. ili .
^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 9	^
KOROpniac
Maj 2010, letnik XII, številka 5
stran 9
stran 18
stran 20
Intervju Bojan Andrejka
Semenj v Lukovici
Lukovica se predstavlja v Arboretumu



Otroška zabava I
-J H- J- H-T _______1
Čatež: 04.06.2010, od 14. do 17. ure Starine 2: 17.06.2010, od 15. do 18. ure
Lom 1: 18.06.2010, od 15. do 19. ure Tepanje 1: 19,06,2010, od 13. od 18, ure Grabonoš: £0.06,2010. od 13. do 18. ure Lukovica; 26.06.2010. od 12. d« 17. in
Picky vabi tebe in tvoje prijatelje na nepozabno zabavo , v poslovalnice Marché.
Ňa otroškem igrišču pred restavracijo ali bistro jem te čakajo družabne igre, poslikave obraza in veliko presenečenj.
V primeru slabega vremena zabava odpade.
I
■1
morche-restauronts.com ■ ,

n
i
ifent
d,O,O.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Hrovat Miran s.p. j Delavnica Gradišče pri Lukovici 50 Tel.:041/829-417 | www.mizarstvo-hrovat.si
Marché gostinstvo d.o.o. Notranjska cesta 71 1370 Logatec
Vodilno podjetje v Sloveniji na področju avtocestne gostinske ponudbe vabi k sodelovanju :
kuharja (m/ž) v Marché restavracijo Lukovica
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, delovne izkušnje pri pripravi hrane, sposobnost samostojnega in timskega dela, vozniški izpit in lasten prevoz. Izobrazba ni pogoj.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh mesecev, z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom. Nudimo dinamično in razgibano delo, odlične delovne pogoje, urejeno delovno okolje, možnost izobraževanja in napredovanja v skupini Marché.
Če si želite izziva v mednarodno uveljavljenem podjetju Marché International, pričakujemo vaše prijave z življenjepisom v 5 dneh na naš naslov ali po elektronski pošti: marjan.zadnikar@marche-restaurants.com. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu št. 051/606 100.
Marche Lukovica Koseskega cesta 1a 1225 Lukovica
Stuii iri; 122.B Lukuvica. iiiL 01 '72.31514Í;, [îKiiu 04.11532 4!J3
i k ogledu jarskega muzeja.
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
Uvodnik
vsebina
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo, vendar pa ne obstaja enotna definicija resnice, s katero bi se strinjala večina filozofov. In če brskamo naprej, da bi se dokopali do tega, kaj pravzaprav resnica je, bi prav kmalu naleteli na številne teorije, ki jo opredeljujejo vsaka drugače, zaključek pa bi bil; absolutne resnice ni, oziroma, vsak ima svojo resnico. Zato res ni nič čudnega, če se ves čas prepira politika, interesne skupine in ljudje na splošno, po navadi zaradi neke resnice, ki pa sploh ne obstaja, je ni ^Se potem sploh splača prepirat, okrog nečesa, kar ni
Tudi v Lukovici nismo nič slabši, kot drugje okoli nas. Tudi tu se kregajo (mo), ja, seveda, prav ste uganili, glede resnice, v našem primeru, okrog zemljišč, asfaltne baze, zapisnikov, mrliških vežic, proračuna, ^
Pa še prejšnji teden sva se, skupaj z mojim novinarskim in uredniškim kolegom, Mirom Štebetom, urednikom v Trzinu, pogovarjala o tem, kako so se pričeli ljudje, zaradi malenkosti, v Trzinu kregat med seboj. Pa sem si po tiho mislila, no, v Lukovici smo pa boljši, se ne kregamo, mi se povezujemo, ker vemo, da le tako lahko veliko dobrega naredimo za kraj.
Pa je počilo tudi pri nas, v Lukovici, če morda niste nič zasledili v medijih ali slišali od koga, boste v tej številki Ro-kovnjača lahko prebrali obe t. i. resnici; županovo in tisto drugo, ki županu očita nepravilnosti. Soočili smo obe strani, svoje mnenje, opa, pardon, svojo resnico, si boste lahko brez težav izoblikovali.
Kdo ima prav in kdo ne, bo pokazal čas, Slovenci imamo lep pregovor, takole pravi; laž ima kratke noge. Res pa je, da tisti, ki vlada, nima pravice vladati tako, da med seboj ljudi spre.
Resnično lepo vas pozdravljam,
Katarina Karlovšek, Odgovorna urednica
Naslednja številka Rokovnjača izide 24. junija, rok za oddajo prispevkov je 14. junij. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali kata-rina@rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice: 051/365992
Uvodnik	3 Pogovor z županom Matejem Kotnikom 4
Hoferjev kotiček	5 Gradnja 130 novih stanovanj v Lukovici 8
Nepravilnosti Občinske uprave?	8 Intevju: Bojan Andrejka,
predsednik Godbe Lukovica	9
Lukoviška konjenica v Lipici	11
Čistilna akcija v Lukovici	17
Peregrinov sejem	18
Predstavitev v Arboretumu	20
Razpisi, obvestila	21
Otroci	25
Lipica bolj bela tudi zaradi nas	27 Razstava članic in članov Društva
upokojencev Lukovica	27
Politika	31
Aktualno iz Občinskega sveta	34
Šport	39
Pisma bralcev in zahvale	42
Križanka	43
VABILO
Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica vabi na
angleški večer.
Ob fotografijah in pesmi bomo predstavili turnejo po severni Angliji, ki smo jo opravili med 20. in 25. majem.
Večer bo potekal v petek, 4.6.2010 ob 20. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Vljudno vabljeni!
MoPZ JK Lukovica
Rokounjać
Glasilo občine Lukovica
Zmagovalna fotografija foto natečaja po mnenju Milana Simčiča iz Fotoučilnice avtorice Mateje Novak iz Krajnega Brda. Motiv: grad Brdo
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Semenj v Lukovici, foto: Danilo Kastelic
Intervju z županom Matejem Kotnikom
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik je v četrtek, 13. maja 2010, sklical novinarsko konferenco, na kateri je podal odgovore na očitke skupine svetnikov in nadzornega odbora Občine Lukovica glede prodaje dveh občinskih nepremičnin, ki so se pojavili v medijih.
Lukovica je v zadnjih dneh postala zelo prepoznavna v slovenskem političnem in lokalno obarvanem prostoru predvsem na račun očitkov in obtožb, ki so jih sprožili nekateri svetniki, predsednik nadzornega odbora in še nekateri drugi. Očitajo vam več nepravilnosti. Predvsem pa se vse vrti okrog odprodaje dveh občinskih zemljišč in sicer med obema cestama v Lukovici, v tako imenovani poslovno-stanovanjski coni L6 ter v Kompoljah nad kamnolomom, ki je v lasti gospoda Lavriča. Obe nepremičnini naj bi vi prodali na lastno pest, celo brez vednosti svetnikov in s tem oškodovali občino za ogromna sredstva.
V Lukovici naj bi ob prodaji zemljišča Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije občino oškodovali za četrt milijona evrov, kot vam očitajo!
Oktobra 2008 v članku svetnika gospoda Močnika v Rokovnjaču lahko preberemo celo očitani znesek 760.000 €. Zemljišče se je sicer prodalo v prejšnjem mandatu, ko so bili ti, ki me sedaj obtožujejo, svetniki ali odborniki. Ne vem, zakaj so sedaj izgubili spomin? Za tiste, ki ne poznajo problematike, naj pojasnim, da je govora o prodanem občinskem zemljišču, ki predstavlja 3% celotnega območja obr-tno-stanovanjske cone v Lukovici. Odprodajo zemljišča je obravnaval takratni Odbor za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje na svoji 2. izredni seji. Občinski svet pa je soglašal s prodajo na 24. redni seji 9.3.2006, in pooblastil župana za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Govoriti o nadaljnjih mahi-nacijah preprodaje zemljišča med kupcem in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije
je težko. Kot vem, je Stanovanjski sklad že takrat pregledala notranja revizija Ministrstva za okolje in prostor, predsednik nadzornega sveta SSRS je bil takrat minister Janez Podobnik iz SLS, ter Računsko sodišče, vendar njihovih zaključkov ne poznam. Da bi to izvedeli, je potrebno vprašati Stanovanjski sklad. Na območju, ki ga je kupil SSRS v Lukovici, zaenkrat ne poznam lastnika, ki bi prodal bolje kot Občina, od vseh omenjenih smo prodali zadnji, niti ne vem, ali gre v nadaljnjih pogodbah SSRS samo za prodajo ali tudi za kaj drugega, kar je povezano z opremljanjem zemljišča s komunalno infrastrukturo, kot rečeno za to je pravi naslov Stanovanjski sklad. Sam sem več o tem že pisal v svojem uvodniku v Rokovnjaču novembra 2008.
Gre pri odprodaji zemljišča v Kompoljah za podoben primer?
Ne povsem. Nekateri »najvplivnejši Lukovča-ni« po eni strani očitajo, da se je prodaja zgodila mimo njih in niso nič o ničemer vedeli, hkrati pa v isti sapi dodajajo, da so na odboru glasovali proti. Eno z drugim ne gre. Odbor za gospodarske javne službe je sprejel sklep, da se zemljišče odproda in s takim sklepom so me seznanili. Vse ostalo je bilo del postopka. Sam sem dal odprodajo zemljišča v presojo Nadzornemu odboru, ki ga vodi g. Pirnat, in tam so me seznanili z zapisnikom odbora, ki govori o tem, da se zemljišče ne odproda. Da se stvar razišče, sem podal zadevo policiji, ker sam nisem pristojen organ za ugotavljanje tovrstnih stvari. Policija je svoje izsledke predala tožilstvu. Menim, da naj ne bi šlo za poneverbe, ampak za delovno gradivo in veljavni dokument. Glede na moja povpraševanja se trije člani Odbora spomnijo zagotovo, da sprejetemu sklepu, da se zemljišče odproda, nihče ni nasprotoval, dva pa trdita, da so v odboru glasovali proti. Jaz zapisnikov odborov ne pišem, tako so očitki, da sem jaz karkoli poneverjal, obtožbe, ki niso na mestu, čakam pa na odgovor policije in tožilstva. V skladu z veljavnim proračunom in sklepom o razpolaganju z pre-
moženjem pa sem v znesku do 50.000 € lahko o sprejemu pogodbe odločal sam. Zemljišče je bilo ocenjeno na 15.300 €, prodali pa smo ga za 45.000 €. Obvestilo o prodaji je skladno z zakonom viselo na oglasni deski v Lukovici in Domžalah 30 dni in vsak zainteresirani kupec bi lahko podal ponudbo za odkup.
Ste prijavo glede zapisnikov in sklepa Odbora za gospodarske javne službe podali vi ali kdo drug?
Sam sem podal prijavo na policijo proti neznanemu storilcu, da se ugotovi resnično dejstvo okrog tega dokumenta. Takrat na Nadzornem odboru je vsaka stran trdila svoje. Glede prijav, ki so bile podane zoper mene, sem izvedel iz časopisa, če sem prav razumel, naj bi jih podalo šest svetnikov in predsednik Nadzornega odbora. Pri čemer taka dejanja v kontekstu izjave predsednika Nadzornega odbora Vinka Pirnat, na zadnjih volitvah je bil kandidat na listi NSi, da bo dal 500 litrov piva tistemu, ki me bo spodnesel s tega mesta, izgubljajo kredibilnost. Sama taka izjava pa ne potrebuje komentarja, govori o nivoju, ki vlada v delu lukoviške »politike«.
Čemu pripisujete to, da so se ti očitki v javnosti pojavili ravno v tem tednu? Je to že morda povezano z letošnjimi lokalnimi volitvami?
Mislim, da je to vprašanje, na katerega lahko odgovore ljudje sami. Dogodki, ki slede, jasno kažejo, da gre za povezovanje dela lukoviške lokalne politike, ki na vsak način išče alternativo meni kot županu. Če bi res samo opozarjali na nepravilnosti, potem bi morali biti objektivni in se ozirati nazaj tudi v čas pred menoj. Same obtožbe brez lastne vizije, brez alternativnih rešitev so dokaj žalostni pokazatelj pripravljenosti za resno delo v kraju. Spomnimo se gonje proti meni v času obnove trga v Lukovici. Če bi takrat klonil pod takimi pritiski, kot jih prenašam, tudi še danes trga ne bi bilo. Pa je tu še Hofer, poslovilna vežica v Krašnji, šola v Blagovici, igrišča po občini in še in še. Nekatere moti vse, kar se dela in to prav vse po vrsti.
Ampak teh očitkov gospod župan je res veliko.
Resnično ni lahko. 'Pritiske doživljam' ves čas tudi osebno. Ti isti akterji se večino ukvarjajo samo z menoj in so me celo že obsipali z očitki o tem, da nimam zabojnika za smeti, da nimam gradbenega dovoljenja, kot ste lahko brali v časopisih. Doma sem se srečeval z vrsto inšpekcij in še bi lahko našteval. Očitno sem nekaterim »vaškim veljakom« moteč, a visoka podpora, ki sem jo prejel na obeh zadnjih županskih volitvah in glas ljudi, ki me bodrijo in mi v velikem številu stoje ob strani, mi daje moči, da grem naprej. To mi daje potrditev, da delam za ljudi in za ta naš kraj. Pravzaprav se lahko pohvalim, ne s tem, da sem v življenju veliko naredil zase, ampak za naše kraje in to je dober občutek. Vem, da je še mnogo tega, kar je treba storiti in še ni postorjeno. Brez soglasja in skupnega dela pa je to težko in tu prosim za pomoč vas občanov: pomagajte, da bomo skupaj zmogli korak naprej.
NADALJEVANJE NA STRANI 6
Hofer
sporoča
Intervju z županom Matejem Kotnikom
NADALJEVANJE S STRANI 4
Se vam ne zdi, da bi morali vsi skupaj več energije kot za medsebojna obračunavanja porabiti za razvojna vprašanja naše Občine Lukovica in da je v teh težkih časih bolj kot razdvajanje pravilna pot v združevanju za skupni, boljši jutri.
Popolnoma se strinjam. Sam sem večkrat v svojih uvodnikih pisal o tem, da smo premajhni za »veliko« politiko v tako majhnem kraju. Da, pričakujem več sodelovanja in strpnosti. Žal je realnost taka, kot jo vidimo. Prav goto-
vo lahko pričakujemo še več poskusov raznih zgodb, ki bodo sledile, nekatere pač zelo motim. Nenazadnje sam do sedaj nisem kandidiral za župana kot predstavnik neke stranke ali politične opcije, da bi tako že po nareku zagovarjal poglede ene strani. Vedno sem in poskušam združevati, če je mogoče te in one. Morda mi celo kdo zameri, ker nisem strankarsko opredeljen. A tu v Lukovici vidim prostor in možnost za delo z vsemi in hojo proti skupnim ciljem. Nikdar nisem kandidiral hkrati za občinski svet in za župana, tako da ne vem, zakaj se me nekatere politične opcije v Lukovici boje. Za svetnika občinskega sveta ne bom kandidiral, nikogar ne nameravam izriniti.
Pa vendar nekateri svetniki trdijo, da se niste z njimi odkrito pogovarjali in da ste
delali vse po svoje.
Povejte kateri. Na Občini vodim evidenco odzivnosti večine svetnikov, tako da bi lahko trdil celo obratno, pa tudi na Občinskem svetu se je že kdo izrazil, da ne želi kontaktirati z menoj. Za pametne debate, ki vodijo k zastavljenim ciljem, smo na upravi odprti. Ne dam pa se voditi, tako kot bi nekaterim ugajalo, to pa ne.
Bi povedali še kaj za zaključek?
Ta način dela, kot ga srečujemo zdaj v Lukovici, ni moj način, ker ne nosi pravih rešitev. Obrekovanja, obtožbe, tožbe in ovadbe so najnižji nivo, na katerega bi me radi nekateri zvabili. Proti temu se bom upiral. Sam dokazujem, da se da drugače in da moramo za napredek občine tudi delati in ne samo kazati s palcem.
Revizijsko poročilo računskega sodišča Republike Slovenije
Na spletni strani Računskega sodišča Republike Slovenije je javno dostopno revizijsko poročilo z dne 15.09.2008 o gospodarjenju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, ki obravnava tudi nakupe zemljišč s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Omenjeno poročilo na 28. in 29. strani podaja tudi ugotovitve revizorjev glede nakupa zemljišča v Lukovici. Poročilo se osredotoča na dejstvo, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zaokrožen komplet zemljišč kupil po 45% višji ceni, kot pa je veljala na prostem trgu. V postopkih prodaje zemljišč, ki so jih prejšnji lastniki (med njimi tudi Občina Lukovica) prodali družbi Energocommerc ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato se s tem revizorji niso ukvarjali, ampak so ugotovili, da je pri celotnem postopku negospodarno ravnal Stanovanjski sklad Republike Slovenije. S tem je neposredno vplival tudi na povišanje cene stanovanj in parkirnih prostorov. Iz izsledkov revizije izhaja, da pri prodaji zemljišča Občine Lukovica družbi Ener-gocommerc ni prišlo do nepravilnosti ali oškodovanj. V nadaljevanju podajamo celotni del revizijskega poročila, ki se nanaša na gradnjo stanovanj v Lukovici:
„2.2.1.1.3.C Nakup zemljišča za gradnjo stanovanj v Lukovici
Stanovanjski sklad je z družbo iz Ljubljane, od katere je predhodno že odkupil tudi zemljišča za gradnjo stanovanj v Ivančni Gorici, 10.7.2006 sklenil prodajno pogodbo v vrednosti 558.736.048 tolarjev (2.331.680 evrov), s katero je kupil zemljišča v skupni izmeri 29.204 kvadratnih metrov za gradnjo stanovanj v Lukovici. Ugotovili smo, da je ista družba s prejšnjimi lastniki sklenila pogodbe 16.6.2006 oziroma 4.7.2006, to je manj kot mesec pred pogodbo s Stanovanjskim skladom, za zemljišče pa je prejšnjim lastnikom plačala 1.593.821,18 evra. Družba iz Ljubljane je tako Stanovanjskemu skladu zemljišče prodala po ceni 79 evrov na kvadratni meter zemljišča, to je za 45 odstotkov več, kot ga je kupila na prostem trgu.
Poleg tega so prvotni lastniki plačali davek na promet nepremičnin v višini 2 odstotkov, pri prodaji Stanovanjskemu skladu pa se je obračunal še 20-odstotni DDV. Skupno povečanje vrednosti zemljišč na vrednost, ki so jo prejeli prejšnji lastniki, je 74-odstotno. Ugotovili smo tudi, da je družba iz Ljubljane 10.11.2005 predložila ponudbo na javni poziv za nakup gradbenih parcel za prodajo 29.000 kvadratnih metrov v Lukovici. Stanovanjski sklad je ponudbo ocenil, iz ocene ponudbe je razvidno, da, če želijo doseči ceno 1.050 evrov na kvadratni meter stanovanja (kot je navedeno v javnem pozivu), bi lahko zemljišče odkupili po ceni 45 evrov na kvadratni meter ob upoštevanju že sprejetega zazidalnega načrta za območje Lukovice. V letu 2007 se je pripravila sprememba zazidalnega načrta, vendar pa bi se morala
povečati stanovanjska površina zazidalnega območja za 75 odstotkov, če bi želel Stanovanjski sklad doseči ceno stanovanjske površine, kot je določena v javnem pozivu, kar pa iz predloga spremembe lokacijskega načrta ni razvidno. Iz ocene investicije, ki jo je obravnaval nadzorni svet Stanovanjskega sklada 22.12.2005, je razvidno, da se je upoštevala večja površina zemljišča, na katerem bi se gradilo, cena za kvadratni meter stanovanja je bila enaka, kot je navedena v pozivu, in znaša 1.050 evrov na kvadratni meter, prodajna cena parkirnega mesta pa je 3.800 evrov za parkirno mesto. Iz ocene investicije iz septembra 2007 pa je razvidno, da je Stanovanjski sklad povečal ceno stanovanja na 1.150 evrov na kvadratni meter in ceno parkirnega mesta na 8.000 evrov za parkirno mesto. Ob navedenih predpostavkah bi Stanovanjski sklad dosegel 4-odstotni donos. Zemljišče se je kupovalo po previsoki ceni glede na določila v javnem pozivu. Za dosego donosa investicije je Stanovanjski sklad moral povišati ceno stanovanjske površine in ceno parkirnega mesta."
LAST
Sflzgninj»	mas
• Roloto ■ ialLiihjfr > Kt^rnamiki > Tend« • PVC Ograje
Branko Polorka s.p. flandrova 9a 1251, Moravce
GâM: 041J7S3 -617 TEL:Oi;7232> 86B FAX: 01/7Î3Î-www.peplasLsi E-maJL pcplaslj^lol.hel
Poročilo s 26. seje občinskega sveta občine Lukovica
V ponedeljek, 3. maja 2010, se je ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici, pričela 26. redna seja Občinskega sveta. Prisotnih je bilo vseh 16 članov Občinskega sveta. Občinska uprava
Člani Občinskega sveta so v drugi obravnavi potrdili sprejem Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Lukovica. Predlog Odloka o Proračunu Občine Lukovica za leto 2010, podan v drugi obravnavi, ni bil sprejet, saj po mnenju devetih članov Občinskega sveta, predlagana vsebina ni sprejemljiva. Županu in upravi je bilo naloženo, da skupaj s predsednikom Odbora za finance poiščejo način, da se investicije v največji možni meri oklestijo, planirana sredstva pa namenijo za izgradnjo vrtca, brez zadolževanja.
Rezervirajte si poletni dopust pravočasno
AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00- 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterlna-noe.net
Oddamo stanovanja v Piranu:
•	nova, opremljena, svetla stanovanja
(KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...)
•	28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso)
•	30 metrov od morja
(glavno kopališče v Piranu na Punti)
•	informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379
TEHNIČNI PREGLEDI • ZAVAROVANJE VOZIL • TEL: 01/562 18 13
DOMŽALE
www.honda-as.com
lOC TRZIN delovni čas (tehnični pregledi)' pon-pet od 6:00 do 19:30 ure sobota 7:00 do 1£:00 ure
Gradnja 130 novih stanovanj v Lukovici
Na Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) smo naslovili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izgradnjo soseske v naši Občini. Odgovorila nam je Rebeka Ru-pnik, predstavnica za odnose z javnostmi na tej inštituciji. Katarina Karlovšek
V kateri fazi je sedaj izgradnja stanovanj Stanovanjskega sklada v Lukovici?
Skladno z zahtevami prostorskega akta in zakonodaje je SSRS pridobil ustrezno gradbeno dovoljenje za nasip, izvedel javno naročilo in izbral izvajalca, trenutno pa se izvajajo pre-dobremenilni nasipi, ki so potrebni za stabilizacijo in utrditev zemljišča, na katerem se bodo gradili stanovanjski objekti. V teku je tudi izdelava projektne PGD dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjske objekte.
