deb

šivljenje
Ključ je vendarle v izvozu na zahod
Kako z devizami v letu 1985 ob tem, da bo verjet-^0 razpolagalna pravica ostala ista.
Trenutno kaže, da bo izvoznikom tudi v letu 1985 ostalo za lastno uporabo 45,9 % deviznega priliva, čeprav dokončnih in za-nesljivih sklepov o tem v trenutku pisanja tega sestavka še ni. Razmišljanja o tem, kako reševati problem deviz, torej te-^Gljijo na predpostavki 45,9 % razpolaganja. Ali oomo s temi devizami lah-*^0 pokrili vse naše uvo-potrebe? Ali bomo yspeli kupiti tudi kaj strojev? Ali bomo uspeli Zmanjšati našo zadolžitev °o poslovne banke? Ali °omo imeli devize za pokrivanje cele vrste stroškov, od najemnine za ra-^^unalnik, stroškov sej-l^ov, potovanj v tujino, jtd.? Vse to se vprašanja, Katera moramo razrešiti, l^^ti če kateremukoli od ne bi bili kos, bi to Povzročilo resne motnje težave v našem poslov-em procesu. Odgovor na sa ta vprašanja pa je sa-■^0 eden; zadosti velik iz-na konvertibilno področje!
Ne bo odveč, če si na kratko prikličemo v spomin zgodovino tega deviznega problema. V lanskem letu je bilo za usnjarsko predelovalno industrijo v Jugoslaviji ugotovljeno, da bi za svoje potrebe potrebovala približno 70 % deviznega priliva, da bi se lahko oskrbovali z fepromate-riali in nujno opremo. V času do leta 1980 smo lahko uvozili s konvertibilnega področja toliko, kot smo izvozili, oziroma celo več. Ko pa je bila Jugoslavija prisiljena začeti omejevati zunanje zadolževanje, se je tudi za delovne organizacije razpolaganje z d^^izami zniževalo. Tako je bilo to razpolaganje znižano na približno 80 %, kasneje pa na 65 %, kar je bilo v veljavi do meseca aprila 1982.
Alpina je svoje devizne potrebe in obveznosti pokrivala z ustvarjenimi devizami vse dotlej, dokler je bilo razpolaganje z devizami vsaj 65 %. V začetku maja 1982 je prišlo na tem področju do silovitega poslabšanja. Razpolaganje z devizami v letu 1982 se je znižalo pod 30 %, kasneje je bil ta od-
stotek sicer izboljšan, tako da je v letu 1983 in 1984 bilo razpolaganje približno v višini 45 %, kar naj bi veljalo tudi v letu 1985.
Znižanje razpolagalne pravice z devizami v letih 1980, 1981 ter močno znižanje v letu 1982, je pripeljalo Alpino v zelo težak položaj. V tistem času je Alpina izvozila na konvertibilno področje približno četrtino svoje proizvodnje (količinsko od 300 do 350 tisoč parov letno). Delež deviz, ki nam je ostal na razpolago od tega izvoza, niti približno ni zadoščal za preskrbo proizvodnje z uvoženimi repromateria-li, kaj šele za opremo. Da je proizvodnja sploh lahko tekla, se je bilo treba devizno zadolževati. Največji dve devizni zadolžitvi za repromaterial sta bili najem kredita od banke LHB Frankfurt, v višini 2,5 milijona mark (DM) in kasneje terminski nakup deviz od poslovne banke (Jugobanke), v skupni vrednosti 2,5 milijona dolarjev (US $). Poleg teh smo najeli še manjše kredite, da smo reševali sprotne težave, kot so italijanski kredit Crediop, ameriški kredit za kože CCC, itd ...
Pri uvozu opreme je bilo še veliko slabše, saj za uvoz opreme v glavnem nismo dobili niti uvoznih dovoljenj niti nam ni uspelo zagotoviti deviznih sredstev.
Edini izhod iz nastalega položaja smo videli v povečanju izvoza na konvertibilno področje. Kot je znano, smo ta izvoz tudi znatno povečali, od letnih količin okoli 350.000 parov v letih 1980 in 1981, na
Kanade si je z zanimanjem ogledala proizvodnjo (nadaljevanje na 2. str.)

Inovacije so še vedno pastorek
Pred kratkim je občinski svet zveze sindikatov Škofja Loka organiziral posvet vseh tistih, ki se v naši občini ukvarjajo z inovacijsko dejavnostjo.
Žal se je sestanka udeležilo le petina vabljenih, vendar je razprava močno pokazala na pomanjkljivosti, ki ovirajo hitrejši razmah te, za naš gospodarski in družbeni razvoj pomembne dejavnosti.
OZD imajo še vedno slabo urejene samoupravne akte na tem področju, vodstveni delavci kažejo v večini primerov premalo zanimanja za to, ponekod pa imajo celo odklonilno stališče.
Spodbud je premalo, organiziranost pomanjkljiva, povezava med znanstvenimi ustanovami in združenim delom šibka.
Vse te in še druge težave so našteli na tem posvetu.
Ob koncu so se dogovorili, da bodo ob podpori sindikata in v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo, začeli z akcijo za razširjanje množične inventivne dejavnosti, izvršni svet občinske skupščine pa naj bi srečanja z direktorji OZD usmeril v razpravo o teh vprašanjih.
N. P.
DOGOYflRjnmO St -DOGOVORIH ffflO fE
Ob rob sklepov delavskih svetov
Osrednja točka na sejah delavskih svetov konec januarja so bila poročila o inventurnem popisu ob koncu leta 1984. Iz poročila predsednika centralne inventurne komisije Toneta Enika je razvidno, da je bilo poslovanje v lanskem letu v glavnem pravilno in v večini primerov ni večjih viškov oz. primanjkljajev. Kot vsako leto doslej, je bilo največ nepravilnosti ugotovljeno v skladišču gotovih izdelkov, kjer je manj ko nekoliko prevelik, in ker verjetno tiči vzrok za takšno stanje v napaki pri vodenju dokumentacije, je delavski svet TOZD Proizvodnja sprejel sklep, da je potrebno raziskati, kje je do napake prišlo: za to pa so zadolženi vsi, ki so odgovorni za poslovanje s skladiščem, skupaj z delavsko kontrolo. O izsledkih pa se poroča na nasled-
nji seji delavskega sveta. Isto velja za nekoliko prevelike manj-ke osnovnih sredstev v centrali TOZD Prodaje. Opozorjeno je bilo tudi, da se dokumentacija pri posojanju osnovnih sredstev še vedno ne vodi tako, kot bi se morala.
Pri ostalih popisih pa se ni ugotovilo večjih odstopanj dejanskega od knjižnega stanja in so bili sprejeti sklepi, da se inventurni viški knjižijo v dobro izrednih dohodkov, inventurni manjki pa v breme izrednih izdatkov.
Delavski sveti so nadalje obravnavali še smernice dolgoročnega razvoja DO Alpina, ki so podlaga za podrobnejšo opredelitev dolgoročnih razvojnih ciljev delovne organizacije do leta 1995, oz. do leta 2000. Smernice so bile potrjene v predloženem besedi-
lu, cilje, naloge in usmeritve iz teh smernic pa bomo upoštevali pri pripravi »smernic za pripravo srednjeročnega plana DO 1986-1990«.
Sprejet je bil še samoupavni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1985, ki ga vsako leto posreduje v sprejem Skupnost za zaposlovanje. Ugotovljeno je bilo, da se opredeljenih okvirnih ciljev na področju zaposlovanja v Alpini držimo in izvajamo kadrovsko politiko približno tako, kot je predvideno v teh letnih načrtih.
Delavski svet TOZD Proizvodnja
je sprejel aneks samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in razporejanju dela deviz za družbeno priznane reprodukcijske potrebe OZD organizairanih v okviru Splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije, kot obliki združevanja in povezovanja, za podpis pa pooblastil glavega direktorje Tomaža Koširja. Delegati so podrobneje razpravljali o postavi-
tvi delavnice za izdelavo zgo'" njih delov v Sentjoštu in v zvez' s tem sprejeli sklep o podpis" Samoupravnega sporazuma " medsebojnih pravicah in obveZ' nostih pri izgradnji proizvodne' ga obrata Alpine ob Kulturne# domu v Sentjoštu.	,
Gradbeniki ocenjujejo vrednos investicije oz. vloženih sredse^' ki jih prispeva Alpina, približn® 700 do 900 starih milijonov din, s tem, da se bo v teh prostorih P°' s topoma možno urediti približn" 30 delovnih mest.
Iz samoupravnega sporazum' izhajajo naslednje obveznosti z* izgradnjo, ki jih prevzemajo: 1. KS Horjul — vaški odbor Šentjošt:
—	zagotovitev potrebnega zeHJ' Ijišča za gradnjo in prenos la®'' ništva
—	izpraznitev in rušenje star® šole in priprava zemljišča gradnjo
—	brezplačni les za izgradnj" ostrešja in prispevek v gradb^ nem materialu, ki je že nab®' vljen
(Nadaljevanje s 1. strani) količino preko 600.000 parov v letu 1982, v letu 1983 smo že izvozili preko 900.000 parov, lani pa že 1,2 milijona parov. Udeležba izvoza na konvertibilno področje se je v tem času povečala od 20 na 60 % naše skupne proizvodnje.
