahel, 13 so, 16. savana, 18. kipeti, 20 tanina, 22. teta, 24. vari, 26. papa, 27. Izidor, 29. imetek, 31. 1 talec, 33. anatom, 36. Ikar, 37. Arad, 39. erar. 41. romani, 43. magija, 45. maneže, 49. Gana, 51. taka, 53. Hera. 55. Asirec, 57. Itačan, 59. ananas, 62. Amon, 64. očak, 66. Irun, 68. kadilo, 70. hiteče, 72, ga-l ere, 73. Laba, 75. raki, 77. take, 79. masa, 81. Ilir, 83. imam, 85. emir, 87. aga. 89. akt, 91. oko, 94. rd, 96. pa, nistično partijo Italije, 48. čas 98. Ba. iiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 200; značilna je bila cena bu-čic: uvožene, čeprav lepše od naših, so bile po 50, naše po 100 lir. Ce bi se naša mladina zavedala te prednosti, bi se temu posvetila z večjo vnemo in dobila na svoji zemlji dobre življenjske pogoje. vici. Preselila se je na Katina-ro leta 1907, ko se je poročila s pok. Andrejem Slavcem. Povedala nam je, da je bil njen pek. mož zelo dober. Spoznala ga je, ko je služila v Ric-manjih, vanj pa se je zaljubila, ko ga je slišala peti. Imel je IM JuO ulI (Nadaljevanje s 3. strani) Sešku iz Novega mesta. Z njim ga je družilo mladostno prijateljstvo. Tudi Sešek Je bil član novomeške dijaške tajne Zadruge. Dragotin Kette in Fran Sešek sta se štela celo za najboljša prijatelja, zato mu je iz Trsta zaupal sledeče: »Morebiti ne boš dobil več dosti pisem od mene od adrijanske obale. Zakaj ne? Greh se pove, grešnik pa ne, pravijo Kranjci. Grešnik sem jaz, greh pa izveš še-u1 pozneje, ko bo narejen. Samo toliko ti zaupam, da m“ morebiti čez en mesec ne bi več dobilo tvoje pismo v živem Trstu.« Nato je dodal Kette v svo-jen. pismu še naslednje sporočilo; «V naši garniziji vse mrtvo. vse pusto in dolgočasno. Kar očividno umira militarizem« (napisano pred dobrimi 62 leti-op. J. Z.) Bog mu daj itd. »Kakar on (vsaj zame umre) takrat .'•-•--s**- , . «T ' .:y Naš fotoreporter je te dni obiskal klet znanega boljunškega vinogradnika Josipa Ote, ki ga vidimo na sliki poleg sodo\ polnih sladke kapljice. Josip Ota je zaradj svojih vinogradniških sposobnosti znan daleč naokoli, o čemer pričajo tudi številne zlate kolajne in diplome, ki jih Je prejej za svoja vina Na vprašanje, kakšno je letošnje vino, je Josip Ota odgovoril tako, da je ponudil kozarec novega vina. Bito je res izvrstno in močno. V črnem moštu je nameril 21 stopinj sladkorja, kar pomeni, da bo vino imelo nad 12 stopinj alkohola, belega pa ni meril. Kljub temu pa pravi, da bo belo še močnejše od črnega. Skoda le, da bo vina letos tako malo! J zdravi fantje. Zato so ga 1. bom pa jaz od smrti vstal, k novemu življenju. Takrat pa ti bom pisal pisma kar pu cele pole. Zdaj nimam nič pravega veselja za to, tem raje pa se tolažim s pismi od prijateljev,« Taka je bila glavna vsebina Kettejevega pisma, ki ga je pisal konec januarja leta 1899, v svojem 23. letu, le malo pred svojo prerano smrtjo... Na koncu pisanja pa je dodal še vprašanje po izvoljenki svojega srca: «Le pridno dopisuj, tudi o Angelici,« Pod Angelico je menil mladi soldat Angelo Smola, mlado, lepo No-vomeščanko. V njo se je zagledal kot novomeški dijak, postala mu je pesniški ideal kakor Prešernu Julija. Značilno je, da je tudi dijak Dragotin prvič ugledal svojo izvoljenko v cerkvi, to je bilo dne 28. a-pnla 1898, v velikonočnem času. Angela je prišla tedaj gledat božji grob v glavno novomeško cerkev, v Kapitelj, ki stoji na najvišjem položaju metropole ob Krki. Kette je spesnil o tem srečanju z Angelo kar štiri variante, V njegovo zbirko pesmi pa je pri-šla sledeča inačica: Zakaj sem bil v kapiteljnu «Zakaj sem bil v kapitelj-nu, zakaji... Tam stala pred oltarjem razsvetljenim in v lila-krilu, s slamnikom rumenim, žarela je kot v jutru rosni maju. To je odlomek pesmi o u-sodnem srečanju mladega o-smošolca. Nanj je mislil še v Trstu, ko ga je kuhala vročina zaradi prehlada in ga je pričela glodati — jetika, ta strašna bolezen mladih slovenskih talentov. Kljub bolezni je Kette snoval zmeraj nove pesmi. Pošiljal jih je uredništvom in z listi si je polnil kovček. Vojaška oblast je spoznala, da mladi bolnik ni več sposoben za soldaščino. Cesarju .so bili potrebni le aprila 1899 odpustili. Kam naj bi odšel, sirota, brez staršev in domačih? Napotil se je v Ljubljano, v Cukrarno, ki je bila tedaj zavetišče mladih slovenskih literatov. Streho jim je nudila dijaška gospodinja Polonca Kalanova, Polonca se je nastanila v Cukrarni na Poljanskem trgu štev. 1. po znanem velikem ljubljanskem potresu leta 1895. Eno izmed svojih sob je dajala v najem dijakom. Kette je prišel k Poloni tedaj, ko je pri njej stanoval član moderne Josip Murn-Aleksan-drov. Kakšna je bila ta usodna zgodovinska dijaška soba? Po opisu samih stanovalcev je bila ta sobica bolj podobna zaboju kakor stano-vališču. Imela je le eno okno in še to je bilo zelo visoko od tal, da jo je dosegla samo glava, Z ostalim telesom si se še bolj počutil, da si v zaboju. To sobico je opisal stanovalec Ivan Cankar v svoji zgodbi «Lepa Vida.« Semkaj je prišel bolni, odpuščeni soldat Dragotin Kette. Čeprav so mu pojemale življenjske sile, si je še zmeraj želel, da bi šel študirat na Dunaj. Prošnjo za sprejem na dunajsko univerzo je narekoval prijatelju Murnu, sam jo je le s tresočo, ugašajočo roko podpisal. Da Kette ugaša, so zvedeli prijatelji po Ljubljani. Zanj so zbirali pomoč Franja Tavčarjeva, Fran Govekar pa tudi še sedaj živeči Bojan Drenik, zdaj u-pokojeni finančni inšpektor in takrat član dijaške Za-drugt. A :iti denarna pomoč niti up na sprejem na univerzo niso pomagali več trhlemu Kettejevemu telesu. Preminil je komaj tri tedne pozneje, ko se je vrnil iz Trsta in ko je odložil vojaško suknjo 26. aprila 1899 mu je zatisnil oči i esr.ik Anton Aškerc. Življenjska tragedija mladega Ketteja je bila konča-ra... JOŽE ŽUEAJNCIC Vreme včeraj. Najvišja temperatura 21.7, najnižja 15.9, ob 19. uri 18.2, zračni tlak 1000.8 stalen, veter 5 km vzhodnik, vlage 91 