Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse počil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - PoverieniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „ Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Stanovske organizacije in državna uprava.
(Iz uradniških krogov.)
Nezadovoljni smo z razmerami v državni upravi. Vsepovsod vse zabavlja čez korupcijo in part'izanstvo. toži. da se pogrezamo v materializmu. prav vsak se čuti poklicanega h kritiki, a nikdo ne začenja s kritiko oni sebi. Nikdo ne čuti neskladnosti v tem. ako sam hodi po napačnih potih pa se hkrati navdušuje za komodne ideale, ki mu ne nalagaio nobenih žrtev, se opaia ob ne'kem nezdravem radikalizmii in nrieakuie. Ha na* reš' kak politični deus ex machina. Lastnih grehov ne vidimo samo z »visoko« politiko se pečamo, a ne pomišliamo, da ie zdrava uprava rezultanta mnogoterih sil. Vidimo samo stranke, vse oričakuiemo od strank a one niso — hvala Bogu niso — edini javni In edini politični činitelj. Svojo pomembno vlogo igralo v iavnem ž'iv-liemu tudi še drugi činitelii.
Ne veriamem. da bi sp našel kak politični naivnež, ki bi si obetal od katerekoli stranke, da nam prinese zdravo, nepristransko upravo in temeljito izboljša sedanie razmere In vendar je dobra uprava temeb in hrbtenica vsake države. Kdor pravi, da io ljubi in se ponaša s svoiim nacionalizmom in 'Patriotizmom, ie tudi dolžan, da razmišlia o potih in sredstvih, ki vedeio k ozdravlienm seda-niih razmer. Ako bomo prepuščali državljansko vzgoio zp-ol.i političnim strankam bomo zamanj čakali na kak resen nreokret.
Ne samo stranke, tudi drugi činitelji nosilo svoi več'* ali maniši delež odgovornosti na razmah v državi Ne da bi količkaj nadcenieval pomena in moč; sta" novskih organizacii državnih nameščencev trdim da vršiio lahko nrav pomembno vlogo pri prizadevanjih po iztreblie-niu narti'zanstva in koruočiie v unravi. Mnogo lahko storiio za državliausko in politično vzgoio svojih članov, za podvig stanovske ¡n služben« morale.
Nihče ne more utajiti, da se ie duh materializma med državnimi nameščenci razpasel ne samo po krivdi strank da se sami kai radi; zatekaio no orotdkciio k strankam, da celo sodeluieio pri političnih oerseikuciiah lastnih tovarišev, iih izpodrivalo s oomočio politične stranke ter sami na stežai odpiraio vrata narti-' zanstvu in koruociii v upravi. Ni neopravičena boiazen. da se bodo ori nas razmere v upravi še Poslabšale, ko se starejša generaciia uradništva popolnoma umakne mlaiši.
Stanovske organizacij čaka baš v pogledu na mlaiše članstvo velevažna
vzgojna naloga. Ne bo sicer sama ustvarila oreokreta. a brez dvoma lahko na svoi način dosti pripomore k ozdravlie-n.iu razmer.
Stanovska zavest lahko postane Jaka konstruktivna sila. ako se javlja v krepki zavesti članstva, da posameznik odgovarja za svoje javno in drugo delovanje stanu v celoti, ako se iavlia v pravi kolegiialnosti in politični stroliivosti napram stanovskemu tovarišu, ako članstvo navaia k spoznanju, da ie vestnost v poklicu prva nacionalna dolžnost.
Ako organizacija stanovsko zavest in solidarnost v tem smislu programatič-no goji. ako izrablja v ta namen vsa razpoložljiva vzgoina sredstva in postopa z vso doslednostjo in strogostjo se ii mora . posrečiti da dviigne stanovsko disciplino na tako višino, da bo lahko z nekim uspehom oaralizirala raz^raiaiočir vpliv političnih sil na upravo. Kjer pa se teh svoiih nalog ne zaveda, kier ii ie politična stanovska in službena morala v lastnih vrstah deveta briga, kier sp celo sama udinja političnim strankam, tam seve o nienem vzgojnem pomenu 7. nacionalnega in dr^vnega vidika ne more biti več govora
Svoje naloge v označbi smeri more stanovska organizacija le vršiti, ako varuje na vse strani svojo popolno neodvisnost in politično nevtralnost, ako se zaveda mei svoie politične moči in si ne stavlia nalog, za katere ni poklicana Le tedaj io bo tudi vsa politična lavnost priznavala kot reorezpntantko celega stanu in bo organizaciia lahko ob vsaki politični konstelaciii z uspehom zastopala njegove interese.
Kakor hitro Pa spreiema v svoi program cilie. naloge in ideie. ki ne morejo biti skupn: vsem članom in s ¡katerimi se postavlja v nasprotstvo s katerokoli stranko, izgublja svoi funkcionalni pomen kot nekak politični regulator v državi. preneha biti politični faktor zase. žrtvuje stanovske interese političnim ciljem in postane privesek političnih strank.
Popolnoma vseeno je, ako potem po-vdaria svoio formalno neodvisnost od politične stranke. Ako ie spreiela njeno politično ideologijo kot svoio in se postavila s tem v nasprotstvo z drugo stranko ie postala strankarsko - politično onrede-hena organizaciia. izgubila ie pravico nastopati v imenu celega stanu in nolatična iavnost se prav malo zanima za to. ali je formalno neodvisna ali ne. Taka stanovska organizaciia deluje strankarskim
LISTEK.
Inž. C. J.:
Naše podeželje, šola in učiteljstvo.
(Konec.)
In ni res. da za kmeta zadostuje »praksa« in da ni treba iskati besed za govoranco pred kmetskim človekom. Temveč ie res in ie sreča, da ie tako: tudi kmet ima srce. ki hrepeni no dobri. topli in goreči besedi, da ga spodbudi in okrepi za njegovo delo.
Zakai so nekateri učitelii po naši deželi dosegli tolikn naileoših uspehov med kmetskim narodom in mladino? Zato. ker se ie iasno videlo v niih orenričanie in liubezen za kmetsko stvar. Pa naše ljudstvo potrebuje še novih mladih apostolov. prepričanih, gorečih apostolov.
Zadnie čase se menda ku.ie ori nas neki zakon glede oovzdige učiteliske izobrazbe. Pa bi jaz pripomnil* vsa izobrazba bo ostala kilava ki oomanikliiva in vsp dplo za narod bo strelialo mhun ciliev dokler ne bo vzrast|n v na§jh „¿j. ''h zlasti pri tistih, ki službu*ein na de-
želi. več duha in navdušenia za kmetsko in vrtnarsko stvar. Vse izobraževanje in napredek naroda ostane Polovičarski, dokler se n<> bo ndeistvilo živahneiše zanimanje učiteljstva za živlienie in resnične potrebe kmetskega liudstva in dokler sp ne bo omogočilo ožie in iskrenej-še sodelovantV oodeželnp inteligence ori ustvarianin duševnega HI gmotnega blagostanja Po naših slovenskih doma<Miah.
In če se ministrski gospodie ne spominjalo na kulturno poslanstvo kmetske misli in na kulturne zadatke vrtnarskega gibania. ie treba, da zakličeio učitelji, ki žive med liudstvom: »Nazai k naravi! Spoštujmo kmetsko grudo poiščimo vrtnarsko srečo!«
VACLAV DRŽAJ:
Cankar in mi.
Če bi bil Cankar še med živimi, bi sigurno oriiel v roko »Hlapce«, iih pregledal in izdal »Drugo predelano izdajo«. v kateri bi še boli izrazito narisal hlapce.
Resnici na ljubo moramo priznati, da ie ostalo več. ali mani vse tako kot
vplivom na upravo naravnost v roke in to zlo le še pospešuje. Kdor smatra zdravo. nepristransko upravo kot živliensko potrebo države, mora yato smatrati strankarsko usmerieno stanovsko organizacijo državnega uradništva naravnost kot politično zlo.
Ne glede na to. pa ie tudii z realno-političnega stališča sikraino kratkovidno in neodgovorno početie. spravliati usodo stanu v odvisnost od usode kakega političnega režima ter stanovski organizaciji naprtiti naloge, za katere je poklicana predvsem politična stranka Razmerje državnega nameščenca napram državi je razmerie delojemalca napram delodajalcu.
če se tega razmeria zavedamo se bomo zavedali v organizaciji tudi. kako daleč sega njena deianska moč. Nadce-nievanie lastne moči. vmešavanie v zadeve. ki iih stanovska organizaciia ne more rešiti vede samo k brezsmiselnemu trošenju organizačnih sil. dela meno stanovsko politiko neresno in nedosledno.
