Natisov 15.000. a čeke za proti 'olks-tevilo vsa- nosti. van t. eresa arveč račne ;tnov, ungo, vrste polit., icrdo, Ivojni Ije iz ', ve-stonj. ie po 80O, miini-Djava rlazb. . 876 akno 852 i „8taj8rc" izhaja vsaki j jstek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•tro-Ogrsko: za celo leto 3 krone,, za pol in Četrt leta razmemo; 1a Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav- nistvo se nahajata t Ptuju, gledališko pc- slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/» strani K 16, za »/, strani K 8, za V« strani K 4, za Vit strani K 2, za '/14 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 2. februarja 1908. IX. letnik. Somišljeniki! s Prvi «hod v doslej tako klerikalnemu Vnrm-bergu se je izvršil mogočno in lepo! Doka tali imo svojo moč tudi proti nahujakanernu nasprotniki!. Ničesar nas ne prestraši in prirejali bodemo tudi zanaprej te shode V nedeljo, nadansvečnice dne 2. februarja točno ob 3. ari popoldne se vrši v gostilni g. R e b e r n a k v sv. Lovrencu slov. gor. kmetski shod, _ h na katerem bodeta govorila gospodar Andrej Drofenig in urednik g. Linhart o za kmeta važnih gospodarskih in političnih vpra-ianjih. Kmetje! Gospodinje! Ne vstrašite ae nasprotniških groženj, grdega hujskanja. Pridite vsi, kajti gre se za kmetsko bodočnost. Pridite vsi! Kmetje I Gospodinje! V nedeljo dne 9. svečana, točno ob 3. uri popoldne ■e vrši ~~t prostorih gostilne g. Visounig v Zavrču kmetski škod. Agitirajte pridite vsi! Izgubljena pota. Volilna borba za deželnozborski mandat, ki ga je moral odložiti po klerikalcih »ubiti" dr. Dečko, je končala z nepričakovano, veliko z m, a-go »laži-kmetske zveze". Klerikalni kandidat A1 o i z i j T e r g 1 a v je bil izvoljen z 2.676 glasovi, medtem ko je dobil kandidat .narodne stranke" celjskih dohtarjev Jože Zdo I še k samo 1.331 glasov... Ostrmeli ■mo! Tsak pametni človek mora namreč vkljub otročjemu zavijanju v tetki .Domovini" in „Na- rodnem listu" veliki pomen te volitve priznati. Treba se je ozreti namreč na sledeča dejstva! Prvič se je zgodila ta volitev v okraju, ki je bil najzanesljivejša domena dohtarske .narodne stranke". Pri temu ne pomaga prav nobeni izgovor! Že Savinjska dolina sama ob sebi je bila pravo gnezdo za to .narodno stranko"; kar je zadnja dosegla večjih uspehov, dosegla jih je tu v Savinjski dolini. Zdaj pa so Savinj-čani dohtarski stranki hrbet pokazali, prvotno navdušenje je izginilo in celjski odvetniki so ostali sami . . . Drugič dokazuje ta izvolitev, da kleri-kalstvo na Spodnjem Štajerskem še ne nazaduje, nasprotno pa, da maršira črna garda naprej. Z omamljevalnim svojim vplivom, z vsem nadnaravnim aparatom verstva, s Bvetniki in hudiči, coperuicami in analfabeti zmaguje črnuštvo, pridobiva moč čez zaslepljence. In iz neumnih, duševno zanemarjenih zaslepljencev postajajo potem klerikalni fanatiki, ki imajo le en clj, — biti ponižni farovžki hlapci, — ki imajo le eno lastnost, — ubogat!, »spovedi, knšati pred komando političnih čmosuknežev . . . Dunajčani imenujejo pristaše klerikalnega nadvodje Lurgerja — .Barrieretocke". Mi smo svoj čas pisali, da bi zaslepljeni fanatični klerikalci oddali svoje glasove tudi za brezovo metljo, ako bi farji tako brezovo metljo kandidatom postavili. Ali niso te besede resnične ? Prosimo, — v osebi Lojzeta Terglav izvolili «o si vbogi kmetje poslanca, ki niti pisati in citati ne zna, ki ima toliko izobiazbe kakor zadnji pastir, ki se bode klanjal pred portirjem v deželnem zboru ... Duševno ničlo, nezmožno marijoneto so si izvolili . . . Zdi se nam, da tiči v temu nekaki zistem. Klerikalci kandidirajo nalašč le nezmožne kmete, da bodejo pozneje lahko rekli: kmet je za nič za politiko, treba je izvoliti le kaplane, dohtarje, financerje . . . Dvoje nam je torej ta nesrečna izvolitev dokazala: nevarnost, škodljivost brezverskega farštva in puhlost, slabost dohtarske .narodne stranke". * * . * Vbogi celjski prvaški dohtarji! Mladi vaš Vekoslav Spindler vas je spravil na led. Vaše posojilnice izstopajo v celih gručah iz .Zadružne zveze", vaši denarji plavajo po Savinji, vaši listi so zadolženi čez ušesa, vaši voditelji se naveli-čavajo brezplodne politike, — ljudstvo pa je sito, do grlo sito lepih praznih besed in obljub. Vbogi prvaški dohtarji! Prvi slučajni uspehi — izvolitev Robleka in Ježovnika — so vas opijanili in mislili ste že, da leži zelena Štajerska pred vašimi nogami. Ko sta bila Roblek in Ježovnik izvoljena, napisali smo resnico, da sta dobila veliko število glasov .Štajerčevih" somišljenikov in da je bila njuna izvolitev le na ta način mogoča, da nismo .Stajercijani" lastnih kand datov postavili. „Narodovci" so to očividno resnico tajili. Zadnja izvolitev nam daje prav. Naši pristaši bo stali a puško ob nogi, ker se niso megli navduševati ne za kandidata farovžev ne za on« ga dohtarskih pisaren. In edino to je odločiloIKo bi naši somišljeniki stopili v boj za Zdolšeka, padel bi Terglav. Z j kaj nismo za Zdolšeka nastopili ? Nobenega vzroka nimamo, da bi opravljali delo za stranko prvaških odvetnikov. Ka|ti istotako kakor klerikalna stoji tudi .narodna stranka" na stališ'u narodnostne gonje in nikdar ne na stališču gospodarskega dela. Ježovnik je sam izjavil, da je uradniško vprašanje glavna stvar, Roblek je v zbornici skoraj izključno za uradnike delal, obadva sta pristopila v zboruci klnbn, v katerem sedi cela vrsta farjev, .Narodni list" je napolnjen z neumestnimi narodnostnimi otročarijami. Taka stranka je gospodarstvu kmetskega ljudstva istotako nevarna kakor b t r a n k a verske gonje. Zato je tembolje, čimpreje izg ne. ahlevo Kadar gore potujejo... Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (11. nadaljevanje in konec.) IX. Vroče je peklo solnce po deželi. Skale na Samski-gori so se belo svetile in tudi v zagorskem gozdu je bilo vroče. Najprve je Rozika po poti letela. Ali zdaj je morala iti počasi, kajti steza je šla strmo navzgor. Najraje bi se Roži vsedla in izjokala; ali za jokanje ni bilo časa. Bojazen za ljubčeka jo goni naprej. Težko diha, ko hiti po s-jmi poti naprej. Zdaj že pride skala, pri kateri se deli steza. Na planini se vidi pastirsko kočo, iz dimnika se kadi. To ji da nove moči in nade. Ako mislijo zgoraj na kuhanje, potem pač ni mrliča v hiši. Vkljub temu postajajo njeni koraki počasnejši, čimbližje prihaja koči. Srce ji bije, kakor da bi hotelo skočiti iz prs. Ko pride h koči, stopi ravno kozji pastir na prosto. »Jezus, Rozika«, zakliče fant; »ali že veš?« — Rozika ima na te besede le vprašanje: »Ali še živi?« Pastir prikima : »O to že, hvala Bogu, ranjen je pač težko«. In Rozika je stopila v kočo ter padla pred posteljo na kolena. »Toni, vbogi Toni, da le živiš«. Pogledal jo je zvesto in žalostno : »Ali veš, kdo je to naredil?« Pritisnila je roko na srce in odgovorila: »Toni, nesrečnež I On sam ne ve, kaj je storil. Jaz nimam več očeta, Toni, kajti znorel mi je«. Toni je zatisnil oči in vzdihnil. Ona pa je vzela mokro ruto raz rame in vidla je raztrgano rano, ki jo je krogla napravila. Z zadnjo močjo je namočila krvavo ruto v vodi in jokaje zopet rano pokrila. Toni je rekel: »Tako daleč pripelje sovraštvo«. Rozika je sedela ob postelji, jokala in rekla: »Ti moraš domu. Dobiti moraš zdravnika. Ali imaš toliko moči, da bi zamogel 2 mano iti? Peljala te bodem dobro in predno pride noč, sva lahko doma«. Toni je bil s tem zadovoljen. Z vratnim robcem mu je obvezala Rozika roko in potem sta se podala na pot. Polagoma sta korakala po planini navzdol. S svojo zdravo roko je objel Toni dekleta in njeni rujavi lasi so dotikali njegovo lice. Pri temu je Toni skoraj na bolečine pozabil. Semtertja sta se vsedla na kamen, da se malo odpočijeta. Medtem se je pojavil nad Samskogoro mali oblaček, ki je rastel z vsako minuto in obdal hitro celi vr hunec. Ko sta prišla v zagorski gozd, vlegel se je paj-čolan okoli solnca in otemnil svitlobo. »Pa nas vendar ne dobi. nevihta I« je zaklicala Roži. Toni se je obrnil in ko je zagledal temno oblačje, je takoj vedel, da ne bo-deta dosegla vas pred nevihto. »Da doseževa le razpali mlin v Samskem grabnu«, je rekel; »toliko strehe že ima, da ne bodeva mokra. Dolgo ne bode nevihta trajala. Pojdiva malo hitreje«, Ali to je bilo težko. Hitri koraki so raztresli To-nitovo truplo in mu povzročili velike bolečine. Vkljub temu, da je pričelo že grmeti, sta morala zopet počasneje korakati. Temneje in temneje je postalo v gozdu. Skozi vejevje se je videlo sive oblake po nebu hiteti. Vedno bližje je prišla nevihta in vihar je že skozi drevje divjal. Vejevje je padalo, drevesa so se pripognila, ognjene kače so bliskale skozi gozd. Pokalo in zbijalo je in potoki dežja so se vlili iz oblakov. In vedno bolj divja je postala huda ura. Blisk za bliskom je švigal, grmenje je tulilo, dež je metal debele veje na tla in niti koraka več nista mogla Toni ter Roži napraviti. In nikjer v gozdu ni bilo zavetišča. Hitreje sta korakala naprej in končno dosegla Samski graben. Umazano rumena je divjala voda potoka naprej in zdaj — grozno ropotanje, tako divje, da je preglasilo tuljenje viharja in grmenje. Smrtnobleda sta se držala Toni in Roži. »Sveti Bog«, je zajokalo dekle. On pa je dejal: »Samska gora« —. , In zopet je pričela peklenska godba nevihte. In zdaj? Divji potok se dvigne, njegovi rujavi valovi stopijo iz bregov, vsako minuto so večji, zdaj ne moreta več naprej. Na levi divja voda, na desni strme, kakor hiša visoke, skale. Že sta do kolen v vodi. »Naprej«, zavpije Toni, »do jelenove skale«. Jelenova skala je mogočni kamen, ki leži med potokom in goro. Tja se hočeta rešiti.. Do pasa sta bila že v vodi, ko sta prišla tja. Zdaj pa na