Ali je povečanje izvoza ob 45 % razpolaganju z devizami sploh dalo kak rezultat?
Odgovor je absolutno pritrdilen. Kot sem že omenil, smo bili v letih 1981 in 1962 prisiljeni najemati kredite za uvoz re-promateriala, če smo hoteli, da je proizvodnja sploh lahko delala. V letu 1983 smo že oskrbeli proizvodnjo z uvoženimi materiali, v glavnem brez novih zadolžitev in uspeli odplačati del dolga Jugo-banki.
Še več pa je bilo na tem področju doseženega v letu 1984. Uspeli smo se oskrbeti z uvoženimi re-promateriali. Poleg tega smo v letu 1984 prvič po več letih uvozili nekaj opreme, skupno v vrednosti 250.000 $. Poleg tega smo lani morali plačati tudi 750.000 $ obveznosti in obresti od inozemskih krditov. Tako smo sedaj v celoti odplačali kredit LHB Frankfurt iz leta 1981. In končno, tudi v le-
tu 1984 smo uspeli odplačati en del devizne zadolžitve do Jugobanke, tako da od skupne zadolžitve 2,5 milijona $ iz leta 1982 še nismo plačali nekaj manj kot milijon ameriških dolarjev.
Vse to je bilo seveda mogoče le iz naslednjih razlogov:
—	ker smo 60 % fizične proizvodnje prodali na konvertibilno področje,
—	ker imamo kar nekaj takih poslovnih partnerjev, ki nam zaupajo in so zato pripravljeni financirati za nas uvožene re-promateriale (začasni uvoz)
—	ker uspešno povečujemo obseg dela po dolgoročni proizvodni kooperaciji s firmo Beneco
—	ker smo vložili veliko naporov v to, da so posamezne poslovne odločitve bile v smeri zastavljene poslovne politike, ki je imela za enega osnovnih ciljev, odpraviti naše devizno neravnovesje.
Kot je bilo še večkrat omenjeno, nam v letu 1984 ni najblj pomagala naša ekonomska politika, saj je vrednost dinarja v odnosu do zahodnih denarnih enot med letom premalo padala. To nam je tudi nekoliko zmanjšalo dinarski izkupiček od izvoza na konvertibilno področje. V trenutku pisa-
nja tega sestavka nam rezultati zaključnega računa sicer še niso poznani, v kratkem pa bomo na zbo-rihi delavcev razpravljali tudi o tem.
Naj zaključim z naslednjo mislijo: za uspešno delo in poslovanje mora tovarna ustvariti oboje, devize, da se lahko oskrbuje z materiali in stroji, in seveda dinarje, s katerimi na koncu koncev izplačujemo tudi osebne dohodke. Od količine teh dinarjev je odvisno, kako visoki bodo osebni dohodki. Toda le, če bomo imeli dovolj deviz, bomo sploh lahko delali; to pa je osnovna dolžnost, v prvi vrsti vodilnih delavcev, da vodimo poslovno politiko, ki nam bo prinesla dinarsko in devizno čimbolj ši možni rezultat. V zadnjem času je bil tečaj klirinškega dolarja nekoliko bolj ugoden, kot tečaj ameriškega dolarja, predvsem pa ostalih zahodnoevropskih valut. To pomeni, da dinarsko bolje zaslužimo pri izvozu na vzhod. Zato smo se tudi odločili, da bomo v letu 1985 izdelali nekaj več obutve za Sovjetsko zvezo. Vendar pa moramo imeti pri vsem tem vseskozi pred očmi naše možnosti pri oskrbi z materialom in to, koliko deviz je za to oskrbo potrebnih.
Povečanje vzhodnega izvoza ne bo smelo iti na račun zmanjšanja izvoza na zahod, ker bi se ponovno znašli v deviznem ne-ravnovesju. Posledice tega pa bi bile v prihodnjih letih lahko za našo oskrbo z materiali usodne.
Na vseh področjih dela v tovarni je treba za zahodne posle vložiti veliko več truda, kot za izvoz na vzhod; to velja za vsa področja našega dela: za proizvodnjo, ker so serije za zahod majhne, za vzhod pa velike. Priprava proizvodnje ima več dela z manjšimi serijami za zahod, kot z velikimi serijami za vzhod. Lažje je pri nabavi materiala, saj so zahteve glede kvalitete materiala za proizvodnjo za zahod višje kot za proizvodnjo na vzhod. V razvojnih oddelkih je treba v izdelek vložiti več truda, če hočemo, da bo na zahodu konkurenčen. To velja končno za prodajo, saj je prodati izdelke na zahtevnih in konkurenčnih zahodnih tržiščih težje, kot na vzhodnih in na domačem trgu.
Zaradi vsega tega sj včasih marsikdo postavi tudi naslednje vprašanje: Zakaj toliko pospešujemo izvoz na zahodno tržišče?
Namen tega sestavka j® bil poizkušati odgovoriti na to vprašanje.
Tomaž KOŠIR
2
J
DOCOVnRinfflO SE -DOGOVORIH smo SE
}
Za r.
Кч uobjekt zagotavlja jo«.	— vaški odbor Sent-
inf	potrebno komunalno
"irastrukturo v sklopu kultur-1q doma (voda, elektrika, kot-ba Greznica), za kar ni tre-{ P'^^ati prispevka na priklju-sku ° gradnji ter uporabo , upmh prostorov in naprav v MWrnem domu.
Yj,^''šni svet SO Ljubljana Dri	zagotovi in plača
ciip'^^^° projektne dokumenta-čniK^^ gradnjo objekta po tehni-^orja'"	podatkih investi-
^^Investitor DO Alpina TOZD na?'?^°dnja zagotovi uvrstev јд ozbe v plan DO za leto 1985 Qbi^K®°^9vi sredstva za gradnjo NaH r Ф nakup opreme. doD ^ delavski svet potrdil ripi •odredbo o nadurnem tn^ za oddelka 615 in 842 v januarju, v mesecu fe-ori^^n se uvede nadurno delo v don 624 in po potrebi v od-"Gtku 616.
Sprejme se še pravilnik o oblikovanju cen v predloženem besedilu.
Delavski sveti TOZD Proizvodnja, Prodaja in DSSS
so poleg tega sprejeli še sklep, da se lastni prispevek delavcev za redni topli obrok poveča na. 30.— din dnevno in sprememba velja od 1. janurja dalje, za malice za zunanje pa od 1. novembra 1984 velja nova cena v višini 150.- din.
V javno razpravo se daje predlog osnutka sprememb točkovne liste in sicer od 4. do 19. februarja.
Delavski sveti so še razglasili samoupravne splošne akte, ki so bili sprejeti na referendumu oz. zboru delavcev za veljavne od 1. januarja dalje.
Potrjene so bile nove višine stimulacij za prevoženi kilometer, ki se povečujejo za 20% in veljajo od 1. januarja dalje.
Delavski svet TOZD Prodaje je potrdil še plan prodaje v MPM, razdeljen po vrednostih in parih na posamezne prodajal-
ne, odobril sredstva iz investicijskega vzdrževanja za obnovo prodajalne Ljubljana IV. in sprejel novo degresivno skalo, ki je bila tokrat v razredih prometa od 300.000 do 500.000 na zaposlenega, povečana nekaj več, kot ostali razredi.
Z referenduma
Delavski svet delovne organizacije
je potrdil sklepe komisije za varstvo pri delu in srejel sklep da se Počitniškemu društvu Sk. Loka nakaže avans v višini 1.000.000 din za nakup dveh bivalnih enot v Strunjanju, ostali znesek pa se nakaže po planu plačila, ki bo sprejet v marcu.
A. K.
Sindikati ocenjujejo s pogledom v prihodnost
jg L? koncu prejšnjega meseca svet ^ Sindikalni dvorani po-Par,- P^'Gdsednikov osnovnih or-zveze sindikatov. Ta že Ц J dogovarjanja za delo je Pp- .®4ena in kar uspešna, če-bila tokrat udeležba bolj
občinskega sveta sindikatov Škof j a Loka ge , ,^dej je opozoril na nalo-^aćije	sindikalne organi-
zadeva pogoje gospodar-boj^Q je treba zavedati, da najtj У letošnjem letu morali Sferi ■ '^hodišče za naslednje ^ikn Cobdobje«, je menil kako j' »Izboljšati bo treba Viti proizvodnje in zagoto-Уђе o nadaljnjo rast. Poslo-cijaf^^^ese v delovnih organiza-bolie n^° morali načrtovati še delo ' ?°^®^ati sodelovanje med koiiK''''nni organizacijami in ške niogoče zmanjšati stro-
bodo morale biti še ^temeljene, zaposlovanje lo Ye'f,- 4° resnično zagotavlja-^'i^nih ^'^'nek. Zaloge zaradi ra-Vedn,ri.'^^^'°80v obremenjujejo biti t u	bo delo moralo
"^^njše	bodo le-te čim
Se	težav, s katero
je inflacija, na kar MitiL vpliva tudi cenovna hod^i	ki naj bi bila v pri-
Predni,.- ? usklajena z novimi lotuskn' 1	zajezili to eko-
zlo današnjega časa.
*^udi padec druž-"^"^žbpn^ J	®®j nekatere
dejavnosti komaj še delati. Za našo občino
velja, da bi morali družbeni proizvod povečati za 5 %, da bi zmogli obremenitve, ki so že skorajda nujne. Izvoz je postal neobhodna usmeritev. Nekatere delovne organizacije naše občine sicer kar dobro izvažajo že leta. druge pa možnosti šele iščejo.