odst., padavine 20 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj. Tržaški nevnik Danes, NEDELJA, I. »*toW Simeon M g Sonce vzide ob 6.11 K 17.33. Dolžina <*nev?J. * II* vzide ob 4.33 in zaton Jutri, PONEDELJEK, * Abraham Propadel poskus druge ofenzive Kot smo na tem mestu že včeraj poročali, so znane šovinistične mladinske organizacije že ueč dni poskušale organizirati drugo ofenzivo italijanskega šovinizma proti Slovencem. Toda tokrat jim poskus ni uspel. Kljub močni propagandi po vseh italijanskih srednjih šolah, zlasti pa v onih na in okrog Akve-dota, srednješolsko dijaštvo hujskaški agitaciji ni nasedlo. Ko so kolovodje to ugotovili, so bili pač prisiljeni na nekak način rešiti vsaj videz in so svoj neuspeh prikrili z nekako izjavo, ki jim jo je objavil le videmski šovinistični dnevnik. V njem so njegovi pičli tržaški bralci lahko prebrali vest, da je »Mladinski odbor za nacionalno budnost» dal navodila e vsem pristašem združenj in notranjim odborom šol, naj jreprečijo vsakršno poulično niunifestacijo*. Isti odbor je sklical včeraj ob IS. uri na sedežu *Unione degli Istria-ni» «vse voditelje za celotno proučitev tržaškega položaja*. Hkrati pa je poslal prosvetnemu ministrstvu brzojavko z vsepino letaka fašistične *Gi ovane Italia*, ki smo jo že včeraj objavili v Tiare m dnevniku, češ da predstavlja rdemagoška dodelitev novega šolskega poslopja neznatnemu številu slovenskega dijaštva nedopusten privilegij manjšine nad ogromno večino tržaških dijakov iz še Iških poslopij, ki so neprimerni in brez opreme. Ko, kljub takim -navodi-lom» »Odbora za budnost», so tudi včeraj dopoldne njegovi osamljeni voditelji trosili omenjene letake -Giova-r.e Italia* in se nekaj časa prednovali pred dijaki, ki so prihajali v bližnje šole. Polaganje temeljnega kamna za novo slovensko višjo srednjo šolo va je potekalo mirno in izkazalo se je, da je bila navzočnost ogromnega števila policije — kot poročamo na drugem mestu — povsem odveč. Končno vesel dan tudi za slovensko šolo Položili so temeljni kamen za slovensko višjo gimnazijo Ceremonije so se udeležili številni predstavniki upravnih in šolskih oblasti, slovenskih šol, ustanov in pokrajinski svetovalci Skozi moreče vzdušje sovražnosti, šovinizma ali v najboljšem primeru brezbrižnosti, ki obdaja in tlači k tlom tukajšnji slovenski živelj, posije včasih tudi žarek sonca. To se je zgodilo tudi včeraj s ceremonijo položitve temeljnega kamna toliko zaželene in pričakovane slovenske gimnazije, ki se sedaj stiska v starodobnih stanovanjskih prostorih v Ulici Lazzaretto Vecchio. Včerajšnja ceremonija je bila še toliko bolj razveseljiva, ker so ji napovedali boj fašistični ostanki Novi vladni komisar dr. Mazza pri Gronchiju Predsednik republike Gron-chi je včeraj sprejel v Kviri-nalu novega vladnega generalnega komisarja v Trstu dr. Li-bera Mazzo in se z njim raz-govarjal pred njegovim odhodom v Trst. s pozivi dijakom, naj stavkajo, in s hujskanjem in podtikanjem, češ da pomeni ta šola nov korak v slovenski «penetraciji», kakor da bi prišli slovenski dijaki, ki hodijo v slovensko gimnazijo, nekod z Marsa, ne pa da bi živeli njihovi predniki že več kot tisočletje na tej zemlji; pa je poziv fašistov padel v prazno in dijaki mu niso sledili. K položitvi temeljnega kamna so prišli številni zastopniki krajevnih in šolskih oblasti, m sicer predsednik pokrajine dr. Delise, prejšnji predsednik prof. Gregoretti, pokrajinski odborniki Savona, Sferco in Corberi, pokrajinski svetovalci Pečenko, Gombač, Colli, Bortolotti, 'občinski svetovalec dr Dekleva, občinski odbornik Gridelli v imenu župana, poslanec KPI Vidali, generalni tajnik pokrajine dr. Leotti, predstavniki Slovenske prosvetne zveze, ravnatelj za javno vzgojo prof. Udina, višji šolski skrbnik dr. Pugliarello, njegov namestnik prof. Fiden-zi, ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol Abramova, Turi- na in Kacin, inž. Pagnini, načelnik pokrajinskega oddelka javnih del, ki je skupno s svojimi sodelavci pripravil načrte. Ravnatelj trgovske akademije prof. Turina podpisuje pergament ob položitvi temeljnega kamna nove šole pri Sv. Ivanu UH .................................... llllllllf ■■■■llllllllllllllllll Hilli ■■■ Illlllllllll t IIMIIIIIIIIIIllll Živahna sindikalna dejavnost Zasedanje o pomorskem g Nadaljevanje stavke v Felszegy - Jutri stavka gradbenih delavcev - Zmaga CGIL v ladjedelnici «Giuliano» Na sedežu Nove delavske zbornice CGIL je bilo včeraj zasedanje o deželnem pomorskem gospodarstvu, ki ga je priredila Nova delavska zbornica skupno z Delavsko zbornico iz Gorice ter s sindikati FIOM, FILP in FILM-CGIL. Na zasedanju so obravnavali krizo ladjedelske industrije, pristaniških dejavnosti in pomorstva. Odprl ga je glavni tajnik Nove delavske zbornice Bonomo Tominez, ki je na kratko orisal njegove glavne smotre. Omenil je resni položaj v ladjedelnici Felszegy in rekel, da je treba zavrniti odpuste delavcev in načrte za skrčenje dejavnosti ladjedelnice. Glavno poročilo je podal tajnik Nove delavske zbornice Calabria Najprej je poudaril veliko važnost pomorstva in vseh panog, ki so povezane z njim, saj je zaposlenih v ''N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža. škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst pomorstvu 200.000 ljudi, od katerih odpade kar 20.000, to je deseti del, na našo deželo. To pomeni, da živi od tega r.a Goriškem kar 60 odstotkov vseh delavcev, v Trstu pa 21 odstotkov. Omenil je zadnje zasedanje sindikatov v Genovi, posvečeno pomorstvu, ki je pritegnilo na to panogo pozornost vsega sindikalnega gibanja. Kar se tiče pomorstva pri nas, je poudaril, da sploh ni nobenega erganičnega načrta za njegov razvoj, saj pušča vlada vedno bolj proste roke zasebnim bi odarjem in krči plovne družbe z državno udeležbo. Tudi glede pristanišč se vedno bolj širijo monopoli in pri tem trpe škodo pristaniški delavci. Razna industrijska