Kdaj se pričakuje pričetek del ter končna izgradnja objekta?
Dela na predobremenilnih nasipih se pričnejo v drugi polovici meseca maja. Po končanju del (predvidoma v 100 koledarskih dnevih) se predvideva enoletna konsolidacija tal.
Koliko stanovanj se predvideva?
Predvideno je okrog 130 stanovanj oziroma število, skladno s prostorskim aktom.
Nekaj je bilo povedanega na Občinskem svetu glede tega, da bi pomagali občini Lukovica pri izgradnji vrtca, šole, ^ kajti občinska infrastruktura že sedaj poka po šivih, kakšno je vaše stališče do tega?
SSRS nima nalog in pristojnosti na področju zagotavljanja družbene infrastrukture niti v smislu lastne gradnje niti v smislu financiranja gradnje drugih subjektov. Gradnja vrtca v okviru projekta SSRS v Lukovici ni del projekta in financiranja SSRS. Skladno z zakonodajo lokalne samouprave je družbeno infrastrukturo dolžna zagotavljati lokalna skupnost.
Se v tem kompleksu predvidevajo tudi poslovni prostori? Kakšna bo cena tako poslovnih kot stanovanjskih površin?
Skladno s prostorskim izvedbenim aktom se v sklopu soseske predvideva tudi manjši obseg poslovnih prostorov. Glede na trenutno fazo projekta je podaja odgovorov glede cen za poslovne prostore in stanovanjske površine še preuranjena.
Nepravilnosti Občinske uprave?
Skupina svetnikov Občinskega sveta Občine Lukovica ter predsednik nadzornega odbora Občine Lukovica očita županu Mateju Kotniku številne nepravilnosti pri opravljanju svojega dela. Pogovarjali smo se z občinskim svetnikom Tomažem Bede-nom, ki nam je pojasnil, kaj županu očitajo. Katarina Karlovšek
Kaj očitate županu Mateju Kotniku? Kako naj bi po vaše oškodoval Občino in v kakšnem znesku?
Prva sporna prodaja sega do 11. julija 2006, ko je bilo prodano zemljišče nasproti občinske stavbe v Lukovici s kupoprodajno pogodbo L-6-01/2006 s skupno površino 4837 kvadratnih metrov po povprečni ceni 52,61 evra za kvadratni meter, na katerem je takrat imel svoje prostore Režijski obrat. En dan prej, 10. julija 2006, pa je kupec Energocomerc E.C d.o.o omenjeno zemljišče v paketu z drugimi zemljišči (skupaj 29.146 kvadratnih metrov - delež občinskega zemljišča je kar 17 odstotkov in ne 3 odstotke, kot v medijih zavaja župan) prodal Stanovanjskemu skladu RS po povprečni ceni 96 evrov za kvadratni meter. Vse cene vsebujejo obračunani DDV. Razlika v ceni za omenjeno občinsko zemljišče je 209.877 evrov v škodo občine in ob županovem zagotovilu, da je vse legalno. Iz postopka prodaje je župan namenoma v celoti izločil pravnico, zaposleno na občinski upravi, in najel odvetniško družbo, ki je dodatno obremenila občinski proračun. Poleg tega je zaradi selitve Režijskega obrata na začasno najeto lokacijo in ponovno selitvijo na predvideno novo lokacijo (najemnine, dvakratna prestavitev objektov in ograje, gradbena dela) nastala dodatna gospodarska
škoda, ki jo ocenjujem na več kot 60.000 evrov, kar skupaj pomeni 270.000 evrov.
V primeru prodaje zemljišča nad kamnolomom v skupni površini 21.832 kvadratnih metrov, ki je
bila izvedena konec leta 2009, sta Nadzorni odbor in skupina svetnikov ugotovila toliko nezakonitosti, da je primer predala državnemu tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije. Sklep o prodaji je sprejel župan kar sam, ni imel soglasja ne odbora za finance ne sklepa sveta, ki sta za to pristojna. »Dober kmet zemljo kupuje, slab jo pa prodaja«, ali povedano drugače, ko bomo rabili pesek za občinske ceste, ga bomo drago plačali. Dobra dva hektarja peskokopa bi služila občinskim potrebam nekaj deset rodovom.
Govori se o ponarejanju zapisnika Odbora za gospodarske javne službe, kako je prišlo do tega in kaj pravzaprav vsebuje?
Odbor za gospodarske javne službe in okolje je o vlogi g. Lavriča v zapisniku z dne 04. 08. 2008, ki se nanaša na terenski ogled z dne 31. 07. 2008 podal negativno mnenje. Ta zapisnik terenskega ogleda je del zapisnika 8. seje Odbora za gospodarske javne službe in ga imajo člani odbora v svojem arhivu gradiv. Naknadno se je našel v občinskem arhivu nov zapisnik z identično vsebino ter dodano besedo »se proda«. Tega zapisnika člani odbora niso dobili, ima pa isti datum in podpis g. Bajdeta.
Županu očitate, da dela po svoje. Kaj je pri tem tisto, kar najbolj bode v oči?
Občinski svet ni dal pooblastila županu za odločanje o odtujitvi parcele nad kamnolomom, niti o tem ni odločal. Kljub temu je župan sa-
movoljno brez vednosti Občinskega sveta sprejel Sklep št. 649/2009 z dne 8. 9. 2009 o dopolnitvi letnega načrta odprodaje nepremičnin za leto 2009, ki ga ni objavil v Uradnem vestniku Občine Lukovica. Sklep se nahaja v arhivu dokumentacije pri občinski pravnici.
Župan se zagovarja, da so vaše obtožbe že del predvolilne kampanje, in da mu svetniki nekaj podtikate. Kako to komentirate?
Če župan smatra, da so naša stalna opozorila na zakonitost poslovanja občine, ki jih svetniki podajamo na sejah Občinskega sveta podtikanja, mu sporočam, da je to naša dolžnost, da ga opozarjamo. Občinska lastnina ni lastnina Mateja Kotnika. Visoke davke za take zapitke plačujemo občani.
Gospod Kotnik rad pove, da je veliko naredil za kraj, kako vi gledate na to?
Menim, da bi dober gospodar v osmih letih naredil bistveno več in z veliko manj samohvale. Sicer pa vprašajte občane, kje je prostorski plan, zakaj ni postavljen dom za starostnike na Prevojah, zakaj po volitvah nismo naredili niti ene ceste, stare nam močno cvetijo, pa ni denarja za njihovo popravilo, za študije in analize pa je samo letos namenil 348.666,00 evrov. Ker vse zapravimo, bomo gradili vrtec na »puf« Mu pa dobro uspeva zaposlovati nove ljudi, seveda ne iz naše občine. Veliko je naredil, da smo se po gospodarnosti z občinskimi sredstvi znašli na 203. mestu od 210 občin. Menim, da ne stopamo, ampak drvimo v Grški scenarij.
G. Beden, hvala lepa za pojasnila
Lestvica uspešnosti občin
Akademija Sirius (ki deluje v okviru podjetja Sirius.si d. o. o.) spremlja podatke po občinah, ki jih oblikuje v kazalnike od leta 2007, kot so gospodarski dejavnik (ki ga sestavljajo samozaposle-ne osebe, število kmetovalcev, nestanovanjski objekti - izdana gradbena dovoljenja, število dokončanih stanovanj na kvadratni meter, število zaposlenih, bruto prihodki podjetij, dohodnina na prebivalca), človeški dejavnik (ki ga sestavljajo naravni prirastek, število sklenjenih zakonskih zvez, razmerje med poroko in ločitvijo, število otrok v vrtcu, število otrok
v osnovni šoli, število dijakov, število študentov in diplomanti terciarnega izobraževanja) in ekonomičnost občinske uprave (slednjega pripravlja Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani), ki skupaj sestavljajo index (seštevek vseh kazalcev). Glede na izbrane kazalnike se prav tako zavedamo, da ima občina ponekod posreden in ponekod neposreden vpliv. V prvem letu smo tako objavili lestvico Razvojnega potenciala slovenskih občin, v letošnjem letu pa smo pripravili lestvico Občina presežkov, ki temelji na primerjavi leta 2008 in 2009 (primerjajo se
zasedena mesta glede na analizirana leta, ki so rezultat rangiranja podatkov in kot presežek smo opredelili največji preskok po lestvici navzgor).
Občina Lukovica je v letu 2008 zasedala 85. mesto, v letu 2009 pa 103. mesto. Padec za 18 mest ji je tako na lestvici Občina presežkov prineslo 203. mesto. Da lahko to uvrstitev razumemo kot del celote, moramo upoštevati njene posamezne dele oz. posamezne kazalnike. Pri človeškem dejavniku sta imela največji vpliv na padec kazalnika št. otrok v vrtcu (v letu 2008 45. mesto, v letu 2009 128. mesto - padec za 83 mest) in št. diplomantov terciarnega izobraževa-
nja (v letu 2008 59. mesto, v letu 2009 191. mesto - padec za 132 mest).
Pri ostalih kazalnikih človeškega dejavnika je občina dobro uvrščena oz. glede na analizirani leti ni bilo bistvenih sprememb. Občina pa je po naslednjih dveh kazalcih v samem slovenskem vrhu, saj pri naraven prirastku zaseda v obeh letih 7. mesto, prav tako je glede št. otrok v osnovnih šolah občina v letu 2009 padla le za 3 mesta in tako zasedla 22. mesto. Pri gospodarskem kazalniku je občina v letu 2009 padla za 14 mest glede na uvrstitev v letu
2008	in je zasedla 97. mesto. K temu rezultatu je prispeval predvsem upad izdanih gradbenih dovoljenj za nestanovanjske stavbe (v letu 2008 97. mesto, v letu 2009 184. mesto) in št. samozaposlenih oseb (v letu 2008 90. mesto, v letu
2009	104 mesto).
Pri kazalniku površina stanovanj v kvadratnih metrih pa je občina v letu 2009 napredovala 15 mest in tako zasedla 52. mesto. Glede ostalih kazalnikov, ki so del gospodarskega dejavnika v analiziranih letih, ni bilo večjih sprememb, se pa občina glede na vse te kazalnike nahaja med prvo polovico občin v slovenskem merilu.
Pri kazalniku ekonomičnost delovanja občinske uprave se občina Lukovica nahaja v obeh letih na 105. mestu, kar jo uvršča v samo sredino. V primerjavi z občinami, ki imajo približno enako št. občanov kot Lukovica, pa le-te zasedajo naslednja mesta: Šmartno pri Litiji 17. mesto, Naklo 32. mesto, Dol pri Ljubljani 43. mesto, Vipava 89. mesto, Radenci 121. mesto, Bohinj 195. mestoin Komenda zadnje, 210. mesto. Občina Lukovica je kot del Osre-dnjeslovenske regije, ki jo sestavlja 26. občin, v letu 2008 zasedla 11. mesto, v letu 2009 pa 15, tako je tudi glede na ostale občine v regiji v sami sredini. Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, se glede na posamezna leta občina Lukovica v primerjavi z ostalimi občinami nahaja v sredini. Padec za 18 mest pa ji je na lestvici Občina presežkov prinesel 203. mesto. Lestvica Občina presežkov torej ne pomeni, da je občina Lukovica uvrščena na 203. mesto po razvitosti, saj po lestvici razvitosti zaseda 103. mesto, torej v sredini vseh slovenskih občin. Pomeni le, da so se po zgoraj naštetih kazalnikih nekatere občine v letu 2009 napredovale bolj kot občina Lukovica
Nataša Matjašič, Akademija Sirius
Intervju: Bojan Andrejka, predsednik Godbe Lukovica
Godba Lukovica je v svojem dvanajstletnem delovanju postala eden najbolj prepoznavnih društev v občini. S trdim delom, veliko željo in zagnanostjo stalno napreduje. Tako danes orkester šteje že prek 50 članov, ki izvajajo praktično vse zvrsti glasbe. Razvoj godbe je šel v zadnjih letih strmo navzgor in ne samo na glasbenem tudi na ostalih področjih je vodstvo naredilo velike korake naprej. Z jesensko vselitvijo v lastne prostore so dobili tudi odlične pogoje za vadbo. Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom Godbe Lukovica Bojanom Andrejko, ki je to mesto prevzel februarja leta 2004.
Kdaj ste se navdušili za godbo in kateri instrument igrate?
Željo, da bi igral instrument, sem imel že od otroštva, saj sem bil že takrat navdušen nad godbo. a pogoji takrat so bili drugačni, saj sta bili godba kot tudi glasbena šola v Domžalah ali v Mengšu in tako nista bili dostopni kot danes. Z ustanovitvijo godbe v Lukovici pa se mi je uresničila želja, da se naučim igrati instrument. Navezal sem stike s takratnim vodstvom in pri takratnem kapelniku Juretu Močilnikarju sem se začel učiti trobento. Kasneje me je zamikal tenor in učenje sem nadaljeval pri Antonu Juvanu. Leta 2002 sem tako postal član Godbe Lukovica, katere uniformo s ponosom nosim.
Interna glasbena šola v okviru godbe je bila torej temelj za nastanek Godbe Lukovica. Kako je danes?
Steber godbe še vedno sestavljamo člani, ki smo se izobrazili v interni glasbeni šoli in to je bil takrat zelo dobro zastavljen projekt, ki je dal, kot vidite danes, prave rezultate. Takrat je bilo to nujno potrebno, saj je s tem godba hitreje pridobivala člane in se začela razvijati. Z interno šolo, preko katere pridobivamo člane, ki igrajo deficitarne instrumente, nadaljujemo še danes, vendar v veliko manjšem obsegu. Godba ima namreč zadovoljivo popolno sestavo, zato veliko večji poudarek dajemo izobraževanju mladih v glasbeni šoli, v kateri proces učenja traja šest let. Dva naša člana pa obiskujeta tudi že Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani.
Godba Lukovica ima danes že zavidljivo število članov. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, pa je zagotovo najbolj razveseljivo to, da večino sestavljajo mladi osnovnošolci, dijaki in študentje.
V šestih letih, kolikor vodim godbo, smo vsako leto pridobili veliko novih članov in tako je številka iz 30 narasla na 50. Vseskozi je bila in bo tudi v prihodnje glavna usmeritev Godbe Lukovica vključevanje mladine v svoje vrste. Novi člani sedaj večinoma prihajajo iz brdskega oddelka Glasbene šole Domžale, s katero zelo dobro sodelujemo. Imajo zelo velik posluh za
našo godbo, za kar gre zahvala ravnatelju Antonu Savniku in seveda tudi Občini Lukovica, ki sofinancira to šolo. Brez sodelovanja občine, glasbene šole in godbe si prihodnosti godbe ne moremo predstavljati.
S kakšnimi cilji ste leta 2004 prevzeli mesto predsednika Godbe Lukovica?
Dela je bilo ogromno. Zastavil sem si visoke cilje, čeprav nisem imel tovrstnih izkušenj. Eden glavnih in prvih je bil ureditev notnega arhiva, ki ga do leta 2004 nismo imeli. To pa je temelj vsakega pihalnega orkestra. Pri vzpostavitvi arhiva mi je ogromno pomagal Anton Juvan in naša članica Brigita Pavlin. Do konca leta 2004 smo tako uredili arhiv. Vseskozi je potrebno skrbeti, da imajo godbeniki nove instrumente. Seveda je tu še nakup uniform za nove člane in še kup ostalega dela, ki ga je potrebno postoriti, da društvo, kot je godba, deluje nemoteno. Cilj je bil tudi pridobiti dodatna sponzorska sredstva za lažje delovanje in hitrejši razvoj godbe.
Kaj bi izpostavili kot večje dosežke godbe v zadnjih letih?
Leta 2004 smo sodelovali pri proslavi ob 700 letnici prve omembe Šentvida in Lukovice. Takrat smo prvič gostili godbo iz St. Lambrechta, s katero smo pripravili skupni slavnostni koncert. Že naslednje leto 2005 je Godba Lukovica organizirala velik izlet občanov Občine Lukovica v St. Lambrecht, kjer sta se pobratili Občini Lukovica in St. Lambrecht. To je bil res velik projekt. Prav tako zahteven projekt je bilo tudi dvodnevno dogajanje ob 10-letnici delovanja naše godbe. Koncert, parada, sv. maša in veselica organizacijsko vzamejo veliko časa. Ob vsem tem je zelo uspela tudi izdelava godbenega prapora. Potem je tu še izlet in koncert v Dubrovniku, pa sodelovanje s številnimi godbami po Sloveniji. Delamo na tem, da čim bolje promoviramo godbo in seveda tudi Občino Lukovica - to je tudi naše poslanstvo. Del tega je bil zagotovo tudi lanski nastop na TV Slovenija v nedeljski razvedrilni oddaji NLP. Glavni dosežek pa je vsekakor godbeni dom.
Kot ste dejali, veliko sodelujete s slovenskimi godbami. Kakšne stike imate s prijateljsko godbo iz St. Lambrechta?
Z njimi zelo dobro sodelujemo. Pobratenje nam je prineslo veliko dobrega, saj se z njimi veli-
kokrat srečamo tudi izven tistih formalnih obiskov. Večkrat se z njimi slišimo po telefonu ali pišemo po elektronski pošti. Vseskozi si izmenjujemo mnenja in v šestih letih smo se od njih veliko naučili, saj imajo več kot 100-letno tradicijo. S temi pridobljenimi znanji smo v nekaterih stvareh že celo boljši od ostalih slovenskih godb. Želimo si, da bi tako dobro z njimi še dolgo sodelovali.
Po izpeljavi 10-letnice delovanja društva je bil eden vaših glavnih projektov pridobitev lastnih godbenih prostorov?
Ob nastopu drugega mandata sem si zastavil cilj, da si v obdobju štirih let uredimo lastne prostore. Nujno smo jih potrebovali. Prostore v Kulturnem domu A.M. Slomška v Šentvidu je godba s tako hitrim razvojem, številčnostjo in posledično večjimi potrebami enostavno prerasla. v začetku so bili prostori v Šentvidu primerni in prav dobro je bilo, da smo jih imeli, z večanjem števila članov pa je enostavno postalo pretesno. Hvala vsem, ki so nam jih omogočili. Treba pa je vedeti, da godba tako številčna, kot je naša, ne more delovati na 50 kvadratnih metrih. V okoliških godbah je to, da imajo normalne pogoje za delo nekaj samoumevnega. Tako smo v dogovoru z občino prevzeli nedodelan prostor nad vrtcem ter ga dogradili in opremili.
Ste si predstavljali, da boste tako hitro uredili te prostore?
Nikakor ne. Vendar, ko smo začeli z deli, smo dobili voljo in dela so stekla veliko hitreje, kot smo pričakovali. Odziv godbenikov za prostovoljno delo je bil velik. Zadeve smo se lotili sami, druge pomoči nismo pričakovali. Kljub temu pa so nam na pomoč z veseljem priskočili tudi obrtniki, kajti vsega dela nismo znali narediti sami. Sam osebno, pa tudi vsi ostali vključeni, smo za uresničitev našega cilja porabili ogromno časa, volje in energije. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri gradnji in opremi godbenih prostorov. Še posebno pa gospodarju godbe Viliju Goštetu, brez katerega bi dela potekala bistveno počasneje.
Kaj ste pridobili s temi prostori?
Pridobitev teh prostorov je velikega pomena za godbo in za
občino. Z usklajenim in prostovoljnim delom smo dokazali, da se lahko naredi marsikaj. Pokazali smo voljo, da nekaj naredimo in s tem dali zgled tudi drugim. Te pridobitve se bomo dobro zavedali šele čez nekaj let. S tem smo omogočili obstoj in delovanje godbe prihodnjim generacijam. Pogoji za delo so sedaj res dobri.
S tem se je Godba Lukovica hitro približala ostalim?
V 12-ih letih smo se izenačili po številu članov, opremi, nastopih, godbenih prostorih z ostalimi okoliškimi godbami z veliko daljšo tradicijo. To dokazuje, da v Črnem grabnu zmoremo, če le želimo.
Kako zahtevno je vodenje takega društva, kot je godba, in kaj vse morate postoriti, da stvari tečejo brez težav?
Godba je zaradi instrumentov, notnega gradiva, pridobivanja novih članov, izobraževanja, vaj in še mnogih ostalih stvari specifično društvo, kar za vodenje zahteva celega človeka. Z leti vodenja takega društva se kališ, navadiš pa se tudi vseh dobrih in manj dobrih stvari. Vedno se bo našel nekdo, ki mu kaj ne bo všeč, vsem pa je težko ugoditi. Res pa je, da si brez pomoči ostalih članov ne predstavljam, kako bi šlo, saj mi veliko pomagajo. Veliko je stvari, ki niso opazne. Gre za amatersko godbo, ampak vodstvo njeno vodenje jemlje odgovorno in profesionalno. Če hočeš, da stvari tečejo, moraš biti v današnjem času še kako resen. To delam z veseljem, saj mi godba veliko pomeni in bi želel, da bi tudi drugim. Predvsem pa vse, kar delam, ne delam zase, ampak za dobrobit društva, občine in celotne skupnosti.
Številni so opazili, da v zadnjem času veliko poudarka dajete tudi zunanji podobi orkestra. Kako je s tem?
Delujemo kot celota in zato smo vedno vsi enotno uniformirani. Odločili smo se, da na nastopih uskladimo tudi same prihode in odhode s prireditvenega prostora, držo instrumentov in podobno, za kar smo do sedaj dobili kar nekaj pohval. Seveda pa je to povezano z veliko vajami. Poudarek smo dali tudi sami postavitvi godbe in korakanju. Prve napotke in nasvete smo dobili pri godbi St. Lambrecht. Pri vaji za izvedbo koreografije, ki smo jo kasneje uprizorili na dnevu narodnih
noš v Kamniku, pa nam je pomagal inštruktor Zveze slovenskih godb. Vsekakor bomo s tem nadaljevali in nadgrajevali t.i. šov program.
Kakšni pa so problemi, zagotovo ni vse rožnato?
V bistvu je zgolj eden in sicer v organizaciji novoletnih koncertov. Te si želimo še izboljšati, saj nenehno stremimo k napredku. Za kaj takega pa smo prerasli dane možnosti izvajanja v kulturnih domovih v Lukovici in v Šentvidu. V slednjem je za nas oder premajhen, saj smo se decembra komajda še spravili nanj. Kako bo letos, še ne vem. Kje bo sedelo 55 godbenikov z instrumenti? Naše ambicije so večje in z dobrimi pogoji bi bili naši koncerti še na višjem nivoju. Seveda tu mislim predvsem na dodaten program s solisti in gosti. Rešitev vidim v tem, da se v sklopu šole zgradi večnamenska športna dvorana, akustično opremljena, kot jo imajo v drugih krajih, v kateri bi se lahko med drugim izvajali tudi koncerti in še marsikaj drugega.
Kakšno pa je sodelovanje in delovanje predsednika in dirigenta?