Kar zadeva osebne dohodke, bodo le-ti v največji meri pač odvisni od ustvarjenega dohodka, kar velja tudi za sporazume dejavnosti, ki bodo usklajevali te odnose znotraj posameznih panog.«
Udeleženci sestanka so se pogovarjali tudi o organizaciji razprav o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu, ki naj bi bile usmerjene čimbolj vsebinsko, torej, da ocenjujemo naše delo in se dogovarjamo za boljše rešitve.
Pri tem naj nam pomagajo primerjave s sorodnimi delovnimi organizacijami in delovnimi organizacijami v občini.
Besedo, dve so namenili tudi stanarinam, ki se od 1. januarja dalje povišujejo za 35 %, v drugi polovici leta pa se bodo dvigovale različno. Stanovanjska vprašanja se v naši občini v zadnjem času ne rešujejo tako hitro, kot kažejo potrebe, ker tudi ni urejenih pogojev za gradnjo. Kot kaže, bo prostorski plan sprejet v letu 1986 in bo možna tako družbena usmerjena, kot zasebna gradnja.
Za uspešnost našega dela je pomembno tudi, kako delamo na področju izobraževanja, posebno še izobraževanja ob delu, kako razširjamo inovacijsko dejavnost, itd.
Ob koncu so prisotni spregovorili še o pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto. Dogovo-
rili so se, da bomo z evidentiranjem pričeli takoj, hkrati pa bodo na svojih sestankih obravna-
vali načela odprtih ali zaprtih kandidatnih list večih kandidatov, itd.	p
Miss Kanade v Alpini
Smučarski šport vzbuja vse večje zanimanje. V tem »bu-
sinessu« se obračajo ogromne vsote denarja. Posebno pozornost širše javnosti pa privlačijo vrhunska tekmovanja, kot so sedaj svetovna prvenstva in olimpiade. Sarajevska je uspešno za nami, kanadska v Calgaryju pa ni več tako daleč. Pravočasno sprožena široka propagandna akcija pomeni zagotovljen uspeh glede obiska in seveda sponzoriranja.
Tako so prireditelji naslednje olimpiade sklenili, da bo vsakoletna miss Kanade ambasador njihove največje zim-skošportne prireditve, ki bo s potovanji, razgovori, banketi, ipd., poizkušala vzbuditi kar največje zanimanje za olimpiado. Koncem januarja smo imeli priliko spoznati privlačno Karen, miss Kanade, ki je bila kot gostja Elana, tudi pri nas v Alpini.
Z zanimanjem si je ogledala našo proizvodnjo in prisluhnila besedam o našem razvoju, sedanjem položaju na svetovnem tržišču in seveda našim načrtom za prihodnje, posebno kar zadeva nastop na kanadskem tržišču.
КПКО UfTVORIAfflO
Inventura ni le formalnost
Po zakonu o knjigovodstvu so organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredtev dolžni enkrat letno opraviti popis vseh sredstev in virov sredstev in uskladiti knjigovodsko stanje s stanjem, ugotovljenim s popisom. Popis je treba opraviti na koncu vsakega poslovnega leta s stanjem na dan 31. decembra.
Poudariti moram, da k inventuri ne sodi samo sam popis, ampak da je aktivnost v zvezi s tem precej širša. Ta se začne že s samim imenovanjem popisnih komisij, nadaljuje s pripravami na popis in šele potem sledi sam popis. Rezultate popisa je treba primerjati s knjižnim stanjem in na podlagi tega je treba izdelati še poročilo o popisu in ga predložiti delavskemu svetu, ki o tem dokončno sklepa. Ce hočemo, da bodo rezultati popisa dobri, morajo biti ustrezno izvedene vse naštete faze.
v Alpini je letos potekal popis dokaj dobro, prav v vseh fazah. Komisije so v večini pristopile k popisu zavzeto in temu primeren je bil tudi rezultat popisa. Kako pomembna je inventura, je razvidno že iz tega, ker obsega popis celotnega premoženja, ki je vreden kar nekaj milijard. Kljub temu mnogi pripisujejo inventuri vse preveč formalni značaj. Tako mnenje kaže na slab odnos do družbene imovine. Ob inventuri se tako tudi izkaže, kako gospodarimo z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem, kakšno je stanje v skladiščih materiala, v skladišču gotovih izdelkov in podobno. Bolj ko je poslovanje urejeno, manj problemov se izkaže pri inventuri. Žal se je tudi letos izkazalo, da ponavljamo stare napake. Že tolikokrat ob inventurah zapisane zahteve se niso, ali so se le v manjši meri, uresničile. Zlasti so se ti problemi pokazali pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem in pri poslovanju v skladišču gotovih izdelkov.
Če primerjamo nekajletne zaporedne rezultate inventure, se da iz tega ugotoviti, da obseg sredstev (s tem pa tudi obseg poslovanja — proizvodnja, prodaja, nabava, itd.) hitro narašča. Temu ustrezno pa ne napredujemo v organizacijskem smislu, kar se vedno znova odraža pri letnih popisih.
Sedaj je naša prva naloga, da vse sklepe delavskih svetov v zvezi z inventuro realiziramo. Šele tako lahko pri naslednjem popisu pričakujemo boljše rezultate. K opisom bo v bodoče treba pristopiti še bolj načrtno, začenši že pri imenovanju komisij in potem naprej. Mislim, da bo treba za nekatere popise žrtvovati tudi nekaj več časa, čeprav to sovpada s prazniki. Mislim, da se popis ne sme pričeti prej, kot je zanj vse pripravljeno, saj le tako lahko pričakujemo zanesljive rezultate.
Kako bomo uspeli odpraviti nepravilnosti, ugotovljene ob letošnji inventuri, bo vidno, če prej ne, ob popisu ob koncu leta 1985.
Tone ENIKO
Na letnem članskem sestanku sindikata delavcev delovne skupnosti skupnih služb je poročal predsednik Tone Eniko
Stane Sečnik
Vsak bi moral poskusiti
Prvi je z viličarjem pred sedmimi leti začel voziti Stane Sečnik. Potem so se mu pridružili še Lojze Bogataj, Vinko Logar in Franc Tolar. Tako so sedaj štirje, ki prevažajo material, stroje in druge stvari po našem dvorišču, iz skladišča do proizvodnje, iz skladišča v skladišče...
Tudi v mrzlih dneh, ko se ostali tako radi tiščimo radiatorjev, so ti fantje vedno na svojih konjičkih.
Delo opravljajo v dveh izmenah, organizacijsko so vezani na vodjo skladišč materialov, oz. preko nabave, na delovno skupnost skupnih služb.
Pogovarjal sem se z dvema, s Tonetom Sečnikom in Lojzetom Bogatajem. Takole sta pripovedovala:
»Že relacija po dvorišču je kar cel kilometer. Praktično smo vedno zunaj, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Tako delo lahko opravljaš le nekaj let, saj pridejo prehladi, revma in druge bolezni. Pogreti se nimamo kje, saj je pri Alfonzu, kjer je naš »sedež« le 14' C.
Včasih se vsaj malo pogrejemo v kadilnici pri montaži šal. Sicer pa je še slabše, če greš za nekaj minut na toplo, potem pa spet na mraz. Ogrejemo se pravzaprav šele doma. Na viličarju imamo sicer bunde in apreski. To pa je tudi vse; niti ustreznih rokavic nimamo.
Prav zaradi tega se nam zdi, da je naše delo bolj naporno, kot delo tistih, ki vozijo v skladišču končnih izdelkov.
Sicer pa se, kar zadeva vožnje, delavci obračajo kar na nas. Včasih ne moremo vsem ustreči takoj, saj je kar veliko dela. Še dobro, da je vsaj dvorišče spluženo, odkar imamo traktor...
Še nekaj je problem. Ko pripeljejo po 5 ton težke stroje, jih dvigujeta dva viličarja. Z žage pripeljejo 3,5 tonskega, vključi se kdo izmed nas; sprašujemo se, kaj bi bilo, če bi prišlo do kakšne nesreče, ker je težko uskladiti delo dveh viličarjev. Moti nas tudi, ker niso naše vozne poti povsod označene. Tako včasih zmečkamo kakšno škatlo, potem se pa hitro dobi kdo, ki vpije na nas.
Sicer pa lahko rečeva, da je vzdrževanje dobro. Rezervni deli se dobijo, drugo opravijo domači vzdrževalci.
Skratka, poizkusiti je treba delo, da ga veš ceniti!^
N. P.
KAKO UfTVARinmO
Lojze Bogataj...
Lepo urejena izložba
f |. v mnogih krajih, so tudi v Travniku letos organizi-jj ' tekmovanje v urejanju balkonov, dvorišč, izložb. Med Pj.® i^i'ilnami se je z lepo urejeno izložbo izkazala tudi naša odajalna, saj so ji dodelili drugo nagrado. Iskreno čestita-z željo, da bi tudi druge prodajalne kdaj pohvalili, naj bo P® urejenosti, postrežbi in podobno.
