„L U C" POLJUDNO - ZNANSTVENI ZBORNIK VIII. ZBRAL FRANCE BEVK TRST 1932. KNJIŽEVNA DRUŽINA „ L U C Vse pravice pridržane. 1771 h *■ * 11• 1 [rf) Jii i./ L i 5 Tiskala, izd?la in založila Tipografia Consorziale v Trstu. Prevel S. S. O NAVADAH IN POSEBNOSTIH BENEŠKIH SLOVENCEV Simon Rutar je v svoji «Beneški Sloveniji« (izdala Matica Slovenska v Ljubljani, 1899) precej podrobno popisal med drugim tudi šege in navade beneških Slovencev (zlasti str. 60' do 95 ter str. 112 do 174). Marsikaj je zabeleženo po raznih sestavkih Ivana Trinka o beneških Slovencih, n. pr. v Koledarju Družbe sv. Mohorja za 1. 1905, str. 77 do 79 in drugod. Ob istem času, v začetku tega, stoletja, je sestavil •Josip Gorenščak iz Marsina (roj. 1878), sedaj župnik v Šentlenartu pri Čedadu, v italijanskem jeziku precej beležk o navadah in posebnostih svojih ožjih rojakov v spisu «Appunti sulle costumanze e parti-colarita degli abitanti di Montefosca (Mersino, Pro-SHid e Taipana)». Beležke so ostale v rokopisu, ki je last gosp. prof. Iv. Trinka v nadškofijskem semenišču v Vidmu. Ker vsebujejo prezanimive narodopisne podrobnosti o severnem, goratem pasu beneških Slovencev, ki se niso iše nikjer izčrpno uporabile, se nam je zdelo umestno, da se z dovoljenjem gosp. Trinka, ki se mu obenem zahvaljujemo za njegovo prijaznost, na tem mestu objavijo v celotnem prevodu. Beležke govorijo v glavnem o razmerah v Črnem vrhu in okolici (ben. Čarni varh, ital. Montefosca) visoko v hribih na desni od Nad i že zapadno od Stupice. Omenjajo pa večkrat, navadno v oklepajih, tudi navade iz Prosnida (ital Prossenicco) in Marsina (ttal. Mersino) zapadno in vzhodno od Črnega vrha ter iz Tajpane severozapadno od Prosnida blizu Te-rovega dotoka Krnahte. v $ v Beležke o navadah in posebnostih prebivalcev Ornega vrha (Marsina, Prosnida in Tajpane). Sestavil Josip Gorenščak. Moški so čvrsti, visoke rasti; splošno nosijo dolge, negojene brade. Ob vsakem vremenu hodijo vedno v sami srajci in kažejo svoje kosmate prsi. Zdravo, svetlolaso pleme. Prebivalci Črnega vrha so vobče zelo gostoljubni, a nezanesljivi, nezaupni in oprezni, ko gre za njihov prid. (Glede Marsineev in njih sosedov ter glede Prosnidcev ni omeniti nič posebnega, kar bi jih ločilo od ostalih Slovanov. V Mar-sinu [zlasti Gornjem] in v Prosnidu vlada morebiti pretvarjanje in hlimba. Nič posebnega v Tajpani). Najljubše jedi sta «plienta» (polenta) in «muč'nek» (močtnik). Jedo trikrat na dam Zjutraj omenjeni močiiik ali nekakšno mešano juho, opoldne «pliento» itd., zvečer «batudo» (pinjeno mleko) in malo krompirja ali fižola itd., kakršen je pač letni čas. Cerkveni shod (3. septembra) je edini dan, ko imajo navado jesti «gubane», zamešiane iz pšenične moke, kalabrijskega grozdja, orehov, masla in kakšnega jajca. Omeniti je treba, da pripravi za to priliko vsaka družina, uboga ali bogata, svoje «gubane». (Glede Marsineev, Prosnidcev in Tajpancev ni omeniti nič takega, kar bi jih razlikovalo od Črnega vrha. V Marsinu se delajo «gubane» tudi za veliko noč. Ob tej priliki dado blagosloviti tudi «zegnanco» kakor vsi Slovani teh krajev). Obleka. — Nosijo debelo blago (mezlan), ki je večinoma doma delano. (Prav tako v Tajpani in Prosnidu). Vendar se začenja ta navada izgubljati, ker je po razdelitvi Mije manj ovac. (Drugod so se videvale [in se pri nekaterih starcih še vidijo] kratke hlače, a zdaj je ta navada že skoro izginila.) Značilen je za Črni vrh nekakšen telovnik (prečastiti domači duhovnik ga rad šegavo imenuje «škrlatnik»), ki je nekakšna jopica brez rokavov; to jim je obleka za vsako priliko in čas in jim je ljubša od kateregakoli šlkriatnika. (V Mar.sinu in sosednjih krajih, se oblačijo meščansko brez vsakih posebnosti.) Prednost dajejo na nogo spleteni obutvi, s podplati iz sirove kozje kože, ki je udobna, brez okraskov, zavezana z vrvico; včasih jih ni sram rabiti v ta namen celo < tarte» (trte, nekakšno ločje). (Tudi v Marsinu nosijo tako obutev, ki pa ni tako sirovo izdelana, temveč lična in polna trakov). Stopajo drug za drugim (tudi po udobnih cestah) in vpijejo kakor medvedje. (Če jih v tem primerjamo z Marsinei, vidimo, da imajo tudi ti isto napako. Kaj šele na planinah!) Živijo od pastirstva in poljedelstva (žito, krompir in fižol , ta izboren). Isto velja o drugih krajih, toda z majhnimi izjemami). Poroke. — Dober fant si poišče predvsem lepo doto ter se malo ali nič ne meni za nevestino lepoto. Poroke se izvršijo včasih tudi prav naglo. Ženin gre s kcm drugim (s posredovalcem) v nevestino družino in se tam pogaja o doti. Cesto se zgodi, da se poroka praznuje o svetem nikoli, ker se niso mogli zediniti glede dote — in tedaj zbogom ljubezen! Če se pogajanje uspešno zaključi, izroči ženin zaročenki kot aro vsoto denarja ali predmet, ki ima kaj vrednosti. Pozno zvečer pred poročnim dnem gre mladenič s tremi, štirimi drugimi na nevestin dom, da odpelje balo. Preden se to zgodi, si vsi privoščijo dobro večerjo, sestavljeno iz določenih jedil. Po večerji vzame zaročenec robce in z dvema streloma iz puške naznani vsem, da je čas odpeljati balo. V nekaterih družinah se strelja iz puške tudi podnevi. Nakla-dačem in voznikom bale podari nevesta vsakemu po en robec. (Isto velja za druge kraje- Omeniti je, da v okolici Tajpane ti običaji niso brez kakšne burke. Tako n. pr. starejši fantje nikdar ne dovolijo kakšnemu mladeniču, da bi kakor oni vasoval, če jim prej ne plača kakih deset lir ali več, da si v gostini grla poplaknejo. In če se uboga, neizkušena žrtev brani plačati, tvega, da jo mladi silo vi teži po svoji volji ohladijo z ne prav prijetno kopeljo v kakšni vodi in jo nato pošljejo domov. Kakor hitro pa fantje izvedo, da je ta in ta zaročen s to in to, evo ti burke! Kupijo si vrvice in jo z enim koncem privežejo k ženinovim vratom, drugega pa napeljejo, tudi na velikanske razdalje, do duri nevestine sobe. Šala pa se vedno popolnoma ne posreči, ker se lahko zgodi, da gre ondod kakšna ženica, ki se ji zahoče vrvice; prereže en konec, si namota vso vrvico, spravi klobko — pa zbogom! Včasih se rabijo v isti namen tnrščični listi, ki se natresejo od zaročenčevega do zaročenkinega doma). K poroki gredo v majhnih družbah. Na povratku se delijo sladčice in kakšna cigara. Doma se pripravi slovesna pojedina: riž z mlekom, pripravljen že zjutraj, francoska juha, nekaj kozjega mesa in kakšna kaplja vina. (Skoro isto se vrši v Marsitvi. O Tajpani je treba dodati še tole: ko se kdo poroči, zahtevajo vsi domači fantje kakšno kapljo vina. Ko torej mislijo, da se ženin bliža vasi, gredo vsi [o pustu s tisočerimi spakami na sebi] do kakšnega mostiča zunaj vasi, edinega, po katerem se lahko udobno pride v vas. Eden izmed njih ima črnilnik in pero, drug fant nosi leinez. Ženin je že blizu, pred njim gre zastava. Tedaj se vsi lotijo lemeza in ga denejo počez tako, da je prehod nemogoč. Tedaj nagovori mladenič s slavnim črnilnikom (dasi morda niti črk ne pozna) z odvetniškim obrazom svatovsko dvojico in zahteva denar, češ da drugače pot ni prosta. Medtem zleze zastavonoša pod tramičem na drugo stran, ženin pa se pogaja dalje in laži-odvetnik piše, česar bi niti sam ne mogel razbrati. Po dolgem barantanju se pogodijo; ženin plača dogovorjeno vsoto, cesta se odpre — pa srečno pot! Včasih se pripeti, da kdo trmasto vztraja, da ne bo plačal; a se ušteje. Fantje ga zadržujejo, če treba, ves dan i iT če skuša uiti, se takoj vržejo nanj kakor toliko skobcev. Prav tak je običaj v Prosnidu. — Opomba: Če je ženin vdovec, se lioče narediti trušč z ne preveč prijetno godbo pred njegovo sobo. Zato je ubožec prisiljen, da se še drugič odkupi od fantov, če noče videti nekega lepega dne vrat svoje sobe zazidanih s kamni in drugimi rečmi, kakor se je nekoč zgodilo v Tajpani. Postava je neizprosna in ne pozna obzirov do nikogar. Običaj glede vdovcev velja tudi v Mar-sinu, dasi tu fantje ne gredo tako daleč kakor v Tajpani. Končno naj omenimo, da včasih prosijo župnika, da bi se smela poroka vršiti v njih podružnicah. Tedaj se zakrament svetega zakona podeli ponoči, včasih ne da bi živa duša o tem kaj vedela, in vse samo zato, da se ognejo zgoraj omenjenim fantovskim šegam. A to se dogaja samo v Tajpani in Prosnidu. Prosnidei imajo razen tega pri ženitovanjih še to navado ali prazno vero. Ko dvojica v trunutku p«ročanja kleči, poklekne ženin na nevestino krilo.) Nevesta daruje (tako tudi v Marsinu) vsem moškim nove rodbine po eno srajco in po eno rjuho, ženskam pa robec, ki je če le mogoče svilen. V družini se svaki in svakinja vikajo. [Rojstvo in krst], — Zakoni so bogati z otroki. Komaj se dete rodi, ga zavijejo v borne cunje in edneso v cerkev h krstu. Botri se izbero vobče med serodniki in dado otročnici en mernik pšenice v obliki dveh košar kruha, sto petdeset jajec in okrog deset kilogramov masla. Zato pa se isti dan, ko se ta dar izroči, priredi v porodničini hiši prej opisani obed. (Isto velja za Marsin in Prosnid. V Tajpani se daruje Mesto kruha itd. deset lir brez vsakršne obveznosti »e na tej ne na oni strani). — Otročnice se ne zganejo iz hiše in se ne dotaknejo nobenega dela, misleč, da se pregrešijo, če bi drugače ravnale. Niti v Kekoliko oddaljene hiše ne gredo, zlasti ne ponoči, iz strahu, da bi jim kak zli duh Bog ve česa hudega ne naredil, (Isto velja za Marsin). Birmanski boter je navadno isti kakor krstni. Birmancu kupi klobuk ali pa večjo množino kola-čev. (Prav tako v Marsinu, Tajpani in Prosnidu). [Smrt.] — Ko kdo umrje, se malo zmenijo- zanj. Denejo ga v navaden zaboj in pri vežejo h kolu; duhovnik ga blagoslovi, nato ga odnesejo, (navadno) brez spremstva, na pokopališče — pa zbogom za zmerom! (Isto velja za Gornji Marsin. Razen tega je treba omeniti neko posebnost, medtem ko nesejo mrliča k pogrebu iz Gornjega Marsina v spodnji. V vsakem selu, koder se pomika krsta, se vidi ob cesti skodelica blagoslovljene vode, krsta se povsod ustavi in kmetje pokropijo mrliča ) Ker so verni (kakor vobče vsi Slovani), molijo za svoje rajnke. Nekateri tudi praznoverno mislijo, da se mrtvec tisti večer po pogrebu vrne v svojo sobo. Dogodilo se je tudi že, da je neka družina potresla tla s pepelom (kakor nekoč Danijel v poganskem svetišču), da bi videla, mrtvečeve stopinje. (Ta vraža je doma tudi v Arbeču [Erbezzo], V Marsinu pa mislim da ne). Nekateri verujejo (zlasti če kdo mlad umrje), da povzročijo smrt čarovnije kakšnega sovražnika. (To vero imajo tudi v Prosnidu). [Bolezni in zdravila], — Malo se brigajo za osebno snažnost in ičistočo; kljub temu umrje večina od starosti. Bolezni niso značilne za te kraje; tu in tam kakšna pljučnica, dobljena po neprevidnosti, ki pa jih ne vznemiri Bog ve kaj. Malo se menijo za zdravnike in zdravila. Najrajši se zdravijo sami s preprostimi čistili ali pa pobijajo čarovnije s čarovnijami, misleč, da tudi njih zlo izvira iz njih. Na prav poseben način zdravijo gadji pik ali pik drugih strupenih živali. Če jih kaj piči, se ne zatečejo k zdravilom, temveč rabijo določene besede, s katerimi upajo, da odvrnejo vsako nevarnost. Eden izmed mnogih takih zagovorov je naslednji: «Pjerzac-inaurac — skratac — mačeradac, — kost te boli — Buch te strafae«.1) Vendar prevežejo nogo nad ledji, da bi se strup ne razširil. (Približno isto velja za ostale kraje). i") Prof. Ivan Trinko vidi v izrazu «pjerzac-maurac» umanj-ševalno obliko za «piura-maura», ali «pivra-mavra», kakor se na Beneškem imenuje «mavrica». Torej bi pomenil zagovor: «Mavrica — škratec — močeradec, — kost naj te boli — Bog te kaznuj.» (Opomba prevajalčeva). [Praznoverje]. — Silno so praznoverni in verujejo v čarovnije. Če jih zadenejo nesreče pri goveji živini, se zatečejo k duhovniku, naj jim jo blagoslovi, misleč, da je bolezen povzroči 1 urok sovražnih oseb. Verujejo, da imajo nekateri moč, da škodujejo z golim pogledom, posebno živini, da tujim kravam lahko povzročijo, da njih nasprotnik ne more narediti masla. (Mislim, da je z majhnimi razlikami ista vraža razširjena po ostalih krajih). Med nevihto imajo navado zasaditi v tla preobrnjene vile, z zobovi v zrak, misleč, da tako lahko ustavijo neurje. (V Mar-sinu tega ne poznajo). Streljajo tudi z blagoslovljenim smodnikom v zrak. Nekateri devajo v puške razen smodnika tudi žeblje. Prva zrna toče poberejo in jih zdrobijo z zobmi, češ, da s tem uničijo ča-' rovnikom njih moč. Trdno verujejo, da zvonjenje lahko nevihto ustavi in zato zahtevajo, da mora biti cerkovnik pripravljen, da bo zvonil, kakor hitro se vreme grozeče spremeni. (Mislim, da se to dogaja povsod). Prepričani so, da duhovnik nevihte lahko odvrne, pa tudi povzroči in da je ta duhovnikov vpliv mogoč tudi v drugih rečeh. Zato v Črnem vrhu duhovnika tako čislajo! Dodatek. Velika noč za novoporočenca ni brez nič. Nevestina hiša (oziroma ženinova hiša, če ženin zapusti svojo