UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 64:80 Izobraževalni program osnovne šole s / ITALIJANŠČINA KOT / prilagojenim predmetnikom za osnovno / PREDMET 02 narodno mešanem območju slovenske šolo s slovenskim učnim jezikom na 25 . DRUGI JEZIK 7 Istre .32 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik UČNI NAČRT IME PREDMETA: italijanščina kot drugi jezik Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 70 70 70 70 70 64 PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: dr. Helena Bažec, Fakulteta za humanistične študije, UP , Alenka Ceglar, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, dr. Maja Cergolj, OŠ Lucija, Anja Humar Korečič, OŠ Komen, Nataša Kabaj Bavdaž, Zavod RS za šolstvo, Pia Lešnik Bučar, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, dr. Metka Malčič, Fakulteta za humanistične študije, UP, dr. Darja Mertelj, Filozofska fakulteta, UL, Tea Race, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, Kristina Stopar Jenišek, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici, Sonja Šuligoj, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, Aleksandra Vatovec Zonta, OŠ in vrtec Ankaran, dr. Vesna Vojvoda Gorjan, OŠ Elvire Vatovec Prade, Udovič Suzana, OŠ Elvire Vatovec Prade, dr. Anja Zorman, Fakulteta za humanistične študije, UP. JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni- nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_italijanscina_kot_drugi_jezik_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243486211 ISBN 978-961-03-0989-5 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt Italijanščina kot drugi jezik v izobraževalnem programu osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ...................... 10 INTERAKCIJA ..................................................... 42 Namen predmeta Ustna interakcija .......................................... 42 ......................................... 10 Temeljna vodila predmeta Pisna interakcija ........................................... 44 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje Spletna interakcija ....................................... 45 ................... 10 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO POSREDOVANJE................................................ 46 OBDOBJE .............................................. 12 Posredovanje ............................................... 47 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 13 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ........... 48 Raznojezičnost in medkulturnost ........ Napaka! SPREJEMANJE................................................... 14 Zaznamek ni definiran. Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI ..... 50 ............................... 15 Bralno razumevanje Jezikovna zmožnost...................................... 51 ..................................... 17 Sociolingvistična zmožnost ........................... 51 TVORJENJE ....................................................... 18 Ustno izražanje Pragmatična zmožnost ................................. 53 ............................................ 19 Pisno izražanje VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 54 ............................................. 20 INTERAKCIJA ..................................................... 21 Opredelitev predmeta .................................. 54 Ustna interakcija SPREJEMANJE .............................................. 54 .......................................... 21 Pisna interakcija RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN ........................................... 23 AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA .................... 55 Spletna interakcija ....................................... 24 POSREDOVANJE BRALNO RAZUMEVANJE ............................ 55 ............................................... 25 Posredovanje ............................................... 25 TVORJENJE ................................................... 55 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ........... 27 INTERAKCIJA ................................................ 56 Raznojezičnost in medkulturnost ................. 27 POSREDOVANJE ........................................... 57 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI ..... 29 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ....... 57 Jezikovna zmožnost ..................................... 30 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 58 Sociolingvistična zmožnost ........................... 30 SPREJEMANJE .............................................. 58 Pragmatična zmožnost ................................. 32 RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA .................... 59 OBDOBJE .............................................. 33 TVORJENJE ................................................... 59 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ......... 34 INTERAKCIJA ................................................ 59 POSREDOVANJE ........................................... 59 SPREJEMANJE................................................... 35 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ....... 59 Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ............................... 36 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST .... 59 Bralno razumevanje ..................................... 38 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 60 TVORJENJE ....................................................... 39 PRILOGE ............................................... 61 Ustno izražanje ............................................ 40 Priloge po poglavjih ..................................... 61 Pisno izražanje ............................................. 41 SPREJEMANJE ............................................ 61 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO ........ 61 SPREJEMANJE ............................................ 61 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO ........ 61 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 3 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Italijanščina kot drugi jezik je temeljni splošnoizobraževalni predmet v prilagojenem predmetniku osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem področju slovenske Istre. Nekateri učenci se z italijanščino kot drugim jezikom srečujejo že od otroštva, kar jim omogoča, da ob vstopu v šolo pričnejo razvijati zavest o dvojezičnosti. To spodbuja sprejemanje različnosti in prispeva k zbliževanju v večjezično skupnost narodov Evrope. Cilji predmeta se uresničujejo pri jezikovnem pouku, ki vključuje tudi književne vsebine. Razvijanje splošnega jezikovnega znanja in sporazumevalne zmožnosti poteka ob podpori jezikovnih dejavnosti in strategij ter štirih sporazumevalnih načinov: sprejemanja, tvorjenja, interakcije in posredovanja. Pri pouku se učenci usposabljajo za učinkovito sporazumevanje v italijanskem jeziku, kar jim omogoča boljše razumevanje sebe in okolja, v katerem živijo. Pouk krepi medkulturni dialog in spodbuja razvijanje pozitivnih stališč do italijanske kulture in jezika. TEMELJNA VODILA PREDMETA Usvajanje italijanščine v sporazumevanju in za sporazumevanje pomeni učenje in poučevanje italijanščine v realnih življenjskih kontekstih. Učne dejavnosti in strategije sprejemanja, tvorjenja, interakcije, posredovanja raznojezičnosti in medkulturnosti spodbujajo aktivno vlogo učenca v vseh fazah učenja. Naloge pri pouku so osredinjene na učenca in učenje, učencu omogočajo stik z avtentičnim jezikom, ga spodbujajo k reševanju koristnih, skupnih opravil, pri katerih pozornost ni usmerjena le v jezik. Medpredmetno zasnovane dejavnosti, ki vključujejo skupne cilje (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost, podjetnost), ter projektno in problemsko zastavljene naloge omogočajo učencu doseganje in izkazovanje celostnega, kompleksnejšega in trajnega znanja. Pričakovana raven znanja ob koncu 2. VIO je A1/A2, ob koncu 3. VIO pa A2/A2+. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učitelj naj učencu pomaga osmišljati vlogo italijanščine kot drugega jezika. Pouk je usmerjen v sporazumevanje, ki je blizu učenčevemu izkušenjskemu svetu in jezikovnemu zavedanju. Z medpredmetnim povezovanjem 10 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / učitelj nadgrajuje in osmišlja vlogo italijanščine kot drugega jezika, omogoča branje in pisanje avtentičnih 520 besedil z različnih področij ob pomoči digitalnih tehnologij in odpira raznolike možnosti uporabe italijanščine.2.7.3 Učenec naj razvija zmožnosti in pridobiva znanje ob aktivnih oblikah učenja, kot so učenje z odkrivanjem, 2 problemsko učenje, delo z digitalno tehnologijo ter sodelovalno učenje v manjših skupinah. Dejavne in procesne oblike učenja naj spodbujajo učenčevo zmožnost pogovarjanja. Pri načrtovanju pouka naj učitelj upošteva učenčeve raznolike vzgojno-izobraževalne potrebe in mu po potrebi zagotovi ustrezne prilagoditve. Za doseganje splošnega jezikovnega znanja pri pouku priporočamo obravnavo vsebin in jezikovnih struktur, ki so v priponki. 