MJESNA ZAJEDNICA „CENTAR TRAVNIK
SAVJET MJESNE ZAJEDNICE
d od jelju je

/У //(Tu/ff/t/o -
2J /f^z/Ar/f//
U OKVIRU NAGRADNOG TAKMIČENJA ..TRAŽIMO NAJUEPŠl BALKON, DVORIŠTE IZLOG I ZELENI POJAS"
PreckjWnik Savjeta
0%
wa Travnik,
Iz naših prodajaln
Pišejo nam iz prodajalne Bjelovar I
Naša prodavaonica otvore-na je 1969. godine. Locirana je u starem centru grada, u priličnoj staroj zgradi tako da vanj ski izgled nije baš zadovaljajući. Djelomičnom adaptacij om početkom 1982 godine uredjen je prodajni prostor, a time su i uvjeti prodaje poboljšani, jer smo tada dobili nove police samo-izbora, a ujedno je i prodajni prostor nešto povečan. Ta-kodjer je riješeno i grijanje postavljanjem termo peči.
Prodavaonica još uvijek nema uredjenih sanitarij a, pa je to jedini problem što se tiče uvjeta rada.
Po ostvarenom prometu prodavaonica zauzima mje-sto u drugoj polovini rang liste »Alpina« prodavaonica.
Plan za 1984 godinu bio je postavljen 27.000.000, a pro-davnica če ostvariti samo 25.000.000.— din. Za neostvo-renje postavljenog plana prvenstveno je značaj no naglo opadanje kupovne moči, a zatim velika konkurencija stranih prodavaonica u našem gradu. Za neostvaranje plana u poj edinim mjeseci-ma često puta uvjetuju vremenski uslovi, prekasna isporuka od stranih doba-vljača (jer je poneki put pre-sudno zakašnjenje od sedam dana) te previsoke cijene »Alpina« kolekcije za pojedine modele u odnosu na kon-kurenciju.
U prodavaonici »ALPINA« Bjelovar I su zaposleni: Zlata Siprak, Vera Gojevič i Mir j ana Draksler.

V Mariboru prenovljena prodajalna
Sredi decembra lani je bila v Mariboru ponovno odprta prenovljena prodajalna Alpine. Odprla jo je vodja rajona I Iva Sobočan in po stari navadi podarila prvemu kupcu izbran model čevljev.
Prodajni prostor v stari prodajalni je bil zelo majhen in za delo neprimerno urejen; tudi skladiščni prostori so bili utesnjeni, tako smo delali v zelo težkih pogojih.
Prenovljena prodajalna je lepa, kupca privabi že sodobno urejen vhod z izložbenim oknom. Naše možnosti skladiščenja so precej večje kot so bile, prodajni prostor omogoča kupcem pregled in večjo izbiro. Delo je sedaj lažje in promet se je precej povečal.
Prenovljeno prodajalno so opazili tudi naši kupci, ki so pokazali precejšnje zanimanje in izražajo tudi priznanje. Že to daje upanje, da bomo tudi bolje prodajali. Zdi se nam prav, da se zahvalimo odgovornim delavcem, da so prisluhnili našim večletnim željam in dosegli, da je prodajalna v tako kratkem času lepša, funkcionalnejša in uspešnejša.
Prodajalci prodajalne v Mariboru
RflZCOYOR Zn UREDfllKOYO fflIZO
na temo KAKO SE V REDNO DELO VKLJUČUJEJO PRIPRAVNIKI
V razgovoru so sodelovali: Sašo KENDA, Irma ŠINK, Vida STUMBERGER, Janko OBLAK in Eva DOLENC.
Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVČIČ.
3. Kot obutvenemu tehnologu so ti zaupali nalogo, ki ni čisto v skladu s tvojim dosedanjim usposabljanjem. Kako se nameravaš lotiti tega novega dela in sprotnega usposabljanja?
1. V šoli si se pripravljal oz. usposabljal za poklic prikroje-valca. V tovarni je naneslo, da si se lotil drugega dela. Kaj misliš o tej svoji preusmeritvi? Kaj nameravaš?
Sašo KENDA:
Na srednji čevljarski šoli v Kranju sem se usposabljal za pri-krojevalca zgornjih delov in opravljal proizvodno prakso v Alpini. Vendar mislim, da se je teoretično znanje premalo povezovalo s prakso v tovarni. Vsega znanja, ki sem ga pridobil v šoli, nisem mogel uporabiti tudi v praksi, ker nisem opravljal dela, za katerega sem se usposabljal. V času pripravniške prakse sem bil premeščen v montažo, kjer sem delal samo tri faze. Mislim, da bi moral spoznati tudi ostala dela, kar bi mi prišlo prav pri doseganju norme in kvaliteti dela, saj se zavedam, da je potrebno delo opravljati vestno, disciplinirano in s polno odgovornostjo. Teorijo bi res morali bolj povezovati s prakso, ker je tako kasneje laže začeti z delom in v delovni organizaciji so tako boljši delavci, ki dosegajo večji učinek.
Drugače pa sem z delom zadovoljen, sodelavci so me lepo sprejeli in mi pri delu tudi pomagajo.
Za v prihodnje pa nameravam še nadaljevati šolanje, če mi bo delovna organizacija to omogočila.
Eva DOLENC:
Dovolite, da dodam, da je Sašo spremenil svoj delokrog in namesto da bi ostal v prikrojeval-nici, je odšel v montažo; tako se je moral v času pripravništva dobesedno prekvalificirati na nova delovna opravila. Razumljivo je, da se njegovo teoretično znanje in delo, ki ga v
Alpini opravlja sedaj, ne pokrivata. Čeprav Sašo pravi, da je z delom zadovoljen, menim, da bi bilo edino pravilno, da bi ostal v prikrojevalnici in delal tudi v praksi tisto, za kar se je izučil. Res pa je, da se v času, ko nekoga pošljemo v šolo, do tedaj, ko ti ljudje pridejo v tovarno, lahko marsikaj spremeni. Sašo je tako »prekvalifikacijo« opravil že v času pripravništva. Na tem področju bo tudi opravljal strokovni izpit, čeprav se je v šoli učil drugo.
2. Na IV. stopnji usmerjenega izobraževanja si se usposabljala za izdelovalko zgornjih delov obutve. Sedaj delaš v šivalnici.. Koliko faz si delala in ali jih obvladaš toliko, da ne bo problem doseganje norme in kvalitete, ko boš redno razporejena?
Irma SiNK:
Usposabljala sem se za izdelovalko zgornjih delov, v kar spada prikrojevalnica in šivalnica. Razporejena sem bila samo v šivalnico, ker v prikrojevalnici ni bilo potreb. Zato predvidevam, da bom tu tudi ostala. Delala sem že več faz pri artiklu Jean Janine. Zaradi kvalitete dosedaj nisem imela težav in tudi za naprej upam, da ne bom imela problemov, kar zadeva normo pa menim, da so precej visoke, vendar upam, da bom po razporeditvi kos tudi normi.
Glede premestitve menim, da je,
predvsem za nas mlade, pomembno, da se vsakega dela privadimo in da obvladamo čimveč del, zato so premestitve neizbežne in sprejeti jih moramo. Res bomo nekoliko manj naredili, vendar se bomo tudi več naučili. Še vedno se žilim usposabljati v poklicu, če bo mogoče.
Vida STUMBERGER:
Vsak, ki začne delati, ima težave in prav tako jih imam tudi jaz. Sprva sem mislila, da sem se v šoli le nekaj naučila in da nekaj znam, ko pa sem prevzela to delo, sem spoznala, da še popolnoma nič ne znam, saj se praksa res precej razlikuje od šole. Mislim, da je delo nekje v proizvodnji za začetnika lažje, saj lahko vpraša mojstra, sodelavce, tu pa sem popolnoma samostojna in se moram največkrat sama znajti, kakor vem in znam. Delo je tudi dokaj odgovorno, zato imam včasih težave, vendar delavci razumejo, da sem začetnica in mi pomagajo. Tudi delavka, ki je prej delala ta dela mi je veliko povedala in pokazala, kar mi je izredno koristilo.
Mislim pa, da bi nam tudi šola lahko dala malo boljše osnove in predvsem teorijo povezala s prakso. Tu mislim na praktične preizskuse materiala.
Delam predvsem fizikalne preizkuse in šifriranje materiala, kar je še bolj zahtevno in traja nekaj časa, da se privadiš. Za naprej se bom skušala čimbolj usposobiti, da bi delo lahko nemoteno opravljala.
4. Vodja oddelka spoznava učinke izobraževanja delavcev pri vsakodnevnem delu. Kakšne so vaše izkušnje, oz. kakšne so razlike med usposobljenostjo mladih delavcev nikdaj in danes?
Janko OBLAK:
Menim, da imajo ti mladi ljudje vsi premalo prakse. Več prakse bi morali vključiti predvsem v prvo, drugo in tretjo stopnjo izobraževanja. Po drugi strani pa jim tudi mi še premalo nudimo. Ze pride tako, da nimamo takšnega dela, ali da je pripravnikov več in težko vse spremljamo. Nujno bi bilo, da bi jih naučili opravljati vse faze in tudi s tem
bi pridobili nekaj prakse več. Posebno je to nujno za sekalni-co.
