BODOČNOST ST. (No.) 13 . Kakor smo že poročali, j e odšel poseben odsek zveznih senatorjev v' West Virginjo, da preišče dol¬ gotrajni štrajk. Odsek se j e brez odlašanja lotil strvarnega dela ter že po dvodnovni preiskavi piišel do zaključka, da so oblasti v West Virginji, v času štrajka poteptale v blato državno, kakor tudi zvezno ustavo, to je, da se oblasti niso ozirale na zakon, tem¬ več so upostevele samo voljo pre¬ mogovnih baronov, katerim se je pač šlo za to da enkrat za vselej vtepo premorgerjem v glavo, da se za nobeno ceno ne smejo orga¬ nizirati ter tako izboljšati svoj življenjski položaj, ker bi bilo kaj takega proti interesom dejanjsko vso državo vladajočih premogov¬ nih baronov. Preiskovalni odsek je prišel do prepričanja, da so se ameriškim državljanom [garanti¬ rane pravice in svoboda meni nič tebi nič kratile na ljubo par ne- nasitnežev. Par oseb je več kot postava, kot konstitucija! Odsek vsak čas neleti na novo iznenade- nje, kar priča, kako slabo je bila ameriška javnost poučena o res¬ ničnih razmerah v West Virginji, kar nazadnje ni nič čudnega, ako pomislimo, da je vlada z brutalno silo zatrla vsako resnično poroči¬ lo. Celo privatna pisma so oblasti odpirale, ker so se bale, da bi na ta načinjavnost izvedela več, ka¬ kor bi po njihovi želji smela. Ta preiskava, pa bo prinesla na dan Vse brezprimerne lopovščine, ki jih je doprinesla tamkajšnja vla¬ da v času štrajka, kar bo na eni strani pristriglo moč tamkajšnjih industrijskih mogotcev, na drugi strani pa bo pomagalo rudarjem priti do njihovih, pravic. DR. FRIEDMANOV SERUM. STRAŠNA NESREČA V RACINE. Prvo poročilo o serumu, ki ga je izumil nemški zdravnik Dr. Friedmann, je izšlo. To je prvo poročilo moža strokovnjaka. Po¬ ročilo je jako zmerno pisano, nič pretiravanja im naredi v celoti ja¬ ko dober utis radi svoje stvarno¬ sti. Dr. G. Manheimer je izdal v medicinskem listu »Medical Re- eord” opis, kako se je zdravljenje s tem sredstvom obneslo pri ose- manjstih bolnikih, katere je Dr. Friedmann zdravil v njegovi hiši. Vsi ti bolniki so trpeli za raz,li¬ čno tuberkulozo in serum se jim je brizgal v razne dele telesa. Upliv te vrste zdravljenja opisuje Dr. Manheimer, toraj iz lastnega prepričanja, sledeče: V nobenem vseh osemnajst poizkusov se ni pokazalo niti najmanjše izbolj¬ šanje stanja bolnika. Pr: nekate¬ rih se je razširjala bolezen nemo¬ teno naprej. Pri nobenemu pa se ni dosegla niti normalna toplo¬ ta telesa. V petih slučajih pa so se prikazale na telesu otekline, ki so pričele gniti. Med lemi otekli¬ nami so bile na štirih bolnikih ne¬ znatne, na enem pa nevarne. L izjemo petega slučaja ne morem trditi, da bi serum povziočil kako škodo. Če je povzročil naglejše razširjanje bolezni, ne morem do¬ ločiti. Tako bo najbrž človeštvo zopet, za ene upanje revnejše in eno sku¬ šnjo bogatejše. Za eno zdravilo p-proti tuberkolozi pa ve marsikdo in je edino, ki zainore prinesti vspeh, toda o tem nočejo niti vla¬ de, še manj pa denarni mogotci vedeti. To sredstvo je: krajši de¬ lavni čas, zdrave delavnice, in pla¬ ča, ki človeku dovoli, da se preži¬ vi z močno hrano in zračna stano¬ vanja ! Ako imajo države res¬ ničen namen, da se borrt proti, tej strašni bolezni, ki jo imenuje¬ jo „belo kugo”, potem naj delajo nato. da se ta sredstva prično u- porabljati in število bolnikov in nesrečnežev se bo znatno zniajn- šalo. Toda dokler se delvaci sa¬ mi ne bodo brigali za vpeljavo gori omenjenih sredstev, tako dol¬ go se bo boj proti tej bolezni vršil le na papirju, kakor se po večini tudi sedaj. To. kar se sedaj sto¬ ri, proti tuberkulozi je, samo neko prikrivanje in olep.šanje zla. Do¬ kler se zlo ne prične uničevati iz korenin, je vsako delo zaman. V sredo malo pred ednajsto nro pred poldan se je pripetila v Ra¬ cine razstrelba parnega kotla na parniku E. M. Pečk iz Dulutha. Štirje delavci so bili i.akoj mrtvi, trije pa se bore z strašnimi rana¬ mi in opeklinami in bodo najbrž umrli. Eden mož se pogreša in je najbrž utonil, štirje drugi možje so bili manj težko ranjeni. Razstrelijo je povzročil najbrž kotel, ki ni bil več uporaben; zato sta kapitan, kakor tudi družba, katere last je bil parnik, popolno¬ ma tiho. Razstrelba je razburila celo mesto, njena moč je bila to¬ lika, da je neslo težke kose žele¬ za od parnika več blokov daleč in je le posebnemu slučaju pripisati, da ni bilo več oseb ranjenih. Tu¬ di več mornarjev je bilo vrženih pri razstrelbi v vodo, ki pa so bili vsi rešeni, razvem enega, ki se še sedaj pogreša. Rešilno moštvo je bilo takoj na svojem mestu in za- branilo še večjo nasrečo. Takoj po razstrelbi je nastal na parniku ogenj, ki so ga le s težavo poga¬ sili, vendar >]>a je zadnji del par¬ nika popolnoma uničen. Parnik je prišešl iz Toledo, O. Ko je bil en del premoga že dvignjen, so hoteli parnik prestaviti na drugo mesto in pri tein je počil kotel, katerega je vrglo '200 čevljev da¬ leč v neke barake. Na parniku je bilo skupaj 18 mož, izmed ka¬ terih je sedem mrtvih in ranjenih. Ženska volilna pravica. — Državvna zakonodaja v Illi¬ noisu je zadnjo sredo sprejela zakonsko predlogo, ki dovoljuje ženskam enako volilno pravice z moškimi. Glasovalo jih je 83 za, in 58 proti Guverner je pa po ■ovoji-platftfrrui -vezan podpisati ta predlog. Illinois je torej prva država vzhodno od reke Mississip- pi, ki ima žensko volilno pravico. V nekaterih zapadnih državah so imele žensko to pravico že nekaj časa; tako na pr. 'VVashington, Oregon, Californija itd. — Zvezni senatni odsek za žen¬ sko volilno pravico je odobril po¬ ročilo, da se dovoli enaka volina pravica vsem državljanom, ne o- ziraje se na spol. <8 tem priporoči¬ lom se je ženski volilni pravici zelo ugladila nat v z d. dr. IZ PREMOGARSKE STAVKE V W. VA. MESNI TRUST NA DELU. DELO ZA LIST. k: -Na iračev.njih j c veliko priza^jjtjh Rreduja sirka: John P. VVhite, predsednik premogarske organizacije United Mine IVork.ers, ki je po¬ magal stanj kar jem in so ga oblasti obsodile v zapor. — Spodnja slika .-Gruča štrajkarjev. VOJNA MED SRBIJO IN BUL- GARIJO. Ker pripravlja vlada novo col- ninsko pogodbo in hoče s tem omogočiti, da se prične uvažati iz Argentinije in Avstralije m oso, je mestni trust z vso silo pričel delati na to, da dobi ves trg v teh kra¬ jih v svoje roke, tako da bo pre¬ prečil padanje cen mesa. Argenti- nija ima velikanske črede živine nima trga kamor bi meso izvažala; za to je tam cena živine tako niz¬ ka, da bi meso poslano v Zjedin- jene države, prišlo mnogo ceneje, kakor domače. Ako se trustu po¬ sreči njegova nakana, potem bodo cene mesa še vedno neprestano naraščale. Boj, ki ga vlada j odi s tolikim vpitjem proti mesnemu trustu, je seda, še neodločen. Kdo bo zmagal, je vprašanje-, najbdže dolarji. »Nadebudna.” mladina, Južna stran našega mesta ie bila več mesecev pozorišče števil¬ nih malih tatvin. Vsi poiskusi po¬ licije so bili zaman, da bi zasledi¬ la tatove. Naposled je bil najet paseben detektiv, da ujame te pretkane tatove. Tudi detektiv¬ ska prebrisanost dolgo ni mogla doseči vspehov. Končno je slu¬ čajno videl lezli iz neke prodajalne Touv Bedna rovvski —• ja. "Po¬ srečilo se mu je ujeti ga. L jetnik ,pa je izdal svoje tovarne, ki so bili organizirani v tatinsko ban¬ do, katero je vodil osemletni j ud Tony. Aretiranih-je bilo pet tatov od katerih sta bila dva stara po 8 let, dva po H let in eden 12 let. Dva izmed njih je sodišče poslalo v poboljševa 1 nico, druge pa. pod policijsko nadzorstvo, — Ti ža¬ lostni slučaji jasno pričajo, da vzgoja, ki jo ima poljska mladež, nikakor ni najboljša, _ -. Kakor se je zadnje čase večkrat poročalo, so balkanske države se¬ daj na tem, da se prično med se¬ boj daviti. Najnovejša poročila trdijo da so se spopadle srbske in bolgarske čete pri macedonski va¬ si Makeres; na obeh straneh je mnogo mrvtvih in ranjenih V prihodnijih treh ali štirh dneh se bode pokazalo, ali pride do voj¬ ne ali ne. Miuisterska predsednika obeh držav se boista sestala in o- dločevala v smislu povelja, ki ga imata od svojih vladarjevi-. Ker pa že sedaj trdita vladi, da ne odjen- jata od svojih zahtev je skoraj