^ednja ¿č Trgovina Servisne storitve Leto XX številka 12 cena 1,46 EUR 21. december 2018 Utripke leta 2018: Kaj pa, če je vse to res? Štirideset let spodnjesavinjskega tiskanega medija .6 in 9 .26 Božičkova pošta v Žalcu Takole prešerno je Božičkova pošta prejela številna pisma žalskih otrok. Otroci so oddajo pisem vzeli zelo resno. KV Dragi obiskovalci naših prireditev, bralci Utripa, poslovni partnerji, strokovni kolegi in prijatelji, hvala, ker ste z nami prehodili del poti, ki jo je zarisalo to leto. Upamo, da bomo skupaj tudi v letu, ki prihaja. Naj bo ustvarjalno in iskrivo, polno čudovitih trenutkov, optimizma in ljubezni. Naj uresniči vaše želje in pričakovanja. Kolektiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Razstavni salon v Žalcu Hausenbichlerjeva 9 Mob.: 031 629 769 www.steklarstvo-leskosek.si STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK ŽE 50 LET Izdelujemo in vgrajujemo: - kuhinjska stekla (barvana, s fototapeto) - tuš kabine, vrata in stene po meri - steklena notranja vrata (krilna, drsna) - predelava starih lesenih oken in vgradnja izolacijskih stekel - steklene ograje, namizna stekla, ogledala VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2019! V petek, 14. decembra, se je v Žalcu ustavila potujoča Božičkova pošta. Božičkovi poštni palčki Elfina, Flora in Fred so na povabilo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec letos prvič pripotovali z avtobusom in čakali z veliko štampiljko »ŽALEC with LOVE«. Avtobus se je ustavil na Šlan-drovem trgu, kjer že ves mesec potekajo praznične prireditve. Prireditveni prostor so napolnili otroci, ki so v Božičkovi poštni poslovalnici oddali številna pisma. Velik paket s pismi se je potem podal na 3.197 km dolgo pot do Rovaniemija, kjer živi Božiček, palčki pa so svoje male obiskovalce z avtobusom popeljali po Žalcu. Si predstavljate, kako dobro mora pošta delovati in kako organiziran je Božiček, da dostavi vsa darila in uresniči želje iz Božičkove pošte? O Božičku, Miklavžu in Dedku Mrazu, pa tudi o drugem prazničnem utripu doline preberite na naslenjih straneh tokratnega Utripa. T. Tavčar Glasbena šola "Risto Savin" Žalec Veliko sreče in uspehov v letu, ki prihaja, vam želi ★ kolektiv Glasbene šole "Risto Savin"Žalec Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Navdiha, vztrajnosti in srčnosti »Tudi jaz sem potočil kakšno solzo, nehote si človek naloži kakšno breme,« je povedal naš rojak iz Migojnic, osebni trener Ilke Štuhec, Gregor Koštomaj ob njenem veličastnem dvojnem zmagovalnem povratku po poškodbi ta torek in sredo. In v tej trenerjevi solzi in tudi v Ilkinih čustvih, ki jih je narisala na svojem obrazu, se skriva tisto več od naravne danosti. Se skrivajo trdo delo in moč, trdnost, vztrajnost, osredotočenost na cilje ter tudi srčnost in pripadnost. Kdo, če ne Ilka, nam je lahko v teh prazničnih dneh, ko se poslavljamo od starega leta in nazdravljamo novemu, boljši navdih? Po osvojitvi dveh malih kristalnih globusov v sezoni 2015/2016 si je na pragu nove sezone poškodovala koleno, bila dvajset mesecev odsotna, potem pa se je vrnila, zmagala dvakrat in s tem po številu zmag (9) v svetovnem pokalu prehitela Matejo Svet in Bojana Križaja. Kdo, če ne njen osebni trener iz naše doline Gregor Koštomaj, nam je lahko navdih, primer pripadnosti, vztrajnosti, srčnosti ob trdem in strokovnem delu ter profesionalnosti? V decembrski številki Utripa pred dvema letoma in pred poškodbo je Gregor Koštomaj na vprašanje, ali je tekmovalni šport pogosto zelo krut, povedal: »Kruto je danes tako vse, tudi navadno življenje. Če hočeš biti nekje uspešen, moraš nekaj žrtvovati.« Ilka je morda izstopajoč primer, a zagotovo se danes vsak sooča s svojim malim in malo večjim izzivom, s trnjem in z ovirami posuto potjo do cilja, s tisočimi preprekami do svojih sanj. Velja za otroke, mlade, tiste v zrelih letih, malo starejše, tiste v tretjem življenjskem obdobju. Pa naj bodo to dobra ocena v šoli, odličen izdelek pri pouku ali v kakšni delavnici, opravljen izpit za avto, matura, ustvarjanje doma, kakšen profesionalni izziv, pozitivni izid bolezni ali poškodbe ... Ja, svet je krut in ena sama bitka, a vse se da, če se hoče. In hoteti ne pomeni le želeti in potem se bo uredilo samo po sebi. To pomeni tudi boriti se za svoje življenje, zase, za svoje cilje, kakršni koli že so. Na koncu, ob doseženem, ne glede na trnovo pot in odrekanja, je občutek neprecenljiv. »Moral bi vas povabiti s sabo kakšno jutro v hribe, ko vzhaja sonce. Tako lepo zimsko, sončno jutro odšteje vse negativne stvari, ki jih šport prinaša, tudi tiste dni, ko te zebe, ko ni najbolj prijetno,« je še povedal trener in pri doseganju ciljev izpostavil tudi zaupanje vase in v svoje kvalitete, vztrajnost, potrpežljivost in zahtevnost do sebe. Zanimivo, podobno je dejala v povsem drugih okoliščinah in z drugega življenjskega področja oz. ustvarjanja naša sogovornica, modna oblikovalka o tem, kaj priporoča mladim (stran 11): »Vsekakor je potrebno imeti malo smisla in želje po ustvarjanju, predvsem pa vztrajnost in delovne navade.« Naj k temu dodamo še razmišljanje ene od anketirank s strani 7: »Marsikaj bi se dalo urediti, če bi ljudje stopili skupaj, če bi čutili drug drugega in ne bi gledali samo na svojo korist.« In že imamo navdih za prihajajoče leto. Vsem želim v prihodnjem letu čim več navdihov, tistih vaših, ki vam bodo pomagali uresničiti cilje, ne glede na to, kako trdo boste morali delati zanje. Pripadnost in občutek za ljudi okoli sebe tudi ne bosta odveč. Prijazne, navdiha polne in svobodne praznike vam želim, v soju luči in bogastvu razmisleka, v objemu tistih, ki jih imate najraje. Lucija Kolar 9771580096004 2 december 201 8 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Praznični december v Žalcu Adventni sejem in koncerti Adventno sejemsko dogajanje so s svojimi nastopi popestrili otroci iz vrtca Novo Celje Žalec osvetljujejo luči, ki mu dajejo praznično ledeno podobo. Župan Občine Žalec Janko Kos je v sredo, 5. decembra, skupaj s predsednikom Mestne skupnosti Žalec Romanom Virantom ob 17. uri na Šlandrovem trgu prižgal praznično mestno razsvetljavo in uradno se je začelo praznično dogajanje v Žalcu. Številne prireditve, ki bodo potekale ves december, so na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec združili pod naslovom Praznični december v Žalcu. Glavno prizorišče bo Šlandrov trg, prireditve pa bodo potekale tudi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in Dvorcu Novo Celje. Uro pred prižigom prazničnih lučk so odprli drsališče na Šlandrovem trgu, ki bo odprto vse do 24. februarja 2019, in sicer od 15. do 20. ure od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 14. do 21. ob sobotah, ob nedeljah pa uro manj, do 20.00, v prazničnem decembru ob petkih in sobotah pa do 22. ure. Mogoča je izposoja drsalk po simbolični ceni 2 evra, drsanje pa je brezplačno. 7., 14. in 21. decembra bodo lahko drsalci zaplesali ob disco glasbi, dvakrat tedensko pa bo potekala tudi brezplačna šola drsanja in hokeja. Prižigu lučk je sledila ple-sno-igrana predstava za otroke Norček in december, nato pa je otroke obiskal Miklavž s svojim spremstvom, za kar so poskrbeli v Kulturno-turistič-nem društvu Levec. Miklavž je številne najmlajše, ki so napolnili prireditveni prostor Praznične luči so prižgali 5. decembra. Tudi letos je zelo živahno na drslišču na Šlandrovem trgu. na prenovljenem Šlandrovem trgu, obdaril s parkeljni in bonboni, za razigrano vzdušje pa je poskrbela plesna anima-torka Mojca Robič. Decembra bo sledilo veliko dogodkov, namenjenih vsem generacijam in različnim okusom, od koncertov in ponovitev operete Hmeljska princesa do komedij in otroških predstav. Praznično dogajanje in leto bodo zaključili z dvema dogodkoma: s silvestrsko predstavo 31. decembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer bo občinstvo s komedijo S trebuhom za kruhom zabavala Lucija Čirovič, in s silvestrovanjem na Šlandrovem trgu, kjer bo zbrane zabaval ansambel Poziv. T. Tavčar Večerno adventno dogajanje v dvorcu je odprl Akademski pevski zbor Risto Savin. Na prvo adventno nedeljo, 2. novembra, je na sejmu v avli baročnega Dvorca Novo Celje sodelovalo 19 izbranih razstavljavcev. Številni obiskovalci (okrog 350 se jih je zvrstilo čez dan) so lahko izbirali med praznično ponudbo adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, med domačimi dobrotami in drugimi raznovrstnimi izdelki. Ob odptju sejma je zbrane pozdravil Uroš Govek, v kulturnem programu pa so nastopili najmlajši iz 2. in 3. oddelka enote vrtca Novo Celje s strokovnimi delavkami Lidijo Dra-žnik, Polono Antloga in Aljo Krajnc. Na prvem večernem adventnem koncertu je nastopil Akademski pevski zbor Risto Savin, v nedeljo, 9. decembra, Duo Selection in v nedeljo, 16. decembra, Vokalna skupina Draž. To nedeljo, 23. decembra, pa bo ob 17. uri adventno dogajanje v Dvorcu Novo Celje s koncertom zaokrožil Mešani pevski zbor A Cappella KUD Petrovče. T. T. Adventni sejem je prinesel tudi domačo kulinarično ponudbo. Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKST Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ZcAfa lekarne, Po adventni venček zdaj že nekaj let mnogi pridejo v Dvorec Novo Celje. LONČAREK ŽALEC Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo prijetne božične praznike ter zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2019. _SaAtirUsAe/.daiittes.J OBČINA ŽALEC december 201 8 3 Potrdili mandate, dva nadomestna svetnika 21. 12.//17.00 Čarovnija na ledu m prihod Božička, Šlandrov trg 21. 12.//20.00-22.00 Disco na ledu „Back to 80 s", Šlandrov trg 22. 12.//18.00 Koncert: Anabel, Šlandrov trg 22. 12.//20.00 Dekliščina, komedija, Špas teater. Dom II. slov. tabora Žalec 23. 12.//10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, gasilski dom, Drešinja vas; tudi 25., 26. in 30. 12. 23. 12.//17.00 Adventni koncert: MePZ A Cappella, Dvorec Novo Celje 24. 12.// 22.30 Pohod z baklami k polnočnici; jaslice na prostem, gasilski dom, Zavrh 25. 12.//15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel (tudi 26. 12.) 26. 12.//10.00 Blagoslov konj pri cerkvi v Galiciji 26. 12.//18.00 Dobrodelni božično -novoletni koncert Godbe Zabukovica z gosti, športna dvorana OŠ Griže 26. 12.//19.00 Tradicionalni božični koncert, cerkev sv. Pankracija, Ponikva 27. 12.//17.00 Predstava za otroke: Planet, od plastike zadet. Dom II. slov. tabora Žalec 28. 12.//17.00 Balet za otroke: La Fontainove basni, Dom II. slov. tabora Žalec 28. 12.//18.00 Koncert: BQL in Nika Zorjan, Šlandrov trg 29. 12.//17.00 Predstava za otroke: Lisička zvitorepka,v Dom II. slov. tabora Žalec 30. 12.//17.00 Predstava za otroke: Trije prašički, Dom II. slov. tabora Žalec 31. 12.//21.00 Silvestrska predstava: S trebuhom za kruhom, komedija, Lucija Cirovič, Dom II. slov. tabora Žalec 31. 12.//22.00 Silvestrovanje na prostem z ansamblom Poziv, Šlandrov trg 30. 12 VEC NA WWW.ZKST-ZALEC.SI Na svoji konstitutivni seji občinskega sveta se je 5. decembra zbralo tudi 27 novoizvoljenih žalskih občinskih svetnikov. Sprejeli so poročilo občinske volilne komisije o izidu nedavnih volitev in potrdili vse mandate. Imenovali so tudi devet članov komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja. Konstitutivno sejo je vodil novoizvoljeni in najstarejši član občinskega sveta Stanislav Jerman, prisotni pa so bili na podlagi potrdil o izvolitvi vsi (27) izvoljeni člani OS Občine Žalec. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in v občinski svet je na seji podala tajnica občinske volilne komisije Darja Orožim. Nato so imenovali komisijo za potrditev mandatov v sestavi Janko Kos, Matjaž Krk, Jože Krulec, Tanja Basle in Zdenka Jan. Slednja je v imenu komisije podala poročilo, občinski svet pa je sprejel sklep, da na poročilo občinske volilne komisije o volitvah 18. 11. ni bilo pritožb in ga zato sprejme. Občinski svet je soglasno potrdil mandate novim članom občinskega sveta za mandatno obdobje štirih let. V občinskem svetu bodo v novem mandatu sedeli Tanja Basle, Blaž Kolar, dr. Hana Šuster Erjavec, Zdenka Jan, Marjan Vodeb, Stanislav Jerman, Vilma Tekavc, Janko Kos, Tatjana Razboršek Rehar, Roman Virant, Tanja Trobiš, Viktor Mitov, Nada Jelen, Matic Krajšek, Anka Krašovc, Slavko Ivezič, Jože Krulec, Jasmin Fideršek, Tina Rosina Košir, Matjaž Krk, Nina Avbelj Lekič, Karel Bo-rovnik, Marjeta Rukav, Darko Tratnik, Katja Palčnik, Anton Vseh 27 novoizvoljenih svetnikov žalskega OS Grobelnik in Danijel Vombek. Občinski svet je ugotovil tudi, da ni bilo pritožb na poročilo o ugotovitvi izida volitev za župana Občine Žalec, s čimer je tudi uradno začel svoj tretji mandat izvoljeni župan Janko Kos, ki je mandat sprejel. Občinski svet je zaradi nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta in župana potrdil tudi začetek postopka za potrditev mandata nadomestnemu članu OS. Na predhodno usklajen predlog predsedujočega Stanislava Jermana so najprej potrdili število članov komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja. Komisiji bo predsedoval Viktor Mitov, njeni člani pa so Tanja Trobiš, Roman Virant, Matjaž Krk, Karel Borovnik, Stanislav Jerman, Jože Krulec, Tanja Basle in dr. Hana Šuster Erjavec. Komisija se je 12. decembra že sestala na svoji prvi seji in Janko Kos je začel svoj tetji mandat. odločala o predlogu občinske volilne komisije o prehodu mandata članice OS Občine Žalec na naslednjo kandidatko z liste Socialnih demokratov. O nadomestni članici Vladi-mili Dobnik iz Levca, ki bo nadomestila izvoljeno Tatjano Razboršek Rehar, slednja bo še naprej opravljala delo direktorice občinske uprave Občine Žalec, so svetniki odločali na včerajšnji 2. redni seji, na ka- teri so odločali tudi o številu članov stalnih delovnih teles in imenovanju njihovih članov ter predsednikov. Sicer pa so se včeraj po seji odpravili na družabno srečanje ob koncu leta, ki ga je za predstavnike negospodarskih dejavnosti v občini pripravil župan, potem ko so po konstitutivni seji 5. decembra pospremili odprtje drsališča in prižig luči v prazničnem Žalcu na Šlandrovem trgu. T. T. Pojasnilo Glede na zapisano v elektronskem pismu, ki ga je na naše uredništvo poslal svetnik SLS Jože Krulec, dodajamo poročilu z lokalnih volitev, ki smo ga objavili v novembrski številki Utripa Savinjske doline z naslovom Povprečna udeležba volivcev (stran 8), dodatno pojasnilo. Jože Krulec je zapisal: »V zadnji številki Utripa, pri analizi rezultatov volitev v Občinski svet Občine Žalec, je bilo navedeno, da je SLS dosegla manjše število svetnikov in slabši rezultat, kot na predhodnih volitvah. To ne ustreza dejanskemu stanju, saj je SLS v Občini Žalec na zadnjih volitvah podprlo 21,8 % več volivcev kot na volitvah 2014 oziroma je za 1,13 % močneje zastopana v občinskem svetu kot v preteklem mandatu. Mogoče vas je pri pisanju članka zmotilo dejstvo, da se je v preteklem mandatu naši svetniški skupini v vmesnem času pridružila članica druge stranke, kar pa nima povezave z volilnim rezultatom.« Časopis Utrip Savinjske doline ni pripravil analize, saj se kot javni medij ne ukvarjamo z analitiko, pripravljamo pa poročila, ki imajo drugačne zakonitosti. Svetniška skupina SLS je ob prejšnjih lokalnih volitvah res dobila tri svetni- ke, kar smo tudi navedli, in res je to v izhodišču enak izid, kot ga je dosegla letos, torej trije svetniki. Dejstvo je tudi, da je imela svetniška skupina SLS večji del prejšnjega mandata štiri svetnike, kajti pridružila se ji je še svetnica Alenka Polšak. To je podatek, uradno objavljen na spletnih straneh Občine Žalec, ki se nam je zdel dovolj verodostojen, da ga objavimo. V našem časopisu nismo navajali deležev v odstotkih, ki naj bi jih po novem imele svetniške skupine v občinskem svetu. Sestava novega občinskega sveta ima namreč dva svetnika manj in v novinarskem smislu bi bilo zavajajoče navajati odstotke in jih primerjati z volitvami pred štirimi leti. Število izvoljenih svetnikov izpred štirih let je tri, kar je enako številu letos izvoljenih svetnikov SLS. Torej izid ni boljši, kot navajate. Z interpretacijami pa se v novinarskih poročilih ne ukvarjamo, to prepuščamo bralcem. Zato se opravičujemo za premalo navedenih podatkov, torej da ste po volitvah v prejšnjem mandatu imeli tri svetnike, enako kot zdaj, kasneje pa štiri, torej manj, kot jih imate v začetku sedanjega mandata. Interpretacije zapisanega pa, kot rečeno, prepuščamo bralcem. Lucija Kolar Spoštovane občanke in občani! Želim vam vesele božične in novoletne praznike, zdravo in SReČNO leto 2019. Janko Kos, župan Občine Žalec s sodelavci S Žalec OBJEMU ZELENEGA ZLATA 4 december 201 8 OBČINE _SaAMAii&be/. datine/S Prva seja novega OS Občine Tabor Novi občinski svet začel z delom Nova zasedba taborskega občinskega sveta z novim županom Markom Semprimožnikom Prebodlski občinski svet na svoji konstitutivni seji z županom Vinkom Debelakom, ki je vstopil v šesti mandat. Prvi med občinami, ki so dobile župane v prvem krogu, so konstitutivno sejo občinskega sveta sklicali v Taboru, in sicer že v torek, 30. novembra. Sejo je sklical dosedanji župan Anton Grobler, ki se ni odločil za ponovno kandidaturo za župansko funkcijo. Uvodoma je čestital vsem novoizvoljenim, nato pa je vodenje seje prevzel najstarejši član občinskega sveta Ivan Hrastnik. Seje se je udeležilo vseh osem novoizvoljenih članov, in sicer Vanja Lednik, Tadej Lukman, Blaž Kovče, Ivan Hrastnik, Žan Grobler, Mateja Cestnik, Mihael Centrih in Boštjan Kreča. V nadaljevanju je novi župan Občine Tabor Marko Sempri-možnik predložil potrdilo o izvolitvi, predsednik občinske volilne komisije David Teržan pa je podal poročilo volilne komisije o izidu nedavnih volitev. Imenovali so mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Komisiji je predsedoval Mihael Centrih, člana pa sta bila Vanja Lednik in Žan Grobler. Komisija ni prejela nobene pritožbe in tako je občinski svet potrdil mandate vsem novoizvoljenim članom OS Občine Tabor ter mandat županu Marku Sem-primožniku. Anton Grobler je čestital novoizvoljenemu OS Občine Tabor in županu ter dejal, da je bilo delati za dobrobit skupnosti zanj častna funkcija in da so bile glavne težave v njegovem mandatu finančnega izvora, ki pa jih je s tvornim sodelovanjem članov prejšnjega občinskega sveta in z občinsko upravo tudi saniral. V nadaljevanju so imenovali občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vanjo pa so bili izvoljeni Mihael Centrih, Blaž Kovče, Tadeja Lukman, Vanja Lednik in Žan Grobler. Ob koncu seje je Mihael Centrih povedal, da je delo župana in občinskega sveta v preteklem mandatu potekalo zelo dobro. Na začetku je bilo finančno stanje zaskrbljujoče, zato je velik dosežek, da so finančne obveznosti poravnali do te točke, da lokalna skupnost praktično ni več zadolžena. To je znak dobrega gospodarjenja. Prepričan je, da bodo nadaljevali z dobrim delom, zato bo podprl vse dobre predloge za občino. D. N. Obnova doma krajanov v Andražu Občina Polzela je konec oktobra z izvajalcem del, podjetjem Halomojstri, podpisala gradbeno pogodbo za obnovo doma krajanov v Andražu. Vrednost pogodbenih del znaša 145.000 evrov. Pogodbena dela vključujejo vse aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo novega pročelja velikosti 990 m2 in vgradnjo 14 novih oken ter dvoje vrat. Investicija zajema tudi dodatno toplotno zaščito podstrešja in zamenjavo zunanjih požarnih stopnic iz dvorane na južni strani objekta. Vsa izvedbena dela sledijo zahtevam Eko sklada, in sicer glede na javni poziv za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih Obnova doma krajanov v Andražu nad Polzelo virov energije in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja, od koder bo Občina Polzela na podlagi V torek, 4. decembra, se je ob 18. uri v prostorih sejne sobe Občine Prebold na svoji 1. redni (konstitutivni) seji Občinskega sveta Občine Prebold sestal novoizvoljeni občinski svet. Sejo je sklical dosedanji župan Vinko Debelak, vodil pa jo je najstarejši izvoljeni svetnik Karel Lobnikar. Poročilo občinske volilne komisije o izidu nedavnih volitev je podala in obrazložila predsednica OVK Maja Pihler Kunej. Predsednik tričlanske mandatne komisije je Marjan Golav-šek, člana pa Marko Repnik in Miha Fonda. Komisija je pre- gledala vsa potrdila o izvolitvi in ugotovila, da na občinsko volilno komisijo ni prispela nobena pritožba. Novi občinski svet tako sestavljajo Matjaž Dolinar, Miha Fonda, Marjan Golavšek, Martina Jager, Li-lijana Kač, Janja Klančnik, Boris Kupec, Karol Lobnikar, Marko Repnik, Sonja Stergar, Mirko Stojnic, Franc Škrabe, Bernard Tratnik in Branko Verk. Potrdilo o izvolitvi je predložil tudi izvoljeni župan Vinko Debelak, ki bo občino vodil že svoj šesti mandat. V nadaljevanju je predsedujoči Karol Lobnikar čestital občinskemu svetu in županu ter mu predal vodenje seje. Župan se je s kratkim nagovorom zahvalil za izkazano zaupanje in zaželel občinskemu svetu uspešno delo in sodelovanje. Svetniki so soglasno potrdili njegov predlog o imenovanju članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, ki ji bo predsedoval Marjan Golavšek, člani pa so Marko Repnik, Miha Fonda, Franc Škrabe in Boris Kupec. Ob zaključku seje je župan svetnike seznanil s tekočimi informacijami in jim zaželel uspešno sodelovanje. D. N. Občina smo ljudje podpisane pogodbe za opisano investicijo dobila nekaj manj kot 17.000 evrov nepovratnih sredstev. T. T. Na Ta veseli dan kulture, 3. december, so na Polzeli s spoštovanjem radovedno in ponosno prvič odprli platnice knjige, ki so se jih neizmerno veselili. Njen naslov je Občina smo ljudje: dvajset let Občine Polzela (1998-2018). V pogovoru, ki ga je na gradu Komenda vodila Jolanda Železnik, sta podrobnosti o knjigi predstavila polzelski župan Jože Kužnik in avtor besedila Janko Germadnik. Knjiga je izšla v 1000 izvodih, tekst pa je preveden tudi v angleščino, zato bo lahko to delo tudi odlično protokolarno darilo, s katerim bo glas o polzelski občini slišan tudi prek meja Slovenije. Poseben čar dajejo knjigi tudi skrbno izbrane fotografije. S knjigo bodo ustavili čas. Z njo si bodo greli dlani in božali Jolanda Železnik v pogovoru z Jožetom Kužnikom in Jankom Germadnikom na predstavitvi knjige Občina smo ljudje: dvajset let Občine Polzela (1998-2018) dušo. Z njo se bodo ponašali, ker pripoveduje o lepotah Občine Polzela, rasti in napredku, zanimivostih in znamenitostih. Z njo bodo širili utrip zadnjih dvajsetih let, ki pripadajo samostojnosti. Dogodek, s katerim so zaokrožili praznovanje 20-letnice Občine Polzela, je s pevskim nastopom obogatila sopranist-ka Nataša Zupan ob klavirski spremljavi Mihe Haasa. T. T. OBČINA TABOR Novo leto je kot bel nepopisan list... Pobarvate ga s sanjami, posujte z ljubeznijo, popišite z neverjetnimi dosežki in okrasite s čudeži. Vse dobro v letu 2019! župan in občinska uprava Občine Tabor OBČINA PREBOLD Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu - rama ob rami svetloba z nami. (Tone Pavček) Občankam in občanom Občine Prebold želimo vesele božične in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2019. Občina Prebold _SaMinishe/.dotine/\ OBČINE december 201 8 5 Konstitutivna seja Občine Braslovče Seja polzelskega občinskega sveta Danica Tajnšek je novemu županu Tomažu Žoharju nadela protokolarno ovratnico. Svetnice in svetniki v občinskem svetu Občine Braslovče z županom Tomažem Žoharjem V sredo, 12. decembra, se je v sejni sobi Občine Braslovče na konstitutivni seji sestal novoizvoljeni sestav Občinskega sveta Občine Braslovče. Prve redne seje se je udeležilo vseh 15 svetnic in svetnikov, novi župan Tomaž Žohar in predstavniki nekaterih strank, sejo pa je vodila najstarejša članica novoizvoljenega občinskega sveta Danica Tanjšek. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana je podal predsednik Občinske volilne komisije Mitja Korent. Predsednik OVK je prisotne seznanil tudi z ugotovitvijo, da je prišlo zaradi demografskih sprememb v občini tudi do razlik v številu volivcev v posameznih volilnih enotah in med volišči. Zato je komisija na svoji zadnji seji sprejela sklep: »Predsednik občinske volilne komisije naj na seji občinskega sveta le-temu poda predlog, da se obstoječe volilne enote ukinejo in ustanovi ena volilna enota oziroma, da se območja obstoječih volilnih enot na novo določijo tako, da bo v vsaki od le-teh približno enako število volivcev.« Predsednik OVK Mitja Korent je predlagal občinskemu svetu, da bi o tem razpravljali na eni od prihodnjih sej. V nadaljevanju so predlagali in tudi soglasno potrdi- li sedemčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Urška Hozjan, Uroš Zupanc, Primož Brinovec, Danica Tajnšek, Matjaž Rožič, Jaka Orožim in Bogdan Trop. Pred je novi župan zaprisegel, mu je Danica Tajnšek okoli vratu nadela protokolarno ovratnico, nato pa je Tomaž Zohar prisegel in nagovoril svetnike. Ob tej priložnosti se je med drugim zahvalil družini in občanom, ki so glasovali zanj, in poudaril, da bodo njegova vrata za vse vedno odprta. Da bo vedno deloval povezovalno, konstruktivno in da bodo skupaj, z znanjem, s pozitivno energijo in pravimi vrednotami uspeli uresničevati zastavljene cilje za ljudi in za razvoj braslovške občine. T. Tavčar Novi Občinski svet Občine Braslovče: Socialni demokrati SD (4 svetniki): Danijel Cokan, Andrej Hribernik, Danica Tanjšek, Anton Vesolak; Slovenska demokratska stranka SDS (3 svetniki): Franc Skok, Uroš Zupanc, Domen Dobnik; Neodvisna lista Tomaža Žohar j a - Ker se da (4 svetniki): Primož Brinovec, Polona Marovt Ganter, Urška Hozjan, Boštjan Šalamon; Slovenska ljudska stranka SLS (1 svetnik): Jaka Orožim; Stranka modernega centra SMC (1 svetnik): Bogdan Trop; Nova Slovenija - krščanski demokrati (1 svetnik): Matjaž Rožič; Stranka upokojencev Slovenija Desus (1 svetnik): Branko Ribizel. Za večjo varnost Slovenske železnice - Infrastruktura in ministrstvo za infrastrukturo sta zaključila izvedbo dopolnitve zavarovanja nivojskega prehoda na progi Celje-Velenje na Bregu pri Polzeli. Nivojski prehod so dopolnili z dvema polzaporni-cama, kar pomeni, da se bo bistveno povečala varnost prečkanja nivojskega prehoda. V okviru dopolnitve zavarovanja so zamenjali celotno avtomatiko z vsemi kabli do vseh zunanjih elementov. Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju s SZ - Infrastruktura sistematično pristopa k reševanju vseh nivojskih križanj ceste in železniške proge na območju Republike Slovenije. Komisija za nivojske prehode, ki deluje v sestavi ministrstva, zagotavlja Na Bregu pri Polzeli so prehod čez železniško progo zavarovali z novimi polzapornicami. strokovni pristop in spoštovanje veljavne zakonodaje. Končni cilj je seveda ukinitev vseh nivojskih križanj, kjer je to mogoče (gradnja zunaj nivoj-skih križanj oziroma nadvozov Na Polzeli se je v torek, 4. novembra, prvič sestal pol-zelski občinski svet v novi sestavi z novim oziroma starim županom Jožetom Kužni-kom, sejo pa je vodil najstarejši svetnik Mihael Franko-vič. Po ugotovitvi števila navzočih novoizvoljen članov občinskega sveta je predsednica Barbka Zupan Cimperman podala poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v Občinski svet Občine Polzela in poročilo o izidu volitev za župana. Imenovanju mandatne komisije je sledilo poročilo omenjene komisije in potrditev mandatov 17 svetnikov in župana ter imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predsednika komisije so svetnice in svetniki potrdili Felixa Skutnika, člani pa so Andrej Sevčnikar, Bojana Kralj Kos, Aleš Trbežnik in Marjan Močnik. Ob koncu je vodja seje Mihael Frankovič podelil županu Jožetu Kužniku protokolarno ovratnico in mu čestital ob ponovni izvolitvi za župana. Zupan se je ob tej priložnosti zahvalil za zaupanje in izrazil upanje, da bodo tudi v tem mandatu dobro sodelovali. Polzelski občinski svet, v katerem je 17 svetnikov, ima v novem mandatu 4 ženske in kar 12 novih svetnikov. Največ mest, kar šest, so zasedli člani Gibanja za Občino Polzela, lista Jožeta Kužnika (Ivi Ka-pitler, Martina Lipičnik, Darko Hlupič, Aljaž Košec, Felix Skutnik, Blaž Turnšek), štiri mesta člani Slovenske demokratske stranke - SDS (Mihael Frankovič, Dragica Pražnikar Sternad, Andrej Sevčnikar, Silva Meklav), tri člani Nestrankarske liste za enakomeren razvoj - NLER (Marko Slokar, Bojana Kralj Kos, Monika Blagotinšek), dva člana Demokratske stranke upokojencev Slovenije - Desus (Marjan Močnik, Milan Peč-nik), po enega člana pa imajo Socialni demokrati - SD (Aleš Trbežnik) in Stranka Alenke Bratušek (Anton Kanduti). T. Tavčar Polzelski svetniki so se srečali na ustanovni seji z novim starim županom Jožetom Kužnikom. Več žensk kot moških V sejni sobi Občine Vransko je v torek, 11. decembra, potekala 1. redna (konstitutivna) seja Občinskega sveta Občine Vransko, ki jo je vodil najstarejši svetnik Rafael Novak. Občinski svet se je seznanil s poročilom o izidu volitev ter potrdil mandatno komisijo, ki je ugotovila, da pritožb kandidatov oziroma predstavnikov kandidatur ni bilo. Obrazložitev poročila je podala predsednica občinske volilne komisije Brigita Mi-klavc. V nadaljevanju so potrdili mandat vsem enajstim članom občinskega sveta in tudi županu Občine Vransko Francu Sušniku, ki bo tako Občino Vransko vodil že šesti mandat. Izvoljeni člani Občinskega sveta Občine Vransko za mandatno obdobje 2018-2022 Novi člani občinskega sveta z županom Francem Sušnikom, izvoljenim že šestič. so naslednji: Nova Slovenija - krščanski demokrati (8 svetnikov): Brigita Gosak, Nataša Juhart, Kristina Bogataj, Danilo Štante, Rafael Novak, Adrijana Ferme, Sonja Cen-celj in Jože Matko; Slovenska demokratska stranka SDS (3 svetniki): Breda Čvan, Marjan Pečovnik in Peter Reberšek. Imenovana je bila tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja v naslednji sestavi: Brigita Gosak - predsednica, člani pa Nataša Juhart, Kristina Bogataj, Jože Matko in Marjan Pe-čovnik. T. Tavčar in podvozov), oziroma zagotovitev avtomatskih zavarovanj na mestih, kjer gradnja zunaj nivojskih objektov ni mogoča ali finančno upravičena. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE V dneh, ko se poslavljamo od starega leta in polni pričakovanj zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2019 in čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki občinskega sveta 6 december 201 8 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S V Preboldu počastili 200-letnico šolstva Sprejem in pogovorni večer Kulturno prizorišče ob 200-letnici šolstva v Preboldu V četrtek, 13. decembra, so v Preboldu s slovesnostjo počastili 200-letnico šolstva v kraju oziroma v nekdanjem Sv. Pavlu pri Preboldu. Prireditev je bil v znamenju časovnega stroja, s katerim so upravljali učenci OŠ Prebold Lara, Tine in Kristjan. V prepletu zgodovine, ki so jo podprli z video projekcijo fotografij, so dvorano preplavljali glasba, petje, ples in kratki igrani prizori, ki so gledalcem pričarali nekdanji čas. V kulturnem programu so nastopili tudi Pihalni orkester Prebold, ki je zaigral prvomajsko koračnico, otroški pevski zbor in mlajši otroški pevski zbor, ci-trarka Maša, mladinski pevski zbor, moški pevski zbor in Reški slavčki, folkloristi KD Grifon Šempeter in otroci iz vrtca, oblečeni v lepa stara oblačila, šolski bend in Orffov orkester. Zbrane so ob tej priložnosti pred zadnjo pesmijo Zemlja pleše v izvedbi Orffovega orkestra in vseh nastopajočih nagovorili ravnatelj OŠ Prebold Peter Žuraj, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport mag. Gregor Mohorič in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Opozorili so na pomen visokega jubileja, ki odslikava zavest in odločnost nekdanjih mož, ki so sklenili, da morajo otrokom priskrbeti šolo in jim omogočiti pridobivanje znanja. Ravnatelj in učenci s svojim časovnim strojem Pogled v zgodovino nam pove, da najstarejši ohranjeni viri o poučevanju v Preboldu segajo v leto 1775, vendar je takrat šlo še za neorganizirano šolstvo. Ustanovitev redne državne ljudske šole je bila leta 1818, ko naj bi uredili in dogradili prvo šolsko poslopje oziroma učilnico. Po dolgih letih delovanja v manjših zgradbah pa so 5. maja 1910 odprli prvo večjo šolsko stavbo s šestimi razredi, ki stoji še danes in predstavlja severno pročelje šole. Šola je v prihodnjih nekaj desetletjih pridobila nekaj novih prizidkov in se tudi nekajkrat preimenovala. Zadnji pridobitvi sta leta 2005 zgrajena velika telovadnica in leta 2007 nova knjižnica. Danes šolo obiskuje 451 učencev in 255 otrok v vrtcu, ki od leta 1999 sodi pod okrilje javnega zavoda. Poleg preboldske šole je v Mariji Reki osemdeset le delo- TRGOVINA Z AVTODELI Bartog d. o. o., PE Žalec Tomšičeva ulica 15, Žalec Tel.: 713 15 00 www.bartog.si DELOVNI CAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure Avtomehanika Dosedla s. p. Ul. Florjana Pohlina 5, Žalec Mob.: 031 608 349, 031 350 119 Fax.: 710 22 01 matjaz.dosedla.@siol.net DIAGONOSTIKA VOZIL • AVTO SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL • SERVIS ZAVOR • IZPUŠNI SISTEMI • AKUMOLATORJI • PRIPRAVA VOZILA NA T. P. • VULKANIZERSTVO 3. decembra, na dan rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ko v Sloveniji praznujemo Ta veseli dan kulture, je v preboldski knjižnici potekal zanimiv dogodek, ki so ga pripravile Športna zveza Prebold, Občina Prebold in Občinska knjižnica Prebold. Večer je bil namenjen sprejemu častnega občana Občine Prebold in vrhunskega športnika Adija Vidmajerja, ki že vrsto let s svojimi dosežki promovira Občino Prebold, Savinjsko dolino in Slovenijo. Letos je osvojil naslov svetovnega veteranskega prvaka v metu kladiva in bil najboljši veteranski atlet v Sloveniji, o čemer smo že poročali v novembrski številki Utripa. S častnim občanom in svetovnim prvakom se je pogovarjal športni pedagog na OŠ Petrovče in komentator številnih športnih prenosov na televiziji Peter Kavčič. V svojem uvodu je dejal, da je Adi Vid-majer v naši dolini prepoznaven na vsakem koraku. Pečat, ki ga je vtisnil s svojim delom, zagotovo ne bo zbledel. Je človek mnogobojec, in to ne samo Župan Vinko Debelak je Adiju Vidmajerju izročil njegov portret. v atletskem smislu, temveč na številnih toriščih življenja. Je Bloudkov nagrajenec, strasten pedagog, uspešen ravnatelj, vsa leta predano v službi atletike, ustvarjalen športni delavec, zagrizen planinec in v ključnem obdobju osamosvojitve Slovenije komandant Območnega štaba Teritorialne obrambe Žalec, vodja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, človek narave, patriot in od letošnjega šestega septembra svetovni veteranski prvak v metu kladiva. Vse te življenjske vloge so navdušile številne obiskoval- ce preboldske knjižnice, med njimi tudi častnega občana Občine Prebold, pesnika Ervina Fritza, ki se rad vrača v svoj domači kraj ob raznih priložnostih. Ob koncu uradnega dela večera je predsednik Športne zveze Prebold Bojan Jereb Adiju Vidmajerju čestital za vrhunski športni dosežek in bogato življenjsko pot. S simboličnim darilom, s portretom najboljšega slovenskega atletskega veterana, ki ga je ustvaril domačin Žiga Hriberšek, se je Adiju Vidmajerju zahvalil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. D. N. vala tudi njihova podružnična šola. Prvo šolsko poslopje v Mariji Reki je bilo zgrajeno leta 1882, ki so ga potem še dogradili, tako da je pouk v Mariji Reki potekal vse do leta 1962, takratna šola pa je zdaj planinski dom PD Prebold in stečišče Marijerečanov ob raznih priložnostih. Dvestoletnico šolstva so med drugim obeležili tudi s priložnostno razstavo, in sicer so na enem mestu zbrali ohranjene vire o šolstvu v Preboldu in tudi širše. Za razstavo so pridobili tudi stare mize iz časa okrog II. svetovne vojne ali takoj po njej in še nekaj zanimivih predmetov, kot so puščice in tablice, na katere so pisali. Ob 200-letnici šolstva je izšla tudi posebna poštna znamka, na preboldski pošti pa je bilo v tem času mogoče odtisniti tudi priložnostni poštni žig. D. Naraglav Planinska zveza počastila svoje člane Med prejemniki svečanih listin Planinske zveze Slovenije v Mojstrani sta bila tudi Anton Sitar in Franc Čretnik. Vsem strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2019. Planinska zveza Slovenije vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje posameznikom za dolgoletno in prizadevno prostovoljno delo s področja planinstva tako v lokalnem kot širšem družbenem okolju. Med letošnjimi prejemniki je tudi nekaj Sa-vinjčanov. Najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije so svečane listine, prejmejo pa jih posamezniki, ki so dali izjemen pečat planinstvu in planinski organizaciji. Med desetimi prejemniki svečanih listin sta tudi Anton Sitar, ki je prejel priznanje za dolgoletno delo v Planinskem društvu Vransko na področju planinskega gospodarstva in vodništva ter za izreden prispevek k razvoju planinstva v Spodnji Savinjski dolini, in Franc Čretnik, ki so mu podelili priznanje za dolgoletno vsestran- sko delo v PD Liboje, za delo z mladimi in za trud pri pridobivanju novih članov ter ohranjanju planinskih vrednot. Planinska zveza Slovenije pa ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo podeljuje tudi spominske plakete. Ob 70-letnici jo je letos prejel Dušan Šip, in sicer za delo v Planinskem društvu Žalec in za zelo bogato delo na področju organiziranja planinskih taborov in delo z mladino. Ob 75-letnici je plaketo prejel Jože Pur, in sicer za dolgoletno delo na različnih področjih, predvsem pa za delo z mladimi v Planinskem društvu Polzela. K. R. _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI december 201 8 7 Življenje nekoč, danes in novoletne želje Pogled v čas naše mladosti nas spomni na marsikaj, kar se nam je v tem obdobju zgodilo, kako smo živeli, delali ... Če to primerjamo s sedanjim časom, so razlike očitne, že zaradi teže let ... Kako na svoje nekdanje in sedanje življenje gledajo nekateri naši občani, smo skušali izvedeti s pomočjo ankete. Glede na to, da bomo kmalu vstopili v novo leto, smo jih povprašali tudi po njihovih željah. saj sem tako rekoč brez tablet. Življenje mi je lepo, ne trpim pomanjkanja, prav tako sem aktivna na več področjih, tako da mi ni nikoli dolgčas. Pomagam pri invalidih, dvakrat na teden hodim k telovadbi, potem se udeležujem kroga prijateljev v Celju, kjer imamo srečanja na tri tedne, in počnem še marsikaj, tako da imam kar nekaj prijetnih obveznosti, ki mi lepšajo življenje. Osnovna dolžnost vsakega je, da zna poskrbeti zase, le tako lahko potem pomaga tudi drugim. Zase nimam nekih želja, bi pa bila vesela, če bi se v družbi več govorilo o dobrem kot o slabem.« Martina Jurjevec Martina Jurjevec, Petrovče: »Lahko bi rekla, da živim zdaj bolje, bolj brezskrbno, brez velikih obveznosti. Seveda pa je treba upoštevati, da se staramo in da sem zdaj že v visokem tretjem življenjskem obdobju, kar vpliva na kakovost življenja, delo in aktivnosti, ki jih še lahko opravljaš. Vsekakor pa se je potrebno prilagajati svojim telesnim sposobnostim in zdravstvenim problemom, ki se s starostjo običajno še povečajo. Aktivno se vključujem v razna društva in mislim, da imam kar široko socialno okolje, tako da nisem osamljena, kar je pomembno, in bom zadovoljna, če bo tako tudi naprej. Ob novem letu bi si želela, da bi se izboljšalo življenje vsem, ki živijo v res težkih življenjskih pogojih. Marsikaj bi se dalo urediti, če bi bili ljudje bolj ozaveščeni, če bi stopili skupaj, da bi čutili drug drugega in ne bi gledali samo na svojo korist.« Angela Rebernik Angela Rebernik, Žalec: »Meni je zdaj res čisto v redu. Lahko rečem, da se pri svojih letih počutim zelo dobro in ne bi ničesar spremenila. Leta, ki so za mano, so bila lepa pa tudi manj lepa, kar je normalno v življenju. Sicer pa je pomembno, da se znamo poslušati in v prvi vrsti poskrbeti zase. Sama se držim tega in mi dobro uspeva, tudi glede zdravja, odvisno od nas samih, žal pa tudi od drugih dejavnikov in situacij, ki ti prekrižajo pot in ti grenijo ali polepšajo čas. V obdobju, ko sem bila zaposlena v Domu upokojencev Polzela, smo bili vsi zaposleni nekako enakopravni, zadovoljni, ko sem se upokojila, pa je bil pred menoj težek korak. Bila sem vdova pri 49 letih, sama s tremi sinovi, z enim še mladoletnim, in vse breme je bilo na meni. Moje življenje je zdaj bistveno lepše in boljše, kot je bilo v tistih časih. Sem pa ponosna, da sem vse svoje otroke spravila do primernega kosa kruha in da zdaj uživam ob svojih vnukih, in tudi na to, da se lahko sama preživljam in da živim srečno življenje, tudi kot taksist svojim vnukom. Posebnih želja nimam, samo da bi bila zdrava, da ne bi bila odvisna od nobenega in da bi bili zdravi vsi moji.« Ivan Kozmelj Ivan Kozmelj, Tabor: »Če se ozrem nazaj, je bilo v mladosti in tudi zadnja desetletja veliko lepega pa tudi manj lepega. Med slednje sodi tudi zadnje desetletje, saj sem bil operiran na hrbtenici in sem bil štiri leta na berglah. Trudil sem se in se jih končno znebil ter še enkrat zaživel normalnejše življenje. Jaz pravim, kolikor daješ, toliko tudi dobiš nazaj. Pred 26 leti so mi vstavili tudi srčni spod-bujevalnik. Precej lepša plat mojega življenja pa je seveda kultura, ki sem ji zvest že desetletja. Dejaven sem bil na gledališkem področju in za mano je precej ljudskih iger, ki sem jih režiral v Taboru in na Vranskem. Tega sedaj ne počnem več, si pa rad ogledam kakšno igro v domačem kraju in tudi drugod. Glede želja pa bi dejal, da je na prvem mestu zdravje, če se malo pošalim, pa si želim tudi manj delati, saj včasih pretiravam in imam potem težave. Ko delam, mi to dobro dene, ko neham, pa je drugače.« Betra Podbregar Berta Podbregar, Braslov- če: »Življenje teče s svojim tempom in kar prehitro minejo leta. Dvajset, trideset let je veliko, kako smo jih izkoristili in doživeli, pa je veliko Antonija Gaberšek polni energije in delovne zavzetosti. Danes smo starejši, veliko se je spremenilo, tako na boljše kot tudi na slabše, pri čemer naše počutje ni izvzeto. Leta so prinesla bolezen in težave, povezane z njo. Staranju se ne da izogniti, toda če je človek še pri močeh, je tudi v tretjem življenjskem obdobju lahko lepo in veselo. Sama se trudim po najboljših močeh. Svoj čas posvečam gospodinje-nju, rada sem na vrtu, v naravi in počnem, kar me zadovoljuje. Če bo tako tudi v prihodnjem letu, bom čisto zadovoljna.« Milko Herodež Milko Herodež, Sv. Lovrenc: »V mladosti je bilo glede počutja lepše, kot je sedaj, saj smo bili mladi in polni energije. Z veseljem sem delal, si ustvaril družino, hišo in živel sorazmerno dobro, tako kot vsi delavci v takratnem sistemu. Lahko bi rekel, da nam je bilo lepše, bilo je manj razlik in vsak, ki je hotel, si je lahko zgradil hišo. Zdaj je to težje, saj marsikatera družina nima dovolj denarja niti za preživetje. Sam sem tudi zdaj zadovoljen, čeprav pokojnina ni takšna, kot bi morala biti. Mi pa ni vseeno za druge, ki težko živijo. Če ne bi nagajalo zdravje, imam namreč srčni spodbujevalnik, bi bilo vse še boljše. Ne glede na to se trudim, da mi je lepo. Rad hodim v naravo, kjer se dobro počutim in uživam, aktiven pa sem tudi v raznih društvih, pri gasilcih, planincih, invalidih, zgodovinskem društvu in še kje, tako da je moje življenje kar pestro in sem zadovoljen. Želim si, da bi bilo tako tudi v novem letu in na splošno.« Antonija Gaberšek, Šešče: »Nedvomno je bilo nekoč težje živeti. Marsičesa ni bilo. Bili so otroci, hodili smo v službo, gradila se je hiša ... Tako da ni tako enostavno primerjati nekdanjega življenja s sedanjim. Pred dvajsetimi ali več leti, ko smo dobili svojo državo in spremenili družbeni sistem, smo bili še sorazmerno mladi, Martina Aubreht vse drugo, hrano, pijačo, obleke, počitnice, so poskrbeli starši. Zdaj pa je malce bolj naporno, ker sem tudi sama mama in imam svoje otroke, ki jim želim dati najmanj to, kar so meni dali starši. S tega vidika je zdaj težje, ni pa težko. Moram pa povedati, da mi je bilo moje otroštvo bolj všeč, kajti zdaj prevladujejo elektronske naprave in otroci ne preživijo več toliko v naravi, kot smo mi, ko smo se podili po travnikih, plezali po drevesih, skratka zamujajo vse to. In tega mi je resnično žal. V prihodnje si želim predvsem zdravja zame in moje najbližje in za vse tiste, ki jih imam rada, poleg tega si tudi v prihodnje želim uspešno sodelovati v KD Svoboda Prebold in naši gledališki družini, kar me navdihuje, bogati in mi daje energijo tudi za zasebno življenje.« Viktor Stergar Viktor Stergar, Prebold: »Pred dvajsetimi leti sem bil še zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold. Bil sem vodja ključavničarske delavnice, potem pa je prišla bolezen, na srečo sem preživel, postal invalid II. kategorije, kar je pomenilo štiriurni delovni čas. Ko se je začela kriza v tovarni, sem bil med 142 delavci z II. in III. kategorijo invalidnosti in so nas predčasno odpustili iz tovarne. Od takrat naprej sem na žalost že šestnajsto leto na borzi. Ne glede na vse to sem človek, ki rad pomaga, sodeluje in prispeva kaj za skupnost. S ponosom lahko povem, da sem bil pred 31 let soustanovitelj vaške nogometne lige, ki se zdaj imenuje Tolkec liga, da sem ves čas aktiven pri Športnem društvu Marija Reka in v kraju, zadnjih osem let tudi kot svetnik v Občinskem svet Občine Prebold. V novem letu si želim predvsem zdravja za vse nas, kot občan pa si želim, da bi bila podoba središča Prebolda lepša.« Martina Aubreht, Prebold: »Glede na to, da sem še sorazmerno mlada in da sem bila pred dvajsetimi leti še toliko mlajša, mi je bilo takrat zagotovo boljše ozirom lažje, saj mi ni bilo potrebno za nič skrbeti, razen zase in svoje veselje. Za Moram povedati, da sem imela lepo otroštvo in takega želim tudi mojemu ali mojim otrokom, ko se bom odločila imeti družino. Poleg vsakodnevnega dela svoje življenje preživljam v krogu svojih sodelavcev in prijateljev. Rada sem v naravi, kjer se sprehajam oziroma tečem, saj mi tek veliko pomeni in izkoristim vsako priložnost, da tečem in vzdržujem svojo kondicijo. Rada tudi plešem in počnem še marsikaj drugega, tako da je moje življenje kar pestro in zanimivo. Danes sem slučajno v Žalcu, kamor sem se odpravila po opravkih in hkrati na obisk k prijateljici. Kar se želja tiče bom kar zadovoljna, če ostane tako, kot je zdaj.« Špela Prosenc Špela Prosenc, Kamnik: »Sem še mlada, saj sem bila pred desetimi leti še osnovno-šolka z vsem, kar pritiče tem letom. Nekih razlik v življenju takrat in danes skorajda ni, z izjemo, da sem zdaj odrasla, da imam za sabo gostinsko šolo in da zdaj delam v svojem poklicu. Sem še samska in brez otrok, tako sem svobodna in brez obveznosti, ki jih sicer prinašata družina in vzgoja otrok. Tako želim biti še nekaj let, potem pa bomo videli. Lidija Stranšak Lidija Stranšak, Žalec: »Če ocenjujem življenje nekdaj in zdaj, je precejšnja razlika. Zdaj sem že pet let srečno poročena, prej pa sem trinajst let živela s prvim partnerjem v zunajzakonski zvezi, ki se žal ni obnesla. Z njim sem imela dva otroka, s katerima sem potem nekaj časa živela sama, nato pa je vznikla nova ljubezen z drugim moškim, s katerim sem se poročila in imam z njim še dva otroka, tako da smo zdaj kar številčna družina. Najstarejši je star trinajst, najmlajši pa dve leti. Danes sem veliko bolj srečna kot nekdaj, predvsem pa sem vesela, da sem lahko 24 ur z otroki, saj že nekaj časa ne hodim v službo in se jim lahko polno in vsestransko posvečam. Prej sem delala v Gorenju. Po rodu sicer nisem Savinjčanka, prihajam namreč iz Slovenskih Konjic, a glede na to, da tu že nekaj časa živim in mi je lepo, se počutim kot domačinka. Žalec je postal res lepo in prijazno mesto in z veseljem živim tu. Posebnih želja nimam, saj imam trenutno vse, morda le to, da bi se razumeli in imeli lepo tako kot doslej.« D. Naraglav Simona že 25 let Pregledi vida so torek, 8., 15., 22. in 29. 1. 2019! Naročite se vsak dan od 8. do 18. ure! Kratke čakalne dobe in 10 % gotovinskega popusta na korekcijska očala! Vesel božič in srečno 2019! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si 8 december 201 8 UTRIPKE LETA 2018 _SaAMAii&ke/. datine/S Kaj pa, če je vse to res? Uf, kakšno leto je za nami! Da ne začnemo takoj z lokalnimi volitvami ... No, nič ne pomaga, marsikaj se je zgodilo posledično zaradi volitev ali kot njim diskretna podpora ali pa vsaj kot poligon za volilno manekenstvo. Kakorkoli, leto je bilo bogato, pisano, razvojno iskrivo, ustvarjalno, nemirno, pestro na vseh področjih in najbolj gotovo, dovolj hitro, da smo ga ponovno pripeljali do konca s svetlobno hitrostjo, preden smo se začeli zavedati vseh njegovih posledic. Toda za to bomo gotovo še imeli čas. Pred vami so Utrip-ke leta v naši dolini, ko smo si dovolili opažati drugače, sklepati iz videnega, dvomiti ali kaj tretjega. Brez zamere, brez favoritov, kar tako, da pogledamo na našo dolino v letu 2018 s humorne plati. Toda kaj pa, če je vse res? Hm ... T. T., L. K., K. V., D. N. To ni predvolilni, ampak partizanski golaž! Za izbiro ni pomembna velikost ampak prava vsebina. Dilema je samo: koline ali smučarski sejem ? »Po nasmehu sodeč, se nam obeta Savinjska TV na kolesu. < »Smo si rekli, ali bo on nas ali pa mi njega, in evo, tole je ostalo! Obrali smo ga do kosti« »Levčani vabijo, da se jim na novoletnem kopanju letos, pridružijo tudi vsi novoizvoljeni svetniki in župan! Seveda, če imajo, saj veste, kaj ... V vodi se itak ne bo opazilo ...« _SaAurUs&e/.daiitte/A UTRIPKE LETA 2018 december 201 8 9 i 1 i ^ j Janko: »Tone, a ne fotografiraš ti vsega v dolini?« Tone: »Janko, ne bo držalo, drugo polovico slika Darko.« Janko: »Ja, a avtor tele je pa Veliki brat?« Runfest je živ dokaz, da imata vzklik »Na zdravje!« in rek »Zdrav duh v zdravem telesu« toliko skupnega. »Saj bi rekel, da smo zdaj na konju, samo nekaj sladkorčkov pa mora ostati za naslednji mandat. Za žalske konje ...« »Novi župan Tabora je vzel stvari v svoje roke ... Dobesedno!« »Tale stric pa raztura. A misliš, da je Martin Krpan?« odelo Automotive Signal Lights Ob iztekajočem letu se iskreno zahvaljujemo našim zvestim zaposlenim in poslovnim partnerjem. Želimo Vam vesele božične praznike, ter obilo zadovoljstva, razumevanja, osebnih in poslovnih uspehov, predvsem pa zdravja v letu 2019! + /jjuZi 10 december 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM IAA/UA2/ Garant skoraj v celoti prodan Zdravstveni Družini prijazno podjetje Upravno stavbo Garanta je za trgovino s pohištvom kupila družba Matis. Skoraj šest let po začetku stečaja je na šest hektarjev velikem tovarniškem kompleksu Garanta brez novega lastnika le še tri tisoč kvadratnih metrov veliko parkirišče pred vhodom v tovarno. Pred kratkim je namreč stečajni upraviteljici Mileni Sisinger uspelo prodati tudi večje zemljišče s skladišči. Za nekaj manj kot pol milijona evrov, kolikor je na dražbi znašala tudi izklicna cena, je nepremičnino kupilo uspešno družinsko podjetje Anton Blaj iz Griž. Kot so povedali v podjetju, so se za nakup zemljišča in skladišča odločili zato, ker potrebujejo prostor za širitev svoje dejavnosti. Letos aprila je upravno stavbo nekdanjega Garanta s trgovino in skladiščem kupila družba Matis pohištvo s Polzele. Za stavbo je plačala 250 tisoč evrov. Ze lani pa je dobro polovico kompleksa kupilo podjetje Edit iz Braslovč, ki se ukvarja s prodajo pakirnega materiala. Za nepremičnino, ki jo sestavljajo proizvodni prostori s kotlovnico in skladiščem, je plačalo 1,3 milijona evrov. T. T. )i/cO Perfect Refinish Within Minutes" Nudimo zaposlitev v mednarodnem in hitro rastočem podjetju, dinamično in kreativno okolje ter odlične delovne razmere in plačilo. V našo ekipo vabimo novega sodelavca (m/ž) na delovnem mestu: DELAVEC V PROIZVODNJI Rok za prijavo: 12. 1. 2019 GLAVNE NALOGE: • delo v proizvodnji avtoličarskih materialov in avtokozmetike; • priprava polnilnic, odgovornost za pravilno polnjenje in označitev proizvodov; • sodelovanje pri nabavi strojev, opreme in materialov; • skrb za vzdrževanje strojev in opreme; • občasno delo v skladišču. Če imaš izobrazbo tehnične smeri, odgovoren pristop do delovnih nalog, si natančen in fleksibilen, poznaš osnove dela z računalnikom in imaš veselje do avtomobilske industrije, vabljen(-a), da se nam pridružiš! Več informacij o razpisu in prijave na: www.silco.si in kadri@silco.si Silco d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko, Slovenija www.silco-automotive.com Razvojna agencija Sa t/in ja RaS Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2019 JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus 2018/2019. Delovnipreizkusinpovračilostroškovdelovnega preizkusa za brezposelne, prijavljene pri zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Rok: 23. 10. 2019. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55. Zaposli.me 2017/2019. Razpis omogoča subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več, ustrezajo ciljnim skupinam programa. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 evrov. Zaposlitev mora trajati vsaj 12 mesecev neprekinjeno. Rok: 31. 7. 2019. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55. SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinancivanje individua°nih nastopov2 podjetij na mednarodnih eejmih v tuoini v letih 2019-2022 (Ur. l. RS, 72/18). Rok: 1. rok 7. 1. 2019, zadnji rok 16. 5. 2022. Informacije: indiv-sejmi2019-2022@ spiritslovenia.si. OSTALE INFORMACIJE Storitve SPOT svetovanje Savinjska in SPOT registracije Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva vam v okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za bodoče in potencialne podjetnike v času uradnih ur nudita brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.siinwww.ooz-zalec.si. V ZD Žalec se zavedajo, da je zadovoljstvo zaposlenih eden ključnih pogojev za doseganje ciljev in uspešnosti zavoda. Čas, v katerem se nahajamo, jih vpenja v nenehno hitenje, številne obveznosti, zato je zelo pomembno dobro usklajevanje časa med družinskim in zasebnim življenjem ter poklicnim delom. Tako so se leta 2015 vključili v projekt Družini prijazno podjetje, sestavili tim DPP, sprejeli dvanajst ukrepov in jih uspešno izvajali. Prizadevanja so se po treh letih obrestovala s prejemom certifikata. Zato so zavezo še nadgradili in razširili na podporo družinam, ki skrbijo za starejše družinske člane, ponudili psihološko podporo zaposlenim, tihe ure in obisk otrok zaposlenih v organizaciji. Direktorici ZD Žalec dr. Hani Šuster Erjavec je certifikat podelila državna sekretarka na MDDSZ Breda Božnik. Ob prejetju certifikata je direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec povedala: »Menimo, da je delovanje v duhu certifikata spodbuda k uresničevanju našega poslanstva - ohranjanju in izboljšanju zdravja in kakovosti življenja naših pacientov. Certifikat Družini prijazno podjetje za nas ni zgolj dokument, ampak obojestranska zaveza in spoštovanje podjetja do zaposlenih in zaposlenih do institucije, v kateri smo zaposleni.