zami`i in porini Elektro-Slovenija, d o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana [ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. aprila 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 20. aprila 2001. Foto Peter @ebre www.eles.si do o notranjega odprtja trga z elek-tri~no energijo nas lo~ita {e dobra dva tedna in ~eprav je bilo v energetskih krogih v zadnjih mesecih ve~krat sli{ati, da bi bilo treba glede na potek dogodkov in zastoje pri razre{evanju pere~ih elektroenergetskih vpra{anj o 15. aprilu {e enkrat tehtno premisliti, se je dr`ava vseeno odlo~ila, da nima smisla ve~ odla{ati. Bolj kot leto{nji april jo namre~ skrbi januar 2003, ki se prav tako pribli`uje z veliko hitrostjo, in resnici na ljubo, do tedaj se mora slovensko elektrogospodarstvo dejansko nau~iti dobro plavati ali pa bo potonilo. Tisti, ki skrbijo za na{e pribli`evanje in vklju~eva-nje v Evropsko unijo, celo pravijo, da v Bruslju `e intenzivno delajo na spremembi energetskih smernic, ki naj bi pravila igre na trgu z elektri~no energijo {e zaostrila. Iz tega izhaja tudi prepri~anje, da je vsak trenutek, ki bi ga lahko porabili za igranje novih vlog, preve~ dragocen, da bi se mu lahko odpovedali. In dejansko tem trditvam ni mogo~e oporekati. Dodali bi le, da je za uspe{no predstavo poleg usposobljenih igralcev potreben vsaj {e dober scenarij. Ravno pri slednjem pa se pri nas `e ves ~as zatika, saj pisanje klju~nih dokumentov po trditvah {ir{ih strokovnih krogov in vpletene javnosti poteka vse preve~ za zaprtimi vrati in brez pravega odgovora na vpra{anje, kaj `elimo s celotno predstavo sploh dose~i. Je to zgolj izpolnitev zahtev, ki so nam jih na kro`nik postavili ocenjevalci na{e usposobljenosti vklju~itve v krog razvitih? @elja, da bi slovenskemu gospodarstvu pove~ali konkuren~no sposobnost na zahtevnih zahodnih trgih, ali poskus, da bi s pomo~jo tr`nih mehanizmov vendarle sku{ali {e izbolj{ati poslovanje sektorja, ki sicer `e doslej povsem zadovoljivo opravlja svoje temeljno poslanstvo in zaupane mu naloge? Pravi odgovor se seveda skriva v kombinaciji na{tetega, pri ~emer so za dosego tega cilja v Evropi uporabili kar nekaj razli~nih metod. Uspe{nost na{e, ki so jo na enem od zadnjih neformalnih pogovorov strokovnjakov o odpiranju trga slikovito ozna~ili kot zami`i in porini, bo seveda mogo~e oceniti {ele ~ez nekaj mesecev ali celo let. In takrat bomo ali nagrajeni ali pa bomo morali za morebitne sedanje napa~ne korake in odlo~itve pla~ati visoke obresti. / tema meseca Aprila nODoPtranjega TRGA Na doma~em trgu z elektri~no energijo naj bi postopoma za~eli uvajati ukrepe, ki bodo slovenskim elektroenergetskim podjetjem 1. januarja 2003 omogo~ili enakopraven spopad s tujo konkurenco. V prihodnjih mesecih nas ~aka {e veliko strate{kih in poslovnih odlo~itev. D atum, o katerem govorimo in pišemo že nekaj zadnjih mesecev, je zdaj pred vrati in po zagotovilih državnega podsekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba bo pravno formalno do odprtja domačega trga z električno energijo sredi aprila zagotovo prišlo. Kot poudarja dr. Robert Golob, je treba čas do popolnega odprtja in prihoda tuje konkurence maksimalno izrabiti za preizkus vseh tržnih mehanizmov in še potrebno prilagoditev domačih elektroenergetskih podjetij. V našem tokratnem pogovoru pa smo skušali zvedeti, kako na izzive, ki jih s seboj prinaša 15- april, gledajo v nekaterih podjetjih in organizacijah, zastavili pa smo jim tudi vprašanja, povezana z njihovo nadaljnjo usodo. PRESTAVLJANJE ROKOV POMENI LE MANJ ^ASA ZA VAJO Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami pač to smolo, da ima točno določen datum odprtja trga, 1. januar 2003. Natan~no dolo-~en imamo torej kon~ni cilj, tako da dilema, ali notranji trg odpreti 15. aprila ali ne, sploh ne morebiti dilema. Obdobje, ki ga {e imamo pred sabo, je torej treba ~im bolj izrabiti. Zato tudi ne bi smeli govoriti, da bo notranje odprtje trga {ele 15. aprila, ampak se je ta proces dejansko za~el `e tedaj, ko smo v Sloveniji prvi~ spro`ili vpra{anje deregulacije elektroenergetskega trga. S temi besedami je za~el svoje zanimivo predavanje na slovesnosti ob obletnicah svetovne in doma~e strokovne organizacije CIGRE dr`avni podsekretar za energetiko dr. Robert Golob in poudaril, da se nam rok vse hitreje izteka, ne glede na to, ali bomo do srede aprila kaj storili ali ne. Omenjeni datum je bil v prvi vrsti postavljen zato, pravi dr. Robert Golob, da bi poskusili, kak{na je voda v bazenu, nikakor pa ne z namenom, da bi vanj skakali, ne da bi natan~no vedeli, ali je v njem sploh voda. Prvi januar 2003 je dejstvo, ki se mu ni ve~ mogo~e izogniti, ~asa je vedno manj in zato je vsak zamujen trenutek, da v praksi preizkusimo postavljena pravila igre, {e toliko bolj dragocen. Klju~no torej pri tem je, da bo elektrika 15. aprila pravnoformalno zagotovo postala tr`-no blago, vendar pa se bo stoodstotno trgovanje s tem specfi~nim blagom izvajalo postopoma in po poti, ki bo zagotavljala, da ne bo pri{lo do njenega pomanjkanja. Lo~iti je na-mre~ treba med pravno formalnim in poslovnimi vidiki odpiranja trga, pri ~emer je glede slednjega tudi na vladni strani {e veliko odprtih vpra{anj. Gre namre~ za cel kup strate{kih od-lo~itev, ki pa jih bo vlada morala v kratkem sprejeti. Nikakr{nih ovir pa ni, da dr`ava ne bi `e zdaj za~ela urejati odnose med akterji na bodo~em trgu po tr`nih na~elih. Prepri~an sem, pravi dr. Robert Golob, da nekaterih novih akterjev po 15. aprilu {e ni pri~akovati na trgu, prav tako kot ni pri~akovati, da bi novi akterji v prvih korakih dobili zelo velike tr`ne dele`e. Gre za postopen proces in ve~je spremembe na trgu lahko pri~a-kujemo {ele konec leta oziroma prihodnje leto, ko naj bi dobavitelje, so-de~ po tujih izku{njah, zamenjalo pribli`no deset odstotkov uporabnikov. Zavedati se je tudi treba, da bomo nekatere uredbe, ki jih bo vlada sprejela, verjetno {e spreminjali in dopolnjevali, kar pa je proces, s katerim so se ukvarjale vse evropske dr`a-ve. Gre za preprosto prilagajanje splo{nih na~el specifi~nostim na{ega sistema. Najslab{e v tem trenutku pa je nesprejemanje odlo~itev, saj vsaka zamuda pomeni manj ~asa za preigra-vanje vlog. NUJNIH [EST DO SEDEM PODZAKONSKIH AKTOV Kot pravi dr. Robert Golob, je na~e-loma manjkajo~ih podzakonskih aktov {e veliko, vendar pa je nujno potrebnih manj. Med njimi so predvsem dolo~itev cen za uporabo omre`ja, sistemska obratovalna navodila in navodila za delovanje trga oziroma kombinacija obeh, pa tudi po-lo`aj kvalificiranih proizvajalcev. Ve-~ina teh aktov je `e pripravljenih in ~aka na vladno potrditev, je pa res, da glede nekaterih strate{kih vpra{anj {e vedno obstajajo razli~ni pogledi. Ko bomo enkrat imeli zelo razvit odprti trg, se bo omre`nina »nevarno« pri- 2 brez varovalke bližala ceni energije. Zdaj je denimo cena izrazito na strani energije in sedanje razmerje v vrednosti 1:4 se bo bistveno spremenilo na okrog 1:1,5 ali 1:1,2. Do takšnih prestrukturiranj v ceni energije bo zagotovo prihajalo, zato je tudi zelo pomembno, kako se bo prihodek v prihodnje delil. Gre za sistemske storitve, prednostno dispe-čiranje, spodbude za nove proizvajalce in podobna vprašanja, na katere še iščemo odgovore. Prav tako je vprašanje, kako bomo delili omrežnino med različnimi napetostnimi nivoji, med državo in mestnimi regijami in podobno. Glede tega obstajajo zgolj načelne opredelitve, denimo, da bodo tarife za vse odjemalce v Sloveniji enake in da se bodo skušali učinki deregulacije čim bolj izrabiti za industrijske odjemalce, vendar pa se bo treba še natančneje opredeliti in predlagane ukrepe proučiti tudi v luči širših vplivov na ekonomske kazalce. Zelo pomembno vprašanje je tudi ureditev tranzita in določitev pravil za oddajo tranzitnih poti, pa rešitev problema nasedlih investicij, podelitve in izdajanja licenc, in še bi lahko naštevali. Skratka, tudi na vladni strani je še veliko odprtih dilem, pri čemer se tudi zavedamo, da rešitve, ki jih bomo trenutno predlagali, niso nujno takšne, da bodo veljale tudi naslednji dve leti. Predvsem pa jih bomo skušali oblikovati tako, da ne bodo zapirale možnosti za naprej, ampak jih bo mogoče na podlagi lastnih izkušenj pozneje spremeniti. Sicer pa nobena država ni počela nič drugače in tudi mi ne bomo. ELES SE JE GLOBALNO PREOBLIKOVAL, SLEDIJO SE PRILAGAJANJA Podjetje Elektro - Slovenija se je v skladu z zahtevami energetskega zakona v začetku leta organizacijsko preoblikovalo, pri čemer naj bi bilo poslej organizirano kot koncernska družba. V skladu z 20. členom energetskega zakona sta tako kot obvezni gospodarski javni službi in samostojni bilančni enoti po novem oblikovana upravljanje prenosnega omrežja in prenos električne energije, prav tako pa kot samostojne enote znotraj Ele-sa nastopajo še sektor za telekomunikacije, izobraževalni center elektro- gospodarstva Slovenije in uprava s potrebnimi upravnimi službami. V okvir koncernske družbe Elektro -Slovenija sodijo še koncernsko odvisne družbe, in sicer Borzen, d.o.o. (organiziranje trga z električno energijo), Sinergy, d.o.o. (ki naj bi skrbel za trženje telekomunikacijskega omrežja) in Trgel, d.o.o. (trgovanje z električno energijo), ki so v stoodstotni Elesovi lasti, terTalum, d.d., iz Kidričevega in TDR Metalurgija, d.d., iz Ruš, v katerih je Eles 80-od-stotni lastnik. Poleg navedenih Eles sodeluje tudi v nekaterih drugih družbah, kjer pa je lastninski delež manjši od kontrolnega, kot so denimo Slovenske železarne, d.d., Informatika, d.d. in Eldom, d.o.o. Kot nam je povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, zdaj sledijo še nekatera vsebinska usklajevanja, povezana z novimi nalogami, samo prilagajanje na nove razmere, ki jih narekuje odprtje trga z električno energijo, pa bo postopoma potekalo še naprej oziroma v skladu s podzakonskimi akti, ki so še v fazi sprejemanja. Hkrati z omenjenimi dejavnostmi pospešeno poteka tudi priprava enega bodočih ključnih akterjev, hčerinske družbe Borzen, ki bo v prihodnje nastopal kot organizator trga. Po besedah direktorja projekta za organiziranje trga Gorazda Skubina, je družba Borzen tik pred potrditvijo pravno formalnega statusa (predvidoma do konca marca), končalo pa se je tudi zbiranje ponudb za dobavo potrebne opreme, pri čemer naj bi pogodbo z izbranim dobaviteljem sklenili konec maja. Za začetek delovanja nekaterih osnovnih funkcij Borzena morajo biti izpolnjeni še nekateri pogoji, pri čemer je v ospredju sprejem pomembnih dokumentov, kot so sistemska obratovalna navodila za prenosno in distribucijska omrežja, pravila za delovanje trga, določitev omrežnin in tudi tarif za udeležbo na organiziranem trgu z električno energijo. Omenjeni dokumenti so v sklepni fazi in naj bi bili v kratkem tudi potrjeni na vladi. Eles je pri tem tvorno sodeloval tako pri pripravi obratovalnih navodil kot pravil za delovanje trga, pri katerih je po novem dodano še poglavje o organiziranju borznega paketa, kot praktični rešitvi za prehodno obdobje do začetka funkcioniranja nove opreme (predvidoma oktobra) ter tudi v funkciji šolanja čim širšega kroga potencialnih udeležencev na tr- KAKOR NAM LJUBO NA TRGU n. Notranji trg poslovanja z električno energijo je pred vrati. Naši odjemalci električne energije, ki presegajo priključno moč 41 kW, bodo lahko po 15. aprilu izbirali svojega dobavitelja električne energije, se pogajali za ceno in poleg nje plačevali še prenosne in distribucijske stroške. Izbira bo večja in svobodnejša, cene različne. Porabniki bodo lahko izbirali dobavitelje, proizvajalci kupce, ostala električna energija se bo tedensko prodajala na borzi. Vse lepo in prav, če bi stvari tekle tako, kot so bile uzakonjene. Bolj resno so izvedbo zakonov vzeli proizvajalci električne energije, distributerji in prenosno podjetje, s časovnim zamikom do lastnih aktov pa se v veliki meri obnaša država I MG I, saj kopica podzakonskih aktov še ni sprejetih. Vlada naj bi po zakonu do srede marca predložila državnemu zboru nacionalni energetski program in do lanske jeseni ustanovila podjetje za nasedle investicije. Agencija, ki še ni povsem zaživela, pa podelila licence za opravljanje dejavnosti, vse od proizvodnje do trgovanja z električno energijo, in določila cene za distribucijo in prenos. Proizvajalci so zbegani. Edina oporna točka jim je Analiza konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev na evropskem trgu, ki naj bi jo obravnavala vlada kot več kot 80-od-stotni lastnik vseh podjetij. To ji še ni uspelo, zato je še najmanj v skrbeh NEK, ki ima ugodno ceno. Drugi proizvajalci so vzeli vajeti v svoje roke in se nameravajo sami organizirati, nezadovoljni so v TET, v skrbeh v TE-TOL. Distributerji nimajo znanih cen za pogajanja s porabniki, kipa si v prvi vrsti želijo zanesljivo in kakovostno oskrbo, pa četudi nekoliko dražjo kWh. Na to jih je nazadnje opomnil marčevski nočni izpad dela omrežja. Mar ne bi bilo smotrno pred odpiranjem narediti analizo delovanja obstoječega sistema, sprejeti strokoven in nepolitičen nacionalni energetski program, doseči nacionalni konsenz okrog odstotka odpiranja trga. Dokler pa se bo tik pred odpiranjem trga resorna ministrica branila energetike, češ da ne sodi k gospodarstvu, bo pot v Evropo naporna in učenje na lastnih napakah predrago. Ni pomembno, kako dolga bo pot, ampak kako učinkovita bo za nas vse v Sloveniji, to pa ni stvar pogledov, temveč ekonomije. Od kod že prihaja ministrica Petri- nova: MINKA SKUBIC tema meseca gu. Elesovi strokovnjaki so v zvezi s tem `e opravili nekaj predstavitvenih predavanj o novostih, ki jih prina{a poslovanje na odprtem trgu, v pripravi pa je tudi posebna delavnica na to temo. Eles je v povezavi s tem tudi `e organiziral prve tr`ne sestanke, na katerih so se prodajali bilan~ni prese`ki energije, in so v prvi vrsti namenjeni ravno nabiranju iz-ku{enj pri trgovanju z elektri~no energije. Treba je namre~ poudariti, da je borza bolj nadgradnja osnovne dejavnosti organizatorja trga, katerega osrednja naloga je predvsem z izdelavo voznih redov in evidentiranjem vseh pogodb zagotoviti potrebne podatke upravljalcu omre`ja in s tem nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema. SKUPEN NASTOP HIDRA[EV, TE[ IN TEB V za~etku marca je pet proizvodnih podjetij, in sicer Dravske, Savske in So{ke elektrarne, podpisalo dogovor o skupni prodaji elektri~ne energije na trgu. Po besedah Borisa Dejanovi~a, vodje skupine koordinacije, podpisani sporazum pomeni, da bodo na trgu nastopali skupno in pripravili skupno ponudbo za prodajo elektri~ne energije in sistemskih storitev tako velikim upravi~enim odjemalcem na 110 kV odjemu kot tudi distribucijskim podjetjem za tarifne odjemalce ter za tiste upravi~ene odjemalce, ki bodo podalj{ali pogodbe z distribucijo. Izvenbilan~ne koli~ine pa bodo ponujali na borzi. Sistemske storitve, kot so rezervna mo~, regulacija frekvence, regulacija napetosti in mo`nost vzpostavitve sistema v primeru izpada bodo zajeti v ponudbi sistemskemu operaterju. Najprej bodo vsa tri podjetja hidro-proizvodnje, TE[ in TEB posku{ala vzpostaviti profesionalno poslovno funkcijo, ki jo bo v prihodnosti opravljalo zdru`eno podjetje. »Za za~etek bo treba zagotoviti pretok tehni~nih in tehnolo{kih podatkov pa tudi nekaterih ekonomskih in vzpostaviti informacijski center, s katerim bomo lahko oblikovali skupno ponudbo in tudi optimirali obratovanje petih podjetij,« meni Boris Deja-novi~ iz TE[. Poleg njega so v skupini {e Zdravko Mo~nik iz DEM, Marta Zorn iz SENG, Savske elektrarne predstavlja Drago Polak in TEB Ton~ka Les. Podlaga za skupni nastop omenjenih petih podjetij je bila lani konec leta izdelana analiza kon-kuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu elektri~ne energije. Ta izmed vseh obdelanih scenarijev predlaga kot najustreznej{ega sedmega, ki predvideva zdru`itev prav teh petih podjetij v skupno podjetje. Ta scenarij je najugodnej{i tako z vidika kon-kuren~nosti kot re{evanja nasedlih investicij. »Ker je 15. april definitivno datum, ko proizvodna podjetja ne bomo imela ve~ veljavnih pogodb z Elesom, bomo morali dotlej skleniti nove pogodbe z upravi~enimi kupci, distributerji za tarifni trg in sistemskim operaterjem za sistemske storitve. Zato ni ~asa, da bi ~akali na opredelitev vlade oziroma ministrice do omenjene analize,« pravi Dejanovi~ in dodaja, da bo treba vse, kar ne bo sklenjeno z letnimi pogodbami, ponujati na borzi. ^eprav vsi podzakonski akti {e niso sprejeti, zakonodaja ne omogo~a ve~ poslovanja po starem. V letu in pol se bo pokazalo, brez katerih aktov ne gre, in ti bodo morali biti sprejeti oziroma dopolnjeni. Nekatere pa vendarle imamo, in sicer so to sistemska obratovalna navodila, distribucijska obratovalna navodila, delovanje borze, v pri~akovanju je licenciranje. Vendar pa po besedah Borisa Deja-novi~a tudi v tujini niso imeli ob vzpostavitvi trga vseh aktov in so jih 4 postopno sprejemali, zakaj bi bili mi zato izjema. »Na{ cilj je ohraniti proizvodnjo elektri~ne energije skupaj, da se ne razbije in nastopa lo~eno ter tako postane v procesu privatizacije `rtev parcialnih interesov. Prepri~ani smo, da imamo v Sloveniji dobro kombinacijo proizvodnih virov, s katero lahko tako zdru`eno podjetje postane uspe{no evropsko podjetje in je kot celota primerno za privatizacijo. Na trgu bomo nastopali z enotnimi cenami. Ena cena bo za direktne odjemalce, druga za distribucijo in tretja za izvenbilan~ne koli~ine na borzi,« je {e povedal Boris Dejanovi~. V LASTNI CENI NEK ZAJETI VSI STRO[KI Za NE Kr{ko odprtje internega trga ne pomeni velikih sprememb. Kot je dejal na tiskovni konferenci sredi marca direktor NEK Stane Ro`man, se bodo razmere drasti~no in vsebinsko spremenile ~ez dve leti s popolnim odprtjem trga, v tem ~asu pa naj bi se oblikovale ustrezne institucije za njegovo delovanje. Aprila bodo proizvajalci sicer formalno zamenjali kupca, toda pogoji prodaje se ne bodo bistveno spremenili. »Elektrarna je izbrala najbolj varno varianto. Elek-tri~no energijo bomo prodajali po ceni, ki bo vklju~evala vse stro{ke in obveznosti iz investicije, tudi odpla~ilo anuitet iz ~asa gradnje elektrarne, ki letos zna{ajo 4,3 milijarde tolarjev. Na{a leto{nja lastna cena je enaka kot lani, in to je 6,5 tolarja za kWh,« je o strategiji NEK na internem trgu povedal direktor NEK, in dodal, da bi morali biti pri uvajanju trga previdni in bi kazalo izkoristiti izku{nje dr`av, kjer `e imajo oblikovane trge. V Kr{kem so v zadnjih letih dodobra modernizirali in usposobili elektrarno, tako da ta dosega dobre rezultate obratovanja. Delala je `e tudi z mo~jo 710 MW. Uspelo jim je skraj{ati ~as remontov, in vse to je prispevalo k zni`anju lastne cene. Po Ro`manovi oceni imajo v tehni~nem pogledu {e nekaj rezerv, predvsem na posodobitvi turbine, s ~imer bi lahko {e po-ve~ali mo~ elektrarne. Hkrati s teh-ni~no posodobitvijo objekta so vlagali tudi v njegovo varnost, za kar pa ni skupnih evropskih standardov. Tako je po tehni~nih in varnostnih kazalcih objekt primerljiv z evropskimi. Prav tako tudi po ceni proizvedene k-Wh. »Interes NEK je, da prodamo elek-tri~no energijo po ~im vi{ji ceni in s tem ustvarimo profit. Manj pomembno je, s koliko kupci bomo podpisali pogodbe. V pripravi na odpiranje trga so se pri nas oglasili veliki odjemalci. Poleg cene jih zanimajo ko-li~ine kWh, ki so na voljo, proizvodnja v pasu, zavarovanja v primeru izpada dobav, zanesljivost oskrbe, dol-goro~nost pogodb,« odgovarja na vpra{anje o zanimanju za njihov proizvod direktor Ro`man. Objekt NE Kr{ko je napol amortiziran in kot tak{en je konkuren~en tako doma kot v tujini. [e bolj konku-ren~en bo, ~e bo dr`ava vklju~ila v seznam nasedlih nalo`b tudi neod-pla~ani kredit za gradnjo elektrarne. Potem bo njihova cena {e ni`ja - 5 tolarjev za kWh- sicer pa bo elektrarna odpla~evala anuitete do leta 2008. Njihova kilovatna ura je konku-ren~nej{a, ker se vse obveznosti slovenskega dela glavnice kalkulirajo na celotno proizvodnjo. NAJPREJ ZANESLJIVOST, POTEM CENA V Koli~evem kartonu, kjer na leto proizvedejo 150.000 ton kartona za komercialno uporabo, od tega ga 85 odstotkov izvozijo, imajo organizirano proizvodnjo 24 ur na dan in ta proizvodnja zahteva zanesljivo oskrbo. Za oskrbo z elektri~no energijo imajo lastno 6 MW enoto s kogene-racijo, 50 GWh pa kupijo od Elektro Ljubljane. Kot pravi njihov direktor Branko Rožič, je zanje bistvena zanesljivost oskrbe 365 dni v letu. Njihovi diagrami porabe so znani in konica porabe tudi. »Prepričani smo, da smo zanimiv porabnik električne energije v pasu in da bomo na letni ravni imeli v prihodnje nižje stroške z elektriko. Izbirali bomo med zanesljivimi dobavitelji, zaradi naše tehnologije nas tvegani posli ne zanimajo. Zal pa država precej neresno jemlje odpiranje trga in tik pred njegovim odprtjem obstaja še vrsta neznank, kot je podelitev licenc ponudnikom, ni znano, s kom naj se uporabniki pogajamo, itd,« razmišlja direktor Količevo kartona. Papirnica Vevče, ki je v večinski lasti avstrijskega podjetja Brigl & Bergmeister, na leto proizvede 80.000 ton visokokvalitet-nega etiketnega papirja. Na leto porabi 78 milijonov kWh električne energije, od tega jo dve tretjini pridobijo v lastnih petih MHE na Ljubljanici in parnem kotlu s 6,3 MW, preostalo kupujejo od distribucije. Kot pravi Janez Gale, vodja elektro oddelka, si njihov koncem, ki ima poleg njih še podjetja v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, prizadeva, da bi pri nakupu električne energije nastopili enotno in s tem imeli boljši položaj pri pogajanjih z dobavitelji. Papirnica Vevče je za slovenski trg soliden potrošnik električne energije, za pogajanja s tujci pa so samostojno premajhni. Prepričan je, da bodo po letu 2003, ko bo trg popolnoma odprt, zagotovo nabavljali električno energijo pod okriljem koncema. Tako kot v Količevem so tudi v Vevčah zainteresirani za sklepanje dolgoročne pogodbe z zanesljivim dobaviteljem. Po Galetovi oceni je sama cena kWh električne energije pri nas poceni, podraži jo strošek za konico. V primerjavi z drugimi papirnicami v koncer-nu so po stroških za električno energijo med sabo primerljivi, pri nas je dražji plin. ODPIRANJE 1RGA PRINAŠA VEČ DELA S samo reorganizacijo elektrogospodarstva in posameznih podjetij se precej spreminjajo tudi zahteve do institucij in še bolj do organizacij, ki so bile s svojo dejavnostjo doslej po-™ vsem vpete v elektroenergetske kroge. -* tema meseca Med slednje vsekakor sodi tudi Informatika, d.d., ki bi jo lahko ozna~ili kot nekak{no dosedanjo skupno slu`bo slovenske distribucije. ^eprav je njihova dejavnost za nekatere skrita, pa nedvomno sodi med nepo-gre{ljive za izvajanje nemotenega poslovanja petih distribucijskih podjetij. Kot nam je povedal direktor Informatike mag. Bojan Podlesnik, se z odpiranjem trga in z njim povezanimi zahtevami iz energetskega zakona bistveno pove~uje koli~ina podatkov, ter zahtevnost in obseg njihove obdelave. Prvi~ so se z dodatnimi nalogami sre~ali `e ob leto{njem novem letu. Poleg tega ostaja, ~eprav za zdaj {e odprto, a za Informatiko vsekakor zanimivo, tudi celotno poglavje glede razli~nih pogodb med distribucijo in porabniki, pa poslovanja prek interneta