go¬ tovo,da. pride do klanja med ,,brat¬ skima” narodoma. Promet med državama je popolnoma vstavljen. Srbija zahteva da velevlasti pose¬ žejo vmes in določijo meje .med bodočimi balkanskimi državvami. V Avstriji seve da z veseljem gle¬ dajo ta razporln ce bode avstrij¬ ska vlada imela odločevati se bo¬ do gotovo njeni interesi v prvi vrsti upoštevali, seveda na škodo Balkancev. Sedaj se bo stara pesem nadalje¬ vala. Na robu propada stoječa država se pogrezuje vedno globo¬ ke je. Namesto da bi se odstranil zločinski absolutizem tira vladni voz w prepad,'se davi osebna svo¬ boda na naj krutejši način. Naro¬ di trpe in bežijo iz domovine ve¬ dno v večjem številu. Kakor poro¬ čajo domaei časopisi, so že cele vasi po Ogerskem in llrvats-kem, kjer se nahajajo samo še starčki in žene. že dolgo let skuša vlada ustaviti to neprestano naraščajo¬ če potovanje v tuje dežele z razni¬ mi 'brutalnimi sredstvi, toda brez vspeha. Grajščaki izkorišča jo de¬ želo in tira jo narod v tujino ali v propad, a tega vlada neče vide¬ ti. NOVA VOJNA V TRIPOLISU. Ko je italijanska država pod¬ jarmila Tripolis in so poprej pro¬ sto v notrajni deželi živeči arab¬ ski rodovi prišli pod ,,civilizira¬ no” italijansko vlado, je nastal mir, ki pa je bil le navidezen; Globoko v srcu ljudstva je živelo sovraštvo do roparjev njihove do¬ movine. Sedaj se je zbrala skupaj močna vojska, ki ima namen da osvobodi deželo jarma, ki ji ge. je naložila Italija in si pribori oro¬ pano svobodo nazaj. Ahvnet Serif vodja vsta.sk ih čet je zbral 24,000 mož pod zastavo »Jeliada” in na¬ povedal Lahom sveto vojsko. I la¬ na takoj mobilizirala močno voj¬ sko, ki se je nemudoma odpravila, spremljananod močnega brodov.ja. proti Tripplisu, da prisili uporne rodove k pokorščini. NOVE VOJNE L ADIJE. Italija je naročila tri vojne buli¬ je, katerih velikost ne zaostaja Veljko za onimi ki jih ima 'Nemči¬ ja ali Angleška. Te bojne Indije bodo imeli težo- 30,000 ton vsaka, ter bodo nosile vsaka deset 381 mil ime terski .topov. Obdani bodeš ti velikanu z 12 palcev debelimi jeklenimi ploščami. Hitrost bode znašala 25 vozlov na uro. Italija hoče s tein deloma doseči ono moč na morju, kakor jo poseduje jo druge velesile Kakor hitro bodo te tri vojne la- dije gotove, bodo pričeli z zgrad¬ bo štirih drugih. Druge drž ve bodo Italiji odgo¬ vorile s tem, da dij bodo naročile Se večje in močneje bulije, tako se bode madaljevalo tako dolgo, dokler, ne l>o ljudstvo spregledalo ter popustilo svoj slabi pat rij o- tiizem, ki pomeni zanj samo revšči¬ no in bremena, ter s svojo močjo, ki mu je dana z volilno pravico, odpravilo to zlo, ki jo naj večja nesreča za človetvo. Trgovska družba Ilirija na delu. Že zadnjič smo poročali, da so pričeli z deli' za zgradbo trgov¬ skega lokala na Isit A ve. Delo lepo napreduje. Že v sredo je bi¬ lo staro poslopje pomaknjeno na¬ zaj. Upati je da bo poslopje v nekaj tednih gotovo, ki bo pa tem večje važnosti za nas, ker ne. bo vsebovalo samo trgovskega loka¬ la, temveč bo nad trgovino mala z orovalna dvorana, kakor je na svoji izvenredni seji zadnji pone¬ deljek skleni odbor ,,Ilirije”. Dvorana ho dovolj, velika za seje in male prireditve. Takega pro¬ stora najnujnejše potrebujemo, ako pomislimo, da se sedaj našo društva potikajo po raznih pro¬ storih, kar znatno ovira društve¬ no gibanje. Na ta način pa bodo naša številna društva dobila svoj skupen dom, kjer bodo nemotena izvrševa svoj namen. Stroški za potrebno povečanje poslopja so razmeroma majhni, zlasti še, ako pomislimo, da se sedaj naša ki jih bo imela družba, od takega prostora. Da pa tega ne bo kdo nalašč ali nenaiaše napačno razu¬ mel. povdarjatno na tem mestu, da bo 'ta dvorana le začasna, da se druga večja zgradi. Tedaj pa se bo ta z malimi stroški predela¬ la v stanovanje, ker bo vse tako tako pripravljeno. Toliko v po¬ jasnilo, da ne bo kdo mislil, daje ta tista dvorana, katero družba »Ilirija” hoče postaviti. — Odbo¬ ru gre le priznanje, da je še ob pravem času. prišel na to korist¬ no idejo. Grozen čin blazne matere. NOVO MINISTERSTVO NA OGERSKEM. Eden tiran gre, drugi pride, to je stara pesem na Ogerskem. V,a Lukacsem je v nastopil zlozuani »mož z želeno roko”, grof Tisca. Za piknik »Bodočnosti.” Piknik družbe »Bodočnost” se vrši 27. julija. Zanj vlada že se¬ daj veliko zanimanja. Društvo j Sloga, št 1 J. 'S. P. Z., je na svoji j seji sklemilo, da se pod kaznijo i vsi člani udeležijo tega piknika. To pač kaže, da se društvo zave¬ da važnosti te prireditive za list. Upamo, da bodo druga društva posnemala ta sklep. Na farmi Nicholas Sciineiderja, blizu Fond du lae, Wis., se je do¬ godila grozna tragedija zblaznele ženske. Schneiderjeva žena in mati treh ostrok je hipoma zbla¬ znela. V tern stanju je prerezala vratove vsem svojim otrokom, ki so bili stari od 2 do 5 let. Mož je bil ta čas na polju. Ko je bil po¬ klican domov in Videl grozni pri¬ zor. je skoraj še sam zblaznel. 'Njegova žena je bila dlje časa bolna in trdila, da se boji blazno¬ sti. Vsakdo naj stori za »Bodočnost”, kar lahko stori in vse bo storjeno! Z današnjo izdajo pušča »Bo¬ dočnost. prvo- četrtletje svoje zgodovine za se'boj. Že dejstvo samo, da se je list vzdržal, kljub vsem teškočam. ki se stavijo vsem delavskim listom na pot zlasti ob začetku, svedoči, da ima list v se¬ bi dovolj življenjskih sil za ob- sloj, kakor tudi za napredek, kaj¬ ti list se ni samo vzdržal v svoji prvotni obliki, temveč se je že s svojo deveto izdajo povečal in to celo brez vsake izdatnejše pomoči od naročnikov samih, vsled cesar so bile žrtve izdajatelja toliko ob¬ čil 1 ! ne jše. 'Poda ni se šlo za to, koliko žrtvuje kdo, marveč se je vedno stremelo le za tem, da se list razširi ter si utrdi svoje sta- li v če. To stremljenje ni bilo brezvspešno, temveč moremo da¬ nes zabeležiti dejstvo, da je ob¬ staja organizacija zavednih niil- v,miških Slovencev, ki ima v kratkem prevzeti list »Bodoč¬ nost” v svojo oskrbo. S tem bo skrb za vždnjevanje lista prešla i/ rame ene osebe nekako na ra¬ me cele naše naselbine. »Bodočnost”- je postala nekaka nujna potreba naše naselbine. Vsak si je želi in jo vsako soboto težko pričakuje, ker ve, da mu prinese poročila o eni ali drugi stvari, v kateri je on direktno za¬ interesiran. Iz tega je razvidno, da se interesi vsakega posamzni- ka, kakor tudi cele naselbe z li¬ stom v tesni zvezi med seboj. Kdor torej povspešu.je in poma¬ ga listu, pomaga samrtnu sebi, ee- li naselbini! Toda tega se Slo¬ venci še vse premalo zavedajo. Nfttw r ;-.riJy>#:)]zhxo,- Marto Zadosti- storili za list, ako so plačali svojo naročnino; so tudi taki, ki nitij te se niso plačali. Tem je škoda sva- kega centa, za časopis in izobraz¬ bo, dočim tako pogostokrat tro¬ sijo denar po nepotrebnem in celo v svojo lastno škodo in škodo svoje družine. Pripomnjeno naj bo, da so ravno ti najčešče -pred¬ met vsakojakega izkoriščanja in zlorabljenja ravno vsled svoje ne¬ vednosti. So pa tudi taki, med nami, ki se tako daleč izpozabijo, da pravijo, da je list nepotreben. Na drugi strani pa, so možje, ki vedno v prvih vrstah, kadar se gre no v prvih vrstah, kadar še gre za dobro stvar v korist naselbine ter se ne ustrašijo ne truda in ne žrtev; za kar jim priznanje in ČUŠI. ...jr Ako bo vsak posameznik storil za list, kolikor bo lahko storil brez vsakega požrtvovanja. po¬ tem ne bo dolgo list izhajal sa¬ mo v sedanji obliki, temveč, se bo kmalu povečal. Obstoj lista ni drugega, kakor neprestana agita¬ cija za naročnike, za oglase. Vsak najskrbi, da bo njegov sosed, pri¬ jatelj, znanec in tovariš naročen na list. On ga bo lažje pridobil, kakor vsakdo drugi, in sicer brez vsakega posebnega truda. Še la¬ žje pa gre pri oglasih. Tu imate vi denar v žepu in Vi odločujete, j komu ga bodete dali, ali tistemu, | ki pozna Vas in druge Slovence , samo takrat, kadar mu prinesete denar, ali tistemu, ki se izaveda, da je od Vas odvisen in,je pri¬ pravljen pomagati stvari, v kateri ste vi zelo prizadeti. Vaša dol¬ žnost je da podpirate tistega, ki podpira vas na drugi strani. V na¬ šem slučaju tistega, ki oglašuje v našem listu. Ako pa še ne ogla¬ šuje, imate pa Vi moč, da ga pri¬ silite k teinu. V tem si vzemino za vzgled drugorodne delavce v Milwaukee, ki so s svojo zavednostjo spravili na noge list The Mihvaukee Leader. Kupo\vali so le v tistih prodajalnah, ki so oglaševale v tem listu, dočim so v drugih iz¬ brali blago, a iga niso hoteli ku¬ piti, dokler niso dobili zagotovilo, da bo tvrdka oglaševala. Na ta način so pridobili za list oglase celo onih tvrdk, ki so se odločile, da v tem listu ne -bodo oglaševale. Trgovcem je v prvi vrsti Za de- (INa daljevauje na 2. strani.) 