podjetja skrbijo kar sama za nakladanje in razkladanje la dij in zahteve po taki neodvisnosti od pristaniških družb delavcev se stalno množijo. Govornik je tudi podrobno crisal upadanje tonaže mornarice sploh, mornarice z državno udeležbo pa še posebej, tako da prevažajo tuje ladje na Jadranu že kar za 54 odstotkov vsega blaga. Izčrpnemu poročilu je sledila razprava, * * * V ladjedelnici Felszegy se stavka nadaljuje. Delavci se bedo zopet sestali na skupščini v Miljah jutri ob 8.30 uri. * * # Včeraj so izvolili v ladjedelnici »Giuliano* novo notranje komisijo. Nova delavska zbornica CGIL je dobila 2 predstavnika, Delavska zbornica pa enega. Prva je dobila 37 glasov, druga pa 27, to je 58 oziroma 42 odstotkov. # # * Jutri od 15. do 17. ure bo pc vsej državi splošna stavka gradbenih delavcev. Stavko sta napovedali tudi obe sindikalni organizaciji v Trstu. S stavko bodo delavci protestirali proti naraščanju nesreč ne delu, zaradi katerih je prtd kratkim izgubilo življenj* mnogo delavcev v Rimu in Palermu pa tudi pri nas. Delavci hočejo s stavko opozoriti javnost, in vlado na nujno potrebo po bolj odločnih ukrepih, da se zmanjša število nesreč, ki se dogajajo predvsem zato, ker se delodajalci ne drže zaščitnih predpisov. V ponedeljek ob 16. uri se gradbeni delavci sestanejo na protestni skupščini v Ulici fuodareii Ravnateljica višje slovenske gimnazije prof. Abramova podpisuje pergament ob položitvi m in drugi. Predsednik pokrajine dr. Delise je spregovoril o pomenu ceremonije, se zahvalil vladnemu komisariatu za finansiranje del, povedal, da je sedaj slovenska gimnazija v neustreznih prostorih v Ul. Lazzaretto Vecchio in omenil razne tehniške podatke o šoli, ki smo jih že včeraj objavili. Dejal je, da skrbi pokrajina, da bi imele vse šole svoje prostore, kar je tudi njej v prid, saj bo prihranila samo pri slovenski gimnaziji 5 milijonov ........................................... lir za najemnino. V tem pri- n «v • i » Zvišanje plac Predstavniki upravnih in šolskih oblasti pri polaganju temeljnega kamna zadevanju bo pokrajina sezidala tudi novo šolo za italijanski znanstveni licej in za žensko tehnično šolo, ki tudi gostuje v zasebnih prostorih. V ta namen bo potrošila 680 milijonov lir. Zatem je msgr. Salvadori ob asistenci drugih dveh slovenskih duhovnikov blagoslovil temeljni kamen, v katerega so zazidali pergament s podpisi predstavnikov oblasti in ravnateljice Abramove ter spustili kamen v izkopano jamo. S tem se je ceremonija končala. Iz načrta, ki smo ga včeraj objavili, je razvidno, da bo šola zelo sodobna in da bo ustrezala sedanjim načelom gradnje šolskih prostorov, šola je tudi na lepem in lahko dostopnem kraju. Upajmo, da bo v določenem roku dozidana, tako da se bodo dijaki lahko čimprej temeljnega kamna nove šole vsemj v nove, zračne in vab- pri Sv. Ivanu Ijive prostore. Še ena ceremonija pokrajine profesorjem Iz Rima poročajo, da bodo prejemali tudi profesorji sred-rjih šol, ki niso v staležu, že v oktobru nove višje plače na podlagi zakona za izboljšanje plač šolnikov. Pravkar je na novo izšei roman: Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM Krasno v platno vezano knjigo dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Cena 1.450 lir. «Likof» pri gradnji laboratorija za higieno Za poslopje bodo izdali skupno 111 milijonov lir in ga bodo dokončali do prihodnje pomladi Pokrajinska uprava je včeraj praznovala tudi «likof» pri zidanju novega laboratorija za higieno in profilakso na stavbišču med ulicama La-marmora in Veruda na Mon-tebelu. Opravljena so namreč glavna zidarska dela in poslopje je pokrito. Tudi k «likofu» je prišlo mnogo predstavnikov pokrajine s pred- iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii Na zahtevo so popisovalci dolžni na podlagi čl. 5 posebnega statuta izročiti tudi slov. prevod obrazcev Po urodnih navodilih obrazcev ni treba izpolniti pred 15. oktobrom - Podatki morajo odgovarjati resničnemu stanju Vaščani iz številnih slovenskih vasi so nam včeraj sporočili, da niso prejeli slovenskega prevoda vprašalnih pol za popis prebivalstva, pa čeprav so to odločno zahtevali. V vseh teh primerih so popisovalci odgovorili, da vprašalnih pol odnosno prevodov nimajo ter da imajo od tržaškega občinskega urada navodila, da ne smejo izročiti edinega prevoda, s katerim razpolagajo. V neposrednem središču mesta pa so popisovalci odgovorili, da nimajo nobenih navodil in da prevoda sploh nimajo. Izvedeli smo tudi za primer dokaj grobega ravnanja, ko je popisovalec izjavil, da smo v Trstu, kjer morajo vsi poznati uradni jezik in zahteval od družine, naj sprejme popisno polo v italijanščini brez prevoda. Temu se je družina uprla in je družinski poglavar popisno polo zavrnil. Že včeraj smo poročali o podobnih primerih, ko so nam vaščani iz Trebč, s Proseka, Kontovela, z Opčin in iz drugih krajev sporočili, da niso prejeli slovenskega prevoda družinskih listov in obrazcev za izvajanje popisa. Takemu ravnanju smo se začudili, saj so nam odgovorni predstavniki za izvajanje popisa uradno zagotovili pretekli ponedeljek, da bodo vsi popisovalci imeli tudi slovenski prevod popisnih pol, ki bo na razpolago «onim, ki bodo to zahtevali«. To se ni zgodilo. Zato smo včeraj ponovno vprašali za uradno stališče, glede tega vprašanja, ter prejeli povsem nepričakovani odgovor, da so izročili popisovalcem okoliških tržaških predelov le po pet izvodov prevoda, ki naj ga samo pokažejo, v centru mesta pa niti tega ne. Tako ravnanje predstavlja pritisk na slovensko prebivalstvo in nujno vodi k neobjektivnim podatkom pri izvajanju popisa po narodnosti. Istočasno pa je tako ravnanje v ostrem nasprotju s členom 5 posebnega statuta londonskega sporazuma, ki določa: .Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svojega Jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti dobijo odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih, bodisi neposredno ali po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti preskrbeti vsaj prevod odgovora. Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto velja tudi za uradna obvestila, javne proglase in publikacije.. Uradni obrazci za izvajanje popisa dvakrat spadajo v citirana odstavka navedenega člena in to pri določilu, da morajo oblasti j zagrešil inkriminiranega dejanja ter so ga oprostili Dogodek, ki je pripeljal Sancina pred sodišče, se zdi skoraj neverjeten. Bilo je o-menjenega dne, ko je tapetni! Ritossa izročil Sancinu divan ter mu naročil naj ga pelje v Skedenj, m sicer na naslov neke družine, k’ stanuje v Ul. Soncini 81. Ritossa in Sancin nista imela s! cer nobenega stalnega delovnega razmerja. Ker pa j? imel Sancin, ki je slaščičar po poklicu lahki poltovornik »Ape» ga je Ritossa zaprosil, naj mu napravi omenjeno uslugo. Di van, ki je spravil Sancina pred Sodnike, je predstavljal pravzaprav nekakšno starinsko redkost. Ritossa ga je kupil od nekega starinarja ter ga preuredil. Bil je dolg okoli 1.50 m a tehtal je le 15 kg >r- S v ; , - 7 - -S*'" Novi pokrajioski laboratorij za higieno in profiUJ^o, ki ga gradijo 11 a Montebeilu Njegova vrednost pa je niha-ia okoli 70.000 lir. Sancin bi ga moral prepeljati od Trga Cavana do Skednja. Z Ritos-so sta naložila divan na poltovornik, nakar se je Sancin brezskrbno odpeljal po obrežju ter naprej po Sprehajališču sv. Andreja. Toda že v bližini Delavskih zadrug je epazil, da mu je divan izginil Kljub iskanju, divana ui našel nikjer. Cez nekaj časa je spet zasedel svoje vozilo ter se peljal v Skedenj. Za njim pa se je pripeljal Ritossa, ki ga je pobaral za divan Sancinu ni ostalo drugega, kot da pove golo resnico, in sicer, da je divan izgubil. Ker pa mu niso verjeli, je končal pred sodišče. Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, so se morale zagovarjati štiri osebe, ki so bile zapletene pr) tatvini in preprodajanju električnega gramofona znamke ((Lesa«, ki je bij vreden 70.000 lir, ter nekaterih šolskih knjig. Na zatožni klopi so sedeli: 53-letni Valerio Nessi brez stalnega bivališča, 42-letni Um. berto Kressevich iz Ul. Goz-zi 5, 57-letni Guido Demani iz Ul. Ireneo della Croce 5. ter 41-letni Mario Flego iz Ul. Bo-nomea 113. Nessija in Kresse-vicha so dolžili da sta 6. maja lani ukradla omenjeni gramofon in šolske knjige na verandi neke Rose Arco vd. Sava-stano v Ul. Perarolo 75. De-manija in Flega pa so obdolžili nakupa ukradenega blaga. Nessi je prodal gramofon De-maniju za 10.000 lir, a slednji ga je preprodal Flegu za 16 tisoč lir. Sodišče je spoznalo Nessija in Kressevicha za kriva ter ju obsodilo na eno leto zapora in 9.000 lir globe, oziroma devet mesecev zapora in 7.000 lir globe. Demanija je obsodilo zaradi nakupe ukradenega blaga na 1 mesec zapora ter 3.000 lir globe. Flega je končno obsodilo zaradi neprevidnega nakupa na 10.000 lir denarne kazni. Bilo je v aprilu lani, ko je Savastanin sin priredil v domači hiši vesel večer. Zato si je izposodi) gramofon, ki ga je njegova mati po končam zabavi spravila na verando, od koder je izginil. sednikom Delisejem na čelu. Poslopje gradi podjetje Co-sciani, načrte pa je pripravil arhitekt Petrossi. Doslej so vložili v gradnjo 3200 delovnih dni. Temeljni kamen za poslopje so položili 13. julija lani. V njem bosta zdravni-ško-mikrografski in kemijsko-bromatološki laboratorij. Sedaj sta oba laboratorija ločena: prvi je v bližini bolnišnice pri Magdaleni, drugi pa v Ul. Cavana. Pokrajinska uprava je poskrbela, da se oba laboratorija združra ter je pripravila racionalen načrt. Glavni vhod je z Ulice Lamarmora in privede takoj v urade zdravniško—mi-krografskega laboratorija, ki bo v pritličju, medtem ko bo kemijsko—bromatološki laboratorij v gornjih nadstropjih. Izbira prostorov za oba laboratorija ustreza posebnim nalogam, ki jim bosta služila. Za zidanje laboratorijev bodo porabili 111 milijonov lir iz gospodarskega načrta. Kot smo že pisali, sta oba laboratorija velike važnosti za zdravje prebivalstva, saj se ukvarjata predvsem z analizami živil in s tem z zatikanjem njihovega ponarejevanja, ter s profilakso raznih nalezljivih bolezni. C’ pomenu teh laboratorijev in o podrobnostih gradnje poslopja je -ičeiaj spregovoril cnbornki javnih del pokrajine odvetnik Sferco. Danes sta se poročila ROŽICA SVAB in ALDO METTON Iskrenim čestitkam sorodnikov,. prijateljev in znancev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika. Slovensko gledališče v Trstu Danes 8. tega meseca ob 20. uri priredi v Prosvetnem domu «A. SIRK« v Križu dramo Jožka Lukeša Prgišče Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: Jože Cesar Glasbena oprema: U. Vrabec Predprodaja vstopnic v toba-karni Košuta. V soboto, 14. oktobra ob 20.30 v AVDITORIJU OTVORITVENA PREDSTAVA V. SHAKESPEARE « HAMLET* Prevod — Oton Župančič Scena in kostumi — Vladimir Rijavec Glasba — Pavle Merku Režija — JOŽE BABIC Nastopajo: Klavdij, kralj danski - Jožko Lukeš; Hamlet, nečak kralja - Stane Starešinič; Polonij - Rado Na krst; Horatio, Hamletov prijatelj - Stane Raztresen; Laert, Polonijev sin -Livio Bogateč; Gertruda, danska kraljica - Mira Sardočeva; Ofe-lija, Polonijeva hči - Miranda Caharija: I. igralce - Modest Sancin; Gildenstern - Alojz Milič; Rozenkranc - Silvij Kobal; Osrik - Adrijan ftustja; Marcel - Dušan Jazbec; I. grobar - Justo Košuta; II. grobar - Edvard Martinuzzi; Fortinbras - Julij Guštin; I. dvor-janka - Zlata Rodošek; II. dvor-janka - Leli Nakrstova; I. dvorjan - Josip Fišer; igralka - Nora Jankovič (igr. šola). V vlogah dvorjanov, vojakov, pažev nasto-paio še: Vojko Cesar, Franko Drašič, Dimitrij Antoni, Jože Dekleva, Fabjan Pečar, Enio Reinhardt, Jurij Kuferzin. Edvin Guštin, Ivan Gorkič, Bruno Jankovič, Aleksander Pertot, Vinko Ščurek, Bruno Počkaj, Filip Fišer Rafael Vitez. Ostale reprize v Avditoriju: I. REPRIZA — v nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri II. REPRIZA — v ponedeljek, 16. okt. ob 18. uri, predstava samo za dijake III. REPRIZA — v torek, 17. oktobra ob 20. pri Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od četrtka, 12. okt. dalje ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin, (nasproti Avditorija). Povozil jo je z iambreto EmiHc—Bisracchi iz Sv. Barbare pri Miljah se je sinoči okoli 19.30 peljal z iambreto iz Trsta domov. Ko je prišel do trga pri Sv. Soboti, je podrl na tla 58-letno Ivano Hude, vd. De Salvatore iz Ulice Boito, ki je prečkala cesto. Pri padcu se ie ženska močno pobila. Z rešilnim avtom KK s" jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rano na zatilniku te* močan živčni šok. Sprejeli so jo na 2. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 10 do 20 dni. Nazionale «Spartacus», tec»* ^ Douglas, hautw«( ^ Jean Siminoris,J«s;j jgš Femce 14.00 .-UIUC «5 gr Eastmancolor. J , ^ jo' Excelsior 14.00 «*** bratje prodali«; y gjf Belinda Lee.J**^ Grattacielo l3- topovi« ry pečk. Eastman«*^ » Anttioflf vip Niven. .mm., Arcobaleno 14 °®, jjjf. - šiški«. Barve de ford Supercinema 14 W„coior. Cleves«. EastiM***/ Vlady, Jean Ma»1Sl van,L Alabarda 14.00 [(is f Sara Montie! Technicolor. ZadflJ^,^ zvurora 14.30 21_®° p*' Cristallo 13.00 2045 ‘jS* Jack Havvktas, j r Garibaldi 14.30 V!t 1 Mel Ferrer. P*ter Magali Noel Capitol 15.00 Tech'nic0l° pirju» Scott. , Impero 15.00 21.4® in njen svet». mladini. %ttX m Italia 14.00 «Sončmprep5, Japonski tildi-mladini. ff Massimo 14.00 A Technicolor. Pj\fA Moderno 14.00 Technicolor. mu*' M-Astoria 15.00 ((St30 M* Lemon stlirleyj„j| ViKi?f Astra 14.30 «ZadnJi M Vittorio Veneto 1 ' ;,>/■ po svetu«. / Prepovedano ^ t Ideale 14.00 d*?** , ca». Technicolor- pl . Marconi 14.00 *V geli*®, mu«. Technicolor- i piff Marcello Mastroia ( dano mladini. jo# Abbazia 14.00 «NeliV#., nicolor. Burt H-.ard»ef V Odeon 14.00 Ava “ {jlJ1u r ward Granger na kri«. . mtid^r Skedenj 14.00 «^. V Palmi de Ma«1**’ Lee in Sordi. [ afcEOAt* TEATRO 9 11. oktobra imela skupina r-t . 1 • 1» F pjl' Spettacoli stavo igre bo^j Mariu«. Nastopil*^) I carlo Cobelli in Rezerviranje liški blagajni in od 16.30 Cene: 1500, (ljudska PROSVETNO KOVLJE. Vse >lu šča vabimo na , t Shakespearovi dr h fP dA ki bo v društven* I’«# 4 Ulici Cerreto v j, oktobra ob 20-3 Predaval bo P Tavčar. rzzsr. tri": 5 Glasbena Matica - družnica glasben* p«ii » kovljah je začela se vrši vsak torek p(0s prostor™ poldne društva v iiiiniiiiiiiiniiiiiiiiii iiiiiiii iiiiiiiin im iiiiiiiiniiiiiiii ii mn ii n im n iiiiiiiiiiii iMiiinii iiiiiiiiiiii m OD VČERAJ DO DANES ROJSTV A, SMRTI IN POROKE nja Antonietta Paone, učitelj Dne 7. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 47-letni Bruno Pipan, 68-letnj Michele Laurcia, 61-letni Gian Giacomo Senes, 72-letm Mario Silila, 75-letna Maria Prassel vd. Zu-ppi-nger, 81-letna Angela Culot vd. Giriani, 1 dan stari Ezio Zordan. OKLICI: narednik Fernando Pelil-egrini in gospodinja Alda Ri-va, finančni stražnik Giovanni Turci im gospodinja Giuseppina Cetcon, delavec G.ovanni Gatto in uslužbenka Noer.ii Favero, mehanik Fabrizio Pellizola in prodajalka Elvira Serio, pomorščak Guido Fragiacomo in šivilja Iolanda Grahonia, učitelj Domenke dr. Pitali in študentka Ada Potrebin, varilec Rinaldo Hrovatin i« gospodinja Maria Giovannini, geometer Sergio Ma-ranzana in študentka Loredana Moscovita, električar Guido Ciaidella in gospodinja Rina Bi-disnich, zobozdravnik Ennio Ca-r.eva in uradnica Nevia Dagri, tiskar Livio Cattaruzz) in prodajalka Luciana Coretti, prodajalec AJfredo Langwieser in šivilja Luciana Russignan, brivec Giovanni Ba-ttista Vitale in frizerka Iranca Tunin, poslovodja E-gidio Korošec in prodajalka Nives Stanissa, trgovec Andreuccio Ravalico in uradnica Ondina Scerri, električar Daniele Soave in šivilja Miranda Carli, uradnik Antonio De Pol la in uradnica Nives Bionaz, zavarovalni a-gerit Parno dr. De Chiurco in gospodinja Lina Lucia Bonato, prodajalec Bruno Grassi in šivi-lla Maria Viti, uradnik Ugo Orlando in gospodinja Nevia Co-rossi, poštni uradnik Sergio Longe in gospodinja Maria Maddale-na Lozich, elektrotehnični izvedenec Marino Marini in zdravniška asistentka Arianna Suster-sich, železničar Eligij Skarlovaj in gospodinja Pia Zori, delavec Luigi Balboni in gospodinja Iolanda Cupin, mehanik Bruno Vi-sintin in delavka Mana Busan, zidar Bruno Bertocchi in gospodinja Giuseppina Strle, šofer Bortolo Solda in učiteljica Maria Maleffo, natakar Mario Florenin in gospodinja Giuditta Bergomi, krojač Costanzo Sala In šivilja Vanda Broggio, Gabriele D) Lorenze in Maria Glnoble, karabinjer Fernando Risi in gospodinja ' Edda De Franceschi, čevljar Giuseppe Det Bene in gospodi-1 Giuseppe Percic in učiteljica An-dreina Mauri, analist-kemik Ser-go Giona in šivilja Maria Guštin, slaščičar Giovanni Tirel in prodajalka Laura Rigo, policijski agent Michelangelo Maisto im gospodinja Giuseppa Piazza, e-lektričar Silvio Omari in gospodinja Gioia Sat-ti, zidar Benko Vinon) in gospodinja Stefa-nia Giugovaz. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana U; Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36; Alla Minerva, Trg. sv. frančiška 1; Ra-vasini, Trg Liberta 6. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina E-nea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Mililo, Ul. Buonarrotl 11; Sponza’ Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); dr. Miani, Barkovlje; Nlcoli, Skedenj. LOTERIJA Bari 3.1 61 14 46 43 Cagliari 60 65 20 61 64 Florenca 38 33 14 8 19 Genova 90 48 86 11 66 Milan 85 16 18 44 15 Neapelj 62 55 25 9 7 Palermo 81 10 26 83 77 Rim 23 82 90 18 9 Turin 87 58 13 73 19 Benetke 43 70 49 24 35 ENALOTTO XXX 2 2 2 2 1 2 X X 2 Kvote: Trinajstič je bilo Sest in vsaka dobi po 2.R66.II00 lir; enajstice dobijo vsaka po 103.UUO lir; desetice pa vsaka po to.ooo lir. Barko Izlet SPOT »» dr„s. ( dri'j vensko plainnsK uo (/ di v soboto m r ^ ^ ii/iuornhro 1** ...na, .4 5. novembra c^' Mimogrede 0% "Om dnrskega mesteca zanimivosti ribora Z žičfl 1 K]ef kočo na Pohorje, nočišče. ISA ICO VI župnika Piščanca micelj 500 lir za ( MA til rffSt'J BRUSINI CAHlA tosn tisti 20, prodal , 4 električne P'ed®* pl'*'.V na drva, prem«- p, *y - trajao goreč m J in kerosene ter pu f triko. Olajšave v,o0, Strežba plina na 29-041. fj ^ t«>' p V VESPAGENZIA )ir na obroke od ^ fr" spert«, Trst Via VESPAGENZIA ' V' 5160 1 - za I50 rimi prestavah'1- VESPAGENZIA ka izbira i vesP \oy rabljenih 1 . Poskrbimo /f za izvoz. AVTO BALILLA^, pju prodam. Ulica Navali . J pri. »t H^daZm.V^^ir3' 7>io 5oItirse, starem, toče ir„f° 0 Pričenjali dru- h Pririiorit t0■ d°0aja sedaj■ la. y j. le atomska do- Milj . ?tarih časih smo '•"alu “ °!oc.en - nekje " i iolsK 2“C!t,:u septembra Odorn, -i-’ nato Pa smo « 4al ‘ ” Šol°’ Ver smo 'tfcccai „ razTednikom. Nn- t»i a uj am. tirnik za ose Prišli l. _n’? In drugi da?i smo Kik rednemu pouku. teJcei ,ePa ^e. dandanes? Pre-tolftej teden novega ‘"lote i, ■. vendar se do t« ni laVe šolskega pou-tla V.zfri° nad tri ure; Hoj ,jn ®° > W jo obiskuje 11 tako‘t!l tak°' Pravijo, da * da t a- na druaih šolah Nrijjj, . , na italijanskih ni boi^e-za-°^etn; ,n,° *n Pomirljivo Robini ^°easno 330 silno *tcjenoit -,er vlada red in ;enost • meda red trt Hojoče ri3e takega ne-iftlcjj,' teuil0 vpisanih u-*dpra ; J,e tnano, preden se Me. j;- s a nrata za začetek ™°či je na razpo- r bi(0 mo9°' 1111 pravočasno. *!,fdnenn f°re^ za ves teden 1«. ?0 , Pouka ni nobene- ,0,e Val j-ravnanie in nje- . . ^dlCe im n m rt o n rr> n e to.1 • Je in n^e' ^rQ2e * .e(”ce imamo samo r .^ostrejJe graje! lii. ^tjiuo ip -j- ... . . . .. - plQ ;"v graje! *a’o ne 3^, da re s tako fon ne do sputni• an ne ne do sputni- ^kor ^ 0 .^SCovereriev. Ni-1)10 bitj ^ rečeno, da mora- ^oljn- tQ^° ^°*° ^:ar tako pri nas na o-rezplačna temveč i 'Orno etPtoena, temveč .►■lej ®Sa^° leto plačevati Mo spl0i,l:sol:e' še preden se ” ,trošlcj) 2azne — da potem t('Potrpi-.?a knjige in dru-'”10. 2afSClne n*t3 ne gooo- "to. 7 ne niti ne govo-•6 * šolo ° Sm° mnenja, dr do t- U.e sme delati, ka-^Pic „e^ šlo za kako popol- "k ne 2U koko popov ,!l ttj^rienibno in nevai-'•d in -i °’ Zat~-tevamo torej r'! iei, ?,nPleten pouk, in to "!ie, (.,.Ce^ teden ali še poz-H ll'eo takoj -— že ju- —« n—— obvestilo ^letovalcem K kmetijstvo nad- • V£NtovJesža zainteresira-ti s^elo Cvetličarje, da ll tiC .pretekli četrtek 5. ll™.3}1 Prošnje za iW češ aKnpne S®n^CiTiUliP-Ik-VHih * ITlSa 1 n. . **“Cl *I1 VlltjllV. 4 Ki'?)® č»Klj,enk- °alje se da se od ličila 5' t‘ m’ SPrC' |Jtib^aoXyista TRST-UL II. 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala AVTOPKEVOZ Rihard (lunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZ ZA TU TN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE čilo pri nas le neutemeljene poviške. Odbor je tudi obsodil dejstvo, da je dr. Palamara takoj raztegnil na Trst odlok medministrskega odbora za cene CIP, ne da bi upošteval ugodnosti, ki jih je bivša ZVU priznala električnim podjetjem in ki so omogočale, dn so tržaški potrošniki imeli od tega tudi precejšnjo korist Odbor je zato sklenil, da bo odločno zavrnil vsako zvišanje cen električnega toka ter pozval Acegat in občinske Upravo, naj sledita vzgledu občinskega električnega podjetja v Milanu, katerega upravni svet je sklenil, da ne bo zvišal nobene, na podlagi ukrepa CIP, tarife, upoštevajoč, da se bo zlasti potrošnja elektrike za gospodinjske aparate povečala. Odbor je tudi sklenil, da bodo sindikati seznanili delavce z višino predvidenih poviškov, ki gredo od 2 lir za kWh za domačo razsvetljavo do podvojitve cene za industrijski tok, če bodo ukinili nočno tarifo. Pokritje treh hiš gradbene zadruge Včeraj so v Ulici Piccardi pokrili tri hiše z 41 stanovanji, ki jih je sezidala gradbena zadruga za uslužbence raznih podjetij. Hiše bodo dokončali do pomladi in so stale 143 milijonov lir. Ista zadruga zida še dve hiši s 27 stanovanji za 90 milijon.v lir. Končali ju bodo do prihodnjega septembra. zato morala v celoti popraviti z lastnimi sredstvi. Odgovor pokrajinske uprave je presenetil vse občinske svetovalce in tudi občane, ki že toliko časa zahtevajo, naj se cesta popravi, ker je po njej velik promet, katerega V zadnjih mesecih povečujejo številna vojaška vozila. Sedanji promet z avtomobili hudo načenja makadamske geste, ker gume zmečejo h kraju ves pesek, tako da se prav kmalu pokažejo rebra ali celo i.amni, ki jih je bilo še do predvčerajšnjim videti tik pred vhodom v vas, dokler jih niso prekrili s plastjo peska. Predstavniki občinskega sveta zavračajo trditev pokrajinske ustanove, češ da je po tej cesti majhen promet. Kaj takšnega lahko trdi samo tisti, ki tega prometa ni videl, predvsem pa ne občutil. Bil bi še večji, če bi bila ta cesta, ki je obenem najkrajša cesta med Tržičem in Gorico, asfaltirana. -«»- Obmejni promet v Beneški Sloveniji Na šestih mejnih prehodih v Beneški Sloveniji je v preteklem mesecu septembru prešlo mejo s propustnicami 15 tisoč 72 oseb. Največ prehodov so zabeležili na mejnem bloku prve kategorije pri Stupici, kjer je poleg tega šlo čez mejo tudi nekaj tisoč italijanskih in tujih državljanov s potnimi listi. Cepljenje proti kozam in davici Jutri se začne v goriški občini jesensko cepljenje otrok proti kozam in davici, ki se bo vršilo po naslednjem redu: Cepiti je treba vse otroke, ki so rojeni v prvi polovici 196J ali prej, pa še niso bili cepljeni, ali pa so bili že cepljeni proti kozam toda z negativnim rezultatorn. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Goric) 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Cepljenje se vrši na sedežu občinskega zdravstvenega u-rada v Ul. Mazzini 7, od 9. do 14. oktobra vsak dan od 9. do 10. ure. Na željo staršev bodo lahko cepili otroke istočasno s kombiniranim cepivom, ki je učinkovito proti davici in tetanusu. Opozarjamo, da v bodoče ne bodo sprejeli otrok v otroški vrtec ali v šolo brez potrdila o izvršenem cepljenju. Pobiranje davkov v Županstvo občine Sovodnje sporoča, da bodo v torek 10. t. m. od 8. do 12. ure davčni uradniki iz Gorice pobirali na sovodenjskem županstvu davke, ki zapadajo ta mesec. S seje pokrajinskega odbora V petek zvečer je imel pokrajinski odbor svojo drugo tedensko sejo, da je pod predsedstvom dr. Chientarolija lahko obdelal vse točke, ki so bile za ta teden na dnevnem redu. Odobrili so popravilo električne napeljave v pokrajinskem zavodu za najmlajše tet zaključni račun za električno in instalacijsko delo v novi sejni dvorani pokrajinskega sveta. Pravtako so dovolili nekatere dohode na pokrajinske ceste. Važen je bil ukrep s področja javnih del, s katerim sc odobrili ureditev igr'š>. na odprtem pri italijanskem realnem liceju ♦Duca degli ,f\bruzzi», kjer bodo postavili tudi razne športne rekvizite za telovadbo na odprtem. Pri tem bodo vzeli za vzorec podobne naprave pri CONI. Za to delo bodo predvidoma potrošili tri milijone lir, dijakom pa ne bo treba več hoditi drugam za redne lekcije in vaje v telovadbi. Odborniki go nadalje odobrili delno izplačilo prispevka pokrajinski ustanovi za turizem, večjo akontacijo na pokojnino nekemu uslužbencu ter izplačilo stroškov pokrajinskim uslužbencem. iiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiliiiiMiiiiiiiimiiiiiiiHlilitiiiiiiiiiiMiiMiiitiMitnimmiiiiiiiilt Napeljava vodovoda v Sovodnjah Podpis pogodbe za napeljavo po hišah Županstvo občine Sovodnje opozarja vse prizadete občane, da bo danes 8. oktobra od 8. do 12. ure poseben pooblaščenec Furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) iz Gradiške sprejemal prošnje za napeljavo vode iz novega vodovoda po hišah. Prizadeti hišni lastniki se morajo zglasiti na županstvu osebno, ker bodo morali podpisati pogodbo za napeljavo in plačati po 1.450 lir Vsak za stroške pogodbe in varščino. S tem v zvezi naj dodamo, da bodo šli stroški za napeljavo vode od glavne cevisna cesti pa do števca v hiši v breme hišnega lastnika, za napeljavo vode od števca dalje pa bo poskrbel vsak hišni lastnik sam. Vse eventualne podrobnosti pa bodo prizadeti dahko- dbbili'4udi- pri podpisu pegodbe. Po enem mesecu spet mokrota Včeraj ponoči je povsem nenadoma prihrumela nad Gorico nevihta in nam prinesla toliko zaželen dež. Pričakovali so ga kmetovalci, zlasti vrtičkarji, stanovalci ob makadamskih cestah, kjer vozila dvigajo oblake prahu, morda pa tudi kdo drug, ki si je želel, da bi dež opral in napojil zemljo, ki je bila pošteno prašna in izsušena. Dež je prišel točno po enem mesecu. «Na počitnice« je odšel 7, septembra in se je tako skril, da smo za nekaj časa sploh izgubili upanje, da se bo še kdaj vrnil. Vmes smo preživljali krasne dneve, ki so bili lepši kot v sredini koledarskega poletja. Pred enim mesecem, se pravi 6. septembra je padlo 87 mm, 7. septembra pa 13 mm dežja. Včeraj so na goriškem letališču namerili skoraj 20 mm. Preokret v vremenu bo vplival tudi na ljudi in njihov način oblačenja. Včeraj smo po dolgem času spet zagledali «marele» in dežne plašče, ki bodo, tako vsaj sodimo, odslej dalje naši zvesti spremljevalci; prelepo bi bilo namreč, da bi vreme še en mesec hodilo po dosedanjih tirnicah. Začetek nogometne sezone Danes bo prva tekma Juventine v Standrežu Danes, v nedeljo, se začne tekmovanje v prvi kategoriji diletantov, ki tekmujejo za deželno prvenstvo. Kot znano je letos napredovala v to kategorijo tudi nogometna ekipa Juventine' iz gtandreža, ki se je za to priliko že dolgo pripravljala in okrepila svoje vrste z nekaterimi novimi igralci, potem ko je Tabaja in Cijana odstopila NOVA GORICA SE Vabi goste na odlično 2 hrano in pijačo, ter pri-Q_ jetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Hotel «ADRIA> - Ankaran te l*V *S kof'i * s t° * *12 obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati. Gosti bodo postreženi s prvovrst- k ^ no nrano in izbranimi pijačami. At Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA • ANKARAN OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30 16 in 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO Hotel Centi ni Poitoioz -tel. 6138,- s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete Dnevno godba in ples Molel Carica prvovn v i(V Pie*. bot« Holci «Sl£ LJUBI JANA s svojimi 0 \t se gostom toplo pnP®^^/ Hotel «TRIGLAV» - Koper 5T» Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe. terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM PROGRAMOM Grand hotel LJUBLJANA i nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk GOSTINSKI SOLSK1 CEN I ER HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe TRSTEUU na KRASU KOMEN Odprta ob sobotah m ^ t nedeljah vabi goste na 'q odlično hrano in pijačo —» ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom. ZDRAVILIŠČ'A #1 m M\ Logarska d°,!fla Prospekti: Celjska turB‘ifV IVAN CANKAR Ulancu II. Fanny Francka je služila pri Mariševki. Vdova je bila stara in suha, na obrazu in na rokah je bila koža vsa zgrbljena, oči so gledale jezno in nezaupljivo. Hodila je v copatah, tako da se nikoli ni oglasil njen korak: vse je bilo tiho in prikazala se je nenadoma, da je človeku zastala kri, ko jo je ugledal. Tudi govorila ni naglas, ali njeno šepetanje se je glasilo daleč, bilo je podobno sikanju. Hrup ji je bil tako zoprn, da je zbolela in da je ležala časih ves dan z obvezano glavo, če je nenadoma zabučalo ali zašumelo v bližini. Kadar je grmelo, je ležala v postelji, odeta čez glavo in je stokala, kakor da bi jo tolkli s pestjo po obrazu. In kakor nenaden šum, tako ji je bila zoprna nenadna svetloba — okna so bila zmerom zagrnjena in vse sobe so bile v polmraku, celo okence v hlevu je bilo z desko zabito, dasi ni prišla Mariševka nikoli v