skalo. Par mladih smrek raste na nje. Teh se oprime Roži, V nedeljo, 2. svečana vsi na shod k Eebernaku v sv. Lovrencu slov. gor. Izgubljena pota je hodila .narodna stranka". Poginila bode na neznačajnosti, nedoslednosti svojih vodij, — izgubila se bode v labirintu svojih lastnih nasprotij . . . Stranke uatanovljati, to je pač lahka reč, ali stranke vzdrževati, močne napraviti, to je težko. In naprej mrtva je že vsaka stranka, ki ne temelji v ljudstvu a a m c m a ! To pa se ne more o Bnarodni stranki" reči. To se ne more reči o ,stranki", ki jo je ustanovil kranjski listič „Korošec". Kakor stare prvaške stranke, ostali sta te dve stranki ednaki v nazadnjaštvu. Edino to delo sta izvršili, da sta nadomestili politikojočega farja s politikujočim prvaškim advokatom. Mi smo s tem zadovoljni! Trumoma prihajajo nekdanji pristaši .narodne stranke" k nami nazaj ...Mi pa delamo naprej, — vsak naš thod je velik uspeh, vsaka naša Številka ■e čita z veseljem, v občinah in okrajnih zasto-pih zmagujemo, — bodočnost je naša! Kajti edino mi smo ljudska, kmetska s t r a a k a. Zato pa prijatelji, naprej v delu za kmetsko stvar! Politični pregled. Dveletna vojaška služba. V vojnem mini-sterstvu so se te dni preddela za vpeljavo 2 letne vojaške službe izgotovila. Vojna uprava je za vpeljavo 2 letne službe. Treba je torej le še spo-razumljenja z Ogri. Da bi se to prepotrebno uredbo le kmalu uresničilo! Nemirni Balkan. Na Balkanu še vedno vre. Pri vsaki priliki se godijo borbe roparskih skupin, Grki, Bolgari, Šibi se ubijajo, da je kar veselje ... L. 1906 se je vršilo v sandžaku tiakiib 22 takih bojev; ubitih je bilo 72 bul-garskih in 76 srbskih ustašev: orožniki in vojski pa so imeli 27 mrtvih ter 39 ranjenih. Umorev se je zgodilo 440, izgubilo se je 41 oseb. — Leta 1906 se je vršilo 16 bojev, v katerih je bilo ubitih 37 bolgarskih in 37 srbskih „komitačev" ter 17 vojakev. Umorev je bilo 219 izgubilo ali odpeljalo se je 61 oseb. — L. 1907 se je vršilo 24 bojev (3 s turškimi bandami), ubitih je bilo 116 bulgarskih in 14 srbskih ustašev ter 3 vojakov. Umorev se je zgodilo to leto 364, odpeljalo se je pa 90 oseb. Tako Be vrši krvava igra naprej. In a takimi morilci naj bi se po vzoru prvaških panslavistov združili . . . Dopi Sv. US1. Peter nad Medvedovim selom. - Dragi jStajerc!" Vse že udriha in lom at a po Tebi; zdaj kak farček iz prižnice, drugič kakšni farški podrepnik proti sosedu. Oj žalost! Gotovo bode sedaj po Tebi, kajti obhajala se je že devet-dnevnica, v kateri so klicali vse svetnike na pomoč, da bi Tebe, dragi „Štajerc" odpravili iz fare in da bi g. Gomilšek ne bili več tiskani v ,, Štajercu". Klančka mamka je tako dobrodelna dušica, da je naprosila Klasinčovega Frančeka, da je opravljal to pobožnost. Za pla- čilo pa je dobil kupico Žganja in eno fl*8o vina. Toda šnapsek ni bilo dobro plačilo! Že ko je prvikrat opravljal v cerkvi pobožne molitve, ni znal moliti očenaša, da ga je moral stari g. župnik (ki je v pokoju) opozoriti, naj bo tih in se naj prej nauči očenaša! Upamo toraj, dragi „Štajerc", da te molitve ne bodo dosti dosegle in slavno ime Gomilšekovo še bo vedno z veseljem natisnjeno v „Štajercu" ... (O p. ur. Kletve nas niso premagale, še manj pa nas bodo take neumnosti. Oslovski glas ne gre v nebesa! Sicer pa vemo veliko o Gomilšeku in v kratkem se natančneje pomenimo a tem možem. Tudi njegova preteklost pride na dan!) Iz sv. Lovrenca nad Mariborom. Odkar smo tukaj dobili novega cerkveaika, so se tukajšne cerkvene razmere čisto predrugačile; on hoče neki imeti večjo plačo, ker ima najbrž on tudi tisto nenasitljivo farško malho, ktera ni nikdar polna. Na starega leta dan se tukaj po dražbi cerkveni stoli prodajajo, kakor kakšna stara šara, kar se pred nekaj leti tukaj ni godilo in ljudje pridejo zavoljo tega v strašno sovraštvo med seboj, da nekateri potem ne gre nikdar več v cerkev, in ne more duhovnikov nikdar več videti! Mi pa radi skrbimo za cerkev in nje olepšavo m kadar bode treba, druge stole kupiti, bodemo to tudi storili; zato mislimo, naj bi se stoli prodajali kakor popred, in naj se ne jemljejo posestnikom in prodajajo drugim, ker v cerkvi se to ne spodobi; drugače padejo na vas, cerkveni predstojniki, besede Jezusove, katere je dejal judom, ki so v templo prodajali in kupovali in menjevali denar: Moja hiša je hiša molitve, vi ste jo pa storili jamo razbojnikov, in je vzel bič in jih je izgnal iz templa. Mislimo tudi, da le posestniki in davkoplačilci vzdržujejo vse uradnike, (med katerimi so tudi mešniki) in tndi cerkvena plačila padejo na nas, zatoraj pa mislimo, da imamo tudi nekaj pravice, akoravno smo v tem oziru od strani duhovnikov prezirani,* kakor se je to na starega leta zgodilo. , Iz Slovenskih Goric. Poročamo Ti, dragi „Stajerc", nekaj od Sv.;Bolfenka v Slov. Gor., ker Ti pobožni I! ilfenCani nočejo. S skrbjo in žalostjo smete gledati v- bodočnost, ker se vaša: mladina dan za dnem bolj pohujšuje, odkar je služboval pri Vas oskrunjevalec šolaric in ne-čistnik v talarju, župnik Ilešič in odkar se pustite od bišečkega paša Lube ca, strastnega klerikalca in največjega modrijana (?) v fari za nos voditi ter ga pri vsakem, četudi zlobnem dejanju podpirate ter zvesto po njegovih nsukih živite, čeravno vam same neumnosti svetuje. Komaj ste se Ilešiča znebili, pa vam je c.'kr. šk. ordi-narijat namesto boljšega poslal začasno zopet slabega duhovnika gosp. patra, o katerem se tudi razno govori, in mu sedaj »lepa* Ilišičeva Anika Tankoslava v farofu streže .... Ljudje in celo šolarji pri vas tudi splošno govorijo o zelo slabih razmerah v šoli, ker se klerikalni nčitelj in učiteljica baje preveč rada imata. Zgoraj si pač mislijo, da je za vas Bolfenčane vse dobro! Da bode pri vas sčasoma hujše kakor v Sodomi in G >mon, se imate zahvaliti farškim podrepriikbm, Lubecu, svetohlinski Vrbanovi Liziki, Šrarcom, in drugim, ki svinjarije zagovarjajo, poštenjakepa po krivice preganjajo ob krnh in jih hočejo ob imetj« spraviti ter jim celo s b mrtjo grozijo. Po vaši fari — in žetud v sosednih župnijah — krožijo grozilna in nesramna pisma, v katerih se različne župniki nasprotne osebe na najpodlejši način napadi. One verne Bolfenčane ki bi na župnikovo povelj« za kupico vina krivo prisegali, pa vprašamo, ali si bodejo upali pred Boga stopiti? AH vas nif vest ne peče da s tem marsikaterega v nesrečo in ob stotake spravite? Ni dovolj, da je IlešH vaše otroke duševno uničil, temveč še vas jt pošteno odiral. Brihtnega Balažovega Lojzeka ji tako zaslepil in mu popolnoma pamet zmešal, da je v svoji tercijalnosti cziroma verski blaznosti vedno mislil, da bode le tedaj izveličan, če skoraj vse svoje poljske pridelke kakor: krmo, repo, krompir itd. v farof šenka in zvozi in kterik sam nima, nalašč za to od drugih izposodi, njegova lastna živina pa je morala že v sredi zime, ko še zunaj nič ne raBte, stradati ter sploh tarja,-njegovo Aniko Tankoslavo in organists Plohlni na sprehod — fura (vozi) namesto da bi dona delal, je pogostoma na južine vabi, delavcem ps slabo hrano daje in si kot .pobožen" Lojzek iz nPoBOJilnice* denar vzame za novi križ v svrho, da so ga farovški le hvalili, za hrbtom pa mu fige kazali. Ako bi še Ilešič dolgo pri vat služboval, bi ta nekdaj premožen kmet, ki je po stariših posestvo in lesove v dobrem stanu prevzel, kmalo na boben prišel in tako edino hčerko ni beraško palico spravil, če mu ne bi občina ali žlahta kuratorja preskrbela. Župnik je tudi dobro vedel, da ima vdani mu »katoliški" mladenič Janez Slaček precej deščine, zatorej ga je nagovarjal, naj se izuči za organista, čeravno nima ni posluha, ne glave za to in se ruzume nt orgije kakor zajec na boben, za hrbtom pa se iz njega norčeval. Res si je brihtni Anzek v ta namen 2 obrabljena klavirja, harmonij, kolo kupil in se večkrat v tednu v Ptuj k mestnima organistoma peljal in po zahtevanju župnika moral domačemu organistu Plohlnu nekaj plačevati, ki je en čas namesto njega orgljal. Ker njegovi učitelji, prepičani, da je ves trud zastonj, niso. mogli čudežev, delaji in mn „s trahtarom,' modrosti v glavo vlivati, je ta brihten Anzek v celjsko orgljarsko šolo vstopil, misleč, da so tamošnji učitelji bolj kunštni. Namesti pameti kupil Bi je le-to, da lahko svojo dedščino brez skrbi zapravlja, pa še bode nekdaj bridko žaloval po izgubljenih stotakih — in župnika preklinjal, a žalibog prepozno! Nič boljše ae ni godilo vam ostalim faranom. Ne samo, da ste morali župniku vsa cerkvena opravila pošteno plačati in mu vse sorte zbirce: krmo, slamo, zrnje, meso, klobase, olje, jajca itd., dajati, ampak se je ob priliki velikonočnega izpraševanji za vsako malenkost, na primer za popravljanje in farbanje turnske strehe, par potrtih cerkvenih šajb, popravljanje mrtvašnice ter nova vrata in križen pot za kapelico pobiral, cerkvene peneze. pa šparal. Prodajali bo so cerkveni stoli in se pobiralo ob nedeljah in praznikih za papež«, afrikance, misijone, razne bratovščine —, pi hodiji kruh nami bode Mno| kako vsak od B napr poln za fi pomaga se z nogami in se dvigni na skalo. Prijela se je z obupanimi močmi in podarila ranjenemu levico, Toni je vzdihnil od bolečin, prijel roko in tako sta prišla na skalo. Brezzavesten je ležal Toni pod smrečico. Ro-zika pa je slekla površno obleko in mu jo položila pod ranjeno ramo. Vedno še je voda naraščala. Mali potok je bil podoben reki. Cela drevesa je vlekla voda seboj in kakor miza velike skale so se valile v nje. Celo kos gozdne zemlje s še stoječim drevjem je priplavalo v valovju, Ta zemlja vzame pot proti jelenovi skali, ki se stresne ob sunku. In vedno nove skale prihajajo v vodi. Roziki pride na misel: ali je prišel dan, o katerem je tuji mož prerokoval, n kopljejo sovraštvo? Da bi . Ali časa za premišljavati pod jelenovo skalo je stala v< in obvesi na skali. Ako ost drugo drevje, narasli bodejo, ju bodo v valove. Zdaj prične vejo in vleče in zdaj odplava potna in utrujena pade Roži Nebeški Bog, kaj naj še pride I Ali vihar ne divja več tako močno. Le posamezno gromenje se še čuje. Noč prihaja in skale ne moreta zapustiti. Zdaj začuje tihi glas: »Roxi!