Razlika med prejšnjimi mladi®' in zdajšnjimi pripravniki pa j® precejšnja. V prejšnjih letih so se za te poklice odločali v glavnem slabši učenci, otroci iz pO" sebne šole in kvečjemu nekateri posamezniki, ki so uspešno zaključili osemletko. Takrat so šli skoraj vsi v druge šole. V zadnjih nekaj letih pa se je to bistveno spremenilo in potrebe ter zasičenost z nekaterimi poklici, so narekovale, da so se v to smer pričeli vključevati tudi boljši učenci. Tako imamo sedaj mlade, ki so na bistveno višji i"' teligenčni ravni in se lažje pf učijo.
Skoraj vsak ima tudi želje za nadaljnje izpopolnjevanje in ne zanima ga samo tisto delo, ki ga • trenutno opravlja. Tako bomo v kratkem dobili zelo kvaliteten kader, veliko pa je odvisno tudi od nas, da bomo ljudi pravilno usmerili in jim omogočili, da bodo znali več.
S premeščanjem bomo mlade usposabljali in tega je veliko, saj je naša proizvodnja sezonska in tudi to pogojuje veliko fluktuaci' jo delavcev. Vedeti moramo, da v našem oddelku delavci obvla; dajo tudi po 30 različnih operacij in če se mladi ne bodo priučil' vsaj kakšnim 20 različnim delom, potem v našem oddelku ne bodo tako koristni, kot bi lahko bili. Tudi doseganje norme pc' nas ni tako enostavno, saj so operacije zelo kratke in zato morajo biti večje količine; vse to p® je naš zaslužek ...
Se enkrat pa bi poudaril, da j® prakse še vedno premalo, saj mislim, da bi že v šoli moral' imeti 3 dni prakse in 2 dni teoretičnega pouka. Učenci bi tako pridobili več.
V našem oddelku mladim pomagamo kar se da, saj se zavedamo, da, več če jih bomo naučil'' več nam bodo koristili, saj J® starejših del&vcev vedno manj in mladi bodo postopoma moral' prevzemati njihovo delo.
k(idrov/ke norice
^rnia Dolenec;
^ mesecu januarju 1985 se je "Največ novih delavcev zapo-siilo v obratih na Colu in v •zorenji vasi, kar 24 delav-z delom pa je prenehalo o delavcev.
^Glovno razmerje v TOZD roizvodnja, v obratu na Co-sklenili; Magda Rup-
nik, Lojzka Bizja, Terezija Vidmar, Marija Mikuž, Marija Tratnik, Magdalena Čuk, Danijela Leskovic, Jelka Benčina, Mojca Sirca, Marjetka Rudolf, Ernesta Vidmar, Zora Mikuš, Marija Kobal, Sonja Rupnik in Irena Leban. V obratu Gorenja vas so sklenili delovno razmerje: Tatjana Bevk, Marinka Kumar, Marinka Rejc, Amalija Lukančič, Silva Sta-nonik in Vilma Oblak. Delavca Irena Tratnik in Dominik Miklavčič pa sta nastopila delo v oddelkih v Žireh v toz-du Proizvodnja.
V delovni skupnosti slupnih služb je nastopila delo pripravnica Dominika Oblak.
z delom so v TOZD Proizvodna prenehali: Tanja Mila-vec iz obrata Col, Zorica To-mić, Nevenka Kosmač, Vi-
ljem Prosen in Irena Tratnik, iz oddelka v Žireh in iz TOZD Prodaje Djurdja Zrin-ski iz prodajalne Zagreb I.
RAZGOVOR Zfl
organizacije so po-soudeleženke izobraževa-ocenjujete to v praksi bi kazalo izbol^ti?
Čas in trajanje delovne prakse določajo posamezni učni programi različno — od 10 do 30 dni na leto.
Prva zaposlitev po končanem šolanju je opravljanje -mesečnega pripravništva. Organizacija in izvedba proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva vključuje v izobraževalni proces množico delavcev iz delovne organizacije. Tako, na primer, sodelujejo z učenci na proizvodnem delu oz. delovni praksi:
—	za uvajalni seminar: organizator varstva pri delu, direktor TOZD, vodja kadrovske službe
—	za praktično delo: inštruktor. Pripravnik ima za uvajanje v delo mentorja in inštruktorje. Pri spoznavanju in vključevanju v delovno organizacijo pa mu pomagajo: glavni direktor, vodja TOZD, vodje posameznih služb. Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom, kjer so ob pripravniku in mentorju še predsednik izpitne komisije in stalni član izpitne komisije. Koordinator vseh teh povezav je organizator izobraževanja.
Če povem, da imamo v naši delovni organizaciji 82 štipendistov, 40 pripravnikov in približno 20 dijakov — neštipendistov, ki opravljajo delovno prakso in pripravništvo, potem je razvidno, kakšna množica delavcev Alpine je direktno vključenih v proces izobraževanja.
Kaj bi kazalo izboljšati? Vsi skupaj se trudimo, a hkrati tudi učimo, daj je tak način izboraže-vanja nov. Zato bomo o izboljšavah verjetno morali govoriti nekaj kasneje, ko bo za nami nekoliko več izkušenj.
^/)ococili So.
Sodelavki Mariji Zebec iz TOZD Proizvodnja ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in ji želimo mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v zakonu!
v POKOJ ODHAJA:
Sodelavki Djurdji Zrinski iz prodajalne Zagreb I. želimo ob odhodu v pokoj, veliko dobrega počutja v domačem krogu, sreče in zadovoljstva, predvsem pa mnogo trdnega zdravja!
Sodelovanje dobro, toda denarja ni
izobraževanje je de-
V	živo vključilo ^sak - ° izobraževalni proces.
doloA° ®ol_sko leto preživi učenec
dni v delovni or-6as	У prvem letniku se ta
(Pj)\ ?^Gnuje proizvodno delo spoznava delovno kate-i'v, ° jn organizacijo, v
V	ђ. , po šolanju zaposlen.
dobiva letnikih, ko učenec tiifin ^ teoretična in prak-
V	iz stroke, opravlja P''ak<;r4\'Jir.?''®^"'zaciji delovno ziiania - ^ pravi, da šolska vkliu*„ skuša preverjati in Vetji delu ^ konkretnem — ži-
^KUUCeK:
"O torej: Kako zastaviti učnovzgojni proces, da bomo J "®'avce, ki bodo v praksi čimprej koristni. Ob tem pa bodo ostalih znanj za razumevanje procesov v delovni orga-
Sredi januarja je bila v Žireh okrogla miza na temo ZDRAVSTVO NA ŽIROV-SKEM, ki je bila organizirana na predlog delegatov, ki že dlje časa ugotavljajo nekaj pomanjkljivosti, ki bi se jih dalo odpraviti, medtem ko so druge težave skoraj nepremostljive.
Sodelovali so: direktor zdravstvenega doma Škofja Loka, predstavnica občinske zdravstvene skupnosti, delavci zdravstvene postaje v Žireh, vodja lekarniške postaje, predsednica komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo pri KS Žiri, delegati, predstavniki osnovnih organizacij sindikata in drugi.
V zvezi z laboratorijskimi preiskavami v Žireh so se dogovorili, da bo zdravstveni dom sredi leta 1985 zaposlil še eno sestro, ki se bo deloma ukvarjala tudi s to dejavnostjo. Prostora za laboratorij seveda tudi ni, vendar je možno, da bi z nekaterimi prezidavami pridobili vsaj za silo ustrezen prostor.
Zirovci imamo težave, ker je eden izmed zdravnikov zaradi specializacije pogosto odsoten. V bodoče bo dr. Se-dej vsaj en dan v tednu delal popoldne, vedno pa bo v ordinaciji sestra, ki bo usmerjala bolnike.
Ortodont naj bi v Žireh delal vsaj enkrat na štirinajst dni, če pa bi bilo potrebno pa tudi pogosteje.
Lekarna naj se s svojim delovnim časom približa potrebam uporabnikov in naj bo odprta vsak dan vsaj do 15. ure, tudi tedaj, ko bo ordinacija samo dopoldan.
Ginekologinja dr. Poljan-čeva naj bi v Žireh delala dvakrat mesečno od 4—5 ur, če bi bilo potrebno, tudi večkrat.
Kar zadeva gradnjo zdravstvene postaje v Žireh je bilo ugotovljeno, da v bližnji prihodnosti ni stvarnih možnosti za to, čeprav so potrebe velike.
Poudarjeno je bilo, da ima žirovsko združeno delo veliko razumevanja za vprašanja zdravstva.	N. P.
KAKO UfTYflRininO
Kaj najavljajo vodilni proizvajalci smučarskih čevljev za sezono 1985/86
Zadnji vstop ali klasični preklop?
Opri jem in funkcionalnost sta ključ
Nobenega dvoma ni, da so v zadnjem času smučarski čevlji doživeli največji korak v razvoju, odkar so se začeli izdelovati iz plastičnih materialov. Vstop zadaj ni več težnja ali moda, ampak je najvidnejši dejavnik na trgu. Kdor je zamudil vlak pri oblikovanju take nove kolekcije, je verjetno zamudil vse.
Čevlji so očitno tisti, ki smučarju omogočijo ali pokvarijo pri smučanju lep dan, zato proizvajalci smučarskih čevljev še vedno iščejo najboljšo pot za izdelavo »idealnega čevlja«. Prodajalčev nasvet, da bi morebitne slabe točke pri čevlju odpravil (raztegovanje, oblepljenja, večje pri-tegovanje zaklopk itd.), ne vžge več. Pri prvem obuva-nju mora čevelj absolutno pasti na nogo, če ne, izbere kupec drug model. To se najbolj pričakuje od čevljev z vstopom zadaj, ki so namenjeni rekreativcem in boljšim smučarjem, ne pa tekmovalcem.
