OBZORJA
STROKE - ETNO IZLOŽBA
nekaterih starostnih in socialnih skupin" kiju h vsemu posebej nameni le slabi tlve strani knjige, ki kar nekako štrlita Iz siceršnje s is tematike! Prav zaradi sistematike, ki sledi obrokom in posameznim jedem, se pravzaprav vseskozi izgublja nosilec" in "uporabnik" prehrane. To je tudi razlog, da na primer pri opisovanju jedi ob praznikih življenjskega ciklusa naletimo na pravo zmedo (ne najdemo namreč niti birme niti sedmine), v kateri se opisovanje jedi ob svatbah začne takole: "Svatbe so bile v večini mariborskih družin pred drugo svetovno vojno na nevestinem ali ženinovem domu" (95), na naslednji strani pa izvemo, da so "premožni Mariborčani" pripravljali svatbe za svoje otroke v gostinskih lokalih. V tem razdelku mimogrede izvemo tudi, da so Mariboru tistega časa dali svojevrsten pečat priseljeni Primorci in Čehi - posebnega razdelka o teh specifikah mesta (skupaj s priseljevanjem s podeželja ter odseljevanjem nemško govorečih družin) ne najdemo. Toda če je bil namen avtorice prikazati življenje in kulturo Mariborčanov (7) v obravnavanem obdobju na podlagi analize segmenta materialne kulture, nas prav šokira spoznanje, da ni posebej prikazala sprememb v tehnični opremelje-nosti kuhinj, ki so se prav v obravnavanem obdobju začele radikalno spreminjati. Avtorica sledi logiki prikazovanja, kaj so jedli, kako so jedli, ob kakšnih priložnostih so jedli in kje ter kako so jedli, kako so pridobivali in kako so znanje kuhe Prenašali naprej. Pri tem nas posebej razveseli z izjemno
zanimivim poglavjem o uživanju hrane zunaj doma, v katerem se še najbolj približa specifično urbanemu načinu življenja, jasno je, da se je v delu, ki je v bistvu za objavo prirejena istoimenska disertacija, Maja Godina Golija svoje naloge lotila sistematično in potrpežljivo, zato je njeno empirično (predsem arhivsko) delo vredno vsega občudovanja. Toda - vedno ostane kakšen toda.
V Času, ko na angleškem govornem področju izhaja ogromno (v prvi vrsti) socioloških del s temo prehrane, v katerih se srečujeta dve temeljni tematizaciji sodobnega družboslovja in humanistike, človekovo telo in analiza "diskurzov", hi pričujoče delo lahko zapolnilo podedovano vrzel med dogajanjem v svetu in domačimi raziskovalnimi dosežki. Toda najmlajše teoretske reference dela Maje Godina Golija segajo v pozna osemdeseta leta (z nekaj izjemami z nemškega jezikovnega območja). Med njimi pa pogrešam predvsem temeljno delo enega od vodilnih sodobnih družboslovcev, antropologa in sociologa Pierra Bourdieuja, katerega izčrpna raziskava povezave med ustrojem družbe in okusom (v najširšem pomenu besede) je v angleškem prevodu (Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste) izšla že leta 1984, Tu bi avtorica lahko naSla tudi drugačen odgovor na opažanje o Levi-Straussovi "manj uspešni" povezavi posameznih tehnik priprave hrane s "socialno naravo družb" (Godina Golija, 19; ali je "socialna narava družb" namerni evfemizem ali lapsus?).
Rajko Muršič
Med predniki, predhodniki, bližnjiki in
sorodniki na
Ravniku.
STROKOVNA ODPRAVA V KENIJO, 1996.
Uredil Iztok Saksida.
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - projekt SVOD. Ljubljana 1997, 211 str. ISBN 961-6200-59-3
držimo v rokah knjižico z besedili vandrovcev po
Šele ko
Keniji, se zavemo, da na Slovenskem pravzaprav sploh ne
Pfemotemo afrikanistike. Črni kontinent je ostal tudi bela i, sa_ ^venske etnologije, saj stroke - če odštejemo nekaj a arijev" v organizaciji bivšega ravnatelja Slovenskega et-grafskeg^ muzeja Borisa Kuharja - Afrika praktično ni nimala. Prav v afriških študijih se pravzaprav Se najbolj vzorno kaže dejanska "širina" etnološke vede oz. razkorak
SVCD
Med predniki, predhodniki, bližnjiki in sorodniki na razmiku
Strokovna odprava v Kenijo 1996

GLASNJKSED 37/1997, št. 4
89
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
med njeno deklarirano širino in praktičnim zanimanjem za ta del sveta.
Nekoliko naivna in entuziastična predstava o fosilnih najdiščih v Afriki oz. Keniji kot zelo verjetni zibelki človeštva je bil zadosten razlog, da se je manjša skupinica, v kateri sta bila dva študenta etnologije in sociologije ter študent filozofije in sociologije, arheolog in geolog ter dva predavatelja z Oddelka za sociologijo pod vodstvom Iztoka Sakside, odpravila v Kenijo. Tam na terenu samem sicer niso opravljali kakšnega raziskovalnega dela, saj to v nekaj tednih trajanja ekskurzije ni mogoče, vseeno pa so si ogledali tista območja, ki so najbolj zanimiva tako s paleoantropoloŠkega in geološkega kot z etnološkega vidika (okolica jezera Turka-
PEČARSTVO HERIČKO MARIBOR.