2 . _ BODOČNOST Ust za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v \Visconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1.50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo : Za celo leto... .$2.00 Za pol leta... .$1.00 Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma in druge posiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milwaukee, Wis. Urednik in izdjatelj: LEO ZAKRAJŠEK. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly fon Education . and Progress. PublishCd every Friday at 322 Reed St., Milvvaukee, Wis. Advertising rates on agreement. DELAVEC IN NJEGOVO DELO. V današnjem družabnem redu je delavcev primoran prodajati svojo delavno moč, ako hoče žive¬ ti. Njegov kakor tudi njegove družine obstanek je odvisen od te¬ ga. Kakor hitro pa mu je odvze¬ ta priložnost prodajati svojo moč, se prične zanj beda; naj si ima še tako dobro voljo žrtvovati svoje moči, naj je toliko ljubezni v njem do njegove družine, v z ne vsemu temu je potisnjen na cesto v po¬ manjkanje. Priložnost prodajati svojo moč, živeti in hraniti sebe ter družino ter tako živeti mirno srečno življenje, to se jemlje de- Nitivcrti -na ve* >• kakovosti različni, a imajo vsi enega in istega povzročitelja. Prvo, kar jih ga najpogosteje za¬ dene; ,je brezposelnost zaradi po¬ manjkanja della. drugo je bolezen in onemoglost. Vse to se zdi delav¬ cu ki ne misli mnogo in se še ni tako daleč povspel, da bi pričel iskat? vroke za vse nezgode in trplenja, ki ga tarejo, nekaj ne¬ ravnega. Ako na primer za|pro to¬ varno in on stoji na cesti brez de¬ la in je primoran hoditi od tovar¬ ne do tovarne ter ponižno prosja¬ čiti za delo, je to pri njemu samo na sq!'oi umljivo; ako vidi pred to¬ varno trumo brezposelnih ter ču¬ ti kako se žnjim slabo postopa, ker je dovoilj drugih, ki žele ravno tako svojo moč prodati, tudi za najslabšo ceno, bo ponavadi mol¬ čal in prenašal mirno vse zlo, ne vprašaje mnogo, ali ne more to biti drugače ali ne. Ravno tako mirno trpi, ko mu pešajo moči in vidi, da se bliža čas, ko bo drugi s svežimi močni stopil na njegovo mesto. Vendar pa je to velika kri¬ vica. Človeški rod tvori eno druž¬ bo, v kateri je odvisen eden od druzega. Ta družba je teku časa vpregla v svojo službo vse znane naravne sile. Z raznimi iznajd¬ bami je prodrla v vse dele sveta in pričela vsa bogastva, ki jih nu¬ di ze ulja, uporabljati v svoj prid. Polje rodi veliko več, kakor pa človeštvo potrebuje ; modeni stroji izdelujejo v vedno krajšem času vedno .otgrannejše množine blaga. Možka moč se ne rabi več toliko, kakor poprej, ker sedaj zadostuje moč enega otroka ali žene, da proizvaja v večji .množili to, kar je poprej proizvajal mož. In vzlic vsemu temu je v te j človeški druž¬ bi toliko bede, vzlic temu milijone družin, ki jih tare neprestana skrb, milijont mož in žen, katerim je minulo živiljeuje, lie da bi poznali vrečo in veselje - vzlic temu trpi na stotiso- če otrok po tovarnah. A tudi to še ili vse. Neprestano je en velik del močnih zdravih mož brezposel¬ nih in so primorani trpeti pomanj¬ kanje; k temu pridejo še oni, ki so nezmožni za delo ter so zato potisnjeni v rovščino dasiravno so celo življenje delali za človeško družbo in si zaslužili, da bi se jim dala -priložnost svoje stare dni preživeti v miru. Po teh razlogih tora j ni delo posameznika v občno korist člo- ■ Av'. : ■ ve^ke družbe in mora biti nekje nepravilnost. Nekje mora 'biti kri¬ vica ! Če je svet tako poln bogas¬ tva, potem bi po zdravi človeški pameti moral vsak človek, ki je delal in se trudil, biti preskrbljen; ravno tako 'bi moral imeti vsak priložnost, da vživa srečo v živl¬ jenju in da dobiva za svoj trud en' del tega bogastva, s katerim je napoljnjen svet. Ker pa temu ni tako. mora biti nekje nepravil¬ nost. Človeška družba nikakor ne more biti pravilno urejena da pa spoznamo, kje je nepravilnost in krivka, je pa treba, da pogleda¬ mo le razmere natanko in se pre¬ pričamo. 'kje tiči vzrok. iPred dobrimi sto leti, ko še ni bilo modernih strojev, je živel de¬ lavce v popolnoma drugih razme¬ rah, kakor živi danes, in delavca, kakor je danes, še ni bilo. Takrat je izdeloval rokodelec blaigo s svojimi pomočniki; pomočnik je živel v hiši svojega mojstra in je bil en del njegove družine. 'Njego¬ ve žiljenske razmere so bile pov¬ sem drugačne, kakor so današnje¬ ga delavca v modeni industriji. On tudi ni poznal brezposelnosti in za njegovo 'bodočnost jc bilo drugače preskrbljeno, kakor je za sedanjega delavca, ker j c imel priložnost, da je prej ali sjej po¬ stal samostojen gospodar, in si postavil svoj lastni dom. Z rokami in priprostinni pripravami ni bilo mogoče prenapolniti skladišč, če bi ista prav obstajala k v istem smislu, kakor danes. Zraven tega, pa je bil potom zadruge, ki so jo tvorili med .seboj mojster zavezan, da je vedno izdeloval le toliko blagu, kolikor ga je sproti mogel razpečati in tako je bilo tudi od- vrnjena medsebojna konkurenca, ki'(bi druga če škodovala posamez¬ niku. kakor tudi celoti. Ko pa je prišel v promet moderni stroj, ta¬ krat so začeli samostojni moj stri propadati. Tz male delavni¬ ce je postala tovarna. Takratni denarni mogotci so svoj denar za¬ stavili v velika podjetja, in poprej prosti mojster je šel v tovarno kot delovodja ali navadem delavec. Tako še je pričel človeški družbi nov stan, to je proletarijat, ki ne poseduje razen svoje delavne moči nič j! kateri je prepuščen brez u- smiljriija samemu sebi. Od tiste¬ ga časa naprej ne proizvaja dela¬ vec samo toliko 'blaga kolikor ga družba potrebuje, temveč je njega delo vrejeno tako, da služi v prvi vrsti v korist posameznikom, ki imajo vise to bogastvo v svojih ro¬ kah ter se ne ozirajo ne na blagor onih, ki v vstvarjajo vse to, am¬ pak samo svojo lastno korist. Od leta do leta so od te dobe naprej prihajale v promet vedno novejše in iirmetnejše iznajdbe. Za izgoto- vitev ene množine blaga se potre¬ buje vedno manj časa in delavne moč kar pomeni naraščanje bede, brezposelnosti in poniževanja za delavce, a vedno večje bogastvo za posameznike. Delavčevo življe¬ nje in zdravje se čimdaljemanj upošteva. Vsaka iznajdba pomeni zanj namesto -sreče in olajšave tr.plenja, brezposelnost. Moderni stroji so pričeli proizvajati veliko več blaga, kakor ga more človeška družba rabiti, ob en eni je pa se bogastvo združevalo v rokah ved- na manjše skupine ljudi. Kdor ni imel sredstev, da‘bi povečava! svo jo tovarno in zasledoval brez pre¬ nehanja razvoj moderne industri¬ je, propadel. Denarni mogotci so se pričeli z nainenom, da odstrani¬ jo vsako konkurenco irc-d seboj združevati ter potiskati mala pod¬ jetja v propad, ali n-a so jih pripra vili do tega, da so postala odvisna od u.jih milosti. Ko je tako močno podjetje, združeno v eno veliko mogočne skupino dovolj moči v svojih rokah, je šlo še vedno dalje ter sklepalo zvezo z drugimi, če ni hle naravnost umičili. Ta or¬ ganizirana sila je poslala tako močna, da je dobila v svoje roke tudi zaklade, ki jih je imela ena ali drnga. država oziroma del sve¬ ta. Tako se je zgodilo z ameriš¬ kimi gozdovi, z vodnimi silami,, podzemskimi zakladi; z eno bese¬ do, z vsem, kar bi imelo po pravi¬ ci služiti v blager vseh, vsega člo¬ veštva. To je vzrok, da delo posa¬ meznika ni več v korist celotne družbe, to je, vsega človeštva, temveč pomeni za en del človeštva Vedno večje bogastvo, med tem ko .je -za. delavce pomeni meni saimo trpljenje in zatiranje. (Konec prihodnjič.) Ali ste se že naročili na Bodoč¬ nost? Ako še ne, potem storite to še danes. BODOČNOST, 13. JUNIJA, (June), 1913. DELO ZA LIST. (Nadaljevanje s l.