in drugih podobnih storitev, ki so vezane na obra~une, izdajanje in izpisovanje ra~unov. Skratka, pravi Bojan Podlesnik, vse ka`e, da bo dela za nas vedno ve~, in ne obratno, pri ~emer gre poudariti, da smo sestavni del poslovnega sistema distribucije in se moramo kot tak{ni prilagajati vsem z energetskim zakonom predvidenim spremembam. Kot primer naj samo omenim, da smo morali z uvedbo novih dejavnosti v distribucijskih podjetjih in z zahtevami po druga~nem obra~unavanju na{o bazo podatkov z novim letom prakti~no postaviti na glavo in popraviti kar 700 aplikacij od 2000, kolikor jih je ta hip v okviru integriranega informacijskega sistema elektrodistribucije v uporabi. Pri tem ne gre pozabiti, da je bila ve~ina na{ih obdelav izdelana po meri in zahtevah naro~nika, kar je poleg bogatih izku{enj tudi na{a glavna konkuren~na prednost pred morebitnimi novimi ponudniki tovrstnih storitev. Vsekakor pa se bo treba v prihodnjih mesecih {e o marsi~em dogovoriti, pri ~emer je, kot pravi Bojan Podlesnik, osrednji cilj Informatike, da bo s svojim bogatim znanjem uspe{no sledila ciljem ustanoviteljev {e naprej. NAREJENO MANJ KOT BI MORALO BITI Slovenija se je z odprtjem trga z elek-tri~no energijo, v skladu s sprejeto politi~no odlo~itvijo, pribli`ala tudi na tem podro~ju evropski zakonodaji in razmeram v Evropi. Elektrika je na tem trgu blago, katerega kakovost je odvisna od storitve proizvodnje in prenosa ter tehni~nih in tehnolo{kih mo`nosti. Tako kakor za vsa blaga na trgu veljajo tudi za elektriko na~ela tr`nosti, ki morajo vrednotiti tudi njeno kakovost. Po mojem trdnem prepri~anju, pravi dr. Franc @lahti~ iz Elektroin{tituta Milan Vidmar, lahko trg deluje le, ~e so na njem postavljeni ti trije elementi: ekonomski odnosi z jasnimi pravili, tehni~no ekonomske mo`nosti sistema in mehanizmi upravljanja s sistemom. To pomeni, da je treba zelo dobro poznati zmo`nosti elektroenergetskega sistema in stanje v njem. ^e pogledamo s stali{~a, ki pravi, da je elektrika blago, je treba poznati, kak{no je `e sedaj stanje kakovosti blaga, in kak{no je pri~akovano stanje blaga, ki ga bomo prodajali. Dr. @lahti~ sodi, da je bilo na podro~ju spoznavanja kakovosti elektrike narejeno manj, kot bi moralo biti. V ~asu priprav so bile v ospredju predvsem organizacijske in poslovne aktivnosti. [tevilo akterjev, ki pri~akuje »svoj trenutek« za izpolnitev interesov v kratkem roku, se je mo~no pove~alo. Padca cen elektrike ni pri~akovati, novi lastniki pa bodo iskali dobi~ek predvsem v upravi~enih ali neupra-vi~enih racionalizacijah. Posledice tega so vidne tudi v evropskih elektroenergetskih sistemih oziroma podjetjih, kjer so na ra~un »racionalizacij« izgubili kakovosten strokovni tehni~ni kader. Slovenski elektroenergetski sistem je globalno gledano »vreden svoje cene«, glede na ekonomske razmere in gospodarsko mo~ dr`ave je bil razumno in strate{ko grajen in vzdr-`evan, kar je primerljivo z ve~ino sodobnih sistemov. Iz analiz, ki jih je EIMV opravil lani za Elektro Celje, in iz analiz, ki jih je opravil pred pribli`no {estimi leti za Eles (`al najnovej{a stanja niso bila posneta in analizirana), je mogo~e dobiti splo{en vtis o blagu, ki bo na tem trgu. Vse ka`e, da bodo morali sesti za skupno mizo nekateri ve~ji odjemalci, Eles in distribucijska podjetja z namenom odpreti knjigo s po-dro~ja kakovosti napetosti in pri~eti re{evati poglavje za poglavjem. Tr`ne zakonitosti oziroma kupci elektrike ne bodo ve~ dopu{~ali odstopanj od predpisane in dogovorjene kakovosti, razen ~e se jim bo to poznalo v `epu. Dr. @lahti~ meni, da bo nov tr`no naravnan sistem uspe{no za`ivel. Slovenci smo navajeni novosti, na{ elektroenergetski sistem je majhen, tradicionalnih zakoreninjenih odnosov in razmerij ni, prav EES pa je navajen {tevilnih organizacijskih sprememb in `al tudi eksperimentiranj. Pred nami je samo {e eden izmed posegov, za katerega upa in si `eli, da bo trajen, in da bo postal ustvarjalen za `al pri nas vedno bolj zapostavljeno teh-ni~no stroko. PO TEHNOLO[KI STRANI NI OVIR Po besedah Petra Petrovi~a, predsednika GIZ-a distribucije elektri~ne energije na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo v tem trenutku {e nimamo zagotovljenih vseh pogojev, prav tako tudi {e nimamo licence za tr`enje z elektri~no energijo. Stanje pripravljenosti in usposobljenosti elektrodistribucije na odpiranje trga je seveda razli~no od podjetja do podjetja. V Gospodarskem interesnem zdru`enju distribucije elek-tri~ne energije po tehni~ni in tehno-lo{ki plati ne vidijo ovir za postopno uvajanje trga z elektri~no energijo. Druga~e pa je po komercialni plati, kjer je kar nekaj te`av in dilem. Petrovi~ je omenil, da imajo v distribucijskih podjetjih razli~no usposobljene kadre za razumevanje in obvladovanje tr`enja kot dela poslovanja ali prodaje; ponekod so za to nalogo bolj usposobljeni, drugod manj. V nekaterih podjetjih so kupili tudi do-lo~ena strokovna znanja od specializiranih in{titucij. ^eprav so na po-dro~ju stikov z upravi~enimi odjemalci izpolnili `e vse formalne obveznosti (dopisi, sestanki, posvetovanja), trenutno z njimi {e niso vzpostavili vseh potrebnih operativnih stikov. Ta del aktivnosti je prav tako razli~en od podjetja do podjetja, pa tudi pri upravi~enih odjemalcih. Poleg tega je ena od ovir tudi v tehni~ni neoprem-ljenosti borznih sestankov, ki se bodo za~eli odvijati po 15. aprilu. Kljub omenjenim te`avam in dilemam pa Petrovi~ pri~akuje, da bodo zadeve sproti re{evali, zato je tudi uveden prehodni rok od delnega do kon~ne-ga odpiranja trga z elektri~no energijo. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN 6 proizvodnja in oskrba ^Zmanjševanje porabe električne energije, ki se je začelo že konec minulega leta, se še naprej nadaljuje, saj smo februarja v Sloveniji porabili 847,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 18,7 milijona oziroma 2,2 odstotka manj kot isti mesec lani. Odjem iz prenosnega omrežja se je občutneje zmanjšal predvsem pri distribucijskih podjetjih, ki so februarja prevzela 698,8 milijona kilovatnih ur oziroma za 2,5 odstotka manj električne energije kot februarja lani, medtem ko so neposredni odjemalci s porabljenimi 148,5 milijona kilovatnih ur za lanskimi rezultati zaostali le za 0,4 odstotka. Kljub omenjenemu padcu pa so dejansko doseženi rezultati bili skoraj enaki napovedi, zapisani v letošnji elektroenergetski bilanci, saj so se razlikovali le za 0,2 odstotka. IZJEMNI DOSE@KI HIDROELEKTRARN 1000 800 600 400 200 Februar 2000 Februar 2001 [J NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ f/zredno ugodne hidrološke razmere za ta letni čas se na veselje hidroelektrarn nadaljujejo še naprej, tako da so objekti na Dravi, Savi in Soči februarja v omrežje oddali kar 248,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 69,3 odstotka več kot v istem času lani. Dobro so delale tudi jedrska elektrarna Krško, ki je februarja v omrežje oddala 455,3 milijona kilovatnih ur (za 5,4 odstotka več) in druge termoelektrarne, ki so prispevale še dodatnih 344,7 milijona kilovatnih ur. Celotna domača proizvodnja je tako februarja dosegla milijardo 48,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 9,4 odstotka več kot isti mesec lani in tudi za 6,5 odstotka več od bilančnih napovedi. Sicer pa smo za nemoteno obratovanje morali 81,3 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti, na tuje pa nam je uspelo prodati za 255,2 milijona kilovatnih ur presežkov. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu 500 400 300 200 100 DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* I___I Februar 2000 II Februar 2001 [•Jo* ošnjih 'odatki o porabi električne energije v Sloveniji v prvih dveh letošnjih mesecih govorijo o negativni rasti porabe, saj smo do začetka marca skupno porabili milijardo 807 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar je bilo za 1,9 odstotka manj kot v istem lanskem primerjalnem obdobju. Povsem drugačna pa je slika na proizvodni strani, saj se je proizvodnja iz hidroelektrarn v primerjavi z lani v tem času skoraj podvojila in dosegla kar 617,3 milijona kilovatnih ur, iz jedrske elektrarne Krško in termoelektrarn pa smo pridobili še milijardo 569 milijonov kilovatnih ur. Skupni proizvodni rezultati so bili tako za 8,6 odstotka boljši od lanskih in tudi za dobrih 6 odstotkov nad bilančnimi pričakovanji. Zanimivi so tudi podatki o uvozu in izvozu, in sicer smo v prvih dveh mesecih na tujem kupili 184,6 milijona kilovatnih ur, v druge države pa prodali 507,2 milijona kilovatnih ur. 1200 1000 800 600 400 200 0 Februar 2000 U PROIZVODNJA I__IpORABA Februar 2001 Lluvoz Ll izvoz 7 o o iz energetskih okolij ELES PRVI TR@NI SESTANEK USPE[EN V prostorih Elesa je bil 8. marca prvi tr`ni sestanek za prodajo prese`kov elektri~ne energije interesentom na doma~em trgu. Gre za del prese`kov, ki so izkazani v leto{nji elektroenergetski bilanci, in jih je zaradi pogodbenih omejitev (dolgoro~ne pogodbe na letni ravni z Italijo so `e v celoti izrabljene) mogo~e prodati le na krat-koro~nih podlagah, to je za teden ali {tirinajst dni. Ker je bila izra`ena `elja, da bi doma~i ponudniki prevzeli dolo~ene koli~ine energije tudi preko bilan~nih koli~in, se je Eles odlo~il, da poskusno ponudi te prese`ke tudi morebitnim interesentom v Sloveniji. Tr`ni sestanek je pripravila skupina, ki je pristojna za organiziranje trga (Elesovo h~erinsko podjetje BORZEN). Kot ponudnik je tako nastopil Eles, na strani pov-pra{evanja pa pet distribucijskih podjetij in pet neposrednih odjemalcev (Talum, TDR Metalurgija, Metal Ravne, Energetika – @elezarna Jesenice, Inexa [tore). Obdobje trgovanja se je nana{alo na teden od ponedeljka, 12., do nedelje, 18. marca. Trgovalo se je po ceni, ki je enaka tr`nemu indeksu PLATTS, in sicer za pet vrst energije - energijo v pasu, no~no energijo (22.–6. ure), dnevno energijo (6.–22. ure), energijo preko vikenda in energijo za posamezne ure. Na prvem sestanku sta bila sklenjena dva posla v skupni koli~ini 504 MWh. Do oddaje prispevkov je bil {e drugi tr`ni sestanek za obdobje od 19. do 25. marca, ki je bil {e uspe{nej{i od prvega, saj je bilo na njem sklenjenih deset poslov, prodanih pa 3 milijone 856.100 kWh ur elektri~ne energije v skupni vrednosti 19 milijonov 921.565 tolarjev. Drugega sestanka se je udele`ilo osem kupcev (predstavnika Elektro Celje in Elektro Gorenjske ni bilo), povpre~na cena sklenjenih poslov pa je bila 5,17 tolarja za kilo-vatno uro. Sicer pa bodo po besedah direktorja projekta za organiziranje trga Gorazda Skubina podobni sestanki pod enakimi pogoji potekali tedensko vse do odprtja trga. Po odprtju trga, ko bodo stopila v veljavo pravila trgovanja z elektri~no energijo, pa je na tr`nih sestankih pri~ako-vati tudi predstavnike proizvodnih podjetij oziroma pozneje tudi tiste, ki bodo dobili ustrezne licence in postali ~lani organiziranega trga. BRANE JANJI] ELES NA OBISKU PREDSTAVNIKI NORD POOLA Konec februarja so se na povabilo Ministrstva za gospodarstvo v Elesu mudili predstavniki Nord Pool Con-sultinga. Kot nam je povedal direktor projekta za organiziranje trga Gorazd Skubin, so najve~ pozornosti v pogovorih namenili izmenjavi izku{enj in mo`nostim za sodelovanje pri sinhronizaciji dveh klju~nih dokumentov za delovanje trga z elektri~no energijo -sistemskih obratovalnih navodil in pravil za delovanje trga. Strokovnjaki omenjene organizacije imajo namre~ bogate in dolgoletne izku{nje pri vzpostavitvi skandinavskega trga z elektri~no energijo, ki je v svetu med uspe{nej{imi. Poleg tega pa so govorili tudi o mo`nostih, da bi v prihodnje okrepili tudi poslovno sodelovanje, saj Nord Pool pospe{eno i{~e stra-te{kega partnerja za {iritev svojih dejavnosti na obmo~ju Balkana. Slovenija ima namre~ v zvezi s tem, kot sti~i{~e energetskih tokov med vzhodom in zahodom pa tudi severom in tr`no zanimivim jugom, zelo ugodno lego. BRANE JANJI] NEK POPOLNA IZKORI[^ENOST ELEKTRARNE Nuklarana elektrarna Kr{ko je februarja oddala v omre`je 455.184 MWh elektri~ne energije, s tem je za dober odstotek presegla na~rt za ta mesec. V minulem mesecu je bila stoodstotno razpolo`ljiva in enako iz-kori{~ena. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev, ki jih predpisujejo tehni~ne spcifikacije. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v omenjenem mesecu segrevala povpre~no za 1,6 stopinje Celzija in najve~ za 2,5 stopinje Celzija od dovoljenih treh stopinj. Meritve radioaktivnosti v izpustih odpadne vode v reko Savo in v izpustih iz ventilacijskega sistema v zrak izvajajo strokovne slu`be NEK. Zunanje poobla{~ene tehni~ne institucije pa opravljajo meritve v okolici elektrarne. V okolici elektrarne je na- me{~enih 13 avtomatskih merilnih naprav sevanja, ki zaznajo tako spremembe naravnega sevanja zaradi vremenskih sprememb kot morebitne spremembe zaradi jedrskega objekta. Namen radiolo{kega monitoringa je ugotavljanje upo{tevanja predpisanih omejitev, spremljanje obratovanja elektrarne in ocenjevanje vplivov na okolje in prebivalstvo. Februarja so omenjene meritve pokazale, da so bili izpusti pod predpisanimi zakonskimi omejitvami. MINKA SKUBIC GIZ DISTRIBUCIJE SKUPNE PRIPRAVE NA ODPIRANJE TRGA V Gospodarskem interesnem zdru`enju distribucije elektri~ne energije (GIZ) se v zadnjih {estih mesecih intenzivno pogovarjajo in dogovarjajo o skupnih nastopih pri uresni~evanju nalog v okviru energetskega zakona in podzakonskih aktov ter o mo`nostih re{evanja problemov na podro~ju uvajanja trga z elektri~no energijo. Po besedah predsednika Petra Petrovi~a skupno nastopajo kot povezana skupina podjetij, in sicer v odnosu do Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Agencije za energijo in posameznih proizvodnih podjetij v EES. Prete`ni del tovrstnih aktivnosti se odvija v pri-~akovanju na 15. april, ko bo pri{lo Peter Petrovi~, predsednik GIZ-a distribucije elektri~ne energije. 8 pod medijskim žarometom do delnega odprtja trga z električno energijo; takrat naj bi skupaj nastopili na prvem borznem sestanku. Elek-trodistributerji skušajo poiskati skupne relacije tudi na področju dobave električne energije upravičenim odjemalcem po 15- aprilu. Gre predvsem za tiste pravne osebe v Sloveniji, ki imajo svoje poslovne enote in odjem-na mesta na različnih lokacijah na območju ene, dveh ali več distribucijskih podjetij. Poleg tega se predstavniki GIZ-a distribucije in Ministrstva za gospodarske dejavnosti v zadnjem času pogovarjajo tudi o določenih zadevah v zvezi s pripravo gospodarskega plana za leto 2001. Glede prehoda energetike iz gospodarskega v okolje-varstveno ministrstvo pa je Peter Petrovič povedal, da se v GIZ-u distribucije o tem niso formalno pogovarjali in tudi niso sprejeli nobenih sklepov. Vendar posamezni distribucijski direktorji menijo, da bi energetika kot izrazita gospodarska dejavnost bolj sodila v gospodarsko ministrstvo. Treba je namreč upoštevati, da so elektrodistribucijska podjetja delniške družbe, ki funkcionirajo po zakonu o gospodarskih družbah. MIRO JAKOMIN NOVA ORGANIZIRANOST PRILAGOJENA ODPIRANJU TRGA Na podlagi soglasja nadzornega sveta družbe je bil v začetku februarja 2001 v Elektro Primorski, d.d., sprejet nov Pravilnik o organizaciji družbe, s katerim bo nova organizacijska struktura prilagojena zahtevam novega energetskega zakona in odpiranju notranjega trga. Z novo organizacijo družbe se spreminja predvsem teritorialna organiziranost sedanjih poslovnih enot. Družba je tako po novem organizirana v štiri sektorje — tehnični, komercialni, finančno-eko-nomski in splošni sektor. Delo v tehničnem sektorju bo zajemalo distribucijo električne energije in upravljanje distribucijskega omrežja, v tem sektorju pa bo organizirana še posebna služba informatike. Delo na področju dejavnosti distribucije se bo teritorialno izvajalo na območjih distribucijskih enot v Novi Gorici, Kopru, Sežani in Tolminu. Delo v komercialnem sektorju pa po novem zajema dejavnost dobave električne > SINDIKATI Že lanska pogajanja o politiki plač so zadovoljila predvsem vlado in delodajal-ZAHTEVAJO ce, kar se tudi letos ni bistveno spremenilo. Plače so se leta 2000 sicer realno MANJŠE zvišale za 1,6 odstotka, vendar pa so se krepko zaostale za rastjo produktivnosti RAZLIKE *w BDP-ja. Poleg tega so se med decembroma 1999 in 2000 realno zvišale za y pi AjjAU komaj 0,2 odstotka, preostalih 1,4 odstotka pa lahko pripišemo decembrskim rednim in trinajstim plačam, ki pa jih je prejela le desetina zaposlenih, zato se je plačni prepad še bolj poglobil Tudi pogajanja o letošnji plačni politiki so zastala decembra, ko seje vlada sporazumela z javnim sektorjem o uskladitvi plač v višini 90 odstotkov pričakovane sedemodstotne inflacije. Sindikati, ki sicer že več let opozarjajo na porušena plačna razmerja v javnem in zasebnem sektorju, zahtevajo tako čimprejšnji dogovor in s tem tudi zmanjšanje razlik. Pri tem želijo najprej uskladiti izhodiščne plače z minimalno, ki znaša od januarja 84.418 tolarjev, in pospešiti rast izhodiščnih plač v najnižjih treh ali štirih tarifnih razredih znotraj posameznih kolektivnih pogodb. Primorske novice, 13. marec FEBRUARSKA Februarja je inflacija znašala 1,1 odstotka, kar lahko v prvi vrsti pripišemo po-INFLACIJA SPET dražitvi življenjskih potrebščin, ki so se v primerjavi z januarjem podražile za VISOKA prav toliko. Glede na lanski december so se te cene zvišale za 1,5 odstotka, glede na lanski februar pa za kar 8,7 odstotka. Blago je bilo po podatkih statističnega urada februarja v primerjavi z mesecem prej dražje za 1,2 odstotka, storitve pa za 1,1. Cene na drobno so bile višje za 1,3 odstotka, za kar 10,5 odstotka pa so poskočile v primerjavi z lanskim februarjem. Sicer pa so se najbolj podražile alkoholne pijače, zlasti pivo, kije bilo dražje za skoraj enajst odstotkov, in tobačni izdelki - podražiti so se za 6,3 odstotka. Krepko so se dvignile tudi cene avtobusnega (za 8,5 odstotka) in železniškega prevoza (za 7,3 odstotka), k inflaciji pa so prispevale tudi višje cene izobraževalnih tečajev in vrtcev, in višje cene prehrane in brezalkoholnih pijač. Profit, 14. marec Podjetje IBE je pred kratkim predstavilo gospodarskemu ministrstvu ter direktorjem in predstavnikom nadzornih svetov Savskih, Soških in Dravskih elektrarn novo finančno konstrukcijo za gradnjo verige savskih elektrarn. Pred nekaj tedni je namreč ministrica za gospodarstvo Tea Petrin povedala, daje stara finančna konstrukcija slabo pripravljena in da seje vlagatelj, Savske elektrarne, preveč zanašal na finančno pomoč države, zato bo treba študijo dopolniti Nov finančni načrt pa naj bi pokazal, da so omenjena podjetja sposobna sama financirati gradnjo elektrarn. Robert Golob, državni podsekretar za energetiko, gaje označil kot razveseljivega, direktor Savskih elektrarn pa je povedal, da v naslednjih treh ali štirih letih za tak podvig omenjena podjetja zagotovo še ne bodo imela dovolj denarja. Sicer pa ostaja višina naložbe -približno osemsto milijonov mark - enako visoka, prav tako so nespremenjeni roki za zgraditev. Veriga naj bi bila končana do leta 2012, prva elektrarna pa čez štiri ali pet let. Finance, 15. marec Slovenska pogajalska skupina za sklenitev sporazuma o Jedrski elektrarni Krško je že pripravila nova izhodišča za nadaljevanje pogajanj s Hrvati, medtem ko hrvaška skupina tega še ni storila. Tako še ne moremo govoriti o kakršnemkoli napredku pri pogajanjih, zaradi česar so stalna zatrjevanja ministrice za gospodarstvo Tee Petrin in predsednikov vlad Janeza Drnovška in Ivice Račana o uspešnem pogajanju in obljube, da bodo sporazum podpisali do junija, vedno bolj vprašljivi. Voditelja pogajalskih skupin - UrošKorže in Roman Nota - sta se namreč na januarskem neformalnem sestanku dogovorila, da bo vsaka stran pripravila predloge za rešitev glavnih odprtih vprašanj, kot sta finance in razgradnja ter skladiščenje odpadkov. Ko bodo še Hrvati poslali svoj del izhodišč, naj bi jih obe skupini pregledali, potem pa jih bodo v primeru, da bodo zelo odstopala, obravnavali hrvaška in slovenska vlada in oba odbora za mednarodne odnose v državnih zborih. Poleg tega pa se bodo morali lotiti še vprašanja solastništva elektrarne in najti celovito rešitev problem do izteka življenjske dobeJEK Delo, 17-februar PRIREDILA SIMONA BANDUR 9 ELEKTRARNE GRADILE SAME? ČAKAJOČ NA HRVAŠKA IZHODIŠČA iz energetskih okolij energije tarifnim odjemalcem, dejavnost dobave elektri~ne energije upra-vi~enim odjemalcem, organizirana pa bo {e slu`ba za nabavo materiala in opreme. Organiziranost finan~no-ekonomskega sektorja in splo{nega sektorja se ne bo bistveno spremenila. Nova organiziranost bo botrovala tudi nekaterim kadrovskim spremembam oziroma prerazporeditvam na nekaterih vodilnih in vodstvenih nalogah. Tako bo zagotovljeno bolj{e ciljno delovanje dru`be z jasno strategijo za razmere, ki nas v bli`nji prihodnosti ~akajo. Vsi skupaj pri~aku-jemo `ivahno pomlad, ki pa skriva {e mnogo neznank in negotovosti. Z dobrim delom, pridobivanjem novih znanj in `eljo po uspehu pa bomo prehodili tudi to pomlad in vse te`ave, ki nas ~akajo, in prepri~ani smo, da bomo s skupnimi mo~mi ujeli pravi veter, v zadovoljstvo vseh zaposlenih in predvsem na{ih kupcev. NEVA TABAJ Kot nam je povedal Bojan Podlesnik, se omenjena pogodba nana{a na leto 2000, za letos pa je {e v obliki osnutka, ~eprav naj bi tudi to po pri~ako-vanjih in razre{itvi {e nekaterih odprtih vpra{anj v kratkem podpisali. BRANE JANJI] 10 INFORMATIKA POSLOVNI ODNOSI Z DISTRIBUCIJO NA VI[JO RAVEN Informatika, informacijske storitve in in`eniring, d.d., iz Maribora je konec minulega leta s petimi distribucijskimi podjetji podpisala pogodbe za izvajanje informacijskih storitev, s katerimi so po besedah direktorja mag. Bojana Podlesnika medsebojne poslovne odnose postavili na vi{jo kakovostno raven. V Informatiki so si za podobne pogodbene odnose prizadevali `e ve~ let, saj je dosedanje sodelovanje temeljilo bolj na zaupanju in splo{nih na~elih, ki so jih zdaj z omenjenim pravnim aktom tudi na-tan~neje opredelili. Pogodbe so med drugim prinesle tudi spremenjen cenik storitev, ki ne upo{teva ve~ predvsem dele`a posameznega podjetja v nekdanjem skupnem prihodku, ampak temelji na razli~nih kazalcih opravljenega dela, od {tetja opravljenih transakcij, porabljenih sekund centralnega procesorja, {tevila izpisov, obsega zasedenega prostora na disku in podobnega. Z uvedbo tak{nega podrobnega merjenja opravljenega dela so se stro{ki tudi pravi~neje porazdelili med posamezna distribucijska podjetja, uveljavilo se je tudi na~elo, da ve~ja poraba pomeni tudi vi{je ra~une in obratno. SLOVENSKI E-FORUM MESTNA ENERGETIKA OB VSTOPU V EU Glede na hitro pribli`evanje roka, ko bo uvedena konkurenca tudi v oskrbi z energijo, je bilo zelo zanimivo strokovno sre~anje, ki ga je v za~etku marca pod naslovom Mestna energetika ob vstopu v EU organiziral Slovenski E-forum, Dru{tvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Uvodnega posvetovanja (v okviru cikla treh strokovnih sre~anj z naslovom Javnost za trajnostno energetsko zasnovo Ljubljane - okoljski vidiki proizvodnje in rabe energije v Ljubljani) se je udele`ilo lepo {tevilo predstavnikov energetskih in{titucij in