Pripravila: Eva Dvorakova. Sodelovali so: Peter Hanzl, Kristian Lukas, Martin Jurše, Gabriel Malec. Pokrajinski arhiv Maribor. Viri za gradbeno zgodovino po letu 1850, zvezek 2a. Maribor 1996, 129 str., II.
VeČina nalog, ki jih v okviru gibanja Znanost mladini (v tem primeru pa tudi akcije Mladi za napredek Maribora) pripravljajo srednješolci in srednješolke, v najboljšem primeru pristane na policah šolskih knjižnic, najboljše pa hrani tudi knjižnica Oddelka za etnologijo In kulturno antropologijo, Toda med njimi se tu in ram znajdejo tudi naloge, ki dosegajo ali celo presegajo raven večine podobnih del v stroki. Pred tremi leti, ko so svojo raziskovalno
medsebojne spore poravnava prikrito in klikaško. Tendenca vladajočega razreda je, da se dvigne nad ostalo družbo. Taka družba ni posebno nagnjena k demokratičnosti, da na egaiitarizem ali solidarnost niti ne pomislimo. V njej je malo takih, ki bi si v treznem stanju prepevali 'Imamo se fajn!'" (Vogrinc, 47). Zgodnje obdobje kolonizacije pregledno predstavi Peter Kisin v članku Povest o agrarni reformi, medtem ko Thiemo Diallo in Tit Drecelj predstavita Turkane: Ljudstvo v puščavi.
S tem besedilom se konča prvi del zbornika (Afrika: Prečudoviti predmet našib sanj), sledi pa drugi del, v katerem avtorji preusmerijo pozornost od ljudi k predmetom (Med kostmi in kamenjem). Ob poučnih preglednicah, zemljevidih in skicah Aleksander Horvat prikaže Tektonika plošč in evolucijo bominidov, Iztok Saksida pa nas na kratko popelje skozi Poti in stranpoti našega razvijanja. Zadnjih 5 milijonov let in se pri tem oddalji od prevladujočega koncepta homologičnosti h konceptu homoplastičnosti, saj je po njegovem "iskanje skupnega prednika, ki bi se v teku Zgodovine in evolucijskih premen razselil po svetu, nesmiselno početje" (Saksida, 127). Zbornik sklene velikopotezni prikaz Arheologije vzhodne Afrike: Prvo milijonletje Borisa Kavurja.
Zbornik prinaša veliko zanimivega branja, tudi daljše angleške povzetke objavljenih besedil. Kar zadeva "sedanje Stanje fosilne dokumentacije" gre pravzaprav za prvo preglednejše besedilo o tej problematiki od Škerljevih zapisov (Saksida, 22). Bralca, ki ga vse bolj vsrkava lijak specializacije, navdušuje povezovanje strok, kot so sociologija, antropologija, ekologija, arheologija, biologija, geologija in etnologija, kar na Oddelku za sociologijo načrtno gojijo kot študij sociologije preteklih obdobij (19). Ko bi ob vseh drugih naporih (glede na spisek sponzorjev projekta je šlo za prav gigantske napore) uredniki poskrbeli tudi za bolj skrben jezikovni pregled besedil, bi bil zbornik Še bolj privlačen!
PEČARSTVO HERIČKO MARIBOR
Maribor. 1996
na).
Stranski produkt odprave dokazuje, daje tudi s skromno odmerjenimi možnostmi mogoče narediti veliko, saj smo -ob obilici takšnih in drugačnih potopisov - dobili enega od preredkih slovenskih zbornikov, ki se na strokoven način ukvarjajo z ožjim območjem Kenije in širšim območjem severovzhodne Afrike. Nekateri prispevki so samo pregledna poročila in nam omogočajo seznanitev s situacijo, drugi so dokaj poglobljeni prikazi posameznih tem (arheologija, geologija, paleoantropologija), tretji spet so le skice.
Zelo dragocen je pregledni članek Jožeta Vogrinca Na sončni strani Kilimandžara. Prelet glavnih družbenih problemov današnje Kenije, ki razkriva tudi nekatere vidike politične situacije vkolnialni in pokolonialni Afriki ter blaži nekatere simptome "slovenske evrofilije" (Vogrinc, 26). Zato pa po drugi Strani prav nesramno primerja družbenopolitični položaj v pokolonialni Afriki in posocialistični vzhodni Evropi, ki ju označuje s posrečenim izrazom "birokratski kapitalizem" oz. koncentracijo "nadzornih mest v državni upravi oziroma v strankarskih vrhovih ter na ključnih mestih v gospodarstvu v rokah istih ljudi; /.../ Taka družba ima hipertrofirano in intervencionistično državo, ki duši avtonomijo drugih družbenih sfer, zlasti neodvisne javnosti, saj
Rajko Muršič
90
GLASNIK SED 37/1 997, Št. A