11 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik ITALIJANŠČINA KOT DRUGI JEZIK DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 4 : 8 0 / / / SPREJEMANJE 5202.7.32 OBVEZNO OPIS TEME Učenec nadaljuje z razvijanjem veščin in strategij sprejemanja, ki jih je pridobil v 1. VIO. Sprejemanje zajema dve skupini ciljev: razumevanje ustnega izražanja[1] (#_ftn1) (poslušanje in slušno razumevanje) in avdiovizualnega gradiva (poslušanje z gledanjem) ter bralno razumevanje. Učenec sprejema besedila, ki so govorjena v živo ali posneta, pisna in avdiovizualna. Za razumevanje besedil uporablja strategije, kot so izraba ilustracij, oblikovanosti, (pod)naslovov, položaja v besedilu, sklepanje iz sobesedila ter izraba jezikovnih opor (npr. številke, imena). Besedila so kratka in enostavna, zapisana v standardnem italijanskem jeziku, podprta z nejezikovno in/ali vizualno podporo, lahko so digitalna. Vsebina je učencem blizu in poznana. Učitelj spremlja, preverja in ocenjuje učenčevo razumevanje različnih vnosnih besedil. Ob koncu 2. VIO učenec zna izluščiti glavno misel in določene informacije iz besedil ter razume pogosto besedišče in besedne zveze, ki so mu blizu in izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja. Pri razvijanju sprejemniških strategij se vsebinsko omejimo na področja, navedena v priponki pod razdelkom Didaktična priporočila. [1] (#_ftnref1)Ime lestvice »Razumevanje ustnega izražanja« v novejšem SEJU nadomešča »Slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19–20). DODATNA POJASNILA ZA TEMO Tema sprejemanja ni samostojna, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti ter sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Učitelj naj učencem ponudi raznolika in avtentična besedila, prilagojena njihovi ravni znanja. Vsebina teh besedil naj bo splošna in učencem blizu (vsakdanje življenje in znano okolje). Učitelj omogoča učencem čim večji jezikovni vnos z besedili in gradivom ter uporabo drugega jezika kot sredstva komunikacije v razredu (npr. gibalne dejavnosti se izvajajo z navodili v italijanščini (3.2.1.3). Učenci istočasno razvijajo in uporabljajo strategije sprejemanja in razvijajo spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1), intuitivno ali zavestno vzpostavljajo odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja (1.3.1.1). Z izbiro pravih gradiv lahko učitelj učence spodbuja, da pričnejo z raziskovanjem in spoznavanjem italijanske kulture in umetnosti (1.3.3.1). Strategije sprejemanja, ki vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje, so: 14 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » uporaba ilustracij, oblikovanosti naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu, 52/ 0 » .2 sklepanje iz sobesedila in okoliščin (učenci sklepajo o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila), 7 . 3 » 2 uporaba jezikovnih opor od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev, » uporaba avdiovizualnih opor (učenci sklepajo o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v videoposnetku). Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila: » avtentična s prilagoditvami glede na jezikovno znanje in poznavanje vsebine, » po dolžini in zahtevnosti prilagojena ravni izobraževanja, » z znano vsebino, » z vsebino, ki je blizu učencem, » z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture za predvideno raven. Na ta način učenci razvijajo sprejemanje besedil in se učijo analizirati in vrednotiti vsebino besedil. (1.3.1.1) (1.3.3.1) (3.2.1.3) (3.3.2.1) RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA CILJI Učenec: O: v vlogi aktivnega poslušalca/gledalca razvija razumevanje ustnega izražanja in osnovne strategije za poslušanje besedil, govorjenih v živo ali posnetih; (3.3.2.1) O: v vlogi poslušalca razvija zmožnost razumevanja preprostih besedil, objav, navodil o njemu poznanih vsebinah, v katerih govorci deloma oz. po potrebi prilagajajo svoj govor; O: v vlogi poslušalca/gledalca razvija razumevanje avdiovizualnega gradiva. Ob tem razvija tudi različne preproste strategije razumevanja besednega in nebesednega sporazumevanja. STANDARDI ZNANJA 15 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Učenec: 5202 MINIMALNI STANDARDI STANDARDI.7. • v krajšem, prilagojenem besedilu z znano vsebino izlušči • v krajšem besedilu z znano vsebino izlušči posamezne 32 nekatere posamezne informacije, najpogosteje v obliki informacije običajno v obliki posamičnih besed, in kratke posamičnih besed, in kratke izjave z osnovnimi podatki (osebni izjave z osnovnimi podatki (osebni podatki, podatki o šoli, podatki, podatki o šoli, družini, kraju, športu …); družini, kraju, športu …); • sledi preprostim navodilom, prepozna in razume osnovne • sledi navodilom, ki so povezana s šolskim in izvenšolskim informacije, pogosto rabljene besede s slikovnimi življenjem, prepozna in razume informacije v besedilih z informacijami; znanimi temami pogosto ob že znanih besedah; • iz kratkih posnetkov o znanih, vsakdanjih vsebinah razbere • iz kratkih posnetkov o znanih, vsakdanjih vsebinah razbere konkretne informacije (npr. o krajih in datumih), če so konkretne informacije (npr. o krajih in datumih). posredovane zelo počasi in jasno. 16 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija bralno razumevanje besedil z znanimi vsebinami in se uči uporabljati osnovne bralne strategije v omejeni obliki, pomaga si z različnimi viri, podatki, informacijami in vsebinami v digitalnih okoljih. Razvija interes za branje v italijanskem jeziku iz različnih gradiv; (1.1.4.1) O: razvija in ohranja motivacijo za branje. Ob tem spoznava in razume različne zvrsti umetnostnih in neumetnostnih besedil v obliki tiskanih in digitalnih gradiv; (1.3.2.1 | 1.3.1.1) O: ob branju enostavnih besedil gradi odgovoren odnos do narave. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • izlušči glavno misel ob branju kratkih, preprostih informacij, • izlušči glavno misel in poišče nekatere glavne informacije ob sporočil, besedil, poslanih po družbenih medijih ali e-pošti ter branju kratkih, preprostih sporočil, besedil, poslanih po v tiskani obliki. Ob tem s preprostimi besedami izrazi svoj družbenih medijih ali e-pošti ter v tiskani obliki. Ob tem izrazi osebni odziv na prebrano; svoj osebni odziv na prebrano; • poišče ožji izbor specifičnih podatkov, pri čemer si pomaga s • poišče specifične podatke, pri čemer si pomaga s prepoznavanjem najpogosteje rabljenih besed in osnovnih prepoznavanjem pogosto rabljenih besed in osnovnih fraz v fraz v obvestilih in drugih vsakdanjih besedilih; obvestilih in drugih vsakdanjih besedilih; • ob branju ožjega nabora preprostih besedil po lastni izbiri • ob branju različnih besedil po lastni izbiri (umetnostnih in (umetnostnih in neumetnostnih) izlušči glavno misel, osebe, neumetnostnih) izlušči glavno misel, podatke o osebah, razume zaporedje dogodkov. razume zaporedje dogodkov. 17 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / TVORJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tvorjenje vključuje govorno in pisno izražanje. Učenec razvija tvorbne strategije,[1] (#_ftn1) ki vključujejo načrtovanje in izvedbo, nadomeščanje ter (samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje. Govorjena besedila so namenjena enemu ali več poslušalcem, pisna besedila pa znanemu ali nepoznanemu naslovniku. Učenec svojo govorno zmožnost razvija pri glasnem branju, poročanju, opisovanju, razlaganju, pripovedovanju, igri vlog, spontanem govorjenju, izražanju stališč. Učenčeva pisna zmožnost se kaže pri tvorjenju raznovrstnih besedilnih vrst (opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih, obveščevalnih, utemeljevalnih). Obe vrsti izražanja se razvijata stopenjsko od povezovanja posameznih besed v povedi do tvorjenja preprostejših in kompleksnejših besedil. Nadgrajuje znanje iz 1. VIO. Načrtovanje in izvedba: Učenec zna priklicati v spomin ustrezen niz fraz iz svojega repertoarja. Nadomeščanje: S kazanjem zna izraziti, kaj misli. Ob uporabi neustrezne besede iz svojega repertoarja zna z gestikulacijo pojasniti, kaj misli. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje: Učenec zna popraviti svoje napake in spodrsljaje, če se jih zaveda. [1] (#_ftnref1)Tvorbne strategije DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri razvijanju tvorjenja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Pri razvijanju zmožnosti tvorjenja učenec spoznava različne vrste besedil in prične razvijati digitalno kompetentnost. Učenec se ustno in pisno izraža v različnih besedilnih vrstah (1.1.1.1). Pri pripravi ustnih in pisnih besedil učenec razvija digitalno kompetentnost z uporabo podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja (4.1.1.1). Učitelj se samostojno odloči, kako bo predstavil določeno digitalno kompetentnost in s katerimi dejavnostmi bo pomagal učencu, da jo razvije (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn)). V varnem, odprtem in spodbudnem učnem okolju učenec svobodno izraža želje in udejanja ustvarjalne ideje (1.3.4.2), spoznava lastne interese, svoja močna in šibka področja (3.1.3.1), v procesu razvijanja zmožnosti pisnega izražanja v različnih besedilnih vrstah presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje (5.3.5.2). (1.1.1.1) (1.3.4.2) (3.1.3.1) (4.1.1.1) (5.3.5.2) 18 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / USTNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija splošno ustno izražanje in uporablja strategije tvorjenja za tvorjenje besedil, ki so namenjena enemu ali več poslušalcem; (1.1.1.1) O: razvija in uporablja strategije tvorjenja. V procesu razvijanja strategij presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • tvori preproste, mestoma nepovezane opise o ljudeh • ob iztočnicah tvori preproste opise in predstavitve o vsakodnevnih in krajih (osebni podatki, šola, družina, hobiji, prijatelji dejavnostih in znanih vsebinah, pri čemer po potrebi smiselno izrazi …) ob iztočnicah. zaporedje dogodkov. 19 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija pisno izražanje. Piše krajša besedila, enostavne in vódene sestavke o obravnavanih temah (npr. o možni trajnostni prihodnosti); (1.1.1.1 | 2.3.1.1) O: spoznava in uporablja tvorbne strategije za načrtovanje, izvedbo in (samo)popravljanje. V procesu razvijanja strategij presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (1.3.3.1 | 5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • s preprostimi frazami posreduje informacije o zanj • ob iztočnici tvori preprost opis na znano vsebino (osebe, mesta, pomembnih vsebinah (osebni podatki, kraj, čas, družina, živali, predmeti, kraji, šola …) in pri tem uporablja enostavne prijatelji, šola ...) kot odziv na iztočnice/vprašanja; stavke, povezane z osnovnimi, pretežno prirednimi vezniki; • ob iztočnici s preprostimi besedami in frazami tvori zapise. • ob iztočnici tvori domišljijske zapise o dejavnostih, ljudeh in Doda nekaj elementov svoje domišljije v besedilo, ki ga krajih; pri tem uporablja osnovne, konkretne izraze ter piše. preproste fraze in stavke. 