« — »Kaj hočeš, Toni« ? Vsa ljubezen je ležala v teh besedah. — >Ali ne moreva domuf« — »Danes ne. Toni, ali jutri. Ali te hudo boli?« — Toni prosi: »Eno kapljico vode«. - katerem potujejo gore in po~ le ne pokopale tudi ljubezen I ni bilo. Le še par čevljev da. Mlada smreka prihaja ine tu, potem obvesi št voda jih vzdigne in vrgli Rozika delati, prime za smreka. Hvala Bogu! Vsa na kolena in skleni roke. Toliko vode naokoli, ali za piti ne. Ali na jelenovi skali raste par kislic. Te je dala Tonitu v usta. Malo ga že okrepča. Potem se vsede Roži k njemu in se nasloni na smreko. Toni nasloni ranjeno ramo in glavo na njene prsi, ona položi roko okoli njega in tako sedita, ter počasi se jima zaprejo oči. Noč pa položi svoj črni plašč čez poškodovano pokrajino; zadnji oblaki so begali proti vzhodu in luna | se je prikazala. Kakor hitro je potok v nevihti narastel, j tako hitro so odtekale tudi vode. Proti polnoči so prihajale luči skozi gozd proti grabnu. To je bil Požurnik z dvema hlapcoma ter sekaj 1 možmi iz Rdečegozda. Proti opoludnevu je prinesel stari l Štefan novico v vas, da je Zagorjan znorel. In šli so na planino. Ko je nevihta pričela, so dospeli na planino in izvedeli, da sta odšla Toni in Rozika že proti doma Skrbni Požurnik je hotel vktjub nevihti takoj nazaj, Ali možje mu tega niso pustili. Šele ko je nevihta ponehala, so šli in iskali. Vedno so vpili skozi gozd : »Hoo 1 Toni I« Ali odgovora ni bilo. Ko so prišli do Samskegagrabna in opazili uničenje, obstalo je Požurniku srce. Tukaj se nista mogla rešiti, gotovo ležita pod skalami I Tudi možje so se pogledali; a končno je eden rekel: »Tukaj sta pač morala videti, da je nevarnost Gotovo sta v gozdu.« In korakali so v gozdu poleg grabna ter neprehoma vpili; »Hoool Toni, Roži I. Tonita so zbudile bolečine, ko začuje klic: »Hbol Tonil Rozil« To je bil očetov glas. »Hoo, —tu sem. I« je zavpil Toni z zadnjimi močmi. Rozika se je vzdramila. »Iščejo nas«, je rekel Toni veselo. Združila sta glasova »Kje pa ste?« je zaklical nekdo. — »Tukaj na jelenovi skali!« — Pol ure pozneje so vzdignile krepke roke Tonita in Roziko iz skale. Ali pot do doma je bila pre-teževna. Zato so se ostavili pri tišlerjevi koči. Stara slepa1 Agata je sklenila roke, ko je cula, kaj se je zgodilo in rekla: »Torej se je le staro prerokovanje zgodilo : kadar prične Samskagora potovati, poneha v Rdečemgozda sovraštvo. Požurnik, ali imaš zdaj dosti ?« — »Za-me je bilo že davno dosti. Upam, da bode mladina popravil«, kar sta očeta zagrešila«. Drugi dan sta prišla dva orožnika po Zagorjam Ali mesto v ječo, odpeljala sta ga v norišnico ; od tam so ga nesli čez pol leta na pokopališče. Eno leto potem so pokali v Rdečemgozdu možnarji: Toni je peljal Roziko k oltarju. Zagorjanovo posest« . se je prodalo in stara Zagorjanka se je preselila k hčerii Tam seje priučila nekaj, kar preje ni znala: smehljati sel Joža pa je vzel žalostni konec. Ker so našli pušku ki jo je posodil Zagorjanu, je bilo dokazano, da je sodeloval pri zločinu. Zato je sedel tri četrt leta v jeS Ko je prišel iz ječe, je vse prodal. Potem je šel v mesto in stopil v službo v neki fabriki. Ker je bil vedno pija«, dobil ga je jermen in napravil njegovemu življenju konee Veličastno zre še Samskagora v dolino. Stoten neviht še lahko pride, predno izginejo njene skale; — po nosno stoji nad sovraštvom in ljubeznijo . . Konec. V nedeljo, 9. svečana shod v gostilni pri g. Visonnigu v Zavrču. ie t po tje in le-ka la. lje ali lič :Co m je je al, ati to- DO. rih je- 30, j». na pa ;ek T pa 'as po :el, na ali )ro nič Janina 86 ta turna ika .later nj, «ftf !* BO teti res do-»re- ni ste rao no, ati, nja ,nje nih in eze se 5ža, pa aovi oke prelepa > in !dar >zdu e je vila, ana. tam ,arji: tstvo erki. . se! iško, : soje«. lesto ijan, >nec. itero -po- nihče ni vedel, zakaj se je ta denar porabil. Pri .testnem" preiskovanju kaše bi se dokazalo, od kje je župnik denar jemal za razne Micike — plačevanje pijače (piva) društvenim pevcem, svojim podrepnikom, za podkupovanje prič in kupovanje prijateljev. Slišali smo sicer, da se je kaBa pregledala, a le na videz in se našlo neki samo pet goldinarjev ter ne cehmeštroma, ne vam naznanilo, kam je vaš, a krvavimi žnlji prislnženi denar izginil, ampak se vam je to prikrilo. Cekmeštra sta bila srečna, da sta račune žiher podpisala, zato pa se nista smela brigati če je vse v redn ali ne, a vendar je bil eden med njima, Jakob Šalamun najudanejši župnikov pristaš in zagovornik. Ubogo zaslepljeno ljudstvo, kedaj se bodeš spametovalo! Naprednjaki iz sosedne fare. Rogaška Slatina. Pri nas je navada, da hodijo gospodje duhovniki od biše do hiše kruh žegnovati ; seveda ne, da bi dobili mi posestniki ta Božji žegen zastonj, si ga mora vsaki kupiti, boljši posestniki z denarji, mali kar zamorejo dati, klobase, svinjsko meso ali žito. Prejšnja leta sta prišla samo dva gospoda, kaplan in mežnar. Ali letošnjo leto so pa že trije priromali z žakljami. Žalostno, da te vboge kaplane boljši ne preskrbijo, da se morajo a tem beračenjem mučiti celo ponoči od hiše do hiše in darove pobirati od vboge ga ljnditva. Koliko }ih je, da dajo zadnjo k r o n i c o gospodu kaplana t torbo ; njih d e t e pa gre na pol boao in na pol nago r šolo. Posebno letošno leto je nam toča vae pobila in prišlo jih je namesto manj še več fehtariti. Ja žalibcg kam bodemo pa prišli če bode to tako naprej šlo? Mnogo si je ljudstvo samo krivo, če se gre za kako podporo za vboge šolske otroke, se skoro vsakdo kislo obrne in z jezo vrže par vinarjev od sebe, akoravno se šteje da je eden prvih naprednjakov. Pri nas ako bi bili ljudje tako a polnimi rokami za vboge učence dajali kakor bo za farško biasgo, bi bili mi na drngem stališču. Iz Lokarij pri Št Juriju ob juž. žel. Ljubi jStajero', sprejmi še od nas Seutjurčanov kratek kf ~abpi>, da naznanimo, kako se tukaj klerikalcki zabavljajo. Na sv. treh Kraljev dan, ljubi naš „Štajerc", si bil spet tako srečen, da se je večkrat izgovorilo tvoje ime, kot pa božje. Naš Žeank se je posebno nas privoščil, kateri „Štajerca" beremo. Razlagal je, kako velik greh je, kdo ta list bere. Lsgal je, da je piotestan-tovski, in da piše grozne laži čez vero. Žgank, dokažite nam, da res „Štajerc" čez vero piše, tedaj ga tudi mi nehamo brati, dokler pa tega ne storite, Vam pa javno povemo, da ste lagali, sejali nemir in sovraštvo, z eno besedo, da niste božji namestnik, drngo pa vse. Menda se še spominjate, kakšno izobrazbo širi Vaše klerikalno bralno društvo. Kolovodje klerikalnega bralnega društva so Nunekovi fantiči. Žgank in pomagači prav pridno širijo prav lepo kulturo. Zadnji čas ■o se začeli prav čudno izobraževati, tako, da vsak na pameti zdrav človek pravi, da to ni katoliško društvo, ampak vse drugačno. Sedaj so se že tako daleč izobrazili, da so začeli žive svetnike delati, da bi jih ne zmanjkalo. Vsak večer so se shajali fantje in dekleta k pevskim in tamburaškim vajam; ako si šel slučajno po noči po cesti od trga, si slišal tu in tam v grabni šamotati, da te je bilo strah in tukaj niso nič drnzega delali, kot ..Generalubnnge.1-Zatorej pa tudi ni dvoma, da Be čutijo kot matere Marijne hčerke, cerkvene pevke in so-trndnice klerikalnega bralnega društva. Pevb-vodja kaplan Žgank je vedno hvalil in poviševal eno Manjno hčerko, kako narodna je, pridna pobožna, vremite si jo za vzgled. Zatorej ji je dal prostora, da je večkrat pri njem ostala čez noč. Ker se mu je smilila da bi sama ponoči domov šla. Zatorej ne rečemo dvakrat ako ni tudi kaplan Žgank svoj dolgi židovski nos zraven imel. — Od tcd tndi to, da jo še sedaj večkrat obiskuje. Od kraja ji je vedno arcnije kupoval ker mu je vedno tožila, da se je hudo prehlad i la, da se jo hoče vodenika lotiti, in bilo je res. Komaj je začela malo hoditi se je že vodenika ven zrinila tako, da je še enkrat težja viditi ko je bila prej. Ker je bila ta Marijna hčerka zelo usmiljena zatorej ni takoj vedela komu bi naj pripisovala to nagrado, — a sčasoma je morala določiti 0'ganista. Največji škandal za vse pevce je pa to, da so vsi, čisto vsi takšni in so skoro do zadnega časa na kom peli, da je bila sramota še večja. Žgank ima neizrečno veselje do Štajerčevih dopisov. Vsakega kateri ga malo zanima ga izreze in shrani v svoj zlati album. In to veselje Vam drage volje privoščimo. Vohaj zajim. Sladkagora. Ljubi .