Delovati morava usklajeno. V vseh stvareh se pogovoriva, čeprav ločiva vsak svoje delo. Jaz pokrivam organizacijski del godbe, dirigentu prepuščam strokovno vodenje. Bistveno je, da dirigent živi z godbo. Od njega pričakujem, tako kot verjetno tudi vsi ostali člani, da je godbi predan. In moram reči,
da sta do sedaj oba dirigenta to tudi bila. Za našega novega dirigenta Jaka pa sem prepričan, da bo prav tako.
Kot sem zasledil v pogovoru, ste zelo ambiciozni. Kakšni so vaši cilji za prihodnost?
Godba je zgrajena na dobrih temeljih. Začetniške težave smo prerasli že davno in stvari so sedaj dobro utečene. Kdorkoli bo za menoj prevzel predsedniško mesto, bo brez večjih problemov društvo vodil naprej. Prišli smo do točke, da je, kar se pogojev dela tiče, praktično že vse narejeno. V šali lahko rečem, da bo samo sedel na voz in pognal konje. Prihodnji projekt je posneti CD ploščo. Seveda pa je tu, če lahko tako rečem, večni cilj izboljšati kvaliteto glasbe.
Kot vidim, res veliko časa posvečate Godbi Lukovica. Zato za konec še vprašanje, kako vas pri tem podpira družina?
Pri ženi in otrocih imam res veliko podporo. Brez tega ne bi mogel toliko časa posvečati godbi. Oba otroka tudi končujeta prvi razred glasbene šole, v kateri dosegata dobre rezultate. Sin Tilen se uči bariton, hči Ajda pa pozavno, komaj že čakata, da se pridružita godbe-nim vrstam. Upam, da bo čim več staršev svoje otroke usmerilo v glasbo, saj v glasbi otroci prav gotovo koristno preživljajo svoj prosti čas.
Hvala lepa za pogovor!
Sprehod praporščakov in zastavonoš
Lukoviška konjenica
Lukoviška garda na čelu povorke v Lipici
V	Kobilarni Lipica ob jubilejni 430-letnici pripravljajo zelo pester program, ki privablja vedno večje število ljudi. Tako so v soboto, 8. maja organizirali medijsko izredno odmevni dogodek, 1. festival konjenikov in slovenskih kočij, na katerega se je odzvalo več kot 430 konjenikov, ki so s tem simbolizirali število let obstoja svetovno znane kobilarne. J.R.
V	svečanem sprevodu s programom, ki se je na glavnem lipiškem hipodromu odvijal od 12. ure dalje, se je med prvimi predstavila častna konjenica Konjerejskega društva Lukovica. Člani omenjenega društva v svečanih povorkah nastopajo že od leta 2005, ko so njihovega predsednika in lukoviškega župana Mateja Kotnika spremljali v poročnem sprevodu. Običajno jih vodi stotnik Simon Kveder, za njim pa v parih jezdijo praporščak, zastavonoša in ostali konjeniki. Njihova uniforma je
sešita po vzoru danske kraljeve garde, z značilno kombinacijo rdeče in črne barve suknjiča, črnih hlač in škornjev, belih rokavic in visoke črne kape z zlato obrobo, s posebnimi uniformami pa so opremili tudi koči-jaže. Člani lukoviške konjenice nastopajo na raznih javnih prireditvah, kjer jim dajo s svojo prisotnostjo poseben pečat, najbolj odmevno spremstvo pa je bilo ob obisku slovenskega kardinala Franceta Rodeta na Rodici pred nekaj leti.
Lukoviška konjenica je v lipiški povorki s stotnikom in šestimi pari konjenikov nastopila takoj za predstavniki Kobilarne Lipica ter tako slovesno naznanila prihod konjenic z vseh koncev Slovenije. Prireditev, ki je bila dokaj nenavadna za turiste v Lipici, je za slovensko konjeništvo pomenila korak naprej k boljšemu sodelovanju in povezovanju med slovenskimi konjenicami. In v lukoviški konjenici so ponosni, da so bili del tega uspešnega projekta.
Motoristi smo med vami
V	koloni prek 30 dvokolesnikov smo v nedeljo, 2. maja, uradno pozdravili motoristično sezono. Po prevoženih 90 km je sledil piknik za vse udeležence otvoritvene vožnje Moto kluba Rokovnjači. MK ROKOVNJAČI, Foto: Arhiv MK ROKOVNJAČI
Vožnja je potekala iz Prevoj na Imenje, Moravče, preko Negastrna v Blagovico, od tam naprej do Češnjic, čez Pšajnovico, Šmartno v Tuhinju, do Špitaliča, kjer je sledil krajši postanek v Lovskem domu. Pot smo nadaljevali mimo Trojan do Izlak, čez Kandrše v Moravče in nazaj do Prevoj. Kljub ne najboljšemu vremenu smo imeli srečo, saj nas je dež ujel le na zadnjem delu poti. To pa seveda ni vplivalo na dobro voljo, ki je vsako leto prisotna med udeleženci. Ob dobri hrani in zanimivih temah se je nedeljsko popoldne prehitro končalo.
Zadnji vikend v maju pripravljamo strokovno vikend ekskurzijo. Letos bodo rokovnjaške zastave vihrale v Bohinju. Pripravljamo zanimiv program, začinjen z vsemi znamenitosmi tamkajšnjih krajev.
V	juniju sledi krvodajalska akcija s sloganom Motorist za življenje. Potekala bo tradicionalno na dan krvodajalstva - 4. junija. Ob 10. uri se zberemo na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani (ob porodnišnici). Po običajnem postopku: vpis, odvzem vzorca, anketa, merjenje pritiska in razgovor z zdravnikom, sledi odvzem krvi in na koncu zaslužena malica. Na krvodajalsko akcijo ste vabljeni vsi, ki želite nekaj dobrega narediti za sočloveka! Motoristi se veselimo lepega vremena, ki nam ponuja varnejšo vožnjo. Za vse naše poti, ki iih delimo z vami, pa še poziv vsem udeležencem v prometu - v poletnih mesecih posvetite še dodatno pozornost varnosti sebe in ostalih, predvsem motoristov, ki smo poleg pešcev in kolesarjev najbolj ranljivi udeleženci v prometu.
Motoristi smo med vami - V koloni na otvoritveni vožnji
Romanje v Torino
Skupaj z verniki iz Kosez smo tokrat z Brda, v organizaciji Turistične agencije Trud, romali v Padovo, Torino in Pavio, tudi na ogled znamenitega torinskega prta. DJD
V	ponedeljek v jutranjih urah smo se skupaj z ostalimi romarji zbrali v cerkvi v Kosezah in tako začeli našo dvodnevno romarsko pot po Italiji. Poleg vodičev Miha in Igorja so bili z nami še duhovniki Igor Dolinšek, Andrej Svete in lazarist Pavle Novak. V Padovi smo si ogledali znamenito baziliko sv Antona, priljubljeno romarsko svetišče, saj je sveti Anton Padovanski zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev, je priprošnjik za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, boleznim živine, brodolomu in proti vojnim stiskam ter za izgubljene stvari.
Po krajšem sprehodu čez mesto, smo se namenili znanemu patru svetemu Leopoldu Mandiču, kjer smo si v tišini ogledali kraj, kjer je deloval, njegovo spovednico, saj je bil 34 let spovednik. Vendar ga niti bolezen in majhna telesna višina nista odvrnila od ljubezni do Boga, saj je bila njegova velika želja ponovno združiti katoliško in pravoslavno cerkev. Naslednji dan smo se odpravili v cerkev, kjer je na ogled torinski prt. Med vožnjo prisluhnemo, kje vse je prt potoval in kako so odkrili obris.
V	dvorani si najprej ogledamo film in fotografije o torinskem prtu, nato pa se v poltemi pomikamo proti središču cerkve, za katerega pa ne morem trdi, da smo bili tam, saj se je orientacija izgubila že pri vhodu v prostrano dvorano. Na cilju smo, pred nami pa torinski prt. Obiščemo še slavno kartuzijo Certosa di Pavia, ki skupaj s samostansko cerkvijo predstavlja vrhunec lombardske renesančne arhitekture in umetnosti. V samostanski kapeli imamo sveto mašo, nato pa si ogledamo še samostan, ki je bil zgrajen leta 1452 in stoji na nekdanjem lovišču Viscontijevih in je poln umetnin.
Duhovno bogata in lepa sta bila romarska dneva in spomini bodo živi, če jih bomo ohranili v sebi in na fotografskem papirju.
Kresovanje ŠKD Bregar
Vse povsod po svetu so na večer zadnjega dne aprila zagoreli kresovi in s tem nekako oznanili praznik 1. maj, praznik dela. Tudi Športno konjeniško društvo Bregar je letos ponovno pripravilo kresovanje, na katerem se je zbralo mlado in staro iz Trnjave in njene bližnje okolice. Poznana gostoljubnost in dobra organizacija, ob kateri je poskrbljeno ne samo za kapljico, ampak tudi za dobro hrano, je sinonim za kresovanje pri Bregar, saj vsak najde nekaj zase - ne glede na starost. Letošnje leto je potekalo v znamenju mladih in zadovoljni organizatorji so veseli, da za njimi že stoji mlajši rod. DJD
Revija otroških in mladinskih zborov dekanije Domžale
Na tokratno revijo je zborovodkinja Petra Avbelj popeljala kar dva zbora, otroškega in mladinskega, in da petje zbližuje in utrjuje prijateljske vezi, sta oba zbora skupaj zapela še pesem avtorja Emanuela Songs Spremenil srca je. DJD
Zmagovalci tudi v nogometu
Najvišja mesta za Brdsko župnijo
8. maja se je v dobski telovadnici in na igrišču pred šolo odvijalo športno srečanje domžalske dekanije. Tudi našo župnijo so zastopali dobri športniki. V vseh disciplinah, kjer so nastopali, so osvojili prvo mesto! Rok Avbelj, Foto: Domen Kovač
Športniki so se pomerili v malem nogometu, dvoranski odbojki in košarki (igra na en koš). Srečanje je uspešno organiziral dekanijski odbor za mladino Domžale (DOM Domžale). Na tekmovanju je sodelovalo šest župnij: Jarše, Domžale, Ihan, Vir, Dob in Brdo. Tekmovanje se je odvijalo v dežju, tako da so na zunanjem igrišču potekali le boji v nogometu. Ne glede ne podnebne razmere in na različno podlago so se predstavniki župnije Brdo znašli v vseh okoliščinah. David, Lenart, Marko, Matej, Miha, Rok in Tomaž so osvojili pokale za prvo mesto tako v nogometu, košarki kot tudi v odbojki. Posebno presenečenje so pripravili v odbojki, kjer so v finalu premagali tudi favorizirano župnijo Jarše, ki so ta pokal osvojili petkrat zapored. Fantom vse čestitke. Že lansko leto je ekipa Brda dosegla podobne rezultate. Lep uspeh fantov je spet pokazal, da je naša občina polna talentov, ki jih ne zna in ne zna izbrusiti v vrhunske športnike. Škoda, da nekega športnega centra, primernega za organiziran trening nimamo, upajmo, da se bo v prihodnje na tem področju nekaj vendarle premaknilo.
Spontano druženje na predvečer praznika
Njih število je neomejeno
Čebele in čebelarstvo na Slovenskem
V galeriji Skrinjca na Domačiji Rus so v petek, 7. maja, odprli zanimivo razstavo Čebele - čebelarstvo na Slovenskem, ki je obiskovalce popeljala v zgodovino čebelarjenja. djd
Že da si naziv panj in panjske končnice znaš prav razložiti, ni tako preprosto, potem pa so tu še mnogi drugi izrazi in nazivi. Panj je svoje ime dobil po prvotnem izkoriščanju, saj so čebele »stanovale« v panjih. Ostane nam še kra-njič, eden najpogostejših panjev,
ki ga omenja že veliki čebelar Anton Janša. Tam spoznamo brado, žrelo, čelo in še in še. In oko vržemo še v knjigo velikega čebelarja Antona iz leta 1774, pisano v gotici in ostrmimo: že takrat je zapisal, kako se naj ravna s čebelami, da bodo dobro medile, da bo čebelar imel veliko medu. Tokrat sta na nas obiskovalce svoje znanje prenašala Žan Jarc in Niko Urbanija in vprašanj ni in ni hotelo biti konec. Tudi takšnih o pomorih čebel, kateri med je najboljši, kaj je to in ono na razstavi. Besede smo namenili tudi znamenitim panjskim končnicam in njihovi poslikavi, predvsem smo se ustavili ob ljudskih, tistih, ko hudič babi jezik brusi, kot da že ni dosti nabrušen in podobnim. Prijetno je bilo tokratno druženje ob in s čebelami, čeprav jih v galeriji tokrat ni bilo, so bili pa prisotni izdelki, ki so jih pripravili čebelarji ob pomoči marljivih čebel.
Na predvečer praznika Dneva upora proti okupatorju se je v krašenjski šoli spet zbralo veliko število ljubiteljev lepih slovenskih, ljudskih, partizanskih pesmi. Milena Bradač
Kot je dejala vodja Ljudskih pevcev Fran Maselj Podlimbarski Magda Kreft: »To ni mišljeno kot proslava, to je spontano druženje na predvečer praznika. To, kot kaže glede na vsakoletni večji obisk, bo postalo tradicionalno. Skupaj bomo peli pesmi boja in upora. Tu so ljudske pesmi, prisotne več kot sto let, peli so jih fantje, ki so odhajali na dolgotrajno služenje cesarju, domovini, fantov ki so se poslavljali od svojih deklet, svojih staršev, bratov in sester. V vsakem obdobju so nastajale pesmi, tudi med NOB. Vsako obdobje pusti svoje zgodbe, svoje pesmi. Pesmi, ki jih krasi patina časa. To je naša zgodovina.« Ljudski pevci so s pesmijo Oblaki so rdeči pričarali v prostor, med prisotne, hrepenenje, žalost in skrb za dom, dekle. Vse prisotne je pozdravila predsednica KUD F. Maselj Podlimbarski Vera Beguš. Prebrala je odlomek iz
Izgnančevega dnevnika, ki ji ga je dal Milan Štolfa, sin Josipa Štolfe. Dnevnik je pisal Josip Štolfa, mizar iz Krašnje, ki je bil eden izmed mnogih, ki so jih Nemci v začetku druge svetovne vojne izselili iz njihovih domov. Njegova družina je bila izseljena v Srbijo, kjer so jih naselili v Lozoviku, sprva pri dveh družinah, kasneje pa je Josip uspel izposlovati, da so spet živeli skupaj pod eno streho, čeprav skromno in pogosto s praznimi želodci. Josip Štolfa je pisal svoj dnevnik ves čas od dneva izgnanstva pa do konca vojne in vrnitve domov. Njegov sin Milan je nadaljeval poklic mizarja, sedaj pa ima uspešno mizarsko obrt že Josipov vnuk Mitja. Večer se je nadaljeval ob skupnem prepevanju pesmi. Nekateri smo si pomagali s teksti pesmi, ki so nam jih prijazno ponudili, veliko pa je bilo tistih, ki niso potrebovali nobenega pisnega pomagala. Njim je pomagal spomin. Za konec so nas res prijetno ogreli še harmonikarji Tone, Srečo, Miro, Uroš in Ivan. Svoje je prispeval tudi Bevčev golaž. Ja, če bi pred mnogimi leti naši osvoboditelji imeli večkrat tak golaž, vojna zagotovo ne bi trajala pet let.
Prvi maj z Godbo Lukovica
Godba Lukovica ohranja tradicijo igranja koračnic na predvečer praznika dela prvega maja, ki traja že vse od leta 1999. Tudi tokrat so se godbeniki, bilo jih je 37, odpravili po številnih krajih Občine Lukovica. Leon Andrejka
Prva postaja je bila Lukovica, kjer so zaigrali zbranim na osrednjem trgu. Nato so sledile koračnice in ostale skladbe na Trojanah, v Blagovici, Krašnji, Preserjah pri Lukovici, Rafolčah in kot vedno še zaključek na Prevojah. Vsekakor je bil to še en uspešen predprvomajski nastop, za katerega gre zahvala prav vsem godbenikom in občanom, ki so na vseh krajih člane Godbe Lukovica toplo sprejeli in pogostili. Koračnice pa so odmevale tudi v naslednjem jutru. Tako kot zadnjih nekaj let so bili lukov'ški godbeniki 1. maja spet povabljeni v Trzin, kjer so tamkajšnjim občanom pripravili budnico na treh krajih: v starem Trzinu, v industrijski coni in pred kulturnim domom. Tu se vsako leto zbere več ljudi, ki tako skupaj z Godbo Lukovica počastijo praznik dela.
Magda Kreft, ki vodi ljudske pevce iz Krašnje (tretja z desne), je izbrala letošnje pesmi
10. obletnica Slomškovega bralnega priznanja
Dober glas seže v deveto vas in tako so o pridnih bralcih in animatorjih SBP z Brda slišali tudi na radiu Ognjišče in jih zato povabili k sodelovanju na zaključni prireditvi v soboto, 15. maja, na Ponikvi, kjer so o svojih vtisih o SBP spregovorili v eter v oddaji Sobotna iskrica, ki jo vodi Jure Sešek. djd
In vendar je bilo tokratno deseto praznovanje Slomškovega bralnega priznanja postavljeno na glavo, saj smo se tokrat najprej namenili v osnovno šolo Blaža Kocena, kjer smo preživeli veselo dopoldne. Z že omenjeno Juretovo oddajo smo pričeli tokrat naše druženje in ponesli glas o Slomškovem bralnem priznanju prek valov radia Ognjišče poslušalcem širom Slovenije.
Skupinska slika udeležencev
5. pohod po Rahuški poti
Večina lanskih udeležencev je držala obljubo in se udeležila petega (že malo jubilejnega) pohoda, ki je bil v nedeljo, 2. maja 2010, z odhodom ob 8.30. uri pri brunarici na igrišču v Rafolčah in sledila belo-modrim markacijam na označeni poti, ki jo bo treba še legalizirati. Viktor Jemec
Zbralo se nas je skoraj 70 pohodnikov (nekaj manj kot lansko leto, najbrž zaradi možnosti dežja), od najmlajših, ki so imeli leto več od lani, do veliko starejših okrog 70. leta. V oblačnem vremenu se pohodniki niso
Nekaj najmlajših v drvarnici
preveč segrevali. Na pol poti na kmetiji Gerčar v Dupeljnah je bil krajši odmor, kjer smo se osvežili s pijačo in jabolki, za kar gre zahvala Gostišču Jožeta Kovača, prav tako pa tudi kmetiji Gerčar za gostoljubje. Po skupinskem slikanju smo občudovali lep razgled na spodnji del lukovi-ške občine in se podali mimo Jazbeca v gozd. Pohodništvo krepi telo in duha in tak način sproščanja z veliko komunikacije je bil vsem udeležencem zelo všeč.
Po skoraj treh urah hoje smo se spet prijetno utrujeni in polni lepih vtisov dobili pri brunarici na igrišču, še malo posedeli in poklepetali ter si obljubili, da se naslednje leto spet dobimo. Več fotografij si oglejte na http://picasaweb.google.si/std.rafolce
Schnaps, predstavitev glasbene skupine
Nadaljujem niz predstavitev glasbenikov, naših sosedov. Tokrat bom podrobneje pisal o skupini Schnaps, ki je dvotretjinsko sestavljena iz naših občanov. Mare Kos (kitara, vokal) in Miha Ovca (bas, vokal) ustvarjata zvrst rock glasbe skupaj s Tjašo iz Domžal.
Rok Avbelj, Foto; arhiv skupine Schnaps
Natančneje se njihova zvrst imenuje »hrupni rock« (noise rock), v njihovih komadih se vseeno najde veliko melodije, tako da vsekakor ne gre za neko nenadzorovano dretje kot si nekateri to zvrst predstavljajo. Skupina obstaja od leta 2004, zametki pa celo v leto 2001. Med letoma 2004 in 2006 je pri
Schnaps-ih ustvarjal tudi Blaž Sever, sedaj član skupine Nikki Louder, ki sem jih predstavil pred mesecem dni. Po njegovem odhodu sta Miha in Tjaša ustvarjala nekaj časa sama, nato pa se jima je priključil še Mare. V tej zasedbi so posneli 2 albuma, skupno pa že kar 5. Zanimivo je, da vsak posameznik band-a posluša svojo glasbo, tako da je njihova glasba relativno raznovrstna in ne drži se vkalupiranih smernic, ima pa svojo razpoznavnost. V glasbi, ki jo proizvajajo želijo ostati sami sebi zvesti, se evolucionalno razvijati v končno neskončno, se učiti na napakah in tako ločiti slaba semena od dobrih.
Trenutno ustvarjajo, delajo nove pesmi, cilj jim je še letos posneti novi, šesti album skupine Schnaps. Vaje imajo vsaj 2-krat tedensko. Ob različnih priložnostih pa tudi večkrat. Takšna priložnost je recimo koncert, ki jih v zadnjem času nimajo veliko, nazadnje so igrali v kamniškem mladinskem centru Kotlovnica, skupaj s Septic scum in Not yet. Člani skupine se sicer zelo dobro razumejo, tudi ko v prvem planu ni le glasba, del tega sem občutil na delovni kavi, ki smo jo z Maretom in Miho opravili v enem lukovških lokalov. V dobrem vzdušju so tudi pred letom dni opravili mini turnejo po češki Pragi, kjer so navdušili navzoče.
Delujejo pod okriljem založbe Cheap Tunes Records, ki je bila pred časom tudi že predstavljena lukovški javnosti, ravno v Rokovnjaču. Niso pa striktno vezani le na omenjeno založbo, tako da včasih udarijo tudi kakšno solo akcijo. Glasbene skupine, podobno poznane kot Schnaps-i seveda od glasbe same ne morejo živeti, stroški življenja jih silijo v delovna razmerja z delodajalci, a se nad tem dejstvom niti ne pritožujejo. Navajeni so, da nezanemar-ljivi delež plače namenijo ustvarjanju glasbe, glasbi, ki jih duhovno bogati, če pa je njihovo delo še komu všeč, pa je občutek tako še boljši.
Link za svetovni splet, www.ansambelschnaps.si Email, schnaps_band@yahoo.com
7. tek okoli Gradiškega jezera
V soboto 15. maja 2010, je TD Gradišče organiziralo že tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera. TD Gradišče
Kljub neugodni vremenski napovedi in napovedi, da se tudi letošnja »Zofka« ne bo izneverila, smo v TD Gradišče vse tekače povabili na tekaško preizkušnjo ob naše idilično jezero. Zgodnje jutro je kljub rahlemu dežju ob jezero privabilo lepo število neumornih tekačev, kar 103 udeleženci so se zbrali. Teklo se je v 22 kategorijah v štirih različnih dolžinah proge (1200 m - otroci, moški in ženske pa 1 krog/4200 m, 2 kroga/8400 m in 3 krogi/12600 m). Na progo je tekače s startnim strelom pospremil župan občine Lukovica Matej Kotnik. Tekači so brez posebnosti pretekli zastavljene cilje in se ob koncu veselili ponovnih uspehov, posebno še prvi trije v vsaki kategoriji ob prejemu spominskih medalj z Gradiškega teka. Najboljši tekači na posameznih dolžinah prog so bili: 1200 m Leonard Podgornik iz Lukovice s časom 4,02 min, 1 krog/4200 m Denis Guzej
iz Kranja s časom 13,48 min, 2 kroga/8400 m Ivan Hrastovec z Vranskega s časom 29,17 min, 3 krogi/12600 m Uroš Tomec -KGT Papež s časom 44,53 min.