20 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri interakciji učenec razvija zmožnost neposrednega sporazumevanja med dvema ali več osebami, ustno, pisno in spletno. Pri tem razvija in uporablja interakcijske strategije, kot so prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), sodelovanje v pogovoru ter preverjanje razumevanja. Osnovna značilnost interakcije je, da dve ali več oseb soustvarja pogovor/razgovor. Pri razvijanju interakcije je poudarjena raba jezika za komunikacijske namene, saj različne oblike interakcije odražajo življenjske situacije, v katerih osebe, ki so vanjo vključene, sprejemajo in tvorijo sporočila, izmenjujejo informacije, se pogajajo o pomenu (iščejo skupni pomen), dajejo in sprejemajo povratno informacijo, pri čemer uporabljajo različne komunikacijske strategije. Interakcija zajema tako sprejemanje kot tvorjenje in je več kot le seštevek obeh sogovornikov (ni le govorjenje drug mimo drugega, imata skupni interes). Učenec ustno, pisno in spletno izmenja informacije s sogovornikom oz. sogovorniki (kratki dialogi, kratki pogovori o znanih temah, telefonski pogovori oz. videoklici) ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni enostaven obrazec). Predvidene naloge in dejavnosti so vódene, učenec pa se sporazumeva v živo, v pisni obliki ali s telefonom in drugimi napravami oziroma spletnimi aplikacijami. Ob koncu 2. VIO se zna učenec sporazumevati v kratkih, preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno ustno izmenjavo informacij o znanih temah in dejavnostih. Znajde se v zelo kratkih družabnih izmenjavah, čeprav včasih ne razume dovolj, da bi pogovor sam vzdrževal. V okviru pisne in spletne interakcije se zna vključiti v osnovno družbeno interakcijo, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne ali kaj potrebuje, in se na komentarje odzove z zahvalo, opravičilom ali odgovori na vprašanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri razvijanju interakcije je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. USTNA INTERAKCIJA 21 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija zmožnost ustne izmenjave informacij v enostavnih vsakodnevnih situacijah, ob tem uporablja in 2 razvija strategije ustne interakcije za sodelovanje z različnimi posamezniki in skupinami; (5.3.4.1) O: razvija ustno interakcijo za osnovno sodelovanje v različnih poznanih, predvidljivih situacijah, ki se nanašajo na njegove neposredne potrebe in vsakdanje izkušnje. Pri tem razvija ključne osnovne strategije in spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije; (3.3.2.1) I: se sporazumeva v drugem jeziku v vsakdanjih okoliščinah tudi izven učilnice, npr. na strokovni ekskurziji ali pri sodelovanju v mednarodnem projektu. S sogovorci aktivno uporablja pri pouku pridobljeno znanje v novih avtentičnih situacijah. (5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • v enostavnih vsakodnevnih situacijah, podprtih z nebesedno • v enostavnih vsakodnevnih situacijah se ustrezno komunikacijo, se ustrezno odzove na jasno in neposredno sporočilo odzove na jasno in neposredno sporočilo; tudi s kretnjami; • z ustaljenimi jezikovnimi izrazi sprašuje, odgovarja, • z znanimi in naučenimi jezikovnimi izrazi sprašuje o osnovnih izmenjuje misli in informacije o zelo znanih temah. informacijah, tvori enostavne informacije o zelo znanih temah. 22 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PISNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost oblikovanja in izmenjevanja preprostih sporočil. Ob tem razvija osebno prožnost in ustvarjalnost; (3.1.4.1) O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije: sodeluje pri interakciji in zna prositi za pojasnilo. Po potrebi uporablja jezikovne vire in digitalno tehnologijo (slovar, črkovalnik, prevajalnik, brskalnik in vzorčno besedilo). (4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • z rabo slikovnega slovarja ali spletnega prevajalnika tvori • pisno posreduje in sprejema osnovne osebne informacije enostavna sporočila v obliki niza zelo kratkih stavkov (osebni (osebni podatki – osebna izkaznica, obrazec); podatki); pisno se zahvali, opraviči, vošči, izrazi strinjanje ali • • pisno se na kratko zahvali, opraviči, vošči (vljudnostne fraze v nestrinjanje (vljudnostne fraze v vsakdanjih situacijah, npr. vsakdanjih situacijah, npr. rojstni dnevi …). rojstni dnevi …). 23 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: z interakcijskimi strategijami razvija zmožnost sporazumevanja v različnih spletnih okoljih, s spletnimi prevajalniki in spletnimi orodji soustvarja vsebine z drugimi učenci in učitelji; (4.2.5.1) O: za sodelovanje v ustni komunikaciji na daljavo razvija specifični jezikovni repertoar in strategije spletnega sporazumevanja/interakcije (npr. našteje dejanja, potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti). (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 24 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / POSREDOVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri posredovalnih dejavnostih učenec ne izraža lastnih pomenov, temveč preprosto nastopa kot posrednik med sogovorcema kot tisti, ki gradi mostove in pomaga oblikovati ali prenesti pomen, včasih v okviru enega jezika, včasih iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje). Poudarek je na vlogi jezika v procesih, kot so oblikovanje prostora in pogojev za sporazumevanje in/ali učenje, sodelovanje za oblikovanje novega pomena, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena in natančnost pri prenašanju novih informacij. Učenec s posredovanjem pomaga ljudem razumeti informacije, ki so zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih razlogov težko razumljive. Pojasnjuje, prenaša pomen in premošča komunikacijske vrzeli, s čimer omogoči sporazumevanje in sodelovanje. Posredovanje lahko poteka znotraj enega jezika, med različnimi jeziki (medjezikovno posredovanje) ali med različnimi načini sporazumevanja (npr. iz govorjenega v znakovni jezik). Pri pouku drugega jezika (italijanščine) učenci večinoma posredujejo iz drugega jezika v učni jezik (npr. povzemanje besedil), na višjih ravneh pa tudi iz učnega jezika v drugi jezik ali med različnimi jeziki (npr. iz italijanščine v angleščino). Učenci se učijo tudi posredovanja znotraj drugega jezika, kjer povzemajo, pojasnjujejo in razlagajo besedila v drugem jeziku. Učenec pri posredovanju uporablja strategije, kot so prilagajanje jezika in poenostavitev besedila. Ob koncu 2. VIO zna učenec posredovati preproste informacije iz enostavnih, jasnih in dobro strukturiranih besedil o znanih, zanimivih ali aktualnih temah, včasih ima težave zaradi omejenega besedišča. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Posredovati znajo glavne točke iz kratkih, preprostih pogovorov ali besedil o vsakdanjih temah, ki jih trenutno zadevajo, če so tvorjeni zelo jasno v preprostem jeziku. K interakciji lahko učenci prispevajo, če drugi govorijo počasi in jim kdo pomaga, da sodelujejo in izražajo svoje enostavne predloge. Posredovati znajo pomembne informacije iz jasno strukturiranih kratkih, preprostih informativnih besedil, če se ta nanašajo na konkretne, znane teme in so oblikovana v zelo preprostem vsakdanjem jeziku. POSREDOVANJE CILJI 25 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Učenec: 5202 O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pri sporazumevanju, tako da posreduje bistvo povedanega v .7. okviru preprostega govornega besedila;32 (1.1.3.2 | 1.1.5.1) O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja besedila, s tem da posreduje sogovorniku ključne besede, specifične informacije, glavno misel iz kratkega, preprostega besedila; O: razvija strategije za posredovanje besedila, konceptov (razumevanje in prenašanje) in sporazumevanja s povzemanjem, iskanjem ključnih in specifičnih informacij, poenostavljanjem in sodelovanjem v skupini. Sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami. Morebitne spore rešuje konstruktivno in po potrebi sklepa kompromise; (5.3.4.1 | 5.3.4.2) O: razvija zmožnost izražanja osebnega odziva na ustvarjalna besedila, tako da izrazi svoj odziv, izraža čustva in misli o besedilu, preprosto pojasni, zakaj se mu je besedilo zdelo zanimivo. Intuitivno ali zavestno vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega. (1.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 26 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / RAZNOJEZIČNOST IN / 5 2 0 2 MEDKULTURNOST . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Učenec v 2. VIO nadaljuje z razvijanjem raznojezične in medkulturne zmožnosti, ki jo je pridobil v 1. VIO. Cilj učenja italijanščine kot drugega jezika je postati govorec jezika manjšine, ki je na NMO[1] (#_ftn1) slovenske Istre in govorec več jezikov in hkrati posrednik med več kulturami. Raznojezičnost je zmožnost posameznika, da se sporazumeva v več jezikih ter izraža naklonjenost in spoštovanje do različnih jezikov in predvsem jezika manjšine, s katero sobiva na NMO. Raznojezičnost vključuje vse jezike, ki jih posameznik zna in uporablja vključno z maternim jezikom in drugimi jezikovnimi različicami. Medkulturnost je pri učenju italijanščine neločljivo povezana s spoznavanjem drugih jezikovnih sistemov in kultur. Učenec se ozavešča o lastnem jeziku in kulturi, kako se oblikujeta, kaj jima je skupno in kaj je kulturno pogojeno. Uči se strpnosti in spoštovanja do ljudi, ki pripadajo manjšini, in do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ter ceni bogastvo jezikovne in kulturne raznolikosti v svojem okolju in širše. Učenec razvija zavedanje in spoštovanje do lastne, italijanske in drugih kultur. Spoznava dvojezično območje slovenske Istre ob pomoči učitelja in pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Aktivno spoznava italijanščino kot drugi jezik in jo sprejema kot vrednoto. Spoznava specifike dvojezičnega območja, vplive nebesedne komunikacije ter razvija zmožnost sočutja in empatije. Raznojezična in medkulturna zmožnost je sposobnost uporabljati jezik za sporazumevanje in sodelovanje v medkulturni interakciji, kjer ima posameznik znanje različnih jezikov in izkušnje z različnimi kulturami. Ključen je večjezikovni pristop, kjer učitelj pri poučevanju povezuje učni jezik, materni jezik učenca in druge jezike ter nejezikovne predmete. Učitelj izhaja iz obstoječega znanja jezikov in kultur učencev ter vključuje čim več jezikov in kultur v pouk, s čimer daje zgled raznojezičnega in medkulturnega govorca. [1] (#_ftnref1)narodno mešanem območju slovenske Istre RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST CILJI 27 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Učenec: 5202 O: razvija zavest o različnosti jezikov in kultur s spoznavanjem drugega jezika ter s primerjanjem z maternim .7. jezikom, drugim jezikom in drugimi tujimi jeziki, ki se jih uči v šoli;32 (1.1.3.2) O: razvija zavedanje in spoštovanje do lastne kulture, italijanske kulture in drugih kultur. Spoznava raznolikosti skupin in kulturne razlike ter se zaveda vpliva lastnega jezika in kulture na posameznikovo doživljanje sveta. Pri svojem delovanju upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti in sočutja. (1.2.1.3 | 1.2.1.4 | 2.