podjetij. Znani strokovnjaki z energetskega podro~ja (med njimi tudi Peter Kozina iz Elektro Ljubljane) so predstavili problematiko energetskih vidikov novega prostorsko-razvojne-ga plana mesta Ljubljane, oskrbo Ljubljane z elektriko v razmerah energetskega trga in razvojno strategijo na tem podro~ju. Skupna ugotovitev sre~anja je bila, da Ljubljana za zdaj {e nima energetskega koncepta in celotnega razvojnega na~rta, na ob~inski in dr`avni ravni pa ni jasno, katera slu`ba je pristojna za energetiko. Kot je ob tem dodatno pojasnil Andrej Klemenc, tajnik E-foruma, Slovenija letos vstopa v proces oblikovanja in postopnega odpiranja trga z elektri~no energijo in plinom. Iz-ku{nje iz dr`av EU ka`ejo na potrebo hitrega in obse`nega prilagajanja mestnih oblasti in energetskih podjetij na novo nastajajo~e razmere. Sode~ po izku{njah iz dr`av srednje in vzhodne Evrope, pa lahko liberalizacija energetike {e posebej ogrozi sisteme daljinskega ogrevanja, s tem pa poslab{a kakovost oskrbe z energijo in njene vplive na lokalno in globalno okolje. Lokalna energetika lahko izkoristi tiste prilo`nosti u~inkovite proizvodnje in rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije, ki jih velika multinacionalna podjetja bodisi prezrejo bodisi ne morejo izkoristiti zaradi za njih previsokih transakcij-skih stro{kov. Vklju~evanje javnosti v oblikovanje energetskih zasnov lahko identificira {ir{i spekter u~inkovite proizvodnje in rabe energije. Poleg tega lahko s krepitvijo zaupanja in mehanizmov soudele`be in nadzora zmanj{a transakcijske stro{ke za njegovo izrabo ter prispeva tako k pre`ivetju in razvoju lokalnih podjetij za oskrbo z energijo in energetskimi storitvami, kot tudi k zmanj{anju vplivov na naravno okolje. VIOLETA IRGL MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE SISTEMA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM POTRJENA Marca je v Premogovniku Velenje potekala zunanja presoja sistema kakovosti po standardu ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Presojevalci iz Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje so pohvalili dobro izdelano vizijo ter dolgoro~ni strate{ki na~rt Premogovnika Velenje. Pozitivno so ocenili tudi dobro izdelane razvojne na~rte h~erinskih podjetij, podro~je komuniciranja, urejenost dokumentacije na vodstvenem nivoju, postopek vodenja notranjih presoj ter notranjih ukrepov. Certifikat po zahtevah standarda ISO 9001 so v Premogovniku Velenje pridobili leta 1998. S tem so dokazali, da obvladujejo delovne procese v podjetju. Ker je certifikat treba vsako leto potrditi, so imeli leta 1999 prvo redno zunanjo presojo. Lani je Premogovnik Velenje prejel tudi certifikat po zahtevah standarda 14001, ki obravnava obvladovanje vplivov na okolje. Hkrati s certifikacijsko presojo za to po-dro~je je potekala tudi presoja po standardu ISO 9001. Letos je bila tako prvi~ izvedena kombinirana skupna zunanja presoja obeh standardov. »Prva kombinirana zunanja presoja je potekala v odprtem dialogu, dobrem sodelovanju vseh odgovornih oseb in z opravljenim delom smo zelo zadovoljni. Tako na podro~ju kakovosti kot pri ravnanju z okoljem nismo ugotovili neskladnosti s standardi,« je na zaklju~nem sestanku v Premogovniku Velenje dejal vodja presojevalcev mag. Ahmet Mehoni} iz Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje. Priporo~ila, ki so jih dali presojevalci, bodo v Premogovniku Velenje upo{tevali kot smernice za nadaljnje izbolj{ave in jih bodo upo{tevali pri prehodu na zahteve novega standarda ISO 9001:2000. MATEJA TOPLAK liliiililillilli'llffM ZA [IR[O PROMOCIJO STROKE Elektrotehni~na zveza Slovenije je imela v drugi polovici februarja v Ljubljani redni letni ob~ni zbor. V zvezo je v~lanjenih ve~ kot 5.000 ~la-nov v 13 podro~nih elektrotehni~nih dru{tvih in 9 strokovnih dru{tvih. Svoje delo opravlja v strokovnih komisijah in dru{tvih. Njena najpo-membnej{a vloga je povezovanje strokovnjakov s podro~ja elektrotehnike, njihovo izobra`evanje, priprava slovenskih standardov, skrb za elektro-tehni~ne izraze ter promocija stroke. Tako kot vsako leto so tudi letos za uvod v letni ob~ni zbor organizirali strokovno predavanje. Tokrat je bila to predstavitev Izobra`evalnega centra elektrogospodarstva in njegova vizija ob njegovi vedno ve~ji samostojnosti. Kot je dejal vodja ICES-a Milan Stebernak, je strategija centra ugotoviti potrebe po znanju v elektrogospodarstvu in organizirati ustrezno izobra`evanje kjerkoli v Sloveniji s sodobnimi tehni~nimi pripo-mo~ki. Izrazil je tudi pripravljenost sodelovati z Elektrotehni~no zvezo {e zlasti pri pripravi strokovne literature, kjer bi jim bila njihova {tudijska komisija v koristno pomo~. Sodelovanje je podprl tudi ~lan zveze Marjan Porenta in urednik ~asopisa Novice. Predvsem se mu je zdelo smotrno, da bi v Novicah objavljali izo-bra`evalne akcije, za katere so ~lani zainteresirani in bi jih lahko izvajal ICES v razli~nih krajih Slovenije. Dobro in u~inkovito medsebojno sodelovanje med ICES-om in zvezo je v preteklosti `e bilo, saj so skupaj opravili usposabljanje za 430 upravljavce MHE. Med pomembnej{e ugotovitve o delu zveze v lanskem letu lahko {tejemo stagnacijo ~lanstva, predvsem individualnega. Dejavnost zveze pozna predvsem ~lanstvo, medtem ko je kljub obilici dogodkov in informacij {ir{a javnost premalo seznanjena z njo. Lani je zveza organizirala ali sodelovala pri vrsti posvetovanj, kongresov in konferenc ter organizirala kopico strokovnih seminarjev. Strokovni izsledki njihovih ~lanov so bili objavljeni v Elektrotehni~nem vest-niku in Informacijah MIDEM. Tudi za letos si je po besedah Marka Jagodi~a, predsednika zveze, ta zadala organizirati vrsto izobra`evalnih oblik, od konferenc do delavnic. [e naprej bodo aktivno sodelovali v razpravah o pridru`evanju Slovenije Evropski zvezi, sodelovali z in{tituti in agencijami nacionalnega pomena, izdajali vse tri publikacije, skrbeli za strokovno izrazoslovje, strokovna besedila ter u~benike za seminarje. Posamezna dru{tva bodo nadaljevala organiziranje strokovnih ekskurzij. Letno dvodnevno sre~anje slovenskih elektrotehnikov pa bo aprila v Kr{kem. To bo `e osemnajsto tovrstno sre~anje, ki bo vklju~evalo strokovno predavanje o gradnji 400/110 kV RTP Kr{ko, ogled NEK in krajevnih kulturnih znamenitosti. MINKA SKUBIC Na usklajevalnem sestanku je Miha Po-to~nik (prvi z leve strani) predstavnikom vlade, delodajalcev in delojemalcev podal dodatno pravno razlago nekaterih delov besedila v predlogu Pravil delovanja Ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike. SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE TIK PRED PODPISOM SOCIALNEGA SPORAZUMA Sredi marca so se v Ljubljani ponovno sre~ali predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Zdru`enja delodajalcev Slovenije, Zdru`enja za energetiko pri GZS, Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije, pravne slu`be in Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Na delovnem sre~anju so {e enkrat pre~esali vse ~lene predloga pravil o socialnem partnerstvu med vlado, delodajalci in delojemalci ter se dokon~no sporazumeli glede sodelovanja in oblikovanja stali{~. Po kon~ni predlagani opredelitvi je eko-nomsko-socialni odbor na podro~ju energetike (kratko ESOE) tripartitni organ socialnih partnerjev v Republiki Sloveniji. Ustanovljen je z namenom obravnavanja vpra{anj in ukrepov, ki se nana{ajo na ekonomsko in socialno politiko, ter drugih vpra{anj, ki zadevajo posebna podro~ja dogovarjanja socialnih partnerjev za dru`be energetskih dejavnosti in oskrbe z gorivi. Kot podro~ja delovanja ESOE so partnerji opredelili socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja (pokojnine, invalidnine, socialne pomo~i, nadomestila itd.), problematiko zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, ekonomski sistem in ekonomsko politiko, pravno varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter sindikalne pravice // iz energetskih okolij in svobo{~ine. Sicer pa je `e v naslednjih dneh po omenjeni seji pravna slu`ba pripravila usklajen predlog Pravil delovanja ESOE, dopolnjen na Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je povedal Iztok Cilen{ek, podpredsednik Sindikata dejavnosti energetike, pri~akuje-jo, da bodo ustanovitveni dokument o socialnem partnerstvu med vlado, delodajalci in delojemalci predvidoma podpisali konec marca ali v za~et-ku aprila. Bistveno je, da so partnerji dosegli vi{jo raven soglasja, kar naj bi pospe{ilo re{evanje odprtih vpra{anj v energetskem sistemu. MIRO JAKOMIN liliiiiililiMIMWil MARIBOR 22. KOTNIKOVI DNEVI V Radencih je 15. in 16. marca potekalo tradicionalno strokovno posvetovanje o mo~nostni elektroniki in sodobnih elektri~nih instalacijah, ki ga `e vrsto let uspe{no organizira Elektrotehni{ko dru{tvo Maribor. Letos je omenjeno strokovno posvetovanje prvi~ potekalo pod dodatnim imenom Kotnikovi dnevi, med le-to{njimi temami pa so bile v ospredju novosti s podro~ja elektri~nih instalacij, standardizacije in zakonodaje ter {e posebej aktualna tema o kakovosti elektri~ne napetosti v povezavi z bli`ajo~im se odprtjem energetskega trga. Da so organizatorji z vsebino zadeli interese javnosti, potrjuje tudi izjemen obisk, saj se je leto{njega sre~anja udele`ilo ve~ kot 300 strokovnjakov s tega podro~ja. Sicer pa je poleg strokovnih referatov Kotnikove dneve spremljal tudi prikaz proizvodnih programov s podro~ja elektri~nih instalacij, merilnih in{trumentov in opreme za elektroenergetske objekte. BRANE JANJI] DRU@BA PETRO 12 PLINOVODNA OSKRBA V PREKMURJU Predsednik uprave Slovenske naftne dru`be Petrol, Janez Lotri~, in `upan Ob~ine Odranci, Ivan Merkoja, sta 5. marca podpisala koncesijsko pogodbo, po kateri bo Petrol prevzel gradnjo in upravljanje omre`ja za distribucijo zemeljskega plina v Ob~ini Odranci. Kot so sporo~ili iz Petrolove slu`be za stike z javnostmi, dru`ba s podpisom te pogodbe nadaljuje {iri-tev plinovodne oskrbe z zemeljskim plinom na obmo~ju Prekmurja, kjer ima koncesijsko pogodbo z Ob~ino Beltinci `e podpisano, razpolaga pa tudi `e z odlo~bo o podelitvi koncesije za ob~ino Turni{~e. Kot predvidevajo, bo vrednost investicije v 12-ki-lometrsko plinovodno omre`je skupaj z zgraditvijo oskrbovalnega plinovoda na relaciji Beltinci-Odranci dosegla 161 milijonov tolarjev. ^eprav sta ~as in potek gradnje plinovodnega omre`ja odvisna predvsem od hitrosti pri pridobivanju lokacijske in gradbene dokumentacije, naj bi bil plinovod predvidoma zgrajen v enem letu. Ob sklenitvi plinifikacije celotnega omenjenega obmo~ja bo na plinovodno omre`je priklju~enih okrog 440 uporabnikov, pove~ini individualnih. Dele` komercialnih uporabnikov zemeljskega plina bo 7-odsto-ten. Letno porabo zemeljskega plina pa ocenjujejo na 800 tiso~ kubi~nih metrov. MIRO JAKOMIN v Franciji ta udele`ba regulirana z zakonom, v drugih dr`avah, kot so Belgija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, delno pa tudi Gr~ija in Portugalska, pa dr`ava z dav~nimi spodbudami stimulira udele`bo delavcev pri dobi~ku. Sicer pa je tudi Evropska unija v dokumentu {t. 92-443/CEE leta 1992 posredovala priporo~ilo o delavski participaciji pri dobi~ku in rezultatih poslovanja. ^eprav je bil v Sloveniji `e leta 1997 pripravljen predlog zakona o udele`bi zaposlenih pri dobi~ku dru`be, do sprejetja tega dokumenta doslej {e ni pri{lo. Potrebo po zakonski ureditvi udele`be delavcev pri dobi~ku potrjujejo tudi vse ve~ja in pogostej{a izpla~ila 13. pla~e (profit sharing). To izpla~ilo so predlagali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer po petletnem obdobju ugotavljajo, da se vedno bolj {iri in uveljavlja, ni pa podprto z dav~nimi olaj{avami. Od 13. pla~e se namre~ morajo pla~evati vsi davki in prispevki, tako kot od rednih pla~. MIRO JAKOMIN A SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE mm ra zakonu 0 UDELBBI DELAVCEV PRI DOBIČKU V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagajo, da je treba poleg novega dogovora o politiki plač čim prej sprejeti tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Kot pojasnjujejo, je Predstavnika vodstva ZSSS, predsednik Du{an Semoli~ in izvr{ni sekretar Brane Mi{i~, sta novinarje seznanila s sindikalnimi stali{~i do uveljavljanja udele`be delavcev pri dobi~ku dru`b. zanimivosti E3EE1 IZVOLJENO NOVO VODSTVO SINDIKATA V družbi Elektro Celje, d.d., so februarja in marca potekale volitve v organe sindikata po enotah v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Tako se je 12. marca sestal novo imenovani izvršni odbor družbe Elektro Celje, d.d., in na prvi seji izvolil predsednika, podpredsednika in sekretarja sindikata družbe Elektro Celje,d.d. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Rozman, za podpredsednika Janez Skrivarnik, za sekretarko pa Helena Malovrh. Izvršni odbor sindikata družbe, ki je trenutno še stavkovni odbor, je že na prvi seji z vso odgovornostjo sprejel okvirni plan dela, ki temelji na reorganizaciji družbe po energetskem zakonu, še neuresničenih stavkovnih zahtevah, učinkovitejši koordinaciji distribucije, uspešnem sodelovanju z vodstvom družbe, z organi SDE-ja in svetom delavcev družbe, prav tako pa tudi na reševanju sprotnih problemov. S pridobljenimi izkušnjami članov iz prejšnje sestave in svežimi idejami novih članov izvršnega odbora upajo na še uspešnejše delovanje v štiriletnem mandatu. IVAN ROZMAN UVELJAVITI VIŠJO RAVEN VARNOSTI IN ZDRAVJA! Z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu Slovenija uvaja standarde varovanja zdravja zaposlenih, ki veljajo v EU. Varno in zdravo delo je mogoče doseči, ker so nevarnosti predvidljive in se je tveganjem za okvaro zdravja delavcev možno izogniti ali pa jih obvladati. To je med drugim pojasnila Lučka Bohm, strokovna svetovalka v ZSSS, in sicer na izobraževalnem seminarju o nalogah sindikata in sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, ki je potekal 21. marca v Ljubljani. Priljubljena predavateljica (doslej je napisala že vrsto člankov s področja socialne politike) je udeležencem, skupini članov iz panožnih sindikatov ZSSS, predstavila tematiko evropskega pravnega reda na področju varnosti in zdravja pri delu, temeljne re- šitve zakona o varstvu pri delu in naloge sveta delavcev na tem področju. Naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu pa je v drugem delu predstavil Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS. In kaj je spodbujanje zdravja? Po besedah Lučke Bohm gre za prizadevanje, ki je usmerjeno v ugotavljanje, kaj povzroča zdravje in ne zgolj in predvsem v ugotavljanje, kaj povzroča bolezen. Prav zato ne gre predvsem za nalogo zdravnikov, ampak vseh strok v podjetju in širši družbi. Vzroki za obolevanje so namreč tako na delovnem mestu kot v širšem življenjskem okolju. Pristop se že uveljavlja v nekaterih slovenskih podjetjih. Ves koncept je usmerjen tudi v aktivno sodelovanje zaposlenih, za uspeh na tem področju pa je zelo pomemben tudi prispevek strokovnjakov. Ne nazadnje pa to pomeni spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti, ki jo premore vsak, ki pozna in obvlada zahteve na svojem delovnem mestu. MIRO JAKOMIN Lučka Bohm, strokovna svetovalka za socialno politiko v ZSSS. ENERGETSKA KRIZA V KALIFORNIJI Velik razkorak med povpraševanjem in ponudbo je pripeljal Kalifornijo v pravo energetsko krizo, ki jo lahko premostijo le s konkretnimi dogovori med proizvajalci, distributerji in vlado. Prav zaradi velikega povpraševanje po električni energiji, je cena zemeljskega plina v tej ameriški državi zrasla v zadnjem letu za kar 17-krat. Posledica tega so seveda veliko višji stroški proizvodnje in višji računi za električno energijo — ti so se v letu dni kar potroji-li, kar pa še vseeno ni dovolj, da bi podjetja pokrila vse stroške. Tako sta se Southern California Edison in PG&E, ki se vsak dan soočata z milijonskimi izgubami, znašla na robu bankrota. Glavni vzrok za naraščajoče povpraševanje je v ekonomskem razvoju države, skoraj nemogočem uvažanju iz sosednjih držav in pomanjkanju novih energetskih virov. Elektrarne so namreč stare že več kot trideset let, pa čeprav delujejo v zadnjem letu s polno paro, so padle energetske zaloge v zadnjem letu pod pet odstotkov. V naslednjih dveh letih naj bi se te razmere še poslabšale, zato grozijo Kaliforniji še številni izpadi energije. Krizo nameravajo omiliti z novimi sodobnimi elektrarnami na zemeljski plin — te naj bi bile bolj okolju prijazne in proizvedle do 40 odstotkov več energije z enako količino zemeljskega plina. AMERIČANI PRODAJAJO ANGLEŠKO PODJETJE Ameriški elektroenergetski podjetji AEP in Xcel Energy sta se dogovorili, da bosta konec marca prodali svoje deleže angleškega Yorkshire Power Group podjetju Innogy Holdings, prav tako iz Velike Britanije. Do zdaj sta imeli ameriški podjetji vsaka polovičen delež podjetja, ki oskrbuje s plinom in električno energijo več kot dva milijona potrošnikov v Angliji in Walesu, poleg tega pa energijo distribuira tudi 2,1 milijona potrošnikom v celotni Veliki Britaniji. Podjetje Innogy, kije bilo pred privatizacijo del britanskega nacionalnega elektroenergetskega podjetja, ima 720 tisoč strank, v naslednjih štirih letih pa naj bi jih — če bo šlo vse po načrtih -pridobili še štiri milijone. Združitev z Yorkshire Power Group jim bo ta cilj vsekakor zelo približal. AEP jim bo svoj delež prodal za nekaj več kot 380 milijonov dolarjev, Xcel Energy pa za dobrih 340, vendar bodo obdržali še 5,25 odstotka deleža podjetja. 13 Odpiranje trga Analiza nasedlih investicij bo v celoti dokon^ana konec leta V proizvodnem delu elektrogospodarstva naj bi bilo za okrog 130 milijard nasedlih investicij, pri ~emer so med podjetji izjema le Dravske elektrarne. Mo`ni so trije temeljni na~ini re{evanja tega vpra{anja, ki je bistvenega pomena za zagotovitev konkuren~nosti podjetij na odprtem energetskem trgu. v pra{anje nasedlosti elektroenergetskih podjetij je po ocenah strokovnjakov eno klju~nih, ki ga bomo morali v Sloveniji re{iti {e pred odprtjem trga. Kako smo se lotili njegovega re{evanja, katera metodologija je bila pri tem uporabljena, kak{ni so prvi rezultati in kak{ne re{itve lahko pri~akujemo, so bila vpra{anja, ki smo jih v pogovoru zastavili svetoval- cu za ekonomsko podro~je in nosilcu projekta nasedlosti slovenskega elektrogospodarstva Uro{u Ruprehtu iz mariborskega EGS-a, razvoj in in`e-niring. Kot je povedal uvodoma, kake splo{ne metodologije v zvezi z ugotavljanjem nasedlosti v Evropski uniji {e ni, saj gre za razmeroma nov pojem, ki se je prvi~ pojavil pred petimi leti v Zdru`enih dr`avah. Evrop- 14 Uro{ Rupreht poudarja, da je o najprimernej{em na~inu re{evanja nasedlih investicij {e preuranjeno govoriti. ska unija naj bi sicer na temo nasedlih investicij pripravljala za dr`ave kandidatke poseben seminar, a je bil ta doslej `e nekajkrat prelo`en in naj bi bil po zadnjih podatkih {ele enkrat konec aprila. V EGS-u so zato sami stopili v stik s priznanimi svetovnimi strokovnjaki in ustanovami s tega po-dro~ja ter se nato med ve~ mo`nimi opcijami nato odlo~ili za tisto, ki naj bi dala podjetjem predvsem odgovore o tem, kako naprej oziroma kaj storiti, da bodo ohranila konku-ren~nost tudi po odprtju trga leta 2003. Nastala je neka groba metodologija in ocena nasedlosti, ki so jo maja lani predstavili tudi ministrstvu in proizvodnim podjetjem. Tedaj je bila oblikovana tudi posebna delovna skupina, ki je za~ela pripravljati bolj podrobne elemente analize nasedlih investicij, upo{tevajo~ tudi gibanje cen energije v naslednjem obdobju do leta 2005. Opravljena je bila cela vrsta izra~unov, ki so upo{tevali tako tehni~ne zna~ilnosti, razli~ne opcije obratovanja in nekatere temeljne ekonomske okvire, podjetja pa so nato dobljene rezultate uporabila tudi pri prijavi nasedlosti, ki so jo morala oddati do 15. oktobra lani. Nadaljnja obravnava tega problema je zaradi zamenjav v vladnih krogih nato bila nekako do leto{njega februarja v za-ti{ju, ko so se dogovorili, da za~eto delo vendarle nadaljujejo. TRI MO@NOSTI RE[EVANJA Problem nasedlosti investicij v elektrogospodarstvu po besedah Uro{a Ruprehta izhaja iz procesov prestrukturiranja in prilagajanja elektrogospodarstva novim razmeram, ki jih bo {e treba opraviti. Nasedlost investicij je namre~ tesno povezana s konku-ren~nostjo podjetij, pri ~emer bo treba o~istiti tudi bilance podjetij in jih na novo ovrednotiti. Vse to pa s ciljem, da na{a podjetja ~im bolje pripravimo na boj s tujo konkurenco na odprtem mednarodnem trgu. Za re{evanje nasedli investicij so uveljavljeni trije na~ini – s pomo~jo dr`ave oziroma v obliki enkratne dr`avne pomo~i (ta instrument je pri nas predviden tudi z energetskim zakonom, ko naj bi deset odstotkov kupnin iz naslova privatizacije podjetij namenili za namensko re{evanje tega problema), z uvedbo neke dodatne tarife na prenos elektri~ne energije ali pa z eventualno reorganizacijo in zdru`evanjem podjetij. Katera oblika priprave na energetski trg 2001 h krati z ocenjevanjem in analizo nasedlosti poteka tudi ponovno vrednotenje podjetij. Gre za pomemben korak, saj brez realne ocene vrednosti posameznih podjetij ni mogo~e izpeljati drugih ukrepov. Zato so v delovni skupini, ki se ukvarja z vpra-{anji nasedlosti elektroenergetskih podjetij, poleg strokovnjakov EGS-a, predstavnikov hidro in termoelektrarn ter ministrstva za gospodarstvo {e zastopniki sektorja za dr`avno premo`enje in ministrstva za finance. ali kombinacija je za na{ sistem naj-primernej{a, je za zdaj {e te`ko govoriti, saj je glede tega {e vedno precej neznank, kot denimo, kolik{en dele` podjetij bo prodan in po kak{ni ceni, pri ~emer pa je jasno, da bo treba neko obliko pomo~i elektrogospodarstvu vendarle izpeljati. Za zdaj tudi {e ni natan~no dolo~ena vi{ina nasedlih investicij, ki je sicer ocenjena na 130 milijard tolarjev, vendar pa {e potekajo podrobnej{e analize po posameznih podjetjih. Menim, pravi Uro{ Rupreht, da se bo ta {tevilka {e nekoliko spremenila, in sicer navzdol. Druga~e pa sam projekt analize in re{evanja nasedlih investicij {e ni kon~an oziroma bo enkrat konec tega leta. Naj na koncu {e poudarim, da se na{a {tudija ne prekriva s {tudi-jo analize konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo, temve~ je z njo komplementarna, saj je vsebina slednje ravno omenjena tretja mo`nost re{eva-nja nasedlosti z reorganizacijo in zdru`evanjem podjetij. V tej lu~i je tudi zelo koristna, saj bo mogo~e njene ugotovitve s pridom uporabiti za odlo~itve, ki jih je {e treba sprejeti. BRANE JANJI] Upravi^eni odjemalci na predstavitvenem sre^anju v mariboru J avno podjetje Elektro Maribor, d.d., je v sodelovanju z dru`bami Elektro-nabava, d.d., Iskraemeco, d.d., in Korona, d.d., v Mariboru pripravilo predstavitveno sre~anje z upravi~eni-mi odjemalci z naslovom Energetski trg 2001. Na njem so skozi vrsto tem posku{ali dati odgovore na temeljno vpra{anje: Kako bodo podjetja kupovala elektri~no energijo po 15. aprilu 2001? Predstavitev je bila namenjena vodstvenemu osebju poslovnih partnerjev, katere so seznanili s pogledi na nadaljnje uspe{no sodelovanje na po-dro~ju oskrbe z energijo ter prisluhnili pri~akovanjem, `eljam in pogledom na proces liberalizacije energetskega