« T. T. 700 podpisnikov peticije Kljub pritožbam Občine Vransko in sosedov je Agencija Republike Slovenije za okolje 7. decembra 2018 v ponovnem postopku upra-vljalcu GLOBAL AVTO ponovno izdala okoljevarstveno dovoljenje za razstavljanje izrabljenih vozil in predelavo odpadkov na območju propadlega podjetja KIV Vransko. Župan Občine Vransko Franc Sušnik je ob tem povedal: »Odveč je ponavljati, da dejavnost predelave odpadkov ne sodi v središče trga Vransko, ki je za nameček zaščiteno kot kulturni spomenik. Temu je pritrdilo tudi več kot 700 podpisnikov peticije, ki pa je pri večini naslovnikov žal naletela na gluha ušesa. Upam, da bomo s pomočjo našega poslanca in občinskega sveta uspeli razveljaviti to v celoti sporno in nesprejemljivo okoljevarstveno dovoljenje.« T. T. PA VENDAR OBSTAJA SE ENA, MANJ OTIPLJIVA, KI JO POGOSTO POZABIMO: ŽELIMO VAM, DA SVOJ CAS KAR NAJBOLJE IZKORISTITE IN GA PREŽIVITE Z VAM DRAGIMI LJUDMI TER LEPIMI STVARMI. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! C BLAJ FASTENERS PASSION FOR ENGINEERING tn ai tn < m 5 5 5 _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM december 201 8 11 Tanja Basle: »Poleg smisla in želje, najpomembnejše vztrajnost in delovne navade.« V naši dolini imamo kar nekaj oseb, ki se ukvarjajo z modo in modnimi kreacijami. Med njimi je tudi Tanja Basle iz Migojnic v KS Griže, ki je s svojimi kreacijami že velikokrat opozorila nase. Nazadnje na Tednu mode v Ljubljani (FWLJ), ki velja za največjo modno prireditev v Slovenji. Sicer pa je s svojimi kreacijami sodelovala na številnih dogodkih, kot je na primer obleka za Miss universe, nacionalna obleka Miss universe v Las Vegasu 2010 pa na prireditvi Femme fatale, na kateri so bile po predhodnem dogovoru njene kandidatke Eva Cimbola, Jelena Aščič, Savina Atai in Tanja Bivic. Tanjo Basle sem obiskal v njenem delovnem okolju v družinski hiši v Migojnicah, kjer v svoji delavnici snuje in ustvarja nove kreacije. Prvega odziva na ustvarjeno, pohvale, pripombe ali predloga za kakšno spremembo in dodatek je deležna kar pod domačo streho, in sicer skozi oči svojih hčera Žane in Jone, ki sta ob kakšni posebni priložnosti tudi njeni manekenki in sta sodelovali pri organizaciji njene lastne modne revije. Pomagata ji pri oblikovanju spletne strani, fotografij, pri čemer je Žana aktivna kot arhitektka, Jona kot psihologinja, ki tudi lektorira in oblikuje razna besedila ter nastopa kot model za kreacije. »Mladi imajo nove ideje, zagon, svežo energijo, kar z veseljem upoštevam. Velikokrat ju povprašam za kakšen nasvet. Ker sta moji hčeri, v tem zagotovo najdemo kaj skupnega,« pravi Tanja. V nadaljevanju najinega pogovora med kreacijami, ki izžarevajo toplino, prijaznost pa tudi preprostost in udobnost, spregovoriva o njenih začetkih in o tem, kaj mora storiti modna oblikovalka na začetku svoje poti, da jo prepoznajo, da postane blagovna znamka, ki privlači in vabi k nakupu. Lady piknik s klobuki »Z modo se res že dolgo ukvarjam, če štejem za začetek, ko sem izdelovala oblekice svojim punčkam in medvedkom. Z veseljem sem šla z mamo in staro mamo k šivilji, kjer sem vedno lahko izbirala med »flikcami« - odrezki blaga in potem doma ustvarjala za svoje igračke. Najbrž je tudi to pripomoglo k moji nadaljnji življenjski poti. Če želiš, da postane tvoje delo na modnem trgu prepoznavno, je potrebno kar precej prizadevanja. In to ne samo enkrat, temveč vedno znova in znova. Danes je na trgu veliko različne poceni ponudbe, ki ji oblikovalci s svojim ročnim delom težko konkuriramo. Ravno zaradi tega je pomembna prepoznavnost. Pri tem nista dovolj samo kreativnost in zanimiv izdelek. Na nek način je potrebno to predstaviti s sodelovanjem pri raznih projektih, med katere sodijo tudi Lady pikniki s klobuki, kjer je zaželena izvirna oprava s klobukom. In to je vsekakor del promocije, prijetnega druženja, spoznavanja novih ljudi in priložnosti,« je prepričana Tanja, ki se je večkrat udeležila tega piknika. Pogovarjala sva se tudi o tem, kakšna oblačila izdeluje, katere so njene najpogostejše ciljne skupine, osebe in tudi o posebnih željah, ki jih imajo stranke. »Izdelujem raznovrstna oblačila. Največ seveda ženska oblačila za različne priložnosti, maturantske in poročne obleke. Sicer izdelujem tudi moška oblačila. Izdelala sem tudi folklorna oblačila za osnovnošolske skupine. Sprejmem pa tudi izziv za kakšne predstave, npr. oblačila za marsovce. Rada imam, da pri kreiranju nisem preveč omejena in tako lahko bolj udejanjim svoje zamisli,« je poudarila moja sogovornica, ki je s svojimi kreacijami sodelovala na različnih razpisih zanje. »Na primer kreacije za Miss Universe, Miss Universe v Las Vegasu 2010 in Femme fatale 2012, 2013, ko sem oblekla kandidatke za ta izziv. Te so mi dodelili po predhodnem dogovoru. Poleg Eve Cimbole in Jelene Aščič sta bili moji kandidatki tudi Savina Atai in Tanja Bivic. Z nekaterimi od teh sem kasneje še sodelovala, npr. s Tanjo Bivic,« nam je zaupala Tanja in stopila do svojih kreacij, ki bogatijo njeno delavnico. Ob tem je spomnila na svojo lastno modno revijo, ki jo je z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ter v sodelovanju s pevko Tanjo Žagar pripravila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Teden mode v Ljubljani »Pri tem sta velik del organizacije prevzeli hčeri Žana in Jona, ki sta tudi nastopili, in sicer Žana kot manekenka in Jona kot plesalka. Odziv ljudi je bil več kot dober in izrazili so željo po organizaciji podobnih dogodkov, vendar sem povedala, da taka organizacija terja veliko časa, priprav in energije. Mogoče še kdaj najdem navdih za kaj podobnega. Seveda ne morem mimo zadnjega modnega dogodka Tedna mode v Ljubljani (FWLJ). V veselje mi je bilo sodelovati na tem dogodku in bila je zelo dobra energija. Tak dogodek zahteva kar nekaj priprav, vendar je z dobrim odzivom trud povrnjen. V veselje mi je bilo, da je bilo moje ustvarjanje opaženo, in to si štejem kot nagrado. Kreacije so opazili tudi na Daljnem vzhodu (xin-huanet.com). Lahko bi morda še malo bolj izživela svojo domišljijo, vendar se je potrebno ravnati tržno in razmišljati, da je potrebno kolekcijo po predstavitvi prodajati. Letos je bil v okviru LJFW organiziran tudi Showroom, kjer smo predstavljali in prodajali svojo kolekcijo. Zatem sem sama organizirala še Showroom v Dvorcu Novo Celje. Na ZKŠT Žalec so se prijazno odzvali moji ideji in spet je bilo zelo prijetno druženje, ki ga želim še ponoviti,« je povedala moja sogovornica, sedla za šivalni stroj in mi pokazala, kako nastaja posamezen kos oblačila, ki je predhodno ukrojen. Kako pa bi opisala svoj modni stil in kako se je ta morda spreminjal z leti? »Gotovo se je stil spreminjal že zaradi modnih trendov, ki jim skušam slediti. Ker je izdelek unikaten, narejen ročno, se mora razlikovati od serijskih modelov. Rada imam posebnost, vendarle do prave mere. Še vedno drži, da je manj več. Zame je modni trend preprosto to, da je kreacija uporabna, nosljiva, zapeljiva, mladostna in združena z osebo, ki jo zna nositi. Imamo različne postave in temu se je potrebno prilagajati. Predvsem želim vedno poudariti ženskost. Z različnimi dodatki želim ustvariti več videzov hkrati, zato velikokrat uporabljam prosojnost in čipke. Vedno me prevzamejo posebni materiali in vzorci. Z veseljem posredujem stranki svoje ideje in ji skušam prikazati končni izdelek. Tako je marsikateri stranki lažje,« dodaja Tanja, ki bi brez podpore svoje družine težko sledila svojim izzivom in sanjam. Matura, silvestrovo ... »Podpora družine, moža, otrok je več kot potrebna. Dobro je, da me razumejo, ko se preselim v delavnico in me kar nekaj časa ni na spregled. Odsotna pa sem tudi zaradi projektov, ki se jih udeležujem, mojega petja v Akademskem pevskem zboru Risto Savin Žalec in zaradi kakšnih drugih obveznosti,« nam je še povedala Tanja. Glede na to, da se bližajo maturantski plesi, sem jo vprašal, kaj bi svetovala mladim dekletom pri izboru oblek za maturantski ples, ki je za mnoge mlade najpomembnejši dogodek zaključka neke dobe mladostništva. »Maturantski ples je nekaj, kar ostane v lepem spominu vsakega mladostnika. Dekleta za ta dogodek dostikrat iščejo obleke po spletu. Ker gre za enkraten dogodek, jim svetujem, da nasvet poiščejo pri kakšnem oblikovalcu. Obleka je unikatna, ročno izdelana po meri in lahko še kdaj uporabna in hkrati lep spomin. Vedno sem z veseljem na razpolago za svetovanje. Tudi oblačenje ima svojo kulturo in menim, da je imamo premalo. Pri prehrani smo delno že uspeli, da kupujejo domačo in lokalno pridelano hrano. Ravno tako želim, I_i_ Nekaj Tanjinih kreacij za razne priložnosti da postane kultura in zavest nositi ročno narejen slovenski izdelek. Nakup je bolj dolgoročen in kakovosten,« poudarja Tanja. In kaj bi sporočila dekletom in fantom, ki se odločajo, da bi šli po poti modnega oblikovanja in kaj morajo vzeti v popotno torbo? »Za vsakogar, ki želi po poti modnega oblikovalca, je sporočilo enostavno. Vsekakor je treba imeti nekaj smisla in želje po ustvarjanju, predvsem pa vztrajnost in delovne navade. Včasih se zgodi, da smo takšni, kot pravi pregovor o Klari, ki podnevi šiva, ponoči para. Potrebna je vztrajnost in še enkrat vztrajnost.« Tanjo sem ob koncu pogovora spomnil še na bleščeč zaključek leta s številnimi svečanimi dogodki, na katerih ne manjka lepih oblek. In kaj bi svetovala ženskam, ki ne s Manekenka v kreaciji Tanje Basle na Fashion Weeku v Ljubljani Tanja Basle v svojem delovnem okolju vedo, kaj naj oblečejo? »Svetujem mogoče kakšen svečan kos oblačila ali dodatek, ki bo spremenil videz za najdaljšo noč v letu. Sicer pa tudi nakup kakšne posebne obleke ni od- več. Naj bo takšna, da jim bo res všeč in jo bodo zato rade vzele iz omare ter z njo dale kakšnemu slavnostnemu trenutku še lepši videz.« D. Naraglav ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO 2019! UNIFOREST 12 december 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAMAii&be/. datine/S Podelili priznanja za urejenost Božični paket dobrot za veliko veselje Turistično društvo Ponikva pri Žalcu je v soboto, 1. decembra, v Slomškovem domu na Ponikvi podelilo priznanja za najlepšo hišo, kmetijo naselje in poslovni objekt za leto 2018. Za najlepše naselje v KS Ponikva v letu 2018 je komisija izbrala naselje v Podkraju, od Hribarja do Vrabiča. Naselje zajema deset, v hrib prislonje-nih hiš, ki so vse lepo urejene. To leto so skozi naselje speljali nov asfalt, kar daje zaselku še lepši videz. Za najlepšo kmetijo so izbrali kmetijo Silve in Rudolfa Razdevška iz Spodnje Ponikve. Na njuni kmetiji, ki združuje kar tri kmetije, je najti marsikatero avtohtono, staro značilnost kmečkega dela. V kategoriji hiš so podelili tri priznanja. Komisija se je kar težko odločila, komu podeliti prvo mesto. Priznanje za tretje mesto je prejela Ivana Čižmek iz Puncerjeve doline, na drugo mesto se je uvrstila hiša Ivice in Srečka Lednika iz Studenc (Vrhe), priznanje Kmetijska zadruga Gotovlje je prejela priznanje za obnovljen zadružni dom na Ponikvi. za prvo mesto pa je komisija soglasno podelila Jožici in Martinu Kosu iz Stebovnika (Studence). Podelili so tudi priznanja za urejen poslovni objekt. To priznanje sta prejela podjetje Furnea, ki izdeluje zunanja otroška igrala, iz Stu-denc (Stebovnik) in Zadružni dom Ponikva, katerega lastnik je Kmetijska zadruga Goto-vlje, ki je objekt po požaru, ki je leta 2017 zajel poslopje, temeljito obnovila. Podelitev priznanj so pospremili s projekcijo in komentarji ocenjenih objektov. V kulturnem programu so nastopili otroci Vrtca Ponikva in Ljudske pevke TD Ponikva. Uradnemu delu prireditve je sledil blagoslov, ki ga je opravil župnik Anton Krašovec, nato pa so na adventnem vencu ob cerkvi prižgali prvo svečko. Svoje druženje so nadaljevali ob kozarčku kuhanega vina in pecivu. D. N. Dober obisk in zabavno vzdušje Med nastopom najmlajših iz zasebnega vrta Bambi in učenk OŠ Braslovče Prejšnjo soboto, 15. decembra, je bilo na Skupn'em placu v Braslovčah veselo in praznično. Ob veselem prazničnem rajanju so lahko obiskovalci na pestri »Braslovški kuhni« z bazarjem poskusili in kupili različne dobrote ter umetnine lokalnih ustvarjalcev. Dogajanje so popestrili s kulturnim programom, ki ga je navihano in šaljivo vodil grajski škrat Friderik (Jasmina Roter Jager) s pomočnikom, škratom Rudolfom (Urška Trotovšek). Za čarobne plesne točke in igro lučk sta poskrbela KUD Mavrica in Plesno gledališče Prosvetnega društva Braslovče, s plesom so navdušili učenci 2. in 3. razreda OŠ Braslovče, simpatične glasbene točke pa so pripravili otroci iz braslovškega vrtca in zasebnega vrtca Bambi. Dedka Mraza, Božiček je že obiskal najmlajše na Polzeli. Na grad Komenda je dobri mož Božiček tokrat v spremstvu dobrih vil prikorakal kar peš. Ker je bilo snega le za vzorec, je moral svoje sani pustiti na severu. Vzgojiteljice polzelskega vrtca so najprej na praznično okrašenih odrskih deskah odigrale igrico o Lizi in Pavlu, otroci pa so nato priklicali Božička. Povedal je, da je imel na poti zaradi premalo snega kar nekaj težav, a se je razveselil pridnih polzelskih otrok in jih obdaril z božičnim paketom dobrot. Otroci seveda niso skrivali žara v očeh, starši pa so se lahko ogreli s kuhanim vinom, čajem in se posladkali z domačimi piškoti. Lokalne kmetije so ob tej priložnosti pripravile praznične dobrote, za božični čar in otroško veselje pa so poskrbeli Občina Vzgojiteljicepolzelskega vrtca so odigrale igrico Liza in Pavel. Polzela, Osnovna šola Polzela, TD Občine Polzela in Rdeči križ Polzela. Decembrsko dogajanje bo vrhunec doživelo s tradicionalnim božičnim kon- certom, na katerem bo nastopil Slovenski oktet, leto pa bodo na Polzeli sklenili s silvestrovanjem na prostem in Poskočnimi muzikanti. T. Tavčar Nastopi odličnih glasbenikov ki je pozdravil in s sladkimi dobrotami obdaril otroke, je na prizorišče dogajanja v okrašeni kočiji pripeljala Vanja Lukam. ZIKŠT 3 jezera, ki je bil organizator veselega dogodka, je poskrbel tudi za menjalnico igrač v slogu medsebojnega obdarovanja otrok, družine so se lahko vozile s praznično okrašeno kočijo, vsi skupaj pa so rajali ob glasbi, kuhanem vinu, čaju in drugih dobrotah. T. Tavčar Nastop skupine Kobra Menopavza 11 13.1.2019 I© jef a 17.00 in 20.00 Dom II. slov. flj tabora Žalec H j - v - - »I '¿i S prazničnega sejma v Braslovčah URI" Na Šlandrovem trgu so v tem mesecu nastopile številne glasbene skupine in odlični glasbeniki. V soboto, 15. decembra, se je številnemu občinstvu predstavila skupina Kobra, ki je bila prava poslastica za vse ljubitelje svetovno prepoznavnih rock uspešnic osemdesetih let prejšnjega stoletja v izvedbi odličnih celjskih glasbenikov. Fantje so občinstvo pope- ljali v obdobje zlate dobe rock and rolla. Uživali smo lahko ob uspešnicah skupin, kot so AD/DC, Bon Jovi, Whitesna-ke, Guns and Roses, Van Halen, Queen in drugi. To soboto bo na odru Šlan-drovega trga koncert vedno bolj uveljavljene mlade pevke Anabel, zadnjo soboto v tem letu pa bodo z glasbo dogajanje na trgu popestrili BQL in Nika Zorjan. T. Tavčar _SaAtiriisAe/.daiitte/S IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI december 201 8 13 Nov župan v drugem krogu Srečanje prostovoljcev V Občini Braslovče so se o tem, kdo jih bo vodil v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju, edini v naši dolini, odločali v drugem krogu volitev 2. decembra. Med 2.549 volivci, ki so prišli na volišče v drugem krogu, se jih je 1.385 odločilo za novega župana Tomaža Žoharja. S 54,44 % glasov zanj so torej v Občini Braslovče dobili novega župana, Branimir Strojan-šek pa se je moral s 45,56 % oz. 1.159 glasovi po drugem mandatu posloviti od župa-novanja. V drugem krogu je prišlo na braslovška volišča nekaj manj ljudi kot v prvem, in sicer 54,76 % oz. 2.549 volivcev (v prvem krogu pa 57,92 % oz. 2.694 volivcev). Spomnimo, Branimir Strojanšek je dobil v prvem krogu 42,77 % glasov, Tomaž Žohar pa 36,87 %, preostale glasove sta si razdelila Janez Štusej (10,79 %) in Slavko Šketa (9,58 %). V drugem krogu so se volivci obeh v prvem krogu izpadlih kandidatov odločali v prid kandidatu Tomažu Žoharju, ki je prejel občutno več glasov kot v prvem krogu, in to kljub manjši udeležbi, in sicer za 404 glasove več kot v prvem krogu. V Braslovčah so v preteklih dneh že pripravili konstitutivno sejo in potrdili tako mandate že v prvem krogu izvoljenih svetnikov kot tudi izide volitev za župana, ki so ga izvolili šele v drugem krogu. L. K. Tomaž Žohar je te dni že prevzel svojo novo vlogo. Branimir Strojanšek se je moral po dveh mandatih posloviti od županske funkcije. PRAZNIČNI CAS Z obema nogama smo zakorakali v praznični čas. Vse okrog nas je razsvetljeno, evfemizirano, skratka ves živelj na Zemlji se pripravlja na tisti magični trenutek odštevanja, na tisti trenutek, ko si bomo padali v objeme, odpirali šampanjce, se opijali z ljubeznijo ali pa se samo opijali. Ste v tem srečnem pričakovanju pomislili na tiste, ki se iz tega ali onega razloga ne bodo veselili? V večini se niste, zakaj pa bi se! Prepričana sem, da se s takimi banalnostmi ne obremenjujejo določeni nedotakljivci, ki jim je trenutno prelepo in so seveda prepričani, da bo tako ostalo in da se njim pač ne more čisto nič zgoditi. Pa to sploh ne drži. Poglejmo samo primer nekega, hvala bogu, bivšega ministra Marka, ki se je vehementno vozil z utripajočimi lučmi, ki je arogantno obračunaval z vsiljivimi novinarji, ki je pri polni zavesti žalil sočloveka in ki je pač preveč po domače hotel izrabiti dodeljene mu funkcije. Bil je na vrhu, segal je po zvezdah, od višine se mu je zvrtelo. Ni edini, ki se mu je zvrtelo, verjamem pa, da je bil posledični padec zanj toliko bolj boleč. Njegovi otroci so doma jokali, sam je bil čisto na tleh in za sveto je bil prepričan, da si tega, kar se mu je zgodilo, ni zaslužil. Vsem drugim je očital, da so očrnili njegovo osebnost, družino, otroke. Pa kaj še! Dragi NADMarko, sam si s svojimi dejanji sprožil plaz, ki te je pokopal. Jokali so tudi v Kopru, je širši javnosti preko medijev sporočal bivši lokalni šerif, ki bi še kar prešteval neke glasove v upanju, da bo potolažil žalujoče. Zjokati pa bi se moral, po moje, nad svojim neznanjem, ki ga je razkril kar v Odmevih na nacionalki, Jernej, naš visokošolani minister za izobraževanje, znanost in šport, ki ni znal rešiti osnovnošolske naloge, pa ne zato, ker ni znal rešiti naloge, kije v učni snovi za šesti razred, ampak zato, ker se ne zna poglobiti, kaj je za posamezno stopnjo sploh potrebno, predvsem pa pomembno. Ne bom vas v tem čarobnem času morila s svojimi razmišljanji, saj ni vse tako črno. Minimalne plače, in verjetno še katere, se bodo takoj po novem letu povišale, za upokojence sem pa tudi prepričana, da prihajajo bogatejši časi, saj za nas izmenično skrbita tako Karl kot Alenka in ni hudič, da enemu končno ne bi uspelo. Zato se vsaj v teh prazničnih trenutkih prepustimo čarobnosti pričakovanja v upanju, da po novem, da po novem letu boljše bo... kakor za koga. Srečno! Ola Mar V kulturnem domu na Vranskem je potekalo srečanje prostovoljcev OZ RK Žalec, in sicer O O RK Vransko ter vseh KO RK nekdanje Občine Žalec, in Karitasa. Dogodek je organiziral Aleksander Reberšek, krajan in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Ker je tudi sam prostovoljec, ve, koliko srčnosti, truda, energije, časa in ne nazadnje lastnih finančnih sredstev prostovoljci nesebično razdajajo za blaginjo sočloveka. Ta dejanja globoko ceni in spoštuje. Z organizacijo srečanja je hotel izkazati vsaj delček hvaležnosti, ki jo čuti do vseh prostovoljcev, tako v do- mačem okolju kot povsod drugod. Za nesebično dejanje so se mu prostovoljci iz srca zahvalili, hkrati pa se zahvaljujejo vsem občankam in občanom Občine Vransko, ki s svojim pozitivnim odnosom in z dejanji pomagajo O O RK Vransko, da lahko deluje v korist občanov Občine Vransko. T. T. Ambasador Uroš Peric Ob obisku je Uroš Peric z veseljem zaigral na klavir in zapel. Večgeneracijski center Planet generacij UPI - ljudska univerza Žalec je v sredo, 12. decembra, obiskal svetovno znani pianist in pevec Uroš Peric, ambasador povezovanja za VGC Planet generacij UPI Žalec in glasbeni virtu-oz. Za udeležence centra je izvedel koncert z naslovom Iz srca v srce s Planetom generacij. »Večgeneracijski center Planet generacij UPI je projekt, v okviru katerega nagovarjamo vse generacije, od starih staršev do vnukov, ter zanje pripravljamo različne aktivnosti s ciljem povečati socialno vključenost, zmanjšati tveganje revščine, predvsem pa omogočiti med-generacijsko povezovanje in druženje. Projekt je namenjen vsem družinam in osebam z nizko delovno intenziviteto, osebam, zlasti otrokom, mladim, ki tvegajo socialno izključenost, starejšim, zlasti tistim iz socialno ogroženih okolij, otrokom in mladim s poseb- nimi potrebami, migrantskim posameznikom in družinam ter enostarševskim družinam,« je na srečanju povedala vod-j a VGC Planet generacij UPI Žalec Petra Kačičnik Škof ter skupaj z direktorico UPI Žalec Franjo Centrih predstavila gostu dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta VGC Planet generacij UPI. Projekt poteka od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021, nato pa bodo v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Občino Žalec zagotavljali osrednji prostor za neformalno druženje in srečevanje še najmanj do 1. junija 2022. »V tem obdobju bomo omogočili dvig kakovosti življenja ranljivih skupin z boljšo dostopnostjo do neformalnega druženja in srečevanja in vključevanja v različne vsebine. Naš cilj je motivirati posameznike za razvoj njihovih kompetenc, omogočiti boljšo integracijo v lokalno in širše okolje ter opol-nomočiti ranljive ciljne skupine za samostojnejše soočanje z vsakodnevnimi izzivi, s povezovanjem različnih institucij in organizacij znotraj regije pa zagotoviti njihovo okrepljeno in trajno sodelovanje s ciljem celovitejše storitve za ranljive ciljne skupine,« je povedala vodja centra in dodala, da projekt sofinancirajo Evropski socialni sklad, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter občini Žalec in Velenje. V okviru projekta sodelujejo Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje kot prijavitelj ter partnerja UPI - ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija - P. E. Hiša sadeži družbe Žalec. V drugem delu srečanja so se udeleženci skupaj z gostom sprehodili po hodnikih žalske ljudske univerze in waldorfske šole ter se ustavili v eni od učilnic, kjer je bil pianino, tablo pa je krasila dobrodošlica Urošu Periču. Glasbeni gost je z veseljem zaigral na klavir in zraven tudi zapel. D. Naraglav 14 december 201 8 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Z Žarkom upanja 7.550 evrov Druženje veteranskih družin Rotary klub Žalec je v sodelovanju z OŠ Vransko - Tabor in Občino Vransko v četrtek, 29. novembra, v Športni dvorani Vransko organiziral tradicionalni dobrodelni koncert z naslovom Žarek upanja za otroški nasmeh, na katerem so zbirali sredstva za otroke OŠ Vransko - Tabor in OŠ Prebold. Nastopili so Orkester slovenske policije, Modrijani, Poskočni muzikanti, Il Divji, Alfi Nipič, Maja Oderlap ter otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vransko - Tabor in OŠ Prebold. Zbrane sta uvodoma pozdravila župan Občine Vransko Franc Sušnik in predsednik žalskega Rotary kluba Nema-nja Lubarda. Slednji se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali, da je koncert, na katerem so zbrali 7.550 evrov, U f TI % JV [ji ;; I / O KOV AKtf CLUB t AI EC. f »i h J\ I flpISav cTOb žaleč ' i 1 Majda Pikl, Nemanja Lubarda in Peter Žurej dobro uspel. Nato je ravnateljici OŠ Vransko - Tabor Majdi Pikl predal simbolični ček v znesku 5.000 evrov, ravnatelju OŠ Prebold Petru Zureje pa simbolični ček v vrednosti 2.550 evrov. Za obe donaciji se je organizatorjem koncerta zahvalila ravnateljica Majda Pikl ter poudarila, da bodo denar namenili v sklad Zarek upanja, na OŠ Prebold pa ga bodo porabili za otroke iz socialno šibkih družin. T. Tavčar Tradicionalno v Žalcu Z letošnjega srečanja starejših krajanov v žalskem hotelu V restavraciji žalskega hotela so se v soboto, 1. decembra, na tradicionalnem srečanju zbrali starejši krajani, stari 75 in več let, ki živijo v Mestni skupnosti Žalec in na Ložnici. Od 505 povabljenih se jih je srečanja udeležila tretjina. Za prijeten uvod v letošnje srečanje je poskrbel ansambel Griški kvintet. V imenu KO RK Zalec in Mestne skupnosti Zalec, ki je finančno podprla ta prijeten dogodek, je udeležence pozdravila in nagovorila Anka Krčmar. V nadaljevanju so prisluhnili Lori Pirmanšek Virant, ki je spregovorila o delovanju KO RK Zalec in ob tem povedala, da ima zelo dobre sodelavce - prostovoljce, to so Lidija Jošt, Olga Laščak, Dragica Breznikar, Ida Benedikt in Drago Lavrenčič ter Silva Potočnik in Marta Grabnar, ki pobirata članarino, prodajata koledarje in pomoči potrebnim raznosita darila. Svoj kamenček v mozaik uspešnega dela prispevata tudi Cirila Korber in Tončka Siter, ki izvajata meritve krvnih vrednosti, ne smejo pa spregledati Zakaj hoditi v cerkev? Predzadnji novembrski petek so se v Šempetru na tradicionalnem srečanju zbrale družine, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za Ljudsko obrambo in takratne Policije (Ljudske milice), ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati Jugoslovanska armada in na tak način razorožiti TO ter ostale obrambne strukture takratne Republike Slovenije. Srečanje vsako leto organizirajo Območno združenje ZVVS za Spodnjo Savinjsko dolino, žalski odbor Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje in ena od občin, v katerih so družine skrivale orožje. Letos je bila kot gostiteljica na vrsti Občina Zalec, srečanje pa je potekalo v Šempetru. Uvod v srečanje je z igranjem na harmoniko popestril učenec OŠ Šempeter, 9-letni Urban Randl. Zbrane je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico nekdanji poveljnik 81. območnega štaba TO Zalec in sedanji pred- Nekaj družin, ki so skrivale orožje. sednik ZVVS za Spodnjo Savinjsko dolino Adi Vidmajer. V nadaljevanju je spomnil na tisti čas, ko so se zoperstavili ukazu o predaji orožja JLA, in osvetlil kasnejše dogodke do osamosvojitvene vojne, ko so skrito orožje v roke dobili pripadniki TO in bili z njim pripravljeni braniti svojo domovino. Ob tej priložnosti so zbrane nagovorili in spomnili na pomen vsakoletnega srečanja tudi predsednik žalskega odbora Sever Rado Gašperič, župana občin Zalec in Prebold Janko Kos in Vinko Debelak, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc in nekdanji komandir Policijske postaje Zalec Stane Veniger. V imenu predstavnikov družin je udeležence srečanja nagovoril Damjan Kos ter izrazil zahvalo in zadovoljstvo, da njihov prispevek k osamosvojitveni vojni ni pozabljen. Sledilo je družabno srečanje ob obujanju spominov na tisti čas, razšli pa so se z željo, da se ob letu osorej znova srečajo. D. Naraglav Petrovčani za krepitev zdravja mentorskega dela Elice Vasle, ki dela z mladimi člani RK Zalec. V preteklem letu so opravili več kot petsto prostovoljnih ur na terenu. Njihovo uspešno delo sta pohvalila tudi predsednik MS Zalec Roman Virant in predsednica Območnega združenja RK Zalec Pavla Artnik, ob koncu pa je zbrane nagovoril častni občan Občine Zalec Janez Meglič. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje ob kosilu in glasbi Griškega kvinteta. D. N. Udeleženci DU Petrovče na enem od svojih pohodov V okviru Društva up oko -jencev Petrovče deluje več sekcij z namenom pomagati starejšim osebam, gojiti družabnost in krepiti zdravje. K slednjemu največ prispeva sekcija za pohodništvo in izletništvo, ki je tudi najštevilčnejša. V program dela za leto 2018 so zapisali, da bodo obiskali šest planinskih postojank in opravili en pohod po poteh KS Petrovče v okviru Petrovčevanja, v okviru tradicionalnih družabnih srečanj pa organizirali tri tematska srečanja in en izlet. Vodja sekcije Tone Zdolšek V soboto, 15. decembra, so v župnišču v Petrovčah predstavili zanimivo knjigo z naslovom Zakaj hoditi v cerkev? Predstavitve so se udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, dominikanski bogo-slovci iz Zagreba in krajani iz Petrovč. Knjigo, ki jo je iz francoskega v slovenski jezik prevedel pater Ivan Arzenšek, župnik in rektor bazilike v Petrovčah, sta pred- stavila upravitelj celjske škofije Rok Metličar in lektor Srečko Reher. Avtor knjige je angleški dominikanec Timothy Radclif-fe, besede, ki so zapisane v njej, pa izhajajo iz bogate izkušnje lastnega služenja. Timothy pravi, da bo v odgovoru na zastavljeno vprašanje iz naslova (Zakaj hoditi v cerkev?) poskušal pokazati, kako nas »Cerkev« usmerja k najvišjemu cilju našega življenja: kako počlovečiti svoje življenje. Enega med najznačilnejšimi vidiki knjige gotovo predstavlja njegov način iskanja duhovnega bogastva v različnih ter pogosto težkih poslanstvih dominikanskih bratov in sester po svetu. T. Tavčar Zalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA S predstavitve knjige (z leve: Srečko Rehar, Ivan Arzenšek in Rok Metličar) je ob tem povedal, da so vse zastavljene cilje tudi uresničili. Zahtevnejše pohode je vodil planinski vodnik, podali pa so se na Lovski dom Rinka nad Gotovljami, na Planino nad Vrhniko, Uršljo goro, obiskali so Zgornjo brv na Rogli, Tolminska korita, zadnji, šesti pa je bil pohod na Krim blizu Rakitne. Poleg tega so organizirali tudi razna družabna srečanja, se udeležili praznovanja ob dnevu žena v Lučah, junija so organizirali tradicionalni izlet v Posavje, kjer so si ogledali grad Rajhenburg in nato še grad Brežice. V preteklem mesecu so se odpravili na martinovanje v Buče na Kozjanskem, konec leta pa bodo sklenili z družabnim srečanjem ob pričakovanju novega leta. Tone Zdolšek je ob tem izrazil tudi željo, da bi se jim v prihodnjem letu pridružilo še več upokojencev. D. N. _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI december 201 8 15 Božično-novoletni koncert veteranov Zimzelene melodije tamburašev Godba veteranov UTŽO Žalec med nastopom Ljubitelji zvokov godb na pihala so lahko 10. decembra prisluhnili skladbam Godbe veteranov Žalec. Godba, ki je bila ustanovljena leta 2013 in deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, je letos praznovala 5. obletnico delovanja. Obiskovalce je najprej pozdravila predsednica žalske univerze za tretje življenjsko obdobje Marija Masnec in v nadaljevanju predstavila delo univerze ter vsem zaželela prijetne praznike. Adlai E. Stevenson je dejal: »V našem življenju ne štejejo leta, pač pa šteje življenje v naših letih.« Tega našim godbenikom gotovo ne manjka, njihova povprečna starost je 66 let, najstarejši član pa šteje 78 let. Z veseljem se udeležujejo prireditev, ki jih organizira univerza, in drugih dogodkov po Spodnji Savinjski dolini. Hvaležni so dirigentu mag. Marku Repniku, ki jim je poklonil svoj prosti čas in vodi godbo že od samega začetka. Ker smo že kar pogumno zakorakali v praznični december, so veterani pripravili lep božično-novoletni program. Godba veteranov Žalec vsa leta dobro sodeluje z Glasbeno šolo Risto Savin Žalec in ob tej priložnosti se zahvaljujejo ravnatelju mag. Gorazdu Kozmu-su za sodelovanje in pomoč. In tudi tokrat sta si mladost in zrelost podali roki, na oder sta namreč prišla učenca žalske glasbene šole Jošt Randl in Mojca Lovenjak, ki sta pod mentorstvom Magdalene Na-vodnik na klavir zaigrala vsak svojo skladbo. Lahko bi rekli, da besede, kot so dobro vzdušje, dobri odnosi in dobra glasba, povezujejo godbenike. Veseli so, ker vam lahko zaigrajo in vam ogrejejo srce. T. Tavčar Polzelski tamburaši s pevko Tino med nastopom Polzelski tamburaši so v petek, 7. decembra, v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli priredili koncert z naslovom Zimzelene melodije polzelskih tamburašev. Začetki delovanja tambura-škega zbora segajo v leto 1984. Takrat je mlade osnovnošolce zbral predsednik Kulturnega društva Polzela Stanko Novak, vodstvo pa je prepustil Miji No- vak in tamburaška zgodba se je začela. Tamburaši so se vsakih nekaj let menjali zaradi osebnih ali poklicnih dolžnosti. Prišli so tudi do točke nič, a se niso predali. Iskali so nove ljubitelje tamburaške glasbe in tamburice in vztrajnost se je obrestovala. In tako so na koncertu predstavili nove člane, med katerimi je najmlajši Erin, ki je kot solist zaigral na bisernici. Vseh 34 let vodi polzelske tamburaše Mija Novak in tudi večina priredb je njenih. Kot gostja se je na koncertu predstavila mlada pevka Tina Uratnik, osmošolka Osnovne šole Polzela, ki je glasbeno pot začela v Glasbenem društvu Cecilija z igranjem flavte, pred letom dni pa se je pri Ireni Vrčkovnik začela učiti še petje. T. Tavčar Srečanje rudarjev na sv. Barbaro Urica ljudskih melodij Vaški godci iz Andraža in Kulturno društvo Andraž so drugo adventno nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili dvajseto, jubilejno prireditev Urica ljudskih melodij in napevov. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo trinajst pevskih in glasbenih sestavov s Celjskega, Koroškega, iz Prekmurja in drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnimi aplavzi nagradili vse pevske sestave. Ob koncu koncerta sta Milan Vogrinc, predsednik sveta žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, in Vili Pižorn Vaškim godcem podelila tri bronaste, dve srebni in eno zlato Maroltovo značko ter priznanja. Zlato Ma-roltovo značko je prejel Milan Ožir, predsednik KD Andraž. Vodja Vaških godcev Milan Za-bukovnik pa se je vsem nastopajočim in poslušalcem zahvalil in poudaril: »Tako kot vse stvari v življenju tečejo, se spreminja tudi ljudska pesem. Danes je drugačna kot nekoč, a še vedno prežeta z ljubeznijo, ki so nam jo podarili naši predniki. Smisel ohranjanja ljudskega prepevanja in igranja je v negovanju narodne dediščine. Pojemo in igramo iz veselja do pesmi in zato, ker se močno zavedamo svojih korenin.« Prireditev je povezovala Nina Pižorn. T. Tavčar Vaški godci iz Andraža s koncertom obeležili 20-letnico delovanja Na Ponikvi pri Žalcu so pripravili že 14. srečanje rudarjev s sveto mašo, s katero so počastili god svoje zavetnice sv. Barbare, ki goduje 4. decembra. Prijetnega dogodka se je udeležilo 48 uniformiranih rudarjev iz domačega kraja in od drugod. Udeležence srečanja je najprej pozdravil Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Sv. Barbari v čast so rudarji Ponikve že pred leti v farovški kleti postavili kapelico z njenim kipom, ki jo ob njenem godu prinesejo v cerkev. Rudarji so se zbrali na dvorišču Slomškovega doma ob župnijski cerkvi sv. Pankracija. Pod vodstvom Rudarji pri sv. maši predsednika organizacijskega odbora srečanja Srečka Le-dnika so se postavili v zbor ter Državno prvenstvo v taroku Zadnjo novembrsko soboto je v žalskem hotelu potekalo 1. državno prvenstvo Zveze policijskih veteranskih društev Sever v taroku. Organizacijo in tehnično izvedbo je imel v rokah žalski odbor Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, ki je na ta način obeležil tudi spominski dan Združenja Sever. Tekmovanje je potekalo po pravilniku Tarok zveze Slovenije. Žreb krogov in miz so opravili z računalniškim programom, igralci pa so v treh krogih odigrali osem iger. Organizacija tekmovanja je bila v rokah predsednika Rada Gašpariča, vodja tekmovanja je bil predsednik Komisije za šport Darko Repenšek, tehnična izvedba pa je bila v rokah Ferda Jelena in ostalih članov komisije. Državnega prvenstva se je udeležilo devet ekip. Najvišje mesto je osvojila ekipa Sever Specialna B, druga je bila ekipa PVD Sever Celje, tretja pa ekipa PVD Sever Ljubljana B. Med posamezniki je bil najboljši Stane Brglez iz PVD Celje, drugo mesto je osvojil Franci Kranjc iz PVD Ljubljana ekipa B, tretje pa Rado Se-lan iz PVD Ljubljana ekipa A. Medalje so najboljšim posameznikom in ekipam podelili Darko Repenšek, Rado Gašparič in predsednik Zveze veteranskih društev Sever dr. Tarokisti v žalskem hotelu Tomaž Čas, ki je nagovoril tarokiste in se jim zahvalil za udeležbo, organizatorjem izrekel zahvalo za izvedbo tekmo- nato v paradi z domačim župnikom Antonom Krašovcem na čelu in njegovimi duhovnimi pomočniki odšli v cerkev k sveti maši. V cerkvi je zbrane nagovoril vodja zbora Srečko Lednik in vsem rudarjem ter ostalim čestital ob prazniku. Spregovoril je tudi o njihovi zavetnici sv. Barbari, več o njej pa je bilo povedanega med ma-šnim obredom. V nadaljevanju je rudarjem spregovoril glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje Bogdan Makovšek in ob tem podal tudi informacijo o delovanju premogovnika in letošnjih rezultatih. Obredu svete maše, ki jo je daroval domači župnik Anton Krašovec, obogatil pa nastop župnijskega otroškega pevskega zbora in pihalnega orkestra, je sledilo srečanje v dvorani Slomškovega doma. D. N. vanja, vse pa pozval na 2. državno prvenstvo, ki bo ob letu osorej znova v Žalcu. D. Naraglav 16 december 201 8 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Miklavž obiskal otroke po dolini Braslovških otrokom je Miklavž prinesel dežnike. Miklavž je v družbi svojih angelov otrokom prebral nekaj misli iz svoje zlate knjige. Otroci v Miklavževem objemu v Preboldu Sv. Miklavž s svojim spremstvom na Vranskem Miklavž je tudi tokrat obdaril številne otroke po dolini. S svojim spremstvom je obiskal številne kraje in napovedal praznike. Otroke so ponekod prestrašili parklji, a kmalu so jih potolažili angelčki, ki so spremljali Miklavža. Prvi dobri mož je torej že razdelil darila, v prihodnjih dneh prihaja tudi Božiček in mnoge bo kasneje obiskal še dedek Mraz. Toda darila niso le v vrečah, so tudi v vrednotah, kot so sreča, ljubezen in zdravje. V Žalcu je Miklavž obiskal otroke ob prižigu čarobnih lučk, ki osvetljujejo mesto. Kaj pa drugod? Miklavž se je odločil, da bo braslovškim otrokom letos podaril pisane dežnike. Dežniku je priložil tudi vrečko z drobnarijami in s sladkarijami. V domači cerkvi ga je pričakalo dvesto otrok. Cerkveni otroški zbor je skupaj z vodjo Damjano in katehetinjo Karmen pripravil kratek program. Miklavžu so tudi letos priskočili na pomoč sodelavci Župnijske Karitas Braslov-če, otrokom pa je obljubil, da jih bo, če bodo pridni in mu bodo pravočasno napisali pismo, obiskal tudi prihodnje leto. V preboldski občini je na Miklavžev večer sv. Miklavž s spremstvom obiskal otroke v cerkvi sv. Pavla. Organizacija dogodka je bila tudi tokrat v rokah KD Anton Schwab. Najprej je zapel Otroški pevski zbor Sončki, ki deluje v okviru KD Anton Schwab, nato pa je otroke in starše nagovoril župnik Damjan Ratajc. Ob prisotnosti angelčkov in parkljev je sv. Miklavž obdaril 280 otrok. Obdaritev so finančno podprli Občina Prebold, Župnijska Karitas Prebold, Župnija sv. Pavel in starši. Na Polzeli je miklavževanje na predvečer godu sv. Miklavža pripravila Župnijska Karitas Polzela s sodelavci. V župnijski cerkvi sv. Marjete je Miklavž obdaril 350 otrok, ki so skupaj s starši cerkev napolnila do zadnjega kotička. Najprej je v cerkvi na Polzeli zapel Otroški cerkveni pevski zbor Cekinčki, nato pa je zbrane nagovoril domači župnik Jože Kovačec in mlade spodbudil k pridnosti, ubogljivosti, prijaznosti, spoštovanju, dobroti, k lastnostim, ki so plemenitile tudi svetega Miklavža. Sveti Miklavž je obiskal tudi otroke v Župniji Vransko. V župnijsko cerkev je prišel v spremstvu angelov in parkelj-nov. Vendar se jih otrokom ni bilo treba bati, ker so bili zelo pridni in so si zaslužili darilo. Miklavž je obdaril 100 otrok, ki so mu napisali pismo, v katerega so priložili svojo risbico ali pa opisali, kako v njihovi družini praznujejo praznik Jezusovega rojstva - božič. Seveda pa sv. Miklavž s svojim spremstvom ni pozabil na starejše v domu sv. Rafaela. Razveselil jih je s praktičnim darilom, ki so ga pripravili prostovoljci Župnijske Karitas Vransko. V sredo, 5. decembra, so tudi v Petrovčah pripravili miklavže vanje. Miklavž se je na kočiji iz Levca skozi Drešinjo vas, Dobrišo vas in Petrovče pripeljal k Baziliki Obiskanja Device Marije. Dobrega moža so otroci pospremili v cerkev, kjer ga je najprej pozdravil župnik pater Ivan Arzenšek, glasbena skupina Mladi iz Petrovč pa ga je nagovorila s pesmijo. Miklavž je otroke spodbudil k sožitju in lepemu obnašanju v odnosu do staršev in svojih sovrstnikov. Vsi otroci so lahko Miklavži s svojim življenjem in pridnostjo. Dobri mož je nato razdelil več kot sto daril. Krajevna skupnost Šempeter je v sodelovanju z Župnijo Šempeter in KUD Grifon Šempeter tudi letos pripravila praznovanje ob prihodu prvega decembrskega dobrega moža, svetega Miklavža. Otroci so ga v prazničnem vzdušju pričakali na dvorišču pred prostori KS Šempeter, kjer so se starši lahko ogreli s kuhanim vinom, otroke pa so pogostili s čajem in sladkimi dobrotami. Miklavža so pozdravili s pesmijo, on pa jim je s pomočjo angelov razdelil darila, še prej pa jim je iz svoje zlate knjige prebral nekaj lepih misli in življenjskih naukov. Prijetnega vzdušja niso uspeli pokvariti niti grozeči parkelj-ni, med katere se je z veseljem postavila predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan. Na waldorfski osnovni šoli v Žalcu so tudi letos pripravili bogat in pester Miklavžev semenj. Na prvo decembrsko soboto je bila šola eno veliko mravljišče, za pravo praznično in tudi pravljično doživetje pa so poskrbeli s kulinariko, raznimi izdelki, od adventnih venčkov do najrazličnejših daril, s tematskimi in ustvarjalnimi delavnicami, labirintom, športnim poligonom ... T. T., D. N. Miklavž je prišel na Šlandrov trg v Žalcu, ko so prižgali praznične luči. Miklavž med starejšimi Miklavž s parkeljni med starejšimi v domu upokojencev na Polzeli Praznovanje veselega decembra so v Domu upokojencev Polzela že tradicionalno začeli z obiskom svetega Miklavža in njegovega spremstva. Njihov prihod pričara vsako leto pravo praznično vzdušje in stanovalce popeljejo nazaj v čase, ko so bili še sami otroci in so nestrpno čakali, kaj jih bo zjutraj pričakalo na mizi. Takrat so bili to po navadi suho sadje, orehi, piškoti in šiba za poredne otroke. Naše stanovalce pa je Miklavž letos obdaril z nogavicami, s čajem in sladkimi dobrotami. Za darila je tudi letos poskrbela Karitas Polzela. T. T. _SaAurUs&e/.daiitte/A NAPOVEDNIK december 201 8 17 S OBČINA ŽALEC Petek, 21. december, 17.00 Čarovnija na ledu in Božiček, Šlandrov trg; 18.00 Disko na ledu: Back to 80's, Šlandrov trg; 18.00 odprtje likovne razstave Laure Ličen, razstavni prostor Griže*. Sobota, 22. december, 18.00 Anabel, koncert, Šlandrov trg; 20.00 Dekliščina, Lady's night, komedija, dvorana Doma*. Nedelja, 23. december, 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, odprtje razstave, GD* Drešinja vas; 17.00 adventni koncert MePZ A Cappella KUD Petrovče, Dvorec*. 18.00 Zimska pravljica, koncert Ansambla S. Avsenika in Slovenskega okteta, dvorana Doma* (RAZPRODANO). Ponedeljek, 24. december, 18.00 pohod na Goro Oljko s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 22.30 pohod z baklami k polnočnici s koncertom, odhod izpred GD* Zavrh. Torek, 25. december, 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GS* Drešinja vas; 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, Šempeter. Sreda, 26. december, 7.00 preko vrhov ob prazniku s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic. Sreda, 26. december, 10.00 blagoslov konj pri cerkvi v Galiciji; 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GD* Drešinja vas; 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, Šempeter; 18.00 božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica, OŠ Griže; 19.00 božični koncert MoPZ Ponikva, KD Ponikva, cerkev sv. Pankracija; 20.00 Menopavza, muzikal, dvorana Doma* (RAZPRODANO). Četrtek, 27. december, 17.00 Planet od plastike zadet, otroška predstava, dvorana Doma*. Petek, 28. december, 17.00 balet LaFontainove basni, otroška predstava, dvorana Doma*; 18.00 BQL in Nika Zorjan, koncert, Šlandrov trg. Sobota, 29. december, 17.00 Lisička zvitorepka, otroška predstava, dvorana Doma*. Nedelja, 30. december, 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GD* Drešinja vas. Ponedeljek, 31. december, 21.00 silvestrska predstava S trebuhom za kruhom, komedija L. Čirovič, dvorana Doma*; 22.00 silvestrovanje z Ansamblom Poziv, Šlandrov trg. Sreda, 2. januar, 9.00 Savinjski most v Kasazah-Brnica, pohod, zbor pri mostu, PD Liboje. Četrtek, 3. januar, 7.30 pohod na Reško planino, zbor na parkirišču Kili, PD Liboje; 9.00 (vsak četrtek) jogijske asane, Hiša*; 17.00 (vsak četrtek) joga, Hiša*. Petek, 4. januar, 10.00 (vsak petek) kuharska delavnica, Hiša*. Sobota, 5. januar, 8.00-12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, parkirišče Doma*. Nedelja, 6. januar, 17.00 Citrarski duet Fantazija, citrarski abonma in izven, avla Doma*. Ponedeljek, 7. januar, 12.00 računalniška delavnica, Hiša*; 17.00 Pravljične minute in ustvarjalnica, prostori OŠ Petrovče; 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje. Torek, 8. januar, 9.00 (vsak torek) tai-chi, Hiša*; 10.30 (vsak torek) delavnica šivanja, Hiša*. Sreda, 9. januar, 8.15 (vsako sredo) tibetanske vaje, Hiša*; 12.00 Odprtje razstave Odraščanja, umetn. gim. likovna smer GCC, avla Doma*; 17.00 nastop tekmovalcev GŠ Risto Savin Žalec, dvorana GŠ*. Četrtek, 10. januar, 8.00 (vsak četrtek) pilates, Hiša*; 16.00 Ženska ruta, knjižnično bralni klub, MSK Žalec* in UPI Žalec; 18.00 Odprtje razstave Linija uvida, dialog kiparja D. Golije in več medijske umetnice A. S. Gruden, salon*; 19.30 Slovenski zvoki in Novi spomini, narodno-zabavni ab. in izven, dvorana Doma*. Petek, 11. januar, 19.30 novoletni koncert, Godba Liboje, dvorana Doma*. Sobota, 12. januar, 6.00 po poteh pohorskega bataljona - Osankarica, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 7.00 po poteh pohorskega bataljona - Osankarica, odhod izpred Kili, PD Liboje. Nedelja, 13. januar, 17.00 Menopavza, Špas teater, muzikal, dvorana Doma*; 20.00 Menopavza, Špas teater, muzikal, dvorana Doma*. Torek, 15. januar, 10.00-22.00 klavirski seminar L. Malahotky Hass, dvorana GŠ*; 19.30 koncert v sklopu klavirskega seminarja, dvorana GŠ*. Sreda, 16. januar, 18.30 5. javna produkcija, dvorana GŠ*. Četrtek, 17. januar, 7.00 Primorska, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 18.00 Življenje ni pita, zabavna opereta v dveh dejanjih, dvorana Doma*. Petek, 18. januar, 18.00 Življenje ni pita, zabavna opereta v dveh dejanjih, dvorana Doma*. Sobota, 19. januar, 6.00 Uršlja gora, pohod, odhod izpred pisarne PD Žalec; 10.00 2. Branetov sprint kros - TK Savinjčan, ŠC Žalec*. Ponedeljek, 21. januar, 4.00 opazovanje popolnega luninega mrka, observatorij v Galiciji, AD Saturn; 8.00-21.00 kitarski seminar Ivanke Kordic, dvorana GŠ*; 12.00 računalniška delavnica, Hiša*; 19.30 Beraška opera, ponedeljkov abonma in izven, dvorana Doma*. Torek, 22. januar, 8.00-21.00 kitarski seminar Ivanke Kordic, dvorana GŠ*; 17.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva; 19.00 predstavitev knjige Matura, avtor Mare Cestnik, MSK Žalec*; 19.30 Beraška opera, torkov abonma in izven, dvorana Doma*. Sreda, 23. januar, 20.00 Profesor Kuzman mlajši, komedija, dvorana Doma*. Petek, 25. januar, 9.00-16.00 seminar za flavto, dvorana GŠ*; 18.00 Bumfest 2019 - Studio Percusion Graz - Avstrija, dvorana Doma*. Sobota, 26. januar, 18.00 Bumfest 2019 - STOP Slovenski tolkalni projekt, dvorana Doma*. Nedelja, 27. januar, 6.00 Zg. Poljane, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica. Ponedeljek, 28. januar, 9.00-16.00 seminar za flavto, dvorana GŠ*. Torek, 29. januar, 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, MSK Žalec*. Sreda, 30. januar, 17.00 nastop tekmovalcev, dvorana GŠ*; 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 22. december, 9.00-13.00 Vesele praznike voščimo, TD Braslovče, pred trgovskim centrom v Braslovčah. Ponedeljek, 24. december, ... k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu, PD Dobrovlje Braslovče, odhod izpred OŠ Braslovče. Torek, 25. december, . božični pohod, PD Dobrovlje Braslovče, odhod izpred OŠ Braslovče. Sreda, 26. december, 19.00 božično-novoletni koncert Isaac Palma, Dom krajanov Gomilsko. Četrtek, 27. december, 17.15 božično-novoletni šahovski turnir ŠK Braslovče, prostori šahovskega kluba. Sobota, 29. december, 19.00 prednovoletni ples, Dom kulture Braslovče. Sreda, 2. januar, ... 30. novoletni pohod na Dobrovlje, odhod s trga pri pošti, PD Dobrovlje Braslovče. Petek, 11. januar, 10.00 druženje starejših z zabavnimi vajami za krepitev spomina, Dom kulture Braslovče. Sobota, 12. januar, 9.00 slaščičarska delavnica »Slavne torte« Naser Gashi, Dom kulture Braslovče. Petek, 18. januar, 19.00 koncert Ditke in Ferija Lainščka »Ne bodi kot drugi«, Dom krajanov Gomilsko. Sobota, 19. januar, ... Zdravju naproti na Goro Oljko, odhod s parkirišča OŠ, PD Dobrovlje Braslovče. Četrtek, 31. januar, 20.00 Profesor Kuzman mlajši, monokomedija, Dom kulture Braslovče. ^p OBČINA PREBOLD Nedelja, 23. december, 17.00 Božični žur za otroke, predstava in prihod Božička, GD* Matke. Ponedeljek, 24. december, 9.00 otroško ustvarjanje in peka peciva za Božička, Medgeneracijski*; ... božični pohod z baklami ŠD Marija Reka, odhod z igrišča v Mariji Reki. Torek, 25. december, 18.00 božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold z gosti, športna dvorana OŠ. Sreda, 26. december, ... 11. pohod na Golavo, PGD Šešče - športna sekcija. Ponedeljek, 31. december, ... 12. srečanje planincev na Golavi, PD Prebold. Sobota, 5. januar, 8.00-10.30 (vsako soboto) kmečka tržnica, Režajeva domačija, TD Prebold. Sobota, 12. januar, 7.00 po poteh pohorskega bataljona - Osankarica, AP pri OŠ Prebold, PD Prebold. Nedelja, 13. januar, 8.00 zimski pohod v Marijo Reko, PD Prebold; 16.00 Diagnoza: fotr, gledališki abonma, Dvorana Prebold. Torek, 15. januar, 18.30 Alpinistična odprava Peru 2018, potopisno predavanje, knjižnica Prebold*; 19.00 meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR, KO RK Prebold. Petek, 18. januar, 17.00 Mala morska deklica, otroški abonma, Dvorana Prebold. Sobota, 19. januar, 18.00 Nocoj bo pa en lep večer, koncert, Društvo Prijatelji 6še, Dvorana Prebold. Torek, 22. januar, 18.30 S knjižnico po svetu: Slovenska panorama, knjižnica Prebold*. Četrtek, 24. januar, 18.00 Ure kralja Mina, otroška predstava, knjižnica Prebold*. Nedelja, 27. januar, 10.00 namiznoteniški turnir, ŠD Kaplja vas, športna dvorana OŠ. Sreda, 30. januar, 18.30 Postavi se zase - asertivno komuniciranje, psihološko predavanje, knjižnica Prebold*. TREBUHOM Z KRUHOM KOMEDIJA ZAČINJENA Z VENTRiMKVfZMOM 31. 12. 