Moč organifcaciip w» v tem da se naslanja na zakon, da ima za seboi vse lav-
no mnenie. da se lahko istoveti « stanom kot takim da ima svoie člane tako disciplinirane da bo vsak v svoi» stranki za-stoDal Dredvsem niene Drogramatične zahteve.
Ponavljam • stanovska organizacija, varujoča svojo politično nevtralnost, vzgajajoča svoie članstvo. k pravi stanovski zavesti 'in discipliinji. lahko vrši velepomembno politično-vzgojno nalogo in postane lahko najboljša opora dobre, nepristranske državne uprave ki io želimo vsi, ki nam ie usoda države, njena rast in moč pri srcu.
Destruktivno delo vršfto vsi oni. ki v svoi: Dolitični strasti nodreiaio stanovske interesp kratkovidni strankarski no-litiki ki zanašalo v stanovsko organizacijo sporna politična načela, io vpregaio v strankarske namenp ter oovzročaio cepHenie stanovskih organizacii aft za-braniuieio niih združitev.
To so najboljši nomagači korupciio-uistov. O niih bi se dalo napisati poglav-ie o patriotizmu, ki je drugačen v teoriji. drugačen v praksi.
MIRKO VAUDA:
Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učiteljstva.
(Konec.)
1.	Otvoritev posebnega razpre delk a za razprave o podeželskem šolstvu in u č i -t e I i s t v u v našem strokovnem i n našem stanovskem glasilu
2.	Apel n a vsa učiteljska društva, da se z vso vnemo I o t i i o proučevanja teh vprašanj ter v svojih društvih u s t a n o vi io ) o o s e b 11 e podeželske ped. did. odseke ali krožke, ki bodo vodili, zbirali, usmeri ali in p o g I o b i 1 i ta k a P r o u č a V a n i a s posebnim ozirom na tamošn.ie krajevne razmere.
3.	Določitev enega referata iz tozadevne teme na prihod n i i p o k r. skupščini.
4.	Zainteresiranip centra" le UJU v Beogradu za to proučeval n o akcijo.
5.	Z a 'i n t e r e s i r a n i e šolskih oblasti, da s svoiim v o 1 i v o m moralno in s oomočio državne blagajne gmotno o o d p r o t o v s e-važno akcijo in se v t o s v r -ho pri višiih šolskih oblastih o s n u i e i o o d d e 1 k i a 1 i določilo referenti za tozadevni del o.k rog.
Na naše (mariborsko okraino) učiteljsko društvo na stavim predlog: O s n u j m o navedeni po d e Ižl-el 1 -s ko-šolski ped. d! i d. odsek, ki n a i t a k o i stopi v stik z ¿mariborskim pl e dl d i d, krožkom ter ž n i i m skup n o o t v o -ri ciklus predavani kot nekak podeželsko - šolski teden. Obenem nai naš odsek v našem delokrogu organizira in vodi to proučevanje, ¿lasti o a n a j skrbi, da se pri vsakem našem zborovanju predava o kaki točki iz proučevanja vprašanj podeželskega šolstva in učiteljstva. (Oba predloga soglasno sprejeta).
Prepričan sem. da s to akcijo razjasnimo doslej ori na« še neoroučenl podeželski problem »nloh. da dvignemo s to akciio neupoštevano podeželsko šolo ter malo poslušano in .še mani uslišano podeželsko uč'teIistvo ter tako šoli. uči-teljstvu. mladini — cvetu, ponosu in bodočnosti celega naroda in torei vsei naši mili domovin« čimorei in čim bliže prikličemo;
• gospodarski.' socialni in moralni »Vstaienia dan!«
—amm_______ _________________lJLL-1
ie bilo da ie vsebina še vedno tista kot ie bila. da ie le forma dobila drugo lice. da bi se marsikdo od nas moral zadovoljiti s sličnim. ali na 7 istim odgovorom. kot ga servira Loizka v »Hlapcih« Minki.
za
ne-
z mez-
Minka: »Al: sta pila bratovščino nar.iem?«
Lojzka: »Ni mi ie še ponudil: ali preden bo petelin dvakrat zapel, ga boš ti trikrat prosila zarno.«
Smelo lahko trdim, da se v orav ničemer nismo spremenili, da z mirno vestio lahko ponovim Jermanove besede iz »Hlapcev«:
»Glejte človek dandanašnji še svojemu najbližniemu ni zvest, ne bratu, ne prijatelju: in še sebi ni zvest. — Tisti, ki so Boga samega zasmehovali,
klečeplazijo pred
njegovimi nevrednimi hlapci: prej kletev, zdai molitev; beseda pa ie votla slei ko nrei zakai njih srce .ie prazno ...«
Kai hočem s temi besedami? Skromne so. tako so skromne, da iih božam plahe in bolestne; vendar upam. da bodo vsai nri nekaterih našle varno vetie.
Ustreči sem hotel želji ki io ie koč izrazil tovariš na zborovaniu: »Treba, da spoznavamo Cankarja.«
Ustreči sem hotel potrebi:
Da ne bomo podobni tisti lisici, ki ie sedela nod trto in porekla-»Grozdje ie orekislo.«
se
Nič to:
več kot to sem hotel in morda
Da vržemo raz obraz masko, ki se ie ooslužule več ali mani vsakdo. In morda še četrto:
Da odkrito priznamo: dokai gnilega ie v našem bistvu. In nai bo še peto-Da se zavedamo, da bo le kleno zrme obrodilo zdrav sad.« To ie bil moi namen in molil sem: Gospod stori, da dobi naš narod vzgojitelje, ki bodo vredni tega imena.
Naročnike za 9. in 10. Številko Zvonika nam javite nemudoma.
Ekskurzija UJU v Češkoslovaško.
Vsem udeležencem v vednost in ravnanje!
Dne 14. maja se je mudil v Ljubljani odposlanec učiteljskega društva »Edin-stvo« iz Zagreba, gospod Dušan Bogu-novič. v svrho natančnih dogovorov z našo akciio o potovanju po ČSR. Po izčrpni debati med obema sekciiama ie prišlo do sledečih sklepov:
1.	Ker se beograjska sekcija UJU ekskurzije oficialno ne udeleži kot enota, pač pa se pridružijo ooedinci. prevzame vse tehnično vodstvo celega potovanja Zagreb, kateri ie akciio Pričel fn že tudi izvršil vse priprave za potovanje po ČSR. posebno kar se tiče Češkoslovaške.
2.	Glasom obvestila beograjskega učiteljskega društva ie Ministrstvo pro-svete zaradi budžetne nemožnosti zaenkrat odklonilo zaprošeno' nodiporo ekskurziji. Vsled tega se bodo potni stroški po ČSR povišali za ca. 800 Din. Možnost na ie ta. da se podpora še iz-posluje.
3.	Vsak udeleženec mora vsled tega vplačati v Potni fond 2000 Dih, iz česar se bodo krili popolnoma vsi stroški po ČSR. Znesek mora biti vplačan najkasneje do 7. junija Po položnici, katero je
vsak udeleženec že prejel. Na Poznejša vplačila se ni mogoče ozirati.
4.	Vsak udeleženec si mora preskrbeti potni listi pri pristojnem oblastvu (policijsko ravnateljstvo ali sresko poglavarstvo) s klavzulo, »velia za vse države v Evropi razen za sovietsko Rusijo«. Potni list naj vsakdo pošlje na poverjeništvo UJU v Ljubljano, da se tu oziroma v Zagrebu preskrbe znižani ali brezplačni vizumi za vse. Obenem naj vsakdo sporoči, ali reflektira ooleg če-hoslovaškega in avstrijskega vizuma še madžarskega, ker bi mu s tem bil omogočen oovratek preko Madžarske (Budimpešta). Potni listi morajo biti v Ljubljani najkasneje do 10. iuniia.
5.	Vsak udeleženec nai javi obenem, ali reflektira na vstopnico za gledišče, da se pravočasno i to preskrbi1.
6.	Vsakdo nai ima na kovčeku v usnie všit natančen naslov.
Gotove podrobnosti objavimo še pravočasno
Odhod ie definitivno določen za 29. junij, a povratek okoli 17. luliia. Ura odhoda z brzovlakom se pravočasno objavi.
U.IU pov. Ljubljana, zletni odsek.
Prosvetna politika bugarske vlade.
Od pada Stamboliskog pa do danas u Bugarskot ie na vladi takozvani »de-mokratičeski zgovor«. Njega čine nekoliko oartiia. Prosvetna politika ie pove-rena »narodnoi partiji«, koja ie stala na ovo gledište: Srednješkolsko obrazova-nie ie izlišno. Broi sredniih škola treba svesti na minimum. Nepune gimnazije zatvoriti. Progimnazije takode nisu dobre za narod. Profesionalno obrazovanje mora uzeti maha.