trga v Sloveniji. Lahko za-pi{em, da je 115 predstavnikov podjetij s koni~no mo~jo nad 41 kW izrabilo sre~anje in se konkretno seznanilo s prvimi informacijami, ki jih prina{ajo {tevilne novosti. Direktor Elektro Maribor, d.d., [tefan Lutar je povedal, da so idejo za sre~anje dali poslovni partnerji iz energetsko-tr`nih vrst, ki se `elijo tvorno vklju~iti s svojimi izdelki in storitvami pri odpiranju notranjega energetskega trga. »Elektro Maribor bo kot dobavitelj zagotavljalo zanesljivo in kakovostno elektri~no energijo vsem dosedanjim tarifnim odjemalcem in upravi~enim odjemalcem. Trgovanje s slednjimi pomeni novo vlogo Elek-tro Maribora, d.d., ki bo kot trgovec na notranjem trgu z elektri~no energijo ponudilo najugodnej{e pogoje vsem dosedanjem komintentom. Nino Maleti~ iz EGS-RI, d.d., je osve`il spomin na obveznosti, ki izhajajo iz energetskega zakona. Pravni okvir omogo~a svoboden dostop do omre`ja, transparentnost cen za uporabo omre`ij, odgovornost za zanesljivost in sistem obratovanja. Na trg prihajajo novi akterji, ki bodo elek-tri~no energijo dobavljali z neposrednimi dvostranskimi kupoprodajnimi pogodbami in z licitacijskimi nakupi na organiziranem trgu v okviru novoustanovljene gospodarske javne slu`be Borzen, d.o.o., za pasovno, trapezno, no~no in urno energijo. Uredbe so v vladni proceduri sprejemanja. Toma` Lah iz Agencije za energijo RS je orisal naloge pri izdajanju licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, dolo~anje cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij, razre{evanje sporov ter nadzor trga z elektri~no energijo in zemeljskim plinom. Dejal je, da liberalizacija od- 15 pravlja monopole in vpeljuje tr`ne razmere v energetiki. Dereguliran trg pomeni prenos funkcij z dr`ave na neodvisno in{itucijo Agencijo za energijo, ki z ustrezno regulativo zagotavlja uresni~evanje ciljev. Bojan Horvat iz EGS-RI, d.d., je predstavil bistvene novosti pogodbenih razmerij v primerjavi s sedanjimi zna~ilnostmi glede na teritorialni princip in dr`avno dolo~enih cen po tarifnem sistemu. Spremenjena zakonodaja tudi uravnava, na kak{ne na~ine lahko pride odjemalec do elektri~ne energije. Razlo`il je splo{ne in tehni~ne pogoje pri pogodbah z upravljalcem omre`ja za priklop na omre`je, nadalje obrazlo`il elemente, ki nastopajo v pogodbah za dostop do omre`ja. Za definiranje diagrama obremenitve bo treba poznati odjemal~evo dinamiko mo~i in porabo po ~asovnih obdobjih. Opozoril je na klju~no podro~je dobave elektri~ne energije, ki s prosto izbiro prina{a prilo`nosti in pasti. Elektro Maribor, d.d., v svojem poslanstvu z zdru`itvijo finan~nih in kadrovskih potencialov, uporabo sodobne tehnologije in novih znanj `eli v prodaji energije in storitev postati uspe{en in konkuren~en partner vsem dosedanjim odjemalcem na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni po letu 2003. Elektro Maribor, d.d., si prizadeva ponuditi najbolj{e pogoje pri oskrbi z elektri~no energijo, in sicer z usmerjenostjo k potrebam in `eljam odjemalca, s partnerskim odnosom in svetovanjem, opti-miranjem odjema in optimiranjem cene. Roman Gro{elj iz Elektrona-bave, d.d., je dejal, da je zelo ugodno presene~en nad velikim odzivom udele`encev. Ugotovil je, da so kalifornijski dogodki posredno popularizirali tudi slovenski energetski zakon. Ta se odra`a z mo`nostjo nakupov elektri~ne energije na trgu in merjenjem za upravi~ene odjemalce. Elek-tronabava, d.d., ponuja vso tehni~no ponudbo na enem mestu. Zagotavlja temeljno ponudbo z mo`nostjo dograditev ali pa po potrebi kupca. Elektronabava, d.d., je do zdaj sodelovala z Iskraemeco, d.d., v prihodnje pa bo tudi s Korono, d.d. ^lan uprave in koordinator razvoja, prodaje, marketinga in in`eniringa Iskraeme-co Slavko Vidic je predstavil Iskra-emeco, merjenje in upravljanje energije, d.d., in poudaril, da so v dru`bi 16 razvili sistemske re{itve za potrebe [tefan Lutar, direktor Elektro Maribor merjenja elektri~ne energije v skladu z novim Energetskim zakonom. Po besedah vodje in`eniringa Iskraeme-co Andreja Jesenka, so z glavnimi zna~ilnostmi modularnosti, univerzalnosti in nadgradljivosti izvedli projekte kombiniranih sistemov daljinskega od~itavanja sistemov {tevcev (AMR). Za spremljanje diagramov obremenitev upravi~eni odjemalci nad 41 kW priklju~ne mo~i potrebujejo podatke o karakteristiki svojega odjema elektri~ne energije. Slednjega lahko nadzirajo (za lastne napovedi odjema in od~itek dobavitelju) po podatkih iz merilnih {tevcev z ustreznimi komunikatorji, od katerih preko komunikacijske povezave preko telefonske linije PSTN, ISDN linije, GSM ali kabelske televizije potekajo do ra~unalnika. Tipe merilne opreme izdelujejo glede na na~in in potrebe odjema. Drobno gospodarstvo na nizki napetosti uporablja {tevce MT100 in MT851, ki v sebi shranjujejo obremenilno krivuljo s ko-munikatorji P2S, P2CA in P2CB. Industrijski odjem na srednji in viso- ki napetosti poteka s {tevci MT100, TE44 in MT851 in registratorji POREG2. Le-ta ima osnovno funkcijo parametriranja registrirnikov lokalno na merilnem mestu in daljinsko iz centralne postaje ter mo`nost prikaza merilnih rezultatov. Z ina~ico POREG2P enako funkcijo opravlja tudi v proizvodnji in prenosu v kombinaciji z zahtevano merilno opremo razreda to~nosti 0,2 s {tevci TE33 in TE340. Elektrodistribucijska podjetja Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Ljubljana so pri prvih 50 odjemalcih za~ela uporabljati zbiranje in varno shranjevanje merilnih rezultatov z metodo informacijskega pretoka podatkov. Iskraemeco je predstavila tudi elektronski {tevec delovne in jalove energije MT100, ve~funkcijski elektronski dvosistem-ski {tevec tipa MD 851 za uporabo v posredni vezavi in merilni garnituri MT851 z GSM komunikacijo ter MT 100 s telefonsko PSTN komunikacijo. S sistemom daljinskega od~itavanja {tevcev so dostopni vsi podatki, ki jih zahteva trg prodaje elektri~ne energije. S prakti~nim prikazom, ki ga je podal Sebastijan Lup{e, smo spoznali tudi u~inkovito in neposredno uporabnost sodobne merilne opreme, ki nudi poro~ilo obra~una energije in vse podatke, ki energetikom omogo~ajo re{itve za najbolj ekonomi~no rabo elektri~ne energije. Jure Ratej iz Korone, d.d., je potencialnim upravi~enim odjemalcem, ki so jih doletele {tevilne nejasnosti in dileme, zaradi {e nespreje-tih podzakonskih uredb, ponudil storitve svetovanja na podro~ju trga z elektri~no energijo. Odjemalcem se bodo obrestovali koristni ukrepi, poznavanje zna~ilnosti lastne porabe pa se bo ekonomsko hitro odra`alo pri zni`anju stro{kov. Navzo~i {e niso mogli odgovoriti na konkretno zastavljena vpra{anja o sestavi cene za transport (omre`nina) in samo dobavo elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. So pa osvetlili trg z elektri~no energijo z razli~nih zornih kotov, opozorili na nove mo`nosti za upravi~ene odjemalce, tehni~no plat pri oskrbi z elektri~no energijo, mo`nosti pri vklju~evanju na odprti trg in pasti, ki pre`ijo, ~e se stvari pravilno ne lotimo. DRAGO PAPLER aktualni intervju: prof. dr. Peter Novak Desnica ne ve, kaj delalevica Da ne bo pomote: v tem primeru ni mi{ljena politi~na desnica ali levica. Naslov asociira zgolj podobo neenotnega in neusklajenega dela v slovenski energetiki. V bistvu gre za ponazoritev ene od vodilnih misli, ki jih je izrazil prof. dr. Peter Novak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak na energetskem podro~ju (ogrevanje, hlajenje, klima-tizacija). Kot kriti~no opozarja, se v {kodo celotne slovenske energetike vse bolj zamegljujejo in slabo razlikujejo nekateri klju~ni pojmi in kategorije s podro~ij prava, politike, ekonomije, sociale, energetske stroke, tr`nega gospodarstva, zasebnega kapitala in podobno. Med drugim se v Sloveniji me{ata tudi kategoriji lastnine in trga. Pr s j rof. dr. Peter Novak je v mednarodnih in doma~ih energetskih krogih, poleg teoreti~nih in prakti~nih do-se`kov, znan kot pronicljiv kritik pojavov, ki so nemalokrat v nasprotju z osnovnimi na~eli stroke. Ob intenzivnem znanstvenem in strokovnem delu `e vrsto let opozarja na razne anomalije, z namenom, da bi se ~im prej zjasnilo nebo na energetskem podro~ju. Njegova razmi{ljanja pa niso usmerjena samo v kritiko, tem-ve~ tudi v iskanje novih mo`nosti za nadaljnji razvoj slovenskega energetskega sistema. Na podlagi pogovora v za~etku marca smo povzeli del njegovih kriti~nih pogledov na aktualno dogajanje v slovenski energetiki. Vse po na~elu: Vsak ~lovek ima pravico povedati, kar misli, da je resnica, in vsak drug ~lovek ima pravico, da ga iz enakega razloga spodbija (Samuel Johnson). Zelo hitro se pribli`uje 15. april. Kako na splo{no ocenjujete trenutno pripravljenost energetskega sektorja na odpi- ranje trga z elektri~no energijo, tako po tehnolo{ki kot komercialni plati? Kako je bil doslej izrabljen ~as za uresni~itev evropskih energetskih usmeritev? »Moja ocena o pripravljenosti na odpiranje trga z elektri~no energijo je nepopolna, ker nimam na razpolago vseh podatkov. Menim, da je ta priprava v bistvu {olanje kadrov za nastop na trgu. Vendar ~as v obdobju od sprejetja energetskega zakona do danes ni bil optimalno izrabljen. Kadrovske in organizacijske spremembe, ki so bile v tem ~asu opravljene na vladi, parlamentu, pa tudi v nekaterih elektroenergetskih podjetjih, so v bistvu negativno vplivale na priprave pri odpiranju trga z elektri~no energijo. V desetih letih smo iz ravni lastnega ministrstva za energetiko padli na raven tretjine dr`avnega podsekretarja za energetiko. To pravzaprav ka`e na neodgovoren odnos dr`ave do energetske panoge, od katere je odvisna celotna proizvodnja. In ta odnos politi~no gotovo ni dober in sprejemljiv.« Ena od ovir v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo je tudi pomanjkanje nekaterih pomembnih energetskih dokumentov, ki jih vlada za zdaj {e ni sprejela. »Priprava dobrih dokumentov, posebno za podro~je tr`enja z elek-tri~no energijo, ki je ne moremo akumulirati in jo moramo sproti proizvajati, je nedvomno dolgotrajen in strokovno zahteven postopek. Seveda brez ustrezne organizacije in organiziranosti - te trenutno v Sloveniji nimamo ali pa je zelo {ibka - dobrih dokumentov ni mogo~e napraviti v nekaj mesecih. To dokazuje tudi priprava celotne slovenske zakonodaje, ki se dela tako reko~ na vrat na nos. V bistvu se prepisuje nekaj tujih dokumentov, zadeve niso usklajene, in zato nenehno popravljamo zakone, uredbe in predpise. To povzro~a pravno nestabilnost in take neurejenosti `e dolgo ~asa ni mo`no vzdr`evati. Poglejte, v Sloveniji imamo celo vrsto strategij, od varstva okolja, zdravstva, kmetijstva in tako naprej. Gospodarske strategije, take, ki bi bila jasno opredeljena, pa nimamo. Vi veste, da je v razpravi program gospodarskega razvoja Slovenije. ^e pogledate na internetu, kaj je za energetiko zapisano v tem programu in kaj je zapisano v strategiji varstva okolja, takoj ugotovite, da desnica ne ve, kaj dela levica. @elje so postavljene tako visoko, da so dale~ od vsake realnosti. Problem je v tem, da se v Sloveniji me{ata kategoriji lastnine in trga. Lastnina je namre~ ~isto neodvisna kategorija od tr`nega gospodarstva in se tudi ne ravna vedno samo po trgu. In nikjer ni re~eno, da je dr`ava slab gospodar, ~e je lastnik, in obratno, da je nek zasebnik dober gospodar samo zato, ker je lastnik.« Kaj za prihodnji razvoj slovenske energetike po va{em mnenju pomeni priprava {tudije o kon-kuren~nosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije? »Menim, da {tudija, ki je bila februarja predstavljena na letnem zboru slovenskega odbora Svetovnega energetskega sveta v Velenju, ni slaba 17 in je v dolgoro~nem pogledu pamet- 18 na re{itev. Problem je v tem, da se v tej {tudiji predlaga postopno zdru`e-vanje proizvajalcev elektri~ne energije v eno skupno organizacijo. Ker je danes dr`ava lastnik vsega, se mi postavlja vpra{anje, zakaj moramo to delati postopno. Mi to lahko `e jutri naredimo, ~e menimo, da je dobro. S kakovostnim in organizacijsko enostavnim pristopom bi lahko tem podjetjem omogo~ili, da za~no u~inkovi-to gospodariti. Napa~no pa je, ~e predstavniki dr`ave mislijo, da mora lastnik odlo~ati o vsem, tudi o nakupu olja za turbino. To je noro! Dr`ava mora povedati, kaj je njena lastnina in imenovati upravljavce te lastnine, ki potem delujejo naprej. Skratka, pusti skupino upravljavcev, da samostojno delajo na trgu in bodi lastnik z dobi~kom. ^e pa mened`ment ni v redu, ga je pa~ treba zamenjati. In kon~no, razbitje tako majhnega elektrogospodarstva, kot je slovensko, gotovo ne vodi k optimalni proizvodnji. Na evropskem trgu bi lahko nastopali kot en sam tr`ni subjekt, torej kot eno samo podjetje, ki prodaja in kupuje elektri~no energijo za svoje potrebe.« Zgodba o na~rtovani gradnji HE na spodnji Savi se o~itno vle~e `e v nedogled. Nova vladna ekipa se trenutno ogreva za ustanovitev skupnega h~erinske-ga podjetja (SEL, DEM, SENG). V minulih letih ste ve~krat javno izrazili svoja sta-li{~a o re{evanju te problematike. Kaj o tej zadevi menite sedaj? »Dolgoro~no gledano je uresni~itev spodnjesavskega projekta za prihodnost dr`ave zelo kakovostna nalo`ba, {e zlasti glede na zahteve po odpravi {kodljivih emisij ogljikovega dioksida in glede na druge okoljevarstvene vidike. Kon~no pa gradnjo hidroelektrarn narekujeta dva razloga: prvi je energetski, drugi vodnogospodarski. Prepri~an sem, da je pri tem najpo-membnej{i drugi razlog. Glede zamisli o na~inu gradnje spodnjesavskih elektrarn pa bi omenil, da sem pred leti na razpravi o spodnjesavski problematiki v dr`avnem svetu predlagal, da bi v ta namen zdru`ili vse slovenske hidroelektrarne. Poudaril sem naslednje momente, ki bi jih morali obvezno upo{tevati: Slovenska industrija je ekonomski nosilec samostojne Slovenije, s sistemati~no razgradnjo ve~jih industrijskih podjetij uni~uje-mo slovensko znanje, saniramo banke - ne saniramo industrije, od bank `ivijo lastniki, od industrije pa prebivalstvo. V predlogu re{itve sem med drugim predlagal tudi, da se razpi{e-jo delnice, prednost nakupa pa naj imajo notranji delni~arji in predvsem dr`avljani Slovenije. Poglejte, pokojninski skladi, ki se sedaj oblikujejo, imajo idealno prilo`nost, da denar vlo`ijo v HE na Savi. ^ez 15 do 20 let, ko bodo denar potrebovali, bodo te elektrarne amortizirane. Ob minimalnem tveganju bo tedaj dobi~ek maksimalen in bodo lahko skladi z jamstvom izpla~evali pokojnine iz teh sredstev.« Kot je povedal dr. Robert Golob, dr`avni podsekretar na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, namerava dr`ava letos prodati 14,5-odstotni dele` v vsakem od petih elektrodistri-bucijskih podjetij. Kaj menite o predlaganem na~inu privatizacije tega dela dr`avnega pre-mo`enja? »Osebno prodaji distribucije in sploh prodaji infrastrukture, tako kot je za-mi{ljena, ostro nasprotujem. Opozarjam, da ljudje, ki so sedaj v vladi in distribucijo prodajajo, niso lastniki tega premo`enja in ga tudi niso ustvarili s svojim delom. To so za nizke pla~e in pogosto z udarni{kim delom naredili dr`avljani Slovenije. Posebej `elim poudariti, da je bila infrastruktura dru`bena lastnina in ta ni enaka dr`avni lastnini. Zakaj sem proti prodaji tega premo`enja? Distribucija v bistvu predstavlja stalni denarni tok. Kdor je lastnik distribucije, seveda tudi upravlja z velikimi finan~nimi sredstvi. Ni~ ne bi imel proti, ~e bi bili lastniki distribucije PIDI, seveda pod pogojem, da tega dela infrastrukture ne bi prodali tujcem. Mo`-nost je tudi, da bi lastniki tega pre-mo`enja postali zdravstveni ali pokojninski skladi. Sicer pa, ko govorimo o prodaji distribucije, bi se morali zavedati, da tujec ne bo kupil infrastrukture zato, da bi vanjo vlagal z izgubo, temve~ zato, da bo dobil najmanj 15- do 20-odstotni dobi~ek. Da bi to lahko dosegel, bo ceno dvignil tako, kot je to storil na Mad`ar-skem, v Braziliji in drugod. Vse to pa bodo pla~ali na{i dr`avljani. Zato je to nora politika! Tujcu poceni proda{, da te potem lahko izkori{~a v nedogled.« Elektrogospodarstvo naj bi lani imelo okrog 20 milijard tolarjev izgub. Kako v tem kontekstu ocenjujete na~rtovano prodajo dela elektrodistribucijskih dru`b, {e zlasti glede vpra{anja o tr`ni vrednosti tega premo`e-nja? »Infrastrukturo sedaj lahko vrednotimo, kakor pa~ ho~emo. Dejstvo je, da v EES 20 let nih~e ni pla~eval polne amortizacije in smo stanje samo vzdr`evali. Poglejte samo daljnovode, kak{ni so. [e pobarvati jih ne moremo, kaj {ele, da bi se ~esa drugega lotili. To je zelo kratkovidno in kratko-ro~no, in ~e ljudje v vladi mislijo, da bodo tujci vlagali v vzdr`evanje brez dobi~ka, se bridko motijo. In kon~no: Zakaj pa moramo to prodati? ^e dr`ava rabi denar, naj poi{~e take vire, da se bo dobi~ek zanesljivo vra~al nazaj. Distribucija pa je last dr`avljanov in ni nobenih razlogov, ne politi~nih ne materialnih, da bi ta del infrastrukture morali prodati tujcem. Drugo pa je, ~e `elimo infrastrukturo izbolj{ati kakovostno in tr`no. Ljudje v vladi naj poskrbijo za pogoje, da bodo tujci sovlagali k tej vrednosti kolikor ho~ejo in bodo postali lastniki sorazmerno glede na de-le` sovlaganja. Tu pa nimam ni~ proti, kajti to pomeni sve` kapital in odgovoren odnos vlade. Vsekakor je treba ~im prej dojeti, da Evropa svojih interesov ne oblikuje iz ljubezni do nas, ampak predvsem in izklju~no zaradi ~istega dobi~ka.« Energetika, ki je po svojem zna~aju predvsem gospodarska dejavnost, naj bi pre{la iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti na Ministrstvo za okolje in prostor. Odlo~itev za to potezo je te`ko razumljiva, saj med obema sferama obstaja konflikt razli~nih interesov. Ali je v tem primeru mogo~e zagotoviti neke optimalne pogoje za re{evanje pere~ih energetskih te`av in poiskati ustrezne re{itve za prihodnji energetski razvoj? »Ne poznam razlogov, zakaj energetika prehaja iz gospodarskega ministr- stva pod okrilje okoljevarstvenega. Vem pa, da je bil dr. Pavletu Gantarju, nekdanjemu ministru za okolje in prostor, zelo v{e~ podoben model na Danskem. Ni pa dobro premislil, koliko bodo stali premiki kadrov, sredstev, dokumentacije itd. ^e se enkrat za tak prehod odlo~i{, mora{ zadevo urediti dolgoro~no. Kot drugo bi omenil, da je slovenska energetika doslej v svojih planih videla najve~je probleme v prostoru, kot so denimo lokacije za HE in TE, problemi nuklearnih odpadkov in podobno. In seveda za gospodarstvo ministrstvo ni lep{ega, ~e se teh problemov re{i in jih prepusti okoljevarstvenemu po-dro~ju, kjer je `e tako ali tako navzo~ konflikt razli~nih interesov. V tem pogledu je morda za ta del prihodnjega energetskega razvoja prehod energetike na Ministrstvo za okolje in prostor celo ugoden. Dober minister za okolje bi namre~ te zadeve lahko razmeroma hitro uskladil in re{il. Po drugi strani pa je energetika gotovo ena od osnovnih gospodarskih dejavnosti, ki sodi v resor gospodarstva. V bistvu je energetika {e vedno hrbtenica gospodarstva. S tega vidika se mi zdi, da ta poteza ni bila dovolj pre-mi{ljena in lahko nastopijo zelo hude rof. dr. Peter Novak je pred leti na Fakulteti za strojni{tvo v Ljubljani na lastno `eljo sklenil univerzitetno kariero, kot je sam omenil v pogovoru. S tem je po eni strani `elel svoje mesto prepustiti mlaj{im univerzitetnim predavateljem, po drugi pa so ga k temu koraku spodbudile {tevilne strokovne obveznosti na mednarodnem podro~ju. Omenimo, da je predsednik Komisije za klimatizacijo pri Mednarodnem in{titutu za hlajenje v Parizu, ~lan njihovega znanstvenega sveta in eden od {estih ~la-nov upravnega odbora tega in{tituta, ki je medvladna organizacija, stara 82 let, in na svetovni ravni zdru`uje 80 odstotkov prebivalstva. Kot drugi del njegovih aktivnosti pa omenimo, da je kot podpredsednik Evropske zveze za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo (REHVA) odgovoren za strate{ki razvoj in za koordinacijo {tudijskih programov. Poleg tega sodeluje {e pri nekaterih drugih mednarodnih projektih s podro~ja energetike, med drugim vodi tudi projekt klimatizacije stavb brez hladilne snovi - z uporabo stisnjenega zraka (v okviru sodelovanja petih evropskih univerz). Dr. Novak je tudi ~lan Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije. Kot soavtor je sodeloval pri pripravi bro{ure Energija in okolje - Izbira virov in tehnologij za manj{e obremenjevanje okolja. Sicer pa je pred leti po upokojitvi ustanovil lastno podjetje Energotech, d.o.o., z namenom selektivnega svetovanja, predvsem na podro~ju u~inkovite rabe energije in okolju prijazne energetike. posledice z izredno veliko {kodo za celotno gospodarstvo. ^e bo pri{lo do krize, nih~e od ljudi, ki so trenutno na oblasti, ne bo kriv in tudi ne bo hotel biti kriv, ker ga verjetno ne bo ve~ na tem mestu. Spomnimo se samo krize leta 1972, ko se je pometalo z energetiko levo in desno. Vemo pa tudi, kaj se je pred kratkim zaradi nespametne politike pe{~ice ljudi zgodilo v Kaliforniji.« Predstavniki nekaterih mo~nej{ih energetskih in{titucij so na odlo~itev o prehodu energetike pod okrilje okoljevarstve-nega ministrstva v bistvu reagirali {ele takrat, ko je voz `e zapeljal po klancu navzdol. Ali predstavniki stroke res ne premorejo toliko takti~ne mo~i, da bi vladi na nek skupen, organiziran na~in pravo~asno posredovali tehtne argumente za ustrezno odlo~itev? »Stroka je mo~no razdvojena. Del strokovnjakov je v slu`bi dr`ave in delajo pa~ tako, kot jim dr`ava na-ro~i, sicer bi ~ez no~ izgubili slu`bo. Zato ne izkazujejo tistega strokovnega interesa, ki bi ga morali `e po svoji osnovni poklicanosti. Drugi del strokovnjakov pa je zaposlen v gospodarstvu, kjer so uporabniki energetskih storitev. Pri njih pa je interes ta, da dobijo ~im cenej{o elektriko in jih ne brigajo drugi stro{ki. Ugotavljam, da je stroka v tem trenutku popolnoma degradirana in se nahaja v re-sni~no nezavidljivem polo`aju. Energetski sveti, centri, zdru`enja in druge podobne in{titucije so prakti~no izgubile svojo strokovno mo~ in temu primerno se tudi dr`ava obna{a do njih. S tem ne trdim, da v energetskem sistemu strokovno ne delamo. Vendar pa tam, kjer gre za globalne in strate{ke odlo~itve, stroka nima popolnoma nobene vloge. Prav tako tudi nima nobenega vzvoda, na katerega bi pritisnila, da bi lahko normalno delala. V parlamentu ne more priti zraven, v dr`avnem svetu pa sedijo predstavniki civilne dru`be, ki nimajo nobenih dol`nosti in pravic. Zato lahko vsakokratna politika dela, kar ho~e. In to ni dobro za dr`avo. Pa tudi demokrati~no ne.