\ strani.) nar in tega imate Vi. Ako ga hočejo imeti od Vas morajo upo¬ števati Vaše želje ozi roma zah¬ teve. Ako pa trgovec že oglašu¬ je, potem mu povejte, da zato ku¬ pujete pri njem, ker on oglašuje v slov. listu. I Na tem mestu naj navedemo. tudi par slučajev, katere smo dozi- j veli na svoji agitacji za oglasi. Ti jasno pričajo, da smo .Slovenci j nekaterim eifutskim trgovcem sa-1 mo za molzno kravo, a sicer pa nas niti poznati nočejo. Tako na pr. je znana tvrdka s pohištvom — Hartman. Ko smo zahtevali on njenega poslovodje oglas, se je ta irazil, da ima sicer dosti slo¬ venskih odjemalcev, a da je med njimi razmerno več takih, ki po¬ begnejo in ne plačajo, kakor med vsako drugo narodnostjo. On to¬ ra j nas smatra za narod goljufov. Koliko je na tem resnice, kaže izjava drugih poštenih trgovcev, ki pravije, da smo najbolj pošte¬ na narodnost, koliko jih pri njih trguje. iSlovenei sedaj, veste, ka¬ ko „ visoko” Vas čisla tvrdka Hartman, zalo ker Vam je raču¬ nala pretirano visoke cene za ku¬ pljeno blago. Dosti je poštenih trii k. ki Vas bodo vedele ceniti po zaslužen ju in Vam bodo hva- ežne ako bodete kupovali od njih. Poleg tega bodo pa tudi rade dale oglas v nas list, ako bo- do vid le v speli od tega. Nekate¬ re že sedaj oglašujejo. Podpiraj¬ te v prvi vrsti te! Druga taka tvrdka je B. Morse, z ženskimi klobudki in suknjami. Lastnik te se je izrazil, da Sloven¬ ci vseeno kupujejo, če se kaj o- gla v uje ali ne. Iz tega je razvid¬ no, da nas smatra za docela ne¬ zavedne in da zato z nami lahko postopa, kakor hoče. Slovenke, pokažite, da se motijo tujci o Vas in da se zavedate svoje narodno¬ sti. Zahtevajte odločno, da mora vsak trgovec oglaševati v slov. listu, ako hoče od Vas kak cent. To bo najboljši odgovor na napad na Vašo zavednost. rbčamo, da naj se združijo skupaj in se posvetujejo o ustanovitvi izobraževalnega društva.. Pomoč iz Mihvaukee jim je zagotovljena, ako oni store prve korake, je steni stvar že v tiru in drugo se doseže s skupnimi močni. Na delo toraj. Društvu „Lue Slovencev' naša najsrčnejša zahvala ; poseb¬ no onim rojakom, ki so žrtvovali svoje moči in naih pomagali pri delu in tako vspeh povečali. Vsem skup pa kličemo živeli in na svidenje! ‘Za soc. pevski zbor „Naprej” in tamburaški zbor „Adrija” F, N. GILBERT, MINN. 'Gonjeni urednik! — Upajoč, da bodete dovolili nekoliko prostora za te vrstice, v katerih želim izre¬ či svoj. mnunje o listu, Vam po¬ šljem ta dopis. Verjemite, da si štejem v dolžnost izreči vam ča- stitke. 'List "Bodočnost’’ se mi je prikupil nad vse. Šele prod par meseci, je pričel izhajati, a je že dosegel veliko obliko, kar je pri¬ ča, da povsod ugaja in da se krog čitateljev naglo širi. Toda glavno ni, velikost lista, temveč vsebina; in ta je taka, ka¬ kršno najbolj potrebujemo Slo¬ venci, ker mi se še moramo mnogo učiti iu sicer temeljito, tako da bodemo pričeli pojmovati resnico v pravi popolni obliki. Sedaj mno¬ gokrat nekaj citatno, kar ne more¬ mo poginiti, ali če pojmimo, se to zgodi iz napačnega stališča. Zato priporočam, vsem čitatel- jem, da p-ovsod priporočajo in podpirajo ta list. Tudi jaz sc bo¬ dem potrudil, da dobim mnogo naročnikov. Svoje moči bodem posvetil listu in to pričakujem tu¬ di od drugih rojakov, ki jim je povzdiga delavstva iz brezbrižno¬ sti pri srcu. Vani urednik, pa kli¬ čem, le tako naprej. Vedno nara¬ vnost invspeh je gotov! II koncu pozdravljam vse rojake w Mil. vvaukee in po širni Ameriki! Te¬ bi list »Bodočnost”, pa tisoč no¬ vih dobrih naročnikov do novega leta. živeli čitatelji. pmKm STUDENCU (BIERGUELLE). V družinskem in koncertnim lo- j tudi znana Tirolska trupa (Ziller- kalu „Zu Bierquelle”, 315 Chest- j t haier Sin g voe.gel) iu druge pev- nut >St., komcetira vsak večer in ob j Vstopnina prosta. Vabi ul- nedcljali populiulne priljubljeni j • ^ [lans Tll -i ie rnitx. Sark Ocis-ov ciigiimki trio, kakoi | , Pozor vsem Slovencem in Hrvatom. Zdaj imate najlepšo priliko, ki bo trajala do 7. julija. Do tedaj bodo še sedanje cene. Pridite sem gori, kjer so ravne kmetije o rog. Lote so tu zelo poceni, od 100—500 dolarjev, voda je v njih ze na¬ peljana, narejeni so trotoarji iz cementa. Na prodaj so tukaj tudi hiše s tremi lotami. Njih cena sega od $1,600 do $2,500. V njih je na peljana voda in trotoarji so napel¬ jani okrog. Od avgusta naprej se bedo cene povišale. . Dve leti nobenih obresti in ne davka. Naj se vsakdo obrne na mene in sc lahko vsakdo sam prepriča na svoje lastne oči. V bližini teh hi,s in lotov se nahajajo Vsa¬ kovrstne delavnice, ki lepo napredujejo in se širijo. Kličem Vam ob sklepu še enkrat, da se takoj potrudite, da si preskrbite svoj dom sa st jr a leta. Sedaj je čas. Lawrence Koncilja 441 Virjrinia St. VTISI IZ 'POET WASHINGTO- Louis Vessel. & & 0 #■ ' 3 * m m & & #t rs s* a*+*** rt NA. NA GROBU MLADOSTI. ,i)V Nebo je bilo čsitoin zelene li¬ vade so se lesketale v s vitlih soliičuili žarkih. Nad pokrajino ge ležal nedeljski mir, vse na o- krog je bilo pokrito z neko veli¬ častno lepoto, ki .je srce vzrado- stila in vzbudila želje, da bi člo¬ vek šel v te zelene livade pod cvetoča drevesa in se prepustil vživanju te krasote, pozabivši na iu umazano mesto ter se tako umi¬ ril od tedenskega truda. ‘Skoz to krasoto je drčal voz električne proge proti naši sosednji naselbini Fort VVashington. Soc. pevski zbor Naprej in tamburaški zbor „'Adrija” sta bila na potu, da skupno ž rojaki v tej naselbini preživita en veseli dan. Prireditev pa ni imela samo tega ramena, tukaj se je združilo kori¬ stilo in potrebno « praktičnim, za to je imel ta izlet tudi namen, da postavi nekak temelj k nadal.jne- mu kulturnemu ravojn te nasel¬ bine. Zbora sta bila sprejeta- od gostoljubnih rojakov z veseljem. Posebno podporno društvo ”Luč išlovencev št 2, .1. P. Z. S., je po¬ kazalo svojo 'bratsko solidarnost in se vdeležilo polnoštevilno. Za¬ bava v krasnem mirnem parku .je bila izvrstna vzlic temu,- da ni bi¬ lo posebno toplo. Rojaki so poka¬ zali da vedo ceniti lepo pet jo in godbo. Pesmam, ki so se pele, so posvečali toliko pozornosti, da je vzbujalo začudnej in nehote je človek moral misliti, vidce toliko veselja do umetnega petja, kako velika škoda je, da ni v tej na¬ selbini nobenega pevskega zbora, ko je vendar toliko dobrih moči na razpolago. Zvečer so se vrte¬ li pari pri veseli godbi in . tu pa dam so sc zopet/zbrali okrog pev¬ skega zbora, ki je čestokrat nasto¬ pil v mes svojimi pesmami. Na za¬ bavi je vladal mir in red, piti naj¬ manjšega mvs-prots-tva ni bilo, dasiravno je bilo veliko število lujce-vv navzočih. Rojaki v Poit dVashingtonu so lahko ponosni, posebno pa še na svojo mladino ki je. .jako i zobražena in ve ceniti dostojno obnašanje. Njihova ra¬ dost je bila tolika in tako neprisid' jena, da so nehote tudi vse okrog sebe ra veselili; isto velja tudi za fante iz Graf tona. Zbora sta od¬ hajala iz naselbine z željo, da se jima prav kmalu nudi zopet prili- I ka, da zamoreta poseliti prijazne in vesele rojake. Njim. ;pa pripoi- Solnee nebeško, razsvitlju.j moj stan. stan nekdanje duševne reve. Čim jesneje -sveti spoznanja mi dan, tem žalostnejri so mladosti odsevi. V ječi nevede bil dolgo zaklet in kruta usoda iz nje mi ni dala. Ko spone razklenil mi strasten je svet, je solza za solzo raz oči padala. Mladosti zdaj svoji položili na grob sem venec življenja k rasam. Zastonj -se oziram 'na sleherno pot, ker nad« so, upi zaman. Maksimiljan. Op. ur.: Ta pesem našega mil- wa-u;sikega rojaka precej visoko nadkriljuje duševne produkte na¬ ših Nevi-lnih pesnikov-samoukov, bodisi po vsebini ali obliki, zato jo priobčujemo z nado, da nam avtor odstopi se vc-c svojih pesmic. Neprijeten . dih. 