Najmlajši udeleženec letošnjega teka je bil Domen Spruk z osmimi leti, najstarejši tekač pa Mirko Us, letnik 1939, ki je s tremi krogi opravil s časom 1.13,07 min. Člani TD Gradišče smo ob zaključku teka za vse pripravili topli obrok, ki se je ob hladnem vremenu kar prilegel, tekači pa so si v zavetju šotora izmenjali izkušnje s teka. Ob tej priložnosti se moramo ponovno zahvaliti sponzorjem, ki so nam omogočili organizacijo prireditve ter Atletskemu klubu Domžale za korektno in hitro podajanje rezultatov.
Upamo, da se tudi drugo leto v še večjem številu vidimo na tekaški prireditvi ob Gra-diškem jezeru.
Marija Pogačar - slika, kar čuti
Marija Pogačar prihaja iz Preserij pri Zlatem polju, danes skupaj s svojim 11-letnim sinom živi na Prevojah. Vrsto let je bila zaposlena v Ljubljani, v Kraševi Bombonjeri na Čopovi ulici, nekaj let pred upokojitvijo pa v domžalskem Sparu, kjer je delala kot blagajničarka. Spominja se, kako je morala vsako jutro že ob treh vstajati, da je pravočasno prišla v dolino na avtobus proti Ljubljani. Katarina Karlovšek
Marija Pogačar s svojo najljubšo sliko
Že v osnovni šoli je zelo rada slikala. Vedno, ko je bila žalostna, je ustvarjala. Zase pravi, da je čisti samouk; to kar nosi v sebi, izraža s slikanjem. Pusti, da jo skozi življenje vodi srce, kar jo je še posebej naučil njen duhovni vodja, pokojni dr. Anton Trstenjak. Zaveda se, da ima vsak človek svoje talente in darove, voditi pa ga mora njegova notranjost. Skozi opisovanje slik mi oriše svojo življenjsko zgodbo, ki jo je zaznamovalo težko otroštvo, ko je njena mati ostala sama s štirimi otroki, težko je bilo tudi, ko sta se s parterjem razšla, takoj po rojstvu otroka. Pa vendar prisega na optimizem, po njenih besedah mora človek preseči svojo bolečino in kot zmagovalec premagovati življenjske viharje. Spomini na mladost imajo iz leta v leto lepši odsev, temu je tudi namenila sliko, ki ji je zelo pri srcu.
Zase rada pove, da je velikokrat sprehajalec po slikarskem platnu in se popolnoma prepusti čopiču. Pravi, da je v določenem življenjskem obdobju morala pričeti s slikanjem, sicer bi počila, toliko se je nabralo vsega. Poleg slikanja izdeluje tudi voščilnice ter barva in obdeluje kamne. Sicer zelo rada kolesari in se posveča svojemu sinu. Z grenkobo na obrazu se spominja težkih petih let, ko je bila zelo bolna, imela je tudi prometno nesrečo in izgubila nekatere najdražje. Izostale niso niti materialne težave. Z veliko dobre volje je prebrodila to težko obdobje, sedaj je veliko bolj zadovoljna. Pravi, da smo ljudje premalo povezani med seboj, in da si premalo pomagamo, denar pa samo odtujuje ljudi, biti moramo odprti, aktivni in živeti z naravo.
Marija izdeluje tudi voščilnice za različne priložnosti, poleg slikanja svojo kreativnost izraža tudi z umetniško obdelavo kamenja
Kolumna Milena Bradač
Maj
Jah, letošnji mesec maj nam ponuja, prinaša, nam polni ušesa vsega drugega več, kot pa sonca, cvetja in že pregovorno ljubezni.
Pa ne mislim tiste prave ljubezni, ki obstaja med materjo in otrokom, med dvema, ki se zaljubita. Ni je med ljudmi! Letošnji majski dež je spral vse cvetje s češenj, jablan, hrušk, upočasnil rast zelenjave v vrtu in še kaj. Kot da je ta dež spral tudi dobršen del zdrave pameti iz glav nekaterih ljudi. Kot da je spral prijaznost, dobrodušnost, vso strpnost in lojalnost med prebivalstvom tega sveta, tudi naše ljube domovine Slovenije. Če odmislimo politiko, kjer besno igrajo pink ponk, lahko iz dneva v dan gledamo, in poslušamo kaj vse bi ljudje storili za trenutek slave, za to, da se pokažejo v opravljivih časopisih in drugih medijih.
Pa je maj tako lep pomladni mesec. Čeprav sem zgoraj zapisala tisto o dežju in drugih nadlogah. Maj nas obdarja s svojimi cvetočimi vonji, z zelenilom vsepovsod, nam podarja dolge dneve in mile večere. Tisti, ki imamo to srečo, da jih imamo in nam cvetijo binkoštni nageljčki, se zvečer ali zgodaj zjutraj vsaj za hip ustavimo in uživamo ob opojnem vonju. Da šmarnic sploh ne omenjam. Malo je treba z občutkom pogledati naokrog in vidiš toliko lepih stvari. Človek lahko uživa v toliko majhnih radostih. Poiščite jih, najdite jih, saj so vsepovsod okrog vas. Ugasnite televizor, in ne bo se podrl svet, izklopite telefon in uživajte tišino, pogled na cvetoč vrt. Verjemite, še kako tableto manj boste potrebovali. Ko boste postorili vse dnevne opravke, se usedite pred hišo, usedite se na vrt in poklepetajte z domačimi, sosedi, prijatelji. Zagotovo, kdor se zadovoljen uleže v posteljo, lahko zaspi.
Nič novega niste prebrali, pa tudi nič narobe ni, če ste prebrali tisto, kar že veste. Morda celo porečete, že spet naklada, ampak ne nakladam. Vse to je resnica že zelo dolgo, samo ljudje v tem norem tempu, ki si ga nemalokrat ustvarjajo sami, pozabljajo na te drobne srečice, ki so okrog nas. Nešteti jih iščejo v sijaju in blišču neonskih luči, velikih reklam in neumnostih večine slavnih. Nič vam ne zamerim, kajti držim se reka Seneke: Ne glej na to, kolikim ljudem si všeč. Če nisi všeč slabim, to pomeni, da si pohvaljen.
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h - 10h sreda: 14h - 15h
SUBVENCIJE 2010
Zamudni rok za oddajo zbirne vloge je do vključno 9. junija 2010, vendar pa bodo plačila zmanjšana za 1 % za vsak delovni dan zamude. Nekatere dopolnitve že oddanih zbirnih vlog so možne tudi kasneje vendar pred najavo morebitne kontrole na kmetiji. POZOR: Če ste po oddaji zbirne vloge spreminjali na UE vris GERK-ov vam svetujem, da se takoj oglasite pri meni, da zadevo skupaj pregledamo. V primeru, da zaradi tega uveljavljata dve kmetiji zahtevke na isti površini, bo izplačilo dobil tisti, ki je zadnji vložil zahtevek, tisti ki je bil prvi in nato spremenil GERK-e pa bo sankcioniran. Tovrstne primere je možno optimalno rešiti do 31. maja.
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 1. obdobje
Od 1. do 30. junija boste lahko vsi, ki ste oddali zbirno vlogo za leto 2010 in izpolnjujete pogoje, vlagali še naslednja zahtevka:
•	»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi« na osnovi katerega boste dobili premijo za krave oz. telice, ki so telile od 11.12.2009 do 31.3.2010 in sta bili živali na kmetiji najmanj dva meseca po telitvi. Zahtevek za kravo lahko vložite tudi v primeru mrtvorojenega teleta ali pogina teleta v obdobju obvezne reje.
•	»Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1.1. do 31.5.2010 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru, pa morate zahtevek vložiti sami.
Pomemben pogoj za oba zahtevka je pravočasno sporočanje premikov (7 dni) v času obvezne reje ter pravočasna označitev telet (20 dni od rojstva). Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos. Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS). Prosim vas, da se za vnos zahtevka prijavite čim prej, saj bom v juniju večkrat odsotna.
izobraževanje kop
Vsi, ki izvajate katerega od ukrepov KOP (Kmetijsko Okoljski Program) morate izpolniti tudi pogoj obveznega izobraževanja v obsegu najmanj 4 ure. Za leto 2010 se upoštevajo opravljena izobraževanja od 1. 9. 2009 do vključno 31. 8. 2010 za katere ste prejeli tudi ustrezna potrdila. Večina tovrstnih izobraževanj je že mimo, zato se zamudniki lahko udeležite še enega od naslednjih izobraževanj:
•	Dan pšenice v Jablah: predavanja in ogled bodo v sredo 9. junija od 9. do 13. ure, v Centru za razvoj podeželja Jable, Loka pri Mengšu, Grajska 1. Program: ogled sortnih poskusov, pogoji pridelovanja žit v letu 2010, poletna obdelava tal na težkih in lahkih tleh.
•	Demo košnja: demonstracijski prikaz košnje bo v nedeljo, 13. junija od 10. do 14. ure na kmetiji Zadrgal, Glavarjeva cesta 50, Komenda. Vodil bo Marjan Dolenšek.
Vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo in še posebej tisti »KOP-ovci«, ki obveznega izobraževanja še niste opravili.
JAVNI RAZPISI - možnost pridobitve nepovratnih sredstev
V okviru 1. in 3. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 pričakujemo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano konec maja in v prvi polovici junija odprlo naslednje razpise:
•	Zgodnje upokojevanje kmetov (ukrep 113),
•	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - za naložbe namenjene prilagoditvi na nove izzive in za naložbe na področju živinoreje (ukrep 121); razpisa bosta zaprtega tipa, kar pomeni, da bo znan rok trajanja razpisa (predvidoma 1 do 2 meseca),
•	Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk (ukrep 123),
•	Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge (ukrep 123),
•	Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva -komasacije in agromelioracije ter namakanje (ukrep 125),
•	Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (ukrep 132),
•	Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (ukrep 133),
•	Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev (ukrep 124),
•	Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (ukrep 311),
•	Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (ukrep 312),
•	Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo (ukrep 321),
•	Obnova in razvoj vasi (ukrep 322),
•	Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (ukrep 323).
Objavo razpisa »Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (ukrep 112) pričakujemo v oktobru tega leta. Zainteresiranim sem za dodatne informacije na voljo v času uradnih ur.
PAVLA PIRNAT,
terenska kmetijska svetovalka
Zlatoporočenca Tončka in Vinko Stražar
Minilo je 50 let, kar sta pred oltar in matičarja stopila Tončka in Vinko Stražar in vendar njuna medsebojna ljubezen ni nič manjša kakor je bila pred, sicer pa v katerem zakonu ne nastopijo manjše krize, ki so celo dobrodošle, saj zakon okrepijo, če le znamo v medsebojnem pogovoru krizo razrešiti. djd
Tončkin dom je na Selah pri Kamniku, kjer se je v Šuštar-jevi družini rodilo deset otrok in kjer so bile in so še vsake roke dobrodošle pri delu na kmetiji. Tako za šolanje ni bilo ne časa ne denarja in je Tončka ostala doma, kajti en par pridnih rok je bil v veliko pomoč mami, ki je za Tončko povila še tri otroke. Vinko je iz Čepelj hodil takole na veselice, saj druge zabave takrat ni bilo in spoznal svojo princesko, verjetno je bil on takrat v njenih očeh tisti princ na belem konju, pa čeprav je prišel samo s kolesom na veselico. Preskočila je iskrica in Vinko je 6. maja popeljal svojo ljubezen pred matičarja v Kamniku. Tako kakor takrat je tudi sedaj sen mnogih stanovanje, ali kakor pravijo: najprej štalca potem pa ^ In sta si zgradila hišo svojih sanj na Viru; blizu sta imela tudi do službe, saj je Tončka delala v Induplati, nato v Univerzale, Vinko pa v Toku Domžale. Kot izučen parketar je rad pomagal tudi drugim in s tem zaslužil tudi za kakšen priboljšek
in ne samo to, nabral si je veliko prijateljev. Ljubezen do zemlje ju je vseskozi vodila nazaj v Čeplje, kjer sta pomagala staršem in se v letu 1984 tudi preselila. V zakonu sta svojima otrokoma Emi in Vinku privzgojila pridnost, poštenost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje do staršev, ki ga v zadnjem času mnogi nimajo, sedaj pa že vse to prenašata na vnuke. Toka, Univer-zal in Induplati ni več, njuna ljubezen pa še traja in, da bo še trajala, sta v soboto, 8. maja, obnovila obljube, dane pred 50 leti v cerkvi Marije vnebovzete na Brdu v krogu sorodnikov in prijateljev. Kakor je med obredom naglasil župnik Andrej Svete, je njuna zvestoba lahko za zgled mnogim dvomljivcem, ki v zadnjem času poudarjajo drugačen način skupnega življenja. Sodobni
svet se moti, ko pravi, da ni moderno se vezati eden na drugega, saj je skupna življenjska pot Tončke in Vinka dokazilo, da se da tudi skupno srečno in lepo živeti. Onadva sta kakor pametni mož in žena iz Svetega pisma, ki sta postavila hišo na trden temelj, temelj ljubezni, medsebojnih pogovorov in odnosov in zvestobe eden drugemu, v katerem večkrat eden drugemu še vedno izgovarjata besede Ljubim te, potrebujem te in odpuščam ti in tako je bilo tudi v soboto, največkrat je bil izrečen prvi stavek in prav je tako. Pri sveti maši so tokrat prepeval i bratje Krt, saj je mama Tončka iz njihovih krajev, za glasbene vložke pa so poskrbele vnukinje in na koncu sta se zlatoporočenca še urno zavrtela ob zvokih harmonike.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Čeprav je projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! narejen po zgledu projekta Let's do it, Estonia!, ki je v Estoniji potekal leta 2008, se je vseeno dobro obnesel tudi pri nas. Čeprav smo v poročilih slišali, da so kraji, ki so jih prostovoljci očistili, ponovno polni smeti. In vendar dokazali, da nam ni mar, kakšno imamo okolje, zato smo zavihali rokave in očistili Trnjavo. djd
Člani ŠKD Bregar so organizirano čistili Trnjavo, temeljito in z veliko iznajdljivosti. Pričeli so od kmetije Bregar proti glavni cesti, ob tem prečesali okolico cest, travnike in potoke, kjer se je našlo mnogo zanimivih smeti. Nekaj med njimi jih je imelo še precejšnjo vrednost, ko so bili še v uporabi. Poleg klasičnih plastičnih smeti so našli tudi odslužene gospodinjske aparate, motorje in še mnogo zanimivega. Poleg koristnega dela so se po opravljeni akciji, v kateri jim je sicer zmanjkalo vrečk, in so se morali pač znajti po svoje, zbrali v klubskih prostorih, kjer so akcijo zaključili z malico in se kasneje pomerili še na športnem področju.
Očistili smo Slovenijo
V soboto 14. aprila, smo se učiteljice in nekaj učencev ter staršev iz PŠ Blagovica pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Čistili smo Blagovico in njeno okolico. Otroci so bili precej ogorčeni nad tem, kaj in koliko smeti smo uspeli najti v razmeroma kratkem času. Po končanem delu so bili izredno zadovoljni. Sedaj bomo verjetno dobro premislili, preden bomo odvrgli odpadke kar mimo koša. Lepo je pogledati naravo, ki je čista - naj takšna tudi ostane! Sergeja Kosec
Čistilna akcija in 1. maj v Turističnem društvu Gradišče
Tudi v TD Gradišče smo se pridružili največjemu okoljskemu projektu v zgodovini Slovenije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. V Gradišču že vrsto let v aprilu organiziramo čistilno akcijo v okviru TD Gradišče, letos pa smo to združili z vseslovensko akcijo čiščenja naše okolice. TD Gradišče
17. aprila smo se že ob osmih zjutraj zbrali na dogovorjenem mestu »Mačkovem podu« v Gradišču. Več ekip se je odpravilo na različne konce naše vasi in ob znano sprehajalno pot okoli Gradiškega jezera. Očistili smo tudi večje divje odlagališče pod vasjo. Okoli poldneva, ko so ekipe zaključile z delom, je na sredi vasi ostal ogromen kup smeti, o čemer priča tudi priložena fotografija. Upajmo, da nas te smeti lahko opozorijo, da naša okolica ni odpad in da vse to sodi na organizirana odlagališča in ne v naravo.
Prvi maj že dobro stoletje, skoraj po celem svetu, obeležuje mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti oz. dan delavstva. Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika. Tudi člani turističnega društva smo na predvečer prvega maja zakurili kres in se z vsemi vaščani ob prvomajskem golažu in dobri družbi poveselili pozno v noč.
Ne smemo pozabiti kaj nas združuje, pa naj si bo to skupno delo ali zabava, vedno moramo najti čas za pogovor in druženje s prijatelji in znanci.
KLA/VEd. o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kaj uhova 1 5 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
Čistilna in delovna akcija v organizaciji ŠTD Rafolče
Ob vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu 17. aprila 2010 se je te akcije tudi v KS Rafolče udeležilo prek 75 udeležencev. Spet so v glavnem neosnaževalci čistili za tistimi drugimi. Izvedena je bila tudi delovna akcija za obnovo društvene brunarice, vse v okviru ŠTD Rafolče. Fotografije si oglejte na http://picasaweb.google. si/std.rafolce/CistilnaInDelovna Akcija1742010?feat=email# Viktor Jemec
Zjutraj sta nas obiskala predstavnika občinske uprave, direktor Stojan Majdič in višji svetovalec za gospodarske javne službe Tomaž Cerar in vsem zbranim zaželela uspešno delo. Vodstvo društva je modro ocenilo, da bo veliko udeležencev in združilo čistilno in delovno akcijo, kar se odvija tudi vsako
leto v manjšem obsegu. Brunarico smo prebarvali in uredili podstrešje, na igrišču smo opravili spomladanska vzdrževalna dela, izdelali dodatne lesene klopi, pokosili na-brežino Vrševnika, opleli ciprese itd. Na akciji je sodelovalo veliko otrok skupaj s starši, najlepše je vzgajati z zgledom. Odziv krajanov je bil nad pričakovanji, iz vseh vasi naše KS, odstotkovno največ iz Dupelj. Očistili smo vsa znana odlagališča smeti v grapah in ob cestah in poteh, ter skupaj z Moto klubom Rokovnjači, ki so pokazali lep primer sodelovanja, za kar se jim zahvaljujemo, nabrali približno 60 kubičnih metrov odpadkov. Akcija je potekala v dobro vseh, društvo je financiralo hrano in pijačo, občina pa odvoz. Ostalo je še nekaj starih odlagališč odpadkov, ki jih bomo očistili v prihodnosti. Pokojni predsednik Janez Dr-
novšek je razlagal, da je treba dvigniti zavedanje o vseh dogajanjih okoli nas; upajmo, da
bo to spoznanje prišlo do vseh tistih, ki takoj po akciji že veselo svinjajo naprej ^
Semenj v Lukovici ali Peregrinov sejem
Na državni praznik ob dnevu upora proti okupatorju Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica vsako leto prireja Peregrinov sejem ali po domače smn. Sv. Peregrin je tudi zavetnik vseh gasilcev, ki ta dan še posebej spoštujejo. Ker je bil praznik letos na torek, 27. aprila, je na sejem prišlo veliko več občanov kot bi sicer. Danilo Kastelic
Lansko leto sem poročal, da je na sejmu preveč krame, kar sejmu jemlje prvotni nekdanji pomen v Lukovici. Letos je bil sejem sorazmerno boljši, saj je bilo na voljo veliko več izdelkov,
narejenih v domačih delavnicah. Predvsem so ponudbo popestrili s pokušino dobrot uporabnikov kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben. To mi je z veseljem potrdil tudi dolgoletni organizator sejma Vili Golob, ki je predsednik Turistično olepševalnega društva Brdo - Lukovica. Domača ponudba je nekaj več ali dodana vrednost občanov Občine Lukovica. V dvorani Kulturnega doma Janko Kersnik Lukovica so predstavili svoja ročna dela člani Društva upokojencev Lukovica. Nekateri izdelki so bili zelo kakovostni, kar kaže na to, da se upokojenci v prostem času zelo zaposleni s svojimi konjički. Veseli smo, da sejem dobiva vedno več pravih ponudnikov, s tem pa tudi obiskovalcev, ki so
bili letos bolj zadovoljni kot prejšnja leta. Vsem organizatorjem in razstavljavcem se gre zahvaliti za dobro ponudbo in spodbudo za prihodnjič. Menim, da fotografije povedo še več.
Lukovica s Srcem Slovenije na cvetlični razstavi
V	soboto, 24. aprila, se je občina Lukovica predstavila v Arbore-tumu Volčji Potok v programu SRCE SLOVENIJE. Kljub slabemu aprilskemu vremenu se je jutro prebudilo v prelep dan, ki so še polepšali prelepi cvetoči travniki, posejani s cvetovi. Med dvanajst-dnevno cvetlično razstavo se je Občina Lukovica predstavila prva v soboto ob sami otvoritvi. Občine iz Podjetne regije so se tako predstavile preko povezovalke, to je preko projekta Srce Slovenija v predstavitvi grajskih stavb v Srcu Slovenije, s povezovanjem ljudi, običajev, kulture, veselega življenja, ljubezni in polnokrvnega duha v neskončnem utripu dogodkov. Danilo Kastelic
V	improviziranem gledališču pod velikem šotorom so najprej zaigrali koračnico člani Lukovške godbe in nadaljevali naprej po vsem parku, kar so pozdravljali obiskovalci z aplavzi. Pred šotorom se postavile rokodelsko stojnico izdelkov iz slamnatih kit članice iz KUD
Franc Maselj Podlimbarski. Gledalci so si lahko ogledali tudi prikaz pletenja kit iz slame. Predstavitev ljudskih oblačil so prikazali člani Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Članice Društva podeželskih žena so napekle veliko sladkih dobrot. Posebej dobro so prikazali dobrote uporabniki kolektivne in blagovne znamke Zakladi Črnega grabna. Po pokušini so obiskovalci te izdelke radi kupili. Eni so se odločili za mesne izdelke, drugi pa so podlegli na privlačnosti medu in medenih izdelkov. Furmansko pot so prikazali s harmonikami učenci turističnega krožka OŠ Janko Kersnik Brdo. KUD Fran Maselj Podlimbarski je s petjem ljudskih pesmi in igranjem skečev navdušil mimoidoče, ki so že pozabili na ta ljudska izročila. Ves program so sklenili s skeči in dobro voljo učenci OŠ Janko Kersnik Brdo, ki so vloge odigrali profesionalno, da so se obiskovalci nasmejali tudi do solz.