« MIRO JAKOMIN 19 na{ gost: Alojz Ivanu{i~ Pred egs-om je klju~no Ssu k mse pgi kar ea menl ejeeknmtjre o dngri om`sapi v o oe d dianz r oss set ivk atz o nironj at rp as oejs tssopl opr ven meinmi -n - leto ja tudi funkcija ustanov, ki so doslej delovale na sistemski ravni. Potreba po tovrstnih storitvah bo zagotovo ob~utena {e naprej, vpra{anje pa je, kdo jih ali naj bi jih opravljal. m 20 ariborsko podjetje EGS, razvoj in in-`eniring, d.d., bi lahko ozna~ili kot organizacijo, ki deluje sicer bolj v senci, je pa s svojim delom mo~no vpeta v elektroenergetske kroge. Ravno ta mo~na povezanost z elektrogospodarstvom pa ob napovedani liberalizaciji in deregulaciji energetskega trga spro`a vrsto vpra{anj, povezanih z nadaljnjo usodo omenjene ustanove. Nekatere odgovore smo sku{ali poiskati v pogovoru z vr{ilcem dol`-nosti direktorja Alojzem Ivanu{i~em. V elektrogospodarstvu se ta hip nahajamo v obdobju {tevilnih vsebinskih in organizacijskih sprememb. Kako ste se nanje odzvali v va{em podjetju? »Podobno kot vsa druga elektroenergetska podjetja tudi EGS ne more mimo dejstva, da se bo moral vsebinsko in organizacijsko pripraviti na spremembe, ki jih prina{a odpiranje trga. Na{ polo`aj je v primerjavi z drugimi druga~en do te mere, da mi na{e prihodnje podro~je dela {e i{~emo, medtem ko druga podjetja `e vedo, kaj je oziroma, kaj bo njihova glavna dejavnost. Povedano druga~e, ~aka jih racionalizacija stro{kov poslovanja in prilagajanje v pomenu usposobitve na spopad s konkurenco, predmet poslovanja pa ostaja bolj ali manj enak. Glede na to, da je glavni odjemalec na{ih storitev sedaj ministrstvo za gospodarstvo, dr`ava pa se z odpiranjem trga postopoma umika kot neke vrste krovno podjetje ali generalni mened`er slovenskega elektrogospodarstva, pa na{a prihodnja pot ni tako jasna oziroma je bistveno te`ja. Kot vidimo zadeve pri nas, se mo`nosti ka`ejo predvsem v dveh smereh. Da tudi sami stopimo na trg in sku{amo prihodek pridobiti prek pogodb ali pa, da sku{amo svoje mesto poiskati kot neke vrste podporni in svetovalni servis v okviru nastaja-jo~ih novih elektroenergetskih podjetij. Kar se ti~e prve opcije, smo del prihodka na ta na~in zagotavljali `e doslej, pri ~emer pa je ta dele` v celotni strukturi zna{al le nekaj odstotkov. Kljub na{im poskusom, da bi ta dele` v minulih letih pove~ali, nismo bili preve~ uspe{ni, razlog pa gre iskati tudi ravno v veliki vpetosti v elektroenergetski sistem. Celotna na{a baza podatkov, programov in znanja se namre~ nana{a predvsem na zahteve, ki so izhajale iz sistemskih nalog. Tako smo se na tem podro~ju ukvarjali predvsem z izdelavo dokumentacije za preverbo izvedljivosti posameznih projektov za male hidroelektrarne, kogeneracije in podobno oziroma smo bili vklju~eni v presoje investicijskih projektov drugih. Kot `e re~eno, so ta dela pomenila manj{i dele` na{ih poslov in zato ne pomeni- jo kak{ne trdne podlage, na kateri bi lahko gradili naprej. Povsem nekaj drugega pa je strokovna podpora elektroenergetskim podjetjem. Te`a-va je tudi v tem, da gre za kriti~no obdobje, mi pa smo brez pravega sogovornika oziroma smo zelo slabo seznanjeni s pri~akovanji na{ega lastnika. Sku{ali smo priti v stik tudi z ministrom za okolje in prostor, kot tistim, ki naj bi v prihodnje imel pristojnosti nad energetskim sektorjem, vendar do konkretnih pogovorov {e ni pri{lo.« Na katera podro~ja so usmerjene va{e dosedanje dejavnosti oziroma s katerimi konkretnimi nalogami se ta hip ukvarjate? »^e bi na{ polo`aj ocenjeval s stali{~a teko~ih nalog, bi lahko dejal, da po-lo`aj trenutno niti ni skrb zbujajo~, bati pa se je, da gre bolj za zati{je pred viharjem. Na{e delo bi lahko grobo razdelil na problematiko razvoja elektroenergetskega sistema, planiranje in analiziranje poslovanja podjetij ter re{evanje problematike nasedlih investicij v podjetjih za proizvodnjo elektri~ne energije in premogovni{tvu. Z osamosvojitvijo podjetij leta 1991 je `al razvojna funkcija precej zgubila svoj pomen, saj so se z razvojem za~ela ukvarjati podjetja sama, ni pa bilo ve~ razvoja na ravni sistema. Naloge s podro~ja storitev za druge po pogodbah se trenutno nana{ajo na dva mednarodna projekta, in sicer Podporo energetske politike elektroenergetskemu sektorju v pridru`enih ~lanicah EU na po-dro~ju uskladitve proizvodnje elek-tri~ne energije ekolo{kim standardom ob hkratni zagotovitvi konku-ren~nosti. Gre za projekt v sodelovanju treh pridru`enih ~lanic - Estonije, Poljske in Slovenije - ter Velike Britanije, Avstrije in Finske, in ga po~asi kon~ujemo. Drugi projekt pa ima delovni naslov Skupno delovanje na podro~ju izvajanja ukrepov za izpolnitev zahtev Kjota, ki naj bi ga kon~ali enkrat jeseni. Poleg teh pogodbenih nalog je {e nekaj projektov, ki prav tako izhajajo iz javnih razpisov, kot je denimo priprava podlag za izdelavo prostorskega plana Slovenije s stali{~a energetike. Kot `e re~eno, pa gre v tem primeru za prihodkov-no manj{e projekte. Najve~ dela se tako {e vedno nana{a na naloge v ok- viru ministrstva za gospodarstvo, pri ~emer so ta hip zelo aktualni indika-tivni plan in vsa poro~ila, vezana na poslovanje podjetij v letu 2000, med katerimi so tudi analize zadol`enosti, likvidnostnega polo`aja, pa tudi nasedlih investicij. EGS sodeluje tudi pri pripravi Nacionalnega energetskega programa, ~eprav zdaj v nekoliko spremenjeni vlogi, kot mu je bila zaupana na za~etku, pri ~emer je bilo na{e izhodi{~e leta 1997, da bi hkrati prenovili tudi nacionalno strategijo. Kot veste, je obstoje~a {e vedno veljavna, ~eprav ne upo{teva vrste sprememb, ki jih prina{a odpiranje trga. Naj {e omenim, da je bil EGS nedavno tudi poobla{~en, da ustvari podatkovno bazo za podro~je celotne energetike, ki bo v prihodnje podlaga za pripravo dr`avne energetske bilance, energetskih letopisov in podobnih poro~il in analiz. Gre za pomembno podro~je, na katerem bi lahko gradili tudi na{o prihodnost, saj je dejstvo, da gre za projekte, ki jih je mogo~e EGS razvoj in in`eniring, d.d., sodi po izobrazbeni strukturi v sam vrh energetskih pa tudi slovenskih podjetij, saj ima ve~ kot 60 odstotkov zaposlenih visoko{olsko izobrazbo. Sicer pa se je {tevilo zaposlenih v zadnjih letih stalno zmanj{evalo, tako da jih je od 74 na za~etku leta 1991 v podjetju ostalo le {e 45. Alojz Ivanu{i~ kljub vsem zapletom optimisti~no gleda na prihodnost podjetja. izvajati le na podlagi neke baze podatkov, kar spet pomeni, da mora biti za tovrstne naloge izvajalec izbran za dalj{e obdobje. V EGS-u za tovrstne naloge vsekakor imamo ustrezno znanje in kadre.« ^e dobro razumem, torej va{o prihodnjo vlogo vidite v krepitvi razvojnih funkcij slovenske energetike in v posameznih projektih za elektroenergetska podjetja? »Obeta se kup sprememb, ki terjajo odgovore, od tega, kako naj se Slovenija strate{ko pripravi na odprtje trga, katere so prioritete, kak{en naj bo odnos do lastnih virov energije, kako re{evati problematiko izpolnjevanja zahtev iz Kjota in podobno. Pre-pri~an sem, da smo strokovno dobro podkovani, da bi odgovore na omenjena vpra{anja lahko pomagali us-pe{no iskati. V pomo~ pri tem je zagotovo tudi bogata baza podatkov, ~eprav je tudi res, da je do njih vse te`je priti. Energetska podjetja, ki so `e na trgu, jih varujejo kot poslovne skrivnosti, tako da bodo bilance in letopisi v prihodnje zagotovo morali dobiti bolj splo{ne vsebine. Po drugi strani, pa ne gre pozabiti, da iz na{ega podjetja izhaja tudi vrsta strokovnjakov, ki so prevzeli nekatere odgovorne funkcije v novih energetskih ustanovah – od ministrstva do agencije za energijo. In mo`nosti za zaposlitev na{ih ljudi v nastajajo~ih in z zakonom predvidenih ustanovah je {e precej. Vsekakor pa je na{a prihodnja usoda povezana tudi z re{itvijo problema financiranja, saj je to bilo doslej re{eno s tripartitno pogodbo med Elesom, ministrstvom in nami, ki izhaja {e iz ~asov, ko smo imeli samostojno ministrstvo za energetiko, in tudi precej druga~no vizijo.« V za~etku marca je bil objavljen tudi razpis za direktorja va{ega podjetja. Ste oddali prijavo? »Na polo`aju vr{ilca dol`nosti direktorja sem od za~etka lanskega leta. Vmes je bil `e en razpis, na katerega sem se prijavil, a je lastnik presodil, da kandidati ne izpolnjujejo zahtev, in je bil razveljavljen. Na ve~kratno zahtevo nadzornega sveta, naj se lastnik vendarle opredeli do tega vpra{a-nja, je tako letos pri{lo do ponovnega razpisa. Sam sem presodil, da se glede na okoli{~ine in dejstvo, da sem `e kandidiral, ni smiselno znova prijavljati. Lahko re~em le, da izbranega kandidata ne ~aka ni~ kaj lahko delo.« BRANE JANJI] 21 ponovno o gradnji savskih HE Priprave NA PRIPRAVO GRADNJE HIDROELEKTRARN Po skoraj polstoletnem obdobju razprav o mo`nostih gradnje HE na spodnji Savi se tovrstna prizadevanja z nezmanj{ano silovitostjo nadaljujejo tudi v za~etku 21. stoletja. K 22 do bo gradil, kako bo gradil, s ~im bo gradil, kako je s ceno elektri~ne energije, bodo novi objekti prina{ali do-bi~ek ali izgubo? To je nekaj »ve~no zelenih« vpra{anj, ki ponovno burijo vladne, elektroenergetske, posavske in druge skrivnostne duhove. Sredi marca je bilo veliko besed izre~enih o mo`nostih skupnega nastopa hidra-{ev v obliki holdinga, na vladni mizi pa se je zna{la nova predinvesticijska {tudija. Kaj prina{a nova re{itev? Vlada je Savskim elektrarnam Ljubljana, Dravskim elektrarnam Maribor in So{kim elektrarnam Nova Gorica nalo`ila, da do 15. marca pripravijo skupen investicijski predlog gradnje HE na spodnji Savi. Direktorji Borut Miklav~i~, Ivan Kralj in Valentin Golob naj bi v sodelovanju s pristojnimi vladnimi ustanovami ustanovili skupno h~erinsko podjetje in v tem okviru zagotovili potrebna investicijska sredstva. Pred iztekom roka smo se obrnili na Franja Cu-ranovi~a, koordinatorja omenjenih aktivnosti pri MGD-ju, in ga zaprosili za okvirno informacijo o poteku priprave tega predloga. Vljudno je pojasnil, da so se dogovorili, da me- dijem v ~asu priprave predloga ne bodo posredovali informacij; javnost bodo vsekakor obvestili, vendar pozneje. Isto je povedal tudi Ladislav Tom{i~ iz Dravskih elektrarn Maribor, eden od ~lanov strokovne skupine. V telefonskem pogovoru je na vpra{anje o trenutnem dogajanju previdno izjavil, da spo{tuje dogovor in v tem trenutku ne more povedati ~isto ni~, kar di{i po spodnji Savi. Ali je informiranje o spodnji Savi potemtakem splavalo po vodi? Nikakor ne. Po radiu smo namre~ 15. marca sli{ali (Studio ob 17.00), da je strokovna skupina (SEL, DEM in SENG) v roku pripravila omenjeni predlog in ga posredovala vladi. Po besedah Ivana Kralja, direktorja DEM, je bilo za pripravo predinvesti-cijske {tudije, ki jo je naro~ila vlada, na voljo izredno malo ~asa in so tako reko~ delali dan in no~. Trenutno se pogovarjajo, da bi ustanovili holding, v katerem bi hidra{i zdru`ili sredstva (predviden je tudi vstop zasebnega kapitala). Ta mo`nost sicer obstaja, vendar je treba pred ustanovitvijo te organizacijske oblike natan~no preveriti, kako je s pogoji za gradnjo HE v razmerah odpiranja trga z elektri~no energijo. Borut Miklav~i~, direktor SEL, pa meni, da preinvesticijska {tudija v bistvu ne prina{a ni~ novega. Novo je samo to, da vstopajo na trg elektri~ne energije, in da se bodo morali na tem trgu pomeriti. Pri tem se je pokazalo, da podjetje SENG zaradi investicije, ki je trenutno v teku, v prihodnjih dveh ali treh letih ne bo moglo v ta namen prispevati izdatnej{ih sredstev. Sicer pa direktorji SEL, DEM in SENG menijo, da imajo za ure-sni~itev spodnjesavskega projekta na voljo dovolj strokovnega znanja in operativne usposobljenosti, saj so zgradili `e vrsto hidroelektrarn, kot so Zlatoli~je, Mav~i~e, Vrhovo in druge. V omenjeni oddaji Studio ob 17.00 je Ivan Kralj optimisti~no izjavil, da bi se lahko kot dobri poslovni partnerji `e jutri dogovorili za skupen nastop pri pripravi potrebne dokumentacije in drugih korakov. Po njegovi presoji bi lahko za~eli graditi HE Bo{tanj najpozneje v jeseni leta 2002. Kot je povedal dr. Robert Golob, dr`avni podsekretar za energetiko na MGD-ju, naj bi vlada v kratkem C9C Dolgoletna prizadevanja za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi se vneto nadaljujejo, reka pa mirno te~e mimo Bo{tanja. ^eprav naj bi delovni stroji po nekaterih optimisti~nih napovedih zabrneli nekje v zadnji ~etrtini leta 2000, se to ni zgodilo ne lani ne do 1. aprila 2001. Kljub temu optimisti napovedujejo, da naj bi jeseni letos postavili temeljni kamen za gradnjo HE Bo{tanj, najpozneje do jeseni leta 2002 pa bi v Bo{tanju spro`ili konkretna gradbena dela. Po besedah dr. Roberta Goloba, dr`avnega podsekretarja za energetiko pri MGD-ju, bi morali energetiki opustiti brezplodna razmi{-ljanja o tem, kaj je bilo v minulem obdobju, in se ~im prej usmeriti v prihodnost. S skupnimi mo~mi naj bi se ~im prej zavzeli za re{evanje teko~ih nalog pri ure-sni~evanju projekta za gradnjo HE na spodnji Savi. m ag. Marjan Porenta, Elektrotehni{ka zveza Slovenije: Vpra{ati se moramo, zakaj po 50-letnem obdobju projekt gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi ni uresni~en. Projekt podpirajo tako strokovnjaki in predstavniki po-liti~nih ter strokovnih organizacij, kot tudi ob~ani prizadetih regij. Kje so torej vzroki, da celi generaciji slovenskih in`enirjev in tehnikov elek-tro, strojne in gradbene stroke ne uspe uresni~iti tega projekta, ki bi Sloveniji lahko zagotovil velik del lastne oskrbe in okolju prijazne hidroener-gije? S tem bi lahko zagotovili tudi dolo~eno stopnjo energetske neodvisnosti, hkrati pa bi re{ili tudi druga pomembna infrastrukturna vpra{a-nja, kot so na primer vodnogospodarske re{itve, za{~ita pred poplavami, namakanje kmetijskih povr{in, zaposlovanje ljudi itd. Ali ni to za dr`avo Slovenijo, ki pravi, da je napredna, sodobna, evropska, in ki pravi, da s svojimi razvojnimi na~rti ravna okolju prijazno, velika sramota? (Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija, 15. marec 2000). ~asu prou~ila investicijski predlog o gradnji HE na spodnji Savi, se do njega opredelila in sprejela dolo~ena priporo~ila oziroma navodila za nadaljnje korake. Poudaril je, da se je predinvesticijska {tudija pod do-lo~enimi predpostavkami izkazala v korist celotnega projekta. ^e se hidroenergetska podjetja lotijo tega projekta s skupnimi mo~mi, potem imajo hidra{i na voljo dovolj prostih investicijskih sredstev za gradnjo HE. Poleg tega projekt tudi po merilih Evropske unije prina{a dovolj visoko stopnjo donosnosti, na eni strani za investitorja, po drugi pa za konce-denta preko pridobivanja koncesije in davka na dobi~ek. Ob tem je dr. Golob {e menil, da je treba vso zadevo pred kon~nimi zaklju~ki {e dodatno preveriti. To delo naj bi opravila posebna strokovna komisija, ki jo bo imenovala vlada. MIRO JAKOMIN 23 vzdr`evanje SENG Prod zmanj[uje akumulacijo za he doblar Konec lanskega in v za~etku tega leta je potekalo drugo ~i{~enje akumulacijskega jezera Podselo za HE Doblar iz izpraznjenega jezera. Praznjenje je bilo v prvi vrsti potrebno zaradi ograditve gradbene jame za vtok za HE Doblar II, saj bo to akumulacijsko jezero opravljalo svojo vlogo za obe hidroelektrarni. v akumulacijo za HE Doblar So~a na leto prina{a 90.000 kubi~nih metrov proda, Tolminka 20.000 in Idrijca z Ba~o 25.000. Tako se je v petdesetih letih prvotna prostornina akumulacije jezera zni`ala z devet milijonov na sedanjih 5,6 milijona kubi~nih metrov. »Da se akumulacija ne bi {e naprej zmanj{evala, smo sredi devetdesetih let izdelali sanacijski program, ki Z odvozom 250.000 kubi~nih metrov proda so v dvokilometrskem pasu poglobili jezero Podselo za dva metra. 24\ predvideva vsakoletno ~i{~enje jezera. Predvidene imamo lokacije in letno na~rtovane koli~ine odvoza materiala. Za petletno obdobje imamo izbranega izvajalca del za odvoz proda, ki je bil izbran na javnem razpisu,« pojasni vzdr`evanje akumulacije Alida Rejec, pomo~nica direktorja za razvoj in stike z javnostmi pri So{kih elektrarnah. Gradbena podjetja odpeljani material uporabljajo v gradbe-ni{tvu. Od intenzivnosti del v tej panogi je odvisno tudi povpra{evanje po produ. V popre~ju ga tovornjaki na leto odpeljejo od 150 do 200 tiso~ ton. Gradbena podjetja, ki odpeljejo prod, dobijo material brezpla~no, ob tem pa morajo poravnati obveznosti ob~ini. Za protiuslugo ta podjetja So{kim elektrarnam urejajo bre`ino akumulacijskega jezera. [tiri mesece prazna akumulacija ob koncu lanskega in v za~etku leto{nje-ga leta je bila potrebna v prvi vrsti za ograditev gradbene jame za vto~ni objekt za HE Doblar II. Prazno jezero so izkoristili tudi za obse`nej{e od-va`anje proda in mulja. »Ker je jezero Podselo ~elna akumulacija, se v njej nabira najve~ proda in mulja. Slednji se zaradi naravnega sortiranja nano{enega materiala, ki ga naredi tok vode, ustavlja skoraj ob pregradi. Medtem ko je ves prod uporaben, pa mulj odva`amo na deponijo, ga pokrijemo z zemljo in deponijo ozelenimo. Ob zadnjem praznjenju akumulacije smo iz jezera odpeljali 250.000 ton proda in 50.000 ton mulja. Poleg tega smo uredili del bre`ine s kamnometom in sanirali del, ki so ga po{kodovale visoke vode v ~asu denivelacije. S tem smo poglobili dno jezera v povpre~ju za dva metra na dvokilometrskem odseku med Mostom na So~i in pritokom So~e Godi~em,« je povedala Alida Rejec. Poseg, za katerega je bilo treba pridobiti ustrezna dovoljenja tako okoljevarstva kot lokalne skupnosti in vodnega gospodarstva, jih je stal 100 milijonov tolarjev. So{ke elektrarne z odstranjevanjem proda in mulja `elijo zmanj{ati vplive akumulacije na poplave in ohraniti njen uporabni volumen. Ob koncu leto{njega leta bo potrebno {e eno tritedensko praznjenje jezera Podselo. V tem ~asu bodo odstranili pregrado za vtok za novo hidroelektrarno Doblar II. MINKA SKUBIC nova nalo`ba v TE-TOL Odlo^itev O PPE TOL{e letos TE-TOL s kombinirano proizvodnjo iz dveh blokov po 32 MW in enega s 50 MW pokrije 90 odstotkov letnih potreb mesta Ljubljane po toplotni energiji in 50 odstotkov potreb mesta v pasu po elektri~ni energiji. Zaradi tehnolo{ke zastarelosti, iztro{enosti in izteka `ivljenjske dobe prvih dveh blokov, ki obratujeta od leta 1966, so za~eli v za~etku devetdesetih let razmi{ljati o nadomestnem objektu zanju. Preostali del potreb mesta po obeh vrstah energije pa bi prevzel novej{i, tretji blok. S tem bi ohranili TE-TOL v centru elek-tri~nega in toplotnega konzuma. v ta namen je bila v drugi polovici devetdesetih let narejena vrsta {tudij, ki so obdelale mo`nost dogradnje plinskega turboagregata k protitla~ni parni turbini, tehnolo{ko in ekolo{ko sanacijo prvih dveh blokov, idejno re{itev namestitve plinskih turbin z utilizatorji, optimizacijo parametrov in lokacijo vr{ne plinske turbine, postavitev vr{no plinske turbine v ko-generacijskem procesu, vlogo in vklju~itev plinske turbine v TE-TOL v slovenski elektroenergetski sistem, velikost in konfiguracijo plinske proizvodne tehnologije v TE-TOL ter njeno vklju~itev v elektroenergetski sistem. Ugotovitve {tudij so pokazale najoptimalnej{o re{itev. To je postroj z dvema plinskima turbinama s pri-padajo~ima generatorjema, dvema utilizatorjema in odjemno kondenza-cijsko parno turbino z generatorjem /PPE TOL/. S tem bi na pragu objekta zagotovili okrog 200 MW elek-tri~ne in okrog 165 MWt toplotne mo~i ter proizvodnjo tehnolo{ke pare 23 ton na uro. Za doseganje koni~ne mo~i na~rtujejo dodatno zgorevanje, z njim bi lahko dvignili elektri~no mo~ na parni turbini v primeru po-ve~anega toplotnega odjema in po-ve~ali toplotno mo~ v primeru zahtev po ve~ji elektri~ni obremenitvi. »Izsledki {tudij so tudi pokazali, da prina{a objekt PPE TOL vrsto prednosti, tako za TE-TOL, mesto Ljubljana kot elektroenergetski sistem Slovenije. Za TE-TOL pomeni nadaljevanje energetske tradicije v Mostah in ohranjanje delovnih mest v na{em podjetju. Nadalje ekonomsko izko-ri{~enost obstoje~ih pomo`nih objektov, kot so akumulator toplote, hladilni sistem, kemi~na priprava vode, ki bi bili v primeru, da ne pride do gradnje, neprilagojeni manj{im energetskim zmogljivostim. Zaradi nanovo zgrajenih pomo`nih objektov v zadnjih letih bodo ni`ji investicijski stro{ki. V kombiniranem procesu proizvodnje elektri~ne in toplotne energije bo ve~ji energetski izkoristek, saj plinsko parni objekti zahtevajo za doseganje maksimalnih izkoristkov ustrezen toplotni konzum, ki ga ponuja mesto Ljubljana. Mesto Ljubljana bi z novo nalo`bo pridobilo najso-dobnej{o tehnologijo za ekolo{ko sprejemljivo in poceni oskrbo mesta s toploto. Objekt bi z akumulatorjem toplote omogo~al zanesljivo oskrbo daljinskega ogrevanja ne glede na dinamiko proizvodnje elektri~ne energije, potem ve~jo zanesljivost napajanja mesta z elektri~no energijo, ki jo omogo~a mo`nost oto~nega obratovanja objekta, in ne nazadnje tudi bolj{o ekologijo v mestu, zaradi zmanj{anja ogljikovega in `veplovega dioksida, pra{nih delcev in hrupa. Elektroenergetski sistem bi iz PPE dobival najcenej{o elektri~no energijo iz termoenergetskih virov. Tehni~ne lastnosti v kombinaciji z obstoje~o tehnolo{ko infrastrukturo bi omo-go~ile {iroko ponudbo sistemskih storitev, kot so sekundarna regulacija, hladna rezerva, oto~no obratovanje. Pa tudi prilagodljivo obratovanje elektroenergetskemu sistemu in sistemu daljinskega ogrevanja, saj bli`ina reke Ljubljanice omogo~a postavitev turbinskega kondenzatorja ter delovanje objekta v centru elektroenergetskega konzuma,« meni Bo{tjan Ko-tar, vodja razvojnega sektorja v TE-TOL. m \3M25 Akumulator toplote je del pomo`nih objektov tudi za PPE TOL. nalo`be v TET Poleg navedenih tehni~nih in eko-lo{kih razlogov se v TE-TOL zavzemajo za nalo`bo, ker se zavedajo, da je cena elektri~ne energije iz njihovega objekta visoka in z njo na odprtem trgu z elektri~no energijo ne bodo konkuren~ni. Najpomembnej{i razlogi za visoko ceno so drago vzdr-`evanje, zastarele tehnolo{ke re{itve in s tem ni`ji izkoristki, visoki transportni stro{ki premoga in odvoza ter deponije pepela. Tudi zato je nova investicija in prehod na novo tehnologijo proizvodnje elektri~ne in toplotne energije njihova najpomembnej{a razvojna naloga. Predra~unska cena na~rtovane na-lo`be zna{a 24 milijard tolarjev. Novi plinski in parna turbina naj bi bile zgrajene do leta 2005, ko pote~e `iv-ljenjska doba prvima dvema enotama. Obstajata dva na~ina financiranja, in sicer kot lastna investicija TE-TOL z najemom kreditov slovenskih bank in poro{tvom dr`ave za najetje kreditov za gradnjo objekta ali kot investicija neodvisnega proizvajalca energije, ki bo skupno z bankami podprl projekt in postal solastnik objekta. Cena elektri~ne in toplotne energije iz novega objekta bo znana po izdelani analizi trga zemeljskega plina in dokon~ni analizi investicijskih stro{kov v investicijskem programu. Za novo nalo`bo bo letos do-kon~ano poro~ilo o vplivih novega objekta na okolje, {tudija izvedbe nameravane investicije, investicijska {tudija, idejna re{itev za izdelavo pri-klju~ka na magistralni plinovod, lokacijska dokumentacija, sistemske re{itve za 110 kV daljnovodno povezavo TE-TO-Ljubljana Polje-Be-ri~evo, {tudija ume{~enosti projekta v celovito strategijo javnih podjetij TE-TOL in JP Energetika. Omenjene {tudije in re{itve bodo prispevale k temu, da bo letos na vrsti investicijska odlo~itev. Za leto{nja dela na tem projektu, ki se nana{ajo predvsem na izdelavo razli~ne dokumentacije in projekta gradbenih del, je na~rtova-nih 105 milijonov tolarjev. MINKA SKUBIC [ESTKRAT VE^JA mNOSIoLNOsStT u Leto{nja nalo`bena politika v TE Trbovlje je nadaljevanje lanske. Najpomembnej{e tri investicije - gradnjo mostu, zamenjavo 0,4 kV stikali{~a in informacijski nadzorni sistem oljnih rezervoarjev - so za~eli lani in jih bodo kon~ali letos. Najve~ja letos za~eta in kon~ana nalo`ba bo generalni remont turbine. v 26 trboveljski termoelektrarni so `e nekaj zadnjih let ugotavljali, da je ob-stoje~i most »ozko grlo« za nekoliko ve~ji transport do termeolektrarne. Ker je bila njegova