DOLOMITE — gre povsem v smeri s tem razvojem na tržišču. V tej sezoni so uspešno prodajali čevlje z vstopom zadaj, zato bo njihova kolekcija 85/86 vsebovala kar 11 takih modelov. V programu bodo tudi čevlji na preklop za zahtevnejše smučarje, (vendar ne bodo preveč komplicirani) medtem, ko bo za prave tekmovalce namenjena le omejena količina.
DYNAFIT — bo nadaljeval serijo 3F v tekmovalnem razredu, ker smatra, da je še vedno na vseh tržiščih dovolj potrošnikov v tem razredu. Za manj zahtevne smučarje so razvili 4 nove modele z vstopom zadaj, ki se odlikujejo po komfortu, lahkotnosti, toploti, ne prepuščajo vode; kot eden vodilnih proizvajalcev (po razvoju mode, po količinah pa nikakor ne; opomba pisca) pa trdijo, da so razvili čevlje po svojih zamislih in da niso kopirali.
KOFLACH — je v tej sezoni razvil Comp 511, model čevljev, ki so jih dobro prodajali. Te nameravajo obdr-
Dva modela, ki obetata —
MSX in TARGA
žati tudi vnaprej kot ponudbo v vrhunskem razredu. V srednjem cenovnem razredu prinašajo dva nova modela z vstopom zadaj, novim sistemom prilagajanja man-šete smučarjevim nogam, od gležnja navzgor. Za fiksiranje stopala bodo pri enem vgradili »airfit« (sistem zračnice), pri drugem pa mehanski regulator.
NORDICA — smatra, da bo delež čevljev z vstopom zadaj 60 % v celotni ponudbi, in tako so tudi prilagodili svojo kolekcijo. Revolucionarnih novosti nimajo, osredotočili so se bolj na detajle pri obstoječih čevljih, glavno vodilo pri oblikovanju kolekcije pa je bilo »za vsak razred potrošnika, glede na znanje in gmotne zmožnosti, poseben model«.
RAICHLE — je poleg Salomona verjetno edini proizvajalec, ki je na ameriškem trgu uspel bistveno povečati količine v višjem cenovnem razredu in je trenutno po parih drugi (za Nordico). Uspeh pripisujejo dobro razvitim sistemom RX-7 in RX-8 (sistem Flexon), kjer so originalno rešili gibanje čevlja pri smučanju na vseh vrstah terenov. To jim bo osnova za nadaljnje delo, tudi v cenejših verzijah, razvili pa bodo nov Flexon Comp Slalom, saj so do sedaj pretežno smukači uporabljali njihove čevlje (Olimpijski
zmagovalec v smuku Američan Bili Johnson).
SALOMOM — prinaša otroško-deško verzijo SX 91 EQIUPE (SX81) in celotno serijo (SX71, 61, 51) kot dodatek stari (SX 80, 70, 60, 50), ki bodo imeli regulator naklona in flexa po SX91. To najbraž pomeni, da njihov cilj — postati št. 1, ni več daleč in da bodo slejkoprej nudili 1,5 milj. parov čevljev. Skrbno načrtovan razvoj s patentiranimi originalnimi rešitvami in agresivnim marketingom prinašajo sadove večletnega vlaganja (pred 5 leti so šele najavili proizvodnjo smučarskih čevljev).
LANGE— poslednji iz serije »klasikov« tudi ne počiva. Že nekaj let delajo na razvoju čevlja z vstopom zadaj in, kot kaže, je sedaj v taki fazi, da se lahko predstavi širši javnosti.
Kaj pa ALPINA? — Model ELITE v višjem cenovnem razredu ni zaživel kot smo si želeli, saj v prvi sezoni nismo uspešno rešili flex čevlja, letos pa smo dokaj dodelan čevelj izdobavili pre-kasno (ravno tako prvo sezono). V naslednji sezoni je še vedno v kolekciji, vendar v perspektivi bomo morali verjetno izdelati nov »programiran« čevelj v tem cenovnem razredu.
v srednjem cenovnem razredu prinašamo nov čevelj MSX in LSX, ki je v trendu vodilnih proizvajalcev. Po razmeroma dolgotrajnem razvoju osnovne forme, smo, upam, uspeli najti pravo passformo, ki bo zagotovila, da se bo čevelj tudi uspešno vozil in seveda prodajal.
Največje količine naročil pa pričakujemo na spremenjeni Orbis formi, ki je enostaven udoben čevelj z vstopom zadaj, z eno enostavno zaklopko in gumi detajlom, ki dovoljuje gibljivost s koleni.
Posebej ugodno je bil sprejet ta model v otroških številkah (celotna serija vsebuje 12 velikostnih številk, kar pomeni sortiment od 30-46).
V	kolikor bodo forme ргв' vočasno na razpolago za brizganje serije, potem s proizvodnjo ne bo problemov, saj smo že do 20. janu; arja na te forme prejeli okoli 30.000 parov prednaročil, največ pa jih pričakujemo po stečeni prodaji, saj se moramo zavedati, da kupci s prodajnimi vzorci razpolagi' jo šele mesec dni.
V	kolekciji ostanejo še mO' deli na Mars in SR šali, vendar bo njihov delež verjetno manjši, kot v prejšnjih sezo; nah. Kaj hočemo — razvoj pač terja svoje!...
Tone KAVCiC
---—\
EKONOMSKI IZRAZI
DEVIZA — vsaka terjatev ali dolg v tujini. Ima lahko različno obliko: tuj denar, ček na tujo valuto, menica na tujo valuto, akreditiv in podobno. V kapitalističnih državah se z devizami trguje na borzah.
KONVERTIBILEN -sprejemljiv, zamenljiv-Konvertibilna valuta je tuj denar, ki je zamenljiv za zlato. Pod pojmom konvertibilne valute danes razumemo tudi ne-polnovreden tuj denar, ki je čvrst, krepak, trden, ni pa zamenljiv za zlato. .___^
КОКО UfTYftRIOfflO

Vlagamo, toda manj kot drugi
Kljub izvoznim usmeritvam ne smemo pozabiti na do-•i^ače tržišče. Zato vedno vlagamo nekaj sredstev tudi za odpiranje novih prodajaln, njihovo obnovo ali opremljanje. Izkušnje namreč kažejo, da se tako investiranje pravilo-izplača. Naj naštejem nekaj naših letošnjih načrtov. V Sarajevu smo kupili nov lokal. Bodoča prodajalna je v poslovnem središču, ki je še v gradnji, v bližini hotela Holiday in drugih pomembnih stavb, kamor prihaja veliko ljudi. Tako lahko upamo, da bo prodajalna tudi uspešna.
Gre za trgovino, ki je s 186 m' kar velika.
Cena v pogodbi je 11 milijonov din in računamo, da bi Celotna investicija veljala 17 milijonov din.
Ce bo vse po sreči, bomo jeseni začeli z deli v lokalu in Opremljanjem; morebiti bo prodajalna odprta že do konca leta.
, V Tuzli pa smo kupili prostor za manjšo prodajalno vO m'), za kar smo namenili 4,5 milijonov din. Potrebna bo-®ta še okoli 2 milijona dinarjev, da bo prodajalna lahko jese-''J odprta. Čeprav je prodajni prostor po površini majhen, je ^'sok, zato bo možno urediti galerijo in tako povečati poslo-^ni prostor.
Za prodajalno na Kraigherjevi ploščadi v Ljubljani smo ^®li spet 15 milijonov din in upamo, da bomo lahko tu vsaj "O leta 1987 uredili prodajalno.
Dolgo se vlečejo tudi priprave v Vukovaru, kjer bo treba prostore obnoviti in opremiti in res je škoda, da nam to še ni Uspelo.
IVAN CAPUDER
Kam bomo letos vložili sredstva za reklamo
g, letu 1985 načrtujemo ti-propagandnih gradiv .^'^učarsko, tekaško in ki	Gre za kataloge,
Ha"	izdelali tudi za
li '^чрсе v tujini. Pripravi-Q tudi plakate, ki bodo Ustavljali smučanje, tek in nalepke. Trži-.^®hteva sodobno obliko-teri^t' smo tiskane ma-Del^ "Naročili pri agenciji t j ? • Studio Marketing v boH Predvidevamo, da za izdelavo tega ''an h	sredstev plani-
S^ndo^^ ekonomsko propa-
sredstva bomo na-stvih oglaševanje v sred-(radio	obveščanja
je) „ časopisi in revi-skih	na smučar-
nig prireditvah, sodelova-najemnine re-rania*^* površin, sofinanci-sijo j športnih klubov, ki no-rekia?J® Alpine, izdelovanje So ^"ega materiala, kot ^tartn^®- transparenti, siti ^ številke, značke, obe-
na kot celota. Kasete bodo lahko uporabljali tudi naši inozemski kupci.
V oglaševanju bomo večino akcij usmerili na radio in TV. Tu planiramo redno oglaševanje vseh izdelkov, tako športne in modne obutve. Prav tako se bomo predstavljali v časopisih in revijah. V tozdu prodaja je planirana prenova opreme za izložbe ter izdelava sezonskega aranžerskega materiala za prodajalne. Oprema za aranžiranje izložb je že zelo dotrajana in zastarela, zato jo bo potrebno postopno zamenjati. V ta namen pripravljamo nekaj predlogov za aranžiranje izložb.