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 28 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5 2 0 2 ZMOŽNOSTI . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, sociolingvistično in pragmatično zmožnost. Te zmožnosti prečijo vse sporazumevalne teme, kot so sprejemanje, tvorjenje, interakcija, posredovanje, raznojezičnost in medkulturnost. Jezikovna zmožnost vključuje znanje slovnice, besedišča, izgovarjave in pravopisa. Poudarja splošni jezikovni razpon, ki zajema oblikoslovne in skladenjske prvine ter obseg besedišča. Nadzoruje slovnično pravilnost, fonološki in pravopisni nadzor. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih situacijah. Omogoča prilagajanje jezika družbenim okoliščinam in kontekstu. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe, ki omogočajo organizacijo in strukturiranje sporočil. Omogoča učinkovito izvajanje sporazumevalnih funkcij in prilagajanje jezika novim situacijam. Poudarja koherentnost in kohezivnost besedil, tekočnost izražanja ter sposobnost menjave vlog v interakciji. Te zmožnosti se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, kar omogoča celovito in učinkovito sporazumevanje v različnih jezikovnih in kulturnih kontekstih. Pomembno je upoštevati, da so posameznikove sporazumevalne zmožnosti pogosto bogatejše v procesih sprejemanja kot tvorjenja besedil. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku ne razvijajo izolirano. Zato so tu opredeljeni standardi vedno del standardov ali opisnih kriterijev vrednotenja drugih zmožnostih. V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za » besedišče, » slovnično pravilnost, » izgovarjavo, » pravopis. V okviru pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za » razvijanje teme, » vsebinsko natančnost, » koherentnost in kohezivnost, » tekočnost, 29 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » menjavo vlog in načela sodelovanja. 52/ 0 Sociolingvistična zmožnost .2 je opredeljena kot en standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah. 7 . 3 2 JEZIKOVNA ZMOŽNOST CILJI Učenec: O: razvija slovnično pravilno, ustrezno in pravopisno pravilno sporazumevanje. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov, avtomatsko prevedenih spletnih strani itd.; (1.1.3.1 | 1.1.3.2) O: širi in poglablja besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe; O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas. STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • uporablja preproste slovnične strukture iz obravnavanega • razmeroma pravilno uporablja pogosto rabljene strukture, nabora. Čeprav dela napake, je sporočilo še razumljivo; povezane z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela manjše • napake, vendar je jasno, kaj želi izraziti; uporablja osnovno besedišče, povezano z obravnavanimi situacijami, splošnimi in drugimi predmetnimi vsebinami. • pravilno uporablja besedišče, povezano z znanimi, Besedišče je pomensko večinoma ustrezno rabljeno; splošnimi in drugimi predmetnimi vsebinami ter • vsakdanjimi situacijami. Besedilo je pomensko ustrezno pravilno uporablja stavčne poudarke in intonacijo v obravnavanih situacijah. Izgovarjava znanih besed je razumljiva, rabljeno; čeprav je opazen vpliv maternega in dodatnih jezikov na • pravilno uporablja intonacijo, stavčni poudarek in besedni izgovarjavo, poudarek, ritem in intonacijo; naglas, pri čemer se lahko zazna vpliv drugih jezikov, kar • pa ne otežuje razumevanja sporočila. Izgovarjava je na dokaj pravilno postavlja osnovna ločila. Zapisano vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis in druge napake. splošno razumljiva; • v povedi večinoma pravilno postavlja osnovna ločila. Zapisano vsebuje občasno pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis in druge napake. SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST 30 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija zmožnost ustrezne rabe jezika za vzpostavitev družabnih stikov. 2 STANDARDI ZNANJA Učenec: Minimalni standard Standard • vzpostavi osnovne družbene stike z najpreprostejšimi vsakdanjimi • obvlada zelo kratke družbene izmenjave, uporablja vljudnostnimi frazami (npr. pozdrav ob prihodu in odhodu, predstavitev, vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore. Povabi, vljudnostni izrazi prosim, hvala, oprostite). predlaga, se opraviči in se na to odzove. 31 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PRAGMATIČNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija sposobnost prilagajanja naučenega jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost); O: razvija sposobnost prevzemanja pobude v pogovoru (menjava vlog), sposobnost razvijanje teme in širjenje besedila ter osvetljevanja pomembnih točk; O: razvija sposobnost povezovanja besed in stavkov (koherentnost in kohezivnost), se zaveda in uporablja načela organizacije besedila, logičnega razvoja in sosledja idej; O: razvija sposobnost natančnega sporočanja željenih podatkov in informacij (vsebinska natančnost), sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora ter zmožnost spontanega izražanja (tekočnost). STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • preproste fraze prilagaja konkretnim okoliščinam; • izražanje prilagaja vsakdanjim situacijam; • z rabo preprostega seznama iztočnic pripoveduje ali kaj opiše, • izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi pri čemer navede primer; z očitnimi premori; • v preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi • v preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov; povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov; • izraža se tekoče, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, • izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi čeprav še išče ustrezne izraze. z očitnimi premori. 32 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik ITALIJANŠČINA KOT DRUGI JEZIK TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 4 : 8 0 / / / SPREJEMANJE 5202.7.32 OBVEZNO OPIS TEME Učenec pri razumevanju ustnega izražanja kot poslušalec sprejema in procesira govorjeno besedilo, v živo ali posneto, ki ga tvori ena ali več oseb. Pri bralnem razumevanju kot bralec sprejema in procesira pisna besedila. Uporabljena besedila so avtentična, umetnostna ali neumetnostna, in izbrana glede na možne medpredmetne povezave. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva učenec gleda in posluša avtentične avdio in video posnetke ter uporablja multimedije s sinhronizacijo, italijanskimi podnapisi ali brez njih. Na začetku 3. VIO ima učenec pridobljeno raven sprejemanja besedil A1/A2. Z razvijanjem razumevanja ustnega izražanja, bralnega razumevanja in strategij sprejemanja[1] (#_ftn1) nadaljuje v 3. VIO. Ob koncu 3. VIO zna učenec pri italijanščini kot drugem jeziku pri sprejemanju besedil (krajših, lahko tudi daljših) besedila razumeti globalno, iz njih izluščiti bistvo, poiskati določene informacije in slediti dogajanju. Besedila vsebujejo konkretno, znano vsebino, v katerih so izražena tudi mnenja. Pri razvijanju sprejemniških strategij se vsebinsko omejimo na vsebine, navedene v priponki v razdelku Didaktična priporočila. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sprejemanje ni samostojna tema, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Učitelj naj učencem ponudi raznolika in avtentična besedila, prilagojena njihovi ravni znanja. Vsebina teh besedil naj bo splošna in učencem blizu (vsakdanje življenje in znano okolje). Učitelj omogoča učencem čim večji jezikovni vnos ob pomoči besedil, gradiv in z uporabo drugega jezika kot sredstva komunikacije v razredu (npr. gibalne dejavnosti se izvajajo z navodili v italijanščini (3.2.1.3). Učenci istočasno razvijajo in uporabljajo strategije sprejemanja in razvijajo spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1), intuitivno ali zavestno vzpostavljajo odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja (1.3.1.1). Z izbiro pravih gradiv učitelj lahko spodbuja, da učenci pričnejo z raziskovanjem in spoznavanjem italijanske kulture in umetnosti (1.3.3.1). S sprejemanjem raznolikih gradiv učenci gradijo odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.13.1). Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje, kot so: » uporaba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu, » sklepanje iz sobesedila in okoliščin (učenci sklepajo o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila), » uporaba jezikovnih opor od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev, 35 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » uporaba avdiovizualnih opor (učenci sklepajo o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije 52/ na podlagi videnega in slišanega v videoposnetku). 0 2 . 7 Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila: 3. 2 » avtentična s prilagoditvami glede jezikovnega znanja in poznavanja vsebine, » po dolžini in zahtevnosti prilagojena ravni izobraževanja, » z znano vsebino, » z vsebino, uporabno za učence, » z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture za predvideno raven. Na ta način učenci razvijajo sprejemanje besedil in se učijo analizirati in vrednotiti vsebino besedil. (3.2.1.3) (3.3.2.1) (1.3.1.1) (1.3.3.1) (2.1.3.1) RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA CILJI Učenec: O: v vlogi aktivnega poslušalca/gledalca razvija in nadgrajuje razumevanje govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva o znanih temah, sprejema informacije (npr. o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe); (3.3.2.1 | 2.2.2.1) O: razvija strategije besednega in nebesednega sporazumevanja z uporabo različnih vrst in namenov poslušanja/gledanja besedil in avdiovizualnega gradiva. Pri razumevanju besedil si pomaga s sobesedilom, jezikovnimi in nejezikovnimi oporami. Išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih in izboljšuje osebne strategije iskanja. Avdiovizualno gradivo analiza, primerja in vrednoti njegovo verodostojnost ter zanesljivost. (4.1.1.1 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 36 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / MINIMALNI STANDARDI / STANDARDI/ Učenec v večinoma krajših, prilagojenih besedilih z 2 Učenec v krajših (občasno daljših) besedilih z znano vsebino: 5 znano vsebino: sledi navodilom za rutinska opravila, vsakodnevne dejavnosti; 20 • sledi preprostim navodilom, vezanih na 7 • . vsakodnevne dejavnosti; • izlušči glavno misel in glavne poudarke besedila; .32 • prepozna jasno izražena dejstva in mnenja, (razloge za strinjanje ali nestrinjanje • izlušči glavno misel besedila; v poslušalni razpravi in argumente za ali proti); • občasno prepozna jasno izražena dejstva in • prepozna stališča in namen govorcev; mnenja; • prepozna časovno zaporedje dogodkov. • prepozna namen govorcev; • občasno prepozna jasno nakazano časovno zaporedje dogodkov. 