nosilnost le 10 ton, so vsakokrat za te`ji tovor iskali posebno dovoljenje. Tovrstne te`ave so nastopile pred vsakim letnim remontom. Druga te`ava pa je bila prenizka vi{ina mostu nad gladino reke Save. Vsakokrat, ko je Sava na tem delu poplavljala, je bil poplavljen tudi most. »Pred dvema letoma smo naredili analizo, s katero smo `eleli ugotoviti, ali rekonstruirati stari most ali zgraditi novega. Rezultati so pokazali, da bi bila rekonstrukcija starega mostu, ki bi ga morali povi{ati za 1,8 metra, enako zahtevna, in to tako konstrukcijsko kot finan~no, kot gradnja novega mostu. Pod obstoje~im mostom namre~ potekajo vsi komunikacijski vodi za TET in ~e bi stari most podrli, bi bilo treba postaviti za~asno konstrukcijo, po kateri bi potekali ti vodi in bi omogo~ila dostop intervencijskim vozilom do termoelektrarne,« je o odlo~itvi za novi most povedal Branko Luk{i~, vodja razvojno investicijskega sektorja v TET. Gradnjo mostu so uskladili z rekonstrukcijo ceste Trbovlje-Hrastnik in statistiko 20-letnega obdobja visokih vod, ki prav za konec in za~etek leta ne predvideva visokih vod. Vreme pa jim je letos ponagajalo in visoka Sava jim je po{kodovala nasipe, pilote in vmesne stebre in povzro~ila dvome-se~no zamudo pri delih. Novi most bo stal 8 metrov gorvod-no od starega mostu in bo zgrajen za 1,8 metra vi{je nad gladino Save oziroma sedanjega mostu. Njegova nosilnost bo 60 ton. Most bo povezan s priklju~kom na novo zgrajeno cesto Trbovlje-Hrastnik. Cesto na tem odseku so premaknili v hribino za stika-li{~e in jo dvignili, saj je bila prav tako kot most ve~krat poplavljena in s Dovoz do elektrarne ob poplavah leta 1991. tem prekinjena cestna povezava med Trbovljami in Hastnikom. »Prestavitev ceste bo zaokro`ila kompleks elektroenergetskih objektov TET in olaj{ala njihovo vzdr`evanje. Do letos je stikali{~e od elektrarne delila prav prometna magistralna cesta. V projekt mostu je vklju~ena tudi nova ureditev parkiri{~a, ki bo na stari lokaciji, vendar na nekoliko dvignjenem terenu. Predvidevamo, da bo tehni~ni prevzem mostu v za~etku junija. Njegova predra~unska vrednost z vsemi priklju~ki, novo vratarnico in nekaterimi komunikacijskimi vodi zna{a 270 milijonov tolarjev,« je {e povedal Branko Luk{i~ in dodal, da bodo v termoelektrarni brez te`av pripeljali tovor na dvori{~e `e za leto{nji letni remont. Mogo~ pa bo tudi zahtevnej{i transport ob morebitni gradnji ~istilne naprave. Ob-stoje~i, ve~ kot trideset let star, most bodo ohranili, ker so ugotovili, da bi bilo prestavljanje vse infrastrukture, ki je povezana z njim, predrago glede na preostalo dobo delovanja TET. Druga nalo`ba, za katero od lani potekajo pripravljalna dela, je zamenjava 0,4 kV stikali{~a nizke napetosti in lastne rabe. Staro sikali{~e je postalo nezanesljivo in `ivljenjsko nevarno. Za sto petdeset milijonov vredno na-lo`bo je oprema v izdelavi, njeno monta`o in povezave na obstoje~o infrastrukturo pa bodo opravili med poletnim remontom. Odpravljanje ro~nih manipulacij in avtomatsko obra~unavanje tro{arin so bili glavni razlog za namestitev informacijskega centralnega nadzora nad oljnimi rezervoarji. Elektrarna ima na voljo dva rezervoarja s po 10.000 kubi~nimi metri prostornine, ki sta bila grajena za obratovanje plinsko parnih enot in za zagonsko gorivo 125 MW bloka. Zaradi manj obratovalnih ur plinskih enot, kot so jih na~rtovali, sta ta dva rezervoarja namenjena tudi hladni republi{ki rezervi za tovrstno gorivo. Nekako na mejo med nalo`bo in vzdr`evanje sodi poletni generalni remont turbine. To bo zadnji poseg na trbini, ki bo omogo~il obratovanje 125 MW bloka do leta 2007, to je do konca `ivljenjske dobe te enote. MINKA SKUBIC 27 Sredi grabenih del za novi most. distribucijski center vodenja Elektro Maribor DCV NAMENJEN USPEŠNI PRILAGODITVI na trgu Elektro Maribor v sodelovanju s strokovnjaki Elektrona-bave, doma~ega Ensica in kanadskega podjetja SNC La-valin ECS pospe{eno posodablja distribucijski center vodenja in vgrajuje vrhunsko, trenutno najsodobnej{o tehnologijo. Kot je znano, energetski zakon zagotavlja kon-kuren~nost na trgu elektri~ne energije po na~elih nepristranskosti in preglednosti. Uvedba deregulacije v elektroenergetski sistem pa nujno pomeni tako organizacijske kot tehni~no-tehnolo{ke spremembe v poslovanju elektro-distribucijskega podjetja. V 28 za~etku leta 2000 je skup{~ina Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije na pobudo Ministrstva za gospodarske dejavnosti zaradi enotnega na~ina re{evanja vpra{anj pri obnovi distribucijskih centrov v Sloveniji spro`ila ve~ aktivnosti na ravni vseh petih elektrodistribucijskih podjetij. Preko komisije GIZ za tehni~ne zadeve so najprej uskladili na~in obnove distribucijskih centrov. Naro~ili so izdelavo {tudije Upravi~enost tehnolo{ke posodobitve DCV-jev v slovenski distribuciji (EIMV) in pridobili recenzijsko strokovno mnenje prof. dr. Ferdinanda Gubine. V {tudiji je dan velik poudarek vplivu odpiranja trga z elektri~no energijo in vplivu zahtev energetskega zakona na DCV-je. Na podlagi navedene {tudije je komisija GIZ za tehni~ne zadeve izdelala po-ro~ilo skup{~ini GIZ-a. V njem so povzete ugotovitve {tudije EIMV, ar- Bogomil Jelenc, univ. dipl. in`enir elektrotehnike, je v Elek-tro Mariboru prevzel vodenje obnove prostorov za novi distribucijski center vodenja, po podpisu pogodbe za tehnolo{ko opremo pa investicijo in vodenje projektne skupine za projekt tehnolo{ke opreme DCV. Vmes je vodil tudi investicijo obnove elektri~nih in{talacij jakega in {ibkega toka v celotni poslovni stavbi Elektro Maribor. Omenimo pa {e njegov prispevek pri uresni~evanju nekaterih drugih pomembnih projektov, kot so uvedba klicnega centra (v tesni povezavi z DCV - prijava napak uporabnikov) ter projekt izra~una nedobavljene elek-tri~ne energije (1997), skupaj z izdelavo ra~unalni{kega programa, ki je {e danes v uporabi (samostojno delo). gumentirano pa je podano tudi usklajeno stali{~e vseh petih slovenskih distribucijskih podjetij, da je treba pospe{eno nadaljevati posodobitev obstoje~ih DCV-jev. Kot je povedal Bogomil Jelenc, vodja projekta za zgraditev DCV Elektro Maribor, so se prizadevanja za posodobitev njihovega distribucijskega centra za~ela `e pred leti. Po pridobitvi soglasja je Elektro Maribor leta 1996 kupilo prostore Dravskih Elektrarn v Mariboru na Vetrinjski ulici 2, v tretjem nadstropju, ki povsem zado{~ajo potrebam sodobnega DCV (prva faza gradnje DCV). Leta 1997 je bil narejen idejni projekt tehno-lo{ke opreme DCV Elektro Maribor, v katerem so opredeljene povezave z obstoje~imi in na~rtovanimi informacijskimi sistemi znotraj podjetja ter z zunanjimi partnerji, sistemi vodenja in bazami podatkov. Zatem je bila naro~ena izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo adaptacije prostorov DCV, na podlagi katerih so pridobili gradbeno dovoljenje in pripravili prostore za vgradnjo nove teh-nolo{ke opreme. Z obnovo teh prostorov je bila leta 1999 sklenjena druga faza gradnje DCV. Leta 1999 sta bila izdelana tudi projekt za razpis in investicijski program. Projekt za razpis je bil narejen skladno z zakonom o javnih naro~ilih, te- (nadaljevanje na str. 37) POGLED EVROPO VSE BOLJ SE ODPIRA TUDI PLINSKI TRG Pred kratkim so nekatere dr`ave Evropske unije `e za~ele odpirati meje tudi za trgovanje zemeljskega plina. Z liberalizacijo se je tovrstna proizvodnja energije za~ela z veliko hitrostjo razvijati in {iriti po vsem svetu. Dana{nji trendi namre~ napovedujejo {tevilne nove mo`nosti za investicije, ni`anje prodajnih cen in rast gospodarstva. Z razvojem pa padajo tudi stro{ki proizvodnje, prenosa, gradnje novih zmogljivosti in ne nazadnje tudi distribucije. Za zdaj so v trgovanju v ospredju Zdru`ene dr`ave Amerike in Kanada, sledi pa jim tudi Evropa, ki ima dobre mo`nosti za razvoj zaradi {tevilnih povezav. Proizvodnja električne energije iz elektrarn na zemeljski plin obeta porabnikom v Evropi še nekoliko nižje račune. Plin je namreč cenejši od drugih goriv, poleg tega pa je tudi bolj učinkovit, saj oddaja pri izgorevanju več energije. Za nameček je še za okolje bistveno manj obremenilen kot trda goriva, zato si države z odpiranjem trga tega energenta obetajo velike koristi. Predvsem računajo na razvoj gospodarstva in višjo raven življenjskega standarda, zato so mnoge naredile že prvi korak, ki je potreben, da se ta panoga bolj razvije — privatizirale so podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo plina. S tem se bodo sprostili državni monopoli, računi za energijo se bodo, kot že rečeno, znižali, zaradi tega pa bodo podjetja v mednarodnem okolju tudi bolj konkurenčna. Mednarodno trgovanje se je od leta 1985 sicer že podvojilo, do leta 2020 pa naj bi bilo še enkrat večje, kot je danes. Do takrat naj bi ta energija dosegla 24 odstotkov svetovne porabe, za zdaj pa raste povpraševanje za 2,7 odstotka na leto. Delež se bo po napovedih v naslednjem desetletju postopoma še povečal. Količina zemeljskega plina pa je vendarle omejena. Za zdaj so zaloge še obetajoče, saj so 62-krat večje kot trenutna proizvodnja. Nafti v tem primeru kaže mnogo slabše — zaloge so namreč le 4l-krat večje kot proizvodnja. PREDNOST V POVEZAVAH Zaradi velikega povpraševanja po zemeljskem plinu so začela velika podjetja vlagati v nadaljnji razvoj te panoge. Začela so graditi nove industrijske objekte in elektrarne, zlasti na utekočinjeni zemeljski plin, predvsem pa povezovati svet z novimi plinovodi. Poleg tega se podjetja — kot se je zgodilo tudi ob od- 29 piranju trga z električno energijo - med sabo združujejo in sklepajo posebne pogodbe, s čimer se trg še bolj prepleta in povezuje, po drugi strani pa spet pelje v neko obliko monopolizma. Ena najbolj povezanih celin je prav Evropa, saj vodijo plinovodi poleg številnih povezav po kontinentu še v Sibirijo, Azijo, Afriko in do Severnega morja. Sicer pa je razvoj svetovnega omrežja še v polnem razmahu. V tem času se namreč povezujejo Kanada, ZDA in Mehika v severnoameriški sistem, širi se tudi omrežje v Latinski Ameriki, južnoazijski plinovodi se povezujejo s tajskimi, malezijskimi, singapurškimi in indonezijskimi, v razvoju je še zahodno afriško omrežje in številne poti okrog Kaspijskega morja in Turčije, v prihodnosti pa naj bi velikanski plinovodi povezali še osrednjo Azijo in Srednji Vzhod z Indijo, Kitajsko in drugimi večjimi mesti v Aziji. Kot napovedujejo strokovnjaki, je ta povezovalna vnema glede na naraščajoče povpraševanje vsekakor utemeljena. Vrzel v ponudbi naj bi pokrili s povečanjem uvoza, s čimer pa se bodo znižali stroški proizvodnje in prenosa. Tako so, denimo, še leta 1981 potrebovali 21 dolarjev za proizvodnjo enake količine energije, kot jo dobijo s približno 150 litri nafte, danes pa je za to potrebnih le pet dolarjev. Podobno je s prenosom: cena za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina s tankerjem je padla z 270 milijonov dolarjev pred petimi leti na 170. Poleg tega se je pocenila tudi proizvodnja sama, in sicer za polovico v zadnjem desetletju. ENERGENT STOLETJA Vsa ta dejstva kažejo na to, da postaja zemeljski plin eden izmed najbolj zaželenih virov energije v naslednjem stoletju. ZDA, Kanada in Velika Britanija so ta sektor v veliki meri že razvile, zdaj pa iščejo nove možnosti, da bi pokrile tudi naraščajoče povpraševanje. Po drugi strani pa so tu še nerazviti trgi, kot so Iran, Egipt, Nigerija, Katar, Argentina, Bolivija, Mehika, Venezuela, Indija, Pakistan in Filipini, kjer upajo na to, da bo večja raba zemeljskega plina povečala ekonomsko moč držav in privabila tuje investitorje. SEVERNA AMERIKA Severnoameriški trg služi kot model razvoja za ves svet, saj je razvil obširen sistem menjave energije in si zagotovil sekundarne trge za prenos zmogljivosti, poleg tega pa na njem sodeluje že več kot tisoč udeležencev. Največja njihova prednost je samozadostnost, zahvaljujoč tekmovanju pa je za kupce poskrbljeno z nizkimi cenami, s čimer so se za zdaj zlahka otepli tekmecev. S severnoameriškim sistemom so povezane Kanada, Mehika in Velika Britanija, tja pa bi rada prodrla tudi Evropska unija. POGLEDv EVROPO 30 LATINSKA AMERIKA Dr`ave na tej celini so v zadnjih letih veliko vlagale v razvoj povezav med dr`avami, s ~imer bi oblikovali trg, ki bi bil sicer osredoto~en na Argentino, najve~jo proizvajalko zemeljskega plina v Latinski Ameriki, vklju~eval pa bi tudi proizvodnjo iz Bolivije in Peruja. Poleg teh treh dr`av so raz{irile svoje dejavnosti tudi Kolumbija, Venezuela in Mehika, vendar bolj ali manj le doma. Prvi projekt, namenjen izvozu v Latinski Ameriki, je elektrarna na uteko~injen zemeljski plin v Trinidadu, delovati pa je za~ela leta 1999. Ta projekt je najbr` le za~etek, saj se tej celini obetajo {e {tevilne mo`nosti za razvoj in investicije na tem podro~ju. Argentina kot vodilna proizvajalka tudi najbolj sledi svetovnim gibanjem. Leta 1992 je z zakonom o plinu privatizirala ta sektor – s tem se je dr`avno podjetje Gas de Estado razdelilo na dve novi, in sicer Transportadora de Gas del Sur S. A. in Trans-portadora de Gas del Norte S. A. Obe podjetji sta zdaj v lasti konzorcija mednarodnih podjetij. Z zemeljskim plinom, ki ga Argentinci delno kupujejo iz Bolivije, oskrbujejo prek 290 milj dolgega plinovoda ^ile, Brazilijo in Urugvaj, preko plinovoda Bolivija–Brazilija pa {e Brazilijo. KAKO JE NA DRUGIH CELINAH? Azijski trg je bil doslej precej usmerjen v oskrbo Japonske in Koreje, kamor izva`ajo zemeljski plin Indonezija, Malezija, Brunei in Avstralija, zdaj pa nameravata ta plin uva`ati {e Kitajska in Indija, kar bi lahko okrnilo izvoz na Japonsko. Kitajsko povpra{evanje je privedlo do razmi{ljanj o novi povezavi, in sicer plinovodu iz osrednje Azije ali Sibirije, Indija pa za zdaj ra~una {e na lastno proizvodnjo. Sicer pa se azijska industrija po~asi odpira tudi navzven, zlasti za tuje investicije v razvoj omre`ja, razmi{ljajo pa tudi o privatizaciji podjetij in zdru`evanju. Najve~ja uvoznica zemeljskega plina na Bli`njem Vzhodu in v Afriki je Tur~ija, ki jo oskrbujejo Rusija, Libija in Iran, v prihodnosti pa ra~unajo tudi na uvoz iz Egipta, Nigerije in Turk-menistana. Dr`ave izvoznice, kot sta Nigerija in Al`irija, `e razvijajo majhne regionalne trge, kjer se dr`ave med seboj pogajajo o prodaji. Zlasti Al`irija si lahko v naslednjih letih obeta razcvet prodaje, saj naj bi jo povezali z Evropo. ZAHODNA EVROPA Pred tremi leti je Evropska unija sprejela zakonodajo, ki zahteva od vsake dr`ave ~lanice, da do avgusta 2000 oblikuje trg, na katerem si bodo porabniki lahko izbrali svojega ponudnika zemeljskega plina. Podobne dolo~be pa je `e leta 1986 sprejela na tem podro~ju najbolj razvita evropska dr`ava – Ve- ** •• POGLEDv EVROPO lika Britanija. Cene plina so tam najugodnejše, poleg tega pa ta panoga tudi veliko prispeva k razvoju industrije, zato je omenjena evropska zakonodaja nastala v želji po podobnem razvoju tudi drugod po Evropi. V prvi vrsti želijo doseči bolj transpa-rentne cene in nadgraditi obstoječe povezave med državami, s čimer bi se povezali v trg, primerljiv s severnoameriškim. Do zdaj je namreč vsaka država neodvisno od drugih članic skrbela za oskrbo z zemeljskim plinom, tekmovanje in razvoj te panoge v okviru skupnega trga pa naj bi prispevala k razvoju velikega omrežja, kar naj bi v evropski proračun do leta 2010 prineslo več kot 500 milijard evrov in povečalo ekonomsko učinkovitost, zlasti energetskega sektorja. Da bi enakovredno konkurirali drugim svetovnim silam, morajo Evropejci v prvi vrsti znižati cene proizvodnje in cene prenosa. Tako so, denimo, stroški za prenos zemeljskega plina po 5.000 kilometrov dolgem plinovodu iz Sibirije mnogo višji kot stroški prenosa iz Alžirije. Prav Alžirija in Rusija oskrbujeta za zdaj tretjino Evrope z zemeljskim plinom, do leta 2020 pa naj bi ta delež prerasel 40 odstotkov. V proizvodnji plina v Evropski uniji pa so za zdaj v ospredju Velika Britanija, Norveška in Nizozemska s skupno kar 80-od-stotnim deležem proizvodnje. Z liberalizacijo trga naj bi se to število zmanjšalo, do leta 2005 pa naj bi se trg tudi stabiliziral. Evropska unija že sledi tendencam, ki so se na področju proizvodnje zemeljskega plina pokazale v Ameriki, hiter razvoj te industrije pa bo v prihodnosti terjal tudi od drugih držav, da čimprej priva-tizirajo državna podjetja in stopijo na pota deregulacije trga. Od privatizacije si lahko največ obetajo države, kjer imajo največje zaloge zemeljskega plina — Rusija, Katar in Iran, pa tudi Alžirija in Indonezija. Kljub velikim zalogam pa bo nadaljnji razvoj njihovih polj določalo povpraševanje in investicije tujih velikih podjetij, kot so Enron, Shell, Exxon — Mobil, BP Amoco in drugi naftni mogotci, ki so začeli razvijati tudi projekte na področju proizvodnje zemeljskega plina. Povzeto po Global Energy Business (november 2000) Simona Bandur PESTRO TRGOVANJE LETA 2000 Evropsko trgovanje z električno energijo je lani potekalo s polno paro. Nemško elektrogospodarstvo je v tem letu povečalo izvoz električne energije za kar 11 odstotkov oziroma za več kot tri milijarde kWh. Leta 1999 so namreč izvozili 39,4 milijarde kWh elektrike, lani pa 42,8 milijarde. Hkrati pa so v tem letu kupili skoraj 45 milijard kWh električne energije, leta 1999 pa 40,4 milijarde. Največji trgovski partner nemških elektroenergetskih podjetij Je bila Nizozemska, saj so odkupili 17,8 milijarde kWh njihove energije, prodali pa so jim nekaj manj kot 1 milijardo kWh. Po drugi strani pa so Nemci največ uvozili iz Francije, in sicer kar 15,3 milijarde kWh, tja pa so izvozili le 0,4 milijarde kWh. Sledi trgovanje s Češko Republiko, kamor so nemška podjetja izvozila 0,2 milijarde kWh, uvozila pa skoraj 9 milijard kWh. Med nečlanicami Evropske unije pa so največ prodali v Švico, in sicer več kot 10 milijard kWh, uvozili pa dobrih pet. KJE VEČ ZVEDETI 0 EVROPSKI UNIJI? O Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo pri vsej današnji informacijski tehnologiji res ni težko dobiti veliko podatkov. Kljub temu pa naj vam nanizamo nekaj naslovov, kamor se lahko obrnete z vprašanji: - Urad vlade za informiranje na Slovenski cesti 29 v Ljubljani izdaja razne publikacije na temo Evropske unije in vključevanja Slovenije, poleg tega pa so njihove informa- 31 Og elektronski pošti z naslovom evrojondgov.si, morebitne pripombe in vprašanja pa lahko pustite tudi v njihovem evronabiralniku Služba vlade za Evropske zadeve deluje na Slovenski 27, njihove informacije pa lahko najdete na http://iviviv.sigov.si/svez/ Center Evropa — Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji daje informacije na Dalmatinovi 4 v Ljubljani in na spletni strani http:llevropska-unija.si in na http:lleuropa.eu.int Gospodarska zbornica Slovenije ima svoj Help Desk za evropske zadeve na Slovenski 41, informacije pa je mogoče najti tudi na spletni strani http://gzs.si/si nov/euh-desk'index.html Euro Info center Ljubljana v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo daje podatke o Evropski uniji na Dunajski 156, v Mariboru na Partizanski 47, v Kopru pa na Santorijevi 7. Izdajajo tudi EIC novice in objavljajo zanimivosti na spletni strani http://pcmg.si/Eic/ sindex.htm Evropski dokumentacijski center Ljubljana deluje na Kardeljevi ploščadi na Ekonomski fakulteti, informacije pa objavljajo na spletni strani http://www.uni-lj.si, Evropski dokumentacijski center Maribor pa je na Gos-pejni 10 Delegacija Evropske komisije v Sloveniji na Trgu republike Evropski hiši v Mariboru na Gospejni 10 in v Novi Gorici na Cankarjevi 10 (http://www.s-tsc.ng.edus.si) POGLEDv EVROPO v Slovenija se je kot pristopna članica Evropske unije zavezala, da 60 - če se bo želela pridružiti - sledila smernicam razvoja in pravnemu redu te skupnosti držav. Uresničevanje obljubljenega in gospodarsko napredovanje zahteva veliko denarja, ki ga dobiva država med drugim iz različnih vrst pomoči Evropske unije. S tem želijo prispevati tako h gospodarskemu razvoju Evrope kot celote, kot tudi zmanjšati socialne in ekonomske razlike med državami ter dvigniti kakovost življenja. Unija denar evropskih davkoplačevalcev zelo pazljivo razporeja, zato so oblike pomoči opredeljene v ustrezni zakonodaji EU in podvržene stalnemu spremljanju in vrednotenju učinkov ter nadzoru evropskega računskega sodišča. Oblika, cilji in višina finančne pomoči ni za vse enaka, ampak se določa glede na geografsko območje in glede na namen ter vrsto prejemnika. Slovenija prejema pomoč od Unije že od leta 1992 naprej, predvsem v okviru programa Phare. Na začetku je bil ta denar namenjen večidel za prestrukturiranje gospodarstva v tržno ekonomijo, potem pa se je skladno z napredkom v tranzicijskem obdobju spreminjala tudi vloga programa Phare in usmerjala na nova področja delovanja v okviru priprav države na vstop v Unijo. V osmih leti prejemanja pomoči je Slovenija dobila več kot 280 milijonov evrov. Največ jih je bilo namenjenih institucionalni izgradnji na vseh ravneh (regionalni, nacionalni in lokalni) in področjih - največ je šlo za okolje promet, energetiko ter šolstvo in izobraževanje. PROGRAMI POMO^I MED LETOMA 2000 IN 2002 Z letom 2000 se je glede zagotavljanja pomoči državam kandidatkam začelo novo pristopno obdobje, ki se izvaja skozi tri ciljno usmerjene programe: Phare, ISPA in Sapard. Programsko izhodišče za vse tri so Partnerstvo za pristop, naloge, ki so opredeljene v državnem programu za prevzem pravnega reda EU, pogajalska izhodišča in ugotovitve rednega poročila o napredku. Pomoč iz njih pa lahko dobijo prosilci na podlagi kriterijev, ki jih programi določajo, vključno z zagotavljanjem fi- 32 nančnega nadzora in spoštovanjem zavez, ki jih je Slovenija dala v procesu vključevanja. Poleg tega morajo prosilci izdelati večletni planski dokument, iz katerega je razvidno, katere cilje želijo doseči ter s katerimi ukrepi in viri. Kot smo že omenili, prejema Slovenija največ denarne pomoči iz programa Phare, ki vključujejo nacionalni program, program čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter večdržavne horizontalne programe, torej gre večidel za dejavnosti, ki so ključne v procesu pridružitve. V tem obdobju pa so sredstva iz Phara dopolnjena še z dvema inštrumentoma: s programom infrastruk-turnih naložb v promet in okolje, imenovanim ISPA, in s kmetijskim programom Sapard, iz katerega je Slovenija pred kratkim prejela sedem milijonov evrov za razvoj te panoge. Evropska komisija je glede na pravno podlago in glede na dosedanje rezultate Sloveniji namenila med 42 in 53 milijoni evrov pomoči na leto — 18 iz nacionalnega programa Phare za obdobje med letoma 2000 in 2002, sedem milijonov za programe čezmejnega sodelovanja, od 10 do 21 iz programa ISPA, in sicer med letoma 2000 in 2006, sedem milijonov iz Saparda, prav tako v tem obdobju, milijon pa ostaja še nerazporejen. Za izvajanje vseh treh inštrumentov pristopne pomoči mora država ustanoviti institucije, ki bdijo nad delom v projektih, za katere so dobili denar. V Sloveniji imamo tako nacionalnega koordinatorja pomoči, ki je odgovoren za načrtovanje in izvajanje programov - za to je pooblaščen minister za evropske zadeve oziroma Sektor za tujo pomoč. Ustanovljen je tudi nacionalni sklad, ki