Na razstavi se je dalo dobiti od dobrot do cvetlic ali orodja za delo na vrtu. Celo rastlinjaki, in pohištvo za vrt. Med njimi so bili tudi naši obrtniki, ki so predstavljali tudi lepe in najsodobnejše oblike vrtnih ut. Letos so v parku pozirali tudi dinozavri v naravni velikosti, za katere so se mladi še posebej zanimali. Za mlade so poskrbeli tudi z igrali, tako da so starši lahko uživali v parku. Nova tržna niša je uspela, kakor tudi predstavitev občin, združenih v Srcu Slovenije.
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja
SKLEP O DOLOČITVI VOLISC IN OBMOČIJ VOLISC
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 6. junija 2010
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - PRI VINCENCU URBANIJI, Krajno brdo 3,
Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM LUKOVICA, Stari trg 1
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta.
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.22 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK, Šentvid pri Lukovici 30,
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DOBRŠEK, Rafolče 32,
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.24 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem polju 1,
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje.
VOLIŠČE 4.10.25 - PODRUŽNIČNA ŠOLA, BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica.
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmre-čje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.26 - ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.27 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35,
Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.28 - PRI RAJKU KERŠIČU, Učak 1,
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šen-tožbolt in Učak.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10. 950 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
PREDSEDNIK
okrajne volilne komisije
Peter Golob, univ. dipl. prav.
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije gozdnih vlak iz proračuna Občine Lukovica za leto 2010
I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
občina lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE
predmet javnega razpisa:
V proračunu Občine Lukovica za leto 2010 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen oz. predmet podpore:
Podpore se dodeljujejo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjene gradnji ali rekonstrukciji gozdnih vlak.
III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU
Upravičenci po tem razpisu so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
V. POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV
PLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijski gospodarstev;
gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; naložba mora biti v skladu z veljavnimi standardi Skupnosti; kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja).SPECIFIČNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
izvleček iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta ali Elaborat vlak, ki vsebuje še predračun gradnje ali rekonstrukcije gozdne vlake (pripravi Zavod za gozdove Slovenije);
seznam parcel, čez katere je prometnica načrtovana, s seznamom lastnikov in solastnikov teh parcel in overjenim soglasjem le-teh za gradnjo ali pripravo in uporabo gozdne vlake. Če bo načrtovana prometnica potekala čez parcele enega samega lastnika, overitev ni potrebna. (pripravi Zavod za gozdove Slovenije);
zagotoviti letno spravilo vsaj 3m3 lesa na 100 m gozdne vlake.
V. UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški po tem razpisu so stroški v zvezi z izgradnjo a li rekonstrukcijo gozdne vlake in opreme.
Pomoč se ne dodeli za že izvedene aktivnosti. Naložba ne sme biti začeta pred 01.01.2010 in mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Kot zaključek naložbe se šteje zapisnik strokovnega pregleda vlake, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije.
Davek na dodano vrednost in lastno delo se ne upoštevajo kot upravičeni stroški.
VI. OMEJITVE
Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU).
Podpore za naložbe po tem razpisu se ne dodelijo za: davke, razne takse in režijske stroške, stroške zavarovanja, stroške za refinanciranje obresti, investicije, ki se izvajajo izven območja občine, investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU, preproste naložbe za nadomestitev.
Pomoč po tem razpisu se šteje kot pomoč po pravilu »de minimis«.
Prejemniki dodeljenih sredstev ne morejo biti podjetja iz sektorjev ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES), št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES), št. 1407/2002, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in podjetja v težavah kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Pomoči niso pogojene s prednostjo rabo domačega blaga pred rabo uvoženega. Pomoči ne morejo biti dodeljene podjetjem, ki delujejo v cestno prometnem sektorju in ne smejo biti namenjene za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
VII. FINANČNE DOLOČBE
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša do 60% upravičenih stroškov.
Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 300,00 EUR, najvišji znesek pa je omejen z višino razpoložljivih sredstev na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso kmetijska gospodarstva v težavah.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena prejemniku, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju zadnjih treh proračunski let pred vključno zadnjo dodelitvijo takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR).
VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije gozdnih vlak iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2010 predvidoma 3.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji.
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1104 Gozdarstvo, podprogram 11049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest, proračunska postavka 042119 Sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak, KTO 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu.
V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2010 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev.
IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG
Vloge bodo točkovane v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah. Javni razpis je odprt do porabe sredstev.
X. VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
DOKUMENTACIJA, KI MORA BITI PRILOŽENA VLOGI:
•	izvleček iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta ali Elaborat vlak, ki vsebuje še predračun gradnje ali priprave (pripravi Zavod za gozdove Slovenije);
•	seznam parcel, čez katere je prometnica načrtovana, s seznamom lastnikov in solastnikov teh parcel in overjenim soglasjem le-teh za gradnjo ali pripravo in uporabo gozdne vlake. Če bo načrtovana prometnica potekala čez parcele enega samega lastnika, overitev ni potrebna. (pripravi Zavod za gozdove Slovenije).
•	izjava upravičenca, da v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov;
•	izjava upravičenca, da gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3m3 lesa na 100 m gozdne vlake.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
XI. OBRAVNAVA VLOG
1.	Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene.
4.	Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge.
5.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Pogodbe bodo z upravičenci sklenjene po uveljavitvi proračuna Občine Lukovica za leto 2010.
XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Vloge po predpisani dokumentaciji morajo biti posredovane do vključno ponedeljka, 09. avgusta 2010, do 24. ure, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www.lukovica.si.
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - GOZDNE VLAKE 2010«.
Dokumentacija, ki bo na naslov naročnika prispela po poteku datuma navedenega v prvem odstavku te točke javnega razpisa, se bo štela za prepozno in bo ponudniku neodprta vrnjena.
Odpiranje prispelih vlog bo: 12.08.2010, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev.
Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010).
Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev.
Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Rok za oddajo zahtevka je 29.10.2010.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2010.
XIV. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Okolje in prostor, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur: od 8.00 do 10.00. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: kat-ka.bohinc@lukovica.si.
Številka: 330-00038-001/2010 Datum: 12.05.2010
Občina Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r.
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja
JAVNI RAZPIS
za zagotavljanje tehnične pomoči na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2010
I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
V proračunu Občine Lukovica za leto 2010 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen:
Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme; ukrep: Zagotavljanje tehnične podpore.
Predmet PODPORE:
Podpore se dodeljujejo za izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin.
III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU
Upravičenci po tem razpisu so naslednji registrirani izvajalci:
•	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije;
•	organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije.
Če storitve nudijo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč - članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev!
IV. POGOJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV
Upravičenci, ki kandidirajo za predmet podpore izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin morajo k vlogi predložiti letni program dela (finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma stroritev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči).
Pomoč mora bit dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju.
POSEBNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
Razpisani temi tehničnih podpor za leto 2010 sta naslednji:
•	Izobraževanje s področja vzdrževanja in obnove travne ruše,
•	Izobraževanje s področja sonaravne reje živali.
V. UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški po tem razpisu so:
a)	Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodasrtvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije,...): stroški organiziranja programa za izobraževanje in usposabljanja (najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence); stroški izvedbe strokovnih ekskurzij; potni stroški in dnevnice udeležence.
b)	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer: rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
c)	Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodar-
stvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
d)	Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostra-cijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke (razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006- poreklo) niso imenovani.
e)	Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
VI. OMEJITVE
Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (eU).
Podpore po tem razpisu se ne dodelijo za:
•	že izvedene aktivnosti;
•	stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
•	stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe.
VII. FINANČNE DOLOČBE
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša:
-	pomoč lahko krije do 100 % stroškov;
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem;
-	kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo.
Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši/največji upravičeni stroški za društva znaša do 1000 EUR/program letno oziroma za organizacije do 6.000 EUR/program letno.
Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Višina sredstev namenjenih za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2010 predvidoma 4.500,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji.
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029004 Ukrepi za stabilizacijo trga, proračunska postavka 042106 Tehnična pomoč v kmetijstvu, KTO 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu.
V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2010 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev.
IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG
Podrobna merila so navedena v razpisni dokumentaciji.
Komisija bo v postopku ugotovila, ali vsebina vloge zasleduje in ustreza cilju
ukrepa.
X. VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in obveznih prilog k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
XI. OBRAVNAVA VLOG
1.	Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
a.	zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2010,
b.	zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu.
4.	Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno oprem ljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene.
5.	Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge.
6.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Pogodbe bodo z upravičenci sklenjene po uveljavitvi proračuna Občine Lukovica za leto 2010.
XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Vloge po predpisani dokumentaciji morajo biti posredovane do vključno petek, 18. junij 2010, do 24. ure, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 lukovica. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www.lukovica.si.
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - TEHNIČNA POMOČ V kmetijstvu 2010«.
Odpiranje prispelih vlog bo: 22.06.2010, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev.
Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010).
Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri se opredelijo posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil ter druge medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev med Občino Lukovica in upravičencem.
Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (računi, situacije),
•	poročilo o opravljenem delu.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2010.
XIV. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Okolje in prostor, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur: od 8.00 do 10.00. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: kat-ka.bohinc@lukovica.si.
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01, 5/06) in v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin (Ur. list RS, št. 84/07) ponovno objavlja
številka: 330-000037-001/2010 Datum: 12.05.2010
Občina Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r.
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO PREMIČNINE
Namen poziva in navedba prodajalca:
Prodaja premičnine - osebni avtomobil - kombi; Prodajalec: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
Opis predmeta prodaje:
Prodaja se osebni avtomobil znamke: FIAT Ducato/Combinato 1,9; oblika karoserije: večnamensko vozilo; št. sedežev: 8 +1, moč motorja v kW: 66; vrsta goriva: dizel; tip motorja: DHX, barva vozila: SOD - bela; leto izdelave: 1999. Izhodiščna izklicna cena je 1.800,00 EUR.
Merilo za izbiro ponudnika:
Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno za odkup.
Oblika in pogoji za zbiranje ponudb:
Ponudnik je lahko fizična ali pravna oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik - pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra.
Pisne ponudbe morajo vsebovati: predmet ponudbe, ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le fiksne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb. Ponudniki morajo predložiti pisne ponudbe najkasneje do 18. junija 2010, do 12. ure. Ponudbe prejete po tem roku ne bodo upoštevane. Ponudniki morajo ponudbo predložiti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ponudba mora biti predložena v zaprti kuverti in jasno označena z napisom »Ponudba za nakup premičnine - ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
Odpiranje ponudb bo dne, 21.6.2010 in bo nejavno. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni s sklepom o izbiri, najkasneje v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da z najugodnejšim ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo za premičnino, ki je predmet tega razpisa.
Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe:
Premičnina je naprodaj po načelu »videno - kupljeno«.
Z izbranim najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni po prejemu sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe sklene kupoprodajna pogodba. Kupec mora celotno kupnino poravnati v roku 8 dni od podpisa pogodbe na račun Občine Lukovica.
Davek na promet, stroške v zvezi s prenosom lastništva in notarsko overitvijo ter morebitne druge dajatve plača kupec.
Kontaktna oseba prodajalca:
Dodatne informacije se dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, kontaktna oseba: Mojca Cerar, tel.: 01/7296310. Ogled vozila je možen po vnaprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo.
občina lukovica
Jemo zdravo
Vse več se v današnjih časih govori o zdravi prehrani, zdravem načinu življenja ^ Vsemu temu dajemo velik pomen tudi v OPB na PŠ Blagovica. Veliko se pogovarjamo, beremo in seveda skušamo vse to uresničevati, da bi bili
zdravi in se dobro počutili. Izdelali smo vsak svojo prehrambeno piramido in tako ugotovili kaj je za naše telo dobro in česa se je bolje izogniti oziroma uživati v majhnih količinah. Sergeja Kosec
Učenci iz Krašnje sodelovali na festivalu gledaliških skupin
V	aprilu so bili učenci Podružnične šole Krašnja povabljeni na 2. gledališki festival podružničnih šol v Mlinše, podružnico OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Naslov festivala je bil Na vasi je veselo, zato so učenci pod vodstvom mentorice Vere Beguš pripravili igrico z naslovom Po vasi gor in dol. Marija Demšar
V	njej so predstavili življenje v Krašnji nekoč, ki se je prepletalo z utrinki iz današnjih dni. Veliko pesmi, plesa, izvirnega besedila ter dobre igre, ki je rezultat odličnega mentorskega dela Vere Beguš, je poželo velik uspeh. Predstavo so popestrili rekviziti, ki jih je tudi tokrat originalno izdelal Mitja Beguš.
Sejemo, sadimo
Čas pomladi je tudi čas sejanja in sajenja. Ker v OPB na PŠ Blagovica nimamo vrtička, smo si ustvarili vrtičke kar v cvetličnih
lončkih, ki smo jih seveda tudi sami poslikali in tako pričarali barvitost na okenskih poličkah. Sergeja Kosec
Projekt Pravljični palček
Projekt Pravljični palček se je zaključil s svetovnim dnevom knjige. Projekt za vse predšolske otroke in prvošolce organizira Knjižnica Domžale. Vse pridne bralce, ki so se priključili projektu, na koncu nagradijo s predstavo v KD Groblje, tokrat gledališča Unikat s predstavo Gremo na vlak, ki nas je vse zelo nasmejala. Otroci so dobili tudi spominske majice Pravljičnega palčka. Sergeja Kosec
Vse več staršev se namreč zaveda, kako pomembno je brati otroku in zato imajo veliko zaslugo pri tem projektu. Otrokom z branjem bogatimo besedni zaklad. Če otroci že berejo sami, pa jim kdaj pa kdaj lahko preberemo kakšno pravljico, ker to vedno dobro dene, saj je pomembna tudi čustvena toplina, ki jo ob tem vsi skupaj doživljamo.
Pričela so se dela na polju
Čeprav so večja dela na kmetijah že za nami, ni odveč opozoriti na uporabo varnostnih lokov na traktorjih, ki jih zakon predpisuje že od začetka leta 1984 dalje. Čeprav so iz leta v leto traktorji večji in močnejši, se izboljšuje tudi varnost njihovih uporabnikov. Pa kljub temu vsako leto umre 34 voznikov traktorjev. djd
Velik del odgovornosti, poleg neupoštevanja pravil, nosi tudi neustrezna oprema traktorjev in njihova tehnična brezhibnost, saj je le tehnično brezhiben traktor varen traktor. Kljub množičnemu obveščanju s strani inštitucij, ki skrbijo za varnost, strojnih krožkov in ostalih, je na naših cestah, poljih in gozdovih še zaslediti traktorje, ki z varnostnega področja tja ne sodijo. Mogoče nas bo o tem osvestila šele nesreča, a žal bo takrat že prepozno.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2010 organizirala
Letovanje otrok na otoku Krku
Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. razreda do vključno 9. razreda. Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan & Leštan d.o.o.
Izmene:
1.	izmena 9. julij do 19. julij 2010,
2.	izmena 19. julij do 29. julij 2010
3.	izmena 29. julij do 8. avgust 2010
Cena letovanja je 300.,00 €. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena tako znaša 150,00 €. Omogočamo vam plačilo v 3. obrokih po 50,00 €. Obveznost mora biti poravnana do odhoda na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 051/624-176, vsako sredo med 16,00 in 18,00 uro ali po e-mailu: zpm.domzale@siol.net.
Veselimo se počitnic z vami.
Zveza prijateljev mladine Domžale, Predsednica, Ema Škrjanc Ogorevc
Generacija operativnih gasilcev Gasilske zveze Lukovica 2010 je končala s šolanjem
In to v velikem slogu z realistično vajo, ki se je ne bi sramovali niti izkušeni gasilci z dolgim stažem v operativnih enotah. Predstavljate si, da se znajdete iz oči v oči s plameni, ki sikajo iz dveh osebnih vozil, poleg katerih leži negibno telo poškodovanega. Si predstavljate vročino, ki je tako silovita, da se voziloma brez ustreznega znanja in opreme ne da približati na razdaljo, krajšo od desetih metrov? In dodajmo še to, da so bili pripravnice in pripravniki prepuščeni lastni iznajdljivosti celo do te mere, da so intervencijo izpeljali popolnoma sami - tudi kar se tiče vodenja. Naši in seveda tudi vaši pripravniki so dokazali, da so v letošnji šoli pridobili toliko znanja, kot ga ni do zdaj še nobena generacija v Črnem Grabnu na začetku svoje gasilske poti.
JuRE ČOKL ZA POVELJSTVO GaSILSKE ZVEZE LUKOVICA
Foto: Gašper Mav
Zaključno vajo generacije gasilcev 2010 je namreč vodila operativna gasilka gasilske enote Krašnja Katja Pervinšek in svoje delo opravila zelo dobro, kar so z veseljem potrdili tudi vsi trije poveljniki gasilskih enot., katerih novi člani so na zahtevni vaji predstavili svojim bodočim vodjem novo znanje, ki ga bodo morali kaj kmalu znati pokazati tudi v primeru pravih nesreč. Teh na žalost ne zmanjka nikoli. In ko bo do njih prišlo, bo v občini Lukovica od aprila letos delovalo še 15 strokovno usposobljenih gasilk in gasilcev, ki se bodo pridružili svojim kolegom pri posredovanjih ob prometnih ne-
srečah in nesrečah z nevarnimi snovmi, gašenju požarov, tehničnemu reševanju, reševanju iz višin in globin ter ob naravnih in drugih nesrečah.
Zelo veliko znanja in volje so pokazali tudi bodoči inštruktorji Gasilske zveze Lukovica, ki so s šolanjem te generacije že močno zakorakali proti tako želenemu cilju, licenci za gasilske inštruktorje, ki jim odpira vrata v najbolj zahtevni del gasilstva, izobraževanje. IgorTrdin, Uroš Me-dič in Zoran Dernulovec so svoje delo opravili na zelo visokem nivoju, kar so potrdili tudi sami pripravniki, dokazala pa predvsem zaključna vaja, kakršne v Lukovici do zdaj še nismo videli, če govorimo o gasilcih, ki s svojim šolanjem šele začenjajo. Zadovoljstvo z znanjem novih gasilk in gasilcev je na analizi po zaključni vaji izrazil tudi vodja tečaja, podpoveljnik Gasilske zveze Lukovica Zdravko Tkalec, ki je skupaj s poveljnikoma PGD Prevoje Milanom Dernulov-cem ter PGD Krašnja Tonetom Pervinškom vajo ocenil in na koncu zaključil šolanje generacije 2010 z visoko oceno prav dobro. Zdaj čaka nove gasilke in gasilce delo v matičnih gasilskih enotah, kjer bodo morali svoje znanje pokazati na pravih intervencijah. Postali
so prijatelji, ki jih združuje plemenito poslanstvo - pomagati ljudem v nesreči. Vezi, ki so se med njimi stkale v ognju, ne bo mogel pretrgati nihče - in to je svetel zgled za vse gasilce in dober obet za generacije, ki prihajajo za njimi. Generacija 2010 je svečano zaprisegla 30. aprila 2010, nato pa istega večera opravila prvo dežurstvo zaradi kurjenja prvomajskih kresov. Tako so pripravniki tudi dejansko postali gasilci, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali in tudi brali. Videoposnetek, ki predstavlja potek šolanja generacije 2010, si lahko ogledate na spletni strani PGD Lukovica, ki se nahaja na naslovu www.gasilci-lukovica.si.
Lipica bolj bela tudi zaradi nas
Dekleta in žene iz ekipe Bobiaerobi, ki se dvakrat tedensko pridno razgibavamo pod vodstvom vaditelja Bogdana Capudra, smo vedno rade tam, kjer se kaj dogaja. Če ima akcija še dober namen, toliko bolje. Zato smo zavihale rokave in poprijele za čopiče tudi v akciji Pobarvajmo ograje Lipice, ki so jo v tamkajšnji kobilarni pripravili ob svoji 430-letnici. Andreja Čokl za Bobiaerobi
Ne le beli lepotci, ki znajo plesati v ritmu dunajskega valčka in so pravzaprav križanci med domačimi kraškimi konji in konji iz Italije in Španije, tudi bela lesena ograja je zaščitni znak kobilarne, saj nas pozdravi že takoj ob prihodu in spremlja ves čas ob poti skozi posestvo. Naloga se tako na prvi pogled ni zdela prav preprosta: deset kilometrov že zelo dotrajane in ponekod še nikoli pobarvane ograje je pomenilo dvajset kilometrov letvic in kar 4500 stebričkov, vpijočih po sveži barvi. A s pomočjo podjetij Helios in Žima, ki sta prispevali barve in čopiče, ter s pomočjo ljudi iz vse Slovenije Lipica po nekaj delovnih koncih tedna spet sije v polnem sijaju. Tudi zaradi našega Bogdana, ki je ves čas bdel nad celotno akcijo. Lukovčanke smo za barvanje izbrale dan, ko so čopiče vihteli tudi znani Slovenci. Mimogrede, nedaleč od nas se je tako z metri ograje »boril« Drago Kos, sicer znan kot borec proti korupciji. Tudi nam je šlo barvanje odlično od rok in s ponosom lahko zapišemo, da je bila odlična jota, ki smo jo v času za malico dobili vsi prostovoljci, pošteno prislužena. Dodatna nagrada pa je bil gotovo brezplačen ogled kobilarne in čudovitih belih konj, ki skupaj z bogato naravno in kulturno dediščino Krasa sodijo med slovenske bisere. Žal pa Slovenci na Lipico in lipicance pogosto pozabimo, zato je ena od naših članic, ki dela kot radijska novinarka, pripravila polurno oddajo o kobilarni, ki je bila že predvajana na 1. programu Radia Slovenija. Tudi sicer je bila akcija barvanja ograj v slovenskih medijih zelo odmevna in morda bo prav zato Lipica ob svojem častitljivem jubileju in v prihodnje spet postala obvezen cilj družinskih izletov. Me prav gotovo še pridemo!
Razstava članic in članov Društva upokojencev Lukovica
Trg Lukovica je bil 27. aprila 2010 nekaj posebnega. Peregri-nov sejem. Stojnice. Na njih naše domače dobrote Zakladi Črni graben, vrtnarski kotički in še kaj. Iz vseh okoliških vasi so prihajali ljudje.