'Osebe, ki imajo neprijeten dih .se pogostokrat počutijo nasrečne. A- ko slabi zoblje ali pa čik—gumi ni vzrok tega, potem je treba iskati izvor tega globokeje, — vzel odeni ati pa v čevah. Ta bolezen je zna- da je nekje v telesu ne¬ ka.) gnilega, kar pa je treba ta- 0< 3st.raniti. Ves sistem treba očistiti ter okrepiti. V ta namen želimo priporočiti Triner- jevo ameriško grenko vino, ki hi¬ tro učinkuje v mnogih boleznih ki so glavpi znaki, kakor zabasM- nost, neprijeten dih, glavobol, ne- ražpoloženje zaradi želodca ali drobovja, slab apetit, slabi počut- ki po obedu, izpuščaji eezmetan- je, napet j e. Dobiva, se po lekar¬ nah. Jos Triner, 1333-1339 So Ashland Ave., Ohica,go, 111. Ako rabite kako mazilo, tedaj rabite JVinerjevo, ki je- močno in učinkuje, kakor vsako drugo (Advertisenient) Motorno kolo na prodaj. Zelo dobro ohranjeno motorno kolo se prod! za $90 zaradi zdra¬ vja. Pet konjskih sil. na magne¬ te. Garantirano! — Joe Grand- lich, 5123 National Ave. Stara navada ge, da prijatelji ur sorodniki kupujejo darila ob go¬ dovih, rojstnih dnevih, porokah in drn-gieh enakih prilikah. Pri tem se vedno gleda nato. kaj bo napravilo največ veselja. -laz i- mam v zalogi vsakovrstna darila, ki bodo Vašim dragim gotovo u- gajala. Pridite v mojo prodajalno in si jih ogletje. _I RANK WA6UN,_ 291 Grove st, Hutuija m auv>maid Vladi & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na sodišču v vseli sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti-v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj.. Pri¬ dite v najin urad, ali pa nama pi šite v svojem materinem jeziku. TELEFON: GRAND 359. Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB- Lee in druge moške opra¬ ve. Cene smerne, blago trpežno ‘p postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. Pozor rojaki. SPremeRitve Prostora 5em Primoran razprodati vso sve^o zalogo p 0 najnižjih cenah. kuSr KT ? ed rojalwv želi poceni kupiti čevlje, moško zgornje in spoanje. perilo, moške in otroč” 2 SS naj se oglasi v P- na 3 0I Clinton Street /V| e H NAJBOLJŠE OBLEKI! izdeluje po meri J. KRAJNC 317 Florida St., M1LV/AUKEE, W1S Ter popravlja čisti pegla m barva stare Najboljše delo in aajnižje cene Novo prodajalno Z vsakovstno moško ojiravo oblekami, zgornim in spodnjiu perilom, čevlji, klobuki itd. je otvoril Slovencem znani trgovec IZIDOR POSNER 313 Reed St. Prej na 717 Kinnickinnic Ave. j\ova in velika zaloga —Cen najnižje. Govorimo slovenske John Ermenc JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spad joča opravila točno in zanesljiv 288 GROVE ST, Obuvala vseh vrst po naj nižjih cent za moške od $1.50 do $4.00 za zenske od $1.00 do $3.51 za otroke od 50c do $2.50 FTaš namen je vas vselej l volj iti. Ahrens & Vahl S55—Grove Street. društva? društvo veselil ko drugo prir. ki ne pozabijo dočnosti”, pot la vsa naselbii kakor vsaki n Hsl, ki hodi na ^ eriin je re ; Društva, p os i u lista za vse rek Jugo slovansko Podporno Združenje “Slog«’’ m tngrar s r-r Milvvauke Wisconsin Glavni odbor: ' - * Predsednik: Martin Ronn u-vn t>- Podpredsednik : Prank Zakrajšek 12 Un”" g" t M |5!, W i! Uk “’ Blagajnik: Frank Banko, do« » Nadzorni odbor: ££ IS 4«S n ; k) \ 2 “ •«""* Manine, w*,’ Jlath buglitz 41o Florida st., Milwaukee, Wis Anton Tominšek, 283 Reed st., Milwaukee, Wis. , Martm Jelenc5 289 Mineral st., Mihvaukee, Wis. i ’ Frank Cirej 4o8 National ave., Mihvaukee, Wis. John Ocvirk. 2/4 Grove st., Mihvaukee, Wis. u John Ilerga 5035 Sherman st., W.Allis. Wis. ^ Porotni odbor; Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Milvvaukeee. Wi*. Josip Janezie, 423—53 ave., West, Allis, Mčis. Frank Robida, 283 Reed st., Mihvaukee! Wis! Vrhovni zdravnik: l>r. P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grove st. & National ave. ' - _ Boje so vsaki četrti torek v mesecu. i URADNO GLASILO: V »Bodočnost , 322 Reed st., Room 6, Mihvaukee "WiS. '} \ i \ RAZNO. SKOPI KRALJ. Nemški kralj Friderik Viljem I. je bil znan kot -velik skopuh in ta skopost je postala pri njemu mnogokrat zelo umazana. Tako je kralj nekega dne rekel svoje¬ mu dvornemu gozdarju, da želi, da se vrši v nekaj dneh lov na divje svinje in da mu mora pred¬ ložiti račum, koliko bi ta lov stal. Kmalu mu predloži uradnik ra¬ čun, ki je kralju pojasnil, da bi ta lov stal sedemsto dolarjev. '„Kaj, sedemsto dolarjev’’ zaupije kralj ves iz sebe od jeze in preti, da bo vse lovce spodil iz službe; nekoliko mirneje doda: „jaz vam bom pokazal, za koliko se lahko priredi lov na divje svinje”. Ta¬ koj pošlje štiri lovce v gozd z poveljem, da postrelijo, kolikor največ morejo do večera. Še tisti večer so mu pripeljali osemin¬ dvajset svinj na dom. Drugi dan so imeli ministri povelje, da obedujejo pri kralje¬ vi mizi. Po navadi se je dajalo gostom samo prvo, a ta dan so na¬ redili izjemo in poleg pira je bilo na razpolago še izvrstno vino. Kmalu pa pralj zapazi, da imajo ministri posebno slast do vina. Steklenice so kar izginjale raz mize; to je bilo njegovi skoposti preveč. Zato jih pelje po obedu v prostor, kjer so 'bile ustreljene svinje shranjene. Tu prične hva¬ liti velikost teh in vpraša nato, kaj pač mislijo, koliko se da do¬ biti za eden komad, da bi se kralju prikupili, so vsi zaporedoma ime¬ novali svoto, ki je daleč presegala pravo vrednost divjačine. Vsi so se strinjali v tem, da so vred¬ ne po sedem dolarjev; in so se jako začudili, ko je rekel kralj naenkrat”: tako, tako, sedem do¬ larjev”. Vsaki od Vas kupi sedaj eno svinjo n jo mora takoj plača¬ ti. Ministri so morali plačati, da so stom pokrili stroške za drago vino. # m * Enkrat je prišjd sodček ostrig za kraljevo kuhinjo, ki je stal deset dolarjev. Kralju se je zde¬ la cena previsoka. Ostrige so bile namenjene za obed opoldan. Pol pred obedom pa vpraša kralj e,1 ega oficirija iz svojega sprem¬ stva, majorja Kleista, če so ostri¬ ge dobre. »Izvstne so”, je od¬ govoril ta, nič hudega sluteč”, •jaz sem jedno pokusil, ko sem šel skoz kuhinjo”. „Dobro”, reče nato kralj, ,,kdor je eno snedel, na j poje vse, meni pa mora dati denar nazaj”. Takoj so poslali v 'se na dom majorju in ta je mo- ra l plačati deset dolarjev. Nje go v slu ga J e imel jako tež¬ ko stališče pri ujem, ko je bil bolan, ravno tako njegovo pomo¬ čniki. Ker ga ni strežnik smel nikdar zapustiti tudi ne za čas o- beda, so dobivali hrano iz kral¬ jeve kuhinje. Naenkrat pa jim je zapovedal, da si morajo od do- 7,1 a dobiti jesti, ker je predrago, da bi jih on hranil- ^ saki strežnik je moral potem vselej pokazati svojo jed njemu in večkrat je kvalj zamenjal kako .jed za svojo ali pa če se mu je dopadala kar brez vprašanja použil. Nekega dne pa je rekel, da je hrana, ki mu jo zdravniki predpisujejo, preslaba in zahteval je, da mu dado močnejih jedi; jedel je z do¬ brim okusom zelje, lečo, slanino in okajeno meso. Kuhar je želel, da mu nekoliko spremeni jedi in zato je naročil in spekel enega kljunača. Kralj jako vesel in s slastjo povžil pečenko. Ta dan si pa kuhar ni upal pokazati računa za kljunača, zato um ga je šele drugi dan pred¬ ložil. Ko je kralj videl, kako drag je bil klujnae, je postal jezen in takoj prečrtal na jedilnem listu kljunača, rekši, da tako slabe stvari za tako drag denar on ne je. Ko ga je kuhar ponižno o- pomnil; da mu je jed prejšni dan ja tako dobro dišala, je odgovoril kralj: „Jaz sem mislil, da je bil kljunač od nekoga podarjen. Ku¬ har pa ga je moral potem sam plačati. ZADNJI IZ POKLICA SVOJIH OČETOV. Pred nekaj časom je povozil vlak, ki vozi med Saalfeld in Ara stadt, konjederca Karl Hubnerja. Ta mož je bil potomec rodovine, ki je že stoletja opravljala posel rabeljnov in katera pravica je bi¬ la podedovana od roda do roda. Tudi ponesrečeni je opravljal isto službo, a je v svojem službovanju imel samo enkrat priložnost poka¬ zati svojo izurjenost. Njegov oče je imel še veliko več opravka, ker je pač roživel v ,,dobrih” starih časih. Njega niso samo v bližnjih mestih rabili, tem¬ več skoro po celi nemški državi, koder je slovela njegova izurje¬ nost v tem -poklicu. Domačija Ilubnerjavih stoji ob cesti Saal- fekl—Rudolfstadt, nasproti nek¬ daj nemu morišču, ki ga imenuje¬ jo.. ,Rahenstem”, ki je bilo postav ljeno v letu 1689, od grofovskega urada in mestnega sveta v Saal- feld, za 152 goldinarjev za to, da so na njem usmrtili zmečem tkalca Jurija Rahnisa, ker je u- morir svojo ženo. »Stari Ilubner. oče Karla ITub- nerja, je usmrtil vsega skupaj 36 