In na katerih sejmih bomo letos razstavljali svoje izdelke? To so predvsem sejem ISPO v Miinchnu, Sejem Koža i obuća v Zagrebu, sejem Turizam i sport v Sarajevu, sejem MODA in SKI EIXPO v Ljubljani in pa prodajni sejmi na katerih sodelujejo prodajalne.
Marija KOŠIR
fnOVnCIIE
Planiramo nakup video opreme (rekorder, TV sprejemnik in kamera), ki bi jo potrebovali za razne predstavitve tovarne in naših izdelkov na raznih prireditvah in sejmih doma in v tujini. V ta namen bomo izdelali tudi video kasete, na katerih bo predstavljena nova tekaška vez s smučarskim čevljem (Control system), smučarska obutev, proizvodnja in tovar-
Pod temle znakom boste v prihodnjih mesecih razreševali zanimiva proizvodna, tehnološka in organizacijska vprašanja.
Začeli bomo namreč z razpisi, ki nam bi pripomogli k širitvi ustvarjalne misli in dela. Tudi lepe nagrade bodo, zato bodite pozorni!
Koliko smo zaslužili lani v primerjavi z letom prej
POVPREČNI NETO OD ZA REDNO DELO V LETU 1984 V PRIMERJAVI Z LETOM 1983	v din
TOZD	LETO 1983	LETO 1984	IND
PROIZVODNJA	17.015,18	24.928,54	147
PRODAJA	20.498,66	27.807,78	136
- MPM	20.391,28	27.467,44	135
— ostala prodaja	21.121,10	29.649,62	136
DSSS	18.469,36	27.176,24	147
DO ALPINA	17.963,40	25.805,78	144
Sejem MODA 85
V dneh od 14. do 17. januarja je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani jubilejni 30. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov.
Tisti, ki sejme redno obiskujemo in razstavljamo svoje izdelke, smo bili nad letošnjim sejmom kar malce razočarani. Tega, da razstavljene izdelke zelo težko najdemo v trgovinah smo že navajeni, saj vemo, da gre pač skoraj vse v izvoz in za domačega kupca ostane bore malo. Tisto pa, kar se dobi v trgovinah, je že tako drago, da predstavlja za povprečne dohodke že kar luksuzno blago.
Izredno lepo kolekcijo ženskih in moških pletenin sta predstavili naši vodeči tovarni pletenin Rašica in Almira. Za prosti čas je Pletenina razstavila prekrasen program ženskih in otroških trenirk, puloverjev in hlač. Kar zadeva konfekcijo ne gre pozabiti na Muro, Labod in Kroj. Pri usnjeni konfekciji in krznu se je z lepo kolekcijo usnjenih kompletov in krzna izkazala Industrija usnja Vrhnika. Žal so njeni izdelki tako dragi, da jih bomo verjetno samo ogledovali. Pri obutvi ni bilo veliko novosti. Razstavljali so Peko, Leda Zmaga, Ciciban in Alpina. Ix;da je imela lepo kolekcijo ženskih sandal. Peko pa je boljši pri moških čevljih. Za Ciciban vemo, da ima zelo lepe in tudi drage otroške čevlje.
Ko ocenjujemo sejem v celoti, se nam zdi, da je izgubil na svojem pomenu, saj čas sejma ne ustreza niti kupcem niti razstavljalcem. Zimsko blago je prodano, poletne kolekcije pa še ni. Vendar je bilo obiskovalcev veliko več kot prejšnja leta. Morda tudi zato, ker je to edini tovrstni sejem pri nas v Sloveniji.
Marija KOŠIR
OD


шш




z njimi je rasla Alpina
»v sedanji Alpini sem pričel z delom 2. avgusta 1948«, zbrano obuja spomine Lojze Starman, nekdanji vodja mehanične delavnice.
»Naša delavnica je bila najprej pri Franci Jema-čevi (Demšarju) in ukvarjali smo se predvsem z vzdrževanjem in popravljanjem starih strojev, ki so jih takrat dobili od vsepovsod. Moje prvo delo je bila izdelava konzol za štance«, pove, kot da bi se zgodilo včeraj.
»Sicer pa sem se s kova-štvom ukvarjal že pred vojno. Delal sem pri očetu, ki je imel samostojno obrt. Ta veščina mi je prišla prav celo med vojno. Ko sem bil mobiliziran v nemško vojsko, sem bil v jarku le 14 dni, potem pa sem izdeloval celo okrasne predmete. Podobno je bilo tudi kasneje v ruskem ujetništvu, kjer so me nagovarjali, da bi ostal za stalno. Tista hčerka je bila res taka, da me ne bi bilo sram pokazati se z njo v Žireh«, hudomušno, kot zna le on, pristavi Lojze. »No, pa sem se raje odločil za dom, kamor sem se vrnil novembra 1945. Dva dni zatem so bile že prve volitve in spominjam se, ko je skupina ljudi ob zvokih harmonike odhajala na
volišče. Začudeno sem strmel vanje, tedaj pa skoči k meni Pavle Mro-vlje in mi pomoli harmoniko. Na, igraj, saj znaš! Pa sem odšel z njimi, igral domače viže, bo že kako, sem si mislil«.
Potem je Lojze nekaj časa še delal pri očetu. Toda davki so bili previsoki. Oče je opustil obrt, Lojze pa se je zaposlil. Postal je pravi mojster v izdelovanju ročnega čevljarskega orodja, mojster, ki mu ga še danes ni para, saj ima že vseskozi čez glavo dela. Delal je tudi za mnoge večje tovarne, celo v Švico, poučeval druge...
»V Alpini s tem nekako nisem imel sreče. Ni bilo pravega zanimanja, pa tudi vsak ni za tako delo. Res je bilo vseskozi ogromno dela. Nekaj časa sua še z očetom doma delala za Alpino, v začetku sem v tovarno nosil svoje orodje.
Kasneje smo tu odprli opremljeno mehanično delavnico. Vsaj nekaterim delom sta se kasneje priučila Pavel Filipič in Andrej Stanovnik. Ni mi pa uspelo, da bi nekoga naučil izdelovati vsa orodja od začetka do konca.«
V zadnjih letih pred upokojitvijo je Lojze postal vodja, toda najraje je ostajal pri svojem delu.
»Kaj pa mi je preosta-jalo; vsak ponedeljek je bilo treba nabrusiti tudi do 80 škarij. Nož sem izdelal v eni uri, in tako naprej; klešče, cvikarice, kladiva, rašplje ...«
Danes, osem let po upokojitvi je Lojze še vedno iskan strokovnjak. Želimo mu, da bi še dolgo koval svoje mojstrovine in da bi vendarle našel nekoga, ki bi mu približal svojo umetnost.
Nejko PODOBNIK
Tmm
še o knjigah Prešernove družbe in novih poverjenikih
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavijo-znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sled' in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spist Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitano Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike.
Pisateljska nagrada
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest aH roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali P" ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati.
Prešernova družba
Nagrade za poverjenike
prvo v višini dve drugi po sedem tretjih po
dinarjev 20.000,00 15.000,00 10.000,00
Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjig" kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985.
S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižni' ce, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindika' ta, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe.
Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 2V> 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950.
Društvo psoriatikov obvešča
Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slove' nije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter tO' čnim naslovom tajnici društva — Marija Kolman, Visoče <)' 64290 Tržič.
Članarina znaša letno 200.00 din in jo vsak lahko рог^ vna s spi. položnico in to na naslov: Društvo psoriatiko ^ SRS, Ljubljana, Lavričeva 4a, št. žiro račun"' 50102-678-77521.

IC Mil KRAI
Žirovski pionirji na smučarskem tečaju uspešni
, Na Osnovni šoli Padlih prvo-^rcev Žiri je bil letos organizi-en 29. smučarski tečaj. Nanj Se tudi letos skrbno pripra-Za smučarske učitelje in ®ditelje smo pred začetkom te-^1® pripravili enodnevni semi-er, na katerem smo obnovili Snovno in nadaljevalno šolo
smučanja.
smo zaradi denarnih Usk pričakovali precej manjši ■ P'® v smučarski tečaj. Obisk je ' kljub temu dober. Pod vod-^om 16 smučarskih vaditeljev j® smučalo na Žigonovem griču 143 učencev in učenk. Tečaj-so bili razporejeni v skupi-® začetnikov, srednje dobrih Bučarjev in v skupine, ki so že smerjene v tekmovalno šolo ^ Pskega smučanja. Vreme nam ^®^etku ni bilo naklonjeno in Čn'h	tečaja zaradi mo-
"'n snežnih padavin morali J ®'®žiti za dva dni. V teh dveh ijj®" smo sproti tlačili sneg in .J^®_Pripravili smučišče za šolo ^učanja. Učenci so nato vseh ^.. dni uspešno in marljivo va-'• V veliko pomoč sta jim bili
dve smučaski vlečnici. Z njima je vaditeljem uspelo doseči veliko večjo učinkovitost pouka. Ob koncu tečaja je bil v vseh vrstah viden lep napredek. Za vse udeležence tečaja smo pripravili še zaključno tekmovanje po vrstah.