Za Društvo upokojencev Lukovica, Stana Stopar
Z nasmehom, prijaznimi besedami, pozdravi so se v gneči pomikali med stojnicami. Nekaj posebnega se je ta dan dogajalo tudi v dvorani Janka Kersnika. Že ob vstopu na Trg Lukovica je Društvo upokojencev Lukovica s prijaznim plakatom vabilo na ogled razstave izdelkov iz delavnic ročnih spretnosti. Kdor je razstavo spregledal, je zamudil veliko lepega in koristnega. Obiskovalci so v našo kroniko zapisali mnogo pohvalnih besed. .^to naredijo zlate roke z veliko potrpljenja in občutka za lepo, .^da človek, že starejši, naredi nekaj tako lepega, čudovitega; v tem znanju je bogastvo naše dediščine, .^ne samo lepo, veličastno za današnji čas,
.^vsako leto je vaše delo bolj dovršeno, toliko različnih izdelkov iz vaših delavnic, naj vas dobra volja in talent ženejo naprej, .^če bi bila zelo bogata, bi vse to kupila
.^lepo in poučno, ste kaj vašega znanja prenesle na mlajše generacije?...,
.^kar tako naprej, da bodo imeli zanamci kaj videti in se naučiti. Veseli smo, da ste nas obiskali in si ogledali razstavo. Obljubljamo vam, da vas bomo še kdaj presenetili. Saj to je naše tretje, lahko še vedno ustvarjalno življenjsko obdobje! In še vedno se učimo. Sicer pa, saj poznate tisto misel: »Znati se starati je višek modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja.« Zahvaljujemo se županu Mateju Kotniku za vzpodbudne besede, Občini Lukovica za pokroviteljstvo in vsem, ki so kakorkoli prispevali k oblikovanju razstave Ustvarjalni upokojenec. Postanite ustvarjalni tudi vi. Pridružite se nam vsak zadnji torek v mesecu.
AMZS osvešča
Varnost, kot je še niste spoznali
Na povabilo AMD Lukovica sem se odločil, čeprav ni v moji navadi, da na gospodov dan obiskujem trgovine, obiščem BTC center in spoznam, kakšna je družinska ura AMZS. djd
Kaj je Družinska ura AMZS? Na njej spoznavaš ali spoznaš kar nekaj podrobnosti, ki jih mora udeleženec v prometu poznati. Preizkus trka vozil je ena izmed zadev, ki človeku seže globoko v srce, simulator vožnje za učenje pravilne vožnje, FIA Etec kolesarski poligon za urjenje naših kolesarskih sposobnosti. Priznati moram, da mi je po drugi vaji že uspelo odpeljati progo brez napake, varno v sedežu pravilna izbira in uporaba otroških sedežev, treninga varne vožnje tokrat nismo odpeljali, sem pa dobil popolnoma dovolj informacij, kje in kako na trening varne vožnje. Preizkusil sem še svoje psihofizično stanje in pogled skozi očala pri malce alkohola v krvi je prav zabaven, le kovancev nikakor ne moreš spraviti v posodico. Uh, naporno je biti pijan. Poleg vsega tega sem lahko poskusil
reakcijski čas, ki ni bil slab, so dejali, in se poučil o športih, ki jih v okviru AMZS ni malo. Priznati moram, da obisk BTC ni bil zaman, saj sem v tokratno nedeljsko popoldne odšel mnogo bolj osveščen in, če sem ob tem pripomogel k večji varnosti v prometu, se bom ponovno rad odzval vabilu, mogoče pa prihodnjič pripravijo Družinsko uro AMZS v Lukovici .
Obiskal nas je ribič
Ob svetovnem dnevu voda smo povabili medse Janeza Križmana, ki se je tudi tokrat prijazno odzval povabilu in prišel v ribiški opravi in nas seznanil z osnovami ribištva, nam veliko stvari pokazal in marsikoga navdušil za ribištvo. Sergeja Kosec
Palčki na ranču Kaja in Grom
Otroci iz skupine Palčki smo 10. in 11. maj preživeli na Ranču Kaja in Grom pri Vojniku. Darja in Andrej sta nas popeljala v čudoviti svet gozdnih palčkov, konj in domačih živali. Preizkusili smo se v lokostrelstvu in ugotovili, da je včasih težje, kot zgleda na prvi pogled. Crkljali smo se s konji, jahali in usvojili pravo jahalno držo. V gozdu smo palčkom gradili hišice, igralnico, raziskovali, se veliko gibali in utrjevali naše prijateljske vezi. K srcu nam je prirasla psička Kala, ki je slepa, kar pa je ni motilo pri igri in druženju z nami. Zapis in foto: Jolanda Kreslin
Preživeli smo dva lepa dneva in se vrnili s prijetnimi vtisi in spomini. Zahvalili bi se radi še vsem, ki ste nam z denarnimi prispevki pomagali, da smo lahko doživeli toliko lepega in novega.
Obisk sadovnjaka in ogled naših jablan
V petek, 23. aprila, smo 3. a in 3. b razred obiskali sadovnjak na Brdu. Pod strokovnim vodstvom Romana Mavca smo si ogledali sadna drevesa, ki že obilno cvetijo. Med drugim smo si ogledali tudi naši jablani in izvedeli veliko zanimivosti o dogajanju in delu v sadovnjaku spomladi. Opravila smo tudi praktično preizkusili. Opazili smo nekatere živali in izvedeli, katere živali so v sadovnjaku dobrodošle in katere ne, ter zakaj. Tina Uštar
Za strokovno vodenje in prijaznost se g. Romanu zahvaljujemo in priporočamo še za naprej.
Ohranjanje starih običajev
V 1.a in 1.b smo imeli tehniški dan z naslovom Ohranjanje starih običajev. Tako nas je obiskala Skupina za ohranjanje kulturne in naravne dediščine iz Krašnje. Gospe so nam pokazale, kako so ljudje včasih pletli kite in iz njih izdelovali slamnike, cekarje, ^ Učenci so jih z velikim zanimanjem opazovali, poslušali in se v pletenju tudi poizkusili. Ugotovili smo, da delo ni enostavno, saj potrebuješ kar nekaj spretnosti v rokah. Učiteljici in vzgojiteljici , Foto: Urška Glavač Ravnikar
Ob tej priložnosti se gospem Minki, Slavici, Marinki, Veri in Pavli zahvaljujemo za njihov obisk!
Mlinček se vrti
Učenke in učenci 3. b razreda so v šolo prinesli raznovrstne mlinčke, ki so jih doma izdelali s pomočjo očkov in drugih odraslih družinskih članov. Vse te mlinčke so tudi preizkusili kar na pipi pri umivalniku. Vsi so se zavrteli, kot je treba. Tina Uštar
Lutka iz blaga
OBVESTILO
Obveščamo vas, da lahko preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak.
V Lukovici, vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 do 9.00 v ZP Lukovica, Na Trojanah, v torek, 1. junija 2010, od 8. do 9. ure v prostorih KS Trojane, V Blagovici, v sredo, 2.junija 2010, od 8. do 9. ure v prostorih gasilskega doma v Blagovici.
Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je potrebno plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna.
Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1,50 EUR.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči!
Vljudno vabljeni!
Patronažni medicinski sestri
-	èioCoS^ čistiCne naprave o({2 -1000 <PE (preiivakev) - rezervoarji
-fiCtri za deževnico
-	greznice (z6iraCne,civo _ plavajoči sesaCni ^mpCeti
- dodatna oprema
V 1.a in 1.b nas je obiskala Janica Žurej, ki je pod okriljem Društva prijateljev mladine Lukovica izvedla dve delavnici. Skupaj smo izdelali lutko iz blaga. Otrokom se je izdelava zdela prav zanimiva in zabavna. Najprej je bilo potrebno dele telesa napolniti s polnilom. Nato je gospa Janica doma lutko dokončala. Izvezla je oči, nosek in usta ter prišila lase. Tako smo v obeh razredih dobili novi igrači in sicer deklico Tinko in dečka Jaka, ki smo ju ob pomoči otrok in staršev ter starih staršev tudi oblekli. Gospa Janica, hvala vam! Učiteljici in vzgojiteljici , Foto: Urška Glavač Ravnikar
Ker ne daje nobenega zagotovila za ohranitev teritorialnega stika zj mednarodnimi vodami!
Ker ne dovolimo, da Slovenija po izgubi Trsta leta 1954 in izgub^^ Koroške leta 1920 znova izgubi slovensko ozemlje!
Ker bomo sami odločali o usodi domovine in ne po navodilih velikih držav, ki lobirajo za Hrvaško!
Ker Sloveniji grozi izguba statusa pomorske države!
Ker se Slovenija NE pogaja o ozemljih, ki so nesporno njena!
Ker pomeni umiranje Luke Koper na obroke in s tem slabitev celotnega slovenskega gospodarstva!
Ker podpiramo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega
ozemlja in morja!






L ,
a^^e^skiljudikastranla
»
»
»
»
»
»
»
Proti arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško
Slovenski volivci bodo imeli možnost odločati o AS (arbitražnem sporazumu) na naknadnem zakonodajnem referendumu. Argumenti za glasovanje proti uveljavitvi AS so:
AS Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Hrvaška je ob ratifikaciji AS sprejela posebno izjavo, v kateri piše: Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.
AS naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo »stik«, (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem.
AS bo tako v najboljšem primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.
AS določa, da sodniki pričnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar pomeni, da bodo posledice sporazuma razvidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.
AS ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot sto dvajset tisoč Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena.
Z AS je ogrožen slovenski nacionalni interes v tistem delu, kjer temelji na strateškem pomenu pristanišča Koper,
ki Sloveniji in drugim državam srednje Evrope omogoča intenzivno gospodarsko sodelovanje.
Slovenska vlada je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije in ga potrdila z navadno večino glasov. Namesto da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj in smo prisiljeni izbirati med zgolj slabimi odločitvami.
Uveljavitev AS s pičlo večinsko podporo na referendumu lahko objektivno privede do blokade pri ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU, kajti prepričljiva večina slovenskih volivk in volivcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi naše južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU.
Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Z vstopom države v EU bo odpravljena samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana vse do vstopa Hrvaške v schengenski sistem. Na to pa bo treba čakati še zelo dolgo, najverjetneje do vstopa vseh držav Zahodnega Balkana v EU.
Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih je vedno poiskala nove, sprejemljivejše rešitve.
Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne in morske meje, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in pomembnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Potrditev AS na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. ZATO SE BOMO REFERENDUMA UDELEŽILI IN OBKROŽILI besedo PROTI.

O. O. Socialni demokrati
Lukovica
Spoštovani, prihaja čas, ko se bomo morali z odgovornostjo odločiti o referendumsekm vprašanju. Socialni demokrati občinske organizacije Lukovica Vam predstavljamo glavne razloge ZA podporo arbitražnemu sporazumu. Verjamemo v Vašo trezno in predvsem najboljšo odločitev glede meje z sosednjo državo. Ne glede na vašo odločitev pa vabimo Vse občanke in občane na referendum, praznik demokracije.
ZA
ZAŠČITO MEJE
Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada.
ZA
MIR IN SOŽITJE OB MEJI
Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče.
ZA
STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE
Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25.6.1991. Z njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja.
ZA
POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV
Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive.
ZA
NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE
Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje Arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan.
ZA
UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN
Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovenije, dobrososedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine.
ZA
NAČELO PRAVIČNOSTI
Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem.
ZA
SODELOVANJE MED DRŽAVAMA
Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogoča reševanje nesoglasij med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji.
ZA
SLOVENIJO
S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu.
ZA
SPORAZUM
Naj bo deseti ZA vaš. Glasujte ZA mir s sosedi in ZA razumno rešitev mejnega vprašanja. Glasujte ZA arbitražni sporazum.
Zakaj nam nihče ne ponudi piva?
Obsedenost nekaterih občinskih svetnikov in občanov z županom meji že na blaznost. Obtoževanja, podkupovanja in politične igrice, ki jih spremljamo v zadnjem času bi lahko bili podlaga za dober filmski scenarij. OO SNS Lukovica
Nehote se poraja vprašanje, zakaj nekateri postavljajo rušenje župana pred razvoj občine, saj zaradi obtoževanj, revizij in podobnega projekti zamujajo ali stojijo. Očitno je cilj določene skupine somišljenikov, da se čim manj naredi in posledično pred volitvami vso krivdo županu naprti. Se samo nam zdi to skregano z zdravim razumom?
Sposobni in razvojno naravnani občinski svetniki bi morali nesebično sodelovati pri razvoju občine in šele z odličnim programom prepričati volivce, da jim zaupajo naslednji mandat. Očitno takšnega programa ne uspejo sestaviti, vladali bi pa radi. Naj si bo celo za ceno podkupovanj. Kako naj si drugače razlagamo ponudbo g. Pirnata, ki je pripravljen podariti kar 500 litrov piva določeni stranki za pomoč pri rušenju župana. Slednje navedbe so bile namreč objavljene v osrednjem časniku Dnevnik. Ta članek ni zagrenjenost, ker naši stranki niso ponudili piva, saj se zavedamo, da je sprejemanje podkupnin kaznivo. Očitno
se tega ne zavedajo ponudniki piva, ki so s tem pokazali pravi obraz načina njihovega delovanja. In takšni nam želijo vladati v bodoče? Če tega ne bo preprečila protikorupcijska komisija, upam, da bomo vsaj volivci na naslednjih volitvah. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kam razknjižijo ponujeno pivo, ali kam so ga knjižili na nedavni predstavitvi svojega kandidata za župana Stanislava Smrkolja, lastnika gostišča, pod katerega streho se vari pivo? Kar se tiče transparentnosti in poštenosti, bodo morali očitno najprej pomesti pred svojim pragom, saj, če smo natančni, so v sklopu predstavitve kandidata za župana, med drugim kršili zakon o omejevanju porabe alkohola, ki v 12. členu veleva, da je prepovedana ponudba alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer
se med drugim opravlja dejavnost izobraževanja. Predavanje o blagovni znamki Zakladi Črni Graben, ki je bilo sestavni del predstavitve kandidata za župana, pa vsekakor spada med izobraževalno dejavnost. Nenazadnje se lahko vprašamo, ali gre strošek popitega piva v strošek volilne kampanje? Glede na javno in z mediji dokumentirano prireditev bo drugam težko šel. Problem je le v tem, da je poraba sredstev za volilne kampanje strogo omejena z višino stroška in časom nastanka stroška, ki lahko nastane šele po uradnem začetku volilne kampanje, objavljenem v Uradnem listu t.j. približno en mesec pred volitvami.
Verjetno lahko pričakujemo burne odzive na ta članek vendar borimo se za poštenje in razvoj občine, ker nam ni vseeno za kraj, kjer živimo. Pa na zdravje!
Nov veter v vodstvu MSi Ljubljana vzhod
Eden večjih regijskih odborov, se je v 24. aprila 2010 sestal na redni letni konferenci, tokrat v Šentvidu pri Lukovici. Tokrat ta konferenca ni bila le vsebinska, prinesla je tudi spremembe imen funkcionarjev. Poleg mladinske problematike v regiji so mladi na konferenci razpravljali predvsem o razvoju regije. V okviru razvoja regije so imeli člani podmladka Nove Slovenije skupno mnenje, da se bo regija razvijala le s sodelovanjem akterjev in občin, ki regijo sestavljajo. Poleg povezovanja, ki ga predvsem mladi iz Nove Slovenije že gradijo, pa je potrebno vzpostaviti tudi pogoje za sodelovanje na višjih ravneh, s čimer bo prišlo do delitve znanj, izkušenj in tudi uspehov med občinami. Razprava o razvoju regije in občin, ki jo sestavljajo, je bila opravljena v okviru priprav podmladka NSi, na lokalne volitve, ki bodo letos jeseni in za kar se mladi iz Nove Slovenije že dlje časa tudi pripravljajo in tudi trdo delajo. Drugi del je bil namenjen predvsem aktualnim temam v Sloveniji, tako smo mladi na tem regijskem odboru zavzeli jasno stališče da gredo ukrepi vlade na področju študentskega dela (zakon o malem delu) in na področju
razvoja šolstva v napačno smer. Glavni razlog, da smo tokratno konferenco lahko poimenovali VOLILNA, pa je bil seveda potek mandata dosedanjim funkcionarjem v regijskem odboru. Tako smo izvedli volitve, na katerih smo za vidnejša mesta kandidirali tudi kandidati iz Lukovice. Za predsednika RO je bil izvoljen Jošt Svetec iz Kamnika, ki je na tem mestu zamenjal Mateja Slaparja, ki je odbor vodil nekaj več kot dve leti. Novi podpredsednik odbora je postal Marko Juteršek (OO MSi Lukovica), tajnik pa Dominik Janez Herle. V regijski odbor je bilo izvoljenih še 7 članov iz občin, ki sestavljajo regijo, med njimi tudi Rok Avbelj (Lukovica) in Miha Dolinšek (Lukovica). Po zahvalah in obljubah novega vodstva smo mladi nadaljevali veselo druženje ob bowlingu, med katerim smo se v prijateljskem in malce bolj sproščenem duhu pogovarjali o planih za prihodni razvoj regije kot tudi regijskega odbora Mlade Slovenije Ljubljana vzhod.
Stanislav Smrkol napovedal svojo kandidaturo za župana Lukovice
V petek 14. maja, je občinski svetnik Stanislav Smrkol iz Lukovice prvič uradno napovedal, da bo na letošnjih volitvah kandidiral za župana Občine Lukovica.
Stanislava Smrkola zaznamuje aktivnost in družbena angažiranost v Lukovici. Dvanajsto leto uspešno vodi Krajevno skupnost Lukovica, je podpredsednik Občinskega odbora Slovenske Ljudske stranke in štiri leta svetnik Občine Lukovica. V mladih letih je bil aktiven športnik, najprej kot nogometaš v mladinskih vrstah, pozneje pa se je preusmeril v motokros, ki je bil v teh krajih zelo popularen. Uspešno je nastopal na republiških in državnih tekmovanjih. Leta 1980 je bil tudi vice prvak na republiškem prvenstvu.
Kot mladinec je bil tudi aktiven gasilec. Ko se je zaposlil, je kmalu začel s popoldansko dejavnostjo in za hobije mu je začelo zmanjkovati časa. Pa tudi popoldanska dejavnost ni bila več dovolj in je vzel redno obrt-kovinska galanterija. Veliko je sodeloval z našimi bivšimi republikami v skupni državi Jugoslaviji. V času osamosvajanja so se razmere tako spremenile, da se je preusmeril v drugo dejavnost-gostinstvo in sedaj že enaindvajseto leto z ženo uspešno vodita gostinsko dejavnost, pri delu jima sedaj pomagata že sin in hči.
Rad priskoči na pomoč številnim društvom in pomaga pri organizaciji prireditev ter sodeluje pri številnih projektih v občini Lukovica. Je tudi uporabnik domače blagovne znamke Zakladi Črnega graben, s tem znakom se ponaša tudi njegova gostilna Furman. Je velik promotor naravne kulturne dediščine Občine Lukovica.
Stanislav Smrkol se je izkazal kot dober in skrben gospodarstvenik, z dragocenimi izkušnjami. Kot predsednik krajevne skupnosti si je pridobil znanje in izkušnje in ima posluh za sočloveka, kot svetnik dobro pozna delovanje Občine in ljudi, ki tu živijo. Zavzemal se bo za skladen razvoj občine, ter za gospodarno ravnanje z občinskim denarjem oz. denarjem davkoplačevalcev.
Velika podpora kandidatu za župana
Po letni konferenci OO SDS Lukovica še bolj optimistični
SDS
Zdrahe, ki smo jim priča v zadnjem času v Lukovici, ne vodijo k rešitvam, ki bi bile dobre in prave za občanke in občane Občine Lukovica. V naši stranki si ves čas prizadevamo za pozitiven pristop v politiki, ki edini lahko pripelje do zastavljenih ciljev. Vedno smo bili in smo kritični, toda pripravljeni tudi pomagati. Tako smo sodelovali s prvim županom in sodelujemo tudi s sedanjim. Voljo ljudstva spoštujemo in se zavedamo, da smo poklicani k pametnemu ravnanju in gospodarjenju v občini. S kritikami, brez podaje drugačnih rešitev, se ne strinjamo. Moti nas politična trgovina in kupčkanje in v takih igrah, kjer naj bi spodnesli župana, zato da bomo na koncu pili pivo, ne želimo sodelovati. Če ne želiš pomagati, tudi nagajati ni treba. Naše delo je odgovorno in
kot največja stranka na desni sredini slovenske politike vemo, da bomo lahko že v naslednjem mandatu ponovno odgovorni za vodenje države. Pri tem želimo pomagati tudi Občini Lukovica - kot njeni prebivalci in odgovorni ustvarjalci demokratičnih odločitev. Trudimo se poslušati glas ljudi in tako se krepimo. V našo stranko se tudi zaradi naše načelnosti in podpore dobrim projektom vključuje v občini Lukovica vedno več novih članov. Veseli smo, da so to ljudje iz različnih okolij in izobrazb, delavci podjetniki in intelektualci. Tako okrepljeni stopamo naprej s še več optimizma in pripravljenostjo za delo. Cilji, kot so šola in vrtec, so nam resen izziv. Pri tem moramo rešitev poiskati čimprej, saj so to za našo sredino najbolj potrebni objekti. Odgovori
»ne za vsako ceno« in »ne pred volitvami« skrivajo v sebi oportunizem in politične kalkulacije. Za nas te niso pomembne, pomembno je zagotoviti prostor za naš mladi rod. Zaupati moramo strokovnjakom in stvari napraviti dobro v dogle-dnem času. Ker vemo, da znamo pomagati pri teh in še mnogih projektih, smo pripravljeni iti naprej. Podpiramo ljudi, ki vedo, kako se pride do cilja in so že in še dokazujejo, da znajo, zato podpiramo župana Mateja Kotnika in smo podprli občinski proračun, ki so ga brez konkretnih pripomb in predlogov na zadnji seji občinskega sveta predstavniki nekaterih strank in neodvisne liste in novi neodvisni svetnik zavrnili. Mi podpiramo predlog proračuna, ki je podal rešitev za izgradnjo vrtca in hkrati omogoča razvoj občine tudi v naprej, in tudi rešuje največje probleme na komunalnem področju. Naša rešitev je v delu in sodelovanju, nagajanja niso naša vizija. Zavi-hajmo rokave in stopimo skupaj!
OO SDS Lukovica
Proračun, kmečka pamet in gospodinjska logika
Kako pripraviti letošnji proračun, tako da bo razvojno naravnan in hkrati tudi varčevalen? Težka naloga za tistega, ki proračun pripravlja. Namreč, za tak proračun je potrebno imeti jasno razvojno strategijo, prioritetne cilje in nenazadnje odgovornost za gospodarjenje z javnimi financami. Pripraviti pa bi ga moral nekdo, ki ne bi stalno kalkuliral z odstotki podpore in priljubljenostjo, temveč bi svojo funkcijo jemal resno. Tomaž Močnik, občinski svetnik SLS
Če pustimo ob strani dejstvo, da imamo v občini mrliško vežico, ki je po m2 dražja od luksuznega
stanovanja v Ljubljani, oziroma je stala toliko kot štirioddelčni vrtec na Brezovici, pa ne moremo mimo dejstva, da je bilo v predlogu letošnjega proračuna in v razvojnem programu predlaganih 141.000 evrov za mrliško vežico v Češnjicah, ki sicer že stoji. Nesprejemljivo visoko. In vse to je najnazornejši simbol stanja trenutne lukoviške sedanjosti.
Ali je to v trenutni splošni gospodarski situaciji in stanju ostale družbene infrastrukture v občini prioriteta ali ne, naj vsak presodi sam. Po mojem mnenju gre za lahkomiselnost in pomanjkanje občutka za realnost. Ko pa bo prišla streznitev, se ne
bo nikomur nerodno sprijazniti z odločitvijo za kaj skromnejšega, bolj povprečnega. Saj smo hoteli več, kajneda, a če ne gre, ne gre. Po drugi strani pa se v proračunu za dve veliki investiciji - izgradnja otroškega vrtca in šole - ni načrtovalo znatnih sredstev (za šolo sploh ne), s čimer bi zmanjšali odvisnost od dragih kreditov oziroma skrajšali dobo leasing pogodbe. S tem bi seveda zmanjšali tudi celotno vrednost investicije in pospešili začetek izgradnje šole. Posledice slabega gospodarjenja in neracionalnega trošenja javnih sredstev bomo plačali vsi prebivalci občine Lukovice. Načelo dobrega gospodarja, umno gospodarjenje z družbenimi in naravnimi viri, verjetno bo treba razmišljati v to smer. No, in kaj imata skupnega kmečka pamet in gospodinjska logika z letošnjim predlogom proračuna, ki ga je sicer občinski svet s tesno večino zavrnil? Nič. Nobene ni zaslediti niti v sledovih.
Prejšnje vodstvo je prodalo zlatnino, zato je na vrsti srebrnina, potrebujemo pa vso železnino!
Spoštovane občanke in občani!
V	teh dneh je veliko govora o najrazličnejših občinskih aktivnostih in projektih. Zavladala je prava tekmovalna vnema v razpravah o pomembnosti izgradnje novega vrtca in osnovne šole, o spornosti gradnje vzporednega plinovoda, o pomembnosti sanacije črnih točk pri avtocesti ter nenazadnje tudi o očitkih, kako občina odprodaja svojo »srebrnino« in premalo zaračunava za komunalne prispevke Stanovanjskemu skladu RS, ki namerava na področju občine Lukovica graditi nova stanovanja. Da, volitve so tu.
Na drugi strani pa pozabljamo na dom starejših občanov, gradnjo in posodobitev občinske komunalne infrastrukture (vodovodi, kanalizacije, ceste ...), likvidacijo poskusnega nasada Brdo, ter še o mnogočem.
V	zadnjem času se v povezavi z zgoraj navedenimi projekti v različnih medijih ogromno govori tudi o samem delu Odbora za gospodarske javne službe in okolje. Žal ugotavljam, da pri vsem tem večkrat prihaja do izkrivljanja resnice ter enostranskega podajanja mnenj, kar zavira ter preprečuje uspešno realizacijo projektov, ki so pomembni za vsakogar izmed nas. Ravno to bi želel pojasniti v nadaljevanju. Predsednik Odbora za gospodarske javne službe in okolje, Gregor Bajde
Aktivno in gospodarno upravljanje občinskega premoženja je najpomembnejše
Odbor za gospodarske javne službe in okolje je posvetovalni organ občinskega sveta. Večkrat ga v svojih postopkih uporablja tudi občinska uprava, kar je zaradi velikosti občine tudi razumljivo. Odbor velja za najaktivnejšega v občinskem svetu, saj smo samo v tem volilnem mandatu sklicali prek trideset sej.
Odbor za gospodarske javne službe in okolje kot tudi sam kot predsednik odbora podpiram in zagovarjam aktivno in gospodarno upravljanje občinskega premoženja, pa naj gre za nakup ali odprodajo določenih delov občinske lastnine.
V	kolikor se izkaže, da občina določenega zemljišča ne potrebuje, z odprodajo pa bi si zagotovila
ekonomsko in družbeno korist, kar je mimogrede tudi dolžnost občine, da zagotavlja in omogoča razvoj na različnih področjih, potem predlog podpiram. V nasprotnem pa se s tem ne strinjam. Vsa sredstva od odprodaje občinskih zemljišč so namenska, to pomeni, da jih občina porabi za potrebe gospodarske javne infrastrukture. In ravno tu se pojavlja problem. Občina je pod bivšim vodstvom z gospodom Živkom Burjo na čelu zgradilo praktično vso infrastrukturo na črno, predvsem ni poskrbela za odkupe zemljišč, kjer stojijo grajeni infrastrukturni objekti, kar pomeni, da moramo danes odkupiti, pozor, za več deset kilometrov cestišč, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, prav tako moramo odkupiti vsa zemljišča kjer stojijo vodovodi (tudi varovalni pasovi), kanalizacija, športna igrišča, parkirišča itd. Groba omenjena zapuščina bivšega vodstva, ki danes sili iz skritih omar, je ocenjena na prek 10 milijonov evrov!
Ves čas se trudim, da bi težave reševali sistemsko, vendar zaradi pomanjkanja sredstev odbor rešuje več ali manj samo nujne primere. Zato, spoštovane občanke in občani, moramo najti namenska sredstva za omenjene odkupe zemljišč. Ker je bivše vodstvo občine zlatnino prodalo, odgovarjam, da imamo na voljo samo še srebrnino, za poplačilo vsega naštetega pa ne bo dovolj niti železnina.
Popust Stanovanjskemu skladu RS pri komunalnem prispevku:
Poleti leta 2008 je občinski svet sprejemal predlog zazidalnega načrta L6 in program opremljanja (komunalni prispevek).
Odbor za gospodarske javne službe je sprejemal samo program opremljanja in ne tudi zazidalnega načrta, kar je v pristojnosti drugega odbora. Ko je na seji občinskega sveta prišlo do odločanja, sva proti zazidalnemu načrtu glasovala samo dva člana občinskega sveta, poleg mene še Lado Goričan in sicer iz razloga prekomerne poselitve, ter zaradi gradnje stanovanjske in poslovne soseske na območju plinovoda.
Kot predsednik odbora sem takrat predlagal, da potem vsaj program opremljanja (komunalni prispevek) obravnavamo na odboru in ga, bolje pri-
pravljenega, ponovno posredujemo svetu. Odbor je takrat po mnenju vseh pripravil res dober program, kjer smo stanovanjskemu skladu dodatno zaračunali komunalno infrastrukturo, tudi izven zazidalnega območja, ter upoštevali največje zakonsko omejene faktorje pri metodologiji za obračun komunalnega prispevka. Še več:
Zavedali smo se da bo tak objekt tudi družbeno obremenil občino, zato smo predlagali dodatnih 30 evrov po m2, namenskih sredstev za šolo in vrtec. Stanovanjski sklad nas je po dolgi kalvariji prisilil, da je občinski svet popravil in izključil sredstva za vrtec in šolo iz programa opremljanja območja v Lukovici. Zaključek:
Odbor je na svojih sejah obravnaval prek 200 različnih točk dnevnega reda. Verjamem in vem, da so bile nekatere odločitve nepopularne, vendar potrebne, ne razumem pa, da se nekaj mesecev pred volitvami posamezni odborniki sprenevedajo in trosijo laži po različnih medijih, kako je odbor pred leti glasoval o kakšni odločitvi. Zato sem županu predlagal da organi preiskave preiščejo stvari in so tudi jih. Ugotovitve so jasne, vsi zapisniki in členi držijo, je pa jasno, da se na primer Policija v odločitve političnih organov ne bo vmešavala, ja, bravo.
Društvo izgnancev Domžale
VABILO
Ob DNEVU IZGNANCEV - 6. juniju vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale vabimo na tradicionalno
SREČANJE SLOVENSKIH IZGNANCEV
v nedeljo, 6. junija 2010, ob 13. uri v Mostecu.
Obveščamo vas, da bosta avtobusa iz Moravč in Krašnje odpeljala 6. junija 2010, ob 11.30. uri, ter ustavljala na vsem postajah, tudi v Mengšu, skupaj pa se bomo v Mostec z avtobusne postaje v Domžalah odpeljali ob 12. uri.
Dobrodošli!
Občinski proračun za leto 2010 ni sprejet
V ponedeljek, 3. maja 2010, je bila v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici sklicana 26. seja Občinskega sveta občine Lukovica. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi peta točka: Predlog Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2010, druga obravnava. Le-ta po burni razpravi ni bil sprejet. Proti so glasovali predstavniki NSi, Neodvisne liste za Črni graben z Ladom Goričanom na čelu, SLS in pa g. Beden. Glasovanje se je končalo z 9 proti 7, v korist nesprejetja proračuna.
Vinko Jeras, Občinski svetnik
Razočaran sem nad kolegicami in kolegi, da niso glasovali zanj, saj je bil predlagan proračun v danih težkih časih odlično pripravljen. V predlogu je bilo vse za normalno delovanje in razvoj občine kot celote. Veste, za dobrobit občanov morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji, in sicer: dostopna pot do hiše ob vsakih vremenskih razmerah, biti mora tudi zdrava pitna voda in seveda elektrika. Kaj ti pomaga lepa hiša, če ima nezanesljiv dostop do nje. Kaj mi pomaga lepa parcela, bodisi kmetijska ali stavbena, na sončni legi, če ni dostojne cestne povezave do nje. Vedeti pa moramo, da vsi občani le ne moremo živeti ob glavnih cestah. Blagor tistim, ki so asfalt dobili tako rekoč do praga. Vedeti pa morajo, da dajatve državi plačujemo vsi enako, četudi nimamo vsi enakih življenjskih pogojev.
Tudi vrtec bo dograjen, vendar smatram, da ne brez desetletnega kredita, ko bi vrtec prišel v last Občine Lukovica. V petih letih ali celo v dveh bi to ne izpeljala niti domžalska občina, ki je veliko večja in bogatejša. Mi tega ne zmoremo. Da bi pa vse investicije toliko časa opustili, da bi bilo za občino pravi potres. Tega se zaveda tudi župan Matej Kotnik in ne more pristati na izsiljevanje nekaterih svetnikov, še posebej predsednika Odbora za finance Lada Goričana. Čedalje bolj ugotavljam, da ti, ki niso glasovali za predlagan proračun, niso toliko za hitrost vrtca, temveč s takimi dejanji za vsako ceno hočejo spodnesti sedanjega župana Mateja Kotnika, ki kljub vsemu, da ima skoraj izredne razmere, dela odlično. Sam osebno ocenjujem, da je »podiranje« župana v drugi polovici tega mandata prevzel Lado Goričan, verjetno tudi zato, ker je v prejšnjem mandatu izgubil podžupansko mesto, uspel pa ni niti na minulih volitvah za župana. Upam in verjamem, da bodo volivci na jesenskih lokalnih volitvah le volili prave ljudi, kajti maščevalni ljudje niso primerni za vodilna mesta, ne v občini in ne v državi. Tudi sam to občutim, ker me je po 25. seji občinskega sveta napadel nekdo od svetnikov, in mi lepo svetoval, da ne bi podpiral sedanjega župana, sicer asfalta v Obršah še osem let ne bo. Da bi zaradi asfalta zapustil dobro, in pravične ljudi ter sposobnega župana pa ne - Hvala.
AVTO SOLA
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikapska cesta 3b 1230 Domžale
Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za: • viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo:
Tečaj CPP: 31.05.8010, 14.06.8010, 05.07.8010
Tečaj za izpit za traktor: 14.06.8010 Tečaj za izpit za čoln: 04.06.8010
Prijave in informacije: 031/809 501
Na podlagi 50. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/07, 108/09) in 7. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) župan Občine Lukovica s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu na delu območja L1 Lukovica center
I.
Javno se razgrne:
1.	Dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja L1 Lukovica center (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 3/04, 7/05), in sicer za del območja urejanja L1 zaradi sprememb prostorskih rešitev pri Kmetijski zadrugi in Gasilskem domu ter zaradi načrtovanja novega cestnega priključka na regionalno cesto R2 447, ki ga je maja 2010 izdelala Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve UN);
2.	Povzetek za javnost;
3.	Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev v delu UN;
4.	Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev dela UN.
II.
Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev UN je potekala v času od 23. marca 2009 do 23. aprila 2009, javna obravnava pa je potekala 08. aprila 2009 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Zaradi podanih pripomb, ki so vezane na prostorsko ureditev pri Kmetijski zadrugi in Gasilskem domu ter predhodnega projektnega usklajevanja pripravljavca sprememb in dopolnitev UN z Direkcijo RS za ceste glede ponovne vzpostavitve izvoza iz naselja Lukovica na regionalno cesto R2 447, so bile pripravljene nove prostorske rešitve, ki so predmet ponovne javne razgrnitve in javne obravnave.
III.
Javna razgrnitev bo potekala v skladu z določbo 61.a člena ZPNačrt in bo trajala v času od 14. junija 2010 do 30. junija 2010.
Gradivo iz I. točke bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, z dnem začetka javne razgrnitve pa bo objavljeno tudi na spletni strani Občine Lukovica: http://www.lukovica.si.
Javna obravnava bo potekala dne 23. junija 2010, z začetkom ob 17.00 uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
IV.
Med javno razgrnitvijo in javno obravnavo ima javnost pravico dajati mnenja, pripombe in predloge na dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev dela UN. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov (v delovnem času občinske uprave), pisno ali ustno na javni obravnavi, lahko pa se pošljejo na naslov Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Občina Lukovica bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališča, ki jih bo objavila na spletni strani Občine Lukovica: http://www. lukovica.si ter z njimi pisno seznanila lastnike zemljišč glede pripomb in predlogov, ki jih bodo izrazili v okviru javne razgrnitve.
V.
To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu, v občinskem glasilu Ro-kovnjač in na krajevno običajen način.
Številka: 3505-13-02/10, Datum: 24.05.2010 Župan, Matej Kotnik, l.r.
RAZSTAVA
Zelišča, zdravilne rastlinice» herbariji
Odprtje 4, j unija 2010 ob 19, uri na Domačiji „Rus"
Stnivtd pri Lukovici, ^iiiïrika testi
Kulturna dediščina - naše bogastvo
Kulturna dediščina je vse tisto, kar je rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem prostoru. Zaradi njihove zgodovinske, kulturne in civilizacijske sporočilne vrednosti je spoštovanje in varovanje kulturne dediščine zaveza naroda in vsakega posameznika. Občinska uprava
Navedeni odstavek je uvodno besedilo Vladnega portala za otroke in mladino. V vsakdanjem življenju velikokrat omenjamo frazo »na mladini svet stoji«, kar je razvidno tudi iz zgornjega sporočila o pomenu kulturne dediščine ne samo za slovenski prostor temveč tudi za lokalno okolje in prebivalstvo. Tako kulturna dediščina predstavlja bogastvo vsakega okolja in pogosto se tega ne zavedamo dovolj. Ohranjanje stavbne dediščine je bistveno pri doseganju kakovostnega bivalnega prostora in pri preprečevanju prevelikih obremenitev za naše okolje.
Iz navedenega izhaja tudi Občina Lukovica, ki v vsem svojem obstoju podpira obnovo nepremične kulturne dediščine. Največji poudarek so sicer kulturni spomeniki državnega pomena kot sta grad Brdo in cerkev sv. Luke v Spodnjih Praprečah, vendar se trudi in stremi k obnovi vseh kulturnih spomenikov na podlagi proračunskih zmožnosti in hkrati tudi na predlog pristojnih konservatorjev kot tudi lastnikov kulturnih spomenikov (v primeru obnove cerkva).
Tako je bil v obdobju 1995-2002 poudarek na obnovi gradu Brdo (129.252 € proračunskih sredstev), katerega obodno zidovje s stolpi je obnovljeno tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo kot tudi lastnika gradu. Nadalje so se proračunska sredstva namenila tudi za obnovo cerkve sv. Neže na Golčaju (10.432 €), ki se ponaša z lesenim kasetiranim stropom in najstarejšim zvonom v ljubljanski nadško-fiji ter deloma tudi cerkvi sv. Luke v Spodnjih Praprečah (48.849 €), ki se šteje med kulturne spomenike državnega pomena s poznogot-sko arhitekturo in ohranjeno sočasno renesančno poslikavo. Sredstva v tem obdobju so bila namenjena tudi obnovi naslednjih cerkva: c. Marijinega vnebovzetja na Brdu pri Lukovici (6.676 €), c. sv. Tomaža v Krašnji (4.673 €), c. sv. Mohorja in Fortunata V Zideh (7.491 €), c. sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici (5.003 €) ter c. sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici (1.043 €). Mozaik kulturne dediščine pa ne sestavljajo samo spomeniki, ki v okolju predstavljajo veduto, temveč tudi manjši kulturni spomeniki, ki ravno tako lahko prispevajo k ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine. Med take spomenike lahko štejemo spominska obeležja, kapelice in spomenike NOB ter spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah. V obdobju 1995-2002 je bilo tako Zagotovljenih 22.972 € za obnovo naslednjih spomenikov: kapelice na Prevojah pri Šentvidu, v Blagovici in v Pod-gori pri Zlatem Polju, nadalje spomenika NOB na Golčaju in v Vrhovljah ter spomenik povojnim žrtvam na Brdu pri Lukovici.
Obnova kulturne dediščine v Občini je zasledovala okvirjem obnove kulturne dediščine in tako v obdobju 2003-2009 pretežni del sredstev namenila obnovi cerkva, in sicer: c. sv. Luke v Spodnjih Praprečah (87.353 €), c. Marijinega vnebovzetja na Brdu pri Lukovici (11.755 €), c. sv. Katarine v Rafolčah (14.000 €), c. sv. Tomaža v Krašnji (3.500 €), c. sv. Petra v Blagovici (15.672 €), c. sv. Mohorja in Fortunata
V	Zideh (1.835 €), c. sv. Neže na Golčaju (4.086 €), c. sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici ((5.424 €), c. sv. Marije Magdalene v Podgori pri Zlatem Polju (14.432 €), c. sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici (8.345 €), c. Karmelske Matere božje v Češnjicah (16.700 €), c. sv. Ožbolta v Šentož-boltu (4.172 €). Sredstva so bila namenjena tudi obnovi c. sv. Kancijana v Škocjanu (4.000 €), pod okrilje katere sodi naše naselje Preva-lje. Sredstva so se namenila tudi obnovi gradu Brdo (47.729 €), poleg sredstev Ministrstva za kulturno in lastnika gradu.
V	obdobju 2003-2009 tudi delež sredstev, namenjenih manjših kulturnih spomenikov, ni ostal nezanemarljiv, saj je bilo obnovljeno kar nekaj zgodovinskih spomenikov v skupni višini 26.325 € (grobišče padlih borcev v drugi svetovni vojni na Brdu pri Lukovici, spomenik padlim v prvi in grobišče padlim v drugi svetovni vojni na pokopališču v Šentvidu pri Lukovici, grobišče padlih borcev v drugi svetovni vojni v Krašnji, spomenik NOV na Prevojah pri Šentvidu).
Lahko rečemo, da kulturna dediščina dejansko predstavlja odraz preteklosti in trud naših prednikov, ki lahko le s sedanjim vlaganjem v ohranitev in obnovo njenih bistvenih lastnosti, bogati našo sedanjost in prihodnost.
Dovolite nam misliti s svojo glavo
V	teh dneh, v času referendumske kampanje, poslušamo predstavnike različnih političnih strank, ki s svojim besedičenjem o arbitražnem sporazumu povzročajo med nami volivci predvsem zmedo, kaj je prav in kaj ni prav.
Lado Goričan, Občinski svetnik
V	tem svojem pisnem razmišljanju na to temo ne bom besedičil in zagovarjal ene ali druge. Razmišljam le s preprosto »kmečko logiko«, kot pravimo temu v pozitivnem smislu, saj nisem zavezan ne enim ne drugim. Nekateri so žal zelo obremenjeni s strankarsko pripadnostjo, da ne zmorejo razmišljati s svojo glavo, ker verjetno namesto njih mislijo njihovi strankarski veljaki. Kaj ti veljaki govorijo, jih slišimo, kaj pa v resnici mislijo, tega žal še ne vemo, bomo pa to zvedeli kdaj kasneje. Zakaj ne znamo sami trezno razmišljati, ampak se obremenjujemo s političnimi floskulami, ki nas pogosto privedejo k zaključku, da tudi ti sami niso prepričani v to, kar govorijo? Ali bi se morala leva stran usklajevati z desno stranjo, ali bi morala desna stran vedeti, kako težko je priti do kakršnega koli sporazuma? Vse to za referendumsko odločanje ni pomembno. Pomembno je to, da uredimo pošteno mejo z našo sosedo Republiko Hrvaško.
Če se o meji ne moremo medsebojno sporazumeti, za Slovence je to težko razumljivo glede na dejansko stanje 25. junija 1991, nam mora pač pomagati nekdo drug. Drži, kot pravimo, da naj človek ne išče pravice na sodišču, pa vendar ne gre drugače, brez posredovanja tretjega, zato tveganje vedno obstaja. Med posameznimi politiki pogosto slišimo sovražne govore in nestrpnosti do drugih. Prav s takim govorjenjem tudi Slovenci kažemo, da nismo tako zveličavni, kot mislimo, da smo. Pri vseh zadevah je treba najprej pomesti pred svojim pragom, šele po tem gledati na sosedovega.
Za Evropsko unijo, katere člani smo, Hrvaška pa še ne, nismo v privilegiranem položaju, saj bo zanjo vedno veljalo, da gre za dvostranski spor. Evropa se pač ne želi ukvarjati s tem. Tu je pač Balkan in z Balkanci so vedno problemi. Sporna meja ne bo nikoli postala evropska sporna meja. Če sami ne bomo prispevali k reševanju spora, ta nikoli ne bo rešen. Slišimo o samovoljnem ravnanju vlad ene in druge strani. Znati je treba vedeti, zakaj je bila potrebna

tiha diplomacija. Zato, da politične »vaške klepetulje« ne podirajo domin z obojestransko dogovorjenimi rešitvami, ki bi že v naprej vse usmerilo v propad. Dogovor dveh je vedno njun kompromis. Vztrajanje vsak pri svojem, nikoli ne privede do rešitev. V postopku dogovarjanj morata biti obe strani prepričani v najboljši lastni izid. Državljani nismo tako neumni, da ne bi vedeli, kako se ravna v primeru, če druga stran javno govori o zanj ugodnih rešitvah, ki za prvo ni ugodna. Zato je popolnoma pričakovana reakcija hrvaške strani v zvezi s stikom Slovenije z odprtim morjem. Res pa je, da je odgovornost nosilcev takih pogajanj o rešitvi spora največja. Strnimo svoja pričakovanja in v besedilu arbitražnega sporazuma ne iščimo »dlake v jajcu«! Upravičeno pričakujem, da bodo državni organi zbrali zadostne dokazne dokumente, ki bodo omogočili nam ugoden izid arbitraže. Ne nagovarjam nobenega izmed bralcev Ro-kovnjača, kako naj glasuje na referendumu. Nagovarjam vas le za to, da mislite s svojo glavo.