ose!). Najvažnejše UsmiJenje je imel na dan 28. oktobra 1834; ka¬ terega se je vdelezilo \eč tisoč o- seb in več rabeljnov iz tujih kra¬ jev. Žrtev je'bil takrat morilec Makedane, ki je umoril nekega mizarja. Po izvršeni usmrtitvi so se podali vsi rabeljni skupno na dom Hubnerja z godbo na čelu, kjer so obhajali potem veselo po¬ jedino s plesom. Zadnji ki je padel pod sekiro starega Hubnerja, je bil neki Jo¬ han Kaufmanu. Ta je umoril starega bogatina Heinricha Huh- ta, in oropal njegovo blagajno za eden petdolarski papir in trinajst goldinarjev z namenom, da si ta¬ ko preskrbi denar za ženitev z neko deklico, ki jo je ljubil. I - smrtenje se je vršilo na sodnij- skem dvorišču, na odru, ki je bil ualae za to postavljen. Ta pri¬ prava je služila tudi še leta 1864. pri usmrtitvi nekega morlica svo¬ jega očeta. -Zadnjikrat je bil stari -Hubuer poklican, da izvrši svoj posel leta 1874. v mesto Gera. Za to je bila poslana klada, kakor til¬ di »ekira iz Saalfelda. Ko so dali trepetajočemu starčku znamenje, da izvrši posel je skočil njegov sin Karl, naprej pograbil sekiro in z močnim udarcem odbil obsojenče¬ vo glavo. On je hotel stom izvršiti svojo prvo mojstersko delo in po¬ tem nastopiti poklic ali obrt svo¬ jih očetov. Toda to je ostalo njegovo prvo in zadnje usmrče- nje. Strahota tega usmrčenja ga je tako pretresla, da ni -nikdar več hotel izvršiti tega dela. Klada in sekira pa se hrani v Muse ju mesta Saalfeld. Sedaj ima Nemči¬ ja modernejše priprave za to, ki pa niso nič manj strahovite. »JUNAKI” IZ »VISOKE” DRUŽBE. 'Gospoda iz takozvanih »viš¬ jih” krogov, ki je svoje kupe zla¬ ta izprešala iz delavstva, je že od nekdaj trpela na oni znani bolez¬ ni, ki se imenuje dolgčas, ki izvi¬ ra pri njih iz preobilnega uživan¬ ja vseh mogočih dobrot tega »grešnega” sveta; toraj iz neka¬ kega prenasičenja. Ta bolezen se čimdalje v večji meri opazuje pri njih; večina, posebno nežne¬ ga spola, je mučena od nervozno¬ sti in nezadovoljnostjo s samim seboj in vedno iščejo novih sred¬ stev za razburjenje živcev in kratkočasje. V nasljednih vrstah podamo či- tateljem dva slučaja v katerih lahko sprevidije propaiost oziro¬ ma neumnost te vrste ljudi. Eden slučaj je vzet iz prejšnih časov, to je, iz tiste temne dobe, ko so v Ameriki še s sužnji tržili, in drugi iz Angleško Burske vojske. Ko se je po severnih državah unije ze močno razširilo delovan¬ je za odpravo sužnosti, so pričeli ubogi črni sužnji čimdalje v več¬ jem številu uhajati od svojih mu¬ čiteljev v upanju, da dosežejo svojo prost o t stem, da zbeže v severne države. V tistem času je izšel v največjem časopisu na jugu: »The Orleans Post” slede¬ či oglas: Iščejo se možje, ki se ho¬ čejo udeležiti lova na dvonožno divjačino. V nepristopna močvi¬ rja pri Greenvilic-je v zadnjih tednih zbežalo okrog sto sužnjev. Razpisana nagrada za nje znaša vec tisoč dolarjev. Mi organizi¬ ramo sedaj lovski izlet v te kra¬ je. Stroški za osebo 500 dolar¬ jev. Parnik Helena odpotuje od tukaj 12. junija ob osmih zjutraj in dospe v -Greenville 14. junija ob 6. zjutraj. Tam stoje konji iii vodniki pripravljeni. Strelivo se mora s seboj prinesti. Lov trpi dva tedna. Naznanila naj se po¬ šljejo na uredništvo. Čez sto boggtih posestnikov se je udeležilo tego lova. Toda imeti so malo uspeha. Samo pet sužnjev je padlo tem lovcem v roke. Vsi pa so bili tako težko ranjepi, da so že med vožnjo pomni Se žalostnejša skoro pa je zgod¬ ba o junakih, ki,so šli v angleško vojsko za kratek čas pobijat ne¬ dolžne, od krute vlade zatirane, burske kmete. V nekem london¬ skem listu je izšel po začetku o- glas sledeče vsebine: »Organizuje- mo eno ekspedicijo na bojišče. Gospodje iz boljše družbe se lah¬ ko vdeležijo, ako znajo streljati in jezditi. Vstopnice v družbo sta¬ nejo 3-00 f ut o v šterlingev. Za do- tičnega, ki je to orgniziral, je bil to veliki dobiček. Sedemindov- sedeset mož, ki so bili večkratni milijonarji, je peljali poseben parnik na bojišče v južno Afriko. Po suhem so najeli poseben vlak, ki je bil z vso vdobnost.jo preskr¬ bljen. Da bi bolj junaško izgle- dali, so si pridejali ime: »prosto¬ voljci londonski”, in so vzeli s sa¬ bo nekega majorja v pokoju. Da so ti »junaki” imeli s seboj svo¬ je služabnike in vse, kar jim je moglo služiti za njih udobnost se razume. Ta eeta se je potem u- deležila več bojev, pa samo iz daljave, tako da so bili popolno¬ ma zavarovani pred krogljami 1’uirov. Tako so ,se zabavali in cele zaboje streliva posmodili v prazen zrak, brez da bi ‘sVojo dra¬ goceno milijonarsko kozo pstavi- li v nevarnost. Ubili pa so vsace- ga ki se je po nesreči 'bližal - ”. Ta »junaštva vrle čete” bi si¬ cer ne prišla nikdar v javnot, ko bi se ne pripetila nesreča. Eden izmed njih je bil ustreljen; v zmešnjavi je eden angleških vo¬ jakov, ki so -bili na straži, vstrelil v nasprotno stran in zadel »juna¬ ka”; To je bila tudi edina uasre- ča ki jih je zadela. Po tem do¬ godku pa so pričeli časniki poro¬ čat razne stvari, ki so vzbujalje mnogo smeha med ljudštvem. Stvar je prišla na dan popolno¬ ma, ko so sorodniki ustreljenega, ki je bil zelo visoko zavarovan, tožili dotično družbo, za izplača- nje zavarovalnine. Družba je isto odpovedala, ker je bil pone¬ srečeni sam kriv svoje smrti. So¬ rodniki pa so tožili z ozirom na to, da je bil ustreljeni zavarovan z močno jekleno ploščo, ki jo je nosil na prsih proti krogi jam, ravno tako tudi na hrbtu, in je toraj le po nesreči mogel biti vstreljen, in v takem slučaju je družba dolžna izplačati odškodni¬ no. Po teh sodnijskih izpovedih se je zvedelo, kako skrbno so bili »junaki” zavarovani, in koj na to so bili časopisi polni zesme-hoval nih člankov in pol Angleške se je smejalo na njih stroške. Težko izpeljivo. Uradni list »Ilanover Anzei- ,ger” ima v svoji števiki od 5 aprila sledeči odlok: Pri vedno ra¬ stoči nagl-iiei železnice se je opa žilo, da, se zadnji voz od vlaka ve dno jako maje in skače po tiru kar je nevarno in ob enem nepri¬ jetno za potnike, ker povzroča sil¬ no -suvanje in stresanje. Posebno močno se je to opazilo v Leine do¬ lini na progi Ilanover-Cassel, kjer je tir zaradi mnogih ovinkov, ki jih dela reka, jako zavit. Zato za¬ poveduje ministerstvo, da se v prihodnjič zadnji voz izpu-sti! Najboljše slike prifotografiranju porodnih in in drugih skupin Izdeluje znani in izurjeni FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. ki ima najboljši fotografiski atelje SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA. FRANK TUSHEK, 268 — lst Ave. Anton Fideršek 229jlst Ave. Slovenski kamnosek Izdeluje nagrobne kamne po nizkih cenah VVažno uprašanje! mo mi opravi najbolje in najceneje Konzularne, sodnijske \yu Kato vojaške A®/m/i Grove st 2a4sva ^Olilwaukee,Wis, ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SLOVENSKA MESNICA BRATA FERKO 270—lst Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseh vrst— -Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Slovenska društva, pozor! Kadar imate piknik ali kako drugo letno prireditek, posluzite se vselej BERN1NGER’S PARKA, 1172 South Pierce St. LOUIS JAUTZ, lastnik Predno Vam prodam, Vam povem to-le. Kadar ne veste, kaj bi kupili za darilo, pogovorite se z menoj, jaz Vam bom po¬ magal izbrati pravo darilo in ob enem Vam bom prihranil denar. Jaz si hočem pridobiti Vaše zaupanje. Arciii TegtmejBr.—Diamanti, Zlatnina 'H'\^ National Ave., vogal Grove St. Odprto zvečer.—Lahko pričnete tudi račun z nami. Postojte! Kadar ste lačni, kadar ste žejni kadar ste brez strehe, pridite k meni in bodete najbolje postreženi! Pozor! Cit a j te! 'Prodajam tudi vozne listka za vse prekmorske črte po nanižjih cenah. Tudi pošiljam denar v staro domovino najceneje, najhitreje in najtočnsje! Louis Bewetz, 198 1-st Ave., Milwaukee, Wis. Telefon: South 4G80. +*♦ **♦ *J»-***• »£•*■ *t* ♦4*►{♦♦J*'»$*■ »J* >4+ ♦J* •4**4+ tj*tf* > 4 4 ' ♦J**£*tj**4* > 4*~ , 4*tj*tf**"4 + '*♦’*"*♦* 4 * V - * k* Telephone South 47 Zenska postrežnica % ❖ * i | i ARTHUR J. BRETT Balzamirar in Psptai ravnatelj $ 281 Reed St. Cene zmerne Milwaukee, Wis. i +*+ ♦;* >> *X* *X**4?