Štajerc"! Po dolgem zimskem spanju smo se tudi mi Sladkogorčani zbudili ter Ti nekaj malega poročamo: Tukajšni č. g. župnik Martin Kranjc je sicer jako priljubljen in gostoljub gospod, samo neko nam neljubo napako ima. On gre vsak dan koj po sv. maši v prostem času spat ter spi do pol-dranajste ure. Ako ne prideš po kakem opravku koj po sv. meši k njemu, potem pa že spi. Mi ugibljemo, da ima magično spanje ker si v tem spabju marsikaj iztuhta in ridi. Enkrat razvidi potrebo izobraževalnega društva, ga koj ustanovi ter v kaplaniji s križnico naredi. Drugikrat razvidi, da je potrebno tudi kmete pridobiti si v svoje politične namene t8r si prizadeva ustanoviti tukaj na .slovenski" podlagi, menda tudi: »katoliško", kmetijsko podružnico. V Gradcu pa njegove politične namene poznajo ter mu kiju bujejo. Eakrat je. imel neko spanje in je izlnh-tal, da se je že plačana zbirca spremenila v .blage darove", da naj kaplan po te darove le gre. Ali kaplan pa tega ni verjel, je še pa zmiraj po stari navadi po zbirco prišel. Pa kaj nam je še to spanje prineslo? Iz farovža Be je že precej pohištva znosilo in na tem mestu smo že velik Oder videli, na katerem se bode na svečnični dan sveti teater vršil. Tukaj ae predstavi sv. Neža in še 14 drugih devic, katere bodo ta teater igrale. Ali ni to sličuo nekdajnim mali-kinjam, g. Kranjc? Mi imamo farovž za župnike, nikakor pa za vaše teatre. Tržiše tik Sv. Križa. Dragi „ Štajerc", poročal si v zadnji številki o razmerah in pozabljivosti našega občinskega predstojnika Smoleta. Ta črni možakar, odkar se občinske volitve bližajo, je čisto zmešan, da sploh na vse pozabi. Mi že nismo imeli nobene seje čez štiri mesece, ne računa za leto 19071 Ja kaj pa vendar derate, Smole? Mogoče Vas koline ali furavži našega nadžupnika skrbijo, ko se vsako zimo po deset ali še več prašicov zakolje, da more vboga kuharica Micika vse to popečti in pokubati?! Ni čudno, da se naš g. Korošec tako redijo ko se toliko prašičev ©okolje v župnišču. Vbcg Izveličar pa ni toliko imel, da bi bil svojo glavo odpočil . . . Kje so njegovi nauki, v katerih je učil o neizmirnosti v jedi in pijači ? Po nekaterih farovžih se pa več mena povžije kakor v kakem zverinjaku in vbogi kmet mora brez vsake masti hrano povžiti ter trdo delati, da mu krvavi pot po obrazu teče. Ko pride čas v pozni jeseni, namesto da bi si prašiča sam zaklal, pa pride eksekutar in ga mu odžene za davek in potem si mora loj kupovati, da si mast naredi. To je žalostno, da se danes vbogemu kmetu tako godi; vedno pridela in živali izredi, ali malo ali skoraj nič za sebe, vse pa za — gospodo! Novice. Shod v Vurmbergu. Župnik na begu pred resnico! Preteklo nedeljo se je vršil velezanimivi shod naše stranke v gostilni g. Golloba v Vurmbergu. Vedeli smo že naprej, da bode župnik ta shod motil in skušal razbijati. Kajti župnik je že preje grozil, češ da bode prišel .s svojimi" in že preje je pisaril v .Fihposu," da je .grozdje prekislo" v Vurmbergu . . . Preskrbeli smo tedaj vse, da preprečimo vsako nasilje in da ostane postavno zajamčena pravica v veljavi. Ob 3. uri bo bile sobe polne. Ob mizah so sedeli odrašeni možje in žene in odlikovali so ee posebno vrli naprednjaki iz bv. Barbare nad Mariborom, ki se niso bali dolge poti, da pridejo na shod. Proti 3, uri je pridivjala na shod gruča ljudi; bili so to večidel otroci, od 12 do 16 let atari fantki, ki še ne znajo sami kruha služiti ; na čelu jim je stal vurmberški župnik sam, ki jih je komandiral, kakor general svojo vojsko. Žalostno je bilo videti te fantičke, ki so še mokri za ušesih, ki bi se morali še mamične kiklice držati in ki so bili od fajmoštra kot čreda ovac prignani, da bi motili resni shod resnih mož. Nekateri teh smrkolinov so imeli v škornjih pripravljene nože, da bi z nožmi izvajali klerikalno ljubezen do bližnega. Vse je bilo pripravljeno na pretep in le odločni naš nastop je preprečil prelivanje krvi. In župnik je bil vodja, general teh junakov z mokrimi nosovi in odprtimi nožmi! Ko je prišel župnik s svojo v .bralnem društvu" podivjano čredo v gostilno, predstavil Be je, češ .jaz sem ta črni iz Vurmberga* ... Ob 3. uri je otvonl v imenu strankarskega vodstva g. L*op. S1 a-w i t s c h zanimivi shod Hotel je podeliti besedo govorniku Df fenigu. Ali zdaj je že pričel škandal. Kakor bik, ki vidi rdeči robec, je pričel črnoankntž divjati in na njegovo komando bo divjali vsi mladeniči in divjalo je nekaj Marijinih hčerk in divjalo je nekaj otrok. — Župnik je hotel na vsak način, da si izvolimo izmed njegov h pastirjev predsednika. Te želje seveda nismo temu petelinu ustregli in zato je tulil, bled kot zid, pljuval ogenj in žveplo in menda mislil, da bodemo kar pobežali pred njim. Zdaj je pričel govoriti urednik Linhart. Dat je častno besedo, da bode župnik po referatih prosto baaedo dobil, opozarjal klerikalce na nepostavnost nj h postopanja. Ali župnik in zaslepljeni njegovi fatalni so bili gluhi za vsako pametno besedo. Šl<> ac jim ravno ni za shod in ga atrarni razgovor temveč le za škandal. S surovo silo so hoteli pokazati manire njih .bralnega" diuAtva in klerikalno .krščanstvo". Zdaj je zavrela tudi naprednjakom kri in fajmošter j i h je ču 1, kakor še nikdar v svojem življenju. G L-nhart mu je povedal resnico v tako krepkih besedah, da ni znal reči ne .be" ne .me". .Pojdte v cerkev", bo vpili naprednjaki; ,tam storite svojo dolžnost, na shodih pa nimajo farji nič opraviti!" Malo je manjkalo, da ni dobil žnpuik par okoli ušes, kajti kmetje so bili že do skrajnosti razburjeni. Ko je župnik uvidel, da ne bode kruha iz njegove moke in da si ne puxt>mo razbiti shoda od politiknjočih farjev, pobegnil je 8 svojo gardo iz dvorane. SUdili so mu večidel le otroci iz bralnega društva. M ž e so ostali in se smejali ponesrečenemu faišaemn nastopu. Marsikdo od tisth, ki so na župoikovo komando odhajali iz shoda, prišel je potem nazaj in ko smo s shodom pričeli, bde so bi be zopet polne. G Slawitschje sh<>dn predsedoval in podelil besedo v prvi vrsti kmetova cu g. D r o f e n i g u iz Podplata. V razburjenih krepkih besedah je le-ta izrazil svoje kmctsko ogorčenje nad grdim, hudobnim nastopom župnika in njegovih pajdašev. Povedal je r. sii co, da se klerikalci bojijo pametnega g o-spodarskega dela, da hočejo neumno, revno ljudstvo. Živo odobravanje je sledilo tem bexedam. Nato je g Drofenig v daljš h izvajanj h govoril o gospodarskih kmetskih zidevah. Pazoo bo ga mnogobrojni navzoči kmetje in kmetice poslušali in ko je končal, mu je marsikdo roke stisnil v zahvalo. Kot drug govornik je nastopil urednik Linhart. V daljšem govoru je razvil politični položaj, oškodov»nje avstrijskega ljudstva po sklonjeni nagodbi a izdajstvo prvaških poslancev. Povedal je potem velikanske razlike, ki so med pravo vero in med klerikalstvom. Končal je govornik z b -seda mi : Klerikalni nasprotniki delujejo z sovraštvom, mi pa z I ubeznijo. Iu ljubezen bode zmagala nad sovi »št.-om! Ko je končal svoj govor, je zag 6-melo po sobi od navdušenega odobravanja. Š-* enkrat se je oglasil g. Drofenig k besedi Rnz-tol.n-ačii je lažnivost očitanja, da smo naprednjaki .nemčurji" in .brezverci". Povedal je dra slučaja ki dokazujeta ves strup črnega sovraštva. Prvi »Iuč8j se tiče tožbe, ki jo je moral naperiti proti nekemu fajmoštrn, kateri mu je bolane vole za zdrave prodal. Drugi slučaj pa ae tiče topovskega krivičnega obdolženja, ki si ga je dovolil ist< fajmošter. O obeh slučajih se bodemo enkrat še natančneje pomenili. Tnd. temu prepričevalnemu govoru je sledilo burno, viharno Odobravanje. Bilo je precej klerikalcev na shoda. Ali nikdo se ni oglasil k besedi, kajti vsi so čutili resničnost naprednih misli. Tako se je končal shod v polnem redu in na splošno zadovoljstvo. Dolgo še so se mize pogovarjali in novih prijateljskih zvez, celo vrsto novih zaupnikov in naročnikov si je pridobila naša stranka. Župnik pa se je pridušal v fa-rovžu, njegovi amrkolini pa so pijančevali na tuje troške . . . Slava naprednim kmetom! V nedeljo 16. syecana shod na Ptujski gori! Vurmberški župnik — tožen. Proti politi-kojočemu župniku iz Vormberg« je vložena kazenska ovadba. Zsgorvarjati se bode imel zaradi motenja shoda in pretenja. Videti hočemo, je li ima farštvo pravico, delati škandale! Pred sodnijo se torej vidimo, vi — duhovnik! Iz Spodnje-Stajerskega. Iz sv. Petra nad Medvedovim selom se nam pifie: G o m i 1 š e k agitator .Slov. Gospodarja". Zoat se mora, pa gre —! Tako dela tudi naš fajmošter. Uporabil je blagoslovlje-nje hiš v prid svojega mošnjička, pa tudi v prid „ SI. Gospodarja". Kje b i bile tako borne kočice, da bi je ne staknil in nagovarjal stare mamice, ki se čestitemu gospodu uklaojajo do tla od strahu, naj si naroče „S1. Gospodarja". Nosil je pa tudi po žepih cel kup .Gospodarja" ter ga ljudem vsiljeval. Tudi izgovor starih ženic, da jim je .Gospodar" za nič, ker ne znajo citati, ni pomagal. Naročil ga Vam bom —. Tudi po tebi dragi .Stajerc" je klestil, kolikor se je le dalo. Neki kmet ma je baje moral častno obljubiti, da ne bode več .Štajercev" naročnik. Dobro, da je dosti Št. Peterčanov bolj pametnih, da ne storijo vsega kar jim veli božji namestnik, dosti takih, ki vedo kaj je greh, ki vedo kaj prebirajo. Da dragi župnik, tndi pržaice pa tudi spovednic8 ne boBte odpravili .