upravlja dodeljena sredstva, usposobiti pa bo treba še več izvajalskih agencij. SKORAJ 45 MILIJONOV DO LETA 2003 Največ pomoči iz Phara bo po posameznih pogajalskih področjih do leta 2003 namenjenih okolju, in sicer 15,5 milijona evrov, sledi področje transporta, ki bo dobilo 10 milijonov, pravosodje in notranje zadeve ter regionalna politika dobita po šest milijonov, dva milijona sta namenjena uresničevanju načela prostega pretoka ljudi, 1,5 milijona znanosti in tehnologiji, 1,2 šolstvu, pod milijon pa dobijo področja statistike, socialne politike in zaposlovanja, energije ter malih in srednje velikih podjetij. Skupaj bo tako Slovenija v naslednjih letih porabila 44,27 milijona evrov. Za programe čezmejnega sodelovanja, v katerih sodeluje Slovenija od leta 1994, pa bo v tem obdobju namenjenih skupaj 21 milijonov evrov oziroma sedem milijonov na leto, od tega 2,5 za sodelovanje z Italijo, 2,5 za Avstrijo in 2 za Madžarsko. ** POGLEDv EVROPO SODELOVANJE MEO DRŽAVAMI KLJUČNEGA POMENA Del programa Phare so tudi tako imenovani multi-beneficiary programi, ki so namenjeni pospeševanju predpristopnih dejavnosti v vseh pridruženih državah. Ti programi povezujejo več držav naenkrat in vplivajo na prihodnje sodelovanje v Uniji. Sodelujejo lahko tudi tri države, ki sicer niso pridružene članice, na primer Albanija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Multi-beneficiary programi vključujejo poleg že omenjenih večdržavnih programov in programov čezmejnega sodelovanja še horizontalne programe, namenjene področjem, ki jih države kandidatke niso uvrstile v svoje zahteve po predpristopni pomoči, in program Taiex. Slednji je le eden izmed programov, ki so se izvajali lani, namenjen pa je pospeševanju strokovnega in študijskega sodelovanja med državami. Temu je podobna Stigma, omenimo pa naj še nekaj tovrstnih sektorskih programov: Enviromental za sodelovanje na okoljskem 33 podro~ju, Consenzus za socialno skrbstvo, Customs za strate{ki razvoj carine, Statistics za dr`avne statisti~ne urade, Justice and Home Affairs za {ola-nje na podro~ju evropske zakonodaje, Fight against Drugs za skupen boj proti drogam in Nuclear Safety za projekte, ki se ukvarjajo z izbolj{evanjem in ohranjanjem ravni nuklearne varnosti v dr`avah kandidatkah. Tu so {e programi za pospe{evanje gospodarstva, regionalnega sodelovanja in horizontalni programi – LSIF za podporo institucionalnega prilagajanja, SME za srednja in mala podjetja in posebni pripravljalni program za strukturne sklade. PROGRAMI SKUPNOSTI Manj znani med {ir{o javnostjo so tako imenovani programi Skupnosti, ki jih je Evropski svet ustanovil junija 1993, prav tako z namenom, da bi zagotavljali pomo~ pridru`enim dr`avam v Srednji Evropi. Denarne prispevke izra~unajo na temelju BDP-ja, {tevila prebivalcev in drugim parametrov, ki so pomembni za dolo~en program. Sklepi POGLEDv EVROPO v vklju~ujejo tudi prispevke iz dr`avnega prora~una in iz programa Phare. Gre ve~idel za programe, namenjene majhnim in srednje velikim podjetjem, izobra`evanju (najbolj znan je program Leonardo da Vinci) in zdravstvu. GORNJI GRAD EDEN IZMED USPE[NIH Nizanje samih programov bralcu pravzaprav še ne pove veliko. Kaže le na to, da jih je veliko (samo v letih 1998 in 1999 jih je bilo približno 170), sama učinkovitost in smiselnost pa je dokazljiva le z uspešnimi projekti. Eden izmed njih je projekt daljinskega ogrevanja z lesno biomaso v Gornjem Gradu, ki je dobil pomoč Phara, in sicer iz programa čez-mejnega sodelovanja, v tem primeru z Avstrijo. Z načrtovalci v Gornjem Gradu je sodelovala tudi družba ISPO, ki je za svoje delo dobila denar iz programa Skupnosti, ukvarjajo pa se z iskanjem načinov za zmanjševanje emisij med elektroenergetskimi podjetji in podjetji za soproizvodnjo električne in toplotne energije v evropskih državah. V programih Skupnosti je sodelovalo, denimo, tudi podjetje Sinergija iz Celja, ki se je podalo na pota elektronskega poslovanja. Prijavili so se za sodelovanje v projektu AIDA (Advanced Interactive Digital Administration), ki naj bi ustvaril podlago za elektronsko administracijo. Ta naj bi omogočala varno komunikacijo med javno upravo in občani. Kljub številnim uspešno končanim projektom pa jih je veliko, ki so še na poti uresničevanja — med njimi je tudi ustanavljanje energetskega regulator-nega organa, prav tako je tega treba urediti še za področje telekomunikacij, že nekaj časa pa je v pripravi novi zakon o telekomunikacijah. Za Slovenijo so programi pomoči, zlasti Phare, torej kar pomembni, saj na nacionalni ravni pospešujejo uresničevanje zastavljenih ciljev in sledenje zahtevam evropske zakonodaje, na lokalni ravni pa prispevajo k razvoju malih podjetij, med katerimi jih je kar nekaj, ki razvijajo učinkovito rabo energije in uvajanje alternativnih virov. Cilj pomoči tem podjetjem pa ni le razvijanje novih proizvodnih možnosti, ampak tudi nova delovna mesta in razvoj družbe nasploh. Simona Bandur 34 CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV NESPREMENJENE Kot poroča evropski statistični urad Evrostat, so ostale cene industrijskih proizvodov v celotni Evropski uniji januarja v primerjavi z lanskim decembrom nespremenjene, v evroobmočju, ki obsega predvsem države zahodne in osrednje Evrope, pa so se povečale za 0,1 odstotka. Decembra so se cene teh izdelkov znižale za 0,3 odstotka in na tej ravni so ostale še naslednji mesec. Sicer so se januarja za 0,5 odstotka podražili proizvodi za široko prodajo in za 0,2 odstotka proizvodi za investicije, vendar pa so se znižale cene proizvodov za vmesno uporabo — za kar 0,9 odstotka. Na letni ravni pa so cene industrijskih proizvodov zrasle za več kot štiri odstotke. Januarja letos so se v primerjavi z januarjem lani najbolj zvišale na Nizozemskem, in sicer za 8,1 odstotka in na Portugalskem za 7,3 odstotka. V Španiji pa so se ti proizvodi pocenili, in sicer za 3,9 odstotka, prav tako v Franciji - za 3,8 odstotka, v Luksemburgu za 3,1, na Švedskem za 2,5 in v Veliki Britaniji za 0,9 odstotka. RATIFIKACIJA KJOTA DO 2002? Evropski ministri za okolje so se na zasedanju v začetku meseca zavzeli za to, da bi države čimprej ratificirale protokol iz Kjota, s katerim so se podpisnice zavezale, da bodo postopoma zmanjševale emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede. Ministri upajo, da bo tako protokol postal zavezujoč najpozneje do leta 2002. Pogovori na temo zmanjševanja škodljivih emisij v zraku pa se bodo nadaljevali na julijski konferenci v Bonnu. Na podlagi tamkajšnjih sklepov bodo ministri julija še enkrat sklicali sestanek, na katerem bodo še dodatno proučili nadaljnje ukrepe. VEČ KOT TRIODSTOTNA GOSPODARSKA RAST Gospodarstvo v državah članicah Evropske unije je po podatkih evropskega statističnega urada Evrostat lani napredovalo za 33 odstotka, v evropski monetarni uniji pa za 3,4 odstotka. Gospodarsko rast, ki je bila leta 1999 v obeh unijah še 2,5-odstotna, naj bi spodbudila predvsem živahna zunanjetrgovinska menjava. Izvoz iz petnajsterice je namreč lani zrasel za 11,7 odstotka, uvoz pa se je povečal za deset odstotkov, v EMU za 10,4. Poleg tega je v zadnjem trimesečju lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 1999 za 0,7 odstotka zrasel tudi bruto domač proizvod v obeh unijah. V nasprotju z rastočo trgovinsko menjavo pa se je nekoliko zmanjšala rast izdatkov, predvsem zaradi nižje zasebne porabe in nižjih investicij. ** •*. POGLEDv EVROPO KAKO DBVlADffn »Prosite me za karkoli, le za ~as ne!« je rekel `e Napoleon, dandanes pa je ta rek {e bolj ob~uten v vsakdanjem `ivljenju. Tiso~ teko~ih opravil na delovnem mestu, ki bi jih {e zmogli, ~e ne bi vmes kar naprej zvonil telefon in vstopali ljudje v pisarno z najrazli~nej{imi pro{nja-mi, ukazi in nalogami. Tako je treba delo nositi domov, kjer bi se raje posvetili doma~im. Zdi se kot za~arani krog, toda strokovnjaki za ~asovni mened`ment obljubljajo re{itev. Ta naj bi temeljila na umnem na~rtovanju in razporejanju ~asa. Dr. Mitja I. Tavčar priporoča preprosto rešitev — rokovnik in nekaj lističev. Ti so vsem dobro znani, ampak ob preobilici takšnih opomnikov tudi sami več ne vemo, kaj storiti, kako in najpomembneje — kdaj. Zato ponuja omenjeni avtor v knjigi Obvla-dajmo čas! nekaj preprostih napotkov, kako se organizirati, da bo vse opravljeno, poleg tega pa bo ostalo še prostega časa zase in za družino. Umno gospodarjenje s časom namreč obeta učinkovitejše delo, več ustvarjalnosti, manj stresa in, kot že rečeno, več prostega časa. KAJ JE POMEMBNO IN KAJ NUJNO Najprej moramo ugotoviti, kaj sploh hočemo od svojega časa, kaj so naše prioritete in kaj lahko odložimo za pozneje. Nepomembna opravila pogosto zavzemajo večino časa, zato ga zmanjka za veliko bolj ključne zadeve. Poleg tega je treba upoštevati, 35 POGLEDv EVROPO v katera opravila so nujna. ^e jih ne uredimo v pravem ~asu, lahko nastane {koda tako za posameznika kot tudi za organizacijo. Mnogo zadev pa je pomembnih, vendar ne posebno nujnih, vendar ni ve~je {kode, ~e jih odlo`imo za nekaj ~asa. Seveda pa so tu tudi opravila, ki so oboje – nujna in hkrati pomembna in prav ta je res treba urediti takoj. V rokovniku moramo torej na prvo mesto postaviti zadeve, ki so pomembne in nujne, potem pa po prednostni listi urejamo {e druge. Pri urejanju lahko ugotovimo, da je veliko opravil manj pomembnih, v~asih celo odve~nih. p k KDO JE GOSPODAR NAŠEGA ČASA? Mnogo ljudi se pritožuje, da sami razpolagajo z le manjšim delom svojega časa, ker jim ga več ali manj krojijo drugi. Zato je treba najti neko ločnico, katera opravila storiti, katera pa zavrniti ali preložiti. Seveda si tega ne more privoščiti vsak, ampak je taka odločitev bolj ali manj v rokah vodij, vendar morajo tudi oni poznati delo svojih sodelavcev in upoštevati, kdaj so prezaposleni. Nalogo torej sprejmejo le, ko je ta ključnega pomena za organizacijo, ko je nadrejeni pripravljen sprejeti zamude pri drugih delih in ko je skupina pripravljena sprejeti dodatno obremenitev. Odkloniti pa jo je bolje, če so druga opravila nujnejša in če te naloge ne bo mogoče izpeljati v določenem času. Med najbolj neprijetne razvade v poslovnem svetu sodi namreč zamujanje sprejetih rokov. Včasih res ne gre drugače, saj na izvajanje vpliva veliko zunanjih dejavnikov, velikokrat pa je to le posledica slabega načrtovanja in slabe discipline. Čim dlje odlašamo, tem večji bo tudi psihični pritisk, ki bo kmalu presegel napor, potreben za uresničitev naloge. Temu se pridruži še negodovanje s strani sodelavcev, s čimer učinkovitost še dodatno pada. Takšno ravnanje povzroča hude težave, zato dr. Mitja I. Tavčar predlaga, da si naredimo seznam odloženih neprijetnih zadev in takoj odpravimo dve ali tri, vsak naslednji dan pa se lotimo še kakšne, zaradi česar bomo imeli dober občutek. NACfiTUJMO LASTNI CAS! Večina ljudi neha načrtovati takoj, ko se samo spomnijo vseh nalog, ki jih čakajo, saj je že samo razmišljanje o tem naporno. Toda ko dobi vsak cilj neko mesto v delovnem času, se vendarle ne zdi vse tako črno. Kot smo že povedali, moramo pri razvrščanju nalog ločiti tiste, ki se jih je treba lotiti takoj, od tistih, ki lahko počakajo, predvsem pa od nalog, ki se jih ne splača lotevati. Potem se poglobimo v čas, ki ga potrebujemo za posamezno dejavnost, vendar ne tako, da bomo iz ene naloge takoj prešli v drugo, ampak mora biti vmes nekaj časa, ki ga bomo porabili za razne prekinitve in nepredvidene sestanke ter telefonske klice. Pa tudi manjše 36 nagrade, kot je kava ali kratek klepet ne bodo škodile. Vse naloge in čas si je seveda treba zapisati — enostavno in jedrnato pisno načrtovanje nam koristi — je pregledno, razbremenjuje misli, spodbuja, zmanjšuje tveganja in omogoča samonadzor, piše Mitja I. Tavčar. Za to je najbolj priročen žepni rokovnik, pa tudi samolepilni listki pridejo prav, vendar si jih je treba urediti tako, da jih ne izgubimo in lahko naloge pozneje prepišemo ter uredimo v prednostni vrstni red. CAS TUDI ZASE Kljub vsem zgornjim napotkom, kako vse postoriti v najkrajšem možnem času, je treba še vseeno najti čas tudi zase in prisluhniti svojemu bioritmu. Pri načrtovanju si torej vedno pustimo nekaj uric prostih, najbolje popoldanskih in večernih. Ljudje imamo sicer različne biološke cikle, vendar pri večini velja, da raste delovna vnema v jutranjih urah, doseže vrh okoli poldneva, potem pa začne upadati. Svojemu ritmu je pametno slediti, saj se je težko spet postaviti na noge, ko ustaljeni ritem enkrat porušimo. Tudi ves delavnik je težko ostati bistre glave, zato je malica in kakšna kava vmes ravno prava nagrada za že opravljeno delo. Čas je namreč življenje, ki je dano vsakomur le enkrat. Zamujenega ni mogoče nadomestiti, zato je treba odmerjati čas tudi za želje, pričakovanja in veselje, priporoča Mitja I. Tavčar. Simona Bandur OTOKE BODO POVEZALI S CELINO Sest otokov na zahodni in severozahodni obali Irske naj bi kmalu povezali s preostalim elektroenergetskim omrežjem v državi Projekt je delo podjetja ESB, ki bo plačalo 30 odstotkov stroškov, ostalo pa bo krila država, in sicer 480.000 irskih funtov. Poleg tega bo država plačala se nadgradnjo elektrarne na nafto na enem izmed otokov, kar bo stalo se 175.000 funtov. Povezave naj bi po podatkih podjetja ESB gradili leto dni. CVETOČE PROIZVODNO LETO Leta 2000 so norveška elektroenergetska podjetja proizvedla za kar 16,6 odstotka več energije kot leto prej, poleg tega pa so za skoraj 80 odstotkov zmanjšali uvoz in za 134 odstotka povečali izvoz. Skupaj so proizvedli 143 TWh električne energije (leto prej 122 TWh), medtem ko je uvoz znašal le slabih 1,5 TWh (69 TWh leta 1999), izvoz pa 205 TWh (medtem ko je predlani znašal 88 TWh). Tudi poraba se je v zadnjem letu povečala, in sicer za 2,6 odstotka. ** (nadaljevanje s str. 28) Distribucijski center vodenja v podjetju Boston Nstar v ZDA, trenutno eden najso-dobnej{ih tovrstnih objektov (oprema SNC Lavalin ECS). melji pa na idejnem projektu in na investicijskem programu tehnolo{ke opreme. V investicijskem programu je obdelana celotna investicija, od nakupa in obnove prostorov do postavitve nove tehno-lo{ke opreme. V skladu z zahtevami zakona o javnih naro~ilih je bila leta 1999 objavljena namera o javnem na-ro~ilu. Nato je bil v uradnem listu objavljen javni razpis, razpisno dokumentacijo pa je dvignilo devet podjetij. Kot najugodnej{i ponudnik je bila izbrana Elektronabava. Glede na razmere v elektrogospodarstvu in pobudo Ministrstva za gospodarske dejavnosti so se v za~etku leta 2000 v Elektro Mariboru odlo~ili, da bodo projekt posodobitve DCV-ja razdelili v tri faze. Prva faza je zajemala najnujnej{e za izpolnjevanje zahtev sodobnega vodenja, ne pa tudi vseh funkcionalnosti, ki jih zahtevajo energetski zakon in njegovi podzakonski akti. Tehnolo{ka oprema, predvidena v prvi fazi, je vklju~evala le temelje sodobnega DCV-ja, to je glavno strojno in glavno programsko opremo Scada. Bila je zelo pazljivo izbrana, in sicer tako, da bi po sklenitvi prve faze omogo~ila nadaljevanje posodobitve tehnolo{ke opreme DCV-ja z drugo in tretjo fazo. Ker prva faza ni izpolnjevala vseh zahtev energetskega zakona in uredbe o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elek-tri~ne energije, so na Elektro Mariboru v soglasju z gospodarskim ministrstvom k prvi fazi dodali {e DMS funkcionalnosti iz druge in tretje faze, kot so napovedi obremenitev, nadzor kompletnega SN omre`ja, izra~uni parametrov ob okvarah, pretoki mo~i, podpora pri odpravi okvar v omre`ju, obravnava klicev uporabnikov itd. Dodane so bile vse programske opcije za uspe{no izvedbo deregulacije na distribucijskem nivo- ju, za prijaznejši odnos do uporabnikov in za dosego kakovostne dobave električne energije. Avgusta 2000 so podpisali pogodbo za tehnološko opremo DCV-ja v vrednosti 597 milijonov tolarjev. Strojno opremo so prevzeli lani decembra, programska oprema je trenutno v izdelavi, hkrati pa pripravljajo baze podatkov. Pri posodabljanju DCV-ja so doslej uresničili že dobro polovico začrtanih del. Skladno s ter-minskim planom naj bi nove tehnološke naprave DCV-ja inštalirali na objekt proti koncu leta. VRHUNSKA TEHNOLOGIJA OMOGOČA KAKOVOSTNO VODENJE Bogomil Jelene je na kratko predstavil tudi postavke za novo tehnološko opremo DCV Elektro Maribor. Te- 37 zanimivosti meljno nalogo distribucijskega centra vodenja izvajajo razni programi, ki jih funkcionalno lahko razdelimo v dve večji skupini, kot sta Scada (zajemanje podatkov, nadzor in krmiljenje) ter DMS (programi za podporo nadzora in krmiljenja distribucijskega omrežja). Scada je uveljavljeno ime za programe, ki pomenijo jedro centra vodenja ali nadzorovanja in vodenja kakršnih koli procesov (od industrijskih preko energetskih do nadzora stanovanjske hiše). Bistvo Scade je, da avtomatsko zajema oziroma zbira podatke iz procesa, jih primerno obdela in prikaže operaterju. Scada poskrbi, da je preko ustreznih slik, alarmov in sporočil na ekranu operater v vsakem trenutku seznanjen z dogajanji v procesu in lahko na podlagi teh informacij ustrezno ukrepa. Na žalost pa Scada ne daje možnosti dinamičnega prikaza elementov iz procesa, ki niso opremljeni za daljinski nadzor in vodenje. V distribucijskem omrežju pa je teh zelo veliko (skoraj vso srednjenapetostno omrežje z vsemi svojimi elementi). Zato so strokovnjaki v devetdesetih letih razvili ustrezne programe, ki omogočajo podporo pri nadzoru teh elementov. Imenujejo jih programi DMS in so namenjeni za nadzor in vodenje oziroma upravljanje distribucijskega omrežja. Poleg nadzora nad elementi procesa, ki niso daljinsko vodeni, programi DMS dodatno omogočajo funkcije analize, optimizacije in raznih kompleksnih tehničnih izračunov, ki jih je praktično nemogoče izvajati »ročno«. Elektro Maribor se je odločil le za glavne programe iz te skupine. Med njimi na hitro omenimo model distribucijskega EES, sistem za analizo izpadov in izklopov, izvajanje zaporedij stikalnih manipulacij, sistem za obdelavo prijave okvar uporabnikov, daljinsko vodenje in avtomatizacija omrežja SN, omrežni izračuni, napoved obremenitve, ovrednotenje procesnih podatkov, zmanjšanje energetskih izgub, omejevanje porabe in obtežbe ter simulator za usposabljanje operaterjev. Vsi omenjeni programi pa potrebujejo za svoje delovanje serverje in periferno opremo, preko katere »komunicirajo« s sistemom in operaterjem. Glavno strojno opremo tvorijo aplikacijski strežnik, strežnika DAS in Gateway, delovna postaja in druga *° periferna oprema, kamor sodijo Rou- ter, LAN equipment, Firewall, sistem za časovno sinhronizacijo, tiskalniki, kabli, omare in paneli itd. Kateri so poglavitni razlogi, ki so delniški družbi Elektro Maribor narekovali gradnjo sodobnega distribucijskega centra vodenja? Po besedah Bogomila Jelenca se sistemi daljinskega vodenja za distribucijo (DMS) močno razlikujejo od sistemov za vodenje prenosa ali generacije (EMS), saj razen Scade praktično nimajo stičnih točk. Način obravnave in število dogodkov v distributivnih omrežjih je popolnoma različno od prenosnih sistemov. Značilne funkcije DMS, ki pripomorejo k učinkovitemu vodenju distribucijskega EES in ki so namenjene zadovoljevanju potreb distribucije, so predvsem podpora delu terenskih ekip, hitro lociranje in odpravljanje okvar, optimizacija delovanja omrežja, avtomatična izdelava poročil, obdelava klicev odjemalcev in obveščanje odjemalcev. Med poglavitnimi prednostmi omenjenih tehnoloških sistemov vodenja pa omenimo zmanjšanje izgub v omrežju, manj nedobavljene energije - večja prodaja, večja produktivnost -manjše potrebe po kadrih, dobiček, vključevanje slovenskega znanja, poenotenje oziroma standardizacija in še bi lahko naštevali. Skratka, novi DCV mora v skladu z energetskim zakonom doseči trans-parentnost distribucijskega elektroenergetskega omrežja in transparent-nost komunikacij. Vse omenjene funkcije (vključno z opcijami) bodo podjetju Elektro Maribor omogočile uveljaviti vlogo učinkovitega distributerja. To pa lahko doseže le s kar največjo uporabo sodobne računalniške tehnike in že preizkušenih programskih paketov. Transparentnost distribucijskega EES se lahko doseže samo na tri načine, in sicer s predvidevanjem obremenitev, s spremljanjem dejanskega stanja in z učinkovitim odpravljanjem napak. Posledično Ea to hkrati pomeni ekonomske pri-ranke, zadovoljne odjemalce in kakovostno dobavo energije - lahko bi rekli »prijazno« energijo. Predvidena programska oprema to v celoti omo- MIRO JAKOMIN NORVEŠKA TANKERJI PROTI PLINOVODU Konzorcij, sestavljen iz šestih poljskih podjetij, prav zdaj načrtuje gradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin v poljskem pristanišču Szczecin. S tem bodo konkurirali načrtom za gradnjo podvodnega plinovoda med Norveško in Poljsko. Prednosti terminala in s tem prevoza zemeljskega plina s tankerji so po mnenju strokovnjakov predvsem v ceni in fleksibilnosti. Izgradnja terminala in tankerji naj bi skupaj stali približno milijardo dolarjev, plinovod pa 2,4 milijarde. Poleg tega bi terminal zgradili do leta 2004, plinovod pa v najboljšem primeru do 2005, vendar je bolj verjetno, da bo dokončan šele 2007. Tudi cene prevoza s tankerji naj bi bile nižje kot prenos prek plinovoda. Utekočinjeni zemeljski plin bi uvažali iz Alžirije, Libije, Nigerije in Norveške. — - TEMELIN RO ZAČEL DELOVATI POZNEJE Češko elektroenergetsko podjetje CEZ je objavilo, da bodo proizvodnjo električne energije za komercialne namene v jedrski elektrarni Temelin preložili za leto dni, in sicer na junij 2002. Ze od začetka poskusnega delovanja se elektrarna srečuje s težavami. Popravila so potekala ze januarja, ko naj bi tresljaje na eni od štirih zapornic znižali za 80 odstotkov, februarja so morali prvi reaktor ponovno ustaviti, saj je imel težave s turbino, v začetku marca pa so delovanje še enkrat prekinili zaradi popravil zapornic za reguliranja toka, ki povzročajo tresljaje v generatorju glavne turbine. Prvi reaktor naj bi tako nemoteno začel delovati v drugi polovici tega leta, drugi reaktor pa bodo poskusno pognali konec tega leta. Zaradi odložitve proizvodnje bodo morali Cehi povečati proizvodnjo energije iz termoelektrarn. poslovni trendi Kupec pred tehnologijo S vetovna multinacionalna dru`ba ABB, ki je poznana po proizvodih za procesno industrijo, industrijo kon~nih izdelkov, javnih slu`b, naftni in plinski sektor ter opremo infra-strukturnih objektov, je za~ela le-to{nje leto z novim vodstvom, novo organiziranostjo in novo poslovno strategijo. Glavni razlog za spremembe je bil padec prometa in te~aja delnic pod nekdanjimi rekordi. Za pos-pe{eno rast prometa bodo vso pozornost posvetili kupcem, da bi postali uspe{nej{i v poslovnem svetu pos-pe{ene globalizacije. Temu cilju bodo sledili tudi v ljubljanskem ABB, ki ga vodi direktor Andrej Bo`i~. Po Bo`i~evem pripovedovanju so v~asih nastopali njihovi komercialisti z ve~ obrazi do kupca. Pomembnje{i jim je bil prodan izdelek kot zadovoljen kupec. Doslej je bil njihov kupec koordiniran z vseh de`el, kjer so se proizvajali njihovi izdelki. Odslej bo kontaktna oseba pri kupcu komunicirala z njihovimi uslu`benci in ti bodo opravljali koordinacijo znotraj ABB in iskali zahtevani izdelek po svojih tovarnah {irom po svetu. Druga sprememba je delitev po panogah in ne ozemlju. Do letos je bilo na primer vsako podjetje v Nem~iji del holdinga in se v njem borilo za vpliv. Z novo reorganizacijo holdingov ne bo ve~, pa~ pa delitev po segmentih proizvodnje. Vsako podro~je bo imelo svojega direktorja, ki bo kontakti-ral s podrejenimi s svojega podro~ja, se trudil za ~im bolj{e izdelke in storitve ter o tem poro~al glavnemu direktorju. »Za podjetje ABB v Sloveniji to ne prina{a velikih sprememb. Na{ trg je {e v razvoju in je dokaj majhen. Za take trge je sklenjen kompromis, da poro~amo {e naprej vodstvu regije in komuniciramo z vsemi,« pojasni Andrej Bo`i~, ki pravi, da je skrajni ~as, da se tudi na na{em trgu za~ne z enotnim nastopanjem koncerna. Tudi pri nas je bil ve~kanalni pristop. Komunikacija z manj ljudmi pri kupcu pomeni racionalizacijo njihovega dela in ~asa. V ABB bodo imenovali posamezne strokovnjake za posamezna podjetja. Izkoristili pa bodo tudi mo`nost nastopa preko posameznih in`enirskih podjetij za sistemske storitve, ~e bo to pove~alo njihovo konkuren~nost. Na vpra{anje, kako jim bo s filozofijo sodelovanja uspelo prodreti na elektrogospodarski trg javnih naro~il, Bo`i~ odgovarja, da bodo {e naprej posku{ali izobra`evati kupce in jih usmerjati k bolj{im tehni~nim re{it-vam, ki so na dolgi rok cenej{e. Kupec pa je tisti, ki se bo odlo~il. @al je prav pri omenjenih razpisih velikokrat ob~uten strah investitorjev, da bodo imeli te`ave, ~e ne bodo izbrali najcenej{ega ponudnika, in je premalo posluha za sodobno tehniko in tehni~ne re{itve. Kakovosten izdelek ima primerno ceno, ki se povrne skozi dalj{e, zanesljivej{e, varnej{e obratovanje in ni`je stro{ke vzdr`evanja. Tudi zato je v elektrogospodarstvu tako te`ko prodreti na razpisih preko standardnih dobaviteljev. MINKA SKUBIC ABB-jeve komandne omare za 10kA usmernike iz leta 1954 v Talumu {e vedno opravljajo svojo funkcijo. 