+t* *4 4 *t**^*t* * +i* ^ *X* *** ^ 4 * ❖ ♦♦♦ *£• *t* KADAR RABITE oljnate barve ali vodne barve v kakršenkoli namen, peci na gasolin ali gas, ali kake druge pedi, posodo, brusila, vrtno orodje, orodje za mašiniste in mizarje ter drugo železnino, se vselej obrnite na A. T. Trentlage & Son., 389-391 Grove sl. mm VSELEJ PIJTE Nitz-ovo soda-vodo,*salcer, ‘Jemon-pir” in “vais-pir” Najboljši, če ga pokusiš—“Best by test” Oglasite se pri nas A, R.NITZCO. 382 Hanover St., Tel.S. 380 TV/TI vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek -*■ v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenjip Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v CIk mifchell Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Avenue. ♦ ♦J**4+*J* ♦J*' *4* > J* ♦J**! 4 *t*'*4* *J**5* i f 4 " '•"l « TOIi BODOČNOST, 13. JUNIJA, (Junc), 1913. OCE. i. ®r* KOIIPOIJSKI Usoda me je zanesla precej da- leč.od doma v tujo deželo. Živim uied svojim narodom in vendar, se včasih čutim tujca med tujci. Tupatam mi srce zahrepeni po ožji domovini, po kraju doma¬ čem, po domačih ljudeh. In takrat zasanja moja .duša o prostrani do- ijni posuti z velikimi in lepimi vasmi. Vratjo se rodovitna polja, zeleni travniki ter z grmičevjem zarasli pašniki. Tam ob robu pa šumijo temnozeleni gozdi, ki se¬ gajo prav do vrhunca dosti viso¬ kih gora, katere obkrožajo tisti košček zemlje in jo nekako ločijo bd drugega sveta.-• Lepo in prijetno je misliti na svojo domovino; često celo lepše in prijetnejše nego pa bivati v njej. Pred našimi očmi se vrsti slika za sliko, ena lepša in pe¬ strejša od druge. Naša duša si jih je vstvarila v tujini, in zato je Vsaka tako lepo, čista in brez ma¬ deža kakor si jo je poželelo naše srce; v svojem hrepenenju uj gle¬ dalo toliko na resnico, kolikor na lepoto in prijetni občutek. — Tako živim ob takih trenutkih, ko se zamislim v domači kraj kot tujec med tujci... (Razveselim, se, kadar zagledam človeka, ki je moj ožji rojak, ka¬ teremu je tekla zibelka v isti de¬ želi kakor meni. Ljub in drag mi je, naj bode tega ali onega stanu, reven ali\-bogati -Morda•' se vidiva prvič oba kot tujca v tuji¬ ni. In vendar sva drug drugemu domača, kakor Sr si biia~že stara znanca, že stara prijatelja. Pogo¬ voriva se o svoji domovni, ki je tako draga in ljuba, četudi je o- na morda še preje zapustila naju. — ■ Potoživa si križe in nadloge, katerih je mnogo v' domovini, Urez';katerih pa tudi v tujini ue moremo živeti. Tako se naposled ločiva lažjih sr«.in z utečenim hrepenenjem... Za nekaj časa sva zapustila kraj domači ter sva se povrnila k sa¬ memu sebi. k sedanjosti. Možu je ugasnil plamen v očeh in zre¬ snil se je vzradoščeni obraz. „Veste, jaz imam tudi enega si¬ na, ki študira”. „Tako. iSe dobro uči?” „E glave je dobre; saj Ribni¬ čani tak nismo preveč zabiti”. „Ljudje pa pravijo drugače”. „Pa naj govorijo, kur hočejo; saj sami vedo, da ni res. Ko bi bili tako kratke pameti, bi ne šli tako daleč po svetu. — Pa ravno zdaj mi dela ta sin preglavice”. „Kako to?” „Maturo je, napravil, in pomi¬ slite, zdaj hoče iti prostovoljno za eno leto k vojakom”. „Vi ga pa silite v lemenat?” »Ne; četudi bi rad videl, da bi šel. Siliti ga pa ne maram nika¬ mor. Naj gre, kamor hoče; ne rečem mu ne besedice. Le k vo¬ jakom mi naj ne hodi. Cesar ga bo že tako poklical sam, kadar bode čas; kaj bi se mu še ponujal. Kamorkoli gre, ga boni še podpi¬ ral; če gre pa k vojakom, ne dobi ] tistega ..Florijana”, o uiti vinarja ne. Vse to sem mu že | pravijo, da je dober Za prav nič postaral. Še vedno tisti zdravi in polni obraz z dobroduš¬ nim izrazom. LetL pri sencih, so se mu začeli beliti ljisje. To pot pa ni bil videti tako za¬ dovoljen. Ali je bila vzrok slaba kupčija ali kaj ? „iNo; kako je kaj?” »Zahvalim gospod. Dobro bi bi¬ lo hvala 'Bogu, ko bi se ne bilo nekaj zgodilo pred kratkim”. »Kaj pa?” sem vprašal nekoli¬ ko prestrašen. , »Veste. oni teden sem se bil napil”. . ,„iSaj to še ni taka nesreča”. »Seveda ni, ko bi se ne bilo še nekaj drugega zgodilo pri tem”. „Pa vam'ni videti, da bi ga po¬ sebno radi pili”. „Eej; pijem ga že rad, pa samo toliko, koliko je potrebno. Pijan pa nisem bil gotovo že deset lat tako kakor zadnjič. Peljal sem se iz sejma in mi ni bilo prav v že¬ lodcu. Morda sem kaj takega je¬ del, ali kali. tPa se vstavim v ob¬ cestni gostilni, dam konju jesti ter stopim notri. Tam pa vidim katerem želodec. Jaz ue morem ■ | iU ' \ i! II n e kot prostak. -vse te stvari prav razumeti in mu ne vrjamem dosti. Kaka, za ofici¬ rja pa nisem dal Študirati svojega fanta”. I. povedal. Pa mislite, da si da kaj I Izpil sem ga tri male čašice. Pot dopovedati. Prav nic ne; ved- lej ja pa prišlo še nekaj družbe, no goni svoje. Pravi, da bo črez Ta in oni ponudi piti, da za vino eno leto že oficir”. lin ti moraš tudi nekaj dati, če no- ,,Pa misli ostati vedno pri voja-1 češ biti umazan. Tako setu potem kib •' I pil nekaj piva in nazadnje celo »Ne; pravi, da gre potem v j vino. In vse to me je bilo tako drugo službo. Samo k orožnim prevzelo, da sem pozabil na konja vajam bo še hodil pa kot oficir, in na vse VELIKANSKI NAPREDEK WEST S svojimi Ogromnimi zaposlenih delavcev vse tovarniškimi podjetji in tisoči nanovo . ... razvil mesto z 8,000 do 3,000 p re . je ta kraj razvil . . i titt vsa nredmestja mesta Milwaukee ter bivalcev. V kratki dobi par let je pre os k M ilwaukee. V kratkem se bo pristopu • t. t t,- in i„te so napravili denar vsled tega veli- Ljudje, ki so kup. i oc nas nara jdadja vrednosti pri zemlji*«. jih pustilo daleč zadaj. ka ” wt; t AntuaneTrrejše raste, kakor kedaj prej. Zato kupite takoj, prodno se cone zopet povišajo. Mož se je v jezi nekoliko ogrel. Zopet je gorel obraz; a čisto dru¬ gače, kakor preje, ko je govoril o domovini. To ni bil več ogenj ljubezni do domovine, temveč je¬ ze in nevolje. Jaz sem mu poskušal razložiti enoletnega prostovoljstva. Slušal je malo začudeno, vendar mu ni hotelo prav iti v glavo. Zmajeva je in še vedno trdil, da mu ne da uiti vinarja, če gre k vojakom. ; „Če je on tako trmast, bom pa še jaz”, .je pristavil nevoljen. II. Pred nekaj leti sem spoznal na tak način nekega Ribničana, ki ima svojo obrt s suho robo v pre¬ cej oddaljenem ponemčenem me¬ stecu. Peljal se je mimo, in vstavil sem ga. Ker se je rabilo pri hiši ravno nekaj takih stvari, sva napravila ma^i kupčijo. * Ribntčantaso - .znani- kot jako daffrodušni.in odkritosrčni ljudje. Jaz jih še posebno rad poslušam zaraijr njihove govorice, . ki jo ohranijo Peizpremenjeno, pa če¬ tudi- f bivajo leta in leta v tujini. Povsod isto zategovanje isto" na- glaševanje besed kakor v pravi domovini. ’ Tudi „moj” Ribničan je tak do¬ brodušen možiček. Takoj me je spoznal po govorici. Razveselil se me- je in dal takoj duška temu euvstvu v svojo zgovornostjo, s ,,0. vi ste pa tudi Kranjec, go¬ spod!” „1, seveda sem”. ..Takoj sem vedel, ko ste izpre- govorili, da niste tukajšnji ro¬ jak”. . L- V<< t .Kaj govorim tako po krajn¬ sko?” w Ne dosti; ampak veste, Kranj ci se poznamo povsod, kamor pri demo ’ ? . ,.Nič ue de; saj smo pošteni ljudje in se nam ni'polheba sra¬ movati svojcdpinovi-ueiV »To je pa res; to pa je resni¬ ca”. Mož je za hipec umolknil in se popraskal za ušesi. Videlo se mu je. tla ima še nekaj na jeziku; vendar je za trenutek pomišljal. Pogledal me je š'e enkrat s svo¬ jimi majhnimi in živimi očmi in že se je odločil. »Saj ne zamerite, kaj ne. — Odkod pa ste, če smem vprašati?” ,,-Dpnaa sem iz K... ” »Jej, na; potlej sva pa oba iz e- nega kraja!” je vzkliknil vzra- doščen. »Jaz sem pa pri Sodražei doma, saj to gotovo poznate”; ,Da; nekoč sem se mimo pel¬ ini”,. In govorila sva o domačih kra¬ jih in ljudeh, ki so bili obema yeč ali manj znani, četudi leži in P j rojstni kraj več ur oddal¬ jen ip že po naravi ločen od lepe ribniške doline, vendar sva si. bila tlpgiaČina v tujni. Moj rojak je z vidnim veseljem; male, sive oči so se mu iskrile, in nje gov prileten obraz je zardeval. Saj je govoril o domovini Drugo leto sva se zopet dobila lia cesti, ko je peljal svoje blago na sejem v bližnji trg. Že od daleč me je spoznal in pozdravljal