Preverite veljavnost osebnih dokumentov
UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
Miha in Gašper tekla za Osnovno šolo Roje
Osnovno šole Roje obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, učenci prihajajo iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzina. Na vse otroke, ki tu nabirajo svoje znanje, pa sta se še posebej spomnila Miha in Gašper Kancilja iz Domžal, ki sta tekla iz Ljubljane do Pirana v imenu dobro-
delnosti in človekoljubja. Tekla sta celih 16 ur, za tek z namenom sta se odločila zaradi tega, ker sta na vseh maratonih, katerih sta se udeleževala, pogrešala nek večji smisel. Kako je potekala pot, katero sta pretekla, je Miha v ponedeljek, 24. maja tudi predstavil učencem šole Roje, kateri so mu z veseljem prisluhnili, najbolj pa so se razveselili podelitve medalj njihovim najboljšim športnikom.
Katarina Karlovšek
Naši mladi hokejisti
V lanskem letu smo v Rokovnjaču pisali, da smo začeli s hokejsko šolo za najmlajše, ker vemo, da je v naši občini hokej tradicija. Vedeli smo, da je hokej atraktiven šport in po dobrem letu z veseljem ugotavljamo, da smo v klubu na pravi poti, saj je mladih igralcev vedno več. Vincenc Dragar
in-line zveza Slovenije je organizirala DP 2010 mlajših selekcij. HK Prevoje nastopa v kategoriji
U-10 z dvema ekipama, poleg naših nastopajo še Horjul in Tigri Trst iz Italije. V začetku junija naši najmlajši nastopajo na turnirju v Trstu. Prav tako imamo dve ekipi v kategoriji U-14, kjer pa nastopajo še Horjul z dvema ekipama, Ice Elite in Tolmin. V kategoriji U-16 pa zraven naših nastopajo še Tolmin, Horjul in Ice elite. Kot ste lahko razbrali, imamo v DP 2010 pet ekip, kar pomeni, da redno trenira prek 60 otrok. Turnirji potekajo v mesecu maju, z zaključkom v juniju. Upamo, da bomo tudi v mlajših selekcijah osvojili naslov državnega prvaka in s tem dali nov zagon bodočim prevojskim hokejistom. Mislim, da je trenutni šport št. 1 v občini Lukovica nedvomno hokej.
Futsal turnir Trojane 2010
Zofka se letos ni izneverila in čeprav so si organizatorji in igralci Futsal turnirja Trojane 2010 želeli, da bi namesto dežja deževali samo goli, je vreme pokazalo zobe. Dvodnevni turnir v malem nogometu (15 in 16. maj 2010) je tako minil večinoma v hladnem in deževnem vremenu, vendar se je 30 tekmovalnih ekip profesionalno spopadlo z neugodnim vremenom in odigralo najboljše možne nogometne predstave. Petra Hlebec
Na letošnjem turnirju so sodelovale naslednje ekipe: Atrans, Antimon, Turisti, KMN Famaik Slovenske Gorice, Fatarljoti, ŠD Čolnišče, ŠD Čemšenik, Cafe Bass, ŠD Tuhinj, Papagaji A, Papagaji B, Young Boys 09, HIK Zreče, ŠD Motnik, Mobi servis Dealler, FC Lešnik United, KDO Studio, Palčki, Tabor Sršeni, Picerija Casa Mia, TORPEDO 05 Lenart, Dream team, Bar Maln, ŠD Mlinše, ŠD Terezija, Šentlambert Gamsi, Inox, ŠD Krašnja, javnadrazba.si ter Medija.
Ekipe iz vse Slovenije, ki so se udeležile turnirja, so sooblikovale enega najmočnejših, če ne kar najmočnejši turnir v Občini Lukovica, saj so se v dveh dneh med 30 ekipami predstavili tudi bivši kapetan malonogometne reprezentance Slovenije Milivoj Simeunovič ter igralci 1. slovenske Futsal lige (Uroš Kroflič, Aleš Ma-rolt, Nenad Kurtič, Igor Osredkar ter številni drugi odlični igralci malega nogometa). Žal pa je bila udeležba domačih ekip iz Občine Lukovica letos nekoliko slabša.
Letošnji Futsal Turnir 2010 so še posebej zaznamovali zmagovalci - ekipa Javnadrazba. si, ki je v finalnem obračunu z rezultatom 4:0 premagala drugouvrščeno ekipo ŠD Čolnišče. Tretje mesto je pripadlo ekipi Picerija Casa mia. Najboljši strelec turnirja je postal Uroš Kroflič, priznanje za najboljšega vratarja je pripadlo Mirnesu Joldiću, najboljši igralec pa je postal Draško Kugler.
Turnir ter denarne in praktične nagrade so omogočili sponzorji in številni podporniki -Gostinsko podjetje Trojane, Picerija Naš hram, Gostišče Maček, Bar 91, računovodski servis Cosmos, RCU Lukovica, Gostilna Furman, Luna bar in bar Sedmica, katerim se za izkazano podporo najlepše zahvaljujemo
Matija Lipovšek uspešen boksar
Od 16. do 18. aprila sta Boksarska zveza Slovenije in Boksarski klub ring Ptuj na Ptuju organizirala 19. državno prvenstvo v boksu za posameznike. Marjan Bolhar, trener
Tekmovanja se je udeležil tudi Klub borilnih veščin Domžale s sedmimi boksarji. Tretje mesto je osvojil Matija Lipovšek iz Blagovice, ki beleži tudi 1. mesto v ligi prvakov v boksu za leto 2009/2010 v članski kategoriji - 75 kg, brez poraza.
Matija Lipovšek iz Blagovice (na sliki drugi iz spodnje leve strani)
Državni prvaki 1. lige
HK Prevoje je v državnem prvenstvu 1. lige 2009/2010 v in-line hokeju osvojil naslov državnega prvaka. Liga se je pričela v začetku oktobra 2009 in končala maja 2010. Naši hokejisti so bili prvi že po rednem delu, z izvrstno igro pa v polfinalu premagali Brezovico, nato pa v velikem finalu še Vrhpolje po dveh zasluženih zmagah.
ViNCENC DrAGAR
Prvaki so postali Gašper Cvetko, Žiga Cerar, Klemen Cerar, Gašper Cerar, Boštjan Tekavc, Žiga Lončar, Rok Antonič, Franci Svetic, Tadej Bogataj, Rok Bervar, Stane Kovač, Domen Kralj, Jure Šme.
HK Prevoje je v DP 2009/2010 osvojil naslednje rezultate: elitna liga - 4. mesto, 1. liga - 1. mesto, 2. liga - 5. mesto. V mesecu maju in juniju 2010 poteka liga Masters 2010 pod okriljem In-line zveze Slovenije. V tem tekmovanju nastopajo najboljši slovenski hokejisti z ledu. Barve prevojskega kluba branijo Matic Kralj (Newcastle), Denis Kadič (Maribor), Domen Vedlin (Francija), Sašo Rajsar (Medveščak), Jan Loboda in Gal Koren (Nemčija), Rok Tičar Rok (Jesenice), Mitja Šivic (Grenoble), Matevž Grabnar, Marko Kovač in Klemen Cerar. Zaključni turnir bo 12. junija v Areni Kranj, kjer naši hokejisti lahko osvojijo tako želeno lovoriko.
Trojka občine Lukovica pritekla odlično 2. mesto
Predstavniki občine Lukovice na drugi stopnički.
Darja Kokalj, Robert Kotnik in Rok Kolarič so na teku trojk zastopali občino Lukovica in v kategoriji mešanih trojk dosegli odlično 2. mesto. Tek trojk je potekal v soboto, 8. maja, v okviru 54. POHODA - POT OB ŽICI.
Besedilo: Vesna
Foto: Arhiv Robert Kotnik
Darja je dokazala svojo dobro pripravljenost in odlično odtekla 12 km dolgo progo, Robert je ustrezno prilagajal tempo skupine zahtevam proge in zmožnostim vseh treh tekačev, Rok pa je uspešno sledil. Trojka je brez večjih naporov odtekla razgibano progo s startom pred Mestno hišo, po ljubljanskih ulicah, čez Golovec in nazaj v staro Ljubljano. Uvrstili so se na 2. mesto, le malo za zmagovalno ekipo mešanih trojk.Vsi skupaj se tudi najlepše zahvaljujejo Občini Lukovica za finančno podporo.
Čestitke naši trojki: Darji, Robertu in Roku!
MSicS
PLESnn sow m řLEsnr
AVDICIJA V PLESNI KLUB MIKI
Za plesalce hip hop-a, electric boogie-ja, jazz baleta in orientalskih plesov bo v petek, 18. 6., V PLESALNICI na Kamniški cesti 24a v Radomljah, in sicer:
-	za pionirje (letniki od 2000 do 2004) od 17. do 18. ure,
-	za mladince (letniki od 1996 do 1999)
in člane (letnik 1995 in starejši) od 18. do 19. ure.
Plesne pare (standardni in latinskoameriški plesi) septembra 2010 vabimo na tečaj plesne dvojine.
VPIS V PLESNO SEZONO 2010/11 ŽE JUNIJA
vsak delovni dan od 7. 6. do 16. 6. med 16. in 20. uro
v Plesalnici na Kamniški cesti 24a v Radomljah.
Za tečaje v Plesalnici vam ob vpisu v JUNIJU pripada 5% popust.
Na maratonu v Milanu - vrhunski rezultat Kotnika
Kotnik z odličnim časom skozi cilj
Naš tekač Robert Kotnik vztrajno trenira in odlični rezultati se vrstijo. Prvi letošnji veliki preizkus je uspešno opravil 11. aprila 2010 na maratonu v Milanu (42 km), kjer je izboljšal svoj osebni rekord za dobrih 10 minut in se s časom 2 uri 25 minut in 34se-kund uvrstil na odlično 15. mesto. Besedilo: Vesna Foto: Arhiv Robert Kotnik
Maraton se je odvijal po milanskih ulicah v težkih vremenskih razmerah. Temperatura je bila sicer za ta letni čas nizka, okoli 12 stopinj Celzija, kar je za maraton idealno, a precej težav je tekačem povzročil zelo močan veter, ki je otežil tek. Robert se je že na začetku prebil v drugo
najhitrejšo skupino tekačev in jim uspešno sledil. Na račun svoje dobre pripravljenosti na zahtevno tekmo je brez večjih težav prispel v cilj. Robert je za dobrih 10 minut izboljšal svoj rekord v maratonu in dosegel normo za nastop na Evropskem prvenstvu v atletiki 2010, ki se bo odvilo konec julija v Barceloni. Tam bo Robert nastopil skupaj s slovensko maratonsko ekipo, ki pod vodstvom Romana Kejžarja, slovenskega rekorderja v maratonu, aktivno trenira za nastop na tem prvenstvu. Ekipa trenutno trenira doma, udeležili pa se bodo tudi skupinskih športnih priprav, kjer bodo še izboljšali svojo pripravljenost na veliko in pomembno tekmo, da bodo lahko uspešno zastopali Slovenijo.
Okrepčilo brez postanka
Spomladanski turnir v Zlatem polju
Po nekaj zaporednih deževnih dnevih se je vreme kot nalašč izboljšalo prav na nedeljski dan in nam omogočilo, da smo turnir v malem nogometu lahko brez težev izpeljali. Vse ekipe, bilo jih je 12, so prikazale zelo dobre igre, skratka viden je velik porast in napredek nogometa. Tone Habjančič
Poleg okoliških ekip so se turnirja udeležili tudi Zasavci in celo iz Senovega pri Krškem. Domača ekipa je osvojila solidno četerto mesto, tretji so bili ekipa Gradbena dela Svetlin, drugo mesto je pripadlo ekipi Veveričke, zmagovalci so bili nepremagljiva ekipa BS Tehnika iz Lukovice, ki so ponovno dokazali, da so najboljši.
Tekme sta odlično sodila državna sodnika Marjan Poljanšek in Franjo Vogrinec iz Kamnika.
Mirno, tiho si zaspala, v naših srcih boš vedno ostala spoštovana.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre in tete
LADISLAVE CUKJATI
s Trojan, roj. 12. maja 1925
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali za sv. maše in cerkev, darovali sveče in cvetje.
Hvala vsem, ki ste se v tako lepem številu udeležili njenega zadnjega slovesa. Iskrena hvala g. župniku Dragotinu Markušu za sočutno in spoštljivo opravljen pogrebni obred, nosilcem žare, cerkvenim pevcem in MPZ Lipa, trobentaču, g. Ladu Goričanu za ganljiv poslovilni govor, PGD Trojane in praporščakoma. Posebna zahvala sosedom za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki boste pokojno ohranili v lepem in spoštljivem spominu. Vsi njeni.
PISMA BRALCEV
Nova občina Imovica
Bližamo se novim lokalnim volitvam. V prvih mandatih se je veliko spremenilo, kar se ni v vseh časih skupne občine Domžale. Kasneje se je zaključevalo z nekaterimi projekti, katerih podlaga je bila že »požegnana«. Nove naloge, z izjemo trga Lukovica, po vsebini niso bile neznanke. Pa vendar - napredek za občane.
Sedanji mandat postaja čedalje bolj izjemno poseben. Prav bi bilo, da se po hitrem postopku nekateri posamezniki obrnejo na Državni zbor RS. Predlog: sprememba lokalne samouprave. Namen: dovoliti sprejemanje odločitev izrecno želenih zadev le najmočnejšim akterjem NAŠE občine. Zgradila se je res najlepša mrliška vežica. Objavljena je v različnih revijah in prav nič ni pomagalo, če so občani pričakovali ustrezen objekt, ki bi bil cenovno sprejemljiv in primeren namenu. Nič ni pomenilo v korist prihrankom, s katerimi bi omogočili druge zelo potrebne naloge. Tako izgubljamo z dragimi projekti in odprodajami občinske lastnine. V zadnjem času pa kar s »planiranim dolgoročnim pufanjem«, za sicer NUJNO POTREBENO ŠIRITEV VRTCA. Nihče ne seznani starše, ki bodo svoje otroke vodili v »na puf vrtec«, da je danes prav hitro možen STEČAJ SLEHERNE FIRME. Enako velja za »izbrano« graditeljico vrtca. In posledica? Nič »posebnega«, vrtec z občinskim zemljiščem vred postane predmet stečajne mase. Nihče staršem ne pove NAJVAŽNEJŠEGA, da se je kar nekaj izvajalcev - obrtnikov/podjetnikov naše občine ponudilo pri gradnji povečanja vrtca, a so bili nerazumno KATEGORIČNO ODKLONJENI. Po vseh kontaktih z njimi je ugotovljeno, da bi tak vrtec stal zanesljivo več kot polovico manj. Zelo važno bi bilo, DELO BI IMELI DOMAČI LJUDJE. Tu je še oskrbnina, ki bo ob pomanjkanju denarnih-proračunskih sredstev prezadolžene občine TEMU PRIMERNA!!! Odgovorne občinske može to nič »preveč ne skrbi«, čeprav bodo za več kot tri mandate v naprej porabili večino proračunskih sredstev. Pazili bodo le na višino sredstev, ki je potrebna za plače, KI SO, MILO REČENO, ZA DANAŠNJE RAZMERE LEPE IN ZANESLJIVE, ter brez strahu, da teh ne bi prejeli. Marsikdo v gospodarstvu, ki sicer ustvarja dodano vrednost, nima te sreče. Zato je zaposlitev take vrste danes SPOŠTLJIVA NAGRADA. Naša občina je po številu zaposlenih bogato zasedena, o kandidiranju za evropska sredstva, ki jih v razpisih kar mrgoli, PA NIČ.
Skromno pričakujem, da se bodo naši občinski možje prebudili v realnost časa, sicer je bolje, da se ustanovi nova občina IMOVICA, ki bo s povezano osebo blizu tudi vodji vrtca. Poslovali bodo po načelu očitnih vzornikov modernih slovenskih TAJKUNOV, ki so za nameček že tako osiromašili vse naše banke. Upam le, da imajo občinski veljaki dovolj hrabrosti, da bodo dovolilo o takem zadolževanju iskali pri občanih na REFERENDUMU. V osvežitev: samovolje sodi v enoumje, kije na srečo preživeto. MV-M/naslov v uredništvu.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil dragi ata, brat, tast, dedek in pradedek
PAVEL ŽAVBI
po domače Matičev ata iz Korena 9 nad Krašnjo
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala tudi g. župniku Antonu Potokarju za opravljeno pogrebno mašo, praporščakom in g. Novaku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi.
Pritisnil me Bog na srce je, kot dete nedolžno in srečno. In prosil Boga sem prevroče, naj tam bi počival za večno. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila ljuba žena in skrbna mamica
MAJA BIRK KLOPČIČ
iz Vrbe 14, Lukovica
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše Maje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili vso podporo in pomoč. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Posebna zahvala izrekamo škofu Alojzu Uranu za tolažilne besede, molitev in lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Iskrena hvala bolniškemu župniku Miru Šlibarju za vso duhovno podporo v času bolezni, bolniško maziljenje in besede tolažbe. Hvala tudi župnikoma Slavku Judežu in Janezu Gerčarju. Hvala pevcem cerkvenega zbora Sv. Vida, sodelavcem UMAR - ja, Alenki Bitenc za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku in ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Opravičilo napadenima
»Nepovabljen gost« (čeprav smo prav vsi krajani Blagovice dobili vabila), Franc Pestotnik iz Jelše pri Blagovici, se javno opravičujem za izrečene besede gostom in gostiteljem na otvoritvi Vinske kleti v vasiZlatenek dne 27.3.2010.
Moje neprimerno obnašanje in žal besede niso bile primerne času in kraju, vendar človek ob obilici trdega dela in utrujenosti hitro izreče kakšno hudo besedo.
Spoštovani gostje in gostitelji, še enkrat s opravičujem za besede, ki jih niste bili dolžni poslušati.
V prihodnje upam, da se bodo v vasi Zlatenek še naprej tako številčno udeleževali srečanj v Vinski kleti. Franc Pestotnik
APOSTOL-STVO
NESPODOBNO DEJANJE
ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA
MEZOPO-TAMSKI BOG NEBA
STROKOVNI USLUŽBENEC VARHIVU
OSNOVNA MERA
OBROČEK ZA PREPREČEVANJE SPOČETJA
OSTRNICA, STOG
FEVDALNA POSEST SPAHIJE
TERITORIALNA OBRAMBA
SL HOKEJIST (MURIČ)
DROBEC GOREČE, ŽAREČE SNOVI
OBLEKA. OBLAČILO (redko)
NORVEŠKI PISATEU (HANS)
NIŽJI GOZDARSKI USLUŽBENEC
PRVOTNI PREBIVALCI AVSTTWLIJE
STARA KITAJSKA UTEŽNA MERA
KOLO PRI VOZU
EDEN OD VODITEUEV FRANCOSKE REVOLUCIJE (MAXIMILIEN DE)
EVROPSKI VELETOK
KEMIJSKI SIMBOL ZA PROTAKTINIJ
SINJSKAVITt-âKAIGRA
NOVA GORICA
ODPRTINAV ZIDU
NIT Z ZANKO. SKOZI KATERO JE VDETA OSNOVNA NIT
ALKOHOL STREMI OGUIKOVIMI ATOMI
URANOVA RUDA
MALIGNI TUMOR IZ VEZIVNEGA TKIVA
HROSČ, KATEREGA SAMEC IMA ČELJUSTI RAZVITE V VELIKE KLEŠČE
POTISKANA TKANINA
VODJA ODDELKA. POGLAVAR
JAPONSKI PISATEU (KOBO)
ZVIJAČA
KDOR SE UKVARJAŠ PRIDOBIVANJEM OUA
AMERIŠKA IGRALKA (WEST)
MESTO V SEVERNI ITALIJI
VGR. MIT KRALJ V ELIDI
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (DIAZ)
STROKOVNJAK ZA ARABSKE JEZIKE IN KULTURO
SREDIŠČE VRTENJA
MEHKO POKRIVALO
PREBIVALEC ARKTIKE
MAJHNA KLADA
NEKD. HRVAŠKI BOKSAR (MATE)
DEL KMEČKEGA VOZA
PREBIVALEC HRVAŠKE
SKLADBA. NAMENJENA ZA VAJO
RUSKI VLADARSKI NASLOV
AM. JAZZIST _(MIJS)_
KENTAVER IZ GRŠKE MITOLOGIJE
P0U3RAG KAMEN Z RELIEFNO PODOBO
UGLAJENA ŽENSKA
ZNAMENJE. SIMBOL
REKAVŠVICI. LEVI PRITOK RENA
EGIPČANSKI BOG SONCA
STOPNJA SORODSTVA
SL. ALPSKA SMUČARKA (DREV)
NASAD OB HIŠI
SREBRNO ZELENKASTA MORSKA RIBA
JANEZ NOVAK
PIRNAT. RAJKO
PRIPADNICA ARIJSKE RASE
DONESEK. PRISPEVEK
REVIJA, KI IZHAJA VSAK TEDEN
ODPOŠIUA-TEU
POMOČ: AANRUD - norveški pisatelj (Hans); ANU - mezopotamski bog neba; AVGIJ - v gr. mit, kralj v Elidi; HIRON - kentaver iz grške mitologije;
Rešitev skritega gesla pošljite na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, do 10 junija.
Izžrebali bomo nagrajenca, ki bo prejel bon za storitev: računalniški servis (popravilo). Srečna nagrajenka iz meseca aprila je: Marija Bevc, Trnjava 71, 1225 Lukovica
©080 22 36
t Kamniške nauicE
2a hph vmo in pmiad
urww.hp.comrrterce.si
www.kamniske-novice.si
ncikía

^IfFUI
X6
149
SAMSUMB

OK Jí
		
1 m		
	^RUC	
^DMI		
		
	âniv	s"*
		
*ft		tf'*
	O ±	
»amsuffg En70
1
'Vdja oO iMtnltwymodjIJiiiiJu rwsímStMga luntn^i Hmtunl « oiiamo ftfitannTal* nmwtif. ob lUciiltiilJpoiIi^br^u riiifDCnHlV9> nfii»^
AvtoAkustika
Ljubljana, Vojkova testa S8, (041)777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031 í SSS 333 JOfše, Kamniška cesta 24. (041) 9B8 9&8 Kamnik, Ptrovo 26, (031 j SSS 222 www.avtoakus.tika.sl
ftjiVlft AvHiikiiuiji diiitLjr púAtabKnti UMapiA dmlbr MeMri dil
Lošunj]
sm: +386 41 639 -187
V idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
1 APARTMAJI APP2 STUDIO IN APP5