Vlada i snrovodi ovo svoje shvata-nie. Smaniila ie broi srednjih škola. Preduzela ie potrebne mere da nenune ■gimnazije same sobom izčeznu. Projekt predračuna za ovu godinu skračuje broj srednjoškolskih profesora za 91. profeso-
ra onštinskih punih i nenunih gimnazija za 353. Broj progimnaziskih nastavnika sa 6649 svodi se na 5649 t. i. smanjen za 1000. Nisu ostavlieni na miru ni učitelji osnovnih škola: ntihov broj Je smanien za 820 t. i. do sad so bili 13.572 a predračun predvida 12.752.
»Učiteljski savez« ie zauzeo odlu-čan stav i nrotestuie protivu skračivanla broia osnovnih učitelia i protivu zatva-ranja prog^mnazija (gradanskih škola). Ove poslednje moraiu poslužiti kao baza daliem. nrofesionalnom obrazovaniu.
Šta če biti, to če vreme pokazati.
(»Soznanje) No. 26 od 27. III. 1926. — Uv. članak: »Progimnazisko Obrazo-,vanje»),	s.
Esperanto ali Ido?
Na Vaš članek tov. J. K.. Vam odgovarjam samo v toliko, kolikor se Esperanta tiče. Ni moi nameri^ propagirati s tem Esperanto. toda v Vašem članku ie nekai netočnosti ki jih moram zavrniti.
Ni res. da ie bil Ido (potomec Esperanta) spreiet za uvedbo mednarodnega jezika, res oa ie. da ie bil oripoznan Esperanto od Zveze narodov za mednarodni jezik. To so Poročali tudi drugi inozemski listi in vsi esperantski časopisi, kakor »Triumfonta. »Esperanto«, »Konkordo« i. dr.
Esperanto tudi ni nerazvit otrok, temveč zelo izpopolnjen Jezik, s 'katerim se da tako natančno izražati kakor z ma-lokaterim jezikom. Enostavna slovnica (pravila brez iziem) in dosledna logika tega iezika ie tako privlačna, da dan za dnem raste število interesentov. Ne samo inteligenca tudi oriprosti delavci se že poslužujejo Esperanta. Na Francoskem. Angleškem, Nemškem, v Avstriji in v drugih državah se že nahajajo iz-
praševalne komisiie za Esperanto. Leto za letom se prirejajo svetovni esperantski kongresi (lani ie bil 17 svetovni esperantski kongres v Ženevi). v naši državi imamo letos 3. iugoslovenski esperantski kongres v Mariboru (od 22. do 23. ma.ia 1926).
Proti temu nai navedem še dejstvo, da ie Društvo brzoiava pri zadnjem kongresu v Parizu sprejelo Esperanto kot »la langue claire« (razločen jezik), ki nai stopi v veljavo s 1. novembrom 1926. Temu društvu ie sledilo mlin arstvo pošte, brzoiava in telefona (P. T. T.) na Bolgarskem, ki ie s posebnim dekretom '(19. marca 1926, štev. 83.076) proglasilo Esperanto za mednarodni' jezik. ki se nai uporablja na poštah Rav-natelistvo P. t. T. v pa z oficielnim odlokom (5. aprila 1926. 'štev. 83.800) poučilo svoie upravne člane o tem dekretu s priporočilom, da nai se poštno osobje pridno uči Esperanta.
Peter Golobic.
Slovenska Šolska Matica.
— Odborova seia Slov. Šol. Matice
se ie vršila 17. aprila v osnovni šoH na Ledini (Ljubljana) in so bili storieni zanimivi sklepi, ki v velikih potezah določajo smer MatiČinim publikacijam do ca. leta 1940. Za leto 1926. izide razen Pedagoškega zbornika, ki bo obravnaval poleg sodobnega pedagoškega gibanja in nove pedagoške literature razvoj otroka in mladeniča od rojstva do izbora poklica. še »Učna snov iz rastlinstva« prof. Valesa. 3. zvezek »Ped. klasikov« se doda. če bodo to dovoljevale društvene gmotne razmere; ako ne pa ostane ta publikacija prihranjena za leto 1927. Nadalje se pripravlja nova izdaja »Posebnega ukoslovia petja«, ki jo bo Pisec profesor Druzovič postavil na popolnoma nove temelje; Pivko-Schaupovi »Telovadbi Pa ima slediti knjiga z učno snovjo iz telovadbe, in sicer za šole. ki nimajo telovadnice (pisec prof. Cestnik). Pedagoško obzorie slov. učiteljev hoče povzdigniti »Pedagoška priročna knjižnica«. ki sta ii zamislila urednika prof G. Šilih in dr. Žgeč to-le vsebino: 1. knjiga
—	Temelji znanstvene pedagogike. 2.
—	Mladinoslovje. 3. Splošna didak-
tika delovne šole. 4. Praksa delovne šole. 5. Delovna pedagogika. 6. Pedagoška psihologija. 7. Sociologija kot pomožna znanost pedagogike. 8. Umetnostna vzgoja. 9. Etika in življenski nauki v naši šoli, 10. Pedagoška čitanka. Tudi zbirka »Pedagoških klasikov« se Pod redakcijo prof. dr. Laha reformira in iz i de ta približno v obliki kakor dosedanji zvezki razen Soencer.ieve »Vzgoje« le še Komenske-ga »Didáctica magna« ter Rousseaujev »Emil«, nato Pa se ta zbirka nadaljuje z živlienskimi nazori Tolstega. Masaryka in drugih, kolikor sovisiio neposredno ali posredno z vzgoio in šolo. Kot prvi v tei drobneiši izdaii bi morda prišel v po-štev Dositei Obradovič (»Život i oriklju-čenija«). — Iz blagajnikovega poročila ie bilo posneti da ie na dan seie znašala gotovina 3312.75 Din. dolg pri Učiteljski tiskarni pa 62.700 Din. Za slov. učiteli-stvo sledi iz tega. da šole. ki še niso naročile publikacij za leto 1925.. to nemudoma store, ker iirn ie to itak z ministrskim odlokom določena dolžnost in do-biio publikacije še za znesek 30 Din, šolska vodstva in kraini šolski sveti pa da takoi posežeio Po V. Finkovi zbirki naredb in odlokov, kajti le v samopomoči ie soas!
Tečaj za deška ročna dela.
Razpis učiteljskega tečaja za
ročna dela
Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani priredi tudi v letošnjih velikih počitnicah in siicer od 6. julija do 14. avgusta 1926 učiteljski tečai za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa, ako dobimo denarno podporo od glavnega odbora. Število udeležnikov se določi naknadno
Tečaj se bo vršil tudi letos na tehniški srednji šoli v Ljubljani in bo obsegal: I. splošni del. BI. strokovni tečai in III. teoretični del.
I.	V splošnem delu se bo poučevalo: modeliranje, izrezovanie. leplienie banie n druga dela iz oaPiria in lepenke.
II.	Strokovni tečaji bodo za* 1. kar-tonažo s kniigoveštvom. 2 oletarstvo, 3. mizarstvo v zvezi s stru?arstvom in rezbarstvom.
III.	Teoretični del tečaja bo obsegal oredavama o metodiki in pomenu delovne šole o higiieni. o Podmladku Rdečega križa i. dr
Vsak udeležniik si bo izbral eno izmed imenovanih strok ¡7 strokovnega tečaia nod II.
Splošni in teoretični del se bosta vršila prvi teden in sta obvezna za vse udeležmike.
Udeležniki učiteljskega tečaia bodo lahko stanovali v Akademskem kolegiju. Kolodvorska ulica št. 12. proti odškodnini mesečnih 100 (sto) Din za vsakega. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške.
Pouk bo brezplačen: 1° za nabavo materiiala. ki ie" potreben za delavnice, bo treba plačati 100 (sto) Din: zato pa ostaneio vsi izdelki last tistega ki iih izdela.
Prispevke za materiial in za stanovanje ie plačati naikasneie ob vstopu v tečai
Učitelii (učiteljice), ki se žele udeležiti tega tečaia. nai vlože svoie prošnje, oziroma oriiave z navedbo stroke ¡m-strokovnega tečaia nod II na o b 1 a s t -ni odbor Podmladka društva 'Rdečega križa v Ljubljani do 6. junija 1 926.
Na pozneie došle prošnje, oziroma prijave se ne bo oziralo.
O soreiemu se bodo dotičniki pose-bei obvestili. Zbero nai se dne 6 julija 1926 ob 8. uri dopoldne na tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Tajnik: Fran Gabršek s. r.
Predsednik • Josip Wester s. r.
Splošne vesti.
—	Kongres UJU. Po sklepu Izvršnega odbora se vrši III. kongres in VI. učiteljska skupščina Udruženia Jugoslo-venskog Učitelistva vBeogradu dne 8.. 9. in 10. avgusta 1926.