radostnega obraza. Vstavil je ko njička in zopet sva govorila. Med tem časom, kar se nisva vi¬ dela, je bil mož tudi nekaj dni v svoji domovini. Pravil mi je o vsem, kar se je važnega dogodilo tam doli v nekaterih letih, ko je bil on od doma. Le o svojem sinu ni črhnil niti besedice. »No; kaj pa je z vašim sinom *' ’ ’ sem ga vprašal končno. »Moj sin? Ta je cel — falot”. ; ,Je le šel prostovoljno k voja¬ kom?” »Seveda je šel. Vse odgovarjen- je je bilo zaman”. »Kje^a je?” »Tam nekje na Češkem. To mej: še najbolj jezi. Če je že hotel na praviti to neumnost, saj bi bil šel lahko kam bližje. Pa jo je poteg¬ nil tako daleč”. »Kako pa to?” »Malo je prismojen, kaj bi re kel drugače. Pravil je, da se bo tam naučil češkega ježika”. »To ima pa popolnoma prav’’. »Tako?! Vi tudi tako mislite?” in pogledal me je malo ostro in začudeno. »Res je dobro, če ve kaj več jezikov. Pa pomislite; jaz imam več stroškov, kakor bi jih imel, če bi bil blišje”. »Kaj ga vendar-le podpirate?” ..1, seveda ga. Kaj pa hočem? Jaz sem mu oče in kdo bo skrbel zanj, če ne jaz. Vsak mesec gre en petdesetak. Denar se mi sinili, sin se mi smili še bolj. Naj v ,,No, in konj...” »E, prav nič se ni zgodilo. Konj je pameten in ne gre nika¬ mor, četudi ni tako suh, kakor vi¬ dite. Kdaj je pa še imel Ribni¬ čan neumnega konja, kaj? — Am¬ pak ravno takrat je zlodej prine¬ sel od nekod orožnika. Videl je stati konja samega na cesti. Pride lotri me vsega popiše, in ravno te dni sem moral plačati desetak kazni”. »Da le hujšega ni bilo. Tisti desetak boste že pozabili”. »Kaj? vrag po desetaku! če Iti šli vsi trije, ki sem jih zaslužil tisti dan: prav nič bi mi ne bilo žal. Bom vsaj vedel za drugič”. »Kaj pa je potem takega?” »Glejte; že šestreset let bom star in še nikdar nisem bil kazno¬ van ne za en vinar, ne z eno uro zapora. Zdaj pa e enkrat, pa ra¬ vno zdaj”. Saj to ni tako huda kazen in tako sramotna”, »Seveda ni: saj zame, starega norca, mi ni tako nič. Ali bojim se, da bo ta moja neumnost ško¬ dila mojemu sinu. Samo zato mi je”. »Kje pa je vaš sin?” »O, dobro mu je. Pri vojakih je apravil vse z odliko. Zdaj je pa \ Lubljani v cesarski službi pri vladi ali kje. Že zdaj spočetka ima stopetdeset kron na mesec. In potlej bo imel še več, če ga ni¬ sem spravil jaz v svojo neumno¬ stjo ob službo”. Kako to mislite? Ker ste bili pijani in kaznovani, zaradi tega jinenite, da bo zgubil svojo služ¬ bo?” »Tako mislim, da. Pomislite, če zdaj ta oblast piše oni oblasti v Ljubljano, da sem bil jaz kazno¬ van. Saj potem ne morejo taki ospodije obdržati mojega sina v službi, ker ima takega očeta!” Nasmehnil sem se skrbnemu o- četu. Potolažil sem ga, da je lah¬ ko brez vsake skrbi. Ko bi se prav zvedelo, ne more sinu kaj ta¬ kega prav nič škodovati v njego vi službi. Sploh pa takih stvar ne piše nihče naprej. Torej vi pravite., da res ne bo imelo to nič slabih posiedie za si Slovenski zastopnik Louis Lončarič 443 53rd Ave. Mc Geoch 4 Glavni urad-pnslopje iz cementnih blokov 53rd Ave. & National Ave. na domače je zopet zamislila tja v kraje, ki imajo zame toliko kra¬ sote in kjer prebiva morda še več takih očetov, ki skrbe tako za otroke. Blagor njim in njihovim otiokom... _ Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a ljub temu je bil vsak dan slabsi. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ či ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že L' funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Izurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slik® n Vte druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih bamh, Predelujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti, Če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči n« pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po. Streže! i ^ . Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o. Silen poset j FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, is. (Ravno zraven slovenske cerkve.) — Na prodaj. hiša na 450— ! 51st. Ave., West Allis. Mora biti prodana. Zelo lah¬ ki pogoji. Vprašajte na 5608 Na¬ tional Ave. Prazna lota se sprejme na račun. Najlepša prilika za Slo¬ venca. GROCERIJA NAPRODAJ. na 276—lst. ave. Posebno ugo¬ dna prilika za Slovence in Hrva¬ te. Kdor želi kupiti naj se oglasi takoj pri lastniku. Joe Fluderni- ku. IZJAVLJAM REINHOLD KROLL Veletrgovina z -vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI DistUer\,dveh znanih viski-jev Greeti Bell ter Deer Creek 410 Greenfield Ave. Telephone South 8280-J •na. božjem imenu še to leto. Bom ( vi¬ del, kgj bo ž njim.' Potlej pac a- men £&, vselej”. Pregzela ga je lahka otožnost ter se mu je izvil globok vzdihljaj iz širokih prsi. »Pa je bil še kaj doma kot vo¬ jak? »Seveda je bil ravno za Veliko noč. Ej. to vam je dečko, da ga je veselje gledati! Človek ga ino ra biti vesel vsak in cesar menda tudi”,,. In zopet se mu je zjasnil prej Vprašal je začudeno in z nape¬ tostjo čakal mojega odgovora. ,,‘Prav nikakih ne; meni lahko vr ja mete ”. »Hvala Bogu! Tako me je to skrbelo ves čas, da še ponoči ni¬ sem imel pravega miru. INalaše sem mislil ostavi pri vas ter vas povprašati o tem. Vi gotovo veste iu mi bolj po pravici poveste, ka¬ kor pa kdo drugi. Saj ste doma či”. »Radi tega lahko mirno spite brez vseh skrbi”. »Da je le tako; vam vrjamem, drugemu bi najbrže ne. Hvala le¬ pa”. 'Skrbnemu očetu se je razevedril resni obraz. Zadovoljno se je na- naguban obraz, ko je slišal, da ni smehnil ter pognal konjička. nevarnosti za njegovega sina, da III. mu ni škodoval v njegovi službi s Pred kratkim je nanesel slučaj, svojim malenkostnim prestopkom, da sva zopet govorila skoraj ' po Pognal je in oddrčal vesel po beli dobrem letu. Peljal se je mimo iz cesti. sejma s svojo robo, katere ni bil Jaz sem pa, zadovoljno stopal razprodal: Tekom tejijvt ^se ni I proti domu v tujini. Moja duša se da so vse govorice da mislim Mil waukee zapustiti, popolnoma iz¬ mišljene in iz trte izvite. To je le nov tri c k mojih ljubih »prija¬ teljev”, ki v svoji brezmejni ško¬ doželjnosti te hudobno preraču¬ nane vesti po svojih, za kupico piva kupljenih agentkih okrog trosijo edino z namenom, da hi ljudi od moje pisarne odvračali in ,mi steni eksistenco uničili. — Da ^ as le ni sram, ki se iz gole ne- vošljivosti poslužujete tako pod lih in zavrženih sredstev! Toda tega \eseija Vam pa ne napra¬ vim, da hi se na Vašo komando iz Mihvaukee »mufal”! Meni se tu¬ kaj dopade. in ostanem tukaj, pa če Vam je to prav ali ne. 'Naznanjam torej vsem onim, ki potrebujejo moje pomoči v eni ali drugi stvari, da izvršujem, iu bom izvrševal, — navzlic vsemu zahrbtnemu ruvanju in obreko¬ vanju od gotove strani! — slej kakor prej vse civiino-pravne, sporne in izvensporne sodnijske notarske in vojaške zadeve na spodaj označenem naslovu. Pravna in notarska pisarna J. KAKER & CO 220-222 Grove st., Mihvaukee Wis. Za vsebino te izjave vorrio ne uredništvo i stvo lista. POZOR! ROJAKU Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane i* »ellAiha okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, . Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katero prodaja A HORWAT, JOLIET, 1LL Pozor! G ost Uti! carji! okrepčanje človega ii Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! , Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor )»* zapravim, kedar prodajam in kolektam. ker si prihranim zamudoča«- vožnje In potne troske. Dobiček je torej Vas' Moja tvrdka je prva in edina Blovenska samostojna tvrdka, ki ■»; pertira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nima« stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, Id- m odgo- pe upravni- Milwauškim Slovence®' priporočamo Kaspartl^ 8 * vuo Banko. Prejema d< Baf na hranilne vloge ih 3 obresti. Vse vloge pod državnln 1 nadzorstvom! Pošiljamo defl ft * v staro domovi ^ 0 po zmernih cena* 1. Na tisoče Sloven- oev pošilja Pf} nas denar, ne Vi?! Prodajamo prekmorske^rte^o kom IIStUe Za vse naib ° l! ’' P« ko mpanijskih Cf . nah denarni promet zKasna^n^' Pod P° rn a Jednota vrši svo.l Pišite ?, Zavno Ba "ko. STATE BANK Ave., Chicago, !»•