Na tečaju nismo pozabili tudi na varnost učencev. Za prvo pomoč sta skrbeli dve učenki, ki sta razdeljevali tudi malico. Ob zaključku tečaja smo lahko z veseljem ugotovili, da nismo imeli nobene resnejše poškodbe, saj so smučarski vaditelji prav varnosti posvečali veliko pozornost.
S poukom na snegu še nismo v celoti zaključili. V okviru pouka telesne vzgoje bo še vsak učenec od 5. do 8. razreda opravil 5 ur pouka iz teka na smučeh. Tako bodo imeli vsi žirovski otroci enake možnosti, da spoznajo to športno zvrst in se po nagnenjih odločijo za nadaljnje izpopolnjevanje v smučarskem klubu.
Darij ERZNOŽNIK
Športne novice
®'^uar je bil, vsaj v prvi polo-iti t	s snegom in mrazom
tli t primerno tudi s športni-.'^kmovanji. Nastopili so ska-smučarji in sankači. Va ■ ^ januarja je bilo v Novi na 70-metrski skakalnici ^.„"^^vanje za »Pokal cockte« za
■■ejše mladince.
dp, ■ "T^Gsto je dosegel Borut Mur, Da I®' je bil Robert Kopač, tretji •ija Glolob iz Titovega Vele-
Pokal Žirov — 37 tekmovalcev
tg, ' Januarja je na sankaškem Q ''kovanju za »Pokal Žirov« od 37	do Maršaka nastopilo
^kmovalcev.
j(^a mesta so dosegli;
Qjjj ~15 let moški: Andrej
§	let ženske:
%ovec, s časom 4.37
22 let moški: Andrej Gor-P' s časom 3.31
15 let ženske: Sonja Po-n s časom 4.21
22 let moški: Brane Gro-'J. s časom 3.50
viin*^K®' Bedrih — tudi letos šte-""a konkurenca rgjza »»Pokal Bedrih« pri-Alpina. 13. januarja je
s časom 3.39
Romana
—	članice 15—35 let: Mojca Podobnik, s časom 23,12
—	članice nad 35 let: Stana Podobnik, s časom 27,01
—	člani: Dušan Seljak, s časom 29,61
—	člani 30—40 let: Lojze Oblak, s časom 29,82
—	in člani nad 40 let: Rado Podobnik, s časom 31,25
Pokal »SELO 85« v sankanju
19. januarja je nastopilo na Selu 49 tekmovalcev: prvi so bili:
—	pionirke 10—15 let: Urška Grošelj, čas 5.18
—	pionirji 10—15 let: Iztok Logar, čas 5.01
—	ženske nad 15 let: Sabina Eisele, čas 5.16
—	moški 15—22 let: Drago Eniko, čas 4.38
—	moški nad 22 let: Rado Tavčar, čas 4.11
Naši gostujejo
20. januarja se je ekipa sankačev iz Žirov udeležila sankaške-ga tekmovanja »Po poteh partizanske Jelovice« v Železnikih. Od Žirovcev je bila najuspešnejša Sonja Poljanšek, ki je osvojila srebrno medaljo. Rok Šparo-vec pa je bil četrti pri pionirjih.
✓
Smuk na Hotavljah
20. januarja je bil na Hotavljah smuk. Zmagal je Dušan Seljak, drugo mesto je osvojil Drago Krolnik, tretji pa je bil Tomaž Ferlan.
Sankanje je zimski šport, ki se je v Žireh začel razvijati pred tremi leti. Sankači so kmalu organizirali svojo sekcijo, v katero je včlanjenih 60 članov, ki s prostovoljnim delom urejajo sanka-ško progo iz Goropek do Petriča in pripravljajo tekmovanja; iz Goropek po cesti, iz Goropek po progi, z Breznice, z Mrzlega vrha, s Koprivnika. Člani tekmujejo na navadnih sankah, vsa tekmovanja, ki so organizirana doma, pa veljajo za »Pokal Žirov«. Zanimanje za ta šport je čedalje večje, ker je najcenejše med zimskimi športi, proge so kar v bližini Žirov in ker je vsa stvar dobro organizirana pri sankaški sekciji. Marjan FIŠLIAR
ZA MRLIŠKO VEŽICO SO DAROVALI
Sindikat Etikete 2.000 din ob smrti matere Milana Filipiča; Anton Beović 3.000.— din ob smrti matere.
V času od leta 1978—84 so ljudje darovali skupaj 183.215.— din. Od tega je bilo za dela Mizarskega podjetja porabljenega 169.470.— din; kupili so tudi tekač za mrliško vežico za 9.879 din. Tako ostaja še 3.867 din.
Kot sami veste, je treba v mrliški vežici urediti še marsikaj, zato bi veljalo z akcijo nadaljevati.
nastopilo 106 tekmovalcev, prva mesta po posameznih kategorijah pa so osvojili;
—	pionirke; Adrijana Burjek, s časom 23,92
—	pionirji; Bogdan Krvina, s časom 23,79
Sonja Poljanšek uspešna v Železnikih
Foto: Marjan Pišljar
Dragi mladinec!
Tvoje šolanje v osnovni šoli se bliža koncu. Verjetno si že razmišljal, kam po njej.
Vabimo te, da izbereš živahen, napet in zahteven poklic — poklic miličnika. Ta ti bo omogočal, da boš lahko pomagal ljudem, varoval družbeno premoženje, urejal promet, skrbel za javni red in mir, zagotavljal potnikom varno vožnjo, skrbel za varnost na morju, skratka, zagotavljal ljudem ugodno in varno počutje v vsakdanjem življenju.
Oglasi se pri šolskem svetovalnem delavcu ali na najbližji postaji milice, kjer boš dobil podrobne informacije o pogojih, ki jih moraš izpolnjevati za ta poklic in vse o šoli, ki te bo pripeljala do njega.
Najboljši učenci lahko po končani kadetski šoli nadaljujejo šolanje na Višji šoli za notranje zadeve, pa tudi na drugih višjih in visokih šolah ter na vojaških akademijah.
Rok za prijavo je 31. marec 1985 na najbližji postaji ali oddelku milice.
Vprašaj, premisli - odloči se! SEKRETARIAT
ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIŠKI KOMISIJA ZA ORGANIZACIJO, PRIPRAVE IN SPREJEM KANDIDATOV V KADETSKO ŠOLO ZA MILIČNIKE
TO JE Ш KRni
Jubilejno, 40. državno prvenstvo v smučarskih skokih uspešno
Zares, Žirovci so si zaslužili pohvalo. Posebno to velja organizatorjem in vsem tistim, ki so pomagali, da je bila skakalnica lahko pravočasno nared.
Tudi samo tekmovanje je odlično organiziral smučarski skakalni klub Žiri. Udeležba je bila praktično stoodstotna, saj so tekmovali res vsi najboljši. K dokončnemu uspehu tekmovanja je prav gotovo pripomoglo veliko število gledalcev, kar okoli 2.000 jih je bilo. Seveda je bilo naklonjeno tudi vreme, za razpoloženje pa je na eni strani poskrbela Pihalna godba Alpine in pa organizatorji, ki so pripravili okrepčila.
Morda je bila ena sama pomanjkljivost — slabo ozvočenje, kar je vplivalo na ljudi, da so komentirali skoke med seboj in s tem motili še druge.
Zmagal je Vasja Baje, SSK Ilirija, ki je s skokom 66,5 in 64,5 m osvojil 189,1 točko, drugi je bil Bojan Globočnik, SSK Triglav s skokoma 65 in 63 m in 187,7 točke, tretji pa Miran Tepeš, SSK Ilirija, s skokoma 65,5 in 63,5 m ter 187,5 točkami. Odlično šesto mesto je osvojil domačin Borut Mur, s skokoma 62,5 in 64 metrov in pri tem dosegel 180 točk. Robert Kopač je bil z dvema skokoma po 59 m dvajseti, Igor Eržen pa 28.
Ob tem pomembnem športnem dogodku pa ne smemo pozabiti na mlade, obetajoče skakalce, ki so kot predskakalci s svojimi lepimi in dolgimi skoki navdušili gledalce. To pa je hkrati tudi jamstvo, da bo skakanje v Žireh še napredovalo.
Marjan PISLJAR
v imenu pokrovitelja jubilejnega 40. državnega prvenstva v smučarskih skokih je spregovoril vodja prodajnega sektorje Alpine Bojan Starman, čestital tekmovalcem za njihove uspehe in jim zeželel uspešno športno pot Najboljši na državnem prvenstvu 1985 v Žireh: Od leve proti desni — Bojan Globočnik, (2. mesto^ Vasja Baje (1. mesto). Miran Tepeš (3. mesto), Janez Štirn (4. mesto) Matjaž Žaga"" (5. mesto), Borut Mur (6. mesto)
№ POZABIMO
E
2000 gledalcev je obkrožilo belo areno
Kozolci so že stoletja krasili slovensko krajino.
Ali bodo res izumrli?
Foto: Marjan Pišlje"^
4549 nas je
Gibanje prebivalstva na KU Ziri v letu 1984
Rojeni: 108
Umrli: 37
Naravni prirast prebivalcev je: 71
Selitveni prirast oz. padec je: 8
Priseljenih: 12 prebivalcev
Odseljenih: 20 prebivalcev
Anka KAVCiC
Zmagovalec Vasja Baje 12
»DELO - ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo i" Delovno skupnost skup' nih služb. — Ureja g« uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjan« Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj