Arhivi 27 (2004) št. 2, str. 323-338_Iz arhivskih fondov in zbirk
323
UDK 347.236.2:930.255(497.4) Prejeto: 10. 6. 2004
Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije - AS 1074,1/2u - I/68u*
JANA LUDVIK univ. dipl. bibliotekarka JEDERT VODOPIVEC dr., svetovalka vlade, Arhiv Republike Slovenije^ Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana
LILIJ ANA ŽNIDARŠIC GOLEČ dr., višja svetovalka - arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana
IZVLEČEK
V okviru projekta Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije je v pripravi prvi zvezek Vodnika, ki naj bi izšel leta 2005. V njem bodo predstavljeni urbarji v Zbirki urbarjev in gos-poščinskih fondih. Zbirka urbarjev obsega 192 knjig in se glede na format deli na štiri dele, od katerih je eden — tisti, ki zajema knjige formata okrog 30 x 20 cm (višina x širina) — predmet obravnave tega prispevka. Urbarji v Zbirki predstavljajo tipično arhivsko gradivo v knjižni obliki, ki se po materialni s tram ne razlikuje od tipičnega knjižnega gradiva. Zato so način in rezultati popisa teh urbarjev lahko v pomoč pri podobnih projektih evidentiranja stanja starejšega gradiva v obliki knjige v vseh ustanovah, kjer hranijo pisno dediščino. Popis in pregled stanja omenjenega dela Zbirke po materialni plati naj bi vodila k ugotovitvi stopnje ohranjenosti in s tem dostopnosti gradiva za uporabnike, k določitvi pogojev njegove uporabe v čitalnici in sprožitvi potrebnih konservatorsko-restavratorskih posegov na poškodovanih knjigah.
KLJUČNE BESEDE; urbar, knjiga, arhiv, materialni popis, poškodbe, strukturni elementi, terminologija, stopnje ohranjenosti
ABSTRACT
CONDITION REPORT ONA PART OF THE URBARIA COLLECTION AS 1074, U2 U - I/68U IN THE ARCHIVES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIJA
The first volume of the Guidebook of the urbaria in the Archive of the Republic of Slovenia is being prepared. Its publication is planed for 2005. It will include urbaria from the Urbaria Collection as well as urbaria from the seigniorial fonds. The Urbaria Collection is comprised of 192 books and is divided into four parts according to their size. This paper discusses the urbaria books in the approximate size of 30 x 20 cm. Urbaria in the Collection represent the standard book-bound archival material which is, from the material point of view, very similar to standard book material. That is why the method and results of the urbaria inventory can be helpful when preparing similar projects to determine the state of older book-bound material in all institutions where written heritage is stored. Making an inventory and examining the state of the Collection material should help us determine the degree of conservation and accessibility, as well as the material usage conditions in the ARS reading room. The necessary conservation works on the damaged material can also be undertaken on the basis of this inventory.
KEY WORDS: urbaria, book, archive, material inventory, damage, structural elements, terminology, conservation degrees
Članek je nastal na podlagi diplomske naloge Jane Ludvik z naslovom Stanje dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije.
Iz arhivskih fondov in zbirk
324
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
Uvod
V Arhivu Republike Slovenije (ARS) je najmanj 21 različnih fondov in zbirk, v katerih so shranjeni urbarji, knjige s popisi dohodkov in pravic zemljiških gospostev. Gre za skupino okrog dva tisoč kosov arhivskega gradiva, ki po večini še ni bilo podrobneje pregledano in popisano. Spomladi leta 2001 pa se je v ARS začel projekt za predstavitev najprej tistih urbarjev, ki jih hrani ta ustanova. Tako je zdaj v pripravi vodnik po urbarjih; prvi zvezek naj bi izšel leta 2005. V njem bodo predstavljeni urbarji Zbirke urbarjev in gospoščinskih fondov. Zbirka s sig-naturo AS 1074 obsega 191 knjig in je glede na format razdeljena v štiri dele. Eden - tisti, ki zajema knjige formata pribl. 30 x 20 cm (višina x širina) - je predmet te obravnave. Urbarji v Zbirki predstavljajo arhivsko gradivo, ki se po obliki in materialih ne razlikuje od sočasnega knjižnega gradiva. Zato so način in rezultati popisa lahko v pomoč pri podobnih projektih za evidentiranje stanja vsakršnega starejšega gradiva v obliki knjige v ustanovah, ki hranijo pisno dediščino.
Obravnavani del Zbirke obsega 68 kosov gradiva, vezanega v knjige, iz časa od 15. do sredine 19. stoletja. Urbarji v tem sklopu nosijo signature K2u - I/68u. Oznaka I predstavlja del ^Zbirke urbarjev zgoraj definiranega formata. Časovni obseg opredeljujeta najstarejši in najmlajši urbar tega dela, to sta I/49u iz leta 1458 in I/15u, ki vsebuje podatke iz let 1838-1848.
Popis in pregled stanja omenjenega dela Zbirke po materialni plati naj bi omogočila oceniti stopnjo ohranjenosti in s tem dostopnosti gradiva za uporabnike, določiti pogoje za uporabo v čitalnici in spodbuditi potrebne konser-vatorsko-restavratorske posege na poškodovanih knjigah. Rezultati opravljenega popisa so bili ves čas tudi glavni motiv za tovrstno raziskavo, saj na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, ali so urbarji tega dela Zbirke dovolj dobro ohranjeni, ali jih lahko damo na voljo uporabnikom, ali so bili morebiti že opravljeni kakšni posegi na gradivu oziroma ali so potrebni posegi za ohranitev in zaščito na posameznem kosu.
Metodologija dela
Popis urbarjev je potekal na osnovi prej pripravljenega popisnega obrazca, in to v glavnem v prostorih čitalnice ARS, le popis sedmih urbarjev je bil opravljen v prostorih Centra za konser-viranje in restavriranje arhiva, ker so bili le-ti v postopku konserviranja1 oziroma restavriranja.2
Konserviranje je postopek, pri katerem objektu ničesar od začetnega stanja ne odvzamemo ali pa dodamo le sekundarne tva-rine in predmet obdelamo (utrdimo) tako, da lahko naprej obstaja. (Bogovčič, 1997, str. 66)
V popis ni vključen urbar 1/1 u, ker je bil ob izmenjavi gradiva 21. novembra 2001 izročen Deželnemu arhivu v Celovcu.3 Kljub temu je bilo popisanih 68 enot, saj dva urbarja nosita sig-naturo l/3u, in sicer I/3u-l in I/3u-2.
Pri popisu so bili na podlagi enotnega popisnega obrazca za vse urbarje upoštevani enaki kriteriji. Struktura obrazca je bila oblikovana po prvotni, že obstoječi različici popisnega lista, namenjenega za popis urbarjev s signaturami lu -82u, ki so del iste Zbirke.4 Po nekaj prvih pregledanih urbarjih pa se je pokazala potreba po dopolnitvi popisnega lista. Obrazec je bil dopolnjen in preoblikovan dvakrat, potem pa je ostal vsebinsko nespremenjen do konca popisa, čeprav bi bilo v posameznih primerih določene rubrike mogoče razširiti in tako podrobneje opisati materialno stanje knjige. Obravnavani del Zbirke je bil v celoti pregledan dvakrat. Po končanem popisu je bil narejen čistopis. 68 popisnih listov je bilo združenih in vezanih v celoto; ta je hranjena v čitalnici ARS in bo v prihodnje rabila kot podlaga za nadaljnje raziskave obravnavanega dela Zbirke (glej prilogo 1).
2. Popisni obrazec
Popisni obrazec je bil za potrebe popisa prirejen tako, da uporabniku poleg osnovnih podatkov o stanju in dostopnosti daje tudi nekoliko bolj izčrpno informacijo o vrstah poškodb, stopnji ohranjenosti in strukturnih elementih. Zato je razdeljen v pet sklopov (glej prilogo 2 in spodnje shematske prikaze).
2	Če predmet restavriramo, pomeni, da f?a postavimo v prejšnje stanje, obnovimo, popravimo. Torej je restavriranje podaljšano delo na konserviranem objektu. (Bogovčič, 1997. str. 66-67)
3	Prim. Žnidaršič Goleč, 2003, str. 13.
4	Obrazec za interno uporabo so vsebinsko izdelale J. Vodo-pivec, L. Žnidaršič Goleč in Maja RemSkar.
Popisni obrazec
1. OSNOVNI PODATKI			Pisna podlaga	
		—		
			Tip in material vezave	
			Dimenzije knjige (višina, širina, debelina)	
			Število listov / strani	
			Stopnja ohranjenosti	
2. OPRAVLJENA IN POTREBNA DELA
J Restavriranje
j Konserviranje
j MikrofiLmanje
^ Zaščitila škatla
Iz arhivskih fondov in zbirk
325
325	ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
Slika Ib: Nova zaščitna škatla (pogled v notranjost)	
13. STRUKTURNI ELEMENTI KNJIGE |	
	
	- -| »Knjižni blok | | Enopolni, veipolni, šivani, lepljeni
	
	_ J »Platnice | | Opora platnicam, material in dekoracije prevleke |
	
	—| »Vežice | | Število in material glavnih vežic
	
	—| »Kapital | | Strukturni, dekorativni, šivani, lepljeni
	
	— »Hrbet | | Oblika hrbta in razpiranje knjižnega bloka
	
	— »Zapirala | | Vrsta zapiral in material, iz katerega so
	
	—| »Obreza | | Dekorirana, nedekorirana
	
V prvem sklopu so navedeni stanje posamezne knjige ob popisu ter osnovni podatki o njeni zunanji podobi (pisna podlaga, tip in ma-
terial vezave, dimenzije knjige, število listov, število strani, število priloženih listov).
Drugi sklop vključuje podatke o že opravljenih oziroma potrebnih posegih na knjigi (na primer restavriranje, konserviranje, prevezava, mikrofilmanje in zaščita knjige) ter podatek o tako imenovani skupni stopnji njene ohranjenosti (slika la-lb).
Tretji sklop je najobsežnejši in vsebuje podrobnejši opis vsake knjige (slika 2). Razdeljen je na sedem podpoglavij z ustreznimi vsebinami:
KNJIŽNI BLOK: navedba podatkov o pisni podlagi in tipu knjižnega bloka (enopolni, več-polni, šivani, lepljeni). Pri večpolnih tipih sta podana še število pol in listov v vsaki poli ter podatek o tem, ali je knjižni blok (oziroma pole v njem) povezan;
PLATNICE: obstajajo ali ne obstajajo, stanje platnic, tip opore in material, iz katerega sta prevleka in dekoracija le-te;
VEŽICE: število glavnih vežic in iz katerega materiala so izdelane;
KAPITAL: vloga kapitala (strukturni, dekorativni element, lepljen, šivan). Če kapitala ni, je potrebno ugotoviti, ali je bil potrgan ali sploh ni obstajal;
HRBET: oblika hrbta (raven, konveksen, konkaven) ter razpiranje knjižnega bloka (normalno, štrleče);
ZAPIRALA: vrsta jn oblika zapiral ter material, iz katerega so. Če zapiral ni, je potrebno ugotoviti, ali so bila potrgana ali pa jih sploh ni bilo;
OBREZA: nedekorirana ali dekorirana; - če je dekorirana, tudi vrsta dekoracije.
\s. pqskqdbe|
Poškodbe iia vezavi -1-[ PoSkodbe na knjižnem bloku
- Mehanske poškodbe--
- Železotaninsko črnilo -
-----Insekti	—--
--Vlaga
----— Slaba kakovost materialov -
Slaba tehnika vezave -
Četrti sklop popisnega obrazca je namenjen morebitnim posebnostim knjig. Med takšne posebnosti prištevamo pečate (slika 3), posebne vrste ovitka, kazalke, iniciale, ilustracije in druge zunanje značilnosti, ki niso značilne, a so lahko izraz obdobja nastanka knjige. Na podlagi teh posebnosti lahko knjige razvrščamo v določene skupine tako po zunanji podobi kot po vsebini.
326
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
1	knjižni blok
2	glava knjige
3	peta knjige
4	hrbet
5	obreza
6	hrbtna podloga
7	glavna vežica
K kapitalska vczica 9 kanal II) žleb
11	lesena opora
12	prevleka
13	togi del zaklepa 11 zavihek
15 nalepljen spojni list S(t prosti spojni list
17	pregibni spoj
18	hrbtni rob
19	stranski rob
20	zgornji rob
21	spodnji rob
22	odstava
2S gibljivi del zaklepa 21 ščitnik
Slika 2: Strukturni elementi starejše knjige (Vodopivec, 2000, str. 528).
Zadnji, peti sklop prinaša ugotovitve o stopnji ohranjenosti vezave in knjižnega bloka posebej ter poškodbah, ki smo jih evidentirali na enem ali drugem delu knjige. Prepoznane so bile mehanske poškodbe, poškodbe zaradi železota-ninskega črnila, insektov, vlage, slabe kakovosti materialov, slabe vezave ali druge.
Nekateri podatki so predstavljeni skupaj z merskimi enotami - na primer pri dimenzijah knjige v cm (višina, širina in debelina) in navedbi širine zapiral, če pa je bila knjiga tanjša ali zapirala ožja od 1 cm, je merska enota navedena v mm. Meritve so bile opravljene s šiviljskim metrom in so dovolj natančne za boljšo predstavo o velikosti knjige.
3. Ugotovitve iz popisa 3.1 Stanje urbarjev
Od 68 pregledanih in popisanih urbarjev jih je kar 47 (69%) ohranjenih v originalnem stanju, torej niso bili deležni nobenih posegov na vezavi ali knjižnem bloku. Restavriranih jih je bilo 13 ali 19%, od tega sedem v celoti (na vezavi in knjižnem bloku), pri treh je bilo restavriranje opravljeno samo na vezavi, pri treh pa samo na knjižnem bloku. Na enem od teh, urbar I/34u, je bilo restavriranje opravljeno že prej; ob popisuje bil urbar še v konservatorsko-restavratorskem postopku prevezave.5
Prevezava je vezava, ki ni prva. Vzroki za prevezavo so lahko
327	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2

Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
Slika 3: Urbar I/52u: vezan v usnjeno prevleko in z visečim pečatom v novi zaščitni škatli
Knjigoveška prevezava je bila izvedena pri šestih urbarjih (9%), pri tem pa niso vštete re-stavrirane vezave. Prevezave so opravili že pred desetletji, predvsem zaradi izpadanja listov ali zaradi razrahljane prvotne vezave; ta bi namreč lahko povzročila razpadanje knjižnega bloka.
Od vseh 68 urbarjev je bilo definiranje stanja oteženo le pri dveh urbarjih, in sicer pri I/3u-2 in 1/38u. Na prvem sta bila namreč opravljena re-stavriranje in prevezava. To pomeni, da so na njem opravili knjigoveško prevezavo ter nekaj elementov restavriranja, in sicer zgolj zato, da bi utrdili takratno stanje knjižnega bloka. Zato urbarja oziroma te prevezave ne moremo šteti niti med "čiste" prevezave niti v skupino restavri-ranih urbarjev; je eno in drugo hkrati. Drugi urbar, I/38u, je bil le delno restavriran, saj je bil poseg opravljen le delno, na platnicah, in ne na celotni vezavi (glej prilogo 3).
3.2 Potrebna dela
Ob temeljitem pregledu vseh knjig je bilo ugotovljeno, da je celotna Zbirka z nekaj izjemami zelo dobro ohranjena. Vendar se stanje nekaterih urbarjev s ta hip majhnimi poškodbami ob uporabi počasi slabša. Kot je vidno iz spodnje tabele, je v izjemno slabem stanju urbar s sig-naturo I/9u in bi ga bilo potrebno v celoti re-stavrirati. Pri dveh, I/2u in I/20u, pa bi bil potreben postopek restavriranja le na vezavi in morda še majhen poseg na knjižnem bloku. Zaustavitev oziroma preprečevanje širjenja poškodb bi bilo potrebno pri kar 24 (35%) urbarjih, saj so poškodovani toliko, da bi se njihovo stanje ob pogosti uporabi hitreje slabšalo in bi morebiti
razlitni, bodisi da gre za obrabo bodisi za poškodbe prve vezave ali pa le za vpliv mode. Med prevezave sodijo tudi restavrirane vezave (Vodopivec, 2000, str. 533).
morali že čez nekaj let v restavriranje. Med temi urbarji je eden (1/53u) tak, pri katerem je bilo restavriranje opravljeno, a le na knjižnem bloku, vezava pa je v slabšem stanju in bi jo bilo potrebno obnoviti. Vsekakor bi bilo najbolje, ko bi te poškodbe odpravili čim prej, tako da bi bilo pozneje na originalih izvedenih čim manj posegov (slika 4).
Slika 4: Urbar I/9u: Poškodba, nastala zaradi insektov in pogoste rabe, stopnja ohranjenosti IV.
3.3 Skupna stopnja ohranjenosti6
Tako imenovana skupna stopnja ohranjenosti je stopnja ohranjenosti urbarja v celoti in predstavlja možnost za njegovo uporabo. Skupna stopnja je "rezultat" stopnje ohranjenosti vezave in stopnje ohranjenosti knjižnega bloka. Pri določanju stopnje ohranjenosti gradiva je pomembno, da pravilno ocenimo ohranjenost njegovih vitalnih delov. Sam videz poškodbe nas lahko zavede, saj je velikokrat prizadet le estetski del, manj pa strukturni ali narobe.
Za ocenitev ohranjenosti in dostopnosti gradiva so določene štiri glavne stopnje:
ODLIČNA OHRANJENOST Na gradivu je od 0-10% poškodb in tako ni nobenih omejitev za uporabo. Takšno gradivo ima na primer nepoškodovan papir, trdno vezavo, odlično ohranjen hrbet in nenatrgane pregibne spoje. Dovoljena je uporaba v čitalnici.
DOBRA OHRANJENOST Na gradivu je od 10-30% poškodb; na primer porumenel papir, manjše raztrganine, delno poškodovana vezava, dobro ohranjen hrbet, vežice pa dobro držijo knjižni blok; ta ima lahko že
Razdelek povzet po Vodopivec, 2003. str. 23—30.
Iz arhivskih fondov in zbirk
328
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
natrgan papir, platnice pa niso natrgane. Uporaba v čitalnici je še dovoljena.
SLABA OHRANJENOST
Na gradivu je 30-50% poškodb, zato je praviloma uporaba dovoljena le arhivistu za popis gradiva, prepovedana pa je uporaba v čitalnici. Poškodbe, ki kažejo slabo ohranjenost gradiva, so porumenel papir, večje raztrganine, razrahljana ali delno poškodovana vezava, razpadanje hrbta, odstopanje knjižnega bloka, delno potrgane vežice. Priporočljiva je izdelava oziroma uporaba mikrofilmske kopije.
ZELO SLABA OHRANJENOST
Na gradivu je več kot 50% poškodb - zelo preperel ali močno raztrgan papir, že v fragmentih, močno poškodovana vezava, hudo poškodovan hrbet, potrgane vežice in razrahljan knjižni blok. Za takšno gradivo je nujen kon-servatorsko-restavratorski poseg, uporaba pa ni dovoljena niti arhivistu, kaj šele v čitalnici. Ce je ocenjeno, da bo gradivo po konservatorsko-re-stavratorskem posegu veliko v uporabi, je pred vezavo nujno napraviti mikrofilmsko kopijo.
Ker pri nekaterih knjigah ni mogoče konkretno določiti stopnje ohranjenosti - knjiga ima na primer odlično ohranjeno pisno podlago (stopnja I) in dobro ohranjeno vezavo (stopnja II) - so v popisnem obrazcu dodane še tri vmesne stopnje: I - H, II - III in III - IV.
Skupna stopnja ohranjenosti gradiva
L OdliEna hranjenost 0-10 % poškodb na gradivu	D, Dobra ohranjenost 10-30 % poškodb na gradivu
III. Slaba ohranjenost 30-50 % poškodb na gradivu	IV. Žilo slaba «hranjenost ve£ kot 50 % poškodb na gradivu
Iz tabele 1 je vidno, daje večina urbarjev zelo dobro ohranjenih. To so vsi tisti, ki sodijo v skupini I in I - II; skupaj jih je 51 ali 75%. Ti urbarji nimajo poškodb ali pa so te tako majhne, da s konservatorskega stališča skorajda niso vredne omembe.
Zelo blizu jim je tudi 11 urbarjev (16%), ki sodijo v skupino II. Ti urbarji imajo večinoma poškodbe na vezavi (npr. ukrivljene platnice, konkaven hrbet), njihov knjižni blok pa je zelo dobro ohranjen (stopnja I ali I - II).
Tabela 1: Stanje urbarjev
Stanje	Število (%)	Urbarji po signaturah 1/
original	47 (69 %)	2u, 7u, 8u, 9u, llu, 12u, 13u, 15u, 18u, 19u, 20u, 21u, 22u, 23u, 27u, 28u, 29u, 32u, 33u, 35u, 36u, 37u, 39u, 41u, 42u, 44u, 45u, 46u, 47u, 48u, 50u, 51u, 52u, 54u, 55u, 56u, 57u, 58u, 60u, 61u, 62u, 63u, 64u, 65u, 66u, 67u, 68u
restavrirano	13 (20 %)	5u, 6u, lOu, 14u, 24u, 25u, 26u, 31u, 34u, 40u, 49u, 53u, 59u
knjigoveška prevezava	6 (9 %)	3u-l, 4u, 16u, 17u, 30u, 43u
delno restavrirano	1 (1 %)	38u
restavrirano in prevezava	1 (1 %)	3u-2
Bolj problematični so urbarji iz skupin II - III in III (takih je 5 ali 7%); ti nimajo platnic ali pa so te močneje poškodovane (npr. ločene od knjižnega bloka).
V skupino IV se uvršča le urbar I/9u, ki je tako močno poškodovan, da ga ne more pregledati niti arhivist, kaj šele uporabnik, zato je označen kot nedostopen kos Zbirke (glej tabelo 2).
Tabela 2: Potrebna dela
Potrebna dela	Število (%)	Urbarji po signaturah V
restavriranje	3 (4 %)	2u, 9u, 20u
konserviranje	24 (35 %)	7u, llu, 12u, 13u, 15u, 18u, 19u, 21u, 22u, 23u, 28u, 32u, 33u, 35u, 36u, 37u, 44u, 52u, 53u, 56u, 61u, 64u, 65u, 67u
mikrofilmanje	3 (4 %)	17u, 25 u, 26u
nova, bolj funkcionalna zaščitna škatla	46 (68 %)	2u, 7u, 8u, 9u, lOu, llu, 12u, 15u, 18u, 19u, 20u, 21u, 22u, 23u, 24u, 25u, 26u, 27u, 28u, 29u, 30u, 32u, 33u, 34u, 35u, 36u, 37u, 39u, 41u, 42u, 43u, 44u, 45u, 46u, 47u, 48u, 49u, 50u, 51u, 52u, 53u, 54u, 58u, 61u, 64u, 67u
3.4 Najpogostejše poškodbe
Pri popisu je bilo obravnavanih dvoje vrst poškodb, in sicer poškodbe na vezavi in poškodbe
329	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2

Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
na knjižnem bloku. Poškodbe, ki jim je bilo posvečene največ pozornosti, so, kot rečeno, mehanske poškodbe, poškodbe zaradi železotanin-skega črnila, poškodbe zaradi insektov, vlage, slabe kakovosti materialov ali slabe vezave. Nastanejo predvsem zaradi človeške malomarnosti in nepozornosti pri hranjenju gradiva. Posledica so tudi druge poškodbe.
3.4.1 Poškodbe na vezavi
Vezava je pri knjigi najbolj izpostavljena in ker je njena osnovna naloga ščititi knjižni blok, je razumljivo, da se večina poškodb »ustavi« na njej. Prav zato je pomembno, da je trpežna in funkcionalna, seveda pa brez človekove pazljivosti takšna ne more ostati za vedno.
Tudi pri obravnavani Zbirki urbarjev je poškodb na vezavi kar precej, na srečo v večini primerov niso hujše oziroma jih je mogoče odpraviti z manjšimi posegi.
Od velikega števila raznovrstnih poškodb, ki se pojavljajo na vezavah obravnavanih urbarjev, so v preglednici zbrane le najpogostejše. Med njimi je vsekakor največ mehanskih.
Poškodbe na vezavi	
MEHANSKE POŠKODBE	DRUGE POŠKODBE
• natrgana ali obrabljena	• luknjice od insektov
prevleka	• ožganine
• obrabljeni robovi platnic	• nagubane platnice
• odstopanje platnic od	zaradi vlage
knjižnega bloka	• ukrivljene platnice -
• konkaven hrbet	novi pergament
• potrgana zapirala	"vleče"
• razrahljane vežice	
Stopnja ohranjenosti vezave
I ODLIČNA	32	47 %
I-II	22	32 %
II DOBRA	5	7 %
II-III		3 %
III SLABA	1	1 %
IV ZELO SLABA	6	9%
Tabela 3: Stopnja ohranjenosti urbarjev
Skupna stopnja ohranjenosti	Število (%)	Urbarji po signaturah I/
I	33 (49%)	3u-l, 3u-2, 4u, 5u, 6u, llu, 14u, 16u, 17u, 21u, 23u, 24u, 25u, 26u, 27u, 29u, 30u, 31u, 39u, 40u, 41u, 42u, 46u, 47u, 48u, 49u, 50u, 53u, 54u, 59u, 60u, 62u, 68u
I II	18 (26%)	13u, 15u, 18u, 22u, 28u, 32u, 33u, 35u, 38u, 43u, 45u, 55u, 57u, 63u, 64u, 65u, 66u, 67u
II	11 (16%)	2u, lOu, 12u, 19u, 20u, 36u, 44u, 51u, 52u, 56u, 61u
II III	3 (4%)	34u, 37u, 58u
III	2 (3%)	7u, 8u
III IV	0	-
IV	1	9u
Kljub velikemu številu poškodb in na prvi pogled slabšemu stanju obravnavanih urbarjev podatki v tabeli 3 o stopnji ohranjenosti vezave kažejo, da ima večina urbarjev še dobro ohranjeno vezavo, saj jih po pregledu in analiziranju poškodb lahko kar 32 (47%) uvrstimo pod stopnjo I. To pomeni, da so za zdaj tako rekoč brezhibne. Po ohranjenosti jim je zelo blizu 22 urbarjev (32%), razvrščenih v skupino s stopnjo ohranjenosti I - II; to pomeni, da imajo vezave le manjše poškodbe, na primer blažjo deformacijo hrbta ali strgano prevleko. Precej manj jih je v skupinah II in II - III, v kateri sodijo urbarji z raztrganimi platnicami ali razrahljanimi vežicami in odstopanjem platnic od knjižnega bloka, V skupini stopnje III je le en urbar, ki ima poleg drugih manjših poškodb močneje konkaven hrbet in platnice, ločene od knjižnega bloka. V skupino med stopnjama III in IV ne sodi noben urbar, v skupini stopnje IV pa so tisti, ki so brez vezave (z izjemo urbarjev I/29u in 1/39u), in pa urbar I/9u, ki so ga močno načeli insekti in mu manjka ena platnica.
3.4.2 Poškodbe na knjižnem bloku
Poškodbe na knjižnem bloku so precej blažje kot poškodbe na vezavi in jih je tudi precej manj. Med vsemi je tudi tu največ mehanskih poškodb, ki so prav tako večji del posledica človeške nepazljivosti pri uporabi knjige. Vendar pa so v celoti knjižni bloki obravnavanih urbarjev zelo dobro ohranjeni.
330_Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
Slika 5: Urbar l/49u: stanje po konservatorsko-restavratorskem posegu
Poškodbe na knjižnem bloku	
MEHANSKE POŠKODBE	DRUGE POŠKODBE
• razrahljane, razpuščene	• luknjice od insektov
lege	• madeži in nagubanost
• obrabljeni, natrgani robovi	listov zaradi vlage
listov	
• iztrgani, izrezani listi	
• izpadanje listov	
Stopnja ohranjenosti knjižnih blokov
I ODLIČNA	43	63 %
I-II	17	25%
II DOBRA	7	10%
IV ZELO SLABA	1	1 %
Iz arhivskih fondov in zbirk
331	ARHIVI 27 (2004), št. 2
331
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
Skoraj vsi knjižni bloki so zelo dobro ohranjeni in nimajo hujših poškodb. V skupino s stopnjo I je tako razvrščenih 43 urbarjev (63%); so pravzaprav brez poškodb ali imajo le obrabljene ali umazane robove listov.
V skupino s stopnjo I - II je uvrščenih 17 urbarjev (25%). Povečini imajo strgane, izrezane liste, a to ni vzrok za nadaljnje razpadanje knjižnega bloka; imajo tudi razrahljane vežice ali lege in podobne blage poškodbe. V skupini stopnje II pa so takšni urbarji, katerih knjižni bloki so sicer povezani, a kljub temu tu in tam kakšna lega izpade ali pa je razpuščena; to lahko povzroči večjo škodo, če se listi izgubijo. Takih urbarjev je sedem (10%).
S stopnjo IV je označen samo en urbar. To je urbar I/9u, ki ima močno razjeden in luknjast knjižni blok in zato uporaba ni dovoljena nikomur (slika 4).
4. Sklep
Rezultati materialnega popisa 68 urbarjev, na podlagi katerega naj bi ugotovili stanje in stopnjo ohranjenosti gradiva ter dovolili dostopnost za uporabnike, jasno kažejo, da so urbarji tega dela Zbirke, kot je bilo že rečeno, kar dobro ohranjeni. Le en urbar je v takšnem stanju, da uporaba ni dovoljena nikomur in da brez temeljitega konservatorsko-resta vratarskega postopka uporaba ni mogoča Nekaj urbarjev je po drugi strani takih, da je uporaba strogo omejena, večina pa jih kljub raznovrstnim poškodbam še ni ogroženih, a je - tako kot pri večini arhivskega gradiva - uporaba dovoljena z določenimi pogoji.
Glede na popisane poškodbe ugotavljamo, da je bil za večino teh kriv človek. Na gradivu prevladu jejo predvsem mehanske poškodbe, te pa so nastajale zaradi nepravilnega ravnanja z njimi. Natrgana prevleka, obrabljeni robovi listov in platnic, izpadanje listov, zmečkanine, ožganine, razni pregibi in umazanost so predvsem posledica neustrezne uporabe in hranjenja.
Stanje obravnavanih urbarjev
Originalni	47	70%
Restavrirani	14	20%
Prevezani	7	10%
Vezava pri urbar		ih
Trda	46	68 %
Poltrda	2	3%
Mehka	12	18 %
Polmehka	1	1 %
Manjka	7	10%
Skupna stopnja ohranjenosti
Odlifna	I	33		49%
Zelo dobra	I-II		18	26%
Dobra	II	11		16%
Precej slabo	II-III	3		4%
Slaba	III + IV 1		2	3%
Zelo slaba			1	1 %
Na podlagi v popisu ugotovljenih poškodb smo nekaj urbarjev predlagali za konservatorsko-restavratorske posege. Danes ta dela sicer izvajajo v precej manjši meri kot nekoč. Opravljajo le minimalne posege, predvsem pa s primernejšimi tehnikami in materiali, ki so kolikor mogoče podobni originalnim. Vedno bolj se namreč zavedamo, da s posegi knjiga izgublja zgodovinsko verodostojnost svoje materialne podobe.
Izbrana literatura
Avguštin Florjanovič, B. Popis knjižnih vezav (na primeru 23 knjig iz frančiškanskega samostanu Kostanjevica v Novi Gorici): diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigar-stvo, 2002.
Bogovčič, I. Prispevek k slovenski restavratorski terminologiji. V: Zbornik razprav: Konserviranje knjig in papirja. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1997. str.63-68.
Clarkson, C. Varno ravnanje s srednjeveškimi rokopisi in prvotiski in njihovo razstavljanje. V: Zbornik razprav: Konserviranje knjig in papirja. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1997. str. 141-188.
Cučnik - Majcen, N. Zapis v čas: osnove varovanja in konserviranja knjižničnega in arhivskega gradiva. 1. izd. Ljubljana: samozaložba, 1996.
Golob, N. Pergament je najplemenitej ša pisna osnova. V: Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1993. str. 65-80.
IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, Arhiv Republike Slovenije, 2000.
Juričič Cargo, D. Urbarji gospostva Ribnica iz let 1621-1848. Arhivi, let. 19, 1996, št. Vi. str. 111117.
Iz arhivskih fondov in zbirk
332
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
Kos, D. Urbarji za Belo krajino in Žvmberk (15.-18. stoletje). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1991.
Ludvik, J. Stanje dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2004. Maniaci, M. Terminología del libro manoscritto. Milano: Editrice Bibliográfica, 1996. Pearson, D. Provenance Research in Book History: A Handbook. London: The British Library, 1994.
Umek, E, Reformirani urbarji deželnoknežjih gospostev na Kranjskem. Zgodovinski časopis, let. 36, 1982, št. 4, str. 311-320. Umek, E. Urbar. V: Enciklopedija Slovenije, zv.
14. (U-We). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. str. 95-96.
Vodopivec, J. Trajnost dediščine na papirju. Arhivi, let. 26, 2003, št. 1, str. 23-30. Vodopivec, J. Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000. Vodopivec, J., Golob, N. Zapis in podoba: ohranjanje, obnavljanje, oživljanje. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1996.
Volčjak, J, Samostan dominikank v Velesovem 1238-1782: diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, 2000. Znidaršič Goleč, L. Zbirka urbarjev - okrog 1350-1850: arhivski inventar (tipkopis). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Zontar, J, Arhivska veda v 20. stoletju. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003.
Priloga 1: Seznam obravnavanih urbarjev
* I/lu	Urbar gospostva Bekštanj /1531 (izročen Deželnemu arhivu v Celovcu)
K2u	[Urbar gospostva Bistra] / 1659
I/3u-l	Urbar dednih posesti družine Egkh na Kranjskem /.. J 1539-1541
I/3u-2	[Priročni urbar dedne posesti Janeza Jožefa barona Egkha-Hungerspacha
na Kranjskem /.../] / 1551-1553
I/4u	[Priročni urbar dednih posesti Janeza Jožefa barona Egkha-Hungerspacha na Kranjskem] /1556-1560
I/5u	Urbar posesti, izhajajočih iz gospostva Brdo / 1662-1669
I/6u	Urbar gospostva Brdo / 165 8-1669
F7u	[Priročni urbar gospostva Brdo] / 1669-1673
I/8u	[Priročni urbar gospostva Brdo] / 1646-1697
I/9u	[Priročni urbar gospostva Brdo] / 1705-1718
I/10u	Novoreformirani urbar gospostva Gamberk / 1571
I/l lu	Knjiga novih najemnin podložnikov kapitlja metropolije Gorica / 1780-1798
I/12u	[Urbar gospostva Gradac] M771-1775
I/13u	Urbar gospostva Hošperk, Steberk/.../ 1670-1718
I/14u	[Priročni urbar gospostva Hmeljnik] / 1649-1739
I/15u	[Register desetine od prirastka živali gospostva Hmeljnik] / 1838-1848
I/16u	[Urbar gospostva Idrija] / 1629-1694
I/17u	Opis vseh posesti /.../, ki pripadajo kolegiju Družbe Jezusove v Ljubljani L..! 16. stoletje - 1754
I/l 8u	Urbar na Kranjskem ležečih imenj /.../, inkorporiranih Seminarju ljubljanskega
jezuitskega kolegija / 1685-1774
I/19u	Urbar gospostva Klevevž / 1660-1702
I/20u	Register male pravde in kaščni register gospostva Klevevž / 1761-1785
1/2lu	Glavni urbar graščine Kolovec /18. stoletje
I/22u	Urbar komende Sv. Petra na Kranj skem / 1697-1761
1/23u	Urbar komende Sv. Petra / 1720-1780
I/24u	Urbar gospostva Kostanjevica / 1669-1710
I/25u	Urbar gospostva Krško / 1653-1659
I/26u	Inventar škofije Krka / 1643
I/27u	Inventar škofije Krka / 1627-1653
1/2 8 u	Urbar gospostva Logatec / 1674—1718
I/29u	Urbar graščine Medija /1580
Seznam po signaturah in naslovih urbarjev je oblikovala Lilij ana ŽnidarSič Goleč ob vsebinskem popisu urbatjev.
Iz arhivskih fondov in zbirk
333	ARHIVI 27 (2004), št. 2
333
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
I/30u	Urbar graščine Medija / 1635-1678
1/3 lu	[Priročni urbar graščine Medija] / 1714-1763
I/32u	Temeljni urbar gospostva Mehovo / 1623
I/33u	Urbar gospostva Mehovo / 1666-1677
I/34u	[Urbar urada Naklo] / s. d. (okrog 1750)
I/35u	Novoreformirani urbar deželskega sodišča Novi grad pri Ilirski Bistrici /1574
I/36u	[Priročni urbar gospostva Pilštanj] / 1621-1670
I/37u	[Priročni urbar gospostva Pilštanj] / 1613-1677
I/38u	Stift register dvorca Praproče /.../ s. d, (okrog 1740)
I/39u	Urbar urada Preddvor / 1612-1635
I/40u	[Priročni urbar gospostva Rakovnik] / 1738-1746
1/4lu	Novi urbar za peti del posesti graščine Ravne /.../1726
I/42u	Novoreformirani urbar gospostva Rekštanj / 1575
I/43u	[Priročni urbar gospostva Slatna] / 1704-1729
I/44u	[Priročni urbar gospostva Slatna] / 1715-1720
I/45u	Priročni urbar graščine Podsmreka / 1749-1777
I/46u	Rektificirani štift register graščine Stemerhof / 1783-1787
I/47u	Urbar davkov in kontribucij župnije Šmarje /,../ 1750-1778
I/48u	Novoreformirani urbar urada Steberk / 1575
I/49u	Urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo / 1458 - 16. stoletje
I/50u	Urbar uradov žup Preserje, Golo in Brezovica / 1716-1726
1/5 lu	[Urbar župe Studenec] / 1727
I/52u	[Urbar župe Šentvid] /1726
I/53u	Urbar graščine Vinica na Kolpi / 1652-1675
I/54u	Knjiga ribnikov gospostva Vurberk / 1735-1743
I/55u	[Priročni urbar graščine Zalog] / 1688-1699
I/56u	[Priročni urbar graščine Zbure] / 1716-1721
I/57u	Urbar činža, žita in male pravde pri graščini Zbure / 1778-1793
I/58u	Urbar imenj pl. Purgstallov /.../ 1664-1687
I/59u	[Priročni urbar gospostva Burgstall] / 1692 -1702
I/60u	Priročni urbar gospostva Burgstall / 1681—1702
1/6lu	Urbar gospoščinskih terjatev od kupljenih podložnikov [na Lurnskem polju] /1632-1635
I/62u	Register gornine gospostva Eibiswald [Burgstall] / 1692-1702
I/63u	Urbar gospostva Uttenheim in graščine Giessbach / 1643-1793
I/64u	Urbar gospostva Tolmin / 1598
I/65u	Urbar posesti bratov Virginija in Hieronima Formentin / s. d. (1606)
I/66u	Urbar posesti, dodeljene v fevd Jerneju Formentinu / 1606
I/67u	[Urbar gospostva Tolmin] / 1624
I/68u	Protokol beneficija Blažene Device Marije v Lescah / 1726-1763
334
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
Priloga 2: Popisni obrazec za urbarje od I/2u do I/68u (Vodopivec, Žnidaršič Goleč, Ludvik)
1.	STANJE	Original
2.	PISNA PODLAGA	Q papir
3.	VEZAVA
Tip	Qtrda
Material	| |usnje
4.	DIMENZIJE KNJIGE višina:
5.	ŠTEVILO LISTOV skupaj: ŠTEVILO STRANI skupaj:
priloženi listi	_
□	restravrirano | | p revezava | |pergament
□	poltrda □ mehka | |polmehka | |manjka
□	polusnje □ pergament □ papir □ platno | j drugo
cm ; širina:	cm ; debelina:
popisani: popisane:
nepopisani: nepopisane:
vloženi lističi med knjižni blok
2. POTREBNA DELA
restavriranje | |da	□ ne
prevezava | |da	□ ne
mikrofilmanje | |da	□ ne
zaščita | |da	□ ne
restavriranje | |da	line
konserviranje j |da	□ ne
mikrofilmanje j ]da	□ ne
zaščita | | da	□ ne
3. SKUPNA STOPNJA OHRANJENOSTI
I	I-II	II
III
III-IV
IV
1. KNJIŽNI BLOK a) pisna podlaga	□ papir	| | pergament		
b) tip	| lenopolni	|_|večpolni:	| | šivan i	| ¡lepljeni
	□da	število pol / bifolijev v poli:		
c) povezava		|_|ne		
2. PLATNICE	□ da	O	| |drugo	
oblika				
opora	| | lesena	| | lepenka	| j brez opore	I |drugo
prevleka	| | usnjena	| lirhovina		
| Itaninsko usnje
j |dekorirano:
nedekorirano | |
[ Igalunsko usnje □ pergamentna □ naravna ban/a pergamenta [pobarvana _
| | papirna
| [tkaninasta
I [drugo 3. VRSTA GLAVNIH VEŽIC
št, vežic_; material:
□	makulaturna: Qz glagolskim besedilom
| |z latinskim besedilom | |z nemškim besedilom | |z notnim zapisom
□drugo_
^naravna barva papirja
□dekorirana _
| |tip tkanine _
□	barva	_
□ vrvica	□trakovi:
| |brez vežic
Iz arhivskih fondov in zbirk
335
335	ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
4. KAPITAL	□	kot strukturni element □	kot dekorativni trak □	brez kapitala	| | pris it | 1 pris it □ potrgan	| ¡lepljen | ¡lepljen | ¡ni obstajal
S. HRBET	oblika hrbta		
6. ZAPIRALA	razpiranje knjižnega bloka | |trakovi	| ¡normalno	\ | štrleče (stopnja)
	□zaklepi: togi del □ brez zapiral | | potrgana:	□ gibljivi del	\ [niso obstajala
7. OBREZA	| jnedekorirana | |dekorirana: [ ¡barvana		
	[ [pozlačena [ jcizelirana □ potisnjena □drugo	rnarmorirana	
POSEBNOSTI □pečati | | ovitek | | kazalke | | inioiale | | ilustracije | | drugo
VEZAVA	POŠKODBE	KNJIŽNI BLOK
SKUPNA STOPNJA OHRANJENOSTI		SKUPNA STOPNJA OHRANJENOSTI
1 1-11 II It-III III III-IV IV		1 l-ll II II-III III III-IV IV
	mehanske	
		
		
		
		
		
	železotaninsko črnilo	
		
		
	insekti	
		
		
	vlaga	
		
		
	slaba kakovost materialov	
		
		
	slaba vezava	
		
		
	drugo	
		
		
		
336
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
Priloga 3: Pregled stanja urbarjev od 1/2u do I/68u (Ludvik, 2004, str. 81-82)
Signatura urbarja I	Stanje ob popisu	Pisna podlaga	Tip vezave	Material vezave	Skupna stopnja ohranjenosti	Stopnja ohranjenosti vezave	Stopnja ohranjen, knjiž. bloka
2u	original	papir	polmehka	usnje	dobra (II)	dobra (II)	zelo dobra (I-II)
3u/l	prevezava	papir	trda	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
3/u2	rest. in prevez.	papir	trda	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
4u	prevezava	papir	trda	platno	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
5u	restavriran	papir	trda	papir	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
rtu	restavriran	papir	trda	papir	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
7u	original	papir	brez	brez	slaba (III)	zelo slaba (IV)	dobra (II)
8u	original	papir	brez	brez	slaba (III)	zelo slaba (IV)	dobra (II)
9u	original	papir	poltrda	usnje	zelo slaba (IV)	zelo slaba (IV)	zelo slaba (IV)
lOu	restavriran	papir	trda	usnje	dobra (II)	dobra (II)	odlična (I)
llu	original	papir	trda	polusnje	odlična (I)	zelo dobra (III)	odlična (I)
12u	original	papir	brez	brez	dobra (II)	precej slaba (III-IV)	zelo dobra (I-II)
13u	original	papir	trda	usnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
14u	restavriran	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
15u	original	papir	trda	usnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
16u	prevezava	papir	trda	platno	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
17u	prevezava	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
18u	original	papir	trda	polusnje	zelo dobra (I-II)	dobra (II)	odlična (I)
19u	original	papir	poltrda	usnje	dobra (II)	zelo dobra (III)	dobra (II)
20u	original	papir	trda	polusnje	dobra (II)	dokaj slaba (II- III)	odlična (I)
21u	original	papir	trda	usnje	odlična (I)	zelo dobra (III)	odlična (I)
22u	original	papir	trda	usnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
23u	original	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
24u	restavriran	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
25u	restavriran	papir	mehka	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
26u	restavriran	papir	trda	jpergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
27u	original	papir	trda	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
28u	original	papir	trda	usnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
29u	original	pergament	brez	brez	odlična (I)	ni jasno	odlična (I)
30u	prevezava	papir	trda	polplatno	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
31u	restavriran	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
32u	original	papir	trda	pergament	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
33u	original	papir	trda	pergament	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
34u	restavriran	papir	brez	brez	dokaj slaba (II-III)	zelo slaba (IV)	zelo dobra (I-II)
35u	original	papir	mehka	pergament	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
36u	original	papir	trda	pergament	dobra (II)	dokaj slaba (II- III)	odlična (I)
337	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2

Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,I/2u-I/68u, str. 323-338
37u	original	papir	trda	jpergament	dokaj_slaba_£II-III)	slaba (III)	dobra (II)
38u	delno rest.	papir	mehka	papir	zelo dobra (I-II)	odlična (I)	zelo dobra (I-II)
39u	original	papir	brez	brez	odlična (I)	ni jasno	odlična (I)
40u	restavriran	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
41u	original	papir	mehka	papir	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
42u	original	papir	mehka	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
43u	prevezava	papir	trda	polplatno	zelo dobra (I-II)	odlična (I)	zelo dobra (I-II)
44u	original	papir	trda	polusnje	dobra (II)	dobra (II)	zelo dobra (I-II)
45u	original	papir	trda	polusnje	zelo dobra (I-II)	odlična (I)	zelo dobra (I-II)
46u	original	papir	trda	polusnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
47u	original	papir	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
48u	original	papir	mehka	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
49u	restavriran	pergament	trda	usnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
50u	original	papir	trda	polpergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
Slu	original	papir	trda	usnje	dobra (II)	zelo dobra (III)	dobra (II)
52u	original	papir	trda	usnje	dobra (II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
53u	restavriran	papir	trda	polusnje	odlična (I)	zelo dobra (III)	odlična (I)
54u	original	papir	mehka	pergament	odlična (I)	zelo dobra (III)	odlična (I)
55u	original	papir	trda	polusnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
56u	original	papir	trda	pergament	dobra (II)	dobra (II)	zelo dobra (I-II)
57u	original	papir	trda	polusnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
58u	original	papir	brez	brez	dokaj slaba (II-III)	precej slaba (III-IV)	dobra (II)
59u	restavriran	papir	trda	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
60u	original	papir	trda	pergament	odlična (I)	zelo dobra (III)	odlična (I)
61u	original	papir	mehka	pergament	dobra (II)	zelo dobra (III)	dobra (II)
62u	original	papir	trda	pergament	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
63u	original	papir	trda	usnje	zelo dobra (I-II)	odlična (I)	zelo dobra (I-II)
64u	original	papir	mehka	pergament	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
65u	original	papir	mehka	papir	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	zelo dobra (I-II)
66u	original	papir	mehka	papir	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
67u	original	papir	mehka	usnje	zelo dobra (I-II)	zelo dobra (III)	odlična (I)
68u	original	papir	trda	polusnje	odlična (I)	odlična (I)	odlična (I)
Iz arhivskih fondov in zbirk
338
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Jana Ludvik et al.: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije, AS 1074,1/2u-I/68u, str. 323-338
'Jll hm t:
H ?
i.
/
/

Z
Sliki 6a in 6b: Urbar AS 1074, III/3u — stanje pred konservatorskim posegom. Sliki prikazujeta urbar v zelo slabem stanju (IV. stopnja ohranjenosti). Poškodbe so nastale za rudi pogoste malomarne rabe in dolgotrajne izpostavljenosti vlagi v preteklosti.