2018 Ob 21.00 / Dom II. slov. tabora Žalec Silvestrska predstava s kozarčkom penine vgjfep Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si i » , , " Legenda: MSK Žalec - Medobčinska splošna knjižnica Žalec dvorana Doma - dvorana Doma II. slovenskega tabora avla Doma - avla Doma II. slovenskega tabora dvorana GŠ - dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec dvorec - Dvorec Novo Celje Hiša - Hiša Sadeži družbe Žalec salon - Savinov likovni salon dvorana Griže - Dom kulture Svoboda Griže razstavni Griže - razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže GCC - Gimnazija Celje - Center knjižnica Braslovče - Občinska knjižnica Braslovče Medgeneracijski - Medgeneracijski center Prebold knjižnica Prebold - Občinska knjižnica Prebold GD - gasilski dom 18 december 201 8 KULTURA _SaAMAii&be/. datine/S Hmeljarstvo in oblačilna dediščina Dobrodelni koncert za šolski sklad Folklorna grupa iz Kruševca je obogatila tudi Večer folklore v Petrovčah. Folklorna skupina Kobu-la KD Petrovče je v soboto, 1. decembra, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprla razstavo Vpliv razvoja hmeljarstva na oblačilno dediščino v osrednji Savinjski dolini, isti dan pa v Hmeljarskem domu Petrovče pripravila prireditev Večerni koncert folklore. Na koncertu so poleg domače Folklorne skupine Kobula nastopili Otroški pevski zbor Pika poka iz Vrtca Petrovče, mladinska Folklorna skupina OŠ Petrovče, Folklorna skupina Mestne četrti Slavko Šlander Celje in folklorna grupa KUD Kaonički izvori iz Kruševca v Srbiji. Ob odprtju razstave sta se predstavili dve folklorni skupini, najprej gostujoča srbska folklorna grupa KUD Kaonič-ki izvori, ki je obogatila dogodek s temperamentnim nastopom in z barvitimi folklornimi oblačili. Prav tako zanimiv je bil v nadaljevanju nastop domače folklorne skupine KD Ponikva. Občinstvo je pozdravil in nagovoril predstavnik FS Kobula Bojan Pevec in ob tem povedal, da so v letu dni trajajočem projektu zbrali številne zapise in fotografije o stilih in načinih oblačenja nekoč. V nadaljevanju je oblačilno kulturo premožnejšega stanu in meščanstva Žalca in okolice z začetka 20. stoletja predstavila dr. Katarina Šrimf Vendra-min. Ob tem je povedala, da je druga polovica 19. stoletja obdobje, ki je gospodarsko zaznamovalo in spremenilo Savinjsko dolino, za kar ima glavno zaslugo hmeljarstvo, ki je prineslo boljši gmotni položaj, tako da je celotna dolina zaradi hmelja postala pojem Ženska moda nekdanjega časa blagostanja. V tem obdobju se je trg Žalec, kot glavni kraj v osrednji Savinjski dolini, razvil iz povprečnega tranzitnega kraja, v katerem so se ljudje poleg kmetijstva ukvarjali še s trgovino, gostinstvom in z obrtjo, v pomembno središče hmeljarstva z vso potrebno infrastrukturo za predelavo in transport hmelja. Dodaten zaslužek so ljudem prinašali pivovarna, kovinska obrt, železnica, tujski promet. Gmotne razmere so tako spodbudile razmah meščanstva oziroma meščanskega načina življenja ter oblačilno kulturo meščanov. Moška moda je bila stvarna, funkcionalna, nevpadljiva in spodobna. Nosili so temne obleke, preprostega skoraj konservativnega kroja, brez okrasnih dodatkov v omejeni barvni skali od črne do zamolklih sivih tonov. Premožnost nositelja oziroma drago obleko so spoznali po kakovosti blaga in nevpadljivosti kroja. Razvoj moške mode se je začel po letu 1867, ko je dolgi suknjič zamenjal kratek sako v kombinaciji V V V ne fjf * Medobčinska splošna v knjižnica Žalec m Med nastopom baletne skupine Glasbena šola Risto Savin Žalec je 29. novembra pripravila tradicionalni dobrodelni koncert v korist šolskega sklada. Obiskovalcem, ki so povsem napolnili dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, so se predstavili učenci sedmih orkestrskih in dveh komornih zasedb, pevski zbor solo pevcev in bale-tniki. Za šolski sklad pa so zbrali dva tisoč evrov. Na koncertu je nastopilo več kot 200 učencev s svojimi mentorji, zanimanje za koncert pa je bilo tudi tokrat, tako kot za vse koncerte v izvedbi žalske glasbene šole, zelo veliko, prostih vstopnic za koncert namreč ni bilo več mogoče dobiti že zelo kmalu po objavi tega glasbenega dogodka. Koncert je povezoval dr. Ambrož Kvartič, ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gora-zd Kozmus pa se je zbranim v dvorani zahvalil za zaupanje, ki ga uživa glasbena šola, ob tem poudaril pomen odličnega sodelovanja z Občino Žalec in izpostavil izjemno strokovnost, inovativnost in povezanost kolektiva žalske glasbene šole. Ob odhodu je bilo med občinstvom ponovno slišati, da komaj čakajo naslednji dobrodelni koncert, ko bodo na odru lahko ponovno občudovali mešanico različnih glasbenih projektov. T. Tavčar s hlačami in telovnikom iz istega blaga. Zraven je sodila še snežno bela srajca s kravato. K spodobni opravi elegantnega meščanskega moškega so sodili še klobuk in rokavice. Ženska moda pa je bila pravo nasprotje. Obleke so bile v znamenju lesketa in luksuza z veliko dodatki, predvsem pa neudobne, kar je še dodatno kazalo na gospodarsko odvisnost žensk od moških. Njihova oblačila so bila živobarvna, krila so segala do tal, zgornji deli so bili visoko zapeti. Ženskost se je poudarjala preko vseh oblačilnih kosov, majhnih ozkih čevljev, oblazinjenih zadnjic, velikih klobukov, z dolgimi rokavicami, predvsem pa z ozkimi pasovi, ki so jih omogočali korzeti. V dojemanju telesnosti je bil korzet tisti oblačilni kos, ki je razločeval meščanke od žensk iz kmečkega ali delavskega okolja. Ta oblačilni kos je spremenil telo nositeljice v »kip«, nezmožen neoviranega premikanja. Sicer pa je bila visoka oblačilna moda naravnana tako, da se ženske pogosto niso mogle obleči same in so nujno potrebovale pomoč, kar pa so si lahko privoščile le premožne ženske. D. Naraglav Papirnato japonsko gledališče vvvvv Sonca od nas do vas ter prek vseh poti vam kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec želi. Zadnji novembrski torek je v Občinski knjižnici Prebold gostovalo Pravljično gledališče Maje Furman. V nastopu z naslovom Povem ti pravljico se je prepletalo več avtorskih pravljic s prepevanjem avtorskih songov ob podpori japonskega papirnatega gledališča, različnih pravljičnih pripomočkov in lutk. Nekaj posebnega je bilo za vse otroke in njihove starše japonsko papirnato gledališče kamišibaj, ki se je prvič predstavilo v Sloveniji na festivalu Pravljice danes leta 2013 v Ljubljani. Takrat so na ta način predstavili pet zgodb. Za to priložnost so naredili prvi leseni oder pri nas, ki ga je izdelal Marjan Kunaver, poslikal pa Igor Cvetko, ki je z Japonske, kjer ima sorodnike, prinesel štiri kamišibaje, ki so bili takrat na ogled. Sledilo je izdelovanje avtorskih kamišibajev, ustanovljeno pa je bilo tudi društvo Kamišibaj Slovenija, ki ga vodi Rok Glavan. Japonski običajni kamišibaj ima dvanajst do šestnajst slik, ki - podobno kot v stripu - prikažejo pomembne trenutke v določeni zgodbi. Kamišibaj se naslanja na tradicijo pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so jih na svitkih že od osmega stoletja pripovedovali budistični menihi nepismenemu ljudstvu. Tudi v Evropi poznamo pripovedovanje ob slikah nekako od baroka. Oblika, ki je zdaj razširjena kot kamišibaj (kami - papir, Maja Furman med pripovedovanjem pravljice o lisici šibaj - drama), je nastala na začetku prejšnjega stoletja na Japonskem in se močno razširila. Potem jo je nadomestila televizija, ki so jo Japonci sprva imenovali električni kamišibaj. Zdaj ljudem ponovno postaja zanimiv prvotni kamišigaj. Danes ga na Japonskem lahko kupiš; ustvarjajo jih dobri ilustratorji, ki rišejo tradicionalne ali avtorske zgodbe. Praviloma je v mapi za posamezno zgodbo od 12 do 16 listov nekoliko manjšega A3-formata. Na zadnji strani slike je natisnjeno besedilo, ki govori o tistem, kar se dogaja že na naslednjem listu, torej tistem, ki ga gleda občinstvo. Če se pripovedovalec odloči za branje besedila, mora biti to interpretirano in bralec mora vzdrževati stik z občinstvom. Lahko pa ob slikah s svojimi besedami pripoveduje zgodbo, opisuje podobe in jih komentira. Pri nas se izvajalci različno odločajo, eni pripovedujejo, drugi berejo, tretji besedilo uporabljajo le kot spominsko oporo. Od odločitve, kako bo interpret obravnaval zgodbo, je odvisna pozicija ka-mišibajkarja ob lesenem odru. Maja Furman je svoje delo opravila res izvrstno. Otroci so bili na pravljičnem večeru navdušeni nad pravljicami Lisica in sinica, Kapljica, Kakšno je sonce in Vidkova srajčica. Zgodbe so prinesle sporočilo o povezanosti in sodelovanju, prijateljstvu, iskrivi iznajdljivosti, vztrajnosti in pogumu, kar je še kako dobrodošlo za življenje tako otrok kot nas odraslih. D. Naraglav _SaAurUs&e/.daiitte/A KULTURA december 201 8 19 Jesenske barve v Grižah Cankar za vsak dan Takšen je bil naslov projekta in skupinske razstave, ki so jo v petek, 23. novembra, odprli v razstavno-priredi-tvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže. Likovna dela so prispevali udeleženci letošnjega Extempora Griže 2018, ki ga je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Svoboda Griže. Ob odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica društva Lilijana Ježovnik Jan-čič in ob tem povedala, da je to še ena prireditev, posvečena praznovanju 10. obletnice njihove likovne sekcije, ki je v tem času organizirala več kot sto dogodkov. Letos je sekcija za svoje prizadevno delo prejela tudi bronasti znak Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Na razpis je prispelo 19 likovnih del. Kot je povedal Matija Plevnik, univ, dipl. umetnostni zgodovinar, ta skupinska razstava predstavlja pester nabor jesenske barvne motivike, ki se zrcali iz vseh 19 predstavljenih likovnih del. Večina slik dobro odslikava barvno razpoloženje jeseni v Grižah in bližnji okolici. Ustvarjalci so izbrali različne pristope: od krajin, tipičnih vedut (s prostorskimi poudarki kraja, kot je Lurd), spet drugi pa so ubrali intimnejše impresije in portrete narave v vsem svojem barvnem razkošju. Slike so večinoma narejene v tehniki akril na platnu, ena v tehniki olje na platno, ena pa v mešani tehniki. Po tehnični in izrazni plati večina del črpa iz bogate tradicije impresionizma Nekaj avtorjev slikarske razstave v Grižah in ekspresionizma, posledično pa je tudi motivika izrazno blizu izročilu slovenskega impresionizma. Razstavljene slike so tako rekoč nemi pričevalci bitja in žitja kraja, narave, ki ga tvori in obdaja. Tričlanska komisija se je po temeljitem pregledu odločila za ožji izbor in na osnovi tega razglasila tri zmagovalna dela. Tretja nagrado je prejela slika z naslovom Jesenska veduta avtorja Zorana Rožiča. »Delo sicer po pristopu posega v neke vrste magični realizem oziroma rahlo abstrakcijo, ki se osredo-toča na esenco upodobljenega. Slika s trikotno kompozicijo uravnoteži motiv, pusto simetričnost presega s premišljenimi barvnimi nanosi, ki so nosilci dinamike, barva pa tako postane nosilec utripa naslikanega,« je povedal Plevnik. Drugo nagrado je prejela avtorica Mojca Šporn s sliko z naslovom Na drugi strani Lurda. »Delo preseneča s svojo pretanjeno barvno lestvico, ki jo na določenih likovnih poljih presega z drznimi barvnimi nanosi. Sicer tipične lokalne vedute se je lotila sproščeno, kar se po občutenju barvne energije dela kot organizma tudi pozna. Kompozicija je uravnotežena, avtorica se ne izgublja v detajlih, temveč na delo gleda celovito, brez drobljenja form,« je ob razglasitvi nagrade povedal Mitja Plevnik. O prvi nagradi pa je povedal: »Komisija je soglasno določila za prvona-grajenca delo avtorja Božidarja Ščurka, ki uprizarja značilno lokalno veduto. Slikar je simetrično uravnoteženo likovno kompozicijo tipične domačije s kozolcem (toplarjem) presegel s številnimi dinamičnimi poudarki, kot so široke barvne poteze čopiča, ki sledijo strukturi narave, ter vertikalnimi poudarki - drevesi, ki s svojimi preprostimi linijami dodatno ustvarjajo štimungo in razbijajo monotonost.« D. N. Peli zbori žalske dekanije Na pevski reviji v Gotovljah je nastopil tudi MePZ Matere Božje Petrovče, ki ga vodi Marta Strahovnik. Na prvo adventno nedeljo, 2. novembra, je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Gotovljah potekala revija cerkvenih pevskih zborov župnij žalske dekanije. Vsako leto se cerkveni zbori žalske dekanije zberejo z namenom, da drug drugemu polepšajo nedeljsko popoldne in predstavijo svoj repertoar, ki ga izvajajo pri mašah v domači župniji. Zbrane je uvodoma nago- voril župnik iz Galicije in referent za cerkveno glasbo v žalski dekaniji Janko Cigala in med drugim poudaril pomen cerkvenega petja, ki je sestavni del bogoslužja. Pri svojem nagovoru se je opiral na nadškofa Alojzija Cvikla in papeža Frančiška. Na reviji je nastopilo osem zborov, po en zbor iz župnij Galicija, Gotovlje, Petrovče, Žalec in Polzela, iz župnije Šempeter pa so nastopili kar Medobčinska splošna knjižnica Žalec je ob izteku Cankarjevega leta na predvečer 100-letnice njegove smrti, 10. decembra, na gradu Komenda na Polzeli pripravila prireditev Ivan Cankar in skodelica kave. Ivan Cankar je bil vizionar, saj so njegove misli in besede žive ter aktualne tudi danes. Cankarjevo delo ni bilo le vest njegovega časa, marveč je tudi vest našega časa. Po Prešernu je prvi spet pokazal, da se narod ne meri po številu in gospodarski moči, pač pa po velikosti njegovega duha. Cankarjevemu jeziku se je težko upreti. V njem je moč, je lepota, je hrepenenje, je veselje, je strast in pravica do tistega, Snovalci prireditve Ivan Cankar in skodelica kave (manjka Irena Štusej) česar se nam ne da vzeti: do obstanka. Slovenski jezik je s Cankarjem še posebej speven in je preživel, ker je kultura v nas močno zasidrana. Kulturni program so ustvar- Jerman, Irena Štusej, Nina Tr-bovšek, Lucija Cestnik, Marko Lesjak in Jolanda Železnik, tudi avtorica teksta in scenarija prireditve. S skodelico kave in piškoti pa je občinstvo pogostila jali Andreja Hutinski, Valerija Občina Polzela. T. Tavčar Brati gore s spominom na Vero Pipal V počastitev mednarodnega dneva gora, ki ga obeležujemo 11. decembra, je v razstav-no-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže potekal zanimiv literarno-glasbeni večer z naslovom Brati gore. K temu zanimivemu dogodku sta organizatorje nagovorili Alpska konvencija in Planinska zveza Slovenije, ki sta letos organizirali četrti festival Brati gore. Prireditev v Grižah je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Svoboda Griže v sodelovanju s tamkajšnjim planinskim društvom. V delu prvem so predstavili pesmi o gorah, sledile so razne legende, povezane z gorami, v tretjem delu pa so se poklonili domačinki Veri Pipal, ki je bila velika ljubiteljica gora in avtorica številnih pesmi o gorah. Nastope interpretator-jev so z glasbo popestrili člani Griškega kvinteta in trio Ubrane strune. Po uvodnem nagovoru predsednice kulturnega društva Lilijane Ježovnik Jančič je občinstvo prisluhnilo pesmim, posvečenim goram in hribom, in legendam, ki jih je predsednica društva izbrskala iz arhiva svojega pokojnega očeta Franca Ježovnika. Vera Pipal je bila planinka z veliko začetnico in ena prvih Osem interpretov pesmi o gorah na prireditvi Brati gore Slovenk oziroma Slovencev, ki so prehodili slovensko tran-sverzalo že v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je odlična poznavalka slovenskih gora, hribov, gorskih poti in slovenskega planinstva. Ustvarjala je pesmi o gorah, poteh, o ljudeh, ki jih ni bilo več v njenem življenju, o gorskih rožicah, njej dragi planiki, encijanu, o žalosti, o minljivosti življenja, o osebni tragediji. Svoje pesmi je redno objavljala v Planinskem vestniku. Ljubezen do gora ji je bila verjetno položena že v zibelko, prav gotovo je na njeno ljubezen do planin vplival njen oče, ki je bil prav tako velik ljubitelj hribov in narave. Vse bolj pa se je zatekala v gore po izgubi svoje edinke, saj je v njihovem objemu lažje prenesla misel, da je ni več. Visokogorski svet ji je pomenil beg iz realnosti v čudoviti svet svobode, kjer je čutila povezanost z naravo, občudovala skalo pred njo, martinčka na njej, gorsko rožico na poti, gamse v daljavi, lepoto vrhov ... Zbrani so z zanimanjem prisluhnili njeni pesmim V Mat-kovem kotu, Ojstrici, Ojstrica pozimi, Križevnik, Uršlja gora, Sv. Duh pod Olševo, Menina, Macesni nad Klemenčo jamo, Kavke na Raduhi, Veliki Rogatec, Triglav ti Zasavski, Štruca in Skuta, Sonce tone in drugim, tudi pesmim, posvečenim hribom v njeni okolici, Mrzlici, Gozdniku in Homu. Uradnemu delu večera je sledilo prijetno druženje ob kozarčku in »planinski malici iz nahrbtnika«. D. Naraglav trije zbori. Vsak je zapel dve pesmi po svoji izbiri, ob koncu pa vsi zbori skupaj pesmi Čas življenja in Vi, oblaki, ga rosi-te. Gotoveljski župnik Branko Zemljak se je ob tej priložnosti zahvalil pevcem, pevovodjem, organistom in številnim poslušalcem, ki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Koncertu je sledilo prijetno druženje v dvorani PGD Gotovlje. T. Tavčar 20 december 201 8 SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Druženje mladih ob košarki Primož s tremi zlatimi medaljami Beograjska in preboldska ekipa najmlajših fantov, starih do 11 let, sta odigrali zanimivo tekmo. Preboldska ekipa fantov, starih do 15 let, ki zelo uspešno nastopa tudi v ligi KZS. Košarkarski klub Prebold 2014 je od 30. novembra do 2. decembra organiziral že šesti mednarodni košarkarski turnir oziroma druženje mladih ob igranju košarke. Organizacija in izvedba turnirja v tekmovalni sezoni, v kateri v ligi prvič igra kar pet njihovih selekcij, sta bili za klub še posebej zahtevni. Na turnirju je sodelovalo sedem klubov, poleg slovenskih tudi beograjski klub Plava zvezda, ki se je v petek najprej v Ljubljani pomeril s Šenčurjem. Večino tekem so mladi košarkarji odigrali v preboldski športni dvorani, na turnirju pa so sodelovali košarkarji klubov Plava zvezda, Šenčur, Konjice, Helios, Šentilj, Sterntal in seveda domači košarkarji, ki trenirajo pod vodstvom trenerjev Ratka Radoviča in Ta- deja Japundže. Zadnje tekme so odigrali v Kidričevem. Turnirja se je udeležilo približno 150 mladih košarkarjev, organizatorji pa so bili zadovoljni tudi s številom gledalcev na tribunah. To je bilo razumljivo najštevilčnejše, ko so igrali košarkarji preboldskega kluba. Fantje do 15 let so odigrali razburljivo tekmo s košarkarji Plave zvezde in se po vroči končnici veselili zmage. Rezultati sicer niso bili najpomembnejši, mladi košarkarji pa so kljub temu vsako tekmo igrali borbeno. Ekipe so prejele pokale za udeležbo, najmlajši pa tudi medalje, ki jih bodo spominjale na prvi košarkarski turnir. Ob igranju košarke pa mladi razvijajo tudi prijateljstvo, pridobivajo igralske izkušnje, poznanstva pa so lahko zelo dragocena tudi v Šah in kegljanje Na 11. šahovskem turnirju Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki ga pripravljajo ob dnevu generala Rudolfa Maistra in obletnici ustanovitve nekdanje Teritorialne obrambe Slovenije, se je med desetimi ekipami odlično odrezala tudi ekipa OZ ZVVS Spodnje Savinjske doline. V Šmarju so dosegli najboljši rezultat (100 %) na prvi šahovski deski, kjer je igral Dani Vombek. K skupni zmagi sta prispevala tudi Štefan Sincek in Jože Peternel. Štirinajst dni kasneje so se žalski veterani v Celju udeležili državnega veteranskega prvenstva v kegljanju, na katerem je sodelovalo 8 tričlanskih ekip in osvojila četrto mesto. Ekipo žalskih veteranov so sestavljali Martin Pernovšek, Jernej Novak in Milenko Avramovič, ki je bil tudi najuspešnejši med posamezniki. D. Naraglav V Krajevni skupnosti Griže se lahko pohvalijo s precejšnjim številom uspešnih športnikov, ki se ukvarjajo z borilnim veščinami in drugimi športi. Med temi je tudi Primož Drevenšek, študent menedžmenta v Kopru in študent fakultete za šport v Novem Sadu. Primož že več let osvaja najvišja mesta v borilni veščini taekwondo verzije ITF. Letos je svojo športno pot okronal s tremi zlatimi medaljami, ki jih je osvojil na 28. državnem prvenstvu. Slednje je potekalo v telovadnici OŠ Ljubečna, za kolajne in naslove državnih prvakov pa se je borilo več kot 180 tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah, in sicer v borbah, formah in tradicionalnem sparingu. Primož je v vseh treh disciplinah osvojil zlato medaljo in naslov državnega prvaka. Zmagal je v borbah v kategoriji do 57 kilogramov, v formah za črni pas druge stopnje (2. dan), tretjo zlato medaljo pa je osvojil skupaj s Taro Aleksandrovo v tradicionalnem sparingu med člani. Primož Drevenšek se s ta-ekwondojem, ki je moderen borilni šport in izhaja iz Koreje, ukvarja že dvanajst let. Je član Športnega društva Slavko Šlander Celje, prej Karate kluba Slavko Šlander, ki velja za enega najuspešnejših športnih društev borilnih veščin v Sloveniji in tudi širše. Za taekwondo se je navdušil kot učenec Osnovne šole Griže, ki je svoje učence popeljala na predstavitev omenjenega kluba v dvorano Golovec. Nad prikazanim je bil Primož zelo navdušen in kmalu nato se je včlanil v klub in začel trenirati. In prišli so tudi prvi tekmovalni uspehi. Svoje znanje vseskozi nadgrajuje in je zdaj nosilec črnega pasu druge stopnje (II. dan). Njegov trener je Hasan Ibrič, ki ima pomembne zasluge za njegove uspehe, kot pravi Primož, in se mu za to še posebej zahvaljuje, zahvaljuje pa se tudi Športnemu društvu Slavko Šlander, ki mu zagotavlja dobre pogoje za svoje delo in razvoj. Primož Drevenšek s tremi letošnjimi medaljami z 28. državnega prvenstva V društvu in tudi v krajevni skupnosti so zelo veseli Primo-ževih uspehov, ki kažejo na to, da je iz pravega testa in da bo tudi v prihodnje še veliko dosegel tako v športu kot tudi sicer, saj je to športna disciplina, ki zahteva veliko zbranosti, discipline, treningov, kar vse krepi duha in samozavest ter oblikuje našo osebnost. D. Naraglav Dvajset uspešnih kolesarskih let poznejši športni karieri mladih košarkarjev, zato bodo z organizacijo turnirjev nadaljevali, pravijo v preboldskem košarkarskem klubu in dodajajo, da je to hkrati tudi promocija za Prebold, ki ga v času turnirja obišče veliko obiskovalcev od drugod. Košarkarski klub Prebold 2014, ki je letos zaokrožil četrto leto delovanja, v tekmovalni sezoni 2018/2019 v ligah Košarkarske zveze Slovenije tekmuje s selekcijami fantov do 11, 13, 15 in 19 let ter člansko ekipo Vrtine Palir. Selekcija U13 igra v 1. SKL, trije fantje pa se udeležujejo tudi regijskih tekem za izbor reprezentance. Člani tudi svojo drugo sezono kljub drugačnim napovedim igrajo v 4. SKL, saj klubu zanje ni uspelo pridobiti nobenega samostojnega termina v preboldski športni dvorani za trening. Je pa klub letos poskrbel za podmladek za zapisnikarsko mizo, fantje pa so prve prave izkušnje z vodenjem zapisnika in upravljanjem s semaforjem pridobili prav na turnirju, na katerem je sodil licenciran košarkarski sodnik. Po božično-novoletnem premoru vse tekmovalne selekcije in trenerski kader preboldskega košarkarskega kluba čaka naporna tekmovalna pomlad. Vendar pa fantje komaj čakajo, da stopijo na košarkarsko igrišče. Borbenost in samozavest so že osvojili tudi najmlajši košarkarji, kar še posebej veseli vodstvo kluba. D. N. Rafael Končina iz Šešč pri Preboldu velja za zelo uspešnega amaterskega kolesarskega veterana. Za amaterska tekmovanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom slovenske ali mednarodne kolesarske zveze, se je odločil pred dvajsetimi leti in začel nizati uspeh za uspehom. Poleg domačih tekmovanj je uspešno sodeloval tudi na več svetovnih prvenstvih. V obdobju dveh desetletij je sodeloval na 303 dirkah, na odru za zmagovalce pa je stal 170-krat. Kar 79-krat je osvojil prvo mesto, 51-krat je bil drugi in 40-krat tretji, ponaša pa se tudi s trinajstimi naslovi držav- nega prvaka. Letos se je udeležil štirinajstih dirk. Na letošnjem državnem prvenstvu, na katerem je bil s 73 leti tudi najstarejši udeleženec tekmovanja, je bil dvakrat drugi in enkrat tretji, na svetovnem pokalu v disciplini kronometer pa je med 29 tekmovalci iz dvanajstih držav osvojil šesto mesto. In tako tudi letošnjo sezono zaključuje zelo uspešno. Na vprašanje, kako dolgo bo še tekmoval, pa je odločno odgovoril: »Tekmoval bom tako dolgo, dokler bom 22 km dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo nad 40 km na uro. Sicer pa se bom s kolesom vozil, dokler mi bosta zdravje in telo to dopuščala.« D. N. ¡W Rafael Končina pri svojih 73 letih uspešno tekmuje na kolesarskih tekmovanjih. Tekmovanje v planinski orientaciji Planinsko društvo Polzela je organiziralo prvo tekmo v Savinjski orientacijski ligi v sezoni 2018/2019. V sedmih kategorijah se je pomerilo 30 ekip s skupno 108 tekmovalci iz petih planinskih društev in dveh osnovnih šol. Tekmovalci so reševali teoretične naloge o poznavanju zgodovine planinstva, gorstev, prehrane, orientacije, prve pomoči, živali, ki živijo v gorah, in zaščitenih planinskih rožah. Po opravljenem teoretičnem delu so morali poiskati 9 do 10 kontrolnih točk, kjer so se morali preizkusiti v izdelavi planinskih vozlov in s pomočjo azimuta določiti smerni kot. V kategoriji A (učenci do 6. razreda) je zmagala OŠ Petrov-če (ime ekipe »Prvi od uzadi«), Zmagovalci v kategoriji B (»Ta mladi« Urška Turnšek in Julija Trobina) v kategoriji B (učenci od 7. do 9. razreda) PD Polzela (»Ta mladi«), v kategoriji C (srednje šole do 18 let) PD Braslovče (»Raki«), v kategoriji Č (mladinci 19-27 let) PD Polzela (»Ekipa«), v kategoriji D (člani z PD Polzela: Hana Robič, Jaša Krajnc, 28-40 let) PD Braslovče (»Hitri«), v kategoriji E (starejši člani nad 41 let) PD Zabukovica (»Metuljčki«), v kategoriji F (družine) pa družina Jazbec iz PD Polzela. T. Tavčar _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT december 201 8 21 Rokometašice sklenile prvi del sezone Derbi Šempetranom Odlično so se v prvem delu sezone odrezale tudi mlajše selekcije RK Zelene Doline. Mladinke so po prvem delu sezone druge na lestvici vzhod (štiri zmage in poraz), prav tako starejše deklice B (sedem zmag in poraz), obe ekipi vodi Jernej Rantah. Ekipi, ki ju vodi trener Rajko Begovič, sta trenutno tretji, kadetinje s šestimi zmagami in dvema porazom, ravno tako starejše deklice A s štirimi zmagami in dvema porazoma. Mlajše deklice A so s po tremi zmagami in porazi četrte. Vodi jih trenerka Tana Sutaj, ki vodi tudi najmlajšo ekipo RK Zelene Doline Žalec v ligaških tekmovanjih, in sicer mlajše deklice B, ki pa doslej še niso okusile grenkobe poraza in so s sedmimi zmagami prve na lestvici vzhod. T. T. Veselje precej okrnjene članske ekipe RK Zelene Doline Žalec po osmi zaporedni zmagi v Velenju: (z leve zgoraj) Larisa Grebovšek, Petra Fister, Neža Herodež, Kaja Kolar, Lina Krulec, Zala Koprivec, Pina Držan, Anika Strnad, Saša Golavšek; (z leve spodaj) Anna Dobic in Klara Hrovatič. RK Zelene Doline se lahko ponovno ponaša z odličnimi rezultati prvega dela sezone, in to tako v članski ekipi kot v mlajših selekcijah. Z odličnim izkupičkom prvega dela sezone se nekoliko presenetljivo ponaša članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Bojana Voglarja, ki beleži le poraz proti RK Krim Mercator v 1. krogu ligaških tekmovanj, potem pa je do konca prvega dela zabeležila kar osem zaporednih zmag in zasedla odlično 2. mesto na lestvici 1. ADRL. Tretjeuvrščena ŽRK Krka Novo mesto z 12 točkami zaostaja za žalsko ekipo za 4 točke. Žalska ekipa je na svoji poti prvega dela ligaške sezone nazadnje v 9. krogu suvereno s 17 : 31 (8 : 14) v gosteh premagala ŽRK Velenje. Sicer pa so ji morale v njeni evidenci zmag premoč priznati vse ekipe v domačih dvobojih, ŽRK Ptuj, RK Ljubljana, ŽRK Krka in Ž.U.R.D. Koper. Med zmagami v gosteh so zelo odmevale zmage proti RK Zagorje, neugodnemu nasprotniku ŽRK Mlinotest Ajdovščina in tradicionalno neugodnemu tekmecu z lokalnih derbijev ŽRK Z'dežele. Žalska ekipa je zelo mlada ekipa, ki ima v povprečju manj kot dvajset let, pretežno jo sestavljajo rokometašice žalske mladinske ekipe. Že od začetka sezone jo spremljajo težave s poškodbami, ki so skrajšale klop, še najbolj po zadnji domači tekmi z Ž.U.R.D. Koper, ko sta zaradi poškodb »obsedeli« najizkušenejši žalski igralki, naj strelka, leva zunanja igralka Pia Hren in krilna ter odlična obrambna igralka Kaja Krebs. Zadnjo zmago v prvem delu sezone proti RK Velenju so zato Žalčanke odigrale s precej krajšo klopjo, pridružila se jim je nekdanja mladinska repre-zentantka, leva zunanja igralka Petra Fister (l. 1998), sicer pa je bila ob srednji zunanji igralki Aniki Strnad, krožni napadalki Anni Dobrič (l. 1998) in vratar-ki Klari Hrovatič (1994) ekipa mladinska in je pred tednom dni premagala velenjsko mladinsko ekipo. Nalogo so žalske rokome-tašice opravile z odliko in Ve-lenjčanke premagale s 14 goli razlike. Po nekoliko negotovem začetku, v katerem so Velenj-čanke vodile 2 : 0, so igralke Zelene Doline kmalu prestavile v višjo prestavo in po prvem zadetku novinke v žalski ekipi Petre Fister, ki je mrežo zatresla šestkrat, najprej izenačile, potem pa vodile in počasi večale razliko. Ob Petri Fister sta v Pomembna zmaga Hopsov Ekipa SIP Šempetra je v 9. krogu 1. DOL za ženske s 3 : 2 (25 : 19, 23 : 25, 20 : 25, 25 : 17, 25 : 8) slavila zmago proti ekipi Ankaran Hrvatini ter si tako priborila tretjo zmago v prvenstvu. V povratni tekmi četrtfinala pokala Slovenije so odbojka-rice SIP Šempetra s 3 : 1 (19 : 25, 25 : 21, 25 : 16, 25 : 21) premagale Novo KBM Branik, a bodo na zaključnem turnirju najboljše četverice vseeno nastopile Mariborčanke, ki so dobile odločilni zlati peti niz, in sicer s 15 : 7. V 9. krogu 2. DOL za moške je savinjski derbi med ekipama SIP Šempeter in ŠD Bra- slovče opravičil svoje ime, saj so številni navijači obeh ekip v športni dvorani OŠ Šempeter videli lepo, borbeno, predvsem pa izenačeno predstavo. Zmagovalca so dobili šele po petem skrajšanem nizu, v katerem so odbojkarji SIP-a slavili 15 : 12. T. Tavčar Članska ekipa SIP Šempetra (čepijo z leve: Niko Majer, Adrian Romih Rexhaj, Jaka Udrih, Damjan Randl, Luka Strožar, Luka Terglav; stojijo z leve: trener Tadej Ferme, Gregor Hirci, Jernej Vrhunec, Gal Ibrišimovič, Borut Markovič, Kristjan Herodež, David Sternad, Aljaž Mrak in pomočnik trenerja Martin Marovt) Nogometaši s štirimi selekcijami končno statistiko po šest golov vpisali še dve rokometašici v žalski ekipi, in sicer Saša Gola-všek in Anna Dobrič, gol manj pa Anika Strnad. Priložnost pa so dobile tudi ostale mlajše članice ekipe. Krožna napadalka Kaja Kolar: »V tekmo smo šle brez podcenjevanja, nanjo smo se pripravile kot na vsako tekmo, ne glede na nasprotnika in njegove prejšnje rezultate. Zavedale smo se, da imamo zaradi poškodb precej kratko klop, ki je tudi zelo mlada. Začele smo malo v krču, a se kmalu ujele in z močno obrambo odbijale napade ter višale razliko. Na koncu je bila prednost precej visoka, a to pravzaprav ni tako pomembno. Pomembno pa je, da smo prav vse dobile priložnost na parketu, se dobro borile in se prav vse tudi vpisale med strelke. Čestitam vsem soigralkam za pravi odličen zaključek prvega dela in za to, da smo s serijo osmih zmag in s tako mlado ekipo pravzaprav presegle naša pričakovanja.« T. T. Mladi nogometaši NK Vransko z vodstvom Za nogometaše NK Vransko je jesenski del prvenstva v tekmovanju Medobčinske nogometne zveze Celje končan. Vranski nogometaši so nastopili kar s štirimi selekcijami. Selekcija U9 je odigrala šest turnirjev, ki so bili organizirani vsakič v drugem kraju. Letos so se dvakrat odpravili na Ljubno ob Savinji in v Mozirje, enkrat so gostovali pri ND Polzela, prvi turnir pa so organizirali na Vranskem. Selekcija U11, ki ji letos izrazito pomagajo kolegi U9, je v jesenskem delu odigrala šest prvenstvenih tekem. Ekipa je v skupini z Ljubnim, Hopsi s Polzele so zabeležili četrto zmago v ligi Nova KBM, sicer šele prvo v tej sezoni v gosteh. V Rogaški Slatini so večji del tekme vodili in na koncu zasluženo slavili s 85 : 69. Trenerja sta tekmo odigrala z osmimi igralci na vsaki strani, a je imel Boštjan Kuhar mnogo več razpoloženih igralcev. Kar šest jih je doseglo več kot deset točk, medtem ko je pri domačih izstopal le Rashun Jarrel Davis z 28 točkami. Prav raznolikost in ekipna igra sta bila ključ do uspeha Hopsov, ki so imeli najvišjo prednost ob koncu tretje četrtine (71 : 52). Boštjan Kuhar, trener Hop-sov: »Ključ do naše izredno pomembne zmage na vedno vročem parketu v Rogaški Slatini so bili dobra obramba, borbenost in dober skok. Hvala tudi našim zvestim navijačem, ki so bili znova pomemben člen zmage proti Rogaški. Upam, da bomo tako dobro igrali tudi v nadaljevanju sezone, vse naše navijače pa prihodnji teden vabim v Laško.« Na sedežu Košarkarske zveze Slovenije so izžrebali pare četrtfinala pokala Špar. Hopsi so iz bobna izvlekli svojega nasprotnika, drugoligaša Plama Pur iz Ilirske Bistrice. Polzelski košarkarji so na poti do četrt-finala izločili Calcit Basketball, Zlatorog Laško in Mesarijo Prunk Sežano. Prva četrtfinal-na tekma bo 7. januarja v Ilirski Bistrici, povratna pa teden dni pozneje na Polzeli. T. T. Hopsi med odmorom v pogovoru s trenerjem Boštjanom Kuharjem Vojnikom, Polzelo, Mozirjem, Šoštanjem in Preboldom. Selekcija U13 tekmuje letos v 2. LMD, in sicer skupini A. Fantje, ki igrajo še v sistemu 8 + 1, se trenutno nahajajo na 4. mestu razpredelnice. Selekcija U15 nastopa v 2. LSD. V konkurenci desetih ekip zasedajo trenutno 4. mesto, s tremi točkami zaostanka za prvim mestom, trenirajo pa skupaj s fanti U13. Trener tako izbira med 21 igralci, ki se enakovredno borijo za svoje mesto v ekipi, ki se bo v tej sezoni prvič odpravila na zimske priprave v Ankaran. Selekcijo U7 pa zastopajo fantje, ki so povsem na začetku svoje nogometne poti. Na treningih se osredotočajo predvsem na pridobivanje občutka za žogo, učenje osnovnih udarcev in spodbujanje veselja do gibanja in nogometne igre. Ekipa ni tekmovalno dejavna, bodo pa v prihodnje organizirali nekaj turnirjev, na katerih se bodo lahko najmlajši preizkusili v najlepši igri na svetu. T. T. 22 december 201 8 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP 2019 Leto 2019 bo pod dominanto Merkurja, planeta, ki upravlja s trgovino, komunikacijo, telekomunikacijami, prometom, transportom, mediji javnega obveščanja, intelektualnim delom, računalniki, telefoni ... Je planet intelekta, logike, ki upravlja z miselnimi procesi posameznika. V letu 2019 bo priporočljivo izkoristiti čas njegovega neposrednega gibanja za lažji napredek. V času njegove retrogradno-sti bo prihajalo do povečanih zastojev, blokad, do nerazumevanja, pozabljivosti, na kar bomo vsekakor morali biti pozorni. Že v prvem mesecu leta bomo priča delnemu sončnemu (6. januarja) in popolnemu luninemu mrku (21. januarja), ki ga bomo videli tudi v Sloveniji. Ta čas bo kot naročen, da bomo razčistili z vsem, kar nas muči. Januar ne bo primeren mesec za uvajanje novosti, v tem pogledu bo odličen čas po luninem mlaju, ki bo 4. februarja. Že pred pomladjo, od 5. do 28. marca, bo Merkur nastopil retrogradno pot. Prihajalo bo do zamud, zastojev, blokad, komunikacijskih in ostalih mrkov, zato ne bo odveč povečana budnost. To obdobje bo kot naročeno za odpravo starih napak in dokončanje projektov. V začetku aprila in v zadnji tretjini meseca bodo prisotne prenapete energije. Velja povečana previdnost. Maj bo zelo prijeten in romantičen mesec, rodile se bodo mnoge nove ljubezni. Lahko se veselimo vstopa v poletne mesece. Ob začetku julija bo ob mlaju nastopil popoln sončni mrk, ob ščipu 16. pa delni lunin mrk, kar bo precej vplivalo na razpoloženje in vremenske razmere. Od 8. dalje bo Merkur ponovno retrograden, zato ne bo primerno uvajati novosti. Avgust bo precej »vroč« mesec z več vidikov, zato budnost in previdnost ne bosta odveč, tudi v prometu. Vstop v jesensko obdobje bo intenziven. Delovno in zavzeto bomo sledili zastavljenim ciljem. Sredinski del meseca, v katerem bo tudi polna luna, bo precej nemiren in stresen. Potrpežljivost bo vrlina, saj bodo tudi prvi oktobrski tedni prinesli podobne okoliščine. Do 20. novembra se bo dobro ukvarjati z nerešenimi situacijami, saj bo Merkur do takrat ponovno retrograden in bo lahko povzročil marsikatero zmešnjavo. V zadnji tretjini meseca se bo začelo zelo dinamično obdobje in boste lahko odlično napredovali. Z vsem pomembnim pohitite do sredine decembra, da ne boste v drugi polovici zadnjega meseca leta zaradi dela preveč izpostavljeni stresu. Leto se bo končalo, kot se bo začelo - z mrkom. Tokrat spopolnim sončnim mrkom, ki bo nastopil ob mlaju 26. decembra. Potrebno bo umiriti telo in duha in se posvetiti načrtovanju smernic za leto 2020. Koliko srečnih okoliščin in v katerih časovnih obdobjih bodo planeti namenili v letu 2019posameznim astrološkim znamenjem, preberite v nadaljevanju. ♦ OVEN Vaš vstop v novo leto 2019 bo naravnost eksploziven. Prav na prvi januarski dan boste začeli gostiti svojega vladarja - Marsa, ki vas bo spremljal do sredine februarja in v tem času vam ne bo manjkalo poguma, energije, strasti in tekmovalnega duha. Uran, planet, ki vas je spremljal kar sedem let, bo povzročil sunkovite spremembe. Od drugega tedna leta dalje bo direkten v vašem znamenju, zato bi bilo dobro, da do marca opravite z nedokončanimi stvarmi iz preteklega leta. Konec aprila in začetek maja bosta odlična po ljubezenski plati. V tem smislu bodo prijazna obdobja tudi v januarju, vse od 10. dalje, začetek avgusta in sredina novembra. Jupitrovo potovanje po sorodnem ognjenem znamenju bo vse do konca novembra pozitivno vplivalo na področje tujine, izobraževanja in pridobivanja novih spoznanj. ♦ BIK Začetek leta bo za bike poln velikih načrtov in pričakovanj, ki jih bodo planeti dobro podpirali. Uran je že leta 2018 za trenutek vstopil v vaše znamenje in vam prinesel kar nekaj sprememb, marca bo ponovno, vse do julija 2025. Najbolj bodo temu vplivu izpostavljeni biki, rojeni v prvi dekadi. Do polovice leta se boste trudili za vzpostavitev pozitivne energije in skrb za pritok energije denarja. Na čustvenem področju boste najsrečnejši spomladi, saj bo vaša vladarica v znamenju bika podarjala srečne trenutke. Marsikateri bikci si boste v poletnih dneh privoščili nenavadno potovanje ali kako drugače preživet oddih. Zelo močno boste vse leto povezani z naravo in boste skušali vzpostaviti ravnotežje v sebi. Poskrbeti morate za zdravo prehrano in veliko gibanja. Septembra in oktobra lahko biki pričakujete dobre spremembe na poslovnem in finančnem področju. Pokaže se lahko priložnost, ki je ne smete zamuditi. ♦ DVOJČKA Novo astrološko leto, ki se bo začelo 21. marca, bo pod taktirko Merkurja, vašega planeta vladarja. Jupiter vam bo vse leto nasprotoval, zato se boste morali zavestno truditi za usklajevanje vseh nasprotij v svojem življenju. Za intelektualno delo so vam naklonjeni konec januarja in prva polovica februarja, konec maja in začetek junija, druga polovica septembra in začetek oktobra. Ta čas bo odličen tudi za sprejem pomembnejših odločitev. Velja pa velika previdnost v času retrogradnosti vašega planeta, in sicer med 5. in 28. marcem, 7. julijem in 1. avgustom ter 31. oktobrom in 20. novembrom. V teh obdobjih bo prihajalo do težav v sporazumevanju. To bo čas »popravnih izpitov« in za dokončanje že začetih zadev. V ljubezni bo lepo marca, junija, v drugi polovici septembra in decembra. ♦ RAK Mrk na začetku leta v znamenju kozoroga bo močno vplival na vaše znamenje, zato boste morali poskrbeti za umirjenost. Čustva bodo lahko močno vplivala na vaše odločitve, ki jih boste morali sprejemati počasi, korak za korakom. To velja za vsa življenjska področja, kajti Saturn v kozorogu bo zahteval od vas določene spremembe, ki se bodo morale nujno zgoditi, da boste bolj zaživeli v skladu s seboj. Na ljubezenskem področju si ne boste želeli sprememb, hrepeneli boste po stalnosti in toplini. V poletnem času bo tudi za vas sijalo sonce in privoščite si lahko res kaj lepega. Kljub oddihu ne boste pozabili na svoje obveznosti, kar se vam bo kasneje pozitivno obrestovalo. V začetku julija bo sončni mrk v vašem znamenju lahko povzročil kakšno korenito spremembo. Ohranite trezno glavo in iz vsega skupaj potegnite tisto najboljše. ♦ LEV Že januar bo energičen mesec, saj bo večje število planetov v ognjenih znamenjih. Popoln lunin mrk v vašem znamenju 21. januarja bo v tem času vplival na potrebo po razčiščevanju odnosov, napetosti pa lahko občutite že vse od sončnega mrka, in sicer od 6. januarja dalje. Veliko opore boste imeli v energijah dobrohotnega Jupitra, ki bo vse do konca novembra s svojim potovanjem po sorodnem znamenju poskrbel za več optimizma in dobre volje, tudi srečnih okoliščin bo več. Najbolj naklonjena obdobja za sprejem pomembnih odločitev in zahtevnejše delo bodo v prvih dneh leta, v drugi polovici aprila in začetku maja, konec junija, v prvi polovici julija, drugi polovici avgusta in decembra. Ljubezen se vam bo najbolj prijazno nasmihala že januarja, konec marca in v prvi polovici maja, konec julija ter v začetku avgusta. ♦ DEVICA Polni lepih vtisov in prijetnih misli boste vstopili v leto, ki vam lahko prinese kar nekaj sprememb. Odločitev, da boste prenehali delovati na silo, ste sprejeli že v prejšnjem obdobju, vi sami pa boste nadgrajevali in uspešno krmarili med konflikti, ki se lahko pojavijo v spomladanskem času. Tudi tokrat boste veliko pozornosti namenili zdravemu načinu življenja in preventivno skrbeli za dobro počutje. Nagrajeni boste za svojo disciplino tudi na delovnem področju, kar boste še posebej okusili jeseni. Septembra in oktobra bo vaša vladarica v vašem znamenju povzročila nekaj lepih sprememb v ljubezni. Ta položaj Venere bo prinesel tudi nekaj dobrih priložnosti glede denarja in lahko boste uresničili kakšne davno pozabljene sanje. V zadnji tretjini leta bodite previdni pri odločitvah, vaš vladar bo namreč v začetku novembra v retrogradnem gibanju. V tem času moč presoje ne bo na najvišji ravni. ♦ TEHTNICA Že januar bo precej dinamičen mesec, časa za počitek ob vstopu v novo leto ne bo veliko. Leta, ki je pred vami, se lahko samo veselite. Še dobro, da boste imeli ogromno energije, saj vam bo okolje postavljalo velike zahteve. Tudi aprila se ne boste mogli pritoževati nad pomanjkanjem energije, podobno bo v prvi polovici maja, oktobra in v začetku novembra. Za delo bo odlično obdobje sredi januarja in maja, konec avgusta in v prvi polovici septembra ter v zadnjih decembrskih dneh. V tem času boste blesteli in z lahkoto napredovali. Vaša vladarica Venera bo vse leto potovala direktno. Še zlasti naklonjena vam bo marca, v drugi polovici maja in prvi junija, v drugi polovici septembra, v prvi oktobra in konec decembra. ♦ ŠKORPIJON Sončni in lunin mrk lahko takoj na začetku leta streseta tla pod nogami, zato bodite previdni pri svojih odločitvah. Razpoloženje in počutje se vam bosta popravila spomladi, ko boste polni novih idej in zanosa stopali naprej. Zmagovalec boste tudi v ljubezenskem razmerju in če niste srečni, se vam lahko zgodi nepričakovana sprememba. Leto 2019 bo leto, v katerem boste delali inventuro in skušali iz vsega potegniti tisto najboljše. Disciplinirani boste, zato lahko pričakujete napredovanje in uspeh. Bolj morate poskrbeti za svoje zdravje, več se prepuščati sprostitvi in bolj popaziti na prehrano. Vaš vladar se bo konec aprila postavil v retrogradno delovanje, zato boste lahko popravljali napake preteklosti. Vpliv bo dejaven vse do začetka oktobra. Preostanek leta bo minil v lepi energiji, zato boste ponovno kovali načrte in optimistično zrli naprej. ♦ STRELEC Končno bo po dvanajstih letih vstopil v vaše znamenje Jupiter, planet ekspanzije in lepih priložnosti. Ker je vaš vladar, bo vse do 2. decembra na vas vplival z dvojno močjo. Izkoristite to naklonjeno leto za utrditev, izboljšanje in nadgradnjo svojega statusa, izobrazbe, stanovanjskih razmer itd. V tem pogledu bo odličen zimski čas, v nadaljevanju pa avgust in začetek jeseni. Zelo pozitivno se bo izrazil vpliv tujine, kar boste morali s pridom izkoristiti. Še zlasti odlično boste napredovali v času direktnega gibanja. V času t. i. retrogradnega, ki bo med 10. aprilom in 11. avgustom, bo vse potekalo nekoliko počasneje in to bo tudi čas, ko boste lahko popravili morebitne napake iz preteklosti in zaključili z že začetimi projekti.Romantično bo januarja, ob začetku februarja, aprila in v prvi tretjini maja, konec julija, v začetku avgusta in novembra. ♦ KOZOROG Zaradi vpliva sončnega mrka v začetku leta boste lahko pod hudimi pritiski. Nujno boste morali poskrbeti za sprostitev in z racionalnimi pristopi urejevati probleme. Saturn bo tudi v letu 2019 s svojim lekcijami zahteval od vas preobrazbo in disciplino. Pazite na vljudnost, predvsem v ljubezenskih razmerjih. Druga dekada kozoroga bo vse leto pod močnim vplivom Saturna. Delovati bo potrebno sistematično in ne riniti z glavo skozi zid. Trma, ki je vaša negativna vrlina, bo morala stopiti v ozadje, saj vam lahko naredi veliko škode, ki jo boste kasneje težko popravili. Na poslovnem področju boste vse leto pridni in delovni. Marsikdo bo menjal službo ali načrtoval večje spremembe. Najbolj bo izpostavljeno pri vseh kozorogih zdravstveno področje, zato boste morali poskrbeti za zdravje, še posebej za občutljiv živčni sistem. ♦ VODNAR Vaš vladar Uran bo po sedmih letih končno zapustil znamenje ovna in prestopil v bika. Vendar se bo za krajši čas zaradi svoje retrogradnosti v času do 6. marca ponovno vrnil v znamenje ovna. V tem času, tudi v času januarskih mrkov, boste lahko uspešno zaključili z vsemi nedokončanimi stvarmi. Ne puščajte več odprtih vrat, nastopil bo čas za temeljite spremembe. V tem pogledu vam bodo zelo naklonjena konec januarja in začetek februarja, druga polovica maja in prvi junijski dnevi, druga polovica septembra in začetek oktobra. Ogromno energije boste imeli aprila in v začetku maja, oktobra ter v začetku novembra. V ljubezni bo najlepše marca, junija, v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra ter konec decembra. ♦ RIBI Srečni in polni novih načrtov boste vstopil v leto 2019. Mrka v začetku leta bosta poskrbela za kaj nenavadnega. Načrte boste v prvi tretjini leta uresničevali počasi, korak za korakom. Vaš vladar bo vstopil v retrogradno delovanje konec junija, takrat boste morali biti previdnejši pri odločitvah. Veliko boste vlagali vase v poletnih dneh, poskrbeli za kakšno nenavadno pot in se prepuščali vodi, svojemu elementu. Vaša intuitivna zaznava bo velika zlasti jeseni. V ljubezni boste hrepeneli po stalnosti in boste pripravljeni zanjo narediti veliko. Samskim ribam se obetajo spremembe, nepričakovane in osrečujoče. V jesenskih dneh se boste ribe bolj posvečale poslovnemu delu svojega življenja, pojavi se lahko kakšna večja sprememba. V zdravstvenem smislu pazite na pretok vode v telesu, zaužijte več vitaminov in mineralov in seveda poskrbite za svoje duševno zdravje. _SaAurUs&e/.daiitte/A MLADI december 201 8 23 Sejem dobre volje in koncert Noč branja posvetili Kekcu Pihalni orkester Cecilija pod vodstvom dirigenta Gašperja Smisla in otroški pevski zbor OŠ Šempeter pod vodstvom Katje Flor-jančič sta zadnji novembrski četrtek na OŠ Šempeter pričarala zanimivo glasbeno obarvano vzdušje; skupaj sta namreč pripravila izvrsten koncert. Športno dvorano, ki se je tokrat spremenila v koncertno, so prevevale skladbe The Flin-stones (Kremenčkovi), Zemlja pleše, Pustite nam ta svet, skladbe iz filmov Sreča na vrvici, Smrkci, Kekec, Herkules, A je to, The Pink Panther Theme, kjer je imel solo tenorski saksofon v rokah Gal Aleksej Pilko. Kot solistki sta občinstvo navdušili devetošolka Tajda Randl in profesorica Katja Florjančič, ki je tokrat poleg dirigiranja otroškemu zboru pri eni od pesmi dirigirala tudi pihalnemu orkestru. Glasbeno vzdušje so obogatili z video produkcijo odlomkov iz posameznih filmov, ki so se nanašali na izvajane skladbe. Ob koncu je zbrane nagovoril ravnatelj Uroš Vidmajer in ob zadovoljstvu nad koncertom številno občinstvo povabil tudi na sejem. Na oder pa je povabil maratonca Bogomirja Dolenca, ki je v Šempetru tekel svoj 21. maraton od 42 in Ob glasbi iz filma Kremenčkovi so dogajanje v filmu tudi nazorno predstavili. Sejem je bil poln okrasnih mojstrovin. skupaj z otroki, starši in učitelji prispeval svoj delež k obele-ženju 200-letnice šole. Koncertu je sledil tradicionalni Sejem dobre volje, na čas. Tudi letos plakat miru Na povabilo Lions kluba Žalec so na mednarodnem likovnem natečaju »Plakat miru« tudi v tem šolskem letu pod mentorstvom profesorice likovne pedagogike Neli Šuler sodelovali učenci I. osnovne šole Žalec. Šola na omenjenem natečaju sodeluje že od leta 2010. Namen natečaja, letošnji nosi naslov Bodimo prijazni, je spodbuditi otroke k razmišljanju o miru. Otroci svoja razmišljanja v različnih tehnikah izrazijo z likovnimi deli. Kot je povedal Brane But iz Lions kluba Žalec, so med deli 70 učenk in učencev 7. razredov I. OŠ Žalec, ki so sodelovali na tečaju, za najboljša izbrali dela učenk Lee Dolar, Špele Dobrajc in Ive Topo-lovec. Poslali so jih na izbor Zvezi lions klubov Slovenije, Distrikt 129. »Iskrene čestitke učenkam I. OŠ Žalec, ki so ustvarile najboljša likovna dela, še posebno zahvalo pa gospe Neli Šuler za dolgoletno sodelovanje pri projektu Plakat miru,« je dejal Brane But. Brane But, član Lions kluba Žalec katerem so se lahko obiskovalci posladkali z raznimi dobrotami in kupili najrazličnejše izdelke za božično-novoletni D. N. Med nastopom Kekca in Rožleta Na OŠ Braslovče so tudi letos organizirali noč branja. Zanimivega bralnega dogodka se udeležijo pridni bralci matične šole in podružnic, hkrati pa na ta način obeležijo 3. december - Ta veseli dan kulture. Zbrane je uvodoma pozdravila ravnateljica Marija Arh. Letošnja noč branja je bila posvečena navihanemu Kekcu in njegovi druščini. Letos namreč mineva 100 let, odkar je Josip Vandot v mladinskem listu Zvonček objavil planinsko pripovedko Kekec na hudi poti. Kasneje se je Kekec pojavil še v dveh Vandotovih pripovedkah: Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom. Noč branja, ki so se je lahko udeležili učenci z že opravljeno bralno značko ter z zglednim vedenjem, so težko pričakovali. V noči s 7. na 8. december so se v šolskih prostorih zbrali vsi junaki Kekčevih dogodivščin in 60 učencev popeljali skozi pet različnih ustvarjalnih delavnic. Z botro Pehto so spoznavali zelišča in kuhali čaj, Mojca je učencem pokazala in z njimi izdelala preprosto igračo - punčko iz volne, Kekec in Rožle sta pripravila športne zanke, ki so jih morali učenci premagati, spekli so si malico za korajžo in poslušali Kekčeve zgodbe. Ko so učenci na dvorišču pred šolo zaslišali Kosobrinove klice na pomoč, so stekli ven in ubogega možiclja našli ujetega na drevesu. Hoteli so ga rešiti, takrat pa je prirobantil strašni Beda-nec, ki Kosobrina ni spustil iz ujetništva. Učenci so s svojim talismanom v obliki sove in z njenim glasnim oponašanjem Bedanca pregnali, Kosobri-na pa osvobodili in povabili v svojo družbo. Večer seveda ni minil brez prepevanja Kekče-vih pesmi, žgancev z ocvirki za večerjo in branja pozno v noč. Ob tej priložnosti so v avli šole pripravili tudi razstavo. Naslednje jutro so se učenci skupaj z učiteljicami odpravili v Slovensko narodno gledališče v Maribor, kjer so si ogledali baletno predstavo Kekec. T. Tavčar Dobrodelnost za prve decembrske dni Neli Šuler, prof. lik. ped., in Brane But, član Lions kluba Žalec, z izbranimi likovnimi deli V petek, 30., so na OŠ Polzela in v tamkajšnjem vrtcu v teh predprazničnih dneh pripravili dobrodelni bazar Otroci otrokom. Zaradi energetske sanacije športne dvorane, kjer učenci, otroci in zaposleni vsako leto pripravijo tradicionalni dobrodelni koncert, slednjega niso mogli izpeljati, so pa uvod v praznično dogajanje popestrili z dobrodelnim bazarjem. Ves november so otroci in učenci izdelovali različne praznične izdelke - sveče, voščilnice, Dobrodelni bazar na Polzeli navdušil okraske, venčke, eterična olja, soli in zeliščne blazinice, pekli so piškote, zgibali, izrezovali, skratka bili so zelo kreativni. Svoje delo so predstavili na praznično okrašenih stojnicah pred šolo, z zabavnim programom pa so nas popeljali v praznično in pravljično decembrsko vzdušje. V sicer zelo hladnem zimskem popoldnevu so se srca vseh obiskovalcev ogrela ob nastopu pevcev različnih sestavov, harmonikarjev, plesalcev sodobnih in standardnih plesov, izraznega plesa, folkloristov ... Dogajanje pred vrtcem je popestril tudi medved Pavle, ki je vzgojiteljicam pomagal prodajati izdelke in vsem premraženim ponudil topel čaj. Obiskovalci, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki za približno 1800 evrov oplemenitili šolski sklad »Otroci otrokom«, so ponovno izkazali svojo dobrodelnost in srčnost. T. Tavčar Ut^jte 24 december 201 8 SAVINJSKE ZGODBE Tudi letos Labirint šepeta Četrt stoletja druženj V petek pred prvo adven-tno nedeljo je v Domu kulture Braslovče tudi letos potekal Labirint šepeta. Gre za projekt, s katerim Prosvetno društvo Braslovče skupaj s soustvarjalci (Društvom podeželskih žena Braslovče, Plesnim gledališčem Braslovče, Zavodom 3Jezera Braslovče ter Damjano Lukman, učiteljico na OŠ Braslovče in poznavalko ljudske dediščine) modernega človeka seznanja s tradicijo adventna, kot so ga nekoč doživljali naši predniki. Ustvarjalci skozi labirint in v popolni tišini popeljejo obiskovalce v interaktivno zasnovane podobe neke preteklosti, ki jo slednji doživijo na izjemno intimen, a tudi intenziven način. Vsak del labirinta od obiskovalca zahteva intenzivno sodelovanje, pri katerem mora slednji slediti navodilom izvajalcev. Vstop v labirint je časovno in številčno omejen. Vstop je prost, vendar od obiskovalcev zahtevajo, da s seboj prinesejo ročno izdelan okrasek, ki ga obesijo na smrečico v avli doma. Ker potovanje po labirintu poteka v strogi tišini, morajo obiskovalci s seboj prinesti tople nogavice, ki si jih nadenejo pri vhodu v dvorano. Ker snovalci labirinta vsako leto stremijo k temu, da ustvarijo dodano vrednost projekta, so letos v goste povabili mlade glasbenike Wal- Luščenje koruze dorfske šole Savinja Žalec, ki ustvarjajo pod vodstvom Mo-nike Žuran. Mladi glasbeniki so tako združili moči s člani Plesnega gledališča Braslovče ter skozi glasbo in ples obiskovalce seznanjali s tradicijo slovenske plesne dediščine. V Prosvetnem društvu Bra-slovče so prepričani, da takšni dogodki bogatijo čustven in doživljajski svet otrok, starejše pa opominjajo, kako bogat in barvit je svet slovenske etnološke dediščine. V mislih že snujejo programske vsebine prihodnjega labirinta, v katerega bodo poleg zanimivih zgodb vključili tudi nove goste. T. Tavčar Prireditveni prostor krajanov zaselka Vrhe v Krajevni skupnosti Ponikva Enajsta šola v Galiciji Otroci so v enajsti šoli nadvse uživali. V duhu Cankarjevega leta so konec novembra v Galiciji pripravili dvodnevno druženje otrok z naslovom Enajsta šola - šola za življenje, na katerem je sodelovalo 22 otrok med 6. in 15. letom starosti. Družili so se v Domu krajanov Galicija in na nočnem pohodu na Sv. Kunigudno oz. Šentjungart. Prvi tovrsten projekt je idejno podprlo KD Galicija, vsebinsko pa zasnovala in pripravila Marjana Lešnik. Poleg različnih delavnic in dejavnosti na temo in sporočilo izhodiščnega Cankarjevega besedila Pehar suhih hrušk so se otroci nevede na vsakem koraku učili o pomembnih vrednotah (spoštovanju, strpnosti, odkritosti, zaupanju, empatiji, razumevanju, sodelovanju ...). »Po sprotnih odzivih že na pohodu, ki ga je vodil Viktor Furman, pa tudi pri vseh dejavnostih so otroci neizmerno uživali, prav tako pa tudi njihove spremljevalke Marja- na Lešnik, Sonja Rebernik in Helena Turnšek. Na zaključni predstavitvi so starše postregli »v stilu« - s skodelico kave in suhim sadjem, vse skupaj pa zaokrožili s predstavitvijo dela in dramatizacijo odlomka že omenjenega besedila ter presenečenjem - vodenim ogledom cerkvice in novimi (spo)zna-nji,« je o zanimivem druženje povedal Jože Krulec in dodal, da so izjemno hvaležni vsem, ki so podprli in pomagali uresničiti ta projekt. L. K. Življenje na podeželju je povsem drugačno kot v mestu, čeprav ima mestno tudi svoje prednosti. Kljub temu pa tisti, ki živijo na podeželju, ne bi zamenjali življenja v naravi, zelenju, v lepem in mirnem okolju za mestni vrvež. To velja tudi za prebivalce zaselka Vrhe v Krajevni skupnosti Ponikva, ki se že četrt stoletja družijo, znajo marsikaj narediti s skupnimi močmi in se imajo lepo. Tako je bilo tudi na nedavnem miklavže-vanju, znova pa bo pestro ob božiču in na silvestrovo. Na regionalni cesti Celje-Ve-lenje se pri asfaltni bazi v Veliki Pirešici odcepi cesta, ki vodi na Ponikvo pri Žalcu. Popotnika najprej prijetno preseneti lepo urejeno avtobusno postajališče, malo zatem ga pozdravita kapelica z zanimivo veliko kraško skalo in brunarica, ki je prireditveni in družabni prostor krajanov. Druženje domačinov sega v leto 1994. Idejni vodja in glavni pobudnik vsega, kar se v Vrheh dogaja v zadnjih letih, je Slavko Drofelnik. Z leti je število prebivalcev naraščalo in posledično je skozi Vrhe začel voziti javni prevoz. Tako se je pokazala potreba po avtobusni postaji, ki so jo krajani s pridnimi rokami in večinoma z lastnimi finančnimi sredstvi tudi postavili. Kasneje so po istem vzorcu uredili vse avtobusne postaje v KS Ponikva. Avtobusna postaja je postala zbirna točka krajanov, ki so se tam zabavali na sil-vestrovo, ob postavitvi mlaja in kovali načrte za prihodnost. Po desetih letih druženja so obnovili in odprli tudi razpadajočo kapelico ter okrog nje postavili klopi in okrasni kraški kamen, pokrit s streho, pod katero ob božičnem času postavijo jaslice. Okolico v decembrskem času krasi tudi velik adventni venček z lučkami. Leta 2004 so prejeli priznanje KS Ponikva za uspešno in prizadevno sodelovanje s krajevno skupnostjo in kasneje še nagrado Zveze turističnih društev Občine Žalec za urejenost kapelice. To jih je še dodatno spodbudilo in porodila se je ideja o skupnem prostoru za druženje. Zopet so segli v žepe, zavihali rokave in postavili brunarico, ki so jo poimenovali Vrholanka. Leta 2016 so prejeli priznanje Turističnega društva Ponikva pri Žalcu za lepo urejeno vaško središče. Delovne akcije povezujejo prebivalce tega zaselka v veliko družino. Skupaj praznujejo okrogle rojstne dneve in ostale jubileje, prirejajo piknike, bučijado, razne pohode in izlete ter Martinov pohod. Po 25 letih druženja se generacije počasi menjajo in ponovno je slišati vrisk in smeh otrok. Letos so se odločili za sodelovanje v vseslovenskem prostovoljskem projektu »Slovenija se igra« in ob tem pripravili čudovit dan igre, na katerem so sodelovali od najmlajših do starih staršev. Letos so že tretje leto organizirali miklavževanje. V čarobnem vzušju prazničnih luči in ob kurjenju ognja so se družili ob čaju in kuhanem vinu, najbolj »pridne« pa je obdaril Miklavž. Kot je dejal Slavko Drofelnik, so Vrholani veseli in srečni, da živijo v zaselku Vrhe. D. Naraglav ■ J,,] | Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega pival Pričakujemo vas: 9.00-17.00 (torek-petek), 9.00-12.00 (sobota) najavljene skupine po predhodnem dogovoru tudi izven obratovalnega časa. _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE december 201 8 25 Od talenta do uspeha Avtor knjige Nenad Vladic med predstavitvijo svoje knjige v žalski knjižnici Na zadnji dan praznovanja tedna splošnih knjižnic, ki so ga poimenovali Dan modrih knjig, so v žalsko knjižnico povabili Nenada Vladica, da predstavi svojo knjigo Od talenta do uspeha, popotovanje velikanov, v kateri je predstavil zgodbe desetih uspešnih Slovenk in Slovencev. Skozi njihovo življenjsko filozofijo in bogate izkušnje smo spoznali, kako so si te osebnosti z izjemnimi dosežki s področja znanosti, podjetništva, umetnosti in športa že zagotovile mesto v večnosti. Knjižničarka Tanja Pilih je na kratko predstavila avtorja, ki verjame, da ima vsakdo izmed nas talent, naša dolžnost do nas samih in naših prednikov pa je, da ga uresničimo. Da ne bi njegova dognanja ostala samo del osebne izkušnje, je napisal knjigo Od talenta do uspeha. Svoje talente, motive, želje, delovne navade, osebnostne lastnosti, razmišljanja in celo utrinke iz otroštva so z njim delili Ivo Boscarol, Dejan Zavec, Bernarda Marovt, Uroš Peric, Lara Bohinc, Alen Kobilica, Katarina Venturini, Peter Florjančič, Robert Lešnik in Alenka Kraigher. O tem, od kod zamisel napisati knjigo o talentu pa pravi: »Po končanem študiju sem veliko razmišljal o življenju, bral in iskal odgovore. Zaposlil sem se in spoznal, da je le malo stvari takšnih, kot so nas učili v šoli. Drznil sem si stopiti iz vsakdanje uniformiranosti in pogledati, kaj se dogaja izven kulis današnjega sveta. Sledil sem resnici, ki je, mimogrede, izginila iz javnega življenja in je zato nikjer več ne slišimo. Na poti do svojega cilja sem naletel na številne ovire, kot so šund, poceni marketinški triki za »boljše življenje«, negativna selekcija, pretirani materiali-zem in kulturni talilni lonec. Prepoznal sem človeka, ki si želi biti srečen, a se mu sreča izmika, ker jo išče na napačnih mestih. Ugotovil sem, da je za srečo treba odgovoriti na tri ključna vprašanja: Kdo sem? Od kod sem? Kam grem? Že na prvi pogled je jasno, da so vsa nedeljivo povezana z našimi predniki. Tu je ključ za razumevanje nas samih. Namreč, kot se od naših prednikov na nas prenašajo telesni videz, značajske in vedenjske lastnosti, na enak način se prenašajo tudi talenti, naši najboljši potenciali. Najbolj ilustrativen primer tega je ena izmed junakinj moje knjige, Lara Bohinc, ki je prve korake v oblikovanju naredila s pomočjo babice. Ob njej se je namreč učila kvačkati in šivati. Danes oblikuje nakit za filmske in glasbene zvezdnice, kot so Madonna, Cameron Diaz, Christina Aguilera idr. Svojo nadarjenost torej dolgujemo svojim prednikom.« Vsak ima talent, le odkriti ga mora Večina ljudi je prepričana, da nima nobenega talenta, kar pa ne drži, saj ga ima vsak, le odkriti ga mora, pravi Nenad in nadaljuje: »Talent je tisti, ki posamezniku omogoča kar najuspešneje odgovoriti na vsa področja človekovega življenja. To je še toliko pomembneje, saj v službi preživimo vsaj 40 odstotkov svojega časa. Da bi pomen talenta kar najbolje razumeli, vzemimo najprej primer posameznika, ki ne živi v skladu s svojimi talenti. Nenehno je v stresu in konfliktu z drugimi in s samim seboj. Takšno stanje nehote prinaša tudi v svojo družino, ki trpi izlive slabe volje, jeze in odtujenosti. Negativne posledice se odražajo tudi v druženju s prijatelji in v komunikaciji v javnem življenju. Dolgoročna izpostavljenost takšnemu življenju pelje v nezadovoljstvo, osamljenost, vdanost v usodo, kritiziranje in pesimizem. Osupljiv podatek je dal Gallup, ena vodilnih organizacij za merjenje javnega mnenja, ki je v svoji raziskavi ugotovila, da le 13 odstotkov ljudi z veseljem hodi v službo. Če torej želimo zaživeti drugačno življenje, je nujno prepoznati in se truditi uresničiti svoje talente. Toda ljudje mislijo, da nimajo talenta, ker sistem in družbeni aparat vsiljujeta paradigmo, da je talent samo tisto, kar se prodaja: ples, filmska igra, petje in igranje inštrumentov. Tako veliko ljudi pod tem vplivom zakoplje svoje talente in trpi celotno življenje. Če snamemo medijska očala, se bo pred našimi očmi razkrilo nešteto drugih talentov. Lahko imate odlične vodstvene ali organizacijske sposobnosti, sposobnost abstraktnega raz- mišljanja, poslušanja in razumevanja ljudi. Radi kuhate, se učite tuje jezike, šivate, likate? Imate žilico za idejnost in izumljanje? Čutite strast pri dol-benju lesa, pridelovanju medu ali oblikovanju embalaže? Vse našteto in še več so talenti, ki so popolnoma enakovredni družbeno normiranim talentom. Torej ne glede na to, kako se nam zdi majhen in da ni v duhu časa, lahko že čez nekaj časa postane ogromen in zelo pomemben.« Uspešneže, s katerimi se je Nenad pogovarjal in so jedro njegove knjige, je izbral z željo, da predstavi čim več področij različne ustvarjalnosti. »Nisem preveč razmišljal, kdo bo med izbranimi desetimi. Slika se je ustvarila v trenutku sama po sebi, po nekem notranjem občutku, ki ga imamo vsi, a ga ne uporabljamo. Moj edini zavestni namen je bil vključiti uspešne ustvarjalce in pokriti vsa področja ustvarjanja, tj. znanost, podjetništvo, umetnost in šport. Šele kasneje, ko sem začel razmišljati o tem in se pogovarjati z bralci, sem dobil racionalen odgovor. V prvi vrsti gre za uspešne ustvarjalce, katerih uspeh se ni zadržal v okvirjih Slovenije, ampak je priznan v svetu. In največkrat so se najprej uveljavili v svetu, da bi zanje šele pozneje izvedela širša javnost pri nas. Poleg tega pa gre za ljudi, ki imajo obilico izkušenj in kot takšni lahko predstavljajo mentorje v pravem pomenu te besede. To so torej ljudje, ki poleg znanja in izkušenj posedujejo tudi številne plemenite osebnostne lastnosti. Pri njih ni preračunljivosti, le radostna dobrota, iskrenost in umirjenost.« Njegova knjiga predstavlja odličen vodnik za vsakega Slovenca, od Ljubljane do Kanade, Avstralije ..., da se bo lahko vselej usmerjal in identificiral z ljudmi svojega duhovnega kova. To je tudi opomnik, da ne pozabi na vse tisto, iz česar je stkan: svoje identitete, jezika in prednikov. Knjiga je še kako pomembna za Slovence, ki fizično živijo zunaj matice, a so s svojimi srci še kako prisotni v Sloveniji. Navsezadnje so bili vsi uspešni Slovenci v knjigi nekoč začetniki, prišleki in tujci. Nekateri izmed njih so ostali v tujini, drugi se vračajo, tretji so se vrnili v domovino. »Vedno se je lepo spomniti, da kjerkoli v svetu živiš, nisi nikoli osamljen. Hkrati pa lahko posameznik preko knjige in uspešnih Slovencev svojim tamkajšnjim prijateljem pov- sem preprosto pojasni, kdo je in od kod prihaja,« pravi avtor knjige in dodaja: »Vsi talenti, kot so kuhanje, učenje jezikov, šivanje, likanje, strast po dolbenju lesa ... so popolnoma enakovredni družbeno normiranim talentom.« Katarina Ventorini mu je o talentu zaupala naslednje: »Nekdo je nadarjen za pripovedovanje vicev ali zna začutiti, kdaj potrebuješ objem. Nadarjenost je lahko osebna vrlina. Uspeh je nekaj subjektivnega. Talenti, ki jih imamo, so različni. Mogoče nekdo s svojim nasmehom prikliče sonce v sobo, in že to je dovolj. To je lahko tvoj talent.« Nenad pa ob tem še dodaja: »Vsak talent nosi v sebi zametek spremembe, ki se pozitivno kaže v celotni posameznikovi osebnosti in na vseh področjih njegovega življenja. Torej ne glede na to, kako se nam zdi majhen in da ni v duhu časa, lahko že čez nekaj časa postane ogromen in zelo pomemben.« D. Naraglav Dobrodelno za Viljema Julijana V prazničnem decembru, ko prihajajo med nas dobri možje, ki razveseljujejo otroke, pomagamo pomoči potrebnim, organiziramo dobrodelne koncerte in mnogo bolj odpiramo svoja srca. Na poseben način sta se dobrodelnosti lotili tudi Martina Plankelj Švab in Katja Ško-flek Kumer, ki sta konec novembra, v Žalcu organizirali dobrodelno delavnico ličenja za sklad Viljema Julijana. Zbrana sredstva so namenjena pomoči družinam z otroki, ki se borijo z redkimi genetskimi boleznimi. Eno takšnih bolezni, žal smrtonosno, ima namreč dveletni deček Viljem Julijan, sin Nine in Grega Bezenška. Fantek ima gangliozidozo GM1 tip 1, ki je neozdravljiva, zato je po predvidevanjih zdravnikov pred njim samo še nekaj kratkih mesecev življenja. Zaradi svoje tragične situacije njegova starša Grega in Nina razumeta družine, ki imajo podobno zgodbo, zato sta iz sočutja in solidarnosti ustanovila Sklad Viljem Julijan, saj želita na ta način osve- ščati javnost o redkih neozdravljivih genetskih boleznih pri otrocih. Vodila sklada so humanost, človekoljubnost, dobrodelnost, odprtost, povezovanje in sodelovanje. Oče Grega Bezenšek je akademski glasbenik, skladatelj kitarist in pevec z umetniškim imenom SoulGreg Artist. »Za dobrodelnost smo se odločila tudi dekleta in skupaj z Martino Plankelj Švab organizirala dobrodelno delavnico ličenja in nege obraza. S 25 udeleženkami smo skupaj zbrale 1350 evrov, ki so bili namenjeni v Sklad Viljem Julijan,« je povedala Katja Ško-flek Kumer in dodala: »Za ta dogodek sem se odločila zato, ker sem sama mamica in si lahko le predstavljam, kako hudo je Gregu in Nini. Po pravici povedano, si ne znam predstavljati. Prav hudo mi je, ker se ob tej zgodbi počutim nemočno. Svoje občutke sem delila z Martino Plankelj Švab, s katero večkrat sodelujeva tudi poslovno. Na veliko presenečenje sva ugotovili, da imava enake občutke in da želiva pomagati. Nastala je ideja o dobrodelni delavnici ličenja. Kmalu so nama sledili tudi drugi, ki so želeli pomagati.« Udeleženke, ki so za sklad prispevale 50 evrov, so prejele vrečko presenečenja, ki so jo napolnili številni sponzorji, ki so se odzvali povabilu in bili pripravljeni pomagati. Pevca in glasbenika Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta poskrbela za glasbeni uvod, Simona Bratu-ša pa je prav za to priložnost spesnila pesem, ki jo je namenila udeleženkam dobrodelne delavnice in Viljemu Julijanu. »Posebno čustveno noto sta dodala starša Viljema Julijana, Grega in Nina, ki sta nas obiskala. Solze so tekle v potokih. Res moraš biti človek brez vesti, da te ne gane »kalvarija«, ki jo doživlja celotna družina Bezenšek,« je z žalostjo dejala Katja Škoflek Kumer in dodala: »Pred nami so prazniki in z Martino si želiva, da bi bili ti prazniki za vse, saj se žal velikokrat zgodi, da družine, ki preživljajo kakršno koli stisko, ostanejo pozabljene in nerazumljene v današnji družbi. To se v 21. stoletju ne bi smelo dogajati. Zavedava se, da se Viljemu Julijanu prehitro izteka življenje, zato si želiva tudi, da Sklad Viljem Julijan živi, saj bo s tem med nami živel tudi Viljem Julijan in hkrati bodo pomoč prejele družine, ki se borijo z redkimi genetskimi boleznimi.« Za konec naj povemo, da je že kar nekaj ljudi, ki so potrebni pomoči, prejelo sredstva iz dobrodelnega sklada Viljem Julijan, ki je bil ustanovljen februarja letos. Konec aprila so 3000 evrov namenili fantku Luki, 2000 evrov deklici Maši, prav toliko je konec septembra prejel 18-letni Tomaž Pavlovič, ki ima hudo obliko agresivnega možganskega tumorja. Kdor želi pomagati, lahko nakaže sredstva neposredno na dobrodelni sklad Viljem Julijan. Dobrodelni sklad Viljem Julijan: TRR: SI56 0510 0801 6022 452; naslov: Sklad Viljem Julijan, Društvo Eksena, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur; elektronska pošta: sklad-viljem.julijan@drustvo--eksena.si; telefon: 070 819 552 (Društvo Eksena). D. Naraglav Na dobrodelni delavnici ličenja so zbrali 1350 evrov. 26 december 201 8 NASA DEDIŠČINA _SoAtlnis&e/. datine/S Štirideset let spodnjesavinjskega tiskanega medija Predhodnik današnjega Utripa Savinjske doline Savinjski občan je izšel septembra 1979, torej je v ravnokar iztekajočem se letu praznoval 40 let od prve izdaje. Izhajati je začel v letu, ko so v Žalcu praznovali 110. obletnico II. slovenskega tabora in ko je Žalec dobil novo, moderno osnovno šolo. Tistega leta je Žalec za nekaj minut obiskal tovariš Tito in ustavil čas. Časopis je bil ustanovljen kot glasilo, ki je z leti preraslo v javni medij. Današnji mesečnik, javni medij Utrip Savinjske doline, bo tako prihodnji september praznoval 20 let izhajanja. Pred njim se je zgodilo še nekaj preobratov, a ne glede na to je bil časopis vedno posnetek časa in prostora, v katerem je izhajal in izhaja ter pogled v njegov arhiv sta svojstven pričevalec in hvaležna kronologija dogajanja v Spodnji Savinjski dolini in o njej. V letu, ki prihaja, se bomo posvetili preletu našega medija skozi zgodovino in dodali še kakšen zanimiv izsek iz zakladnice njegovih vsebin. V tokratni izdaji pa o prvi številki tiskanega medija in glede na to, da je praznični december, tudi o praznični izdaji Savinjskega občana oz. njegovi 4. izdaji. »Z namenom, da kar najbolj informiramo delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela oz. v drugih delovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na območju naše občine, je izvršni odbor predsedstva Občinske konference SZDL Žalec na predlog sveta za vprašanja informiranja na svoji seji 23. 8. 1978 sklenil, da v občini pričnemo izdajati občinsko glasilo »Savinjski občan«. V njem bomo obveščali delovne ljudi in občane o vseh dogajanjih in aktualnih družbenih problemih ter dosežkih v Občini Žalec. Naloga glasila je, da pritegne k sodelovanju kar največ delovnih ljudi in občanov, in to pri oblikovanju politike v občini. S tem si bodo zagotovili vpliv na vsa družbena dogajanja ter javnost dela v vseh družbenih zadevah. Glasilo naj spodbuja utrjevanje in razvijanje socialističnih, samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije, krepi družbenopolitično zavest bralcev ter širi njihovo splošno razgledanost in vpogled v družbeno in gospodarsko stanje v občini,« je v duhu takratnega časa na naslovnici prve izdaje Savinjskega občana zapisal Ivan Robič in dodal: »Kljub temu da je javno obveščanje v Občini Žalec razvito na nivoju regijskega časnika Novi tednik in Radia Celje ter internih glasil večjih organizacij združenega dela, ugotavljamo, da ta dejavnost ni dovolj učinkovita oziroma je pomanjkljiva ter ne ustreza družbeno spoznanim potrebam in interesom ljudi in občanov v naši občini /.../. Prepričani smo, da se bomo z izdajanjem novega glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva lahko močneje vključili na področju objektivnega obveščanja in sprotnega seznanjanja delovnih ljudi in občanov o vseh dogajanjih v naši občini. Želimo si vašega sodelovanja.« Prvih ne pozabiš nikoli Prvi Savinjski občan je izšel v 6000 izvodih in na osmih straneh, glavni urednik je bil Jože Jan, odgovorni urednik pa Lojze Trstenjak. Uredniški odbor so sestavljali še Janez Fedran, Elza Golob, Franc Je-žovnik, Ivanka Kraglj, Anka Krčmar, Edi Masnec, Slavko Resnik, Darko Šuler, Vili Vybichal, Darko Naraglav in Tone Tavčar. In prav slednja sta zvesta temu mediju v vseh zgodovinskih obdobjih vse do danes. Že druga, oktobrska številka je imela dvanajst strani in 12.000 izvodov naklade, ravno tako novembrska. Potem se Del naslovnice prve številke, september 1978 je naklada nekako ustalila, a že tretja številka je izšla na 20 straneh. »Dragi bralci!« je v prvi številki septembra 1978 novemu časopisu na pot zapisal odgovorni urednik Lojze Trstenjak, »pred vami je nova, prva številka časopisa Savinjski občan. Napisali smo jo z dobro voljo in ob skupnih prizadevanjih. Žal nas je vse prehudo preganjal čas, kajti zabili smo si v glavo, da prva številka Savinjskega občana mora iziti ob praznovanju 110-letnice II. slovenskega tabora v Žalcu. Iskreno želimo, da bo Savinjski občan od številke do številke boljši, pestrejši in vsebinsko kar najbolj razgiban; le tak bo resnično prodrl v vsako hišo in ga boste sprejeli kot vaš časnik. Vanj boste pisali vesele pa tudi manj vesele in kritične sestavke, kakršno je pač življenje, s katerim se spoprijemate. /. / Za zdaj je Savinjski občan mesečnik, vendar želimo, da bi postal štirinajstdnevnik, kajti to narekujejo potrebe po sprotnem obveščanju občanov - tudi tistih, ki živijo v odmaknjenih zaselkih na robu Savinjske doline. /. / Na rob naj zapišemo še to, da boste zaradi časovne stiske, v kateri smo se znašli, prejeli prvo številko Savinjskega občana bodisi s pomočjo in sodelovanjem učencev osnovnih šol ali na podobne načine. Naslednjo številko pa vam bo že prinesel pismonoša na dom. Izdajatelj se je odločil, da bo časnik družinam dostavljal brezplačno, kar seveda ne pomeni, da je izdajanje Savinjskega občana za izdajatelja zastonj.« Na naslovnici prve številke je bila tako razumljivo fotografija maršala Tita, ki je takrat obiskal dolino, in nove šole v Žalcu, ki je takrat veljala za najsodobnejši osnovnošolski center v Sloveniji. Obe fotografiji je prispeval Tone Tavčar. Notranje strani pa so med drugim zapolnili obsežen zapis o 110-letnici II. slovenskega tabora in poročila z občinske skupščine in podeljenih priznanjih predsednika republike, pa novičke denimo o razstavi žalskih likovnikih amaterjih v Likovnem salonu, o predstavitvi Keramične industrije Liboje na sejmu v Zagrebu, o SIP-ovi načrtovani gradnji nove hale in dobri letini Mirosana. Pa še o novem kulturnem domu in šaljivih mladinskih igrah na Vranskem in krajevnem prazniku na Polzeli. Objavljen je zapis o udeležbi žalskih mladincev na delovnih brigadah na Kožbani. Savinjski občan je bil na obisku pri Rotarjevih atu in mami (Jakobu in Amaliji) v Dobriši vasi, na kmetiji Marov-tovih v Podvrhu in pri kiparju Eduardu Salesinu. Poročal je tudi o boljši letini hmeljarjev, o Žovneku kot novem vzrej-nem centru, o velikem obisku v Jami Pekel in antičnem parku, kjer so se pripravljali na odprtje novega vzhodnega dela nekropole. Zabeležili so tudi preselitev ljudske univerze v prostore prenovljene stare osnovne šole v Žalcu. Objavili reportažo o odpravi preboldskih jamarjev na Filipine, zapis o svetih potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih, o športnem življenju v občini . Praznična številka 1978 Decembra, ko je Savinjski občan izšel že četrtič, in to v obsegu 20 strani in nakladi 12 tisoč izvodov, je naslovnico krasila fotografija starih lesenih hmeljevk na zasneženem hmeljišču, obsežen nagovor na naslovnici, ki se je nadaljeval na 2. stran, pa je spisal predsednik Skupščine Občine Žalec Vlado Gorišek. Povzel je pomembnejša dogajanja preteklega leta, 8. kongres Zveze komunistov Slovenije in 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, 40-le-tnico KPS na Šmiglovi zidanici in 110-letnico II. slovenskega tabora. Zgrajen je bil novi hotel v Žalcu. V decembrskem časopisu so obširno poročali tudi o gradnji obvoznice v Žalcu, izpostavili še danes zanimivo aktualno dilemo gradnje bazena v Žalcu, obširno predstavili novo trgovsko hišo v Levcu, katere pročelje je poslikal Adi Arzenšek, ki je tudi »dobil« svojo predstavitev v časopisu. Prav tako so pisali o preboldski tekstilni tovarni in novostih, ki jih pripravljajo v tovarni, ter o uspehih na področju obrti. Besedo so v časopisu dali tudi bralcem, ki so na pragu novega leta povedali, kaj si mislijo o takrat mladem časopisu. Zanimivo naključje je hotelo (in to smo opazili šele kasneje), da je bila med desetimi anketiranci ista anketiranka, ki je odgovorila tudi na anketno vprašanje našega novinarja za številko Utripa Savinjske doline, ki je pred vami. Martina Jurjevec je pred 40 leti povedala: »Časopis je v redi, pa tudi potreben občanom. O našem samoupravnem organizmu in drugih pomembnih dogodkih informira tudi tiste občane, ki so odmaknjeni od informacij. Ker je Savinjski občan občinsko glasilo, je prav, da objavlja kar največ sestavkov iz krajevnih skupnosti in o pomembnejših dogodkih naše občine.« In kot se spodobi za praznični tiskani medij, je tudi pred 40 leti vsebovala praznična decembrska številka časopisa voščilo in pismo Božičku, ki ga v celoti objavljamo na izvirnem posnetku iz takratnega Savinjskega občana. Zanimivo, da je občan na zadnji strani ponujal tudi pregled restavracij s ponudbami za silvestrovanja in med njimi se je znašla tudi restavracija v zgornjem nadstropju Name Žalec, ki se je nekateri še spomnimo. Takole se je glasila takratna silvestrska ponudba Name Žalec, objavljena na straneh Savinjskega občana: Pismo dedku Mrazu Ljubi, dragi dedek Mraz, ko boš spet prišel med nas in med pismi boš izbiral, koga bolje bi obdaril, vzemi c roke moje pismo, enkmt, dvakrat ga preberi in prinesi, kar želim. .. Preden se na pot odpraviš po Savinjski tej dolini, vse točno stehtaj in preštej, da potem ne ho zamere. Pri otrocih osebno se potrudi, (zajčki in medvedki vse bi ti zmešali) da diferenciacije ne bo. Kjer „Miklavž" je hodil, zatisni si oko in po pameti razdeli, kar pač vsakdo potrebuje, saj veS, da se Micika huduje, ker si jo lani le z bonboni obdaril, a TomaŽ je železnico dobil In Se, ko so prazniki minili, ko so otroci v šolo se vrnili, tihi, nemi poslušali nekateri so vrstnike — zato C imenu njih te prosim: LETOS NAJ NE BO RAZLIKE! Vedno mi zanje je hudo — saj vel: odrasli se že „znajdejo", a otroci še ne poznajo sistema VIP, (v nadaljnjem besedilu: VEZE in POZNANSTVA) ki ga nujno potrebujem rudi jaz ta hip: zato poskrbi mi v tem letu strica na vidnem položaju. da mi otroka v vrtec bo stiščal, bratu stanovanje našel, sestrični štipendijo poiskal, sestri dobro službo „zrihtal", možu stoenko mimo vrste. .. tele majhne, drobne želje, ki prešteješ jih na prste, skrbno v notes si zapiši, prav nobene ne izbriši! Pa nikar mi ne zameri, tako bi radi vsi, a zmorejo le nekateri! In nikar mi ne očitaj, da me za druge ne skrbi -zato te toplo, toplo prosim izpolni Še naslednje želje: Podari vsem zdravja-predolge p čakalnicah so vrste in roke pridne, da dvignemo storilnost pa misli čiste, dobre, jasne, da razumeli bi vse akte, še voljo, da bi se po njih ravnali m moč, da bi kršilce kaznovali... In sonca ne pozabi, da zašije v vseh očeh, da za dobro jutro vse pozdravi iskren tovariSki nasmeh,., Savinjski občan, december 1978, stran 4, avtor ni podpisan »/.../ cena novoletnega veselja znaša 450,- din. Za ta denar boste gostje deležni aperitiva, silvestrske večerje, šampanjca za polnoč in novoletnega zajtrka. Poskrbeli so tudi za bogat program z gledališkim igralcem in humoristom, plesali pa bodo ob zvokih ansambla Jogy bend.« No, očitno je bila gneča velika, saj na koncu niso pozabili zapisati, da »kart, na žalost, nimajo več.« Ponudba v Hotelu Prebold pa: »/.../ cena 500,- din. S tem denarjem bo poravnana silve-strska večerja po izbiri, proti jutri bodo kislega željni gostje deležni sarme. Igrala bosta dva ansambla, in to Ritem iz Šoštanja in Celeia iz Celja. Pela bo Branka Kraner. Prostora ni več!« Na zadnji strani decembrskega Savinjskega občana so nanizali tudi ponudbe zunaj občine, a ob tem zapisali tudi: »Še vedno pa nam najlepše vzdušje in veselje za to noč nudi prelepa zimska idila v hribih, s snegom okrog in okrog ter z drobnimi snežinkami, ki padajo z neba. Kdor je imel srečo in je uspel dobiti prostor v kakšni planinski koči in komur ni težko na predvečer novega leta malo hoditi navkreber, bo deležen takšnega užitka.« In na koncu še: »Da bo vzdušje okrog novega leta bolj pristno, pa si vsi skupaj za-želimo vsaj malo snega, nam v veselje in radost, komunalcem pa ne v breme. Prijetno silvestrovanje in še bolj prijetno 1979!« Podobno bi lahko zapisali tudi danes, v današnjem Utripu Savinjske doline 2018, 40 let kasneje. Srečno in na svidenje ob obujanju spominov v novem letu 2019! L. K. _SaAtirUsAe/.daiitte/A NASA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA december 201 8 27 Schwentnerjeva hiša prizorišče filma Film o Cankarju so posneli v Schwentnerjevi hiši na Vranskem. Letos mineva natančno sto let od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti je Televizija Slovenija posnela igralno-dokumentarni film o njegovem življenju in delu. Nedavno ga je javnosti predstavila v Schwentnerjevi hiši na Vranskem, ki je bila zaradi svoje edinstvene opreme pomembna kulisa filma o tem pomembnem slovenskem pisatelju. Scenarist in režiser filma Amir Muratovič pravi, da so osrednjo pozornost namenili Cankarjevemu skoraj desetletnemu življenju in delu na Dunaju, ki velja za obdobje, ki je v primerjavi z njegovim otroštvom mnogokrat kar malo za- postavljeno. »Poskušali smo ga prikazati nekoliko drugačnega od njegove stereotipne podobe, ki se je o njem oblikovala v javnosti. V resnici je bil večni optimist. Bil je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten,« pojasni Muratovič, ki gaje pot na Vransko zanesla povsem po naključju. Za Schwentnerjevo hišo je izvedel na festivalu otroških filmov, kjer so učenci z Vranskega v svoj film vključili tudi nekaj posnetkov te znane vran-ske hiše, ki je Muratoviča zaradi edinstvene avtentične notranje opreme takoj očarala. »S scenografom in z direktorjem fotografije smo si jo odšli pogledat in ugotovili, da se je v njej usta- vil čas. Ne le da je ohranjeno vso pohištvo, tudi predmeti v omarah so še vsi. To je to, kar potrebujemo, sem si rekel« Hiša z vso opremo je bila zato kot nalašč za snemanje prizorov Cankarjevega domovanja na Dunaju. Igrano-dokumentarni film traja uro in pol, od tega je skoraj polovica igranih in animiranih prizorov, preostanek so dokumentarna pojasnila Cankarjevih poznavalcev, ki razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Televizija Slovenija gaje premi-erno predvajala 11. decembra na prvem programu. To je na dan stote obletnice Cankarjeve smrti. T. Tavčar J^Žalec Slandrov i DOBIMO SE NA DRSALIŠČU! BREZPLAČNO 15.00-20.00 ponedeljek-petek, DRSANJE: 10.00-12.00 in 14.00-21.00 sobota, 10.00-12.00 in 14.00-20.00 nedelja. sestav- Bons raeyj AZIJSKA RASTLINA, IZ KATERE KORENIN PRIDOBIVAJO RDEČE BARVILO BERT S0TLAR BARVNA TEHNIKA (ŽARG.) 15 LETNA PLAČA VLADARJEV AMERIŠKA PEVKA PATRICIA DANIELS 16 OPICA Z DOLGIM GOBCEM STAR0RIM. LETOVIŠČE GROZA, STRAH VULKANSKO OTOČJE V MIKR0NEZUII JEZERO V RUSIJI 13 RDEČI KRIŽ 18. ČRKA ARABSKE ABECEDE LOJZE D0LINAR TEŽAVNO STANJE N0ET0VA BARKA NAJVEČJA VRSTA POLOPIC, LEMURJEV Z MADAGASKARJA GLAGOL OBER TOVARNA ZDRAVIL V NOVEM MESTU HOLAN DSKA JADRNICA KRAJ PRI LITIJI DOLINA V ITALUI KDOR NOSI KAPE LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU, V FRANCIJI ŽIVA EMERŠIč SKANDINAV MOŠKO IME TELOVADNA PRVINA, PRESKOK ORODJA ANGLEŠKI PISATELJ JOHN PRIPADNIK ŠONOV ZVARJENO MESTO Srečno, zdravo in sladko leto 2019! Kolektiv Brglez DALJŠA TANKA, UPOGLJIVA VEJA KIJEVSKI /EUKI KNEZ DO LETA 879 VLADAL V NOVGOROD!] DRAMA HENRIKA IBSENA REKA V RUSIJI, IZLIVA SE V BELO JEZERO TEPENJE (OKR.) AVSTRIJSKI EKONOMIST OTHMAR SPRAVLJANJE RTIČ PRI IZOU MESTO V J. AFRIŠKI POKRAJINI KAPLAN DIJA 12 VRSTA UJEDE POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI POGAN, BREZVEREC SOKRATOV TOŽNIK AMERIŠKA IGRALKA TERI NAČRT, NARIS NEMŠKI MUZIKOLOG ADOLF (1893-1960) MESTO V PAKISTANU OP.PEVEC ERVIN REKA V ANGLIJI ROMAN W0LEJA SOY1NKE NEMŠKI POLITIK JOHANNES MORSKA RIBA S TRNASTIM REPOM MESTO V MANDŽURIJI ZEVSOVA LJUBICA V GR. MITOLOG, EGIPČANSKI BOG SONCAl J. AMERIŠKA ŽELVA, TARTUGA ZAČETNIK NA KAKEM PODROČJU 11 EMIL NOLDE SLOVENSKI PISATELJ IN PUBUCIST FRANK (1876-1961) MADŽARSKA TENISAČICA GRETA 14 HLADNA JED TV ZASLON URŠULA (KRAJŠE) 10 ADEVA: am. pevka BAJE: rim. letovišče IMANDRA: rus. jezero NON: ita. dolina SPANN: avst. ekonomist ERANIO: ita. nogometaš MARJANI: otočje v mikroneziji KEMA: rus. reka (3USIIL© 3 4 7 8 6 9 5 10 1 11 12 4 13 9 14 11 15 11 16 Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa Savinjske doline: VSAKODNEVNO-DOŽIVETIE-S-SLAŠČICAMI-BRGLEZ. Izžrebani nagrajenci: 1. Zvone Vrunč, Parižlje 10 a, Braslovče; 2. Angela Pišek, Na zelenici 1, Prebold; 3. Vilma Rojnik, Galicija 59 a, Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 1. 2019. 28 december 201 8 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SaAjlnis&e/. datine/S Kako uredimo visoko gredo Hmeljarji ponovno na sejmu Z zadnje delavnice Kako uredimo in zasadimo visoko gredo Pred novinarsko konferenco, ki je bila organizirana v okviru operacije Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu kot sodobnem povezovalnem središču Spodnje Savinjske doline (SSD) na področju zelišč, je v torek, 27. novembra, potekala še zadnja delavnica z naslovom Kako uredimo in zasadimo visoko gredo. Direktorica IHPS Martina Zupančič je na začetku novinarske konference povedala, da je bil Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS ustanovljen leta 1976. Po več kot 40-letnem obstoju se je pokazala potreba po drugačni, sodobnejši ureditvi vrta kot osrednje povezovalne točke prebivalcev na področju pridelave in uporabe zelišč ter prostora za spodbujanje družbene in socialne vključenosti različnih skupin prebivalstva. S tem ciljem so se zbrali štirje partnerji, in sicer kot vodilni IHPS ter MSK Žalec, TD Žalec in Mizarstvo Žgank, ter se jeseni 2017 s svojo projektno idejo prijavili na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v naseljih Braslovče, Griže/Migojnice, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko in Žalec in bili izbrani za sofinanciranje. Operacija se je začela februarja 2018 in bo trajala do januarja 2019. Vodja operacije dr. Bar- bara Čeh je poudarila, da je Vrt zdravilnih in aromatič-nih rastlin na IHPS že zdaj eden med osrednjimi objekti na tem področju v Sloveniji, celovita preureditev pa bo omogočala še boljšo prepoznavnost. Z izvedbo operacije ponujajo rešitve za več izzivov iz strategije lokalnega razvoja na območju SSD, poudarek pa je na področju večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin prebivalstva v družbo. Do zdaj so že izpeljali vrsto aktivnosti, med njimi tudi natečaj za preureditev vrta, in sicer je bil namenjen identificirani ranljivi skupini mladih do 30 let. Zmagovalka je bila Nina Friškovec, ki je odlično povezala dve najpomembnejši usmeritvi inštituta, in sicer hmelj ter zelišča, rastlino hmelja je preslikala na njivo. Pot po celotni dolžini vrta predstavlja hmeljevko, zelišča pa so posajena v tematskih sklopih okrog nje kot ovijajoč hmelj. Vrt bo dostopen/ urejen za uporabnike z invalidskimi vozički in za otroške vozičke, saj je osrednja pot tlakovana in dovolj široka, visoke grede pa so na primerni višini. Uredili bodo igralo za najmlajše obiskovalce in prostor za počitek, sprostitev in srečevanje. Na začetku tlakovane poti bodo postavili informativno tablo z zemljevidom vrta, ki jo bodo lahko brali tudi slepi in slabovidni, imela bo namreč grbine in ustrezno berljivo legendo tudi v braillovi pisavi. Prav tako bodo v navadni in braillovi pisavi tudi informativne table KRK KLEPARSTVO, KROVSTVO M TESARSTVO Zabukovica 162,3302 Griže GSM: 031/307 780 Krk Uroš, s.p. strehe.krk@gmail.com - izdelava vseh vrst ostrešij - sanacija vseh vist streh - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondach, Bramac, Trimo, - dobava in montaža strešnih oken - dobava in montaža strelovodov - najem dvigal - delo z dvižno košaro -delo z hiab dvigalom ob gredicah. Poskrbeli so tudi za novo opremo v vrtu: leseno hišico, visoke grede, sedala in gugalnico. Mag. Nataša Ferant z IHPS je v nadaljevanju predstavila tematske zasaditve zelišč v novo urejenem vrtu. Na povečanje bralne pismenosti prebivalcev in znanja s področja zelišč so vplivali tudi dogodki, ki so jih organizirali v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, kjer so izvajali »zeliščne« pravljične ure in izobraževalna predavanja na tematiko zelišč, izdali zloženko s seznamom knjižnega in neknjižnega gradiva, ki je na voljo v njihovih enotah, in izvedli bralne urice. Direktorica MSK Žalec Jolanda Železnik je ob tem povedala, da so pričakovani učinki operacije dolgoročni; zastavljena je namreč trajnostno, aktivnosti na področju izobraževanj, druženj in povezovanj pa bodo nemoteno potekale tudi ob koncu projekta. Zavzemali so se za povečanje socialne vključenosti starejših od 50 let na lokalni in regionalni ravni - za vključevanje v družbeno življenje oz. za socialno aktivacijo, vse-življenjsko izobraževanje na področju zelišč. Za to skupino so organizirali praktično delavnico z naslovom Tematske zasaditve zelišč. Odziv je bil odličen, delavnice pa so se udeležili tudi otroci iz žalskih vrtcev in dogodek se je razvil v medgeneracijsko druženje in mreženje na področju zelišč. Predsednica TD Žalec Maja Šelekar je ob tem povedala, da bodo sodelovali in delali v smeri druženja in mreženja na področju zelišč tudi v prihodnje. T. Tavčar Združenje hmeljarjev Slovenije se je tudi letos sredi novembra predstavilo na sejmu Brau Beviale v Nurnbergu, kjer so predstavili 13 vzorcev hmelja. Na sejmu je hmeljarje zastopala šestčlanska ekipa, aktualni hmeljarski starešina in princesa Andrej in Mateja Kramer, lanska hmeljarska princesa Manja Kumer, hmeljarski raziskovalec Jernej Ribič in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Janez Oset, ki je vodil ekipo. Andrej in Mateja Kramer ter Jernej Ribič, ki je v imenu slovenskih hmeljarjev podal poročilo o količinah pridelanega hmelja ter s kolikšnimi površinami in sortami operira Slovenija, so se udeležili tudi seje mednarodnega združenja IHGC, katerega član je tudi Združenje hmeljarjev Slovenije. Na združenju so vabili tudi na svetovni hmeljarski kongres, ki ga bodo od 29. 7. do 2. 8. prihodnje leto organizirali slovenski hmeljarji. »Po lanski predstavitvi na prvem sejmu Craft Beer v Italiji od 22. do 23. novembra v Milanu, kjer smo se slovenski hmeljarji zelo dobro predstavili, smo se že prijavili na drugi Craft Beer Milano 2019, ki bo potekal od 27. do 28. marca prihodnje leto. Naši hmeljarji pravijo, da bi, če bi se predstavili samo enkrat, potem pa ne več, bilo videti tako, kot da smo poniknili. Prav zaradi tega nadaljujemo predstavitve na največjem sejmu v Evropi v Nürnbergu, kjer se predstavljajo hmeljarska združenja iz celega sveta, hmeljarske trgovske hiše, sladarji in proizvajalci pivovarske opreme iz Evrope in Amerike,« je povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Janez Oset in dodal: »Ponosni smo lahko, da smo imeli 13 lepih vzorcev hmelja, kakršnih ni imel nihče, kajti vsi so imeli vzorce iz stisnjenih balonov. Tu gre iskrena zahvala damam na IHPS, ki so pripravile devet vzorcev zelo lepega hmelja, hmeljarskima starešinoma Andreju Kramerju in Antonu Rančigaju ter vitezu hmelja Silvu Pogladiču za še štiri preostale vzorce hmelja. Iz naših sort hmelja smo imeli tudi šest vrst odličnega piva (Pivovarna Laško, Green Gold, IHPS, Reservoir Dogs in Pogis).« Obiskovalcem so delili tudi zloženke združenja, na katerih je predstavljenih vseh trinajst vzorcev hmelja in so navedeni tudi kontakti slovenskih trgovcev s hmeljem. »Največ zanimanja pa so pokazali za zloženko, ki je naznanjala, da smo prihodnje leto organizatorji svetovnega hmeljarskega kongresa. Lepo in spodbudno je, da so nas poleg tujih trgovskih hiš obiskovali tudi naši slovenski trgovci.« »Na vseh sejmih se predstavimo v imenu slovenskih hmeljarjev, kjer svetovni javnosti z vsakim nastopom dokazujemo, da je Slovenija res hmeljarska država, ki premore svojo strokovno institucijo, ki je ena izmed samo treh na svetu. Takšno, ki vzgaja naše sorte hmelja, ki smo jih geografsko in po poreklu tudi zaščitili. Tudi za vse nove križance s sadnim priokusom pridobivamo zaščito, kar je pogoj, da bomo imeli zadosti kakovostnih sort, da bo naše hmeljarstvo lahko konkuriralo večjim hmeljarskim državam. In vsakršni prikaz novih in starih aromatičnih sort nas utrjuje na hmeljarskem zemljevidu sveta,« je še povedal Ivan Janez Oset. L. K. Odlična vina tudi letos Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v dvorani Kmetijske zadruge Petrov-če tudi letos organizirali delovno pokušnjo letošnjih vin, na katero so povabili specialistko za vinarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Tadejo Vo-dovnik Plevnik. Pregledali so blizu 70 vin, večinoma belih sort. Za dokončno oceno je še prezgodaj, to bodo prejeli na ocenjevanju vin aprila naslednje leto, vendar pa so dobili nekakšen vtis, kakšna vina so letos pridelali. Ob tem so ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti in napak, ki pa jih je še mogoče odpraviti. Prav temu je namenjena delovna pokušnja. Skupaj z enologinjo so namreč poskusili vsa vina. Takšne delavnice prav gotovo prispevajo k temu, da savinjski vinogradniki vsako leto proizvedejo odlična vina. T. T. Srečno, zdravo in uspešno leto 2019! SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno leto 2019! Tadeja Vodovnik Plevnik med nagovorom savinjskim vinogradnikom DAVIDOV HRAM PE Arnovski gozd Arja vas 109,3301 Petrovče Tel: 03 713 15 24 DELOVNI ČAS DISKONTA: Pon-pet: 6.00-17.00 Sob: 7.00-12.00 Nedelja in prazniki: Zaprto _SaAtirUsAe/.daiitte/A INFORMACIJE / PO DOLINI december 201 8 29 Dvajseto druženje v Trnavi Jubilejni, 20. sprejem novorojenčkov Drugi decembrski torek so se v Gasilskem domu PGD Trnava na tradicionalnem srečanju zbrali krajani, stari 70 in več let. Tokratno srečanje je bilo jubilejno, že 20. po vrsti. Druženje vsako leto organizirata KO RK Trnava in Občina Braslovče. Krajane so pozdravili pod-županja Občine Braslovče Danica Tajnšek, predsednica RKS OZ Žalec Pavla Artnik, sekretar RKS OZ Žalec Matjaž Črešnovar in predsednica KO RK Trnava Marija Žnidar. Pri organizaciji srečanja je pomagala Irena Štusej. Glasbeni gostje so bili fantje, ki sicer igrajo in pojejo v drugih zasedbah, Predsednica OO RK Žalec Pavla Artnik in sekretar Matjaž Črešnovar sta nagovorila starejše ter čestitala KO RK in prostovoljcem. tokrat pa so nastopili kot trio Griški kvintet, ki ga sestavljajo kitarista Matjaž Čadej in Denis Frece ter Goričan. harmonikar David D. N. Družabno na Ponikvi Drugo decembrsko soboto so se v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu na tradicionalnem srečanju zbrali krajani starosti 70 in več let. Srečanje vsako leto organizira KS Ponikva v sodelovanju s tamkajšnjim društvom upokojencev, ZZB za vrednote NOB, Karitasom, kulturnim in turističnim društvom ter šolo. Udeleženci srečanja so najprej prisluhnili kulturnemu programu, v katerem sta nastopila mlada harmonikarja Tjaša Lesjak in Gašper Repas, člana folklore sekcije KD Ponikva. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik. Ob tem je Predsednik Sveta KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik med podeljevanjem daril, ki so jih za starejše izdelali učenci POŠ Ponikva s svojimi učiteljicami. povedal, da v njihovi krajevni skupnosti živi okrog 130 krajanov, ki so stari 70 in več let, dva sta že dopolnila devetdeset let in več, in sicer Ivan Jovan Starejši v dvorcu Hofrain Srečanje starejših je s svojim nastopom obogatil Žoga bend Doma Nine Pokorn. V KS Galicija je bila druga decembrska sobota v znamenju tradicionalnega srečanja krajanov, starih 70 in več let. Srečanje, ki polepša življenje številnim starejšim krajanom, vsako leto organizirata KO Rdečega križa in KS Galicija. Tokratno je bilo v kletnih prostorih dvorca Hofrain. Organizatorji so poskrbeli za prijeten kulturni program, v katerem so nastopili Žoga bend Doma Nine Pokorn pod vodstvom Monike Doberšek in Lidije Jazbec, KD Galicija in učenci POŠ Trje pod vodstvom Romane Gajšek, Helene Turnšek in Sonje Rebernik, za pravo veselično vzdušje pa so v nadaljevanju poskrbeli Veseli Pruhovčani. Na srečanju je zbrane pozdravila in nagovorila predsednica KO RK Galicija Dragica Na mladih svet stoji, so si rekli v Preboldu. V večnamenski dvorani Vrtca Prebold je bilo v ponedeljek, 10. decembra znova slišati otroško čebljanje in jok novorojenčkov, ki so jih starši pripeljali na tradicionalni sprejem novorojenčkov z županom Vinkom Debelakom. Na tokratni sprejem so bili povabljeni novorojenčki, rojeni v obdobju od 1. aprila do 1. novembra letos. V tem času se je rodilo 33 otrok, in sicer 23 dečkov in 10 deklic. Na prvo letošnje srečanje v mesecu juniju pa so bili povabljeni novorojenčki, rojeni v obdobju od 1. novembra preteklega leta do letošnjega 1. aprila. Teh je bilo 25, in sicer 14 dečkov in 11 deklic. Po statistiki se je v občini največ novorojenčkov rodilo leta 2011, kar 74. Na srečanju so novorojenčke in njihove starše nagovorili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej ter njegova namestnica in vodja Vrtca Prebold Ljudmila Podgoršek. Predstavnica preboldske občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik pa je ob koncu skupaj z županom staršem podelila priložnostno darilo in bon v vrednosti 150 evrov. D. N. Na srečanju starejših tudi ŠemBis ter Ludvik Arnšek. Slednji je bil tudi najstarejši moški na srečanju, med ženskami pa je bila najstarejša 88-letna Marija Jelen. D. N. Skupina ŠemBis je s svojim nastopom popestrila srečanje starejših krajanov v Šempetru. Tudi v KS Šempeter organizirajo v tem prazničnem času vsako leto srečanje krajanov, starih 70 in več let. Prijeten dogodek je v sodelovanju s krajevno skupnostjo in DU Šempeter pripravila KO Rdečega križa Šempeter. Na tokratnem srečanju se je v četrtek,13. decembra v Šempetru zbralo okrog 120 starejših. Zbrane je nagovorila predsednica Pavla Artnik. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Šempeter pod mentorstvom Katarine Prin-celj, Katje Florjančič in Andreje Plut. V KS Šempeter živi 498 krajanov, starih 70 in več let. Zbrane sta pozdravila in nagovorila tudi predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in sekretar Območne organizacije RK Žalec Matjaž Črešno-var. Za prijetno razpoloženje je poskrbela šempetrska etno skupina ŠemBis - Šempetrski biseri, ki delujejo v okviru DU Šempeter, in glasbenik Dejan Mastnak, ki je poskrbel za veselo razpoloženje po uradnem delu srečanja. D. N. Srečanje abrahamovcev Tratnik. V krajevni skupnosti živi 226 krajanov nad 70 let, med njimi jih je sedem že dopolnilo 90 in več let. Najstarejša je Marija Novak, ki je dopolnila 96 let, najstarejša udeleženka srečanja pa je bila 93-letna Ivana Šmarčan. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipavc in predsednica OO RK Žalec Pavla Artnik. D. N. Nedeljska maša 9. decembra je bila v cerkvi sv. Marjete na Polzeli v znamenju srečanja abrahamovcev, ki ga je v sodelovanju z Občino Polzela pripravila Župnija Polzela. Prijetnega dogodka se je od nekaj več kot sto povabljenih udeležila dobra tretjina. 30 december 201 8 KRONIKA _SoAtlnis&e/. datine/S 6.1.2019 ob 17.00, avla Doma II. slov. tabora Žalec Koncert za citrarski abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, in www.zkst-zalec.si Četrtek, 10. i. 2019, ob 19.30 Dom n. slovenskega tabora Žalec Slovenski zvoki in Novi spomini ml Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe TTff" Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si 4! POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. VELJA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR __SaAnUU&he/. da<t&A NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč od nas si iti. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš. Na zadnjo pot pospremili smo te, nikoli pozabili TE. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija IVANA SKOKA iz Dobriše vasi (7. 8. 1931-6. 12. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala rudarjem Zabukovice, PGD Liboje, Godbi Liboje, pogrebni službi Ropotar in kolektivu Sadjarstva Mirosan. Iskrena hvala tudi Domu upokojencev Polzela, kjer so zadnja leta lepo skrbeli zanj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice ELIZABETE PRAPROTNIK iz Sp. Gorč 12 (7. 10. 1935-26. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Schiedel in znancem za izrečena sožalja, finančno pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Morana, gospodu župniku, pevcem, govorniku in vsem ostalim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) SOLOPETJE, VOKALNA TEHNIKA 15 EUR/45 min.; VITARNICA, Bernarda Rošer, s.p., Latkova vas 220, Prebold. Info.: 040 739 084 Prodam NOVA, ZIMSKA MOŠKA OBLAČILA št. 52-54 in FREZO za sneg. Ugodno! Info.: 031 734 139 Utripajte z nami tudi v Letu 2019! Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORAMA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. _ (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN 30. decembra bo minilo 5 let, odkar nas je zavedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast SLAVKO KOSTANJSEK iz Prebolda (17. 7. 1939-30. 12. 2013) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. V SPOMIN Minilo je 7 let, odkar nas je zapustil dragi oče, in 5 let, odkar ni več med nami drage mame. MILAN in HELENA ŠMIGOVC (19. 10. 1941-15. 5. 2011) (27. 3. 1937-19. 12. 2013) Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Ni življenje to kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. Vso ljubezen si nam dala, draga mama iz srca ti hvala. ZAHVALA SLAVICA -LADISLAVA ZAGOŽEN Kale 9 e, Šempeter (3. 2. 1952-9. 11. 2018) Še vedno ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Ker v najtežjih trenutkih nismo bili sami, smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti. Hvala gospodu župniku, pevcem, govornici, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni _SaAurUs&e/.daiitte/A KRONIKA december 201 8 31 v W i H Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v naše spomine se preselijo in naprej živijo. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati EDVARD PETERNEL (2. 1. 1938-23. 12. 2017) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te! Vsi tvoji Bil si trden kot skala, bil si pokončen kakor hrast. A prišel je dan, ki zrušil je skalo, ki zlomil je hrast. ZAHVALA IVAN SITAR (5. 11. 1934-2. 12. 2018) Ob izgubi dragega očeta, moža, tasta, dedija in pradedija se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred, govornikoma Srečku in Davidu, PGD Andraž za izvedbo pogreba, KD Andraž, DU Andraž, Kmetijski zadrugi Polzela, cerkvenim pevcem, Kvintetu Lastovka in pogrebni službi Morana. Zahvala osebni zdravnici Martini Hrovat in sestri Ireni, NMP ZD Žalec in zdravstvenemu osebju na Oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje. Hvala. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN TILEN SUHOLEZNIK APNAR Mineva peto leto, odkar ni več mojega Tilna. Hvala vsem, ki ga skupaj z mano ohranjate v lepem spominu. Mami Cvetka Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. V SPOMIN 24. oktobra je minilo 30 let, odkar si nas zapustil, naš dragi ZVONKO GREGORČIČ iz Šešč pri Preboldu Dolgo je že tega, pa vendar ga še vedno pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu in se ga skupaj z nami spominjate na najlepši način. Vsi njegovi Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka 15. januarja 2019 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. tik POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Tiho noci, moje zlato spava, nad glavom joj od bisera grana. A na grani ko da nešto bruji, to su mali sicani slavuji. Žice predu od svilena glasa, otkali joj duvak do pojasa. Prekrili joj i lice i grudi, da se moje zlato ne prebudi. (Jovan Jovanovic Zmaj) ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi MANOJLO MIKSA iz Hramš (2. 6. 1949-25. 11. 2018) Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh atijeve kratke in zahrbtne bolezni stali ob strani. Posebna zahvala Špeli Meden Iljukic, dr. med., Borutu Rijavcu, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica, družinam Iljukic, Potisk, Parcer in Baš, Ireni Kramar, Jožetu in Darinki Krulec, družini Žuža, Olgi Krašek, Željku Kopitarju, Gregorju Kralju, dr. med, in Valeriji Potočnik, gospe Saši iz podjetja Medimaj, zaposlenim v Domu Nine Pokorn Grmovje ter vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala tudi vsem, ki ste bili z nami ob njegovem zadnjem slovesu. Neizmerno ga pogrešamo. Rada, Tatjana, Nataša in Luka Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Guldenberg; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold, v tem mesecu pa tudi občina Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, stric in tast MARJAN MASNEC iz Sv. Lovrenca 51 pri Preboldu V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sedanjim in nekdanjim sosedom, znancem, sodelavcem, posebej nekdanjim sošolcem OŠ Prebold za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in izkazano pomoč. Hvala gospodu župniku Ratajcu, DU Prebold, MDI Žalec in društvu šahistov, pevcem skupine Zven, trobentaču ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotarjevi za besede slovesa in opravljeno storitev. Hvala dr. Horvatovi, patronažni sestri gospe Martini, ekipi reševalne postaje in Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje za pomoč in zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali ZAHVALA HILDA JELEN Prečna pot 11, Prebold (13. 10. 1931-9. 11. 2018) Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in sestre iskrena hvala vsem za čustvovanje in izkazano pozornost ob njenem slovesu. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, skupini Eros in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil BOGDAN NOVAK s Polzele, Pod gradom 1 V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, še posebej sodelavcem kolektiva Elektrosignal, d. o. o, ter mnogim drugim za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, izkazane pozornosti in pomoč. Hvala patru gospodu Viktorju, predstavnikom Nogometne zveze Slovenije, pevcem skupine Savinja, trobentaču gospodu Viliju Ograjenšku in govornici gospe Ivanki Ropotar ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Hvala številnim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bova pogrešali. Žalujoči: žena Mira in hčerka Janja m Ct Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANE KOČEVAR iz Petrovč 85 (6. 12. 1927-30. 11. 2018) Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Žalec za večletno zdravljenje, še posebej dr. Žanu Ferantu in med. sestri Tatjani Feldin. Zahvaljujemo se gospodu patru Ivanu Arzenšku za duhovno oskrbo med letom ter tudi za sveto mašo in obred. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem skupine Oljka, govorniku gospodu Dušanu Pungartniku in glasbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni 32 december 201 8 ZANIMIVOSTI _SoAtlnis&e/. datine/S Razstava jaslic Dedek Mraz obdaril 243 otrok Ustvarjalnost in pisane ideje, udejanjene v jaslicah, pritegnejo tudi odrasle. Vaščani Drešinje vasi, člani Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas in člani Turističnega društva Petrov-če so v dvorani Gasilskega društva Drešinja vas na tretjo adventno nedeljo pripravili 15. razstavo jaslic Savinjske doline. Številnim obiskovalcem je ob odprtju razstave spregovoril Jože Stepišnik. Na letošnji razstavi sodeluje 50 razstavljavcev iz raznih slovenskih krajev, vse do Raven na Koroškem, Kranja, Ljubnega ob Savinji, največ pa je seveda razstavljavcev iz Savinjske doline. Na razstavi so predstavljene jaslice v krajinski in stenski podobi, najstarejše jaslice iz papirja, predstavljajo pa se tudi oblikovalci lastnih jasličnih figur različnih materialov. Občudovanja vredne so jaslice iz Peruja, Svete dežele in Vietnama. Jože Stepinšek se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k postavitvi razstave ter prijaznim ženam in dekletom za pogostitev. Predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler pa je čestitala vsem, ki so pripravili razstavo ter vsem zaželela lepe Domišlija pri izbiri materialov je vsako leto večja. Največ pozornosti so požele jaslice v steklenici. Po obisku prvega dobrega moža sv. Miklavža je najmlajše v braslovški občini obiskal dedek Mraz. Na prvem obisku se je v soboto, 8. decembra, dedek Mraz z medvedom Jakobom ustavil najprej v Kulturnem domu Le-tuš in nato še v Domu kulture Braslovče. Dan kasneje pa je darila za otroke z območja Go-milskega in Trnave prinesel še v Dom krajanov Gomilsko. Dedek Mraz v izvedbi že znanega gledališča Pravlji-čarna je obdaril 243 otrok od drugega do petega leta starosti. Prihod Dedka Mraza in medveda Jakoba so popestrili s predstavo Tisoč želja in en sam zvezdni utrinek. T. Tavčar praznike in srečno novo leto. Razstavo je blagoslovil župnik, pater Ivan Arzenšek, dogodek pa so s svojim nastopom popestrili citrarki Sara in Brina Gabrovec iz Griž, pe-trovški cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Marta Strahovnik, in Neža Stepišnik. Razstava bo odprta 23., 25., 26. in 30. decembra ter 1. januarja 2019 od 10. do 18. ure, 2. januarja 2019 pa po dogovoru na telefonski številki 031 230 021. T. Tavčar Dedek mraza je obdaril otroke v Letušu. Prižgali luči z baklami Prosvetno društvo Bra-slovče je na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, prižgalo praznične luči. Obiskovalci so se z baklami v rokah podali na pot izpred Doma kulture Braslovče, se zadržali na vmesnih postojankah, na katerih so za prijetno razpoloženje poskrbeli člani MPZ Karel Virant Braslovče in ŽPZ Asumpta, ki ju vodi Anja Jezernik, ter člani MPZ Marije Vnebov-zete Braslovče, ki deluje pod vodstvom Mije Novak, dogajanje pa so s plesnimi točkami popestrili plesalci Plesnega gledališča Braslovče, ki ga vodi Ana Vouk Pezdir. Na eni izmed postaj je braslovški žu- V Braslovčah so na prvo adventno nedeljo prižgali praznične luči. pnik blagoslovil venčke, dogajanje pa se je zaključilo na Skupnem placu. T. Tavčar Božiček in božična tržnica Razstavljene jaslice so prava paša za oči najbolj za otroke. V Občini Prebold bosta otroke v času decembrskih praznikov, poleg Miklavža, obiskala tudi druga dobra moža, Božiček in dedek Mraz, ki razveseljujeta otroke v vrtcu in šoli, tradicionalno pa tudi na kmečki tržnici. V soboto, 15. decembra, je Božiček obiskal otroke na tržnici. Prireditev je tudi tokrat pripravilo Kulturno društvo Svoboda Prebold, ki je ob tej priložnosti pripravilo pester kulturni program, ki sta ga vodila Pika nogavička in prijazni gusar s sabljo. Otroke sta zabavala in popeljala z »ladjo« na več »otokov«, kjer so se preizkusili v opravljanju določenih nalog, na koncu pa so skupaj priklicali Božička, ki je pripotoval iz daljne Laponske in jih obdaril. Ob tej priložnosti so poskrbeli tudi za praznično ponudbo na stojnicah. Družinska z Božičkom za spomin Otroci so lahko dobremu možu sedli v naročje in mu zapeli pesmico, vsi pa so bili nato povabljeni na slastne palačinke in prijetno druženje. D. N.