—	Glavna skupščina Udruženia Ju-goslovenskog Učitelistva — poverjeništvo Split se vrši v Splitu 23. in 24. maja 1926 z običajnim dnevnim redom.
—	Uradništvo pri prosvetnih oddelkih
v Ljubljani in Mariboru bre* plač. Sreski nadzorniki brez rioklari in potnega oav-šala. Na našo tozadevno brzoiavno intervencijo ie prejelo poverjeništvo od predsedstva UJU sledeči odgovor- Vsi uradniki pri nrosvet^-''- oddelkih v Ljubljani in Mariboru niso dobili plače, ker ni predviden po novem budžetu tolik kredit za vse sedanje uradnika pri teh oddelkih. Izvršila se bo redukcija, ki bo Pustila samo ono število uradnikov, za katere ie predviden kredit v proračunu. Dokler se redukcija ne izvrši, ip treba prositi naknadnega kredita. — Nadzorni-ški pavšal re v proračun« popolnoma črtan. Nadzorniki nai predlože račune za vsakokratno službeno ootovanie. Po ove-rovlieniu in odobrenin se izplačajo potni stroški iz oddelka za službena ootovania državnih uradnikov. — Reaktfviranje nadzornika M. Matka. Tozadevni akt leži pri prosvetnem ministru. Doslej še ni podpisan.
—	Članom mariborskega okrajnega učiteljskega društva! Pri našem zborovanju dne 12. maia t. 1. smo sklenili zborovati dne 5. iuniia t. I. v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Istočasno smo sklenili, da ima naš učiteljski pevski zbor za ta naš društveni izlet skupno pevsko vajo v četrtek, dne 27. maja ob 2. uri popoldne v zgornji dvorani Narodnega doma v Mariboru. Ponovno vabim vse tovarišice pevke in pevce ki so ali tudi niso bili pri našem zadnjem zborovanju, da se točno in polno številno udeleže navedene pevske vaje! Smat raj-
ni o to kot prijetno disciplino za prijetno priliko! Pevski zdravo! — Mirko Vauda. pevovodja
—	»Šola v nebesih« ie naslov zelo lahko uprizorljivi in veseli igrici za mladino, katero ie izdal »Učit. dom« v Mariboru. Primerna ie tudi za šolske kniiž-nice. Knjižica se ie poslala vsem šolam. Kdor ie oa nikakor ne namerava obdržati in Plačati — kliub temu da stane samo 4.50 Din — nai jo vsaj vrne pod istim ovitkom. — Ne odlagajte s poravnavo tega neznatnega zneska, ker se lahko pozabi ali oa položnica založi! Iz-teriavanie pa da pozneje mnogo oosla.
—	Propagandni zlet belokranjske dece. Metliška šolska mladina priredi za Binkošti propagandni zlet za povzdigo belokraniske turistike v Ljubljano. Tu bode nastopila z orieinalnimi igrami in narodnimi! belokranrskmi pesmimi. Opo-zariamo na to izredno prireditev, ker že dolgo nismo videli kai takega. Natančen program obiavimo.
—	Učitelfska Samopomoč. Društvo je štelo 1. ianuaria 1926 — 1705 članov, danes (18. maia 1926) iih oa ima 1910. Prirastek v tem letu znaša 205 članov. Današnja posmrtnina ie 9550 Din. Omenim nai še. da ie društveni odbor v tem času izključil 14 članov- zaradi nerednega plačevanja članskih prispevkov za smrtne slučaje. Oškodovali so U. S. z neporavnanimi zneski za 1257 Din. To ie tudi zavednost svoje vrste! — Dediči so prejeli na posmrtninah od 1. ianuaria 1926 do danes 64.050 Din. — Prosim vliudno vse tiste člane, kf so oreieli v zadniih dneh aprila t. 1 pismene opomine za zaostanke, da se takoj odzovejo. Danes ie še 28 članov — nekateri že drugič in tretjič ooominiani — ki niso poravnali svojih obveznosti. S takim ravnanjem naoravljate upravi veliko dela. društveni blagajni nepotrebne izdatke samemu sebi pa.... Nakažite zaostanek — moralna obveznost! — in če ne želite ostati v naprej v društvu, pa sporočite to na dopisnici društveni upravi; ustreglo se Vam bo. — Prosimo!
—	HI. iugoslovenski esoerantski kongres v Mariboru se vrši od 22. do 24. maja 1926. Prijavilo se ie doslei že nad 230 delegatov iz vseh krajev naše domovine, Zastopani bodo tudi neodrešeni brat-le po svoiih delegatih. Svetovno espe-rantsko zvezo bo zastopal ofidjalen delegat Jakob Hans iz Ženeve. Program kongresa ie Drav zanimiv. Učitelii in učiteljice iz Maribora in okolice, pa tudi od drugod, udeležite se ga!
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Liubliana. Poljanski nasio 10/21 ooš-Iie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal!
Učiteljski pevski zbor.
—pev. K pevskemu tečaiu 12. in 13.
iuniia prinesite koncertne obleke, ker se bomo fotografirali. Prijave za hrano in stanovanie sprejemam do 11. iunija. Tovarišice oevke in tovariše pevce prosim da mi olajšajo delo ter se točno drže navedenega termina. Taintik.
Učiteljski pravnik.
—§ Vštetie vojnih in dobrovoUskih let. Državni savet kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca B. 46.613'925. 9. febru-ara 1926. god. Beograd U ime Njego-vog Veličanstva Aleksandra I kralja Srba. Hrvata i Slovenaca. Državni Savet. U svpm II. Odelenju sastavljenom od potpredsedhika Državnog Saveta Dr. Tugomira Alaupoviča. kao predsednika. i Savetnika: Dr. Stevana Sagadi-na. Mihaila Radivojeviča. dr. Makse Ro-šiča i Dr. Save Vukanoviča. kao članova. sa delovodjam Bogdanom Majstro-vičem. uzeo ie u razmatranie tužbe E. P., učitelia u R. D., protivu rešenia Ministra Prosvete od 3. marta 1924. god. O. N. Br. 11.392, kojim ie preveden u 4. grupu II. kategorije sa 3 godine priznate službe, pa ie proučivši kako tužbu reše-nie in ostala akta. tako i odgovor Mini-. strov na tužbu poslat pismom od 30. novembra 1925. god. O. N. Br. 59.127 na-šao da sporno rešenie niie na zakonu osnovano, stoga što tužiocu niiV priznat« vreme Drovedeno h bivšoi anstro-ugarskoi voisci kao obaveznik. a oosle n sroskoi kao dobrovoliac
Ova prva vojnička služba imala mu ie biti uračunata na osnovu čl. 241. zakona o činovnicima. u vezi sa austro-ugarskom vojnim zakonom odi 27. decembra 1875. godine. a shodno odluci opšte sednice Državnog Saveta od 21. decembra 1925. godine. Vreme koie Je tužilac proveo u sroskoi voisci kao do-
brovoliac. ima mu se isto tako oriznati Drema čl. 9. zakona o dobrovolicima i čl. 282. finansiiskog zakona za 1922.'923. god. ali do odbitku kadrovskocr roka t samo u n jezovom efektivnom trajanju, shodno odredbi iz čl 241. zakona o činovnicima. Sa ovih razloga, a na osno-vu čl. 228. zakona o činovnicima i ostalim držav, službenicima gradi. reda i čl. 34. zakona o Državnem Savetu > pravnim Sudovima. II. odelenje Drzavnog Saveta Presudiuie. Da se »on;s i rese nje Ministra Prosvete od 3. marta i^-god. O. N. Br. 11-392.
—§ Ali ie bolie biti upokolen do novem čin zakonu ali oo starem zakonu? Zadnjič smo priobčili razsodbo državnega sveta, da pripade uiookoiencem z neDolniimi leti Deniziia do novem činov-niškem zakonu. S tem se temelina pen-z?ia zviša, naraste na Dri tem komorska doklada in invalidski davelk in se znižajo tudi dragintske doklade. Tako dobi upokojenec oo novem mani skupnih orerem-kov kakor unokoiienec po starem, kar ie vsekakor unikum modrosti draginjske uredbe za upokoience.
—§ Tolmačen:'e o nrestanku službe do čl. 111. čin. zak. »Centralna komisija za tolmačenje čin. Zakona« nri ministrstvu pravde v gorenji zadevi z dopisom Br. 17.365 od 13. marca 1926. god. izdala sledeče odločbe. Po čl. 111. Zakona
0	činovnicima državnem službeniku prestala- služba, u slučaiu bolesti, kad se navrši 12 meseci nedolazenia na duž-nost. Prinadležnosti aktivnog državnog službenika vezane su za niegovu službu
1	prema tome. kad služba prestane, samim tim prestaiu i prinadležnosti skonča-ne sa zvanjem. Kako služba u slučaju čl 111. prestaie po samem Zakonu, niie ni u koliko od .uticaia okolnost što ie docnHe doneta odluka. koiem ie reguli-sano pitanje službe, s« posledicama oredvidienim Zakonom. — U slučaiu učiteljice, ako niena aktivna služba prestala ie na osnovi čl. 111. Zakona o činovnicima. 5. iuna 1925. godine. njoj aktivne prinadležnosti orioadaiu do kra-ia istog meseca u kome ie služba prestala. t. i. do kraia iuna 1925. g:odine, bez obzira na to. što ie tek u januaru 1926. godine doneta njena penziiia. koja ioi pripada počev od1 1. iula 1925. godine. — Godine službe za penziiu imaju .ioi se računati do 5. juna 1925 godine, kao dana koga iei se do Zakonu aktivna služba prestata.
Polemika.
Zopet Višja pedagoška šola.
(Dalje.)
Sicer pa mislimo, da tov. Fakin sam nrav dobro ve koliko ie materiial-no na boljšem na meščanski šoli. Odkod notem želia med nami. da bi prišli zopet na osnovno šolo. če se nam ob-liublia tako briliantna bodočnost? To ie naš privilegij — evo. zopet ene »jere-mijade« — da bodemo še več let občutili fizično in materijalno dobrote študi-rania ker tu v resnici ne moremo živeti s svoio plačo: ali nas morajo podpirati od doma. ali pa se moramo 'zadolževati vsak mesec za par sto dinarjev: kako pa se vrača dolgove od svoie plače, to pa gotovo tov. Fakin sam ve. Ne oritožu-iemo se ker smo si to sami izbrali. aH pravico imamo podati iasno sli'ko svojega položaia. da ne bodemo izgledali kot sam poosebljen Anahronizem. ko se pojavljamo med tovariši. Čuite! tudi mi smo liudie. in mislim da ne najslabši, tudi naša duša pozna ideale, a ne zamerite nam iih s svoio brezobzirnostjo in samohubiem
Pripravljeni smo uvaževati Vaše nauke vedno. tov. Fakin. kadar bodo na mestu, a želimo, da se ne pozablja, da smo tudi mi že v dobi. ko ne rinemo z glavo skozi zid če so v steni vrata, in posebno še. če imamo iključ od njih v svojem žepu. Uvažuite i to. da so tudi med nami »starejši«, ki so še »starejši« od Vas tov. Fakin. So tudi taki med nami. ki so imeli pred svojim prihodom sem že polovico meščansko-šolskega izpita napravljenega, pa tudi taki. ki imaio že prvi državni izpit na univerzi, in mnogo takih, ki so se več let (!) vestno pripravljali na izpit. a so ga jim odpravili tiik pred no-som. In vsi od prvega do zadnjega smo tovariši, ker nas druži vse en cili. To-rei brez brige! Ko bode treba in ko 'Drt-de čas zato. Vas hočemo vsi oo »s v o -.iih resničnih zmožnostih« oodpirati v »resnem delu« za višji napredek in ugled vsega šolstva, ne samo meščanskih šol. (Kot nam ie zna-
no. tudi dosedanji absolventi Viš. neti-šole ne drže rok križem).
Žal nam ie, da ie tov. dopisnik tako malo informiran o našem delu (tudi se-dai. ko smo zaposleni samo s predavanji oo 7 ali še več ur dnevno) ker drugače bi vedel, da smo slušatelji sodelavci nri publiciraniu dr. Turičevih pedagoških knjig znano bi mu bilo. da imamo — poleg vsega v stroko »padajočega — esoerantski kurz. stalna predavanja o filozofiji, dramatična predavanja. pevski zbor. orkester itd. Tudi bi mu bilo znano, da se že dve leti borimo za naše materiialne pravice in da ravno tu stoiima na stališču nasprotnem onemu. ki nam ga predbaciva g tovariš in ki nas hoče podeliti v kaste posebno kar se tiče naših materiialnih pravic. Znamo ceniti odlične delavce na mešč. šolah, (če tudi iih ie ravno med temi nai-odličneišimi nekai ki so proti vsemu, kar ie v zvezi z Viš ped. šolo), znamo ceniti njih delovanje, a znamo in hočemo braniti tudi svoio čast in ugled ter se ne damo od nikogar blatiti.
(Dalie prihodnjič.)_
Naša gospodarska organizacija.
B. MEDVEŠČEK: NAŠ GOSPODARSKI PROGRAM.*
Kakor je bil še nedavno čisto na tleh moralni prapor naše organizacije ter ga ie šele novo gibanie nekoliko dvignilo iz blata tako ie tudi kaotično in preživelo naše organizačno gospodarstvo. Ni ravno naihuiše to. da ie tudi temu blizu preobrat. zakai čimprej ie ta mimo. tem orel bo pognal zdrav začetek v novo smer: naihuiše ie, da traja to abnormalno stanie nemoteno dalie in da se ga hoče celo umetno podaljšati. Nova smer. ki ie kakor prava kraška buria temeljito razpihala vso oreperelo šaro iz našega idejnega arsenala. se žal ni naimanie dotaknila trohnečega prahu, pod katerim se duši večina naših gospodarskih ustanov.
Debata o novi smeri se hvala Bogu. bliža h koncu ako nas ne varaio vsi znaki; po pogrebnem zvonientiu in veselem oritrkavam" bo končno že enkrat začela maša. Če ne bo treba še drugih potrebnih in nepotrebnih priprav in predpriprav in se bo vsa stvar zavlekla v brezkončnost. — Vrednosti časa pač ne znamo še ceniti oo zasluženiu!
Izmed vseh naših gospodarskih ustanov ie kritike vreden in to tudi prenese edino-le »Učiteljski konvikt«. ki ie postal oo svoii nedavni resurekciii res živ-lienski faiktor: za vse druge oa ie zaenkrat na mestu le »De profundis«.
»Učiteljski konvikt ** ni samostojna gospodarska ustanova ampak le panoga gospodarske strani naše organizacije. Zato se mora obravnavati le iz splošnih organizačnih vidikov, v okrilui organizacije in v njenem občem interesu Le na tak način bo to res važno vprašanje tudi pravilno rešeno.
Učit. konvikt. kakor sedai stoli pa ni le del gospodarskega kompleksa naše organizacije, ampak je v niem izraženo vse naše organizačno gospodarstvo sploh. In sicer vsled njegovih edino pravilnih odlnošajev do organizacije. Imamo sicer v zvezi z našo organizacijo še celo vrsto drugih gospodarskih ustanov, ki pa so organizaciii cesto prei v škodo kot v korist. Ker pa te ustanove obsto-iaio in si lastijo celo odločilen vpliv v organizaciii. ie nuuno potrebno da si to. kvarno razmerie iasno oredočimo in ga razčistimo. Potrebno ie to sedai še posebno. ker ie res o r g a n i z a č n a ustanova tu. Zato ie treba najprej določiti razmerie konvikta do teh ustanov in v zvezi s tem tudi njihovo razmerie do organizacije. Iz določitve tega razmerja pa moramo izvajati konse-kvence ter postaviti konvikt tudi taktično na tisto mesto, kamor radi svoje važnosti po vsei pravici spada. Ravno ista škoda za organizacijo za glavno ie. ako konvikt podcenjujemo, kakor če bi ga P r e c e n j e v a 1 i. Jaz vsaj sem vidfil v začetku v Učit. konv. kost. ki nam io ie v sili vrglo bivše vodstvo naše organizacije in vodstvo učit. goso. koncema da na njej z vso vnemo Hoie-
* Vso odgovornost za ta spis prevzema Pisec.	Uredništvo.
** Te misli sem razvil na prvi odlbo-rovi seii reorganiziranega Učit. kon.; po" tek prvega občnega zbora 11. ur. m. pa mi ie dal Dovod, da iih izročim širši maši iavnosti v orepotrebni pretres. B. M.
mo. a nie nri vsem drugem pustimo lepo na miru.
Vse drugače ie. ako gledamo na konvikt kot na veto našega gospodarstva. kakor pa na deblo. V resnici ie pa slednje in kot tako ga moramo tudi obravnavati To trditev hočem v naslednjem dokazati!
Učit. konviikt ni sam sebi namen, ie le sredstvo. Niti vsa organizacija ni prvo. ampak le slednje. Naša organizacija — in v tem nazoru moramo biti vsi edini! — ie le sredstvo, oziroma vsota sredstev v dosego namena, ki ie nam vsem isti. Naše odlično zvante stavi na nas velike zahteve, ki bi iih poedinec nikakor ne mogel obvladati. Organizacija nam pripomore, da moremo te zahteve, ki so za nas dolžnosti, izpolnjevati: nudi nam potrebne pripomočke in sredstva za to usposablja nas kratko, da moremo svoie zvanje res oovolino vršiti. Res. da ie država tu. ki naše zvanje določa, vzdržuie in vodi in ki ie radi tega tudi dolžna, da nam nudi oooolno usoosobliienie za ta naš poklic, toda ker so pomočki države pomanjkljivi Obstoja naloga organizacije ravno v tem. da te pomanjkljivosti izpolnjuje in nadomešča.