rodbino) pripravi lepo «gubanco», kupi pleten koš jo položi vanj, doda skledieo in žlico ter nese vse vkup nevesti (oziroma ženinu). — Ko v Marsinu pričakujejo prvorojenca, pripravi in daruje nevestina družina plenice. Krstni botri darujejo krščencem «krizmo» (srajco). — Med Slovani se vobče opaža, da se v vsaki rodbini poroči samo prvorojenec, vsi drugi morajo ostati strici ali zapustiti dom. Slovani ne znajo prenašati dveh snah v eni hiši. —V Prosnidu je treba omeniti silno široke, rešetom podobne klobuke. — Pri vseh Slovanih se opažajo cokle, v Taj-pani in okolici pa dalmine. — V Črnem vrhu izgo- varjajo v in 1 kot u in njih govorica je nekam pojoča, polna vrinkov, podobnih naslednjim: «Triesk te uba! — Srakco ti hudiC uzam'! — Ukrepi ti! — Pokni ti.' — Trebuh te bol'! Trješčni hudič to te!» itd. V Marsinu in Prosnidu se obhajajo «sejmine». Vsi, ki se jih hočejo udeležiti, morajo prinesti žlice s seboj. «Sejmina» obstoji v dobršni množini «župe» in turščičnem kruhu, imenovanem «dušičica», ki ga mnogi odnesejo domov, drugi pa zdrobijo v omenjeno juho. Na dan pred vsemi svetimi se po vseh naših krajih deli kruh v olajšanje trpljenja duš v vicah. — V Črnem vrhu se nikdar ne izdajajo pred oblastvi, čeprav bi si bili med seboj sovražni. Ne bom govoril o razvadi vseh naših Slovanov, da zlahka sklepajo prijateljstvo s sodišči, odvetniki itd., ker je to vsem znano. — Tudi ne bom govoril o dolgih jezikih ženic, ki ne spremenijo svoje nravi, kjerkoli živijo. — Pripominjam, da se Slovani vobče zadovoljujejo z besedami, kadar so razjarjeni, in se med njimi ne dogajajo krvavi pretepi. (Iz Prosnida prihajajo vsako leto tožbe o kakšni ranitvi). Objavil S. S. BENESKOSLOVENSKE NARODNE PESMI. Karel Štrekelj nima v svojih »Slovanskih narodnih pesmih» zaznamovane nobene zbirke z bene-škoslo venskega ozemlja ne pesmi iz beneškosloven-skih krajev. Vendar se je prav tista leta, ko so pri Slovenski Matici izhajali Štrekljevi snopiči, nabralo tudi med beneškimi Slovenci nekaj takega blaga. Po prigovarjanju profesorja videmske bogoslov-nice Ivana Trinka je 1. 1899 zapisal nekaj pesmi takratni videmski bogoslovec in sedanji župnik v Šentlenartu severovzhodno od Čedada Josip Gorenščak (Gorenszach), roj. 1. 1878. v Marsinu (Mersino) nad Nadižo pod Matajurjem. Nekatere je zabeležil mlajši bogoslovec Škur iz Prosnida (Prossenico), roj-1. 1880 , poznejši kaplan na Lesah pri Hlodičih, sedaj slovenski duhovnik v Pittsburgu v Ameriki. Svoje zapiske sta oba izročila profesorju Trinku, ki jih ni dozdaj še nikjer celotno objavil. Monsignorju Trinku se moramo zahvaliti, da pesmi lahko izidejo na tem mestu. Nekatere teh pesmi so beneškoslovenske inačice obče znanih naših narodnih, druge so po znanih pesmih ^prikrojene za beneškoslovenske razmere1, 'šte druge nudijo marsikaj čisto svojega, izvirnega. Nabrane so predvsem v Marsinu in v Prosnidu, torej razmeroma blizu predvojne italijansko-avstrijske meje na obeli straneh Nadi že. Zapisane so v beneško-slovenskem narečju omenjenih dveh krajev in zato tudi jezikovno zajeinljive. Tu so podane natančno tako, kakor sta jih oba zapisovalca zabeležila, čeprav je v tej ali oni malenkosti kakšna nedoslednost, tu in tam tudi kakšna nejasna beseda, o kateri bi bilo težko reči, ali je že narod kaj skvaril ali ne. Po vsebini so pesmi zaljubljene, šegave in nabožne in pričajo, da živijo v teh treh smereh narodnega ustvarjanja tudi med beneškimi Slovenci podobni motivi kakor pri njih vzhodnejših goriških in soških bratih. Pričajo obenem, da razne pregraje niso nikdar pretrgale najglobjih skupnih temeljev slovenskega ozemlja. (Ker nimamo pri roki celotne Štrekljeve zbirke, primerjanje z njo ni bilo mogoče za vse pesmi). MARSINSKE NARODNE. Korajžni bodimo! Kuražni bodimo an veseFga sar>ca, smo z luštnega kraja, z Marsina doma. Moj pobič. (Glej Štrekelj S. N. P-, 7 snopič, šiv. 4400 - 4409) Preliepi muoj puobič, pro rada te 'man, pOi koncu te hledan, za norca te 'man. Preliepi muoj Tonca, kakuo t' čen dobro: pobjeran muoj gvantac an gren za tabo. (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, šiv. 2802 ■ 2804) Muoj puobič je ribič, na skalci sedi to uadico gleda an ribce lovi. Kakšnegi (Glej Širekeij S. N. P., 7. snopič, šiv. 2573 - 2534) Nejčjen bogatega, star'ga, kosmatega, uzamem rajš' ubuozega, kumernega. Nejčjen dojanja, kjer vjetrič hladi, ozamen gorjanja, kjer uada buč:, noče. ilej iudi Slrekelj S. N. P.. 7 snopič, šiv. 2681 in 3819 - 3821) Ne hodi pod urata, ne targi podplata, saj vse je zastonj ist toja na bon. » Na žvižgi, na puoj, pred okni ne stuoj, mi ne žalvi sarca, sa nijsan toia. Lepa, rdeča... Na liepa, ardejčja «Le pi ga, le pi ga mi ukazala je prit, an nič se ne buoj; bo vince točila, sa vješ, da san toja, dajala mi pit. at ti si pa muoj.» Pridi, moj pobiči Oj sarčace moje, Tiste stjer babe harde kakud me boli, ne kuažejo nič, pridi, muoj puobič, muoj puobič nari, pokosfmi ga ti! da me maj ne pusti. «Se prit bi ist teu, «Kakuo t'čen jubit, potrostat ti ga; kjer te muorin pustit, na so babe harde, usa toja žlahta marmra, ki te krehajo te.» narbuj mama toja. Zavrnjen. (Glej Šlrekelj S. N. P., 7. snopič, šiv. 4256 - 4261) Dobro večer Buoh daj, ti, jubca, gor vstaj! «Ist gor na bon ustala, se s tabo pačala, nouč ima sojo muojč, oi ti puobič, lahko nuojč!» Dobro jutro Buoh daj, moja juba je fraj, mi j' snuojka uarnila uso arco nazaj. Tristuo franko* je mjela, an židjo facou, mi j' snuojka uarnila use kupe damou. Zakaj si me pustila? Jubca moja, zakaj si me pustila, kjer ti nje bluo tikaj cajta doma.? «Fantič muoj, po Tarsto san hodila.® Jubca moja, pa kaj si nakupila? «Fantič muoj, an pošjac san vkupila.» Jubca moja, kada mi ga boš dala, kjer te nie bluo tikaj cajta dosma? «Fantič muoj, v soboto ti ga bon dala,» Zvedel sem nekaj novega. (Giej Šlrekelj S. N. P., II. del, [. razdelek, šiv. 2173 - 218o) Snuojka san zvjedeu nik novega od mojga dekleta zaljubljenega, de ona se zbira druzega, na mara za me nič vič. Če je nočete dati... (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, štv. 2644 • 2645 in 2723 - 2724) Oh mati, vi 'mate lijepe reči, 'mate no jubco mlado, o le dajte mi jo! Če jo nejčjete dat, o, le mejte jo, mat', gor na pejč jo Iožte, gor naj se. peče. Kako se kosa klepa? Kakuo se kosa klepa? Kakuo se trava sjeka? Jaz pa le počaso porajsan jo kosin. Kosica je arjava, travica ni ta prava, kos ica je iklena, pa dikla je strupena. Osunjak mi je pokno, de b'se le skor na joko! Botačič se j' potaeo -— bon vkupo pet kolačo. Toninca. Toninca, Toninca, oštirjeva hči, pastejco j' prodala, na slamci leži. Tonca. Tonca kalonca na plačo stoji, karošnje prodaja, pa nič ne vdobi. Marjutca. Tan gore, tan dole, kjer uada teče, na liepa Marjutca gubance peče. Pojmo na Štajersko! (Glej Štrekelj S. N. P., II. del, I. razdelek, štv. 1721 ■ 1734) Pumo gor v Stajarske gledat, ki djelajo jubce tri. Parva je kelerca, druga je kuharca, trečja je jubica mojga sarca. Parva mi daje jest, druga mi daje pit, trečja mi daje pušjac ardejč. Sem videl Marjanco. (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, šiv. 2779 • 2780) San videu Marjanco, ki j' nesla uado, san pusto bargeske, san letel za njo. (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, štv. 3082 - 3085) Ne maran za hišo, či hiša gori, či b' kambra ostala, kjer ona leži. Rasti, le rasti, zeleni pelin! Rasti, le rasti, zeleni pelen, lec buj ki boš rasto, le buj boš [zelen Muoj pelen se j' pretegno, mi nejčje vič rast, muoj puobič se j' ujezo, mi nejčje prit u uas. Je liep Tn je mlad, pa spodjela se rad. O, spedjel' se al naj, mi na hod' vič nazaj! Je tri ure hoda črez visoko uado, se rajš' uoda preplavat, ku fantan se podat. Pastirica kravce pase. Pasterica krave pase, ona ima nje lustne spase, Pastirič prav': «Juhe, juhe, na planinci luštno je!» Ped mostom je voda... (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, šiv. 3S04 in 3327) Pod muostu je uada, čez visoko uado. na muostu je led. Prešentan mornar, Kakud bon priplavo kakuo mi je jau? če h moji deklet? «Či plavat s' biu zno, Mornarja san vprašo s' biu ono stimo; za uojo božo, kjer plavat ne znaš, da me preloži ne hodi vič uas!» Tiho bod', tiho bod', ljubica! Tiho bod', tiho bod', jubica, da ne bo zvjedela mama toja, da na bojo zvjedele toje sestre, ki nieso tiste za moje sarce. Tiho bod', tiho bod', jubica, de na bojo zvedele druge čeče, de na bojo zvjedeli druži ljudje ki nissb tisti za moje sarce. Travca mi raste... (Glej Štrekelj S. N. P., II. del, I. razdelek, štv. 1208 - 1223) Travca mi raste, Nuošček bon tizela ta travca stoji, an sarce načela, notar v ti travči da mi bo stekla an vart se beli. tri kaplje karve. Notar u tin vartu Parva bo moja, na hiša čepi, druga bo toja, notar v ti hiši trečja bo spisala an spampet stoji. pismace ljub'.» Notar v tin spampet' Pismo spisala, na juba leži; jubčko posjala, jist jo bon uprašo, da oni bo zvjedeu kuo ona leži. vse, kar se zgodi. Al bo mi ki pila, U spampet' ležala al bo ki jedla, an bridko jokala, al bo jubila sama točila za moje sarce. te granke suze. «Nič ne bon upila, «Jubček muoj pride, nič ne bon jed?a me busne an obijme, in na bon jubila sarce ozdravje nič tvoje sarce. veselo ku prjet.s Duha jubezen je velika boliezen, za veliko boliezen pa višna je smart. Našo Mico ženimo. Našo Mico ženimo, čez bjel patok jo pejemo, veliko doto ji dajemo, stieri košpe vse hude an dvje stare se dobre. Ta dina dana dunkica, Režica Bučankica, par naj je dobra deželica: uan z skute mauto djelamo, Sveti Miklavž in hudoba. (Glej Širekelj S. N. P., III. snopič, šiv. 605 ■ 607) Svet Miklaus ije zguoda ustd, Jubi, jubi svet Miklaus, uan s sjera zide zidamo. Ta dina dana dunkica, Režica Bučankica, te k' če iti v Reziansko vas, muore djet medlo za pas. da pred sabo pomede, da se v smet ne zamede, ta dina dana dunkica Režica Bučankica. se j' llepuo bjelo umo, je vzeu njega palco je šu pred no štalco Jubi, jubi svet Miklaus, dajte nam an dober glas: tode ki hudobija pluje, vse za njo arjuje. Svet Miklaus jau hudob'ji: «Rec' ,Marija'!» Hudoba j' jala: .Barigla', da bi puna vina bila, da z Miklauzan bi ga pila. dajte nam an dober glas! Svet Miklaus jau hudobiji: «Rec' ,angelci'!» Hudoba j' jala ,jarace'. Jubi, jubi svet Miklaus, dajte nam an dobar glas! Svet Miklaus jau hudobiji: «Rec' ,Svet Duh'!» Hudoba j' jala: «Da b' ti biu juh!l)» ') juh — gjuh Pijmo, bratci, vince! Pimo, bratri, vince, Liepa je kambra uelbana, dokler smo živi, uado naj pje žaba, ki to nje leži. Pili pa bomo rozolin, plačjo ga bo pa Sior Tonin. notre je jubca malana; ona mi daje pušja liep, ist se obračjan proč od nje; ona me kliče kupe pit, ist se obračjan proč od nje. Lan' san se oženo, magari se na biu; žena me na ko tuče, san še no malo žiu. Kruha san jo vprašo, pa ona ga ne da, za lase me poulieče, uon z hiše me peja. Strupena žena. Bargeške dol mi slieče, me s palco vdar na rit, vsega me zasječe, san speka kruha sit. Foran se j' podaro, na vjen, ki b! začeu, baba mi. je vmarla, san speka ist veseu. Peič smo porunali, hvala bod' Bogu, babo podkopali, juhu —■ huhu huhii! Babo podkopali — juhu — huhu huhu! Žena v košu. Po cjesti gre an stari moš Doma ni tjela vinca pit. za harbtan nese pleden koš. tle v košo muore tiho bit. Ga j' srejčjo nieki šuoster mlad,Ist nesem ženo čje na muost uprašu bi ga groznuo rad, an varžen ženo dol pod muost. al nese šila al smolo. «Ne nesen šila ne smole. Žena pod muostu flafota, pa nesen ženo notar v koš'; moš nad muostu darhota. doma ni tjela kuhati, 0 preljubi ti muoj moš, u košo muore kukati. kakuo luštan tvoj je koš! Spomin po umrli ženi. Oj le lan' san se oženo, čje na britof žegnani: san si vzeu no lejdih ženo, «Žena moja, vstani gori, Tala žena mi je umarla pa mi djete podojiš.» na otroški ti pastejci, ««Jest ne morin gore vstati, nič ni druzga mi pustila kier me zemlja dol tišči, ko no djete majhano. Obarni se pruoti duomu, Bielga krušca mi nejčje jesti, tvoje diete je dojeno, podojit ga niema kdo; ga j' Marija podojila, jest gren klicat mojo ženo vsmiljen Jezus ga zibe.»» Nuna. «Za munjo ist puonj1), za munjo ist gren. kier fanto jubila vič ne bon!» U kloštar je šila, za mun;o je bla; pod okance je gledala, tan dol j' zagledala hudega, stamp od svojga jubega. «Tan dole ti lež', tan dole ti bod', ist tebe častila vič na bon!» V roke je parjela bukvace, pod okance jih je varžela: Tan dole ti lež', tan dol;e ti bod', ist tebe častila vič na bon!» V roke je parjela rožinkraic, pod okance ga je varžila: «Tam dole ti lež', tan dolle ti bod', ist tebe častila vič na bon!» Ta višnja munja pozvani, te majše munje h molitvi ni Biešta jo gledat, kam je šla! Biešta jo gledat, kaj storla!» Tam gor na postejci dol leži, te špikasti nuoš v sarce darži. Duo je uržuh, očja al mat', no tajšnjo munjo v kloštar dat'? Ona buoga ni viedela, kaj je jubezan fantuška! l) puonj — poj dem Sinka boš zibala. Jubca, povej, povej, al me jubiš kaj? Jubca, ne maraš nič, če lih gre jubezen proč. Ti se boš grivala, isti pa nič. O, naj se boš grivala, sa se ne boš zastonj, sinka boš zibala, tist bo tuoj Ion! Sin bo v zibjelci spau, ist pod oknom slau, ti se boš jokala, pa ist se smejau. Jubca, podaj roko, jubca, vzami slovo! Roko podala je, milno jokala je, granke točila suze. O, le toči jih al ne, sa 'man parpraujeno drugo dekle! Te nočjm .. (Glej Šlrekelj S. N. P.. 7. snopič, šiv. 2663) Te nečjen, te nečjen, Kar hišo zazidaš si buožic za me, an plačaš duge, še puž ima hišo, le pridi brezskarbno, an ti si brez nje. le pridi po me! «Kar hišo zazidan an plačjan duge, ne boš vič za me.» Petelinček je zapel. Petelinčič je zapieu, daničica je paršla, oj predragi j' slovo vzeu, jubca je zajokala. Ne jokaj, jubca! Ne jokaj, jubca! Za osan kratkih dni se bomo vidli spek. Tolminke. Presnete Tuminke, kakuo so lepe! Majo židjove kikje an koraude zlate. Nevesta. Parpeljal' .smo jo, parpeljal' smo jo, no novico pro mlado, ki lijepa je, ki mlada je in dobrega sarca. Le počaso z njo, Je počaso z njo, da jo ne prevaržemo, če na drugi kraj, če na drugi kraj, če h ni drugi materi! Vabilo. (Glej Šlrekelj S. N. P., 7. snopič, šiv. 3219) O le prid', le prid', muoj puobič, Či luč na bo gorjela, gor na okne ušafaš kjuč. sa bo svetla lunica, "li boš kambricu odperju, u kambric' bon sedjela t bon paržgala luč. an jubezan djelala. is -.zasP)en. oj diete moje. Preklet! so leztki, Še an pušjac ti bon nardila kl "rz"h tuo; . gor na sarčace tvoje » za 1,ste b.°. večf ačen> na more bit nebuo!»» ««Ist ga nečjen tvojga pušja, . sa miela si m' ga dati, Snubci gredo, dokler san živeu še. Oj mama, oj tata, Hudobna s' bila tekrat snubiči grido! potroštat ga nu malo, Oj, kaj im damo? sa sarce mi j' zdihvalo Pudgana j' vkrepala — zmerjan, zmerjan h tebe. an piskar jo bo. Naš maček. Tujčak - mačak, Ka si djelu? kje si biu? «Stjene viu.» «Tan na Kale Ka si vduobu? par kaplane.® «Vse zapiu.» Narodne iz Prosnida. Rinko zlomila. Rinko zlomila, u ohin je skočila, jubezen moja van po prahu je šla. Stara ljubezen. (Clej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, štv. 4063 - 4 068) Na starin vohnjišči red vohin hori, ta stara jubezen se spet ponovi. Ves teden sem pravil... Ves teden "sen pravu; «U netleljo senjen1).« Je peršla nedelja — jez krave ženen. ') senjen — semenj Drejc in ljubica. Lupca mala po podu skakala, Drejc jo je ujeu, za den hirm1), jo je upeu. ') hirm — grm Svatje gredo. Mati, o mati, noviči hredo, vzomite von kjuko, kompir vem snedo. Naša stara. Naša ta stara je huda žena, ker župo je skuhela brez čenče1) boba. ') brez čenče — brez nič Narodne v italijanskem pravopisu. To hočem. An punast liet je miela an Kepa tei na rosca an ta te ma morosa an to gionl,| miete ia. ') gion — hočem Sama sem doma. (Glej Štrekelj S. N. P., 7. snopič, štv. 3209 - 3216) Le pride, le pride! Sen sama doma, ne oče nie matere, bo srengia1 tuoia. >) srengia — srenča, sreča Pleši, pleši, vrana! Plesce, plesce, urana! «Ne moren plessate, che san sama.» Plesce, plesce, cuos! «Ne moren plessate, che san buos.» Plesce, plesce, sracoleg1)! «Ne moren plessate, che san sit.» ') sracoleg — srakolič. sobolič Mati je zmetla maslo. Ma mate u saboto ie smetla batudo1) sonsu popila ne capie mene. ') batudn •— pinjeno mleko Nabožne in legendarne. Pojmo, pcjmo z Bogom spat! Pomo, pomo z Buogan spat, s svetin križan prebivat. Duor je z Buogan, on je z njin, Jezus je Marijin s'n, Marija križe nos', svo,jga sinka pros'. Svet Petar je tan z Rima, nebeške ključe ima, operja lin dušican; odprite tudi našin, naj prdejo gor k vašin. Naše za vaše, vaše za naše naj bcjo Boga prosile u nebešk:n veseji. Čudež v Galileji. Marija je tan prosila za nas u Galilej' na ojčetni') čas. Marija je prosila svojga sina za svate ki n.imajo vina. Jezus zaukažs jogran takuo: «N-:punte ta varček s fišno uado, dajte ga piti staremu Simo, naj on poskusi to vino!» Star Simon poskusi uado. On pa ni vjedeu, odkuod je tu o, hitro poupraša ženina: «Odkuod imaš to vino?» Ženin mu odgovori: «Jezus je usmiljenega sarca, naj manka kruha al vina, Jezus napraujeno ima.» Kaj se zdaj na sviete zgodi? Tan so judije povabljeni bli, pijejo, kunejo pijani. Kaj pravi pa Kristus nad nami? Svet zakon je velik zakrament; kdor ga obdarža, bo v nebesa vzet. Sam Buog v paradižu ga je postavo; Adam je za Evo pomau. ') ojčetni — ohcetni, ženilovanjski Tam stoji vrtec,.. Tane stoji vartec, ta vartec ogradjen, ta vartec je pun rožci, tih rože je nasajen. Tode pride anjo, te anjo gor z nebes, anjo ji vtargo rožco, to rožco dišočo. Podau jo je Mariji, Mariji Devici, Marija jo j' dahnila, zanosila Jezusa. Devet mjescu ga j' nosila, celih mjescu devet, to nuoč ga je rodila, to nuoč na sveto nuoč; to nuoč ga je rodila, to nuoč na sveto nuoč. Marija je zaspala... Marija je zaspala pod lipco zeleno, take sanje j' sanjala Devica Marija: Na rožca .'ji je zrastla na sred nje sarčaca, tista rožca mi spožene rumene varhe tri. Parvi varšic mi spomeni na dno tega morja, drug varšic mi spomeni okuol celga sveta, trejč varšic mi spomeni gore v sveto nebuo — Pod korninco je lipca, ta lipca zelena. Tode pride anjo, te anjo gor z nebes: «Lipca, te bon nik uprašo dapoviedat ti mi maš, kakuo ti je na sviet', na ti čarni zemlji?« <.<«Takuo mi je na sviete na ti čarni zemlji, da Bogu se usmili gore v svetuo nebuo — Mat' otroka rodi, gore mi ga redi, te otrok kliče očji stuo taužint hudih liet. Očja se mu posmiše, mater' se hudo zdi; di b' vzela mat' no šibeo to šibeo briezovo in de b' otroka stepla čez ramance močnuo, Bogu b'se lepuo zdjelo gore u svetuo nebuo.»» Sodba. Mi sprehaja marzu puot od cielga mojga življenja, od ne velike žalosti, Anjo bo mi pismo brau, da san aržalvala Boga, liudič mi bo na strani stau. Stvarnika celga sveta, Dva anjuca se skleneta, Duga je rajža, kratka je pot hudiča v pako varieta. s tega sveta na drugi sviet. Grješnik, 6i bo zarjes takuo, Kar bon paršu na drug sviet, puojmo vsi kup v sveto nebuo. Jezus sam pred mano bo Sveto nebuo an sveti raj an mi dau bo rajtingo Jezus, Marija nam ga daj! Na gori Na gori je kapelca, kapelca žegnana. Notre kleči Marija, Marija vsmiljena. Na roki darži sina, to sladko ime. Marija je zaspala in vkradena je blia, ukradli so jo Judi, te hudi Judeži. — je kapelca... Jožef Marijo vpraša: «Kje je tvoj jubi sin?» Marija j' odgovorila: «V namoči ga daržin.» Tan par svetin' grobu je bluo jogro dvanajst. Med njimi kleči Jezus, to sladko ime, gor je roke vzdigno in je požegno vse. Marija prosi Kaj za en trošt nuj veseje, ki na nebeseh se znajde vse? Marija v trono sedi, Jezusa v naruoč' darži. Kakuo se ona vsa svetj ko sonce, luna zvjezde vse! Ona pros' za griešnike. Ti grješnik bolan ležiš, njemaš zdravja ne moči. O, prosi, prosi mašnika, za grešnike. da ti parnese Kristusa, da ti bo duša sprižala. Grivaj, grivaj grehe tvoje an pobuojši življenje, da puojdiš v zveličanje, sadaj, sadaj — v življenja kraj an pej' dušo v sveti raj! Jezus, Marija nam ga dai vsen dušan v sveti raj! Marijin pogreb. (Glci Štrekelj S. N. P., 111. snopič, šiv. 406-411) Noco je Marija vmarla, noco je Marija vmarla. Štierji anjuc' jo zadenejo an jo nesjo podgrebo. Tan jih je srejču Jezus, tan jih je srejču Jezus? «Ki neste vi anjuc' h pogrebu? ««Mi nesmo mi Marijo.»» «Dol denite in počivajte, di bon videu mojo mater, da se bon nad njo razjoko ko vsako dete po svoji mater' ««Mi ne -smemo počivati, mi ne smemo pokazati.»» «Dol denite in počivajte, di bon videu mojo mater, da se bon nad njo razjoko ko vsako dete po svoji mater'. Vi, Marija, tega nieste zaslužila, »da bi v čarni zemlji bila. Vi, Marija, pujte h nebesan 7. dušico an telesan! Tan gore bote Boga moBa, sveto Troico bote častila.« Buoh nam daj vsjen gore priti an pokuoro vsjen storiti! Tri rožice. Tane mi rastejo rožce tri, tane mi rastejo rožce tri, tane mi rastejo rožce tri, Parva rožca je še liepa, liepa rumena usiničica, liepa rumena usiničica. Par sveti maši jo nucajo za no sveto samo Oščico, za no sveto samo Oščico. Mašnik jo gor uzdigujejo, judje se ji dol parklonujejo. Druga rožca je še liepa; liepa je tarta vinjenaska, liepa je tarta vinjenaska, Par sveti maši jo nucajo zano samo rešnjo kri, zano samo rešnjo kri Mašnik jo gor uzdigujejo, judje se ji parklonujejo, Trečja rožca j' se liepa Papa Devičica Marija, 1;epa Devičica Marija, UsmiJjenga Jezusa j' zibala, • TTsmi!'jenga Jezusa j' zibala. Jezus je majhen, pa je svet, v rokah darži vasuojen sviet. Jezus je usmiljenga sarca, kar mi ga prosimo, on nam da, Stvaru nam zemljo in nebud, človjeku j1 dau dušo nuj teluo Rod'te češčena, Marija vi, hnade ste puna nuj časti. Marija na Svetih Višarjah. (Glej Šlrekelj S. N. P., III snopič, šiv. 403 - 465) Marija je zguoda vstala, u čisti uadic' se je umila inu se je napravjala na jubo sveto Lušarjo. «Mati moja, gren tud' ist z vami.» ««Sinič muoj, doma ostani, pretežek si za nositi, pretnajhan si za hodit. Le gor, le gor za mano, na jubo sveto Lušarjo!» Marija ji na goro paršla, dol nazaj se j' ogllednila, dost ruomarjo je zat vidila, ki.so rožinkranc molil', Marija je v cerkvo paršla, svojga sina je notre najšla. «Sinič muoj, san te doma pustila; se le tire san te znajdila! Sinič muoj, ki djelaš le tuo?» ««Mati moja, griešnikan griehe odpuščan, Mati moja, niesan le tle, san po vesuojnim svietu.»» Sveta maša se je brala, Marija je z andohtjo par nji stala. Sveta maša je komplila, Marija je z utarja stopila, dol je pokleknila an za grješnike sprosila. ( Duše v vicah. Obedan ne vjerje, obedan ne vje, kuo vjerne duše u vicah taipe. Kličejo, upijajo san na te svjet, da bi f.m mogli pomati iz vic. Ku6 čjemo pomati t:n dušan iz vic. kjer nuoč ino dan za blagan želmo? Boš videu, ti grješnik, kakuo bo huduo, pustiti boš muoru posvjetne blaguo, se boš tresu ku šiba se buj ku timiprot na svjete si stuoru premalo dobruot. Boš videu v nim kraju anjuce lepe in na tin družin hudičje strašne. Marija Devica pod tronon kl|eči, pros' noč inu dan za nas grješne judi. Tri kaplje Kristusove. Na t ravnice je hišca, ta hišca je lepa, v ti hišci je mizca, ta mizca je liepa. Na mizci je kelih, te kelih je zlat, oj te kelih je zlat, kjer je Kristusu brat. V tim kelihe je tri kajpje karve. Parva kapja jo gre na to žitne polje, oj na to žitne polje, k' je Kristusove. Druga kapja jo gre na vinjene glave, oj vinjene glave, kjer so Kristusove. Trečja kapja jo gre na visoke gore, oj visoke gore, kier so Kristusove. (Par ti zadnji večeri je bluo jogro dvanajst, je biuo jogro dvanajst an naš Jezus trinajst.) Grešnik, delaj pokoro! Grješnik živiš na svjete v velikih ofarstih1). O, grješnik in grješnica, pokuoro djelita, sa vjedva dobro viesta, da umreti morata. Jezus na svetin križu je granko smrt sforiu, za me ne zate, grješnik, je sveto rješno kri preliu. Kulku tavžint judi tan dol v paklii gori! Ist pa se troštan priti h nebeškin ojcetan-"). Tan anjuci lepuo puojejo, Bogu hvalo an čast dajejo za vse gnate in dobrote, car Buogu uživajo. ') v ofarstih — v ničetnurnosli ') ojcet — ohctl, ženilovanje Moja ura bo prišla. Moja ura bode paršla so me učil' lepuo morebiti naco, pogosto moliti, obednega tovarša še z mano ne služiti Bogu. [bo. Ist niesan nič maro, Muoj očja an moja mati san živu garcjuo, po moji namarnosti san dušo zgubo. Puj, duša, puj, duša, kjer zaslužla se boš, al v pako al v vica al v sveto nebuo. Tan v paklu je ogenj, tan v vicah takuo, ist puojd;n v nebesa, se vsmilte čez duše, ki v vicah tarpe! kuo gor je lepuo, pokuoro bi dielu, bi grieha na bluo. Oj, Jezus, Marija, se vsmilta čez me, tan gore j' lepuo. Ist buožac di b' vjedeu, Svet Čincjanes. (Niso stihi, temveč s poje z določenimi kadencami). Svet Čincjanes je zguoda vsto, u čisti uadici se je umo. Kaj donas za teli dan? Donas je sveti petak sam; an svet Čincjanes se j' pobrau na lubo sveto Lušarjo. Gor pod an križ velik je paršii, veliko maltro je začeu premišjovat: «0 muoj Jezus, kuo lepuo tvoje svete ranče cvadč, t'kaj te velike ku te male. Hudi judi, hudi gejžli Nazariji! O mucj Jezus, dud je takuo vaše sveto Glavico gejžlo nuj prebodo? Hudi judi, hudi gejžli Nazariji! O muoj Jezus, duo je takuo vaše svete ročice gejžlo nuj prebodo? Hudi judi, hudi gejžli Nazariji! O muoj Jezus, duo je takuo vešo sveto stran gejžlo nuj prebodo? Hudi judi, hudi gejžli Nazariji! O muoj Jezus, duo je takuo vaše svete nožice gejžlo nuj prebodo? Hudi judi, hudi gejžli Nazariji! O muj Jezus, kuo vaše svete ranče cvado takuo te velike ku te male! Hudi judir hudi gejžli Nazariji! Tan gor Jezus reče: «Tikaj an tikaj jih je paršluo čez sveto Lušarjo. obedan se ni na mojo maltro zmislo ku an san Čincjanes.« Marija upraša Jezusa, Jezus upraša Marijo; «Ki bon dau za an Ion an plačilo temu človjeku? Vsaki petak naj mol' tole molituco. Pred smartjo pošjan tri anjuce, na trečji dan prin1) sam puonjU ') prin — pridem Sodni dan. Oj, kaj čakaš človek hiješni? Le zapust' tvoj gnješni stan, predomisli, da te čaka grozoviten sodni dan! Dan te čaka, hJej, v katerim Kristus Jezus, tvoj sodnik z nebes pride vas arsardjen i ne vič odrešenik. Dan te čaka, Dej, u katerim pred judmi vsega sveta strašno ratingo za hvisno ti boši dau lebna tvojga. Dan te čaka, le tresi se, leij. u katerim z angelcam gor u nebeseh ali z hudiči v pako s truplan pojdeta. Pa popriet bojo na ti zemlji grozovitne te vojske, strašna lakut, strašna žeja, se prelije dosti karve, bo souražu sin očeta, ne bo vič usmilnosti, na bo maro mož za ženo, na bo maro za sini. Dan prot' druzemu ti vietri pihal' bojo z uso močjo, to zbuskanje an tuo strejanje čufo se bo v ajarje. Bojo tresli ti tresnovi grozovitno vas te svjet, bo pozgerjala ta zemlja vaše mjesta z judmi vriet. Čela pokajo in bregovi, se vzdiguje to morje, čarno ustalo je to solnce, doli padajo zvezde. Niema svetlove ta luna, pa karvava zdaj je vsa, vse se joče, vse se trese, je konac tega sveta. Sriepa ujiza tromba angelska od štirih kraju čuje se, adan glas mi tako pravi: ««Gor vstanita, duše vse, Gor vstanita vi te martvi, le prestrašni dan je tle! Gor vstanita an san pridita na dolino te sodbe!® Gore ustajajo veseli ti zveličani vsi lepi ti fardamani vsi čarni, vsi prestrašni in srepi. Z tin angelci na desni ti zveličani stojo. Na čeparni1') ti zgubljeni se z hudičjam trešajo. Je s tin angeli ta buožac, je s tin hudiči ta bogat, na tin desnfan ta hčerica, na čeparnin1) je ta mat'. Moš od žene, brat od brata, sin od svojega oči — strašen loček: 'dan zveličan, dan fardaman vekomaj. Zdaj se odperjajo nebesa, o, poglej, poglej te križ, vse se joče, vse se trese, sam ud ti se na buojiš. O, jokaj se, o, tresi se, buoga duša, vekomaj! O, jokaj se z cjelin sarcan za grjehe tvoje sedaj! Srepuo ueče, jamaneče-') te fardamani človek: cPako, odpri se, ka me čakaš, i požri me frišno spet! Dol padita, vsi bregovi, in požri me, ti zemlja! Kaj bon stuoru pred sodnikan? Kaj bon stuoru jist sedaj? Kaj mi nucajo te lusti? Kaj mi nuca posvietna čast? Kaj mi nuca bogatia? Zdaj ist muorin v pako past. Prekleti je mest*, prekleta je ura, preklet tist dan, ki san grešiu, sa b' bluo buojš stuokrat an taužint, če se nisem biu rodiu. Vse koimpleto, vse kompleto, sin nebeški doli gre med tim angel:cem razjezen na dolino te so^be.® ') načeparni — na levi, na čpparnin — na levem (krilu). '•) ueče — veka (vekali), jamaneče — jojmeneku, toži (J monekati — težili). Slavko Slavec SVETOVNA VOJNA V LJUDSKI DOMIŠLJIJI i. Svetovna vojna ima kakor vsak velik pojav svoj pomen za vse plati človeškega udejstvovanja, med drugim tudi za najvišja človeška prizadevanja v področju umetnosti. Vse panoge umetnosti črpajo zadnja leta tudi iz svetovne vojne. Bodi vojna za svet in človeštvo v končnih obračunih dobrota ali zlo, opla-jalnega vpliva na ustvarjajočo domišljijo ji ni mogoče odrekati. Narodi, ki so bili kakorkoli zapleteni v svetovno vojno, so dobili izza konca vojne vsak svoje vojno slovstvo, vojne novele, • povesti in romane ter nekaj vojnih pesmi. Umetna književnost stoji tudi pri Slovencih še zmerom v znamenju vojne. Najboljši naši pesniki in pisatelji so ji plačali in ji š'e plačujejo svoj umetniški davek. Vendar tukaj ne mislimo razpravljati o umetnem vojnem slovstvu. Radi bi sprožili nekaj misli o tem, kakšen vpliv je imela svetovna vojna na tvornost ljudske domišljije. Ozemlje našega ljudstva, živečega ob plamenečih južno zapadnih mejah nekdanje Avstrije, je bilo vse v ognju. Svetovni požar je grozil, da se razbesni še globlje v zaledje. Poleg tega so bili Slovenci prisiljeni bojevati se pod zastavami svojega krvnika. Kar je davno prej bolelo Leopardija, ko je tožil o svojih rojakih v pesmi «All!ta!ia»: O beden ta, ki v vojni ugasne, ne za rodno grudo ali ljubečo ženo in drage otroke, temveč od tujih sovražnikov, za tuje ljudstvo!1) to je veljalo tedaj v še večji meri za Slovence, ki jih je Avstrija zagnala v take škripce, da so se morali kot južni Slovani bojevati zoper južne Slovane, Ruse in Italijane. Najboljše glave so slutile, da bi zmagovita Avstrija v zvezi z Nemčijo izvedla svoje vse-nemške načrte, ne meneč se za potrebe in želje manjših narodov. A razumništvu je bilo vplivanje na nerazsodno množico popolnoma zabranjeno, če se ni gibalo v mejah najodvratnejšega, najičešee zlaganega, hlinjenega avstrijstva. Svojega pravega mišljenja in čuvstvovanja nista mogla prosto izražati ne razuni-ništvo ne ljudstvo.. Kdor je v skrajni, neznosni ogorčenosti, v trenutku neprevidnosti ali v minuti, ko je vino govorilo iz njega, vendar dal duška resnici, ki je prikrita živela v vseh srcih, je zapadel orožniku, temnici, rablju, nemškemu svincu. Ta vsiljena javna hlimba je tiščala vse naše ljudstvo kot mora in ga vsega napolnila z občutkom neznanskega ponižanja, obenem pa tudi z zavestjo, da hlimba in ponižanje ne moreta večno trajati. V svoji celoti je nalšla ljudska gmota prenašala vojno in njene grozote kot pravo šibo božjo s krščansko pohlevnostjo, z brezmejno potrpežljivostjo, ki ve, da bo nasilja prej konec kakor nje, s čisto slovansko vdanostjo, da ne rečemo topostjo. «Podiplat je koža čez in čez postala», se je zdelo človeku, gledajočemu izžete, utrujene obraze, strmeče skoro brezizrazno v sivo, megleno bodočnost. Po drugi strani je prav vojna marsikatero življenje do dna razgibala. Ljudi ki so se dotlej otepali s pusto, enolično vsakdanjostjo, je pahnila mahoma v središče svetovnih dogodkov, v čisto nove *) Giacomo Leopardi: Canti. Allfltalia, 54-58: Oh misero collui che in guerra e spento, Non per li patrii lidi e per Ia pia Consorte e i fiigli cari, Ma da nemici altrui Per aMra gente... razmere, v prej neslutena naključja. Postopanje in poleganje po vojašnicah, bolnišnicah in strelskih jarkih je potisnilo marsikomu svinčnik ali pero med prste. Ne&teti posamezniki so beležili svoje doživljaje v pismih in dnevnikih. Temu in onemu je domišljija zakrilila tudi kam više. Nastajale so ljudske pesmi. Nekatere so se prepevale ali prebirale v večjih družbah. Če bi mogel človek vse take proizvode zbrati, bi se med brezpomembnimi smetmi in plevami našlo gotovo tudi marsikatero kleno zrno. Prej ali slej se bo morda lotil kdo tudi takega zbiranja. Čeprav je naša doba elektrike in strojev pesniškemu ustvarjanju manj naklonjena, tvorne sile ljudske domišljije vendar ni povsem izpodjedla. Kakor so prejšnja stoletja — zlasti doba turških bojev — pustila, na dnu naše narodne duše umetniško usedlino v obliki bajk, pravljic, legend in pesmi, tako moramo domnevati, da tudi svetovna vojna ni in ne bo ostala brez sledov v našem ljudskem pesništvu. V tem nas potrjujejo nekateri proizvodi, ki jih i mamo pred očmi in jih objavljamo v podkrepitev gornjih izvajanj. 2- Čisto v smislu celokupnega našega ljudstva je 11. pr. doživljal svetovno vojno rudar Franjo iz Idrije. Zakrožil je več zajemljivih in v raznih posameznostih precej svežih pesmic o vojnih letih. Trpko usodo svojih rojakov je zgostil v naslednje proste stihe: Drago ljudstvo! Drago luctvo ti, kaj s tabo se godi že leta, leta tri, da pobijaš in zmrzuješ, glad preganjaš in se potiš, tak da gre ti vse v križ? Samo za bogatce se trudiš in živiš, za plačilo pa največkrat svinca dobiš. Čudni položaj, v katerega je zašla cerkev, ko so bili njeni škofje in dukovniki po sovražnih si državah prisiljeni moliti za zmago in navajati tudi vernike k molitvi, ki je morala spravljati Boga v zadrego, ker je v Avstriji blagoslavljala avstrijsko o-rožje, onstran fronte pa orožje nasprotnega tabora, je našel v idrijskem Franju nemilega sodnika. Srdito se je že 1. 191(5. zaganjal zoper zlorabo vere za prelivanje krvi: Božji namestniki. Božji namestniki pravijo tako, da moramo pobijati in vojskovati se. Pa Bog vse drugače je učil: da kdor z mečem se bode bojeval, bode z mečem dokončal. Zatorej vidiš, frakar ti, da tvoja vira prava ni, ker Bog lubezni nas učil, ti pa bi nas rad ubil. Prvi stopil je na plan voditel vaš, gospod kaplan, in vojska priporočal je — tak on Kristusov namestnik je. Zavidanje gospoda kaplana, ki mu ni bilo treba k vojakom, je Franju navdihnilo tudi naslednjo pesem: Vojaški stan. Danes glih o polnoči, ker tovariš tako lepo smrči, moram jast na postim stat' in ipremišlovat', kako je biti soldat. Drugi doma pri ženki spijo, jast pa moram le sam. Drugim ženka posle postele, jast pa le sam. Drugim ženka veš opere, jast pa le sam, Drugim ženka fruštek kuha in prinese njim vode za umit' jast sem pa ubogi vojak pobit. Druge ženka polubuje, mene pa srce boli, da čutim toliko gorja okoli mojega srca, da povedat' se ne da. Tak je moj vojaški stan, gospod kaplan; tebi pa vse kuharca naredi, ker vojak biti nočeš ti. Nekakšen pesniški življenjepis vsebuje pesem: Ubogi Franjo. Mesto Idrija je lepo, noter Franju bilo je hudo. Noter zrasel in se rodil, potem pa h knapom je dobil. Noter tolkel, martral se, potem pa k vojakom šel je. Pri vojakih bil leta tri, tam se tudi dosti trpi. Ko Franjo je od vojakov prišel, začel je vasovat', ker dekleta imel je rad. Potem poročil se z eno, z........, lahko vsak jo pozna, ker ona bila je za kelnarca in potem pa Franjeva lubica. Potem se poročil je žjo in vzel od fantov je slovo. Živel je žjo prav lepo, ona kregala ga močno, ker večkrat imel je suho grlo. Potem mu ženka sina je povila in hčerka je rodila; iz njima Franjo zadovoljen bil. Potem pa pride gorje in solze, ker Franjo mora iti od nje noter v vojske. Noter en čas bilo še fletno, ker dobilo se žejo pa za jest', sedaj mora Franjo pa le komis klest'. železnico prerokuje: : (i-; rreramc čuvat' železnica, prišel pa bode čas, ko bo šla železnica brez nas, ko enkrat vojske konec bo. fronte je kitica: Brije, brije burja kraška, žjo pribije krogla laška, tak da ni za ven bit', ker začne Lah grozit'. A dasi je hud nasprotnik vojaščine in vojn«, d® posameznikov, tudi če so Nemci, ne mara biti krivičen. Čast, komur čast: Oberlajtnant Falkenberg. Oberlajtnant Falkenberg, dober mož in inženir, ne boji se ga. noben hudir, učasih malo hud, pa dober kmalu tud', dal bi vse, kar ima, da b' kompanija zadovolna b'la. Konec vojne namerava . praznovati po ukoreninjeni slovenski šegi pri vinu: Prišli bomo vkup. Kako pa ti, moj brat? Al bi ga kaj rad, takega kot učas', da smo govorili na glas? Prišli bodemo vkup, naredili ga bomo en kup. Ko straži S kraške tak uroče nam bo, čeravno zima bo. Vojska se noče končat', midva ga ne moreva fraklat, Pa Jerebča ne smeva odstavt', ker je dober za kaj popravt', če druzga ni, pa njega naredi. Pa ne le vinskih, tudi družinskih sladkosti si obeta od konca vojne: Ko vojska bo minila Draga žena, kadar vojska bode menila, bodeva se zopet lubila. A sedaj nama ne puste, tla bi dela skupaj naj' koste. Če vojska trajala bo, nama pa še hujše bo, ker ne bova mogla skupaj prit, da bi dela skupaj... Pa tisto vse prestane se, samo da lubezen med nama je. Manj prisrčno zveni pogovor z ženo, ko odhaja na vojno. Pa ker je mož v tem pogovoru Jaka, ne Franjo, pesem najbrže ni ciničen odmev lastnih izkušenj, temveč nagajiva zabavljica nezvestim ženam, podobnim efeški vdovi, ki je v noči neutolaižno jokala na svežem grobu svojega moža, a se je dala končno še tisto noč potolažiti v objemu usmiljenega vojščaka. Pogovor z ženo ob slovesn. «Oh, Jaka moj, meni ne bo za živeti brez tebe, ker te tako ljubim jast. Srce mi bode počilo od samega gorja.» ««Le volno potrpi, ženka moja, boš druzga si izbrala, še bolšega kot sem jast, ga bodeš še bol lubila kot mene. Le varuj se, da ne boš od njega kaj dobila, ker potem meni ne bo za priti mi domov.»» «)0h, Jaka ne govori mi tako grdo! Jast naj bi se v druzega zalubila, ker tebe lubim tako?» «iRavno zaradi tega, ker lubiš mene, bodeš druzega še bol. Ker ženske imate le na strast do moških, ne pa lubezen. Ve ste, da vam mož donaša in služi, ve ga očete ipa gospodarit', da pri vas mož; le sužen je in pokoren.«« V istem duhu je tale kratki zapisek: Pa ona grimala se bo, ker mož ji bo nazaj prišov in ženo bo koštrov1 Franja samega rišejo mnogi srčni in strastni utrinki kot ljubečega moža. Nekateri teh utrinkov so tako intimni, da jih tukaj ni mogoče vseh navesti. Živo hrepenenje po ljubljeni ženi izraža n. pr. naslednji: Ali lubica moja, le volno pretrpi te gorja! Morda prišel bode čas, da uživala bova naj'kras. Še krasneje bo potem, ker lubezen bo kot leni, bova skupaj se sprijela in skupaj bova živela. Podobna je šaljiva primera o puški in ženi: Ko sem fantič bil še mlad, s puško v roki bil sem rad. koštrov = kuštral. A sedaj me boli, kerpuška zame ni, ker žen k a 'mam doma, ker puška zame ni, žjo bi kratkočasil se, večkrat tudi b..... je. Z dobrodušno šegavostjo zavrača ženine suma je, da ji je nezvest: Mislila si draga ženka ti, da druge ženke lubim, tebe ne. A jast lubim le eno, katero sem si izbral. Zakaj bi skrunil druge, ker še zate me Iprem&lo je? Če bi drugi le kolkaj dal, bi tebi ne zadostoval. Poleg vsakdanjih ali posnetih motivov ima Fra-njo tudi precej čisto svojih. Izraz je cesto medel, neokreten, a pogosto nas preseneti krepka domislica in izvirna jedrnatost. Njegove popevke so vsekakor dokument o dobi, v kateri so nastale. 3. Kakor med Slovenci so se porajale vojne pesmi tudi med dfugimi avstrijskimi narodi. Tukaj se omejimo na par slovanskih, ki vsebujejo kaj značilnega za naše kraje, kjer so nastale. Preprost hrvatski vojak — recimo mu Ivan Jur-kovič — ki je najbrže služil pri 97. tržaškem pešpolku in je moral s svojim kadrom delj časa ciganiti po slovenski Štajerski, je imel navado, da je pisal svojemu dekletu skoro vsak teden daljše pismo, zloženo v desetercih. Naj v prevodu podamo eno izmed njih, tisto ki posebno nazorno, ne brez rahle šegavosti in ironije, riše zaledje in ozadje pošastnega zmaja, znanega pod imenom »avstrijska armada«. Zdi se nam •vredna objave tudi zato, ker je v njej precej zvesto izražen splošni duševni odnos avstrijskih slovanskih množic do avstrijske oborožene sile in vojne. Slo- vaasko trpno prisostvovanje, popolna duševna odsotnost, ko vpreza nasilni tujec tudi slovanske množice v svoja samogoltna prizadevanja, otroška zaverovanost v lepšo bodočnost, potrpežljivo čakanje v blatu in ponižanju in trdna vera, da se bo nekdaj vse nezasluženo trpljenje končalo, to in še marsikaj drugega je nevsiljivo, skoro prikrito izraženo v tem idilskem pismu. Pismo o najini ljubezni. Bil je trideseti dan srpana, ko mi puškica je bila dana. Z njo na ramenu sem se obračal, hodil sem in tja, ljudi zavračal. V petek, ko je poldne zazvonilo, me povelje tja je dodelilo; a ko se v soboto zvon razleže, težke službe te me spet odveže. S puško zdaj se nisem več obračal, hodil sem in tja, ljudi zavračal. Osem ur sem moral v službi biti, osem uric puškico nositi. Potlej dvakrat osem ur prostosti so mi dali; bilo je zadosti. V urah, ko me puška ni težila, se mi je ta pesem naredila. A ko puško sem imel na sebi, vsaka misel bila je pri tebi. Da te takrat uzrl je pogled moj, bi se bil zasrajmoval, da joj. Ti še gledati bi ne hotela, nad menoj bi jokati začela-Ko mi puška ramo je težila, zunaj voda od neba je lila. Da si videla me: skoro bos sem se s puško močil skoz in skoz. V blato sem se ves globoko vdiral, moker gori, doli ekserciral. Škornjev mi še niso bili dali, moji pa so bili že razpali. i ■ , •• Kar brez nogavic sem v koži sami se prestopal s puškico na rami. Glej, že petdeset je dni. za mano, kar zastonj mi cesar daje hrano. A da me je pustil še pri tebi, škornje jaz bi še imel na sebi, bi ne bil tako se tukaj zbosil, bi obut cesarsko puško nosil.1) Težko, težko to je bilo zame. Puško moral vzeti sem na rame, z njo razmišljati o tebi, draga; pa vsa tožba nič mi ne pomaga,. Kar sem tukaj puškico zasnubil, Bog le ve, kdaj bom te zopet ljubil. A ne gane moja se zvestoba, samo tebe ljubil bom do groba, . Druga mi še v mislih ni nobena, ti edina boš mi zvesta žena-Puškico sem vrgel zopet z rame in povprašal, kje so škornji zame. Dvakrat sem se bil napotil ponje. To ti bilo je kaj prazne gonje! Ves premočen bil sem že do niti, škornjev pa le ni bilo dobiti. Bos bom moral še okrog capljati, bos cesarju težko stražo stati. Vse to bom še moral s sebe vreči, preden tebe mogel bom doseči. Glej, že zopet so me premestili, me še bolj od tebe oddaljili. Kar ločila naju so povelja, zame, draga, ni ga več veselja. Kar si, draga, ti mi bila vzeta, Nisem ljubil drugega dekleta. *) Teh pomenljivih šest vrstic se glasi v izvirniku: Evo ima več .pedeset dani, što me cesar za badave rani. A da me je kod kuče pust:o, ja bin bio c'pele donio, ne bin sada ovud bos hodio, bin obuven puškicu nosio. Kje so časi, ko sva se ljubila, vkujp sedela, sladko vince pila! Kamorkoli tukaj se okrenem, tebe ni; le v slamo se zadenem. Danes, draga, sem se malo šetal pa o naju take misli ugnetal: lahko tebi na mehki blazini, težko meni v štajerski krajini. Ako hočem kje kaj nakppiti, ženske me takoj začno poditi. Vsaka baba zmerom isto veka «:N!ega kruha, nega mleka!« in doda, ko goni me čez prag: «Spravi se mi, ti hrvaški vrag!«1) Zdaj, ko ti mi več, ne ljubiš1 lica, pesem ta mi bodi tolažnica. Kaj, da ti mi, draga, veči ne pišeš? Ali venomer le solze brišeš? Cesto mi je v srcu želja vstala, da bi ti mi pesmico poslala: z njo bi lečil si boli pekoče in te, draga, ljubil še bolj vroče. Pa saj vem: to tebe ne vznemirja; zame se ti škoda zdi papirja. To pod jablano ti, draga, pišem, vzdihuje po tebi solze brišem. Ti morda na plesu se vrtiš, jaz prenašam tod svoj pusti križ. Danes je nedelja, sveti dan; jutri ta moj list bo odposlan. Zdaj vsak teden pošljem listič bel, *) Teh osem vrstic o priljubljenosti vojaštva se glasi v izvirniku: lahko tebi, ljubo, na postelji, spati al je meni teško u Štajersko} stati. Kaid ja iden štogod kupovati, onda žene počnu me tjerati, i ovako meni kaživati: «Nega kruha, nega mleka!» te mi baba niš drugo ne kaže nego: «Bježi, ti hrvaški vraže!« potlej raci za ženo bi te vzel. Pesem sem končal; zdaj se poslavljam in te, draga, prav lepo pozdravljam. Tvoj zvesti fantič Ivan Jurkovič. Neki Ukrajinec je bil skomladi leta 1916 z avstrijskimi četami pri Oslavjti ob Soči. Italijanska granata je zrušila okope in popolnoma zasula desetnika, Ukrajincu pa samo noge. Med zdravljenjem je v bolnišnici zložil za svoje starše dolgo pesnitev «Vojakova usoda» v resnih, slovesnih šitirinajstercih, ki jo tu podamo v slovenskem posnetku. Spominja na znane ukrajinske «dume», pol pripovedne, pol razmišljajoče pesmi z menjajočimi se motivi. Osnovna misel, da je zlo svetovne; vojne kazen božja za človeške hudobije, je izvedena čisto v smislu slovanskega življenskega nazora. Vojakova usoda. 1. V italijanski bojni črti stoji kraj Oslavje; že od junija1) ta kraj od bojev ves krvav je. 2. Tam zahodno od Oslavja majhna je aolina; njena tla tako rdijo ko rdeča glina. 3. Pa od česa so rdeča? Niso po naravi. Rdečijo dan za dnem spopadi jih krvavi. 4. V sredi tiho in počasi se potoček vije. Tam premnog že beden borec k6nčal svoje dni je. 5- V temni noči te slepijo svetli žarometi. Kriknil je kadet: »Naprej! Sovrag ne sme uspeti.« 6. Planili smo iz zakopov in streljali strumno. Ukaz razleže se: « U naskok!» Mi pa naprej [pogumno. 7. V strašen, le desetminuten smo se boj zagnali — že na vsak korak so v trumah mrtveci ležali-1) Od Junija 1915. — 2) Ta začetek o naš h brdih podamo tudi v ukrajinskem izvirniku, le namesto v cirilici ga natisnemo v latinici: 1. Tam na talijanskim fronti ležit misto Siavia, A v tim misti krov sja Ijeje vid misja.-ja Junija. 8. štiri častnike, tri strojnice smo tam zajeli, a pehote osem sto ljudi sovragu vzeli. 9. Kriknil je kadet: «Še, fantje! Več jih polovite!« Ni bilo "mu še dovolj sovražne sile zbite. 10. Ranjenci povsod ležijo, mrtvih brez števila, marsikateri težko ranjen rad bi na nosila. 11. Tega je hudo zadelo, onega ubilo, Tretjega raztrgalo — se uneslo, se umirilo. 12. Marsikdo se v Vrvi koplje, stoka zmerom huje, od trenutka do, trenutka smrti pričakuje. 13. Oj, leži tam bedni borec, kri izgublja, hira, uoogi, prenesrečni borec na bojišču umira. 14. Sanitejci ranjence odnašajo z nosili, pijonirji mrtve pokopavajo v gomili. 15. Zviška mesec skoz oblake doli se ozira, a vojak leži prestreljen, zapuščen umira- 16. Sam leži na trdi zemlji, kri curlja, odteka; za pomoč v tej sili odnikoder ni človeka. 17. Nima komu pozvoniti, pomoledovati; sredi polja sam izdahne — več ne more vstati. 18. Vran od vzhoda prileti, s perotjo zamahuje; sede mu na bledo lice pa pči mu kljuje. 19. Kakor so vojaka ubili, so ga pokopali, križ lesen so na gomilo mu prezgodnjo dali. 20. Križu ob straneh stoje granate in šrapneli; prazni so — a malo prej so smrtno ga zadeli. 21. Ni tak strašno, kot se zdi, junaško smrt storiti, za cesarja, za državo v boju kri preliti. 2. A na zahid vid Slaviji je mala dolina, Tam zemlja tak zčervoailk jak červona glina. 3. Zčervonila v.d togo? Ne taka jij vroda, Zčervonila bo tam ščo dnja krovava prigoda. 4. V seredini. plive potik duže pomalenjko, Ne oden tam bidnij žovnir zagimiv tjaženjko. 5. Tajnna nička, nic ne vidna, lefektori svitjat. Kriknuv kadet: «Formic, hlopci! Talijani bižat.» 6. Viskočili mi z dikunk;v i striljali rizko, Tu jde rozkaz: «Šturom, gura!» bo Talija bl'zko. 7. Poča.'j mi strašnij šturom trevav minut desjat, Teper ščo krok desjat krokiv sto tr.upiv. znajde ,sja. 22. Nevojaku grozna je od daleč vojna vsaka, a vojak z veseljem pod granate odkoraka.') 23. Bedna mati dan za dnevom sina pričakuje. Oj, sirota nič ne ve, da sin je več ne euje! 24. Moli, mati, zdaj za sina, moli k Bogu v nebi, da mu grehe odpusti in ga pokliče k sebi! 25. Daj za maše, kolikor le zanje moreš dati; na tem svetu več ne boš ga videla, o mati! 2»i. Sina tvojega strašna zadela je usoda; spet ga uzrešl na sodni dan, ko stopi pred Gospoda. 2?. In ti,' oče, veG ne hiti, duše si ne žali! Ne doma, v tujini so ti sina pokopali-28. Deli so ti ga pod rušo tam ob reki Soči, tam bo noč in dan šumel v uho mu val pojoči. 2©. Reka Soča metre tri samo ima širine, a pozna vse krute bitke, zre jih iz globine. 36. Oj, ko nje valovi govoriti bi zaiCeli, tisoč milijonov bi granat lahko našteli. 31. Koliko se na zahodu je krvi prelilo, ona ve, saj nje vodovje jo je tudi pilo. 32. Tam granate neprestano tulijo, bobnijo — kot zadušnica vojakom, ki pod rušo spijo.2) Te štiri vrstice se glase v originalu; : 21. Ne tak strašno jak sja kaže na vojni vm'rati, Za cisarja, za deržavu treba žitja dati. 22. Civiljnomu duže strašno za vojnu zladati, Žovnirovi to veselo jak jde pid branati [—, granati]. Ta presenetljivi avstrijski patrijotizem, to pretirano navdušenje za smrt pod granatami je v strahovitem nasprotju z vso ostalo vsebino pesmi, ki je prrav krščansko tiemUitaristiičffia. Utneti ga je treba pač kot nedolžno zvijačo, da bi cenzura, pisma ne pridržala. K takim Zvijačam so Se takrat zatekali Vsi nenemški in neogrski avstrjski narodi, posebno tudi tržaški Italijani, kakor bomo še vrdelj, -') To mesto o Soči se gl/asi v izvirniku: : 28. Pohovali tvogo sina pri rici, pri Soči, De jemu bude spivati usi dni i noči. 29. Soča rika ne velika, tri metri široka, Znaje vona usi bitvi ščo na jej i bokali: 30. Oj ko bi tak vona mogla, to< bi promovila, Kiljko tisjač milijoniv branat (= granat) vona cula; 33. Vi 'an leti iz tujih krajev in žalobno kraka, a doma premnoga mamica za sinkom plaka. 34. Vojna ta je kazen božja, nič ni v njej utehe; zaslužili so ljudje jo za velike grehe. 35. V razuzdanost moralo je vsekati orožje, prevelike so bile povsod žalitve božje. 36. Ko prebiranje prišlo je — kdo naj to popiše? Mnogim Židom porazbili okna so in hiše. 37. Po vsi vasi bilo je vso noč le vpitje čuti, češ: naj vsi vedo, da zdaj odhajajo rekruti. 38. V krčmo krenejo, hrumč, neznansko napijo se, potlej v selo planejo — pa okna vsa na kose! 39. Ko nedelja pride, v cerkev več poti ne znajo, samo v krčmo; tam ves dan popivajo, kvartajo. 40. Zvečeri se. Godbo si najamejo v zabavo- Z njo Boga le žalijo nesramno, kot za stavo. 41. Pa se zberejo na cesti. Smeh, da nikdar tega, drzna šala, hihitanje se povsod razlega, 42. Sladek oken je nasmeh, deklet pa je še slajši. Fantje se jim bližajo, k dekletom bi najrajši. 43. Tudi gospodarjev truma v krčmi se napaja že od jutra; ob desetih ne odhaja. 44. «Čuješ, kuni: zvoni. Pojdiva! Čas je v cerkev iti.« «Ne mudi se. Merico ga dajva še zvrniti. 45. Dve četrti .Še na mizo brž, dekle, postavi! Ko izpijeva — pa v cerkev!« kum veselo pravi. 40. Štirje kumi vstopijo- «Kako se kaj imamo? No, prisedite, da malo skupaj pokramljamo!« 47. Govorijo to in ono pri kozarčkih žganja. Eden pravi: «,Sin me moj iz koče zdaj izganja.« 48 Drugi reče: «Veš, kaj stori? Vse prodaj, prepiši! Če ti sam ne moreš, pa še sin ne bodi v hiši!» — 49. «Žid, natoči! Vsak po eno čašb ga šle dajmo! Dober, kum, je tvoj nasvet. Zdaj pa domov ikrevsajnio!» 50. Proti domu ziblje se kot kruljava kobila. A doma se čudi, da je tretja že odbila. 31. Kiijjko raziiv na zahodi krov sja prolivala, Ona zmaje, bo ona krov tuto popivala. 32. Nad tov rikov breprestanno brana t i litajut, Nad mertvimi žovnirami «vična-ja» spivajut. 51- Žena se trdo zadere: «Lepe zglede daješ! Dan na dan ob štirih zjutraj se domov pri- [niaješ.» — 52. »Pojdi, baba, pusti me! Kako — ti mene biti? Jaz sem gospodar, da veš! Ti daj se pokoriti! 53. Če ti to ni prav, prodam; naj Žid ves dom pobaše, tebe pa naj v polje ali v les hudoba jaše!» 54. V drugem domu mati sina težko kolne, plaka. Oj, ne ve sirota stara, kaj še sina čaka- 55. Tam se žena jeznorita na moža huduje; ker ni takšen kakor drugi, ga z bedakom psu je. 56. Ondi sosed se s sosedom za mejnik tožari. Dve, tri leta teče spor; ni jima stroškov mari. 7. Kamorkoli se ogledaš, vse napihnjeno, košato; ta tako in ta tako postavlja se bahato. 58. Kdor je v mesto kaj pokukal in si kaj zasluži, ta vaščana ne pogleda, z njim se več ne druži. 59. Zdaj se vse je spremenilo. Vse se še spreminja. S.topi v cerkev: starke, deca, kakšna gospodinja. (10. Kar na ulici obrazov je, so neveseli. Nihče več prešerno se ne vozi po deželi. 61. Kjer poprej so gostje pili, hrupno se smejali, od gostilne le zidovi goli so ostali. H2, Kjer poganjali so pivci svoje premoženje, samo temelj še stoji, opeka, zrito stenje. 63. Kjer je sina svojega nedavno mati klela, zdaj le joče in žaluje — vojna ga je vzela. 64. Kjer moža je žena huda pitala z bedakom, zdaj le toži, plaka za zgubljenim siromakom. 65. Kjer sta pravdala soseda se za kamen v njivi, njiju ženi vdovi sta si dobri, neločljivi. 67. Zdaj ne v mestu ni ne v vasi velike gospode, zdaj vse joče, vse trpi od težke te usode. 68. Če je kje nabor, se zdaj le malokdo napije; mesto pesmi ali godbe rad se jok izvije. 69. Prej se v noči culo je, kako drhal razgraja; zdaj le žene plakajo, ko mož od njih odhaja. 70. Stara mati bridko toži in za sinom joče: «Pojdi, sin! Sam Bog ve, kdaj bo svidenje mogoče. 71. Cesto sem težko te klela. Zdaj pozabi vse! Pojdi z Bogom, ljubo dete! Kdaj le vrneši se?» 72. Godbe, petja, ukanja ne vriskanja ni čuti; mesto tega plač in tožba — žalostni rekruti, 73. Mati sina, sestra brata jadna objokuje, deca plaka, ker ji oče mora v boj na tuje. 74. Odhajaje blagoslavlja oče brste mlade. Nič ne ve, se li še vrne ali morda pade. 75. «Zbogom deca; naj nebo utehe bi vam dalo. Mnogo gre jih mojo pot, nazaj jih pride malo. 7(>. Sinko za prestopke svoje odpuščanja prosi; saj ne ve, če bosta kdaj še gledala v oko si. — 77. Vse, kar tukaj sem napisal, je resnica čista; zdaj izročam jo zaupno vrstam tega lista. 78. Leto je tako minilo, drugo se končuje; mati sina, žena še moža zastonj sčakuje. 79. Zdaj pa cas je, da bi mi lepo iBoga prosili, naj nam prizanese bič, ki smo ga zaslužili. 80. Kdor bo pesem to prebiral, prosim najsrčneje, če bi bilo kaj narobe, naj mi v zlo ne šteje. 4. Prej smo v zvezi z Jurkovičem omenili avstrijski 97. -pehotni polk. Ta tržaški polk je bil v Avstriji nekaj prav posebnega, edinstvenega. Odlikoval se je po svoji vojaški nezanesljivosti in neuporabnosti, ki je bila čisto svojevrstna, povsem drugačna nego n. pr. v mnogih čeških polkih. Ti so se včasih na poti v fronto z vsemi častniki in z vsem vlakom zapeljali tako blizu ruskim postojankam, da se je njih vožnja in vojna na vsem lepem brez strela končala v bratskem ujetništvu. Tudi tržaški polk bi bil najrajši p® glasu srca in krvi ubral kakšno tako pot. A mu ni bilo dano. Avstrija mu že od začetka ni zaupala in ga je z mnogimi nedomačini, zlasti nemškimi častniki nekako zastražila. Višji povelniki so ga radi pehali kot «Kanonenfutter» na najnevarnejša mesta, kjer ni bilo treba štediti človeških življenj, kakor bi hoteli poudariti, da teh primorskih Italijanov in Slovanov, iz katerih se je polk po večini sestavljal, res ne more biti škoda; čim prej topovi to izdajalsko zalego skosijo in zmanejo, tem bolje. Sprva, ko se je Avstrija borila le zoper; Srbe in Ruse, je bilo zlasti Slovanom v polku s trnjem postlano. Kmalu se je tudi razmerje z Italijo zaostrilo in ko je izbruhnila vojna, so imeli Italijani in Slovani enake usode, ki jih Oscar Ebner von Ebenthall mikavno popisuje v svoji knjigi «SOS Eu-ropa». Polk je bil znan pod tržaškim imenom «Demo-ghela»(TJteeimo!) po drzni polkovni himni, pozivajoči k pobegu, razlegajoči se povsod, kjerkoli je bilo kaj tržaških čet tega polka, kljub ponovnim strogim prepovedim in kaznim, končujoči se z znanim refrenom: Demogh ela, d e 111 ogli e 1 a, fin che Fultimo sara! (Utecimo, utecimo vsi do zadnjega moža!) V najtežjih trenutkih na ruski fronti je obsojencem lajšiala trpljenje zasmehljiva pesem na vrhovnega poveljnika s tem-le koncem: E la colpa del nostro destin se quel macaco de Pflanzer-Baltin. (Da je konec naše usode tak, Kriv je Pflanzer Baltin, ta bedak). Nekateri so se urili v zlaganem patrijotizmu, ki je zašel ponekod v precej odvratne, nizkotne oblike tekmovanja in izpodrivanja. Pri tistih, ki avstrijski uniformi nikakor niso mogli uiti, so te oblike izvirale iz preprostega prizadevanja, da bi si vsaj zagotovili kolikor toliko varno skrivališče po pisarnah, pri nepotrebnih poveljstvih, po kotičkih, kjer ni pretila neposredna smrtna nevarnost, kjer se ni bilo treba boriti zoper Italijo in njene zaveznike. Večletno opazovanje je pokazalo, da so Italijani v tej umetnosti vabče prekašali Slovane. Naj češ? e pa je vladalo med obema narodnostma neizraženo sporazumijenje in tiho prepričanje, da bo Avstrije tem prej konec, 'čim slabše bo njeno vojaštvo. Če bi kdo mogel zbrati vse, kar so neznatni in neznani posamezniki s škodljivimi zdravili in strupovi, s hlimbo in pretvarjanjem, s simulacijo in samopoškodbami, s prebegi in očitnimi upori prizadeli avstrijski armadi škode, bi se tega pri tržaškem polku toliko nabralo, da bi si «demoghela» po vsej pravici zaslužil spomenik italijanske hvaležnosti. Polkovni stožer je bil sprva v Trstu, pozneje pa vso vojno v Radgoni na Štajerskem. Vse bližnje in daljne vasi slovenskega Štajerja so bile preplavljene s ciganskim, bednim eunjavim vojaštvom, kakršnega smo prej spoznali v Jurkovičevi pesmi. Življenje je bilo ponekod in včasih precej idilično in znosno, drugod in v krajših ali daljših presledkih pa tudi tako nečloveško in peklensko, da bi bil človek tako umiranje rad zamenjal s strelskimi jarki. Kakor ni bilo slovensko prebivalstvo nikjer v Avstriji navdušfeno za vojno in za avstrijsko vojaštvo, tako tudi na Štajerskem ne. V takem ozračju so nastajale popevke, ki so izražale tesnobno razpoloženje sedemindevetdesetni-kov, kolikor so pač mogle. .Lahkotno tržaška, pridržano sentimentalna, navidezno avstrofilska, v jedru pa pristno italijanska je n. pr. naslednja iz prvih vojnih mesecev: : Iz Trsta so peljali nas gori na Ljubljano. Kako sedaj je z mano, bom pisal materi- Vojaško je, pa sveto sedaj življenje moje; tu je se, pije, poje, živi se brez skrbi. In dalje iz Ljubljane nas vlečejo v Karpate; še dolgo pot imate, fantiči, do tja gor.1) V izvirniku: In če sem danes stražar, sem jutri za čuvaja; če ljuba kod prihaja, napravim «prezentirt». Ta «prezentirt» je nemški, madžarski običaji; oj zbogom, lepi kraji, ne bom vas videl več,. Štajerski «nega», ki je v Jurkovičevi pesmi gonil Ur,raškega vraga od praga, je zapustil tudi v tržaških tavaj očih tista leta po Ljutomeru in okolici, neizbrisne sledove. Tržaškim Italijanom se je morala zdeti beseda sorodnica njihovega glagola «negare» (tajiti, zanikati, odrekati). Posvetili so ji daljši pesniški izliv, s katerim so večkrat dajali duška svojemu razočaranju po štajerskih dvoriščih, skednjih in se-sSkifa: «Nega»-tivna pesem. (Po napevu iz «Gejše»). Avstrijske sem dežele pretaval v vsaki smeri, zdaj ure nevesele teko mi v Ljutomeri. To mestece mi živo v spomine moje sega, v njem ljudstvo ljubeznjivo ti odgovarja «nega». Če te obide želja, v gostilno prvo skoči in da bo kaj veselja, brž vina si naroči. In Micika ponudi pečenke, kruha, vsega. Ti rad bi mošta tudi, a ona pravi: «Nega». Partenza da Lubiana, diretti sui Carpazi, sti poveri ragazzi ghe tocchera marciar. Pa stopiš v tobakarno tam vzhodno od zvonika; da jezo streš nevarno, papir te «Salto» mika. In tobakarnar išče, po vseh predalih drega in v vsako skrivališče, nato izjavi: «Nega». Popoldne iznemogel kam stopil bi, ne veš, zaviješ tja za ogel, na belo kavo greš. Zdaj bi še čašo «Strege», ki se tako prilega, natakar iz zadrege skomizgne: «Nega, nega». O Ljutomer premili, če vse mi, kar je tvoje, odrekaš, se usmili vsaj ene prošnje moje. Nadložen starec željo poslednjo svojo tvega: ah, daj mi vsaj posteljo! Posteljo? «Nega, nega«.1) *) V izvirniku se pesem imenuje «La canzene nega'-tiva». Prva in zadnja kitica se glasita: Viaggiai in diligenza tutto 1'austriaco imper e presi residenza nell'alma Ljutomer. E' un luogo assai piacente che a gran ricordi lega, perche tutta la gente qui ti risponde «nega». Mia Ljutomer del cuore giacche tutto mi nieghi, accogli per favore un solo dei miei prieghi: son vecchio e nervosetto, la shiena mi si piega — hai tu d'oifrirmi un letto? Un letto? «Nega, nega». Z gradivom, ki nam ga je slučaj naplavil, smo hoteli opozoriti na to, da snujoča ljudska domišljija tudi v vojni — prav posebno tedaj — ni mirovala. Kdor bi se sestavno lotil takega zbiranja, bi lahko nabral snovi za obširno, debelo knjigo. In ne bila bi to sama pusta navlaka, ker tudi v takih proizvodih živijo delci svetovne vesti. Glas te svetovne vesti bi se iz take zbirke mogočno razlegel v svet. V svojem bistvu bi ta glas ne bil drugačen nego tisti, ki prihaja dan na dan z najvišjih mest, kjer se pretresajo svetovna vprašanja: naj bi nam bila zadnja svetovna vojna v opomin in svarilo, da uničevanje in pobijanje pač ne bo najprikladnejši način za urejevanje sveta, vsaj ne za človeštvo na današnji razvojni stopnji. Ta glas bi se precej skladal s sodbo, ki jo je preprosta slovenska izseljenka poslala 1. 1916. iz Združenih ameriških držav svoji še preprostejši materi pri Metliki: «Ljuba moja mama! V začetku mojega pisanja Vas najprej lepo pozdravim in Vam dam znat, da sem dobila Vaše pismo in sem ga bla jako vesela in ke sem brala, pa jako žalostna, in posebno zato, ker V i ne veste, kaj ta vojska pomene. Ale Vam resnično povem, da ta vojska pomene konc sveta ali sodne dan. Jast berem sv. pismo, ne samo jast, ampak še na tavžente drugih ljudi In ta vsa revščina pomene na sodne dan... Zdaj se skoraj vse vojskuje, še divjake, in to pomene na sodne dan. In dnarja je vsako leto več narejenega, povsod, tukaj v Amerike in po celem svete; ampak te revne ladi ga pa še men imajo ko takrat, ko ga je blo malo; reveže so po celem svete stiskane in slabo živijo. To vse pomene na sodne -dan...» Svetovna vest govori tudi iz preproste ljudske domišljije. Ta je našla v svetovni vojni neštete snovi, ki se jih je po svoje polastila in jih po svoje oblikovala. Njeni proizvodi niso vsi, kakor smo videli, brez estetske in umetniške cene. Brez dvoma zaslužijo našo pozornost vsaj v toliki meri kakor narodne pesmi in drugo narodno blago. Tu smo se mejili na nekaj takih, ki se kakorkoli tičejo naših krajev, katere je v vojni zadela dvomna čast, da so stali v enem izmed žarišč svetovnega požara ali tik ob njem. Naj bi usoda v bodoče tem krajem prizanašala s takimi častmi. France Bevk PERIODNE PUBLIKACIJE V LETU 1930. Družina. «Družina«, mesečnik za zabavo in pouk, je s tem letom nastopil svoj drugi letnik. Izdajatelj konsorcij Družine* Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala ga je Katoliška tiskarna v Gorici. Izhajal je na 36. straneh velike četvorke in štirih straneh ovitka. Vsak mesec je prinašal krojno ali modno prilogo. Stal je s prilogo na leto lir 20.—, za inozemstvo lir 30.— Urejeval ga je Janko Kralj. Celoten obseg letnika znaša 368 strani. Zadnji dve številki sta izšli skupno. Risarsko ga je opremil risar France Gorš«. Glavni pripovednik je bil tudi v tem letniku pisatelj Ivan Pregelj, ki je v desetih številkah nadaljeval obširen roman iz prejšnjega leta «Magister Anton«; roman je med tem izšel kot peti zvezek njegovih Izbranih spisov. Med ostalimi znanimi slovenskimi pisatelji so sodelovali pri listu: Bogomir Magajna s črtico «Franček», Fran Milčinski s »Kratkimi domačimi istorijami», Slavko Savinšfek je priobčil «Ognjeno kačo», Ivan Trinko «Ded in vnučki», Narte Velikonja «Božične spomine«. Nadalje so sodelovali še sledeči pisatelji: Mirko Avsenak s spisi: «Legenda», «Osmrtnice», «Gospa», «Lučka v Betlehemu«; Grivški, «Nesrečni romar«; Gregor Hrastnik, «Pomladna njiva«, «Zadnja samota«, »Brezova vejica«, «Paradiž»; Sodelovalo je še več drugih, med njimi: Venceslav Bele, V. Sejavec, Lju-devit Zorzut, Pavel Skalar, ki so zastopani z manjšimi spisi. Med prevodi naj omenino posebno ameriški roman «Denarja ko listja«, ki ga je spisal Peter B. Kyne, a prevel France Magajna. Roman je izhajal skozi celo leto. Med pisatelji iz svetovnega slovstva, čigar prevode je prinesel mesečnik, srečamo Leonida Andrejeva, Fucinija, Remizova, Zoščeuka in Rosse-gerja. V pesniškem deiu naletimo izmed slovenskih pesnikov le Joža Lavrenčiča, ki je priobčil pesmi: «Gospa s sedmimi hrti», «Pesem», «Na cleželi». Mirko Avsenak in V. Sejavec sta priobčila celo vrsto pesmi, bogato je zastopan tudi Smrekar. List je prinesel tudi eno pesem pokojnega Srečka Kosovela. Ta ali oni bo našel med zgodovinskimi članki v listu kako zanimivo drobtino, ki so jo sotrudniki odkrili v starih papirjih naših arhivov. Rado Bedna-rik je priobčil članke: «Iz stare Gorice«, «Za staro pravdo«, «Prvi goriški škofje«; Ivan Rupnik je opisal «Crni vrh nad Idrijo», a Stanko Stanič «Naši južnoameriški izseljenci iz preteklih stoletij«. Zanimiva je tudi zgodovinska drobtinica «Zborovanje ob Rižani«. Med prirodopisnimi članki naj omenimo: Kugy - Trentar, »Planinski čari in radosti«. Izmed ostalih člankov, katerih ne moremo vseh naštevati,- naj omenimo le naslednje: M. Milanovič, «Reški razgledi«, Jan Šedivy, «Obisk pri bolgarskih bratih«; Lojze Simoniti je prispeval več zdravniških poučnih člankov. Rubrika »Ognjišče« je prinesla celo vrsto člankov praktične vrednosti (Naša hrana, Naša pijača, Kurjava, Za kuharice, Nega bolnikov in njihova hrana, itd.); rubrika «Pisano polje« pa je prinesla obilo zanimivega, poučnega in zabavnega drobiža, smešhic in ugank. Mesečnik je bil tudi primerno ilustriran s slikami in risbami domačih in tujih umetnikov. Z letom 1931. je moral list prenehati izhajati, ker je bil novemu odgovornemu uredniku odklonjen vpis v časnikarski seznam. Novi list. «Novi list», slovenski novičarski tednik, je izhajal tudi v drugem letuiku na šestnajstih straneh male folio oblike vsak petek zjutraj. List je izdajal konsorcij Malega lista v Gorici. Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala ga je Katoliška tiskarna v Gorici. Naročnina L. 15 na leto. V glavnem je bil list urejevan v istih smernicah kot prvo leto, z rubrikami: »Tedenski koledar, «Kaj nam pišejo z dežele«, «Okno v svet«, «Kaj se sliši po svetu», «Kako je s politiko«, «Gospodarstvo», «Vprašanja in odgovori«. Včasih je prinesel list tudi «Književne pomenke« z ocenami domačih in tujih del v slovenski besedi; v tej rubriki se je posvečala pasebna pozornost tudi prevodom iz slovenščine v italijanščino. Posebne pozornosti zaslužijo članki, ki opisujejo mesta in trge v Julijski Krajini: Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Kobarid, Senožeče. Naj omenimo še članke: «Ivan Cankar«, «Cuda kraškega pedzemlja«, «Nabrežinski kamnolomi«, «Rabeljski rudnik in njega okolica«, »Premogovniki v Julijski krajini«, »Po Benečiji«, »Zgodovinski paberki«. Zelo poučnega značaja je bila serija člankov: «I)omači zdravnik« in «Nove postave«. V podlistku je izhajal roman Križancvske »Kraljica Hatasu«, ki je ostal v odlomku, a je nato izšel v posebni knjigi. Velikonočna priloga je prinesla več leposlovnih spisov, med temi Franceta Bevka «Veliko noč v Odesi«; Pierre 1'Ermite, «Trije poljubi«; Car-rnen Sylva - Domen, «Sel»; John Galsworthy, »Mrtvec«. R. B. je priobčil «V ogledalu starih bukev«, kaj poročajo stari spisi o značaju naših prednikov. Zadnja številka je bila 46., ki je izšla 13. novembra 1930, nakar je bil list ustavljen. Istarski list, «Istarski list« je izhajal tudi v drugem letu na osmih straneh male folio oblike vsak četrtek. Uredništvo se je nahajalo v Gorici, a uprava v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik je bil dr. Engelbert Besednjak. Tiskala ga je Katoliška tiskarna v G«-rici. Naročnina je znašala L. 12 na leto. Urejevali je bil v istem praven kot prejšnje leto. Zadnja številka je bila 46. Izšla je 13. novembra 1930, nakar je bil list ustavljen. * * * Zgoraj omenjeni trije listi so bile zadnje slovenske periodne publikacije, ki so še izhajale v Italiji. Po vojni je izhajalo v Italiji za daljšo ali za krajšo dobo vsega skupaj 54 slovanskih listov. In sicer en dnevnik, 18 tednikov, 8 štirinajstdnevnikov, 27 mesečnikov. Le nekateri teh listov, tri in dvajset po številu, niso bili življenja zmožni, zato so sami po sebi prenehali izhajati. F. B. KNJIŽNE IZDAJE V LETU 1930. A. Slovenske: . V letu 1930 je književna družina «Lue» v Trstu radi tehničnih ovir izdala v poletju eno samo serijo knjig in sicer: Zbornik «Luč», peti zvezek; Ferda Plemiča povest iz minulih časov «Zadnji Lutrovci na Vipavskem«; Miklavža Bjedricha povestice »Ponesrečena zaroka», ki jih je prevel iz lužičke srbščine France Bevk in napisal poseben članek o lužičkih Srbih in njihovi literaturi ter o pisatelju Miklavžu Bjeclrihu. Kot izredno knjigo je izdala književna družina «Luč» povest Franceta Bevka «Julijan Sever« v lepi opremi. Tiskarna «Edinost» — zdaj «Tipografia Con-sorziale« —- v Trstu, je izdala knjigo «Po svetu naokrog«, ki obsega potopisne črtice raznih pisateljev s slikami; zbral jih je Nande Vrbnjakov. Ista tiskarna je še nadalje izdajala Biblioteko za pouk in za1 bavo in sicer so izšli v letu 1930 štirje zvezki: France Bevk, «Nagrada in drugi spisi«; Slavko Slavec, «Rakeževa Liza in drugi spisi«; Ciril Ivanov, «Čuvaj Suta in drugi spisi«; France Bevk, «Živi mrlič in drugi spisi«. Goriška Matica je izdala za leto 1930 pet knjig. Obvezne knjige so naslednje: «Koledar ja leto 1931»; dr. Josip . Potrata, «Zdravje in bolezen v domači hiši«, četrti del; Šlibarjev Polde, «Osolnčje in osve-tje»; Damir Feigel, «Čudežno oko«. Kot neobvezna knjiga je izštel zgodovinski roman Franceta Bevka, «Človek proti človeku.« Goriška Mohorjeva družba je izdala osem knjig in sicer pet rednih, a tri izredne. Redne knjige so: <;Koledar za leto 1931»; Narte Velikonja: «Sirote», povest; Slavko Savinšek: «Delavei», povest; nabožno vzgojna knjiga «Mati uči otroka moliti« in prvi del «'Nlovih postav«, spisal dr. Josip Bitežnik. Izredne knjige so: «Klasje» cvetober iz slovenskega slovstva, ki ga je uredil dr. Anton Kacin; »Družinska kuhinja«, ki jo je sestavila Marta Uršičeva; cerkvena pesmarica »Gospodovi dnevi«. Književna založba «Adrija», ki se je med letom izpremenila v «Sigma», je izdala «Jadranski almanah za leto 1925-1930«, ki je bil kmalu po izdaji zaplenjen. Dalje je izdala štiri knjižice zbirke «Domače branje« in sicer: Franc Milčinski, «Gospodična Mici«; «Kopica veselih«; Jules Verne, »Rešeni«, v prevodu Gregorja Hrastnika; Rado Bednarik, «Otl Anapa do So'če». Vsaka teh knjižic je imela za polo ali dve nadaljevanja romana pisatelja Hilkinsa «Boj za pravico«. Katoliška tiskarna (knjigarna) v Gorici je izdala: G. Trinko, «Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuole«; «Svetovalec«, koledarček za gospodarje za leto 1931; dalje šest zvezkov »Pravljic«, ki jih je zbral stric Janez;. »Strica Janeza bukvice«, zbirka povestic, pesmic in ugank; «Cerkovnikovo opravilo 'v zvoniku«, napisal Ivan Mercina. Knjigarna Štoka v Trstu je izdala običajni koledarček »Vedež« za leto 1931. U. M. GI. v Gorici je izdala brošuro «Delajmo za misijone«, kot prvi snopič misijonske knjižnice. V samozaložbah so izšle sledeče knjige: France Bevk, »Jagoda«, novela, ilustriral France Gorše; «Nova pratika za navadno leto 1931»; »Krščanski nauk za sveto birmo«, založil Albin Kjuder, župnik v Tomaju; «Zvonoznastvo», zbrani zvonoslovni spisi; spisal Ivan Mercina. V samozaložbi so izšle tudi pridige «Verbum dei«, prva knjiga v petih snopičih. I B. Hrvatske: «Društvo svetega Mohora za I s trii» je izdalo v letvi 1930 svoj običajen književen dar in sicer: Koledar Danica«, Baarov roman iz kmetskega življenja «Za kravicu», rnolitvenik «Oče budi volja Tvoja» in ilustrirano knjižico za otroke pod naslovom «Ciba-Biba». 1.) «Luč,» poljudno znanstveni zbornik književne družine Luč. Šesti zvezek. Zbral France Bevk. Trst 1930. Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost» v Trstu. Str. 157. Vsebina: —: Spremembe v ustroju velikega fašistovslcega sveta in določbe za preureclbo fa-šistvoske stranke; x: Sprava med sveto stolico in Italijo; Šlibarjev Polde: Občevalni jezik v Julijski Krajini po ljudskem štetju iz leta 1921; France Bevk: Periodne publikacije; F. B.: Knjižne izdaje v letu 1989. 2.) Ferdo Plemič, «Zadnji Lutrovci na Vipavskemu povest iz minulih časov. Trst 1930. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost» v Trstu. Str. 120. 3.) Miklavž Bjedrieh: «Ponesrečena zaroka in drage povesti«. Iz lužičke srbščine prevel France Bevk. Trst 1930. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 108. Vsebina: Miklavž Bjeclrich: Ponesrečena zaroka. Stara jablana. Preizkušnja srčne žile, Zdravo knaj-panje; France Bevk: Črtice o Lužičkih Srbih. 4.) France Bevk: «Julijan Sever«. Trst 1930. Književna družina «Luč». Tiskala tiskarna «Edinost».v Trstu. 5.) «Po svetu naokrog«. Potopisne črtice, zbral Nande Vrbanjakov. 1930. Tiskala in založila tiskarna «Edinost» v Trstu. S slikami. Str. 90. G.) France Bevk: «Nagrada in drugi spisi«. Biblioteka za pouk in zabavo. Tiskala in založila tiskarna « Edinost«. Trst 1930. Str. 104. Vsebina: France Bevk: Nagrada; David Locke - Maksa Sanisa: Nesrečne pečke; I. G. Turgenjev - I. Vouk: Pes; A. Ritterman - Šlibarjev Polde: Izbruh Vezuva v letu 1929; J. Ku-kučin - Slavko Slavec: Sence in svetloba; Osip Dimov: Izseljenci; Osip Dimov: Novoletni obiski. 7.) Slavko Slavec: «Rakeževa Liza in drugi spisi». Biblioteka za pouk in zabavo. Tiskala in naložila tiskarna «Edinost». Trst 1930. Str. 104. Vsebina: Slavko Slavec: Rakeževa Liza; I. P.; Medicina v satiri in karikaturi; France Bevk: Usmiljenje; J- B.: Gandi; Jack London - Ivan Vouk: Poljakov konec; Ferdo plemič: Krivda; S. Krim - Šibenik: V raju, tatarska legenda; Paberki. 8.) Ciril Ivanov:«Čuvaj Suta in drugi spisi». Biblioteka za pouk in zabavo. Tiskala in založila tiskarna «Edinost». Trst 1930. Str. 112. Vsebina: Ciril Ivanov: Čuvaj Suta; Mihajl Zo-ščenko - F. B.: Koza; Kristjan Leden - Maksa Sanisa: V deželi Eskimov; Peter Krasnov - Ivan Vouk; Aska Miriam; Paberki. 9.) France Bevk: «živi mrlič in drugi spisi«. Biblioteka za pouk in zabavo Tiskala in založila tiskarna «Edinost». Trst 1930. Str. 102. Vsebina: France Bevk: Živi mrlič; Edgar Allan Poe - B.: Padec v Maelstrom; J, B.: Z zrakoplovom okrog sveta; Martin Kukučin - Slavko Slavec: Novinci; Čarovnik Israbat, lužičko-srbska pripovedka. 10.) «TColedar Goriške Matice za leto 1931». izdala in založila Goriška Matica v Gorici. Natisnila «Tipo-grafia Consorziale« v Trstu. 1930. Str. 120. Nov ovitek je narisal Julče Božič 11.) Dr. Josip Potrata: «Zdravje in bolezen v domači hiši». Četrti del. Obramba in opis kužnih bolezni. Gorica 1931. Književna zadruga Goriška Matica. Natisnila «Tipografia Consorziale» v Trstu. Str. 110. S slikami. 12.) Šlibarjev Polde: «Osolnčje in osvetje«. Gorica 1930. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila «Tipografia Consorziale» v 'Prstu. Str. 192. S slikami. Priložena je zvezdna karta. 13.) Damir Feigel: »Čudežno oko». Gorica 1930. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila «Tipografia Consorziale» v Trstu. Str. 132. 14.) France Bevk: «Človek proti človeku«. Gorica 1830. Izdala in založila «Goriška Matica«. Natisnila «Tipografia Consorziale« v Trstu. Str. 336. 15.) «Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1931. Izdala in založila «Goriška Mohorjeva družba« Natisnila «Katoliška tiskarna«. V Gorici 1930. Str. 138. Mesečna zaglavja je risal France Gorše. 16.) Narte Velikonja: «Sirote». Izdala in založila «Goriška Mohorjeva družba«. Natisnila «Katoliška tiskarna«. Gorica 1930. Str. 80. Ovitek je risal Tone Kralj. 17.) Slavko Savin&ek: «Delavci» 1930. Izdala »Goriška Mohorjeva družba« v Gorici. Natisnila »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 128. 18.) «Mati uči otroka molili«. Spisal prof. Filip Terčelj. 1930. Izdala «Goriška Mohorjeva družba« v Gorici. Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Opremil Josip Srebrnič. Str. 80. 19.) Nove postave. Razlaganje važnejših poglavij italijanskega civilnega prava. Prvi del. Spisal dr. Josip Bitežnik. Gorica 1930. Izdala «Goriška Mohorjeva družba« v Gorici. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str, 21«. 20.) «Klasje», mladinska čitanka. Uredil dr. Anton Kacin. Gorica 1930. Izdala «Goriška Mohorjeva družba« v Gorici. Tiskala «Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 266. 21.) «Družinska kuhinja«, sestavila Marta Urši-čeva. Gorica 1930. Izdala »Goriška Mohorjeva družba«. Natisnila «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 190. 22.) »Gospodovi dnevi«, glej poročilo o glasbenih izdajah! 23.) «Jadranski almanah za leto 1925. - 1930.». Uredil Rado Bednarik. Izdala književna založba «Adrija». Gorica 1930. Natisnila «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 132. Vsebina: Uvod; Ivan Rejec, župnik: Notranje vrednote kulture so odločilne; dr. Mirko Rupel j: Rezija, Rezijani in rezi janščina; Dr. A. Kacin: Nov slovenski rokopis iz petnajstega stoletja; Iz r@-kopisne ostaline pokojnega Frana Kosa: Prebivalstvo Gorice v kasnem srednjem veku; prof. Rado Bednarik: Fr. Kos; Mons. Mihael Arko: Nekdanji socijalni položaj Idrijskega rudarja; prof. Filip Ter-čelj: Prosvetno delo v povojni dobi; Prof Rado Bednarik: «Mladika»; B. Milanovič: Iz istarske kulturne prošlosti; Inž. Josip Rustja: Razvoj zadružništva Julijske Krajine; Dr. Lojze Berce: Ti*st — Hamburg; Dr. France Štele: Novo cerkveno slikarstvo' v Julijski Krajini; Akad. kipar France Goršč: Nasi upodabljajoči umetniki; Vinko Vodopivec: Glasben® življenje v letih 1924 - 1930; Matija Bravničar: Naši glasbeni umetniki v tujini; Dr. A. Kacin: Slovenski tisk v Italiji od 4. nov. 1918 dalje,. 24.) Fran Mil črnski: »Gospodična Mici». «Domaše branje». Izdala književna založba «Adrija». Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Str. 112. Vsebina: Franc Milčinski: Gospodična Mici; a. k.: Franc Milčinski; Josip Jurčič: Dva brata; Rado: Skrivnost puščave, Rubini, Obisk pri kralju avtomobilov, Vojna, popolna vojna! 16 strani obsegajoča priloga: E. M. Hilkins: «Boj za pravico«. 25.) «Kopica veselih«. Domače branje. Izdala književna založba «Adrija». Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Str. 80;. Vsebina: Fran Milčinski: Kratke historije, Štiri ciganske; France Bevk: Naš«, železnica; Grivški: V dobrih od noša jih, Konec dveh koncev; De Marchi: Nerednež; Jaroslav Hašek: Podoba cesarja Franca Jožefa, Mirovna konferenca, I)®-življaji nesrečnega vlomilca, Pošteni najditelj; Mi-liajl ZoŠčenko: Nemški izdelki, Letalo. Priloga: 3£ strani «Boj za pravico«. 26.) «Rešeni!» Slovenski povedal Gregor Hrastnik. Francoski spisal Jules Verne. «Domače branje«. Gorica 1930. Izdala književna zaloga «Sigma». Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 120. Priloga: 24 strani «Boj za pravico«. 27.) Rado Bednarik: «Od Anapa do Soče». Potopisne črtice. Domače branje. Četrti zvezek. Izdala književna založba «Sigma». Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Str. 128. S slikami. Priloga: 38 strani «Boj za pravico«. 28.) E. M. Hilkins:«Boj za pravico«. Po angleškem izvirniku priredil Janez Obsoški. Izdala Književna družina «Sigma». Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 110. Izšlo kot štirikratna priloga serije «Domače branje.« 29.) G. Trinko: «Grammatica della iingua slovena ad aso delle scuole, Gorizia. «Tipografia cattolica«. 1900. Str. 158. 30.) «Svetovalec», koledarček za gospodarje za navadno leto 1931. Uredil inž. Fr. Pegan. Izdala in založila «Katoliška knjigarna« v Gorici. Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici- 1930. 31.) «PravIjice». Zbral stric Janez. Gorica 1930. Izdala in tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. Zvezek 5-HO. . Vsak zvezek obsega 32 strani Vsebina petega zvezka: Mizica, pokrij se; Obuti maček. Vsebina šestega zvezka: Mož brez srca; Škrateljčka; Volk in seclem koz; Zajec in jež; O ribiču in njegovi ženi (nekončano). Vsebina sedmega zvezka: O ribiču in njegovi ženi (konec); Kralj drozgokljuni; Falada, ali kraljeva hči kot gosja dekla (nekončano). Vsebina osmega zvezka: Falada, ali kraljeva hči kot gosja dekla (konec); Labud, drži!; Bela kača; 'Snežnica in -rožnica (nekončano). Vsebina devetega zvezka: Snežnica in rožnica (konec); Dva polža; Doktor zna vse; Znanilci smrti; Smrtna srajca; Zlat denar; Peter in pet tovarišev (nekončano). Vsebina desetega zvezka: Peter in pet tovarišev (konec); Zlata gora; Ptič kraljič in medved; Deklica je lagala; O dijaku čarodeju. Ti zvezki obsegajo strani od 128 do 320. Krasijo jih slike. 321.) «Strica Janeza bukvice». Prve bukvice. Gorica 1930. Natisnila «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 04. 33.) «Cerkovnikovo opravilo v zvoniku«. Napisal Ivan Mercina. Gorica 1930. Založila «Katoliška knjigarna« v Gorici. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 8. 34.) «Vedež», splošni žepni koledarček za leto 1931. Izdala in založila knjigarna in papirnica J. Štoka nasledniki v Trstu. Tiskala «Tipografia Consorziale« v Trstu. 35.j «Delajmo za misijone!» Misijonska knjižnica, zvezek 1. Izdala in založila U. M. Cl. Gorica 1930. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 48. S slikami. 36.) France Bevk: «Jagoda». Gorica 1930. Knjiga je izšla v lastni založbi. Ilustriral France Gorše. Natisnila «Tipografia Consorziale« v Trstu. Str. 74. 37.) «Nova pratika za navadno Isto 1931». Samozaložba. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Str. 112. 38.) »Krščanski nauk za sveto birmo», Založil Albin Kjuder, župnik v Tomaju. Natisnila «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Str. 20. 39.) Ivan Mercina: «Zvonoznanstvo», zbrani zvo-noslovni spisi. Gorica 1930. Samozaložba. Natisnila «Katoliška tiskarna«. Str. 67. 40.) «Verbum Dei«. pridige za nedelje in praznike. Prva knjiga- Snopič: od 1-5. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. 1930. Strani 104. Samozaložba. 41.) «Banica», Koledar «Društva svetega Mohor a za Istru« za prostu godinu 1931. Izdalo in založilo «Društvo svetega Mohora za Istru«. Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 160. 42.) J. Š. Baar, «Za kravicu«, roman iz seljačkog života. Sa češkega preveo dr. Josip Andrič. Izdalo in založilo «Društvo svetega Mohora za Istru«. Tiskala «Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 196. 43.) «Oče budi volja Tvoja«, molitvenik. Sabrao i priredio clr., Juraj Dobrila. Prvo skračeno izdanje za starce. Izdalo in založilo «Društvo svetega Mohora za Istru«. Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 256. 44.) «Ciba — Biba», sastavio Josip Žigante, s slikama popratio prof. Šaša Šantelj. Izdalo in založilo «Društvo svetega Mohora za Istru». Tiskala »Katoliška tiskarna« v Gorici. Str. 4§. F. B. GLASBENE IZDAJE. Ta članek ima namen, da poda bibliografio vseh glasbenih izdaj, ki so izšla v Julijski krajini po vojni, to je od leta 1919 do konca leta 1930. Sicer je bila glasbena literatura že našteta v Jadranskih almanahih za leto 1923, 1924 in 1925-1930, a ker zadnjega Jadr. almanaha ni več! na knjižnem trgu in ker je zbornik «Luč» že prinesel bibliografio vseh ostalih izdaj po vojni, se mi zdi potrebno, da priobčimo na. tem mestu tudi celokupni seznam glasbenih del, da jih bo vsakdo, ki se za to zanima, imel pri rokah. Pozneje bomo glasbene izdaje priključili vsakoletnemu poročilu o knjižnih izdajah. Če primerjamo število glasbenih izdaj z onimi ostale literature, moramo priznati, da je število precej visoko. To izvira bržkone iz tega, ker se je med ljudstvom z ljubeznijo gojilo petje, v društvih in v cerkvi, zato je bilo tudi povpraševanje po novih skladbah vedno živo. K temu pa je tudi, in bržkone ne najmanj, pripomoglo dejstvo, da je pri nas živelo in še živi precejšnje število skladateljev. Morda le založniške razmere niso bile tako ugodne, kot bi bilo želeti. Radi tega je izšla in še izhaja skoraj večina del v samozaložbah; preeej požrtvovalna založnica je bila Katoliška knjigarna v Gorici, oziroma Kat,. Tisk. društvo, nadalje Goriška Mohorjeva družba, nekaj skladb je izšlo tudi kot priloge revij («Mladika», «N!aš čolni&»). Na tem mestu bomo priobčili skladbe po letnicah v približno istem redu, v katerem so izhajale. LETO 1320: 1.) Vinko Vodopivec: Staroslovenska maša v čast svetogorski kraljičin. Založili goriški duhovniki v G#rici. LETO 1321: 2.) David Doktoric: «Svetogorski kraljici«. Sa-mezaložba- 3.) Vinko Vodopivec: «Lavretanske lilanije I.» ■4.) Vinko Vodopivec: «Skladbe za mešani in moški. zbor«. Samozaložba. 5.) Ivan Kokoišar: «Zdrava Marija«. Marijine pesmi za tri gornje glasove. Izdalo in založilo «Kat. Tisk. društvo« v Gorici. G.) Vasilij Mirk: «Klavirske skladbe«. Samoza-l«#Aa. LETO 1922: 7.) Vinko Vodopivec: «Lavretanske litanije II.». Samozaložba. 8.) Ivan Laliarnar: «Marijine pesmi«. Izdalo KTD v Gorici. 9.) David Doktoric: «Dve evharistični pesmi«. Samozaložba. 10.) «Petnajst zborovih pesmi«. Uredil Viktor Senc. Izdala in založila «Glasbena Matica« v Trstu. 11.) Stanko Premrl: «Srce človeško sveta stvar«. Priloga »Mladike«, letnik III., št. 1. 12) Karlo Adamič: «Jutro». Priloga »Mladike«, letnik III., št. 2.' 13.) David Doktoric: «Goriške trte». Priloga »Mladike«, letnik III., št. 2. 14) Vinko Vodopivec: «Ptici», Priloga «Mladike«, letnik III., št. 3. . 15.) Ivan Laliarnar .-»Pozdrav rožicam«. Priloga »Mladike«, letnik III., št. 3. IG.) Stanko Premrl: «Zdrava Marija«, Priloga «Mladike», letnik III., št. 4. LETO 1923: 17.) «Prvi plameni«. Sedem pesmi za mešane in moške zbore. Uredil Srečko Kumar. Izdala in založila Učiteljska zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu. 18.) Marij Kogoj: »Nageljni poljski«. Mešan zbor. Izdala «Umetniška založba« v Trstu. 19.) Stanko Premrl: «Naša pesem«. Mešan zbor s spremljevanjem klavirja. Izšlo v Trstu. 20.) Vinko Vodopivec :«Kupleti». Izdala in založila »Prosvetna zveza» v Gorici. 21.) Vinko Vodopivec: «Gospodične in dekleta«. Kuplet za ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Izdala in založila «Prosvetna zveza« v Gorici. 22.) Vinko Vodopivec: «Mešani in moški zbori«. Pet pesmi za mešan zbor in pet pesmi za moški zbor. Samozaložba. 23.) Karlo Adamič: «Lavretanske litanije za mešani zbor«. Samozaložba. 24.) Karlo Adamič, «Evharistične pesmi za mešan zbor«. Samozaložba. 25.) Srečko Kumar: «Otroške pesmi«. Izdala in založila Zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji. Trst. 26.) Josip Ribičič in Marij Kogoj: «Kraljica pale-kov». «V kraljestvu palčkov«, drugi del, uglasbil Marij Kogoj. Založilo v proslavo svoje petdesetletnice »Goriško učiteljsko društvo«. 27.) France Venturini: «šest mešanih in moškik zborov«. Izšlo v Trstu. LETO 1924: 28.) Srečko Kumar: »Otroške pesmi«. Druga popravljena izdaja. Izdala Zveza slovanskih učiteljskih učiteljskih društev v Italiji. Založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani. 29.) Vasilij Mirk: «Mladinski album za klavir«. Samozaložba. 30.) Vinko Vodopivec: Prstan, Žalostna Marija, Kmečka pesem, Čevljarska vajenca, Sijaj luniea, Pevska koračnica. Večinoma mešani zbori, priloge družinskega lista «Naš čolnič» v Gorici. LETO 1925: 31.) David Doktoric: «Sedem Marijinih pesmi za mešani zbor«. Samozaložba. 32.) Emil Adamič: «šest pesmi za mešan zbor«. Izdal in založil pevski oddelek »Prosvetne zveze» v Gorici. Glasbena priloga «Našega čolniča». LETO 192«; 33.) Vinko Vodopivec: «Kristnsu Kralju«, 16 evha-rističnih pesmi za mešlan zbor. Samozaložba. 34.) Vinko Vodopivec: »Kraljici Svetogorski«, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Samozaložba. 35;) Vinko Vodopivec: »Poljske rože«, 4 mešani zbori. Založila «Katoliška knjigarna« v Gorici. 3«.) Vinko Vodopivec: «Himna v čast sv. Frančiška«. Založila «Prosvetna zveza» v Gorici. 37.) Vinko Vodopivec: «Rožmarin», kitica narodnih napevov v prizorih. Založila «Prosvetna zveza» v Gorici. 38.) Vinko Vodopivec: «Pesem pri posvečenjn »•ve cerkve in pesem pri blagoslovljenjn novih orgel«. Samozaložba. 39) Vinko Vodopivec, «Pesem pri posvečenjn novih zvonov za mešani zbor«. Samozaložba; LETO 1927: 40.) Vinko Vodopivec: «Snubači». Dramatični prizor na podlagi narodnih napevov. Besedilo spisal F. Terčelj. Izdala «Prosvetna zveza«. 41.) Vinko Vodopivec: «Mala Terezika pred nebeškimi vrati«. Dramatični prizor za šitiriglasni ženski zbor. Besedilo spisal F. Terčelj. Izdala «Prosvetna zveza» v Gorici. 42.) Oskar Dev: «Svatba na poljani«. Štirje zbori. «Katoliška knjigarna« v Gorici. 43.) Oskar Dev: «Aj, ljubica, zdaj je dan«. Dva zbora. «Katoliška knjigarna« v Gorici. LETO 1928; 44.) Vinko Vodopivec: »Lavretanske litanije št. 3», za mešani zbor. Izdala »Katoliška knjigarna« v Gorici. LETO 1929: 45.) Vinko Vodopivec: «Lavretanske litanije št 4», za mešani zbor Izdala »Katoliška knjigarna« v Gorici. 40.) «Božji spevi«, pesmi cerkvenega leta za mešane zbore. Uredil Vinko Vodopivec. Izdala «Goriška Mohorjeva družba«. Od 92 skladb je 83 izvirnih. Str. 13«. 47.) «Višarski materi«. Zbirka z notami. LETO 1930: 48.) Vincentius Vodopivec: «Missa in honoreni S. Theresiae«. Samozaložba. 49.) Vincentius Vodopivec: «Requiem». Samozaložba, 50.) Vinko Vodopivec: »Litanije presv. Srca Jezusovega«. Samozaložba. 51.) Vinko Vodopivec: «20 obhajilnih in falagoslov-nih pesmi«. Samozaložba. 52.) Vinko Vodopivec: «Gospodcv dan. Mašne in blagoslovne pesmi«. Izdala, in založila «Goriška Mohorjeva družba«. 53.) Breda Šček, «V zvezdicah žari nebo«. Samozaložba. BREZ LETNICE: 54) Ivan Kokošar: «Petero evharističnih pesmi za moški zbor«. Priredba Alojzija Mava. Vsebina: Prevel S. S.: O navadah in posebnostih Beneških Slovencev............. , , Str, 3 Objavil S. S.: BeneškosiHovenske narone pesmi „ 11 S . Slavec: Svetovna vojna v ljudski domišljiji „ 29 France Bevk: Periodne publikacije v letu 1930 ,, 53 F , B . Knjižje izdaje v letu 1930 .......„57 F . B. : Glasbene izdaje......<.■ ■.■ t,