37 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost globalnega in podrobnega razumevanja (iskanje specifičnih podatkov) avtentičnih, umetnostnih ali neumetnostnih besedil z znanimi ali neznanimi temami, ob čemer razvija tudi bralne strategije, si pomaga z različnimi viri, klasičnimi pripomočki, podatki, informacijami in vsebinami v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja; (1.1.4.1 | 1.3.2.1 | 4.1.1.1) O: razvija zmožnost globalnega in podrobnega razumevanja (iskanje specifičnih podatkov), ob čemer razvija tudi bralne strategije, ohranja in razvija motivacijo za branje raznolikih besedil v italijanskem jeziku, jih razume in analizira. Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost; (1.3.2.1) O: ob branju besedil gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI ZNANJA STANDARDI ZNANJA razume kratka in preprosta besedila, vezana na vsakodnevne dejavnosti, tako da: • razume krajša in daljša, preprosta in občasno kompleksnejša ob usmerjanju učitelja iz sobesedila sklepa o pomeni nekaterih neznanih besed (vezane na vsakodnevne dejavnosti); besedila, tako da: • • iz sobesedila sklepa o pomenu večine neznanih izlušči glavno sporočilo besedila; • besed; vsakdanjikom ob podpori vizualnega gradiva; izlušči glavno sporočilo in namen besedila; • izlušči osnovne podatke/informacije, povezane z njegovim • • razbere splošne informacije in specifične podatke v preprostejših besedilih prepozna jasno izražena dejstva in mnenja ter jasno nakazano časovno zaporedje dogodkov. (npr. osebe, kraj in čas dogajanja …); • razume krajša in daljša, preprosta in občasno kompleksnejša besedila; • ob vprašanjih/iztočnicah poda lastno mnenje o prebranem besedilu. 38 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / TVORJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri tvorjenju učenec v 3. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti ustnega in pisnega izražanja ter strategij tvorjenja, ki jih je pridobil v 2. VIO. Učenec svojo govorno zmožnost razvija pri glasnem branju, poročanju, opisovanju, razlaganju, pripovedovanju, igri vlog, spontanem govorjenju, izražanju stališč. Učenčeva pisna zmožnost se kaže pri tvorjenju raznovrstnih besedilnih vrst (opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih, obveščevalnih, utemeljevalnih). Obe vrsti izražanja se razvijata stopenjsko od povezovanja posameznih besed v povedi in od tvorjenja preprostejših do kompleksnejših besedil. Ob koncu 3. VIO zna učenec pri italijanščini kot drugem jeziku ustno in pisno tvoriti raznovrstna povezana besedila o obravnavanih temah. Besedila vsebujejo tudi navedene prednosti in slabosti ter učenčevo mnenje. So večinoma razumljiva z zadostnim obsegom besedišča, strukturirana in koherentna. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Področje tvorjenja ni samostojno, razvija se v soodvisnosti od sprejemanja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Pri razvijanju zmožnosti tvorjenja učenec spoznava različne vrste besedil in istočasno razvija digitalno kompetentnost. Učenec se ustno in pisno izraža v različnih besedilnih vrstah (1.1.1.1). Pri pripravi ustnih in pisnih besedil učenec razvija digitalno kompetentnost z uporabo podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja (4.1.1.1 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn )). Spletna gradiva predhodno analizira, primerja in vrednoti njihovo verodostojnost in zanesljivost (4.1.2.1 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89)). Učitelj se samostojno odloči, kako bo predstavil določeno digitalno kompetentnost in s katerimi dejavnostmi bo pomagal učencem, da jo razvijejo (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn). Učenec v varnem, odprtem in spodbudnem učnem okolju svobodno izraža želje in udejanja ustvarjalne ideje (1.3.4.2), spoznava lastne interese, svoja močna in šibka področja (3.1.3.1), v procesu razvijanja zmožnosti pisnega izražanja v različnih besedilnih vrstah presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje (5.3.5.2). Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti (1.3.1.1) in razvija osebno prožnost, radovednost in ustvarjalnost. (1.1.1.1) (1.3.4.2) (1.3.1.1) (3.1.3.1) (3.1.4.1) (4.1.1.1) (4.1.2.1) (5.3.5.2) 39 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / USTNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija splošno ustno izražanje in zmožnost nastopanja (tudi ob multimedijski podpori), pri tem pa nadgrajuje in uporablja strategije tvorjenja. V procesu razvijanja strategij presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (1.1.1.1 | 1.1.2.2 | 5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • tvori preproste, večinoma krajše opise o ljudeh in krajih • z daljšimi in občasno kompleksnejšimi povedmi tvori razmeroma (osebni podatki, šola, družina, hobiji, prijatelji …); natančne in podrobne strukturirane opise; • na kratko predstavi obravnavano temo ob multimedijski • razmeroma jasno, tekoče in (neposredno) predstavi različne ali drugi podpori, kljub napakam je predstavitev še obravnavane teme ter razloži in utemelji svoje mnenje, stališča, razumljiva; načrte in dejanja; • odgovori na preprosta vprašanja, povezana s • odgovori na vprašanja, ki sledijo predstavitvi; predstavitvijo; pripoveduje zgodbo ali povzame vsebino besedila. • • obnovi kratko besedilo in predstavi izbrane osebe in dogajanje. 40 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija splošno pisno izražanje, tako da tvori besedilo iz osebnega, javnega ali izobraževalnega tematskega področja, ki je namenjeno enemu ali več naslovnikom; (1.1.1.1) O: razvija ustvarjalno pisanje in ob tem osebno prožnost, razvojno miselno naravnanost in ustvarjalnost; (3.1.4.1) O: uporablja tvorbne strategije za načrtovanje, izvedbo in popravljanje. V procesu razvijanja strategij presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. Za pripravo pisno tvorjenih besedil vrednoti verodostojnost in zanesljivost digitalnih vsebin in virov; (4.1.2.1 | 5.3.5.2) O: tvori kratek sestavek o mogoči in želeni trajnostni prihodnosti (npr. s kratkimi ustvarjalnimi promocijami, vezanimi na okolje, gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov). (2.1.3.1 | 2.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • tvori preprosto besedilo na podlagi danega vzorca, • tvori preprosto besedilo (zgodbo, opis, napotke, navodilo …) na znano navodil, iztočnic (osebni podatki, kraj, čas, družina, temo z enostavnimi stavki, povezanimi z osnovnimi vezniki. Napiše prijatelji, šola ...); kratko pismo, sporočilo, vabilo, odgovor na vabilo; • sestavi kratko zgodbo ali opis ob pomoči • tvori kratke, domišljijske zapise o dejavnostih, ljudeh in krajih, kar se iztočnic, danega besedilnega vzorca, navodil … lahko nanaša na preteklost, sedanjost ali prihodnost. 41 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Interakcija poteka med dvema ali več osebami, ki soustvarjajo ustno ali pisno besedilo. Vključuje preprosta in rutinska opravila, ki zahtevajo neposredno izmenjavo informacij o znanih in vsakdanjih temah. Interakcijo odražajo različne življenjske situacije, kot so kratki dialogi, pogovori o znanih temah, telefonski pogovori ali videoklici, in pridobivanje storitev in dobrin. V teh situacijah učenci izmenjujejo informacije, pri čemer uporabljajo različne komunikacijske strategije tako za sprejemanje kot tudi tvorjenje besedil. Učenec se sporazumeva ustno, pisno ali po spletnih aplikacijah, kot so družabna omrežja, e-mail, SMS in MMS. V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti in digitalne kompetentnosti ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje teh ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev. Interakcija zajema tri skupine ciljev: ustno, pisno in spletno interakcijo. Učenec ustno, pisno in spletno izmenja informacije s sogovornikom ali sogovorniki, sodeluje v kratkih dialogih, pogovorih o znanih temah, telefonskih pogovorih ali videoklicih, pridobiva storitve in dobrine ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni obrazec za zasebne ali uradne namene). Ob koncu 3. VIO se učenec zna sporazumevati v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno ustno izmenjavo informacij o znanih temah in dejavnostih. Znajde se v zelo kratkih družabnih izmenjavah, čeprav po navadi ne razume dovolj, da bi pogovor sam vzdrževal. V okviru pisne in spletne interakcije se zna vključiti v osnovno družbeno interakcijo, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne ali kaj potrebuje, in se na komentarje odzove z zahvalo, opravičilom ali odgovori na vprašanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri razvijanju interakcije je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. USTNA INTERAKCIJA 42 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija zmožnost ustne izmenjave informacij v 2 enostavnih vsakodnevnih situacijah, ob tem uporablja in razvija strategije ustne interakcije za sodelovanje z različnimi posamezniki in skupinami, strategije in spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije; (3.3.2.1 | 5.3.4.1) I: se sporazumeva v drugem jeziku v vsakdanjih okoliščinah tudi izven učilnice, npr. na strokovni ekskurziji ali pri sodelovanju v mednarodnem projektu. S sogovorci aktivno uporablja pri pouku pridobljeno znanje v novih avtentičnih situacijah. (5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • s kratkimi odgovori se odzove na izmenjave informacij, ki so • ustrezno se odzove, ko je neposredno naslovljen, večkrat ponovljene. Pomaga si z nebesednim sporočanjem; razume vsakdanje vsebine; • na podlagi razumevanja osnovnih informacij v pogovoru se na • na podlagi razumevanja glavnih informacij v pogovoru kratko odzove, postavlja vprašanja in nanje odgovarja s kratkimi zastavlja vprašanja in odgovarja nanje, se odzove na odgovori, sledi enostavnim napotkom in začne, vzdržuje in konča pobude drugih, sledi napotkom, začne, vzdržuje in preprost pogovor; konča pogovor; • z okrnjenim naborom izrazov zna izmenjati mnenje. • z naborom izrazov zna izmenjati mnenje. 