Iz dolžnosti pa izhajajo tudi pravice. Zopet ie naloga organizacije ta. da nam te pravice, v kolikor so nam kratene, izvoiava in ščiti. Organizacija je torei tudi ureievalka in posredovalka rndd državo in nami v zadevi pravic in dolžnosti našega poklica: šele potom nje smo deležni vseh tistih oogoiev. ki so potrebni za vršenje visokega zvania. ki .ie izraženo v noimu: narodna o r o -sveta.
To dvoino nalogo mora vršiti organizacija. ako hoče. da odgovarja svojemu namenu, ako hoče imeti pravico do svojega obstoja. — Ne mislim tu posebej raziskovati, v koliko tudi vrši naša organizaciia to svoio dvoino nalogo; dotaknil se bom tega le v toliko kolikor ie neobhodno potrebno, da postavim Učit. konvikt v organizaciii na tisto mesto, kamor spada.
V dosego svojega namena, t. i. biti svoiim članom vsemu stanu takorekoč. vodnica in pomočnica, ima organizacija dvoie davnih sredstev idejno in mat£r rialno-gospodarsko podlago. Druga ie podrejena prvi. a ie ravno iste važnosti, ker od niene sile zavisi iakost prve Gospodarska osnova ie temeli na katerem ie zidana duševna veličina organizacije, če ie na temeli slab, ie tudi zgradba, ki raste iz njega, slaba. Uspešna izvedba idejnega programa ie nemogoča ako visi ta v zraku in ni trdno oslonien n realna tla. Krasnoslovie in sentimentalnost sta le koorena. s katero sj odeva devica svoie od naivnosti sramežljivo lice. ali oa skriva za niim odvratna megera svoi razorani obraz ... Ločeno torei ta dva dela ne moreta hoditi, ker drug- izpolnjuje drugega.
Kako vrši naša organizacija svoj idejni program to ie poglavje zase. Kon-statirati hočemo le. da ga niti zdaleka ne vrši in ga tudi nikdar ni Povoiino vršila. Glavni vzrok za to kardinalno hibo ie še posebno danes * ta. da ne hodi z duhom časa in da ie radi tega vse meno neha-nie anahronistično. Ker ie anahronisti-čen ves nien ustroj; ideinl in gospodarski! Njen idejni vir ie stari! že davno preživeli liberalni nazor, ki je radi svoie dekadence skraino šlkodliiv pravemu napredku in niegova uaivečia ovira. V naši organizaciji oa kraljuje ta »živi mrtvec« še z vsemi častmi in straši po njej z vsem svoiim starčevskim oolišinel-■stvom: s »krasnosloviem«. »delovanjem», »načeli« in podobno luknjičavo navla'ko. V preteklosti se pozibava naša oreraniza-ciia. medtem ko se tok časa neusmiljeno ooigrava z., njo in jo stresa da škriplje v vseh temeljih.
Pa ne le nien ideinl del. tudi nien gospodarski temelj ie skozinskoz anahro-nističen. -Pravi manchestrski liberalizem z vsemi svojimi 'kvarnimi izrastki! Racionalnega gospodarstva organizaciia snloh ne pozna. Posadila ie sicer več gospodarskih sadik, toda prepustila ie njih rast usodi /in se ni brigala več zanje. In tako imamo sedai gosnnHarske ustanove, ki so sicer izšle rz, organizacije a so radi zgrešenega rojstva kmalu degenerirale in živijo svoie lastno živlienie prelko organizacije Kakor gobe oo dežiu so se razpasle, da bi iim ne znali več imena če bii se iih ne bil nedoleo tega nekdo usmilil in bi jih ne bil postavil lepo v vrsto drugo zraven druge, in jih lepo definiral po zasluženiu
(Dalie prihodnjič.)
DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI.
(Konec.)
Lesna akciia počasi napreduie. Nabrane smreke imajo šole v Velesovem. Ratečah 'iti Cerkljah.
šolske igre slabo oodpiratio konvikt. Čisti dobiček so nam poslale šole: Št. Vid pri Stični 200 Din. Reteče 50 Din in C e r k 1 i e 500 Din.
Skupni dohodki gospodarskega programa do dañas niega dne znašajo- Lekarna 8960 Din. Kosmos 3784 Din. Fotografije 1430 Din. Igre 750 Din. Skupaj 14.924 Din.
To ie lep uspeh osmih mesecev.
Poglejmo koliko pa bi lahko do proračunu imeli dohodkov gospodarske akciie v enem letu: če bi lekarno naročilo 400 šol bi bilo 30.000 Din. Če bi učila »Kosmos« naročilo 200 šol. in sicer polovico vseh 20.000 Din. Če bi 1000 učiteljev nabralo po 1 smreko bi bilo 50.000 Din. Če bi 200 šol napravilo igre po 500 Din izlkupička bi bilo 100.000 Din. Članarino 1000 članov bi bilo 100.000 Din Razni popusti in drugo 100.000 Din. Skupaj 400.000 Din.
Torei bi lahko brez vsakega truda dabrali v enem letu skoro pol mil iona dinarjev. Glejte in delajte!
Tov. Lalpaine se zahvali tov. Pav-lovcu za trud. ki ga ima pri gospodarski akcjji.
Volitve upravnega in nadzorstvenega odbora. Predlog tov. Repovša: Občnemu zboru predlagam. da se izvoli stari odbor, ker so se vsi člani obeh odborov brez izieme pokazali kot delazmožne in požrtvovalne in jim lahko brez skrbi zaupamo.
Občni zbor ie predlog soglasno odobril in i e bil izvoljen ves stari odbor.
Pri obvezni članarini predlaga tov. predsednik občnemu zboru, nai osvoii predlog o članarini kot nri mariborskem Učit. domu
Občni zbor oa ie osvoiil predlog tovariša Repovša in Štefeta. da ostani za letos obvezna članarina 100 Din.
Ker samostojnih predlogov in slučajnosti ni bilo. se zahvali tov. predsednik za udeležbo irt zaključi občni zbor.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji,
Vabila;
= UČITELJSKO DRUŠTVO SRE-ZOV MARIBOR. DESNI IN LEVI BREG
zboruje 5. iuniia t. 1 v obmejnem Št. Ilju )z Običajnim dnevnim redom. Odhod' iz glavnega kolodvora v Mariboru oo novem voznem redu ob 8.40. Nazai so ugodne zveze na vse Strani. Radf obeda mora vsaka šola najkasneje do 31. t. m. prijaviti število udeležencev upravitelju šole v Št. Iliu. Tov. Vauda vabi k skupni pevski vaii. ki bo v četrtek Po Biniko-štih ob 2. uri popoldne v Narodnem domu v Mariboru. — Vse društvene čla-ne(ice) bližje in dalnje okolice Št. Ilja, ki i z neznanih vzrokov no enn ali več let niso obiskovali naših zborovanj v Mariboru (Maribor kot tak seveda izvzet!). potem tudi neorganizirance(ke) vabi. da pristopilo sedai z. veliko goreč-nostio k mizi — odborov!. — Šjjanec. predsednik.
= BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 2. junija 1926 Ob 9. uri v poslopju bivše šulferaniske šole v Sevnici s sledečim dnevnim redom: 1. Društvene zadeve. 2. Predavanja: a) »Predvojna učiteljska organizacija v Rusiii«. (Referirá tov. JakQpec); b) »Kosmosova« zbirka učil. (Demonstrira tov. Zomer). 3. Slu-čamosti. Pridite vsi. ker bo to zlborova-nie združeno z društvenim izletom! Za obed se ie pravočasno prijaviti tov. Jos. Kladniku Po obedu zaigra sevniškj salonski orkester.
* Prva odborova se.ia Učit. konviik-
ta ie bila v ieseni lanskega leta!
ARGUS la najboljši Informacijski zavod ARGUS *"1a v V8eh lne»tlh «vol» poverjenika ARGUS daj» Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem «tanju denarnih zavodov, trgovsko-Induatrljsklh podjetij In privatnikov ARGUS-ova Informacije so vslkdar točne Izčrpna
In hitre_
ARGUS ** nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-°y talefan 1» 8~2B' a brz°lav"1 naslov Argus
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer je zborovalo dne 6. marca na deški osnovni šoli v Ljutomeru. Zborovalnica je bila s svežimi cvetlicami lično okrašena. Navzočih 54 članov.
V	začetku zborovanja se je tovarišu učitelju Zaherlu v Ljutomeru izročila diploma častnega članstva, katera je umetniško delo strokovnega učitelja Jožefa Žagarja. Tov. predsednik je imel pri izročitvi prav lep nagovor na odlikovanca, v katerem je naglašal slavljenčeve zasluge kot učitelja, člana društva in posebno kot narodnega delavca. Tudi tov. nadzornik je čestital slavljencu k temu odlikovanju, čemu so se pridružili vsi navzoči tovariši in tovarišice. Tov. Cvetko pa je poslal pismene čestitke. Vidno ginjen, se je tov. Zaherl v kratkili besedah zahvalil.
Za tem se preide na rešitev dnevnega reda. Po odobritvi zapisnika in rešitvi došlih dopisov, je podal tov. nadzornik Franc Karbaš izčrpno in zelo zanimivo poročilo iz »Narodne Prosvete«.
Temu je sledila najvažnejša točka dnevnega reda, poročilo in razgovor o deklaraciji. Poročevalec tov. Ivanjšič je v jedrnatih besedah zagovarjal in priporočal sprejem deklaracije. Nato se je razvila živahna in ostra debata, ki je bila mnogokrat prekinjena z burnimi medklici. V razgovor so pqsegli zlasti tovariši Lubej, Koprive. Mavric, Ivanjšič, Ceh i. dr. Po končani razpravi se je glasovalo; proti sprejetju deklaracije je bilo oddanih 19 glasov, za pa 14. Nekateri tov. so se glasovanja zdržali, drugi pa so predčasno odšli. Tov. predsednik Mavrič je z ozirom na izid glasovanja .izvajal konsekven.ee ter odložil mesto predsednika. Istotako odloži mesto podpredsednika tov. Ivanjšič in mesto tajnice tovarlšica Sterger. Ob splošni razburjenosti se je pred rešitvijo dnevnega . reda zaključilo zborovanje, ki se je tako slavnostno in v najboljšem razpoloženju začelo.
Dostavek: Dne 8. aprila se je vršila odbo-rova seja, v kateri se je sklenilo, da se z ozirom na odstop predsednika, podpredsednika in tajnice skliče izredni občni zbor na dne 8. maja, na katerem se bo predvsem izvolil nov društveni odbor.
+ Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj
je zborovalo dne 24. marca 1926 pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Predsednik pozdravi navzoče, posebno pa tovariša A. Osterca meščanskošol. učit. iz Maribora. Nekaj tovarišev se je opravičilo, mnogi pa ne in te se opozarja na sklep, ki je bil sprejet na predzadnjem zborovanju. Tovariši(ice) kie je zavednost?
Prečita se zapisnik št. 1 in se odobri.
Tov. Osterc poda poročilo »Potek mednar. ped. konference v Heidelbergu«. Podal nam je jasno sliko novejšega svetovnega nazora o vzgoji vobče, naslikal posamezne svetovne pedagoge, ki se udejstvujejo s prav dobrimi uspehi modernejše — neprisiljene vzgoje mladine. Vse ga ie prav pazljivo poslušalo, le žal, da je moral poročilo skrajšati radi pičlega časa.
Na dopis F. S., se priporoča članstvu, da po možnosti pristopijo kot člani F. S. v Mariboru, ker za naše društvo ne kaže ustanavljati podružnice F. S.
Oni, ki dolgujejo na naročnini »Zvončka« se opozarjajo, da isti dolg takoj poravnajo.
Pretreslo se je vprašanje glede pravil UJU, in se je sprejelo sledeče:
1.	Sedanja sestava organizacije po poverje-ništvih naj ostane.
2.	Izvršilni odbor imej toliko članov, kakor doslej. . .
3.	Širji glavni odbor pa poverjenike s tajniki in na vsakih 300 članov po 1 zastopnika, katerega si izvoli pokrajinska skupščina in na 3 zastopnike
1 namestnika.
4.	Član »Udruženja« more biti tudi nastavnik učiteljišč, meščanskošol. učitelj, upokojenec in ve-roučitelj. Izvoljen za odbornika je lahko vsak član udruženja.
5.	Slušatelji viš. ped. šole naj bodo člani učiteljskega društva tam, kjer študirajo, ali pa pri društvu svojega rednega službovanja.
6.	Širji glavni odbor naj se voli na pokrajin, skupščinah, izvršilni odbor pa na kongresu, njih mandat traja tri leta.
7.	Skupščine naj se vrše vsako leto do 15. avgusta, kongresi pa vsako tretje leto do 15. avgusta. menjevalno po centrih države po sklepu širjega odbora.
Predlogi: Ker nobeden izmed dosedaj predložnih zakonskih načrtov o osnovnih šolah ne vsebuje člena, kateri bi določal, koliko tedenskih ur nai znaša učna obveznost učiteljev in šolskih upraviteljev, naj posveti Pov. UJU tudi tej točki posebno pozornost.
Predlaga se sledeče: Učna obveznost učiteljev in učiteljic znaša tedensko 28 ur. Upravitelji poučujejo svoj razred, vendar so upravičeni oddati učne ure v svojem razredu na šoli nameščenim učnim osebam. Učna obveznost šol. upraviteljev znaša na dvorazrednicah 23—25, na tri-razrednicah 20—22, na štirirazrednicah 17—19, na pet- in večrazrednicah 14—16 tedenskih učnih ur. Učne ure, ki presegajo učno obveznost se nagradijo posebej in sicer znaša ta nagrada \% celokupnih mesečnih prejemkov za vsako naduro.
Pov. UJU naj skuša izposlovati tako naredbo, ki je z ozirom na veliko zaposlenost šol. uprav, nujno potrebna.
Prihodnje zborovanje se vrši 8. maja v Sv. Barbari v Slov. gor.
Književnost in umetnost.
Vse tu navaden« knjiga In publikacija •a doba v učiteljski knjigarni v Ljubljani. FranCllkanska ulica It. 6.
Ocene.
—k Ivan Lah. Pepeluh. Narodna pravljica v šestih dejanjih. Zbirka gledaliških ¡Ker Oder 14. zvezek. 1926. Str. 72. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 18.—, poštnina 75 para.
V	dramatski obliki je obdelal Ivan Lah znano narodno pripovedko o očetu, ki je imel tri sinove: dva sta bila pametna a tretji neumen. Rekli so mu Pepeluh. Ker je izpolnil očetu željo in stražil na njegovem grobu, mu je ta izročil srebrno piščalko. 2 njo se mu je izpolnila vsaka želja in piščalka mu je konečno pripomogla, da si je v tekmovanju pridobil kraljično za ženo. — Pepe-luha so igrali v Mariboru in Ljubljani.
—k Zakon o taksah in pristojbinah.
Drugi natisk. pregledan in s pojasnili izpolnjen. V Ljubljani 1926. Založila Ti-
skovna zadruga v Ljubljani Cena s poštnino vred 68 Din.
Novo izdajo Zakona o taksah in pristojbinah ie priredil dr. Fr. Stegenšek, uradnik nri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Besedilo zakona in abecedni seznamek sta na novo pregledana, poleg tega na so pridejana k posameznim
tarifnim oostavkam in členom noiasnila in navodila, ki iih ie izdala generalna direkcija ©osrednjih davkov v Beogradu. Ker so ta pojasnila obvezna za vsa ob-lastva. priporočamo novo izdaio Zakona o taksah uradom kot zasebnikom, četudt imaio morda že prvo izdaio
Gibanje učiteljstva in prosvete v raznih driavah.
Iz Estonske.
—est Srednje šolstvo. Obligatno se podučava na srednjih šolah ruščino in nemščino, dočim ie francoščina in angleščina neobligatna V Estonislki ie 85 sred-
Iz Nemčije.
—nem Pedagoški kurzi za inozemc« na berlinski univerzi imajo nalogo, da uvedejo inozemca, pedagoga čim preje v organizacijo in učne metode sodobne
njih in 56 strokovnoobrtn.h šol. Sprejem .nemške šale m da ga upoznajo z njeni-
v srednjo šolo iz osnovne šole se vrši brez izpita, enako tudi soreiem iz srednje na visoko šolo. Srednja šola e imela 1923. leta 24.775 obiskujočih. a kmetijske šole 437.	R—ež.
Iz Češkoslovaške.
E. ŠUŠTERŠIČ:
—čh Pevski zbor moravskih učiteljev, ki se .ie vrnii v zmagoslavju s turneje po Franciji, ie priredil zadnje tri dni preteklega leta v Pragi tri sijajno uspeie koncerte. Bili so to pravi božični muzi-kaličnj prazniki. Kritik piše v listu »Sko-la meštanska«: »Zbor moravskih učiteljev pod vodstvom prof. Ferd. Wacha doni nalik orkestru; sedaj čuješ mogočne orgije, sedaj zopet nežne tone. ki jih sicer more proizvajati le lok na gosli in pi-ščal. Polnost zvokov in harmonija ne odrečeta v nobeni dinamični niansi.«
—čh Znanstveni narodopisni tečaji za učitelje narodnih, meščanskih ter profesorje srednjih šol se vrše letos v velikonočnih počitnicah. Njih svrha ie seznaniti učiteljstvo z metodami narodopisnega raziskovanja. Program tečaiev ie sledeč: Znanstveni temelji narodopisja. Principi za urejani je narodopisnih zbirk deželnega1 muzeja. F o t o g r a f i ü a In film v službi n a r o d o P i s i a. A n-t r o p o I o g i j a in n a r o d o p i s. N a-rodoipis v slovanskih star.cf-žitnostih (prof. Niederle). Zgiodo1-vina čehoslovaškeea narodopisja od p oče tka XIX. stoletja pa do danes. .Predavali bodo visokošolski profesorji, in odlični strokovnjaki narodopisnih muzejskih oddelkov. Predavanja bodo izpopolrtievale znanstvene ekskurzije v narodopisni oddelek Narodnega muzeja v Pragi, v Naprstkov muzej in v PodebradSki.
—čh Dr. Stejskal o »Institutu .1. .1. Rousseaua« v Ženevi. »Pojdimo često v Ženovo. da se naučimo novih metod in organizacije znanstvenega raziskavanja. A še več'o körtet si odnesemo od tu na Češko, ko si tam za vse življenje vcepimo spoznanje, da je najboljše spoznanje za uspešno znanstveno delo prava prisrčna kolegialnost in sodelovanje, ne pa zahrbtnost in nespametno sumničene.« Zadn.ii lastnosti — dostavlja F. Pate k — ubijata pri nas vsako nadepolno stvar že v zarodku — in na tej čehoslovaškj (oziroma praški) malariji ie poginil tudi »Pedagoški institut Komenskyja« Pri nas je treba ozdravl'eiiia teh naših razmer, a nato ustanovitve državnega pedagoškega instituta, da ne borno vedno odvisni od tujega dela. ker si želimo pravega znanstvenega pedagoškega udejstvova-nja.
Iz Angleške.
—angl. Izobrazba učiteljev. Angleško učiteljstvo zahteva poboljšanje materialnega stanja. Nadalje zahteva, naj se posveti izbiri oseb za uoitelisk; stan večja pažnja. Sprejema naj se le one, ki | so naklonjeni in ljubijo deeo. UčiteljsKi | stan se mora povzdigniti na isto stopnjo | kakor ie oficirski ali duhovniški. V ministrstvu prosvete in v nadZorništvu naj bo le šolsko osobie. ki razume težnie šole in stanu. Kot kardinalno točko svojih zahtev stavi angleško učiteljstvo zahtevo po univerzitetnem obrazovanüu. Zato zahteva ukinitev učiteljišč. Občo na-obrazbo nai da srednja šola. strokovno univerza, praktično pa enoletni kurz na šolah, kjer podučujejo njih stari kolegi, liki medicincem, ki praktieiraio po bolnicah. Seveda, profesor« učiteljišč so proti temu. Isti pojavi pri nas. kakor v CSR.	R—ež.
mi najznačilnejšimi pedagoškimi ustanovami. Na teh kurz'h. ki traiaio prilično 6 tednov, se predava o organizaciji nemške šole o pokretu staršev, o pokretu omladine. o novih metodah elementarnm vaj v ç'-tanju, o šolski reformi, o delovni foli, o hi:gi.ieni, o knjižnicah, o narodniii univerzah, o strokovnem šolstvu. Razen predavani, ki se vrše po Wachter-Weberjevi metodi, se vrše ekskurzije v šolo »Pestalozzi-Frobelhaus« in v »Dom mladoletnikov«.	R—ež.
Iz Zedlnienih držav.
—zed. Zedinjene države , Severne Amerike imajo 48 avtonomnih držav, po katerih je raztrošenih 167 učiteljišč in 526 višjih, šol univerzitetnega ranga ter ravno toliko srednjih šol. Število obisku-iočih na teh šolah ie 1,300.000. V osnovno šolo mora hoditi deca 8 let.
Iz Rusije.
—rus Obisk šole. Poslušajmo, kaj pravijo Rusi sami o tei pekoči rani- »Vsa fakta, vsa poročla težitio za tem, da opo-zore na fakt, žalosten, a resničen, da si-rotinska deca ne poseča šole. In to, ker nima obutve, ni obleke. Zatem se ie oPa-zilOi da so po nekaterih mestih dekleta popolnoma prestala pohajati v šolo.« Pod takimi ma te r ia In o-soci aln imi Okol-nostmi ie razumljivo, da ima ruska šola slabe izglede za bodočnost. R—ež.
Iz Mehike.
Delo za prosveto. Po dolgotrajni državni krizi in meščanski vojni ie začela Mehikanska stopati nova pota za sanacijo zastalih kulturnih in prosvetnih razmer. Današnja vlada ie osredotočila vso svojo moč za nrosoeh prosvete med narodom. Zato ni čuda, da ie vlada s takimi zdravimi tezami dvignila prosvetni budžet od 8 milijonov na 50 milijonov pesov. Na čelu cele prosvetne akcije stoji José Vascozelos, apostol prosvete, kakor ga nazivaio, a cel pokret ie pod okriljem mehikanske univerze. Vsi pro-svetniki in izobraženci so organizirani v
tem delu proti analfabetizmu. Ustanavljajo se stalne, začasne in ambulantne šole širom cele zemlje. V mehikanskj prestolnici ie državni podlsekretar, nod1 katerim stoji vse tehnično šolstvo. Razen tega organizira širom domovine narodne biblioteke ter oskrbuje književna, popularna izdania za narod. Da se vidi ogromno delo, iki ie na tem polju storjeno, treba pomisliti, da se ie v dobi enega leta lazdalo med narod in državne tiskarne . nič več in nič mani kakor 600.000 najrazličnejših knjig. Povrh tega se ie leta 1923. osnovalo celo 2000 bibliotek v zemlji.
Iz Španije.
—šp. .Šolski problem Si» v Španiji
suče okoli uvedbe šoliske obveznosti. Baje ie tam nemogoče izvesti zakonsKe predpise o obveznem učenju, ker špansko dete. dasiravno potrebno šole, je orodie staršev, ki ga uporabljajo za delo» bodisi doma ali na polju. Učnih moči te na Španskem 34.474, od teh, 28.924 državnih i'n 5550 privatnih nasta vni kov. Vseh obiskuiočh ie 4,477.968 na vsakega' nastavrijka odpade .124' učencev. Uvedba šolske obveznosti ie nemogoča, ker ni šolskih zgradb. Mesta so z njimi prenapolnjena, dočim ie šola na deželi redkost.	R—ež.
Iz Italije.
i ' t ( i „
—it Še nekai o dodatnih urah. Kakor znano so bile dodatne ure za slovenščino odpravljene. Šolske oblasti niso sicer še razposlale tozadevnih okrožnic tako, da se po večini ipouk praktično se dalie vrši. Le v nekaterih krajih so pre-goreči šolski ravnatelji ali premlačni slovenski učitelji samovoljno ustavili ta pouk. Za obisk tega oouka so morali učenci začetkom leta predložiti posebno tz^ javo. Ka'ko se ie to praktično izvršilo, smo že orei poročali. Danes hočemo omeniti zanimiv slučaj iz Zgonflka na Krasu. Ko so otroci začetkom leta predložili zahtevane izjave, iih učiteljica nt hotela sprejeti, češ, da nima nobenih tozadevnih navodil. Otvoritev šole se te nekoliko zakasnela. Tedaj ie večina otrok zooet predložila iziave. le nekateri so pozab'li to prvi dan storiti. Drugi dan pa niso hoteli več sprejeti iziave. Zanimivo ie sedai sledeče: Katehet bo smel druge učence poučevati v slovenščini. Onim 15 pa, ki so zamudili rok, bi maral naznan.ievati boži'o besedo v italijanščini, ker s tem. da niso predložili izjave, so pokazali, da so Italijani.
KRASEN ZASLUŽEK
POSTRANSKI ALI GLAVNI SE NODI VSAKOMUR. POJASNILA DAJE SAMO PROTI ZNAMKI D I N 1 —
G. DOBRŠEK, LJUBLJANA
LEVČEVA ULICA ŠTEV. 3.
Novosti za pomlad in poletje!
Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. SKABERNE,
LJUBLJANA
NOVO I
NOVO I
Pravkar izšlo!
Peta Finkova ZBIRKA
važnejših novih naredb in odredb
za
osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji
Cena broš. zvezku Din 32 — Zbirka obsega naredbe
za čas od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.
L
n