hlev. Oblečena Je bila zmerom črno in pobožna je bila; ob nedeljah se je oblekla v črno žido, glavo je zavila v črno čipkasto ruto in tako se je peljala v starem vozu z veliko streho od zelenega platna k veliki _maši v trg, ki je bil pol ure od Leševja — če je stal človek pred kapelico ob mostu, je videl bele hiše, ki so se svetile onkraj travnikov. Skopa je bila Mariševka in zato je vzela Francko, da je imela poceni deklo, hišno in natakarico; samo za hlapca je ni mogla imeti, ker je bila še prešibka. Hlapec je bil mlad fant, dolg, polgluh in bebast, ki je delal neprestano in se je zmerom smejal; Mariševka mu ni dajala nič denarja, on pa jo je spoštoval in se je je bal. Za delo na polju je jemala ženske, siromašne gostače iz Virja, in jim je plačevala po desetico na dan; zdihovale so, ali prišle so vendar vsako leto in celo prosile so. Mariševka je bila dobrotnica in, ko ji je nekoč kajžar, ki mu je žugala s tožbo, ker ji je bil sin njegov ukradel puhlo repo z lehe, očital skopost in umazanost, je vila roke in se je jokala od resnične žalosti Tudi gostilnico je imela Mariševka, človeka pa ni bilo nikoli nobenega. Le ob nedeljah se je kdo izgubil v to veliko pusto sobo, toda ni ostal dolgo; dišalo je, bogvedl zakaj, po plesnobi, časih celo po mrličih. Gost je bil tih in plah, oziral se je po strani in je plačal in šel. Tako ni bilo naposled nikogar več. Kozarci pa so bili vsak dan pomiti, očedene so bile žlice in vilice, vsak dan je Francka pometala in brisala in pomivala. Tako je velela Mariševka in stopala je po copatah in je gledala, da se je godilo vse po njenih zapovedih. No, Francka je lahko pometala in brisala — zmerom je bilo vse kakor pokrito s prahom, s pajčino prepreženo. Celo muham ni bil zrak pogodu; nikoli ni zabrenčalo na oknu, na steni. Časih je prišla mati iz domače vasi, ki je bila daleč onkraj hribov. Prišla je in Francka je prinesla kruha in kozarec vina in potem sta sedeli z Mariševko v veliki mračni sobi in sta šepetali, bogvedi kaj, cele dolge ure. Mati je bila babica in je bila nesla Mariševki edinega otroka h krstu — sin je bil in je umrl za ošpicami, ko je bil komaj tri leta. Zdaj je imela mati malo zaslužka; druga babica Je bila v trgu, mlajša, bolj debela in zgovornejša in ljudje so jo rajši klicali. Mati je gle- dala časih od daleč za njo in njen pogled je bil srep in hudoben. Tako sta sedeli z Mariševko in obe sta bili zlovoljni in resni — dvoje koščenih rumenih obrazov, dvoje šilastih nosov, ustnice tanke, oči majhne, srepo motreče, kakor da bi gledale same zlobne sovražnike vse naokoli. Ce bi sedeli tako opolnoči in bi človek odprl duri in pogledal po sobi, bi mu oledenela kri od strahu. Kadar je mati šla, je vzela s sabo Franckin denar in jo je opominjala, naj dela in naj bo gospe hvaležna. Francki pa je bilo laže, ko je .videla skozi okno, kako je stopala mati nekoliko sključena, zavita v dolgo temno ruto, po grapavem kolovozu navzdol. Nekoč je prišel človek — oblečen v dolg kožuh, visoko kučno na glavi — in je hotel govoriti z Mariševko. Iskali so jo, ni je bilo. Francka je lezla po temnih lesenih stopnicah na podstrešje. Kakor v grobu je bilo tam tiho, zadehlo, vzduh je bil poln trohnobe. Skozi okroglo okence je sijal pramen svetlobe; nekaj se je tam zganilo — Mariševka je stala ob oknu. Strašen je bil njen obraz — podoben tistim zavrženim angelom v cerkvi, ki so padali pred svetlim mečem svetega Mihaela dol v brezdanje peklo: neskončna bolečina na njih spačenih obrazih Je bila ostudna, zoprnemu zasmehu enaka. Mariševka je gledala na ponosno poslopje, ki se je dvigalo tam za dolgim zidom, sredi prostranega vrta v pomladanski lepoti, in zato je bil njen obraz spačen in je bila bolečina na njem tolika, da je bila podobna ostudnemu zasmehu. Ko jo je Francka ugledala, je zakričala, omahnila ter pobegnila po stopnicah. Mariševka je prišla dol in njen obraz je bil miren in mrzel in oči so gledale strogo in lokavo kakor zmerom Tako je bila Francka vklenjena v zakleti hiši. Služila Je že leto dni — tiho je stopalo življenje dalje, ni motilo spanja bolm Mariševki. In v tej samoti se je Francka izpremenila. Delala je naporno od zgodnje zore do večera, ko je sopla že zunaj globoka noč, a samo roke so bile malo .jiolk* e bile velike, mirne; komaj zavedne, žalostne, *“rllp0S in težke Obraz pa je bil zmerom bolj nežen, zamo1^ senca Je legla nanj skrivnostna samota zaklete ^rČe^M ^ N S j: so gledale iz njih. Stopala je nalahko, z nekolik0 ^ životom; doma je hodila tako, da bi ne vznemiri0 in noge so se privadile. Tudi njen glas je bil skoro pretih. Že je bila v vsem gibanju malo P°jyof'y sencam, ki so prihajale na večer, se plazile P° pi veži, po sobah in ki se jih je Francka bala, Ke / od kod prihajajo. ^ J* / J Vsa hiša je bila polna velikega hrepenenj®- grenki zavisti enako. To je bilo hrepenenje d03 p življenju. Zmerom niže in teže je legala smrt n® J j; in na ljudi, ki so v njej zdihovali in hrepeneli- . >vA še kdaj izgubil vanjo tuj človek, ogibali so se j/ ^ se Kaaj lzguon vanjo tuj ciovek, ogiDali so j ico f pališča. Bil je časih praznik, ko ni bilo v g°stl ,-e tf^jj j žive duše; Francko je bilo strah, ko je sedela d° u v prostrani polmračni sobi. Sonce ni sijalo n* p »V-streho; zadaj so rastli visoki stari orehi, spred poslopje in od visokega belega zidovja so leg wj s veselega življenja so legale sence še daleč Pre «-dvorišču, do polja. j Zgodilo se je, da je gledala tudi Francka ■ fjnJ r\ nnclnnio nocnvAfi TVAoI/n in Ke A j belo poslopje nasproti. Malo je vzdignila težko » daj, sklonila se je in je gledala — dolgo, brez 0 fj/ čarana; obrvi so se strnile, ustnice so se stis-bilo nemirno, želelo si je bogve kam. Hrepene™ ^ dalo iz vsega razpokanega in okuščenega zidovjj t8f' pohištva in ki je šepetalo in stokalo celo 1* ^ orehov za hišo. je leglo Francki na srce in sam® kod grenkoba in kam koprnenje. (Nadaljevanje sledi) i $ s \