43 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PISNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost oblikovanja in izmenjave preprostih sporočil ter izpolnjevanja običajnih obrazcev. Ob tem razvija osebno prožnost in ustvarjalnost; (3.1.4.1) O: razvija in uporablja interakcijske strategije in razvija strategije spletnega sporazumevanja/interakcije, pri čemer nadgrajuje uporabo spletnih orodij, ki mu omogočajo interakcijo in soustvarjanje skupne vsebine z drugimi učenci in učitelji. Po potrebi uporablja jezikovne vire in digitalno tehnologijo (slovar, črkovalnik, prevajalnik, brskalnik in vzorčno besedilo). Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini. (4.1.1.1 | 4.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • tvori in izmenjuje enostavna sporočila za različne • tvori in izmenjuje sporočila za različne namene; namene; • pisno se zahvali, opraviči, vošči, izrazi strinjanje ali nestrinjanje ter • v predvidljivih situacijah posreduje in sprašuje za poroča o osebnih občutkih, dogodkih in doživetjih. Pri tem uporablja dodatne informacije. Pri tem uporablja različne širši nabor ustaljenih vzorcev. ustaljene vzorce. 44 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: z interakcijskimi strategijami razvija zmožnost sporazumevanja v različnih spletnih okoljih s spletnimi prevajalniki in spletnimi orodji, soustvarja vsebine z drugimi učenci in učitelji; (4.2.1.1 | 4.2.5.1) O: za sodelovanje v ustni komunikaciji na daljavo razvija specifični jezikovni repertoar in strategije spletnega sporazumevanja/interakcije (kot npr. v interakciji s sošolci prepozna in povzema dejanja, potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti). (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 45 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / POSREDOVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri posredovalnih dejavnostih učenec ne izraža lastnih pomenov, temveč preprosto nastopa kot posrednik med sogovorcema, ki gradi mostove in pomaga oblikovati ali prenesti pomen včasih v okviru enega jezika, včasih iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje). Poudarek je na vlogi jezika v procesih, kot so oblikovanje prostora in pogojev za sporazumevanje in/ali učenje, sodelovanje za oblikovanje novega pomena, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena in prenašanje novih informacij v ustrezni obliki. Učenec pri posredovanju pomaga ljudem razumeti informacije, ki so zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih razlogov težko razumljive. Učenec pojasnjuje, prenaša pomen in premošča komunikacijske vrzeli, da omogoči sporazumevanje in sodelovanje. Posredovanje lahko poteka znotraj enega jezika, med različnimi jeziki (medjezikovno posredovanje) ali med različnimi načini sporazumevanja (npr. iz govorjenega v znakovni jezik). Pri pouku drugega jezika (italijanščine) učenci večinoma posredujejo iz drugega jezika v učni jezik (npr. povzemanje besedil), na višjih ravneh pa tudi iz učnega jezika v drugi jezik ali med različnimi jeziki (npr. iz italijanščine v angleščino). Učenci se učijo tudi posredovanja znotraj drugega jezika, kjer povzemajo, pojasnjujejo in razlagajo besedila v drugem jeziku. Učenec pri posredovanju uporablja strategije, kot so prilagajanje jezika in poenostavitev besedila. Ob koncu 3. VIO zna učenec posredovati informacije iz enostavnih, jasnih in dobro strukturiranih besedil o znanih, zanimivih ali aktualnih temah, včasih ima težave zaradi omejenega besedišča. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Področje posredovanja ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, interakcije in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Posredovanje združuje vse tri načine sporazumevanja: sprejemanje, tvorjenje in interakcijo, zato to zmožnost pri učencih razvijamo dalj časa in je ne ocenjujemo (zaradi tega tukaj ni standardov za posredovanje). Posredovanje lahko poteka v okviru enega jezika, med jeziki (medjezikovno posredovanje) ali med načini sporazumevanja (medkodno sporazumevanje, npr. iz govorjenega v znakovni jezik). Pri pouku italijanščine kot drugega jezika razvijamo medjezikovno in znotrajjezikovno posredovanje. Učenci večinoma posredujejo iz italijanskega v učni jezik, na višjih ravneh pa tudi iz učnega v italijanski jezik ali med jeziki (npr. iz italijanščine v angleščino). Znotrajjezikovno posredovanje vključuje povzemanje, pojasnjevanje in razlago besedil v italijanščini. Učenec pri posredovalnih dejavnostih uporablja strategije, kot so prilagajanje jezika in poenostavitev besedila. Razlikujemo med tremi področji posredovanja. 46 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Posredovanje besedil: prenašanje vsebine besedila drugi osebi, ki besedila zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih 520 ovir ne razume. Dejavnosti vključujejo prenašanje specifičnih informacij, pojasnjevanje podatkov, obdelavo 2.7 besedila, prevajanje pisnega besedila, pisanje zapiskov, izražanje osebnega odziva ter analiziranje in kritiko .32 ustvarjalnih besedil. Prevajanje besedil je najbolj tipično medjezikovno posredovanje, uporabno za preverjanje razumevanja in primerjanje jezikovnih struktur. Posredovanje pri sporazumevanju: spodbujanje in usmerjanje sporazumevanja med osebami z različnimi stališči, ki so lahko osebne, sociokulturne, sociolingvistične ali intelektualne narave. Posredovanje konceptov: omogočanje dostopa do znanja in konceptov (npr. poučevanje), čeprav to področje ni posebej izpostavljeno. POSREDOVANJE CILJI Učenec: O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pri govornem sporazumevanju, posreduje ključne besede, preprosta sporočila, besedila, navodila ali besedne zveze. Morebitne spore rešuje konstruktivno; (1.1.3.1 | 1.1.5.1 | 5.3.4.2) O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pisnih besedil in avdiovizualnih gradiv; O: razvija strategije za posredovanje besedila, konceptov (razumevanje in prenašanje) in sporazumevanja s povzemanjem, iskanjem ključnih in specifičnih informacij, poenostavljanjem za sodelovanje z različnimi posamezniki ali skupinami; (5.3.4.1) O: razvija strategije in koncepte izražanja osebnega odziva na umetnostna in neumetnostna besedila. Uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih. (1.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 47 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / RAZNOJEZIČNOST IN / / 5 2 0 MEDKULTURNOST 2 . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Učenec nadaljuje z razvijanjem raznojezične in medkulturne zmožnosti, pridobljene v 2. VIO. Cilj učenja italijanščine kot drugega jezika je postati govorec jezika manjšine na NMO[1] (#_ftn1) slovenske Istre ter govorec več jezikov in posrednik med kulturami. Raznojezičnost je zmožnost sporazumevanja v več jezikih ter izražanja naklonjenosti in spoštovanja do različnih jezikov, predvsem jezika manjšine. Vključuje vse jezike, ki jih posameznik zna in uporablja vključno z maternim jezikom in drugimi jezikovnimi različicami. Pri učenju italijanščine medkulturnost vključuje spoznavanje drugih jezikovnih sistemov in kultur. Učenec se ozavešča o lastnem jeziku in kulturi, uči se strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti. Spoznava dvojezično območje slovenske Istre, italijanščino kot drugi jezik in jo sprejema kot vrednoto. Spoznava specifike dvojezičnega območja, vplive nebesedne komunikacije, razvija zmožnost sočutja in empatije. Raznojezična in medkulturna zmožnost je sposobnost uporabljati jezik za sporazumevanje in sodelovanje v medkulturni interakciji, kjer ima posameznik znanje različnih jezikov in izkušnje z različnimi kulturami. Ključen je večjezikovni pristop, kjer učitelj povezuje učni jezik, materni jezik učenca in druge jezike ter nejezikovne predmete. Učitelj izhaja iz obstoječega znanja jezikov in kultur učencev ter vključuje čim več jezikov in kultur v pouk, s čimer daje zgled raznojezičnega in raznokulturnega govorca. Raznojezična in raznokulturna zmožnost je v SEJU opredeljena kot »sposobnost uporabljati jezik za sporazumevanje in sodelovanje v medkulturni interakciji, kjer ima posameznik znanje različnih jezikov na različnih ravneh in izkušnje raznolikih kulturnih prostorov« (Svet Evrope, 2011, 191). Učitelj izhaja iz obstoječega znanja jezikov in kultur učencev ter vključuje čim več jezikov in kultur v pouk, s čimer daje zgled raznojezičnega in raznokulturnega govorca (Svet Evrope, 2001, 2011). [1] (#_ftnref1)narodno mešanem območju DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za razvijanje raznojezične in medkulturne zmožnosti priporočamo povezovanje in navezovanje na učne načrte slovenščine (madžarščine, italijanščine), drugih (tujih) jezikov in nejezikovnih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhajamo iz obstoječega znanja jezikov in kultur posameznega učenca. Učitelj v svoj pouk vključi čim več jezikov in kultur ter je zgled raznojezičnega in medkulturnega govorca. 48 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Za razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti se pri pouku uporabljajo »pluralistični pristopi k jezikom 520 in kulturam« (Candelier idr., 2017, str. 14). To so didaktični pristopi, ki vključujejo in medsebojno povezujejo 2.7 več jezikov in kultur. Izraz pluralistični (»množinski«) se uporablja zato, da se poudari hkratna uporabo več .32 jezikov in kultur in tako loči od »edninskega« pristopa, kjer se upošteva le en jezik ali kultura. Poznamo štiri pluralistične pristope: medkulturni pristop, jezikovno prebujanje, medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki ter integrirani didaktični pristop k različnim jezikom (Candelier idr., 2017, str. 14). V praksi poučevanja se ti pristopi dejansko lahko tudi prepletajo. Medkulturni pristop obravnava pojave, ki se nanašajo na eno ali več kulturnih območij in primerjavo med njimi. Osredotoča pa se tudi na razvijanje strategij v medkulturnih stikih. Jezikovno prebujanje (ang. awakening to languages) vključuje razmeroma veliko število jezikov, tudi tistih, ki se jih v šoli ne poučuje. Prvotno je bil ta pristop namenjen uvajanju učencev na zgodnji stopnji v jezikovno raznolikost, uporablja pa se lahko tudi na višjih stopnjah. Pri nas je ta pristop znan iz projekta Vrata v jezike (Fidler, 2004). Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki (ang. intercomprehension) je pristop, kjer se vzporedno primerja dva ali več jezikov iz iste jezikovne družine (npr. germanske, slovanske, romanske). V ospredju so sprejemniške spretnosti, torej raven razumevanja in ne nujno aktivnega tvorjenja sorodnega jezika ob že znanem jeziku. Integrirani didaktični pristop k jezikom se usmerja v vzpostavljanje povezav med jeziki, ki se poučujejo na šoli za njihovo lažje usvajanje. Tako je prvi jezik oz. učni jezik izhodišče za učenje prvega tujega jezika, oba jezika pa za učenje drugega jezika, lahko tudi obratno itn. K temu pristopu prištevamo tudi medpredmetno povezovanje med nejezikovnim predmetom in tujim jezikom. Slednji pristop je poimenovan kot »vsebinsko in jezikovno integrirano učenje« ali CLIL (ang. Content and Language Integrated Learning), torej učenje nejezikovnih predmetov v drugem jeziku, kot je na primer spoznavanje geografske učne vsebine v italijanskem jeziku. Za načrtovanje razvijanja raznojezične in medkulturne zmožnosti priporočamo uporabo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (ROPP)(Candelier idr., 2017, str. 14). Ta vsebuje opisnike, razdeljene na tri področja: znanje (védenje), stališča in spretnosti. Seznam opisnikov je v prilogi. Za podrobnejšo predstavitev ROPPA gl. Kač, 2022, za primere raznojezičnih in medkulturnih dejavnosti gl. Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse, 2021 in Večjezične dejavnosti v šoli in vrtcu: zbirka primerov iz prakse: projekt Jeziki štejejo (JeŠT), 2022. 49 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5 2 0 2 ZMOŽNOSTI . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, sociolingvistično in pragmatično zmožnost. Te zmožnosti prečijo vse sporazumevalne teme, kot so sprejemanje, tvorjenje, interakcija, posredovanje, raznojezičnost in medkulturnost. Jezikovna zmožnost vključuje znanje slovnice, besedišča, izgovarjave in pravopisa. Poudarja splošni jezikovni razpon, ki zajema oblikoslovne in skladenjske prvine ter obseg besedišča. Nadzoruje slovnično pravilnost, fonološko in pravopisno znanje. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih situacijah. Omogoča prilagajanje jezika družbenim okoliščinam in kontekstu. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe za organizacijo in strukturiranje sporočil. Omogoča učinkovito izvajanje sporazumevalnih funkcij in prilagajanje jezika novim situacijam. Poudarja koherentnost in kohezivnost besedil, tekočnost izražanja ter sposobnost menjave vlog v interakciji. Te zmožnosti se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, kar omogoča celovito in učinkovito sporazumevanje v različnih jezikovnih in kulturnih kontekstih. Pomembno je upoštevati, da so posameznikove sporazumevalne zmožnosti pogosto bogatejše v procesih sprejemanja kot tvorjenja besedil. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku ne razvijajo izolirano. Zato so tu opredeljeni standardi vedno del standardov ali opisnih kriterijev vrednotenja drugih zmožnostih. V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za » besedišče, » slovnično pravilnost, » izgovarjavo, » pravopis. V okviru pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za » razvijanje teme, » vsebinsko natančnost, » koherentnost in kohezivnost, » tekočnost, 50 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » menjavo vlog in načela sodelovanja. 52/ 0 Sociolingvistična zmožnost .2 je opredeljena kot standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah. 7 . 3 2 JEZIKOVNA ZMOŽNOST CILJI Učenec: O: razvija slovnično pravilno in ustrezno sporazumevanje. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov, avtomatsko prevedenih spletnih strani itd.; (1.1.3.1) O: razvija besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe. Spoznava osnovno strokovno terminologijo v italijanščini in jo primerja s terminologijo v učnem jeziku ter prvem tujem jeziku; (1.1.2.1) O: razvija spretnost pravilnega zapisovanja, pravilne rabe ločil in oblikovanja besedila. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov, avtomatsko prevedenih spletnih strani itd.; (1.1.3.1 | 1.1.3.2) O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas. STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD STANDARD • razume in uporablja preproste slovnične strukture iz • razmeroma pravilno uporablja pogosto rabljene strukture, obravnavanega nabora. Čeprav dela napake, je sporočilo še povezane z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela manjše razumljivo; napake, vendar je jasno, kaj želi izraziti; • razume in uporablja osnovno besedišče, povezano z • razume in pravilno uporablja besedišče, povezano z znanimi, obravnavanimi situacijami, splošnimi in drugimi predmetnimi splošnimi ter drugimi predmetnimi vsebinami in vsakdanjimi vsebinami. Besedišče je pomensko večinoma ustrezno situacijami. Besedilo je pomensko ustrezno rabljeno; rabljeno; v povedi večinoma pravilno postavlja osnovna ločila. • • dokaj pravilno postavlja osnovna ločila. Zapisano vsebuje Zapisano vsebuje občasno pomanjkljivosti, kot so nepravilen pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis in druge napake. zapis in druge napake. SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST 51 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija zmožnost ustrezne rabe jezika za vzpostavitev družabnih stikov. 2 STANDARDI ZNANJA Učenec: Minimalni standard Standard • vzpostavi osnovne družbene stike z najpreprostejšimi vsakdanjimi • obvlada zelo kratke družbene izmenjave, uporablja vljudnostnimi frazami (npr. pozdrav ob prihodu in odhodu, se vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore. Povabi, predstavi, izreče prosim, hvala, oprostite). predlaga, se opraviči in se na to odzove. 52 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / PRAGMATIČNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija sposobnost prilagajanja naučenega jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost); O: razvija sposobnost prevzemanja pobude v pogovoru (menjava vlog), sposobnost razvijanje teme in širjenje besedila ter osvetljevanja pomembnih točk; O: razvija sposobnost povezovanja besed in stavkov (koherentnost in kohezivnost), se zaveda in uporablja načela organizacije besedila, logičnega razvoja in sosledja idej; O: razvija sposobnost natančnega sporočanja željenih podatkov in informacij (vsebinska natančnost), sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora in zmožnost spontanega izražanja (tekočnost). STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD STANDARD • preproste fraze prilagaja konkretnim okoliščinam; • izražanje prilagaja vsakdanjim situacijam; • ob preprostem seznamu iztočnic pripoveduje ali kaj opiše, pri • se izraža precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi čemer navede primer; z očitnimi premori; • v preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi • v preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov; povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov; • se tekoče izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, • se izraža precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi čeprav še išče ustrezne izraze. z očitnimi premori. 53 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 VIRI IN LITERATURA PO 3 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Svet Evrope. 2023. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno z www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Svet Evrope. 2017. ROPP. Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno z https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9skbvwm SPREJEMANJE Dolgan, K., idr. (2023). Smernice za oblikovanje učnega načrta za prvo vzgojno izobraževalno obdobje. Katarina Dolgan[et al.]. ZRSŠ. Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf (Str. 65 – 82) Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i Komljanc, N. (1997). Opisno ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole: Izkušenjsko vrednotenje, Opisno ocenjevanje, Vodič za skupno vrednotenje, Vodič sodelovanja s starši. Zavod RS za šolstvo. Krek, J. idr. (2004). Evalvacija opisnega ocenjevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju: zaključne opisne ocene ob koncu prvega in drugega razreda devetletne osnovne šole (sklepno poročilo elevacijske študije). Elektronski vir. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0v6zncg .pdf Krek, J., idr. (2011). Bela knjiga: o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Elektronski vir: http://www.belaknjiga2011.si/ (Pridobljeno 6. 3. 2013). Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47. SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Skela, J. (2000). Jezikovni listovnik za osnovnošolce. Obzorja. 54 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Skela, J. (2006). Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 11 do 15 let. Ministrstvo za šolstvo in 520 šport Republike Slovenije.2.7.3 Šečerov, N. (2011). Učni načrt. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju 2 slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Učni načrti veljavnih predmetov, ki se poučujejo v 1. VIO OŠ. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k3ueor5 Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Zavod RS za šolstvo. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L). RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf BRALNO RAZUMEVANJE SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf TVORJENJE Dolgan, K., idr. (2023). Smernice za oblikovanje učnega načrta za prvo vzgojno izobraževalno obdobje. Katarina Dolgan[et al.]. ZRSŠ. Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf (Str. 65 – 82) Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i Komljanc, N. (1997). Opisno ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole: Izkušenjsko vrednotenje, Opisno ocenjevanje, Vodič za skupno vrednotenje, Vodič sodelovanja s starši. Zavod RS za šolstvo. Krek, J. idr. (2004). Evalvacija opisnega ocenjevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju: zaključne opisne ocene ob koncu prvega in drugega razreda devetletne osnovne šole (sklepno poročilo elevacijske študije). Elektronski vir. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0v6zncg .pdf Krek, J., idr. (2011). Bela knjiga: o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Elektronski vir: http://www.belaknjiga2011.si/ (Pridobljeno 6. 3. 2013). Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47. 55 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod 520 Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf 2.7.3 Skela, J. (2000). Jezikovni listovnik za osnovnošolce . Obzorja.2 Skela, J. (2006). Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 11 do 15 let. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Šečerov, N. (2011). Učni načrt. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Učni načrti veljavnih predmetov, ki se poučujejo v 1. VIO OŠ. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k3ueor5 Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Zavod RS za šolstvo. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L). INTERAKCIJA Dolgan, K., idr. (2023). Smernice za oblikovanje učnega načrta za prvo vzgojno izobraževalno obdobje. Katarina Dolgan[et al.]. ZRSŠ. Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf (Str. 65 – 82) Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i Komljanc, N. (1997). Opisno ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole: Izkušenjsko vrednotenje, Opisno ocenjevanje, Vodič za skupno vrednotenje, Vodič sodelovanja s starši. Zavod RS za šolstvo. Krek, J. idr. (2004). Evalvacija opisnega ocenjevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju: zaključne opisne ocene ob koncu prvega in drugega razreda devetletne osnovne šole (sklepno poročilo elevacijske študije). Elektronski vir. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0v6zncg .pdf Krek, J., idr. (2011). Bela knjiga: o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Elektronski vir: http://www.belaknjiga2011.si/ (Pridobljeno 6. 3. 2013). Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47. SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Skela, J. (2000). Jezikovni listovnik za osnovnošolce. Obzorja. 56 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Skela, J. (2006). Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 11 do 15 let. Ministrstvo za šolstvo in 520 šport Republike Slovenije.2.7.3 Šečerov, N. (2011). Učni načrt. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju 2 slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Učni načrti veljavnih predmetov, ki se poučujejo v 1. VIO OŠ. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k3ueor5 Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Zavod RS za šolstvo. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L). POSREDOVANJE Svet Evrope. 2023. Skupni evropski jezikovni okvir: (file:///C:/Users/nkabaj/Downloads/www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf) učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno z Svet Evrope. 2017. ROPP (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9skbvwm). Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno z https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9skbvwm RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST » Ahačič, K., Lipovšek, F., Rot Gabrovec, V., Retelj, A., Šečerov, N., Pisnjak, M., Cajhen, S., Petek Ahačič, M., & Lešnik, M. (2017). Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah: delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1i4ugon - za nemščino, Retelj, A. s. 28-39. » Candelier, M., Camilleri, A., Castellotti, V., De Pietro, J. F., Lőrincz, I., Meißner, F.-J., Noguerol, A., & Schröder-Sura, A. (2017). ROPP, referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti in viri. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j57niv0 » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx » CROMO. 2007: CROMO: Medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+. Gradec/Trst/Ljubljana: Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum, Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell‘Autonomia Scolastica, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mp2x96l » Hufeisen, B., & Neuner, G. (2003). Mehrsprachigkeitskonzept – Tertiärsprachenlernen – Deutsch nach Englisch. European Centre for Modern Languages. Strasburg: Svet Evrope. » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx 57 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » Kač, L. (2022). Raznojezične učne ure so s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom 52/ in kulturam več kot samo učenje jezikov = Plurilingual lessons with the Framework of References for 0 2 . 7 Plurilingual Approaches are more than only languages learning. V Obrazi več-/raznojezičnosti: . 3 2 [znanstvena monografija (str. 107–130). Pedagoški inštitut. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vh30eph » Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, Gradivo z usposabljanja učiteljev, 26.10.2017, ZRSŠ, MIZŠ, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/da41q9b (11.10.2024). » Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov, prispevki učiteljev o izvedenih večjezikovnih in medkulturnih učnih dejavnostih, http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (11.10.2024). » Puklavec, Nada, Milka, Enčeva, Sabina, Mulej, 2006: Evropski jezikovni listovnik za srednješolce v starosti od 15 do 19 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Založba Tangram. Dostopno na https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z5fl7hw (24.1.2025). » Svet Evrope (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf » Večjezične dejavnosti v šoli in vrtcu: zbirka primerov iz prakse: projekt Jeziki štejejo (JeŠT) (1. izd., str. 108). (2022). Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmco26w SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Ahačič, K., Lipovšek, F., Rot Gabrovec, V., Retelj, A., Šečerov, N., Pisnjak, M., Cajhen, S., Petek Ahačič, M., & Lešnik, M. (2017). Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah: delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1i4ugon Svet Evrope (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf SPREJEMANJE SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf (Str. 65 – 82)Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i 58 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. 520 Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47.Rutar Ilc, Z., (2019): Medpredmetne in kurikularne povezave 2.7 Priročnik za učitelje. Zora Rutar Ilc [et al.]. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: .32 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b1arkpu S vet Evrope. 2023. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Šečerov, N. (2011). Učni načrt. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo. RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf TVORJENJE SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf (https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf) INTERAKCIJA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf POSREDOVANJE SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST » Ahačič, K., Lipovšek, F., Rot Gabrovec, V., Retelj, A., Šečerov, N., Pisnjak, M., Cajhen, S., Petek Ahačič, M., & Lešnik, M. (2017). Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah: delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1i4ugon - za nemščino, Retelj, A. s. 28-39. 59 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / » Candelier, M., Camilleri, A., Castellotti, V., De Pietro, J. F., Lőrincz, I., Meißner, F.-J., Noguerol, A., & 52/ Schröder-Sura, A. (2017). 0 ROPP, referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti 2 . 7 in viri. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j57niv0 . 3 2 » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx » CROMO. 2007: CROMO: Medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+. Gradec/Trst/Ljubljana: Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum, Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell‘Autonomia Scolastica, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mp2x96l » Hufeisen, B., & Neuner, G. (2003). Mehrsprachigkeitskonzept – Tertiärsprachenlernen – Deutsch nach Englisch. European Centre for Modern Languages. Strasburg: Svet Evrope. » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx » Kač, L. (2022). Raznojezične učne ure so s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam več kot samo učenje jezikov = Plurilingual lessons with the Framework of References for Plurilingual Approaches are more than only languages learning. V Obrazi več-/raznojezičnosti: [znanstvena monografija (str. 107–130). Pedagoški inštitut. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vh30eph » Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, Gradivo z usposabljanja učiteljev, 26.10.2017, ZRSŠ, MIZŠ, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/da41q9b (11.10.2024). » Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov, prispevki učiteljev o izvedenih večjezikovnih in medkulturnih učnih dejavnostih, http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (11.10.2024). » Puklavec, Nada, Milka, Enčeva, Sabina, Mulej, 2006: Evropski jezikovni listovnik za srednješolce v starosti od 15 do 19 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Založba Tangram. Dostopno na https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z5fl7hw (24.1.2025). » Svet Evrope (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf » Večjezične dejavnosti v šoli in vrtcu: zbirka primerov iz prakse: projekt Jeziki štejejo (JeŠT) (1. izd., str. 108). (2022). Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmco26w SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf 60 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 PRILOGE 3 PRILOGE PO POGLAVJIH SPREJEMANJE DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Predlog_vsebin_2_VIO.pdf SPREJEMANJE DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Predlog_vsebin_3._VIO.pdf 61 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre | Italijanščina kot drugi jezik