Šcajerca" od zavednih Pe-tranov. Bodite torej pametni in ne trudite se zastonj. Ostajajte doma in trudite se za potrebno. Črna zastava šentpeterskih klerikalcev. Prijatelj nam piše: Peljal sem se v nedeljo dne 19. t. m. iz Pristave v Šmarje. Ko sem se pripeljal do Šentpetra, zagledal sem že od daleč krasno črno zastavo (kos umazanega žaklja) z napisom: „Čast in slava lepemu Tončeku in čepurju". Kaj ee je neki zgodilo in kaj naj pove zastava žalostinka? sem Be vprašal samega sebe. Ko pa pridem malo dalje, pogovarjale so se neke ženke, da pride danes v Šantpeter dr. Korošec in Cepurjev Lojzek. Bil sem radoveden, kaj bo danes z lepim Tončekom in Gepurjevim Loj-zora, zato pošljem mojega voznika naprej, sam se pa podam proti Šentpetru. Ko se na trgu ustavim, da bi Be nekoliko oddahnil, pride res lepi Tonček b gvojo menažerijo. Lončarjev Jaka iz Ponikvi seveda ni manjkal; koj za njimi se udere v farovž tropa žensk in nekaj mož. ,Le pojdimo v farov, da bomo videli lepega gospo-deka" je bil pogovor deklet. Zelo čndno mi je bilo, ko sem videl med drugimi največ otrok. Uvod celi igri je napravil seveda dr. Korošec oziroma lepi Tonček s tem, da je začel izzivati velespoštovano hišo Fiinkovočeš: mi nočemo papirnatih kandidatov, kakor visi tam doli na Funkovi hiši, sicer ne znam tega imena ogovoriti, kajti jaz sem Slovenec, sem slovenski sin. Prosimo vas, gospodine, kako ste pa sploh gimnazije izdelovali, da niti nemški ne razumete ? Ali ste prišli po božji milosti skoz ? (Seveda, po škofovi milosti. Lepi Tonček se ima le dobroti Škofovi zahvaliti, da je postal „dohtar", brez da ve kaj in kako. Med svojimi tovariši je bil on eden najneumnejših. Op. ured.) Skoda, da imate ime ,doktor", pa še imena ne znate izgovarjati, kar mora znati otrok prvega razreda!? — Kako nas pa bodete torej zastopali v državnem zbora —? Bodite torej pametnejši in ne izzivajte ljudi. Kolikor je meni znana hiša Fiinkova moram reči, da je vsega poštenja vredna. Sicer se pa po imenu ne sklepa na narodnost. Ne smešite se torej, g. Korošec! Cepurjev Lojzek je pa komaj tri stavke izgovoril pa je že rekel da je zmatran, da ne more več. Revež, — ker ne zna je seveda zmatran —. Je pač hudo se učiti go-. voriti na stare dni. Bolje bi bilo, da ostaneš doma na peči, ker zdelo se mi je, da te zebe, ker b! se tako tresel. Najbolj jih je pa jezilo, da mu niso hoteli vsi verovati, kar se jim je lagal. Ko so klicali duhovniki .živijo" Cepur (oziroma rodbinsko ime „Terglav"), klicali so pametnejši .Živijo niks"; to jih je kaj jezilo. Med drugimi je izjavil dr. Korošec, da je .fante iz fare". Nato mn odgovori neki dečko: .Jaz sem tndi fante iz {are, ko imam deklete na pare." Bilo mu je dovolj. — Videl je da nič ne opravi, zato je zaključil in prosil, da naj volijo kandidata Cepurja. Volitev se je izvršila in Cepur je zmagal. To je pač največja nesreča za Cdpurja samega! Mi .Štajerčevi" naprednjaki pa se le smejimo! — 4 — Oo. minoriti in denar. Predpretekli torek je umrla v Ptuju vdova po profasorju Kunsteku. Žena je imela svoj čsb premoženja okoli 15 000 kron. Oo. minoriti, v prvi vrsti župnik Vavpotič so bili njeni prijatelji. Vavpofič jo je vedno obiskoval, tudi ko je bila še zdrava. In denar je romal počasi v duhovniške* roke. Kar je pri smrti še ostalo, je zapisala pokojnica testamen-tarično Vavpotiču. Ni čuda, da je šlo 12 duhovnikov za njenim pogrebom. Bolj čudno pa je, da ima pokojnica brata na Dunaju, kateri ima 4 otrok in je v revščini, pa mu lastna sestra ni niti krajcarja zapustila! Imajo pač dobre želodce. črni gospodji . . . Sladkogorski č. g. župnik ima navado, da kadar gre z Najsvetejšim h kakemu bolniku, pusti da mu njegov pes prihod naznanja; kar pri cerkvi začne pes pred njim kvišku Bkakati, kakor bi se nad Najsvetejšim jezil. Tako v njega laja, da je g. župnik tako v psa zamišljen, da ne pogleda pred štacuno, kjer je nekaj klečečih vernikov ter kar brez sv. blagoslova odide. Torej pes v cerkveni službi! Med prvaki v Šoštanju vlada — ameri- kanska bolezen. Kar zaporedoma jo popihajo prvaki iz prelepega Šoštanja in ne zapustijo druzega nego — dolgove. Tako je odšel prvaški Zock, nadalje „žajfar" Pokorn, neki agent „Sla-vije", neki drugi agent, ki je zapustil poleg dolgov tudi ženo. Ia zdaj je odšel celo trgov* c Zupane, ki je bil član ravnateljstva novo ustanovljene zadružne blagajne ... Ja, prvaki pa znajo! Zato ni čudno, da ljudje še vedno v posojilnično pisarno prihajajo in za svoje denarje proBJ8Č>jo, pa nič ne dobijo . . . Ruše pri Mariboru. (Vodstvo splošne štajerske delavske-bolniške in podporne blagajne) otvorilo je za svoje nde iz Ruš in okolice novo podružnico. To z s obrtnike, tovarne in njih delavce v slučaju bolezni velevažuo društvo se razsega čez celo štajersko in je v zvezi z vsemi avstrijskimi deželami, daje pravico na podporo že z dnevom pristopa. Po daljšem pripadanju se po-vekša čas podpore do jednega leta. Uraduje se vsaki petek od 4. do pol 6. ure v gostilni gosp. Jož. Mulleja (na trgu) v Rušah in se ta vspre-jemajo tudi novi udi, istotako ae ugodi vsakemu vprašanju v tem oziru. Okrajni zastop celjski zopet ne bode prišel do dela. Kakor znano, so pri zadnjih volitvah naprednjaki zmagali. To se je zgodilo vkljub temu, da je oblast z vsemi mogočimi Sredstvi prvakom na pomoč prihitela. Prvaki pa so sklenili, da ne pošljejo odposlancev svojih trgov v zastop. S tem bo onemogočili delo zastopovo, — še nadalje bode vladal in gospodaril v okrajnem zastopu komisar namesto zastopniki volilcev. Naprednjaki so ponujali prvakom kompromis, kakor ga ni nikdo pričakoval. Ali hujskači so to odbili, ker se jim ne gre za gospodarsko delo, temveč le za politiko hujskanja. S tem dejanjem pa so prevzeli prvaki vso odgivornost za naprej ! Služba občinskega tajnika je razpisana v Loki pri Zidanem mostu. Plača znaša brez postranskih dohodkov 900 kron na leto in prosto stanovanje. Prosilci naj vložijo ponudbe do 20. iebmarja t. 1. Nadomestna volitev v slovenjebistriški okrajni Zastop se vrši dne 5. svečana ob 10. uri dopoldne v okrajni pisarni. Iz zastopa sta izstopila vsled preselitve veleposestnika gg. Ferd. grof BrandiB in Viktor Eppingnr. Sestra knezoškofa zgorela. V sv. Ani pri Feringu je prišla 80-letna sestra knezoškofa dr. Schnsterja peči preblizo. Obleka se ji je vnela in dobila je take rane, da je umrla. Zaprli so v Ptuju podčastnika (Rechnungs-unteroff zier) Leskovarja. Igral je in porabil za igro erarične denarje. Požar. Pretekli petek se je zgodil v Cir-kovcah veliki požar. Ogenj je nničil 1 hišo in 6 gospodarskih poslopij. Tudi je zgorelo veliko svinj. Požarne hrambe iz Cirkoica, Sikole, sv. Lovrenca in Račjega so delale 4 ure, da so omejile ogenj. Baje bo neprevidni otroci zažgali. — 21. prosinca je gorelo v sušilnici nsnjarja g. K. Wrentschur v Marenbergu. Skoda je za 10.000 kron. Cesar je potrdil izvolitev g. Job. Ornig za župana dež.-kn. kamornega mesta Ptuj. Pogreb. Iz gornje Radgone se nam piše : Žalostno bo zvonovi zadoneli in v obilnem šte- vila zbiralo se je ljudstvo, da bi spremilo ns° zadnji poti, našega daleč poznanega pokojnika^emn gosp. Franc Krempl iz zg. Radgone. Rsjni bil'1.0?eJc je 32 let cerkveni ključar (cekmešter) in razve-"^1' " selil se je občne priljubnosti pri naših ljudeh,0"*0!11 kakor tudi pri meščanih. Bodi mu zemlja lahka!8ace ' Nezgoda. Iz Šmarja pri Jelšah se nam po- ( roča: Due 26. prosinca pri sv. opravila se j«B »za med sv. mašo v cerkvi blizo velikega oltarja ii^eiJal« oboka v obsegu kvadratnega metra omet odtrgsl3^60^ in padel na fante ter veliko straha napravil.aaJgrs Eden fantov je ranjen, nekaj malo poškodovanih.'"0*''' Strah je bilo vseh navzočih; nekteri so bežaliPr'de in mislili, da je potres. C. g. dekan je že moral ^ nevarnost preje slutiti, ker je že več let raje 1«" 8e v zg'trnji cerkvi maševal tiho sv. mašo po ne-reD('a deljah in delavnikih. ?!Jaje ihod. Iz Koroškega. sgodil Koroške dopisnike in zaupnike prosimo, naj f nam o vsaki stvari memudoma poročajo,' kal da zamore naš list tudi glede Koroške več za-cmB*a nimivtga prinašati. Posebno prosimo za stvarna,16 za kratka, neosebna poročila o političnem in go-'metfi spodarskem g banja. Zahvaljujemo se ob tej pri-"k P liki tndi za pridno dosedanjo delo za naš list.:adax Le naprej tako! čimveč naročnikov na Koroškem,-elujc temveč prostora v listu porabimo za Korošce, istne „0d zmage do zmage" — tako piše celovški 0(*rei .S Mir- — koraka prvaška klerikalna stranka. onJ°-,Š Mir" imenuje to stranko .koroške Slovence". e8° Kakor da bi res vsi slovenski Korošci trobili v I rog Brejc-Podgorc-Grafenauerjeve trozveze. InreBD vendar je pretežna večina koroških Slovencev ' prepričanja, da je le v skupnem gosp o- a«ki d a r s k e m delu z Nemci napredek mogoč, °'fa da je torej hujskanje cerkev izrabljajoči h farjev nfen in kmete odirajočih prvaških dohtarjev največjar'8el nesreča za Koroško . . . Torej od zmage do zmageoa,a. korakajo črnuhi. Kakšne so te zmage? ,Š-Mir*den jib našteva takole: 1. Prvaški aipeh vsv.Poai Jakobu v Rožni dolini. Proti mnenju in prepri-esr6< čanjn prettžae večine ljudstva se je tam uresni- * čilo prvaško šolo, s katero se hoče pridobiti'n?g! mladino za vzore hujskajočega župnika RazunaB'W in ji onemogočiti, da si priuči prepotrebno neznanje nemščine. — 2. Govor orgljarja Grafen- ' auerja v dižavni zbornici dne 19. decembra.lam .ŠMir" smatra torej za OBpeh, ako si predrzne aJ'žil orglar, pljuvati pred vso avstrijsko javnostjo na ' Koroško svojo domovino. Ravno ta govor pa jea'g° razkrinkal vso deželno izdajstvo klerikalcev! —, * 3. Tretji uspeh za .ŠMirovce" je, da mora ko-ITac roški deželni odbor sprejemati tudi Blovenske °- f vloge. — Take so torej .zmage" črne gospode. I Kaj ima pa koroško ljudstvo od tehDek .zmag" ? Kaj imajo kmetje, delavci, obr- ag»; t n i k i od teh orglarjevih .UBpehov" ? N i č e- JO ' s a r ne, k večjemu povišane t r o š k e ! In zato _ I kopljejo ti ,uspehi" klerikalcem samim jamo.'1 I čimveč takih .zmag", tempreje bode koroško'Pa<3 ljudstvo izpoznalo politično sleparijoirJa prvaSkih deželnih izdajalcev! ' »Krščansko-socialna zveza" za Koroško jeQe^ zborovala 12. prosinca v CaloVcu. Sklepalo Be!C * je vse mogoče, kako bi Be ljudem čas in denar I jemal. Kakor znano, je ta .zveza" le nekaka ;erg; filijalka kranjske .zveze". No doslej ima .zveza" le 12 društev. Na zboru je imel glavno besedo neki študent črnošolec iz Ljubljane. Fant naj bi raje gledal, da konča avoje študije in povrne >m starišem denarje, ki bo jih po nepotrebnem zanj vci izdali. Na zboru so sklenili m. dr., da bodejo relj: uatanovljali društva. Obstoječa .Marijina" in no fantovska društva jim torej ne zadostujejo. Oniimri videjo, kako pridno se napredni kmetje po za- I slugi vrlega potovalnega učitelja g. Schumy na >*el, gospodarskem polju združujejo. Ta kmetijska >\ h društva, ki se ne brigajo za nobeno politiko in »ki katerih cilj je edino gospodarsko izboljšanje, so >r, seveda črnohom trn v peti. To je dokaz, da jo win; prvakom vse eno, če koroški kmetwse tudi od lakote pogine, samo da raste na □ jih politično žitje... Pa še nekaj bo ' sklenili ti možakarji, ki niso ne krščanski ne >aj° socialni. Vprizorili bodejo maja meseca v Šmi->&nj helu nad Pliberkom .mladeniški shod". Korošci !»ti Ali veste, kakšni pomen imajo ti klerikalni mla- di deniški shodi? Na Štajerskem smo jih videli!* d< Zbralo se je stotere fantalinev in jih napilo. Od > 2 žganja pijani bo šli in se pretepavali ter a kr-ača vavimi nožmi v žepu stopili pred oltar k sv. like na lika bil eve-ieh, ka! po-e je a iz rgal »vil. nih. žali oral a le naj i j o, za- rna, go-pri- list. em, i. TŽki aka. ce". H v icer P«" goč, rjev >sm-abiti ; ona >bno fen-bra. »ne t na a je ko-iske ode. teh br-ce-sato ,mo. >Sko ijo anar ;aka sza" sedo naj vrne zanj dejo in Oni za- ' na jska , 80 a je net ■ te j BO i ne »i • mu- iSci! mla-Jeli! . Od kr-: it. ■obhajila. Vsak verni človek mora odločno proti tema prvaSkemu posnrovljenjn nastopati! In to nočejo zdaj Se na Koroškem vpeljati. Vbogi sta-riši, katerim se otroke na tako brezvestni način odtujnje! Ali — ne hodite prehitro, črnnhi, drugače si nogo zlomite! Občinske volitve v Vernbergu so končale z ,zm?.go" prvaških hajskačev, Katerih jeza je veljala v prvi vrsti vrlemu žapann g. Oraschu. Seveda so napravili črnnhi to ,zmago" le z najgrširai in tndi nepoštenimi sredstvi. Zato so vložili naprednjaki priziv in pričakovati je, da pride do nove volitve. V Podljubelju sta obdržala dr. Brejček, mož ki se niti pred Najsvetejšem ne odkrije, pa je vendar klerikalec, — in »orglar Grsfenauer, ki pljuje v zbornici na svojo koroško domovino, — shod. Poroča se nam, da se drage nesreče ni podilo. Napredno delo. Pred kratkem se je vršilo | Labadn zborovanje, katerega so se udeležili imetaki zaupniki iz Spodnjega Koroškega. Gre te za ustanovitev gospodarsko prepotrebnega tmetskega društva. Pravila je izdelal veleposestnik p.. Mohrenschild. Vposlala so se vladi in kadar pride dovoljenje, se društvo ustanovi. Tako delujejo naprednjaki, ki hočejo resnično kaj koristnega za resni kmetski stan storiti. Klerikalni .odrešeniki" pa so brigajo za vsako narodnostno gonjo. Seveda, „Hej Slovani'1 peti, to je lažje, lego delati! IV kurija za občinski svet v Celovcu se bode Ia nresničila. Tozadevni predlog se je oddal odseku. Na vrbskem jezeru se je drsal te dni be- jaški zdravnik g. dr. Hans Hock. Pri Krumpen- lorfa se je led udri in je dr. Hock utonil. nžencr Kuppehvleser ga je hotel rešiti; ali ečja Pr'Sel je sam v tako nevarnost, da je ostal nage komaj pri življenju. Pokojni dr. Hock je bil Mir* Bden prvoboriteljev napredne misli na Koroškem. Sv. spomin mu ostane v tisočero koroških src! čast spri- nesrečnemu pokojniku! Zastrupljeni Otroci. Vsied uživanja pokvarjenega mesa 10 oboleli 3 otroci trgovca Blan-ensteina v Št. Vidu na Glani. Elen otrok je mrl..- . ; -.•«■-*-?— Vlomil je v prodajalno g. Tschurwald nekam tat in nkradel nekaj čez 10 K. Hranilnično njižico z nad 400 K je pregledal. Na cesti umrl je v Celovcu žnidar Tomaž Jalgorič. Zadela ga je srčna kap. Svarilo. Po Koroškem se klati neki agent jivačič Mirko in sgitira za izseljevanje v Brazi-jo. kvarimo pred njim! Cesarjev dar. Prostovoljni požarni brambi Dekaah je podaril cesar 150 kron iz lastne lagajne. Deželna požarna zveza ji je podarila 00 K, g. Pinteritsch st. 50 K itd. Roparski napad. Nekega delavca v Licsu ri Prevalju je predpetekli četrtek neznanec lapadel. Pobil ga je na tla, mu vzel nekaj de-arja in nro. Roparja še nimajo. 12 milijonev dolarjev, to je skoraj 60 mili-o je onev kron je podedoval neki privatni uslužbe-j ge ec v Celovcu. Fant je srečen! Detomorilka. Dekla Priska Odelbrecht t tergancu je umorila svojega novorojenčka. Po svetu. Krvavi dogodek na progi. V Kišlu na Rus-m je povozil vlak nekega delavca. Drugi de-ci so vlak obkolili in pričeli na strojevodjo ljati. Da bi se rešil, je strojevodja polno ,ro odprl. 10 delavcev je bilo povoženih in mrčenih. Kdo ve kaj? Svoj čas je odpotoval iz Ter-iovelj v Ameriko rndar Jožef Mrežar. Ker že Kil leta njegova mati ni dobili pisma in je t o in elikih skrbeh, je-li Mrežar še živ, prosi vsako-rar, kdor kaj ve o njemu, da ji to nazn&ni. adnjič je delal Mrežar pod tem-le naslovom: asse No. 93, Chery III. ,Nord-America. Pisati 1 na g. M. Serše, rudarsko v Trbovljah! Izseljevanje v Parana. Kmetski izseljenci najo v južno-braziljski državi Parana še največ panja, da pridejo naprej. Taki izseljenec mora neti vsaj 1000 do 2000 K premoženja in je Udi dobro, ako ima delavno družino. Zastonj le dobi zemlje; kupiti jo mora po ceni od 400 o 2000 milreiiov za 25 ha. To ceno treba lačati v 5 letnih obrokih. Za rokodelce ni eliko upanja. Kdor gre tja, naj bode na vsak — 5 — način vedno in povsod previden in naj se o vsaki stvari preje poduči. Ne verujte izseljeval-nim agentom! Ljubi „Štajercl" Neki poštni uslužbenec na Vrbskem jezeru je zaman za zvišanje plače prosil. Svoji jezi je dal s sledečimi besedami duSka: „— Pri tej pošti je enaferdamana birt-šaft. Ze onfouk novembra se je hasnilo, da bo postergencuoga, pa je že zdaj decembra vun še neč ne bivo. Pa moram vsak dan štir štunde entfernunge radeltruhelco ferat. Zdaj sem pa radeltruhelco rniniro, moram pa šibtruhelco forat, pa vse drugi heršafii imajo svoje diust-bote, da si brife v haus cuštelajo. Jes hekstens, če za kako dinstbot kakšn libaprif cuHelam še kakšn krajcar tringelta derbišam. Jes imam pa velka familja za vnn holtat, sem pa postmajstra za lonanfbesrungo erzuhu. Je pa teku: „1 pfeif Ihaa vas!- Iz celga grama jes sem šov v birts-haua; tam sem en porcijon ajmohta s knedlom snedu . . ." Gospodarske, Poljskim rastlinam redilna snov. Spisal Frančišek Skerlec pri Veliki nedelji po lastnih izkušnjah v letu 1907. Živinski gnoj je rastlinam to, kar je kruh lačnemu delavcu. V vsakem oziru je tečen. Pa za delavca bode krnhek še tečnejši, ako ima poleg njega kos mesa ali slanine za prigrizek. Istotako je tudi živinski gnoj bolj tečen, ako mu tu in tam primešamo umetno gnojilo. V teh umetnih gnojilih so prvine: dušeč, kalij in fosforova kislina posamezno zastopane tako, da si lahko po potrebi z eno ali drugo za vsak slučaj po-moremo. Iz spodaj navedenih številk se lahko vsak kmetovalec prepriča, kako tečen je živinski gnoj rastlinam, ako mu dodamo umetna gnojila. Pri svojih poizkušnjah sem ravnal tako-le: Zemljo ki je bila pred dvema letoma obraščena z grmovjem in jelševemi drevesi sem zregulil 60 cm. globoko ter odstranil vso korenje. Leta 1906, kot praho, sem pognojil z živinskim gnojem ter posejal repno seme. V letu 1907 na spomlad pa sem naredil poskušnjo pri krompirju in sicer: Imenovano njivo sem razdelil na sedem jednakih delov. Vsak del je meril 6 arov 80 m. Prvi del sem potrosil s 13 6 kg 40% kalijeve soli, 27 2 kg superfosfata in 10'2 kg. čilskega solitra, ter mi je prirastlo 2543 kg. lepega krompirja. Drugi del je ostal popolnoma negnojen in je prinesel 476 kg. zelo drobnega krompirja. Tretji del je dobil 27.2. kg. superfosfata in 102. kg. čilskega solitra, ter je zrastlo na njem 639 kg. 20 dg. krompirja. Na četrti del sem natrosil 13 6 kg. 40%. kalijeve soli in 27 2. kg. superfonfata, in dobil sem 734 kg. 40 dg. krompirja. Na peti del pa 13 6 kg. 40%. kalijeve soli in 10 2 kg. čilskega solitra; bilo pa je 544. kg. krompirja. Šesto ravno tako veliko parcelo sem pa pognojil na debelo z živinskim gnojem in prirastlo mi je 1632 kg. srednje debelega krompirja. Sedma parcela tndi tako velika ko druge, je pa bila pognojena z živinskim gnojem in s 13-6 kg. 40%. — kalijeve soli, 27 2 kg. čilskim solitrom, ter mi je prinesla ta parcela 2849 kg. 20 dg. prav debelega krompirja, kakorš-nega še nisem doživel. Sadma parcela nam toraj jasno dokazuje, da je živinski gnoj bolj tečen rastlinam ako dodamo živinskemu gnoju tudi nmetna gnojila. Le primerjajo naprimer šesto parcelo ki je dobila samo živinski gnoj ter dala 1632 kg. krompirja proti sedmi parceli, kateri sem poleg živinskega gnoja dodal še umetno .gnojilo in je prirastlo 2849 kg. 20 dg. izvrstno epega krompirja, toraj za 1217 kg. več. Dragi kmetovalec, ako enkrat poskusiš z umetnimi gnojili, gotovo se ne bodeš zbal troš-kov, ter bodeš tudi v bodoče gnojil ž njimi, kajti izdatki tvoje mošnje, se bodo bogato povrnili. , L9 vzamiva svinčnik v roke in preračnniva si čisti dobiček nad šesto in sedmo parcelo. Ker ste obe parceli pognojeni z hlevskim gnojem, ne pride ta hlevski gnoj v račun, ampak samo stroški za umetni gnoj sedme parcele na kateri je zrastlo za 1217 kg. krompirja več, nego na šesti. Računiva 1 kg. krompirja po 6 h. toraj znaša prebitek 6 h X 1217 — 73. K. Stroški za umetni gnoj so: 27 »g. superfotfata (q po 7 8 kron) _ 2 10 K, 13 kg. 40% Kalijeve soli (q. po 12 6 kron) = 1 70 K. 10 kg. čilski so-liter (q po 32 krou) = 3 20 — sedme parcele 7 K. cisti dob ček na 7 arov = 66 K. Po istem rt-z-nerjn, bi toraj prišlo na en oral približno 500 kron čistega dob žka. Vino je treba sedaj pretočiti. Najboljši so jasni dnevi, ker ne dostikrat ob deževnem (južnem) vremenu vzd'gne drožje, kar vino zmoti. Listnica uredništva in uprav-nistva. Nesseltal: Potrpljenje I List je prenapolnjen! — J. K. V Sch.: Naročnina pretekla 1. decembra 1907. — Gutenstein: Mi se ne vemo spominjati, da bi dobili od Vas dopis o mesarjih. Pošljite ga še enkrat. Saj veste, da objavimo radi koroške dopise. Brez inzeratov pa ne more noben list izhajati. Sicer pa_ delujte vsi za list, da se poveča. Pozdrav I — Več dopisov: Po možnosti prihodnjič. Prosimo, da se nam ne pošiljajo ni nepopisani, ni osebni dopisi I Loterijske številke. Gradec, dne 25 januarja: 64, 51, 8, 50, 74. Trst. dne 18 januarja : 64, 12, 86, 54 69. Promet razpošilja!ne trgovin« zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov b'aga, ki morajo biti naloženi, da so kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registrirni, pri prodaji fakturiran m izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljal na hiša Hanna Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanos Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Dviguje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in pase ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, kr>p jima primanjkuje fosforjeve kisline ; morata se meJati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa po-leg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. Denarna posojila v vsaki velikosti za vsakogar od * do 6"/o oroti dolžnemu pismu 7. javutvsn ali brez ijegs, ki se plača v mesečnih obrokih od 1 do 10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitete po 2'/,»/. »» 80—60 let, najviSje. Večje financiranje. Hitro, diskretno. 82 Administration des Biirstn-kourier, Budapest, Hauptpost-fach. Porto za nazaj se Seli. Učenec s za krojadki obrt se takoj sprejme pri celem obskrbo-vanju pri Joli. Mastnak, krojač za gospodsko modu v Celja, Grazerstrasse 8. Pozorl Lepa jabolčna drevesa najbolje vrste ima za oddati R. F. Wibmer v 79 Ptnjn.__________ Želim kupiti hiao v mestu v dobrem stanu in z dobro najemSčino. — Ponudbe sprejme gosp. J. Gspaltl v Ptuja. 76 2 pekovska učenca krepka in pridna fanta se takoj sprejmet pri J. Kiirtner-jn v Ptnjn, Allerheiligengasse. 50 metercentov sena deloma sa govedo deloma za konje proda Martin Hvaleč, posestnik v Gradisah pri Sv. Barbari v Halozah. 72 Na prodaj 59 je vsa mlinska oprava s pripravo za tri oziroma stir tečaje; sledoi tečaj se mora tudi na manjši in vodno moč porabili. Prodalo se bo vse skupaj ali tudi deli posebej. Pro-stovolna dražba se vrši I./.2. t I. p Konr. Sollagg v Setar-jevi blizo Sv Lenarta SI. Gor. Leseni deli za žago z okrižjem (Gattersage) kakor tudi vozove za plohe in na valčke (Rollwagen) se prodajo. Več se isve v graščini Forsthof pri Celju. 58 Kubanca e8- pridna in delavna dobi dobro službo pri trgovcu L e o p. Slawilsch v Ptuju kam se naj ponudbe brž pošljejo. Kupiti želim lepo posestvo v ravnini blizo ceste ah železniške postaje. Želi se prvi razred zemljo in nekaj gozda. Ponudbe prevzame uprav-nistvo Štajerca. 6* Kravar w s Štirimi osebami se sprejme; plačilo 120 K na mesec drva, luč in mleko. Graščina Laagental pri Pesnici. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otte Nennann, Prag, Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 71 Mladi viničar brez otrok kateri je v vinogradatvu dobro razumen se takoj snrejme. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošlejo na Stefanie Taussig v Varaždinu. 66 Močan pekovski učenec* se takoj sprejme pri Heinrich Slmonitsch, pekovski mojster Zeltvveg, Gorno Štajersko. Dimničarski učenec se sprejme takoj pod jako dobrimi pogoji. Priložnost ima tudi, da si princi nemškega jezika in pride do lepe bodočnosti. Z Franc Wressnigg, 78 dimničarski rrojstert piu] Herrepgasse. Dra-kukavica K 850 lepo izrezani Silil z ptičjim nastavkoti, koščenimi Številkami in kazalci, kliče vsake V, Mos Balsamorn«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma!. dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. B ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zanosi i v o sredstvo za pridobitev las priporočam. I~ pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rsrOZOI 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Ves) j gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj >Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno I go vino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 DanemarL P< Dopisnice se frankirajo r. \q vin., pisma z 25 vin. Prostovoljna sodnijska dražba. St: anih v ri zapr »tiji -vo za D. Od c. kr. okrajne sodni je v Vel^kovcu se po naprošbi dedičev po Ab3l#stei Wisotschnig p. d: Haberl in Krall v Bachu javno razprodata doti fin a posest^0^ z vsem (E.-Z. 64. in 63, kat. obč. Sv. Peter). Posestva imata 44 ha 85 5 naro 43 m8, Cisti dohodek 480 K 62 h; izklicna cena znaša 13.000 K, vadij ^ 1300 K. Najvišja ponudba se od dneva izroditve (Zuschlagstag) s 5°/o <»bi' stoje in se izplača v gotovini po Vi vsakih 3 mesecev od razprodalnega dne pri temu urada. Zahteve mestne šparkase v Velikovcu v skupnem znesl ' 6775 K 76 h se lahko na račun najvišje ponudbe (Meistbot) prevzamej o Drugi predmeti (Pahrnisse) se izkličejo po cenilni ceni in se oddajo le prt moji takojšnjemu plačilu ter odpeljavi. Ponudbe pod izklicno svoto se ne sprejme^F" Na posestvih zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice (Pfandrechte) br Jab' ozira na razprodalno ceno. od* e Razprodaja se vrši na pondelek, 10. svečana dopoldne ob 8. u;troy na lici mesta v Bachu štev. 4. Inventurni zapisnik, izvlečki iz zemljišljsiba. knjige in licitacijski pogoji se lahko pri tem uradu vpogledajo. Bm b C. kr. okrajna sodnija Velikovec, odd. I., dne 22. januarja 1908. antin XX Razglas. Mestna občina v Ptuju prevzame posredovanj. poslov za kmetijska podjetja, kakor hlapcev, dekl.Pl viničarjev itd., kakor tudi vseh obrtniškemu stanu pr padajočih delavcev in učencev. Naznanila se sprejemaj (Bi v novem rotovžu, Florianiplatz, I. nadstropje desno, Oženje 8. do 12. ure dopoldne. župan: Josef Ornig., eruk« za I od i -Staj« XX in zenitu pridite v našo trgovino, kjer se nahaja velijo blaga najlepfiih novosti. Neveste Stofi za moške obleke! Volna za ženske obleke! Zidani robci (tihelci) od 2*50 do 10 kroa att Jakor ,'ečim Vse novo in krasno. Kranceljni, pušeljci! Zidani traki! Znloga je velika in vsakdo si lahko izbere. Cene so pr znano nizke, postrežba pa izvrstna kajti lasti delamo sami m postrežemo Kupcem z največim trudom, samo da si ohranimo zaupanje kupcev. 4- Priporočamo s<* in pozdravljamo Vas L. F* SLAWITSCH & HELLER v PTUJU ======== trgovci z manufakturnirn blagom, Florianiplatz. ==================== asa i pros ' P"seza i pra jme /In M. Gspaltl, ivdelovatelj zlatnine in optičnega blaga Spod'vVegschaidcrjeva hiša - V PTUJU - Wegschaiderjeva hiša »priporoča pristno srebrne močne prstane z imeni zaročence kakor tudi bele prstane iz nikelna vse lastnoročno delo, po nizkih cenah. 41 Trgovski pomočnik in slovenskega jezika t besedi in "^^pisavi zmožen, se sprejme za trgovino z mešanim blagom. — Samo trezni prosilci naj pošljejo jonudbe na g. Mathien v Zrečah pri Konjicah. 35 Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih natfinejših in natančno idočih ur, srebcrnlne in zlatnine. Dokaz da imam res lino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj Sreb. ank. rem.....4"50< Ure bndilke......150 3reb. ženska......3-.il) | Stenske ure . .1-50 naprej. tazpoš.lja po postnem povzetju specialna delavnica za najtežejsa popravila ur, zlatnine in optik amstvdiikel tre »d......1-80 I poni *••..........350 ;pki. I i. Hva m. Ti i Veste rabuPoZOr I no ti L TH. FERNBACH največja ftbriska zaloga ur Marburg 96. Pozor! Citaj! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri bo- eznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — 8 iri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon festiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sred- tvo za vzdržanje dobrega prebavama. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za leks|2 steklenic (1 dvanajstorica) 5 £ franko na »sa- ifiatv f° P"**« po povzetju ali če se pošlje denar na- ' c - -re^ Mam' kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da OO e naroča naravnost od: pm JuriŠiČa ''J P*78 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija) obrr Pozor kmetovalci! dnev nes k imej Opozarjam kmetovalce in gospodarje, da se protv moji prodajalnici dobi najboljši ekstrakt za imej({iaPrav0 domače pijače (Knnstmost) z hros&ovim ) brejn i8^°^n'm okusom. Ena steklenica diž IV« litra ekstrakta in zadostuje za 150 do 200 litrov vode, razen tega se more dodati tudi 50 do 100 litrov pravega jabolčnega, hruškovega mošta ali esiba. Ta pijača je takoj za rabiti in je starši em boljši, ter je popolnoma neškodljiva. Da se ta pijača 10 let dobro drži, se ga-»ntira in Btane steklenica K 5"—. Naročila se sprejmejo v zalogi H. Findenigg In Griflen, Kirnten, jOOOOOOOOOOOOOOOO ;^ Pivovožni oskrbnik majj(Bierfuhrer und Depositeurf 3j Ofcženjen, z jamčevino, zmožen nemškega in slo- Venskega jezika v besedi kakor v pisavi se sprejme za eno pivno skladišče na Gorenjskem. | Lastoročno pisane ponudbe naj se pošljejo pod nailovom „Bierdepot" na upravništro .Štajerca«. 60 JOOOOOOOOOOOOOOOO Ig — 7 — V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob 'Ml uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaltt. kroi lastt , 2 vrla viničarja za »menkanake vinograde s 4. ali 5. osebami kakor tudi nekaj vrlih majerjev tudi z .večimi pomožnimi osebami se takoj ali čez nekaj časa sprejmejo. Ponudbe sprejema Joh. Lininger v Mariboru. 37 Franz Sch6nlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. izdelovat eVj umetnih pufik, izkušen vek. arzenelu, prev;ame tudi popravila. Priporoča posebno puSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9-3 in 81 mm. Absolvent c. kr. strokovne sok za puSkar-sko industrijo. r cevi na 70 korafcov s Srotom St. 0-J 7 trefenev napravilo. — C. k. di re- cija poizkuSnega za. Mnogo ilustrovani cenik se dobi brezplačno! Uradna šajba fttev. 200: iz puške 31. 161007, kal. 16 se le z enim strelom iz leve voda za. roi'no strelno orožje v B.» ovljah na Koroškem. [znajditelj ia nl.no opravičeni izdelovateij „ School iebo veal i sne-boru-geM z naiboljSimi in natnataotfnejSiini streli sedantosti do 100 koranov z d«brira „durch*lagomu (glej sliko strela!) Moja A!;uiv: borungaa strelja s firnim in D'ozd'mnim smodnikom bros-dvomno najzanesljiveje in najb* h (jstro ter presega najboljše angl&kp, amerikans e in drug „boruugeu. Zato v pora bij a vsak razumen lovec to „Sch6nlieb-Alianc-borungou. Vsaka s'aba puSka se naredi z m >jo „bi>rungou pod garancijo dobro streljajoča. Cena i zato K 10'—. Vsak d*n dobivam sah alna pisma. Atelier za izdelovanje n«jfiiejJih lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporotaj Uradne ure za poslovanje s [strankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. ■■■■■■■ Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občeni« z avst. ogersko banko. Ravnateljstvo. Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Cbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, kr('ni kapelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Sto'eri zdravnikov so dali že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thymomel Scillao pri oslovskem kaSlju m drugimi vrstami Krčnega kašlja. ■V* Prosimo vprašajte zdravnika. -Jte 1 steklenica 2-J0 K. Po posti franko pri naprej-plačilu }-oo H. 8 steklenica pri naprcj-pla Mu f— K, 10 steklenic JO'— K. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k dvorni liferant Praga-III, Nr. 203. 0 0 Se dobi v vseh apotekah. G 0 Vnltt m ime preparata izd«iooaka in na oarstucno znamko. J a) ca kupuj« po najvišji ct-ni And. Suppanz. naknpo-valte jajc v Ptuja, Rossrcanova hiša, (bliso posojilnice) in v SrediAčn (Dečkova hiša). Poročni prstani in okraski za neveste. Poročni prsten c. kr. uradno Stempljan v pravem srebru 80 h, pozlačeno srebro K 1*—. Novo slato K 8—, 3o0, *■—, 14 »aratno zlato K 7-60, 8-50, 9-50. OSesniki (Ohrringel. broSe, naročniki, poročna daiila vseh vrst po želu nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja. c-.Ur1 Hanns Konrad iMgJ5876 Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo zastonj in 851 franko. trial kral. 90 urno kolesje, ki bije na uro in na '/■ ure, budilnica z glasnim zvoncem, gladko pol. okroglo okvirje SO cm. skozi, ciferaica * jieklenn vtntbo, komplet, 3 zJita-broidr. ateii. 3 letna pismena garancija. Sama! K 6-60 Si««! S eifermie* ki aveti pouči K 7 20 Ni rizike! Izmenjava dov Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija 9tT 600 komadov za gold. 2*50 priložnostni nakup, i. s.: 1 prava svic. list. Roakopf patent žepna ura, grč natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 2 arnerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 angt. pozlač. garnituro, obstujeCu i& manSetnih, ovr&tnih in pranih gumb, 1 arnerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, in mušter po želji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica za kravato s sirnili-briljaDti, 1 nežna damska broSa zadnja novost, 1 potrebna toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par arnerik. boutons s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali lasni koljer » pravimi onentahčnimi biseri, 5 indijskih čudo-delni-kov vragov zabava vsako drusto in se 350 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hi5i potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. zist Roskopf patent žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna. koita ssmo gold. 250. Dobi se po povzetju ali naprej • plačilu (tudi C* TT«-i-»r»*~>1« svetovna razpošilna hiSe, znamke)pri CT» »-TUctt^JlJl^ Krakeva St. 101. N. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali 6 ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj naiaj, torej vsak riziko izključen. Bndilnica s stolpoTim zmenjeni Najboljše ure razpošilja evetovnoznana firma Prva labr-ika ur v Brtlxu v Bruxu Štev. 876 K 3'— K 6'80 Nikel-Rementoar ura K 3-, Zist. Roskopf patent ura K 4—, z dvojnim manteljnom K 680, Remcn-toar-ura, črno jeklo, odprta K 4r—, Švicarski zist. Roskopf patent K 5'—, Reg. Adler-Roskopf remen-toar K 7—, Prava srebrna remen-toar „G!oria" kolesje K 8#>, Dvojni mantelj, kovinska lula re-mentoarK 10-60, Prava srebrna rem. zist. Roskopf patent K 11—, Z dvojnim manteljnomK 13'60. Konkurenčna budilnica K 2'90 Budilnica 2 zvonca K 3-80. Adler-Roskopf-alarm-budilnica ieg. marka K 3'80, Budilnica s stolpovim zvonenjem K 6'60, Svarcvaldovka K 2-80, Ura-kukavicaK fioO Ura na pendelj K 850. Za vsako uro strogo reelna 3 letna plamena garancija! Pošljejo povzetju ali naprej-placilu! Ni rizika I Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj 1 Vsako leto sd razpošilja od mene čez 50.000 ur v polne zadovoljioit mojih p. t. kupcev. — Nad 100 oseb je le zekspedicijo vsak dan prU hajajočih naročil vslužbenih. Vsake, tudi najmanjše naročilo, te natanko efektulra najskrtneje. Ekspert v v«e dežele! Osnovano 1687. Tisoče priznanjevalnih pisem iz vseh delov svetal Zahtevajte moj glavni cenik z nad 3000 podobami, katerega dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. 76- Po takem Izvesku se poznajo skladišča I skladišča Pozor! v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji 8 dni na ogled glasom določb mojfga » nika, torej brez rizike a naročitelja razpošlem pni povzetju mojo »Valit' freund'harmoniko Šteti 6631/«, da prepričam n» kogar o njeni vrcdnonV Ta harmonika ima ga| nezlomljiva Spiralna perot ne samo za tastne, marn tudi za base in zraki klapne, nadalje 10 lastne 2 registra, dvojno Stimuna 50 mesing-Stim., 3 vra trompet, rnahagoni pol:'.. črne lajste s barvano borili] obkovano z niklom, dvoji] meh, varstvo za oglje 1 kovine in „cuhalter", rt Iikost 31X15 cm. koSta K 8'—. Sola za lastni poduk zastosj ManjSe in cenejše harmonike za poduk zlasti za otroke ji K 2-50, 3-20, 3-80, 620, 580. BoljSe harmotike po K 8» 9-50, 13-50, 14'20 se vidi v mojem ceniku. Namojili harm«* kali ni eolnine, ker je vse češko delo! Ni ritike! Izmenjan dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni Ummmc Vnnniil razpoš. hiša glatl liferant HannS IMjnraQ biaga Briix 5tev ji (Čejko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsaki na zahtevo zastonj in franko. Iteteh na Naro •rtro-leto četrt ■a 1 celo Ame zad raeu rom nine čati »tev Ure. nisc Ptuj Rane jseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Z« 40 let sem se rabi omehkajočo Pragerek« do«ačt zavN kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmaniSa vnetje in bolečine, vpliva hladimo in poapeSuj« sploh zdravljenje. ipy razpoMlja se vsak dan 1 Cfcla doz« 711 vin., '/• °0 vin. po poŠti proti napej-plačilu 3 K 16 vin. se polije franko 4 duz, za 7 K pa 10 doz, in to sa vse avstro-ogrske sfacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko, ===== Glavni depot: = B. FRAGNER, c. t dfoni Utoni Apoteka >zum schwarzen Adler« Praia Kleineseite, Ecke der Nerudagaae No. 903. Skladišče v apotekah Austro-Ofrske. nn \ yc »klic ih o »01 td. ISDjt d D hod W -toče Novost I Novost ? °v Mali orhester za žep Par oseb zamore celo godbo z orgl cami in bobni napraviti. Ustne orglice s perfektnim spremlj vanjem z bobnom. Šiev. 2271, n Sing plate, 10 lohov, 20 Stim, ! kval. z bobnom (Fell). Vsakdo igi lahko takoj, vsak komad v elegaa] nem kartonu K 2 60. Štev. 2272, ia 10 lohov, 32 Stim, tremolo, I-a kvtg jj z bobnom (Fellj eleg. karton zapokaDO K 3-—. Pošlje po poi zelju ali naprej-plačilu Jran o. kr. dvorni liferant in razpoiiljevalna hiša glazpenih potretič!(pjj|j HANNS KONRAD, v Brtlxu štev. 876 (Mmoi Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahteR zastonj m franko. Jor Meščanska parna žaga. Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujam stroji narejeniso po enemu naSih starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojtv in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje 1 Ptuj, glavni trg štev, 1. M Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanja brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič m lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. ier il< Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptujt b i zraven klalnice in plinaroke hiše postavljena j nova parna žaga vsakemu v porabo. tri ] Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ralruž žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati iedel spahati i. t. d. sto ji kop Nedosežno praktična in cen£r* je moja najfinejša ' * H garnitura za raziraifn * Lepo polrani leseni kosten, m***^ pre, talimo zrcalo, kise d,t L. staviti, obsega vse predmeti "* raiiranjc, i. Dobra britev It. iynf i* paic ra vsako brado, fino r ° J' brulena io gotova ta rabo. 2. ^i|q jermen ta brušenje. 3. 1 doza i,,ui (Scharfmwgc) .*. 1 doza najbvJ.n|n ga mila n raziranje. a. 11 piskercek i raiiranjc. \ garnitura, ali britva « """^olpf pripravo za nevajen« (ranjenji VICf mogoč«) t navodilom 7*—. l^.r.. t varstveno pripravo samaKriU" Stev.8762. Milo zaraziranjc, \rj/c Gi.o, najbuljsH -.»t-, 1-hV.c /1J*-C Štedilno v rabi in prijetno za uAB i v lepi plehnai; dozi K-'«. JrOBI »76M. Pislercek in čepic za railnpX;], prvi in ,ocnik zadnjega fino tP°"' lana, v lepem kartonu K t S^men za brušenj« 20 cm. i 11'20. Malina za retanje lat »{»r tova za ,abo Ia kvaliteta KlJ'P* Garancija: Izmenjava frri" Kompletno le K 5*—. voljena ali denar nazf PoSlje po povzetju ali naprej plačilu c. kr. dvorni liferant HANN8 KONRAD 13-ft'^ Glavni katalog z nad 3000 podibami dobi na zahtevo vsakdo stonj in franko. i .m ...." .'.)> . rf. . ..my ck ia raziranjo. 6. <-?;\riia ic. VieikuiaJl«lC5--.rIoa' Tiskal: W. Blanke v nil ik.