75 let najstarej{e slovenske distribucijske enote Inventura elektro @irovnica v letu2000 Najstarej{a slovenska distribucijska enota v @irovnici je na zaokro`enem ozemlju zgornje Gorenjske obstojala 75 let in je bila ukinjena 1. januarja 2001, v skladu z energetskim zakonom in uredbo, ki uvaja organiziranost po funkcionalnem na~elu. Zgodovinsko gledano je bila v strokovnem tehni~nem pogledu vseskozi v enakem obsegu, skozi tri ~etrt stoletja so se menjale le povezave in imena, od za~etne delni{ke dru`be, povojnega obrata, samostojnega podjetja, podrejene distributivne enote, samouprav-ljalskega tozda in Poslovne enote v okviru javnega podjetja Elektro Gorenjska. Z 40 graditev Elektrarne Zavr{nica pri @irovnici leta 1914 in prvi priklop daljnovodov v obratovanje 15. februarja 1915 pomeni za~etek slovenske javne elektrifikacije. Elektrarna Zavr{nica je proizvajala napetost na 10 k V, regulacijska transformatorska postaja v Mostah je transformirala napetost iz 10 na 20 kV napetostni nivo, na katerem so obratovali daljnovodi. Iz transformatorskih postaj 20/0,4 kV so se {irila krajevna nizkonapetostna omre`ja. V tridesetih letih je bil 20 kV daljnovod zgrajen do Kranja in naprej do ^rnu~, s ~imer je bila ustvarjena povezava z elektrarno Velenje. Takratne Kranjske de`elne elektrarne s {iroko zastavljeno elektrifikacijo pomenijo za~etek distribucije, ki se je za~ela v @irovnici in je bila organizirana po obratih. Leta 1945 je pogonski obrat @irovnica sodil v skupno proizvodno-distribucijsko podjetje Dr`avne elektrarne Slovenije – DES kot del podjetja Elektro Ljubljana. Z ustanovitvijo Elesa Ljublja- na, elektrogospodarske skupnosti Slovenije leta 1953, sta postali samostojni distribucijski podjetji Elektro @irovnica in Elektro Kranj, ki sta se konec petdesetih let povezali v strokovno zdru`enje podjetij za distribucijo elektri~ne energije v Sloveniji DES in potem delovali pod raznimi imeni in oblikami. Zaokro`eno ozemeljsko celoto sta ohranili tudi po zdru`itvi v Elektro Gorenjsko, ki je bila v osemdesetih letih delovna organizacija, v devetdesetih letih pa javno podjetje in delni{ka dru`ba. Vodenje Elektro @irovnice sta zaznamovala Viktor Poga~ar, v letih 1953–1973, in Janez P{enica, od 1.maja 1973 do 31. decembra 2000. Direktor nekdanje Poslovne enote @irovnica in sedanji direktor Poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije v okviru javnega podjetja Elektro Gorenjska, d.d., Janez P{enica je spregovoril o pomembnih do-se`kih plodnega obdobja zadnjih treh desetletij 20. stoletja. UVAJANJE NOVOSTI V TIPIZACIJO »Po diplomi na Elektro fakulteti v Ljubljani leta 1965 sem se zaposlil kot projektant in bil vodja projektantske skupine v Elektro @irovnica. Sodeloval sem v komisiji za ra~unal-ni{tvo distribucije in med drugim imel vpogled v podatke ra~unalnika IBM 360. To je bil ~as intenzivnih gradenj in izdelave projektov raz-li~nih elektroenergetskih objektov od RTP Bled 35/10 kV do daljnovodov in elektrifikacij zazidalnih kompleksov naselij. Kot ~lan komisije za tipizacijo v distribuciji Slovenije sem prena{al novosti in tehni{ke re{itve tipskih kabelskih zidanih transformatorskih postaj, tipskih plo~evinastih predfabriciranih transformatorskih postaj v razvojne projekte za Elektro @irovnico in skupno povezano gorenjsko elektrodistribucijo,« je povedal diplomirani elektro in`enir Janez P{enica. PREDELAVA SREDNJENAPE-TOSTNE MRE@E NA 20 kV Razvojne naloge so imele tisti ~as poudarek na predelavi srednjenape-tostne mre`e z 10 na 20 kV napetost. Kot prvi so leta 1972 za~eli uvajati novitete s predelavami na 20 k V, vzor~ne izvedbe pa so bile tudi podlaga za leto pozneje sprejete porto-ro{ke sklepe slovenske distribucije. Prva sprememba napetostnega nivoja na 20 kV je bila izvedena na daljno-vodni povezavi Radovljica–Suk-no–Elan Begunje, zanka pa se je nadaljevala preko vasi pod Stolom do Zavr{nice. Zanka se je naprej gradila in raz{irjala, nad programom predelav pa je {e posebno zavzeto bdel po-mo~nik direktorja v Elektro @irovni-ci Vinko Klemenc. Napredek pri posodobitvi transformatorskih postaj, daljnovodov in kablovodov se je obrestoval pri ve~ji kvaliteti, manj{ih padcih napetosti in manj{ih izgubah. Izbolj{ale so se tudi rezervne povezave s sosednjimi obmo~ji z Elektro Kranjem (nadzorni{tvo Podbrezje) preko Tr`i~a in preko Podnarta in na{e interne povezave z 20 kV rezervnim napajanjem v Bohinj in Kranjsko Goro. S ponosom in zadovoljstvom so leta 1989 program prehoda napetostnega nivoja na 20 k V, kot enega prvih obmo~ij v Sloveniji, v Elektro @irovnici kon~ali in Janez 67 P{enica {teje to za enega svojih naj-ve~jih dose`kov. POZORNOST TAKO VISOKI KOT NIZKI NAPETOSTI Po letu 1973 so bile v Elektro @irov-nici zgrajene razdelilne transformatorske postaje: 35/10 kV RTP Kranjska Gora, 110/20 kV RTP Radovljica, 110/20 kV RTP Jesenice in 35/20 kV RTP Zavr{nica. Z lastnimi sredstvi in krediti so zgradili 2 x 110 kV daljnovod Moste–Bled in Bled–Bo-hinj in izbolj{ali napetostne razmere. Potrebe na Jesenicah in gradnja kara-van{kega predora so narekovale tudi zgraditev dvosistemskega daljnovoda 2 x 110 kV Moste–Jesenice in Jeseni-ce-predor Karavanke. Karavan{ki predor z vso infrastrukturo je pomenil velik zalogaj. Sodelovali so v pogovorih za skupno napajanje predora z avstrijskim Kelagom, kar so tudi v praksi uresni~ili. Po{kodbe po `ledu so sanirali z namestitvijo vodnikov PAS, ki so bili tudi dobrodo{la re{itev za te`ko odpravljive okvare golih vodnikov na vi{je le`e~ih hribovitih, gozdnih podro~jih. Z vodniki PAS so bile zgrajene zelo pomembne 20 kV daljnovodne povezave na relacijah HE Savica v Ukancu–Komna, Srednja vas v Bohinju–Rudno polje, Kranjska Gora–Vr{i~ in Bohinjska Bela–Pokljuka. Na 110 kV daljnovodu Bled–Bohinj so zaradi vsakoletnih te`av z otresanjem namestili izolirane distan~nike. Za napajanje nekaj manj{ih zaselkov, na primer vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo na Pokljuki, so se odlo~ili za napajanje z 1kV napetostjo, ki je primerna za majhne mo~i in malo {tevilo porabnikov. Napetost 0,4 kV najprej preko transformatorja dvignejo na 1 kV, na tem nivoju prena{ajo mo~ in jo na koncu spet transformirajo na 0,4 kV napetost. VELIKO POVE^ANJE [TEVILA NAPRAV »Ko je gradnja dobro tekla, smo na leto zgradili ve~ kot deset novih transformatorskih postaj. Za ilustracijo naj navedem podatek, da je bilo leta 1970 interpoliranih kar 11 lastnih in 9 tujih transformatorskih postaj. Sedaj so se dela pri gradnji novih objektov zaradi pomanjkanja sredstev in potreb tujih naro~nikov nekoliko zmanj{ala, potrebna pa so redna in Janez P{enica, direktor nekdanje PE Elektro @irovnica in sedanje PE distribucije elektri~ne energije Elektro Gorenjska, je tudi vztrajen {portnik in zavzet planinec. investicijska vzdr`evanja in remonti na 431 lastnih in 74 tujih transformatorskih postajah, ki imajo skupno 595 distribucijskih transformatorjev. Med prvimi smo posodabljali 20 kV transformatorske postaje z bloki SF6. V distribuciji je narava dela tak{na, da mora biti vzdr`evanje prosto-zra~nih srednjenapetostnih daljnovodov in nizkonapetostnega omre`ja redno, saj so nosilne to~ke (drogovi) leseni in potrebni vsakoletne planske obnove, sicer lahko zaostanek resno ogrozi brezhibnost napajanja mre`e in zanesljivosti dobave elektri~ne energije odjemalcem. Upo{tevati pa je treba tudi zahtevno konfiguracijo terena na Gorenjskem, ki potrebuje napredni pristop do mre`e. Leta 2000 smo nadomestili 613 dotrajanih drogov (683 kosov kostanjevih, 12 kosov impregniranih in 22 kosov betonskih), ki imajo betonske kle{~e ali podstavke. Na leto smo zgradili okrog sto novih priklju~kov stanovanjskih objektov. Pri novogradnjah in obnovah nizkonapetostnega omre`ja pa smo vgradili do pet kilometrov zemeljskega kabla in preko deset kilometrov snopastega kabla,« je povedal Janez P{enica. Skupni obseg naprav na ob-mo~ju Elektro @irovnice je 523 kilometrov visokonapetostnega omre`ja (od tega 18 kilometrov 110 kV daljnovodov, 55 kilometrov 35 kV daljnovodov, 300 kilometrov 20 kV daljnovodov, 150 kilometrov visokonapetostnih kablovodov) in 1.240 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja. Po analizi pove~anja elektroenergetskih naprav Elektro @irov-nice v obdobju 1975–2000 so se daljnovodi 10–110 kV pove~ali za 22 odstotkov, kablovodi 10–35 kV za 59 odstotkov, nizkonapetostni vodi za 51 odstotkov, {tevilo transformatorjev za 49 odstotkov, {tevilo RTP za 29 odstotkov, {tevilo transformatorskih postaj za 35 odstotkov in prodaja elektri~ne energije za 69 odstotkov, ko smo dobavili 8.639 odjemalcem kar 211. 208.422 kWh. Kako veliko pove~anje je v povojnem obdobju dosegla poraba elektrike, pa lahko vidimo, ~e te podatke primerjamo z letom 1947, ko je pogonski obrat Elektro @irovnica prodal 4.972.000 kWh 28.974 potro{nikom. Takrat je bilo na tem obmo~ju za potrebe proizvodnje in distribucije zaposlenih 47 de- 41 lavcev. Najve~, 128 zaposlenih, je bilo leta 1985, ekolo{ki daljnovod potem pa se je {tevilo zmanj{evalo od 111 delavcev leta 1990 do 76 delavcev konec leta 2000. Sodelovanje v Elektro @irovnici je temeljilo na dobrih medsebojnih odnosih, kakovosti in strokovnosti dela. Iz @irovnice so vedno prihajali dobri kadri in odli~ni {portniki. Za neposredni stik z odjemalci skrbijo preko nadzorni{tev Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Bled in Bohinj, ki so v teh letih dobila nove ali posodobljene obratne objekte. V ugodnih letih je bilo dograjenih 32 lastnih stanovanj. Leta 1978 so zgradili novo poslovno stavbo v Mostah 2 a, za posledicami viharja leta 1984 pa so jo dvignili za eno eta`o. PRISLUHNILI IN SPODBUJALI NAPREDNE RE[ITVE Na obmo~ju Elektro @irovnice so ob obstoje~ih HE Kranjska Gora in HE Savica, ki delujejo v sklopu PE Sava Elektro Gorenjske, bile zgrajene hidroelektrarne Soteska, Mojstrana in druga Soteska, do katerih so bili zgrajeni priklju~ni daljnovodi. Spodbujali so tudi razvoj malih zasebnih hidroelektrarn, ki so se za~ele pojavljati z letom 1986, kot posledica podpore SLO, potem pa se je njihova gradnja zelo intenzivirala. Zanimivi so podatki, da je 46 malih hidroelektrarn leta 2000 proizvedlo `e 30 GWh elek-tri~ne energije, kar je bilo izena~eno s proizvodnjo lastnih hidroelektrarn PE Sava Elektro Gorenjske na ob-mo~ju @irovnice. »Skupaj s poslovnim partnerjem Astra Telekom smo se lotili izvedbe opti~ne povezave, ki jo uporabljamo za daljinsko krmiljenje sedanjih in prihodnjih elektronskih merilnih in {tev~nih naprav pri odjemalcih. Na ta na~in poskusno zajemamo podatke z elektronskih {tev-cev v delu naselja na Rodnah. Pilotski projekt je vzor~ni za uvedbo na {ir{em `irovni{kem obmo~ju, tako reko~ na pragu stanovanjskih in poslovnih objektov brez motenja posesti ter bo olaj{al od~itavanje z u~inkovi-tim in hitrim zajemom podatkov za ra~unsko obdelavo,« je dejal Janez P{enica. DRAGO PAPLER Poligonalni drogovi na laborah V slovenski distribuciji so poligonalni drogovi, ki jih je Elektro Gorenjska, d.d., vgradila na obmo~ju Labor in Stra`i{~a v Kranju, z vidika upo{tevanja ekolo{kih in okoljevarstvenih zahtev pri vklju~evanju daljnovodov v prostor novost. E 42 lektro Gorenjska se je pri omenjeni rekonstrukciji odlo~ila za sprejemljive, tudi v Evropi vse bolj uporabljene kompaktirane stebre. Rekonstrukcija daljnovodov s poru{itvijo {estih ob-stoje~ih jeklenih predal~nih stebrov in zgraditvijo {tirih poligonalnih drogov kompaktne izvedbe, je bila potrebna zaradi perspektivne zgraditve modernega stikali{~a RTP Labore 110/20 kV na obmo~ju sedanjega dotrajanega stikali{~a RTP Labore 110/10/20 kV in zaradi varnosti ljudi na obmo~ju Kalvarije. »Pri 35 (20) kV daljnovodu RTP Medvode-RTP Labore, smo kotni steber pred RTP Labore poru{ili in ga nadomestili s kon~nim drogom kompaktne izvedbe. Pri 35 in 10 (20) kV daljnovodu RTP Labore–RTP Zlato polje smo dva stebra na Kalvariji v Stra`i{~u morali poru{iti zaradi premajhnih varnostnih razdalj vodnikov nad terenom, zaradi stati~no zmanj{ane trdnosti enega stebra in zelo tesnih varnostnih oddaljenosti vodnikov od streh okoli{kih objektov. Zaradi prostorskih omejitev na tem delu ni bilo mogo~e izvesti raz~lenjenih temeljev in predal~ne konstrukcije stebrov. Ker so se morali drogovi vi{ati zaradi omenjenih problemov z varnostnimi vi{inami in oddaljenostmi, so bili kompaktni temelji in drogovi edina mo`na re{itev na tej lokaciji. Prav na tej lokaciji se je pokazal problem poz-nej{e pozidave in nadzidave stanovanjskih objektov v koridorju daljno- voda, hkrati pa tudi nekontrolirano nasipavanje obstoje~ega terena pod daljnovodom. Na obmo~ju Labor sta bila poru{ena obstoje~i kotni in nosilni steber. Zgradili pa smo nov kon~ni drog kompaktirane izvedbe, ki je bil umaknjen s sredine na rob parcele,« je povedal Peter Flei{er, vodja slu`be razvoja in projektiranja v Elektro Gorenjski. Poligonalni drogovi so izdelek Dalekovoda iz Zagreba. Glavni izvajalec del pri tem objektu je bilo podjetje MEGP, gradnje, projektiranje in in`eniring, d.o.o., Kranj s podizvajalcem Dalen, d.o.o.; Ljubljana. »Najdalj{i steber je visok 29,4 metra, od tal do prve konzole pa je oddaljenost 23,5 metra. Naj-kraj{i steber ima vi{ino 19,5 metra in oddaljenost od tal do prve konzole 15 metrov. Glede na obstoje~o traso je bila izvedba s poligonalnimi drogovi edina mo`na re{itev, pri tem pa se je varnostna vi{ina dvignila za 6 metrov. Med drogovi pa smo v trasni dol`ini 1.723 metrov montirali Al-Fe vodnik preseka 120 mm2,« je povedal Jo`e Mikek, direktor MEGP, d.o.o., iz Kranja. ZA OKOLJE PRIJAZNEJ[I DALJNOVODI Ker so pri gradnji daljnovodov oko-ljevarstvene zahteve klju~ni element, jih v Elektro Gorenjski sku{ajo karse-da upo{tevati tako pri gradnji novih daljnovodov kot pri rekonstrukcijah. Poligonalni drog na Laborah upo{teva ekolo{ke in okoljevarstvene zahteve. Glavne zahteve se nana{ajo predvsem na o`enje {irine koridorjev, zmanj{anje dimenzij stebrov in iz-bolj{anje njihovega estetskega videza. S podobnimi zahtevami se sre~ujejo tudi prenosna in distribucijska podjetja v Evropi, kjer se je uporaba tako imenovanih »kompaktiranih daljnovodov« oziroma »ekolo{kih daljnovodov« `e mo~no raz{irila. »Bistvo izvedbe kompaktiranih daljnovodov je v tem, da se je pri gradnji stebrov pre{lo iz predal~ne jeklene konstrukcije na izvedbo s poligonalnimi jeklenimi cevmi. Taka re{itev pomeni ob~utno zmanj{anje temeljnega dela stebra, saj zavzame le pribli`no 25 odstotkov povr{ine, ki jo zahtevajo {tirje raz~lenjeni temelji pri predal~ni izvedbi stebra (3,5 x 3,5 metra). Steber je veliko vitkej{i kot predal~na konstrukcija, seveda pa zato ni »transparenten«, oziroma se ne »vidi skozenj«. Premer pri dnu droga je odvisen od tipa droga (nosilni, kotni, kon~ni) in zna{a 500 do 1.000 milimetrov. Konzole so iz cevi in so ob~utno vitkej{e kot predal~ne. Stebri so izdelani iz jeklene plo~evine debeline 8 mm, ki se hladno oblikuje v 16-strani poligon, in se zavari po dol`ini. Monta`a se izvede z uporabo avtodvigala. Drog je glede na vi{ino sestavljen iz najmanj dveh segmentov, ki se sestavljajo po na~elu konusa. Izolatorji so kompozitne izvedbe, zato so manj{i, la`ji in manj opazni. Stebri so za{~iteni pred korozijo s cinkanjem, dodatno pa se {e pobarvajo z okolju prilagodljivo zelenkasto rjavo barvo. Izvedba kompaktiranih daljnovodov se uporablja na napetostnih nivojih od 24 kV pa do 400 kV. Pri daljnovodih najvi{jih napetosti 400 kV je mogo~e prihraniti tudi do 30 odstotkov prostora. Ocenjujemo, da je gradnja tak{nih ekolo{kih daljnovodov za 50 do 100 odstotkov dra`ja od klasi~ne izvedbe, odvisno pa~ od razmerja med {tevilom nosilnih in kotnih oziroma kon~nih stebrov,« pravi diplomirani elektro in`enir Peter Flei{er. Uporaba takih daljnovodov je primerna tudi v urbanih conah, v neposredni bli`ini stanovanjskih hi{, posebej za rekonstruirane daljnovodne trase v urbanih conah, kjer se je stanovanjska pozidava z leti toliko prib-li`ala daljnovodnim `icam, da s kla-si~no zasnovo drogov ne moremo uporabiti iste trase. DRAGO PAPLER 43 na obisku pri poslovnih partnerjih: TELMA TRADE Prvi pri nas s kabli air bag Podjetje Telma Trade, ki se ukvarja z veleprodajo telekomunikacijskega in elektroenergetskega materiala, je eno izmed vodilnih tovrstnih podjetij v Sloveniji. Pred kratkim je kot novost v svoji ponudbi predstavilo tako imenovane kable AIR BAG, revolucionarno iznajdbo na tem podro~ju, ki jo je razvil in patentiral proizvajalec Pirelli. Svojim kupcem so prednosti teh kablov opisali `e februarja na predstavitvah v Mariboru in Ljubljani, tokrat pa jih predstavljajo tudi nam. A 44 IR BAG sistem je mehanska za{~ita, ki se uporablja tako pri eno`ilnih kot tudi pri ve~`ilnih kablih, odvisno od namena uporabe, in sicer na nizkonapetostni (do 1 kV), pa tudi na srednje in visokonapetostni ravni. Zaradi te za{~ite so kabli bistveno bolj zanesljivi in uporabni, hkrati pa tudi mnogo la`ji, fleksibilnej{i in primernej{i za in{talacijo od armiranih. Najve~ja prednost AIR BAG kablov je njihova velika odpornost na mehanske po{kodbe. Kabli so jim na-mre~ izpostavljeni v razli~nih delovnih okoljih, tako v industriji, med polaganjem samih kablov kot tudi med gradbenimi deli. Mehanske obremenitve pogosto po{kodujejo kabelsko izolacijo in za{~itni ekran, zaradi ~esar se lahko pojavijo nepri~a-kovane motnje v omre`ju, skraj{a pa se tudi `ivljenjska doba kabla. Zato jih je treba pogosto za{~ititi z metalno armaturo ali z dodatno zunanjo za{~ito. Obe re{itvi pa zahtevata dodatne stro{ke in podalj{ata ~as in{ta-lacije. PREDNOSTI KABLOV AIR BAG Kabli AIR BAG omogo~ajo, kot smo `e povedali, bolj{o mehansko za{~ito kot armirani, hkrati pa ohranjajo vse prednosti nearmiranih kablov. Sama konstrukcija je zasnovana tako, da posebna za{~itna plast absorbira kine- ti~no energijo udarca in jo vrne nazaj v okolje, s ~imer prepre~i po{kodbe ob~utljivih delov kabla, kot sta izolacija in ekran. Kabli s kovinskim ekranom so v primerjavi z omenjenimi mnogo bolj ob~utljivi, saj se ta energija prenese na notranji pla{~ in lah- ko po{koduje kabel. Sicer so kabli AIR BAG enako odporni proti ognju, kemikalijam, vodi in vlagi kot armirani, vendar pa so la`ji, bolj enostavno jih je in{talirati in so hkrati manj ob~utljivi na ube`ne zemeljske tokove, ki se pojavljajo v bli`ini `elez-nic. Uporaba novih kablov nudi torej {tevilne prednosti, med drugim so tudi zdru`ljivi z obstoje~imi kabelskimi spojkami in kon~niki. Poleg `e opisane novosti je podjetje Telma Trade na februarskih predstavitvah v Mariboru in Ljubljani izpostavilo {e prednosti hladnoskr~ne spojke za nizko- in srednjenapetostne kable, pri katerih za razliko od toplo-skr~nih ni potrebna dodatna oprema za spajanje. Proizvajalec Pirelli jih `e ve~ let uspe{no prodaja vodilnemu francoskemu elektroenergetskemu podjetju EdF, uporaba hladnoskr~ne tehnologije pa nara{~a tudi v drugih zahodnoevropskih dr`avah. RAZ[IRITEV PROGRAMA Kot je povedal direktor podjetja Miro Peternel, deluje podjetje Telma Trade `e od leta 1989. Sprva so bili dobavitelji samo za telekomunikacijske materiale, v zadnjih petih letih pa Miro Peternel napoveduje prodor tudi na podro~je elektroenergetike, saj gre za tr`no zelo zanimivo skupino porabnikov. obletnica CIGRE so raz{irili ponudbo tudi na materiale za elektroenergetiko. Najve~ prodajo na osnovi javnih razpisov, njihovi najve~ji kupci pa so Telekom Slovenije, elektrodistribucijska podjetja in Eles, Iskra Tel in {e mnoga druga podjetja. Tako so denimo `e nekaj let edini dobavitelj tako za kable z opti~-nimi vlakni za Telekom Slovenije, kakor tudi za slabo polovico kablov z bakrenimi vodniki in drugo opremo. Svoje predstavni{tvo imajo v Mariboru, znani pa so tudi v tujini, saj izvozijo kar 15 do 20 odstotkov svojih izdelkov, najve~ v Bosno in Hercegovino, kjer imajo {e eno predstavni{tvo, nekaj pa tudi na Hrva{ko in v Makedonijo. V prihodnje `elijo pove~ati izvoz tudi v zahodno Evropo, kamor bodo izva`ali repromateriale slovenskega porekla, ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov. PREDNOSTI IN VIZIJE Po besedah Mira Peternela nudi njihovo podjetje kupcem {tevilne prednosti. Ena izmed njih je seveda ta, da so ekskluzivni zastopnik proizvajalca kablov in opreme Pirelli Cables and Systems, ki je z nakupom tovarn Siemens, BICC in Nokia postal najve~-ji svetovni proizvajalec kablov za energetiko. Poleg Pirelija poslovno sodeluje podjetje {e s {tevilnimi drugimi uglednimi proizvajalci kablov in opreme v Evropi in tudi {ir{e. Kot je povedal Miro Peternel, ima njihovo podjetje vedno na voljo primerne zaloge materialov iz njihovega prodajnega programa, zaradi ~esar se lahko hitro odzovejo na naro~ila kupcev. Velika prednost je tudi dobra lokacija podjetja v industrijski coni Trzin, kar omogo~a enostaven dostop z vseh strani Slovenije. Njihova vizija v prihodnosti je v prvi vrsti raz-{iriti ponudbo {e z dodatnimi materiali in opremo, predvsem s podro~ja elektroenergetike. [e naprej `elijo slediti novostim na trgu in biti ~imbolj konkuren~ni. Za zdaj jim to uspeva, zlasti ker delujejo v tesni povezavi s kupci. To se ka`e tudi v {tevilnih predstavitvah novosti in strokovnih ekskurzijah v tujino, ki jih organizirajo za svoje poslovne partnerje. SIMONA BANDUR Ob jubilejih novi slovar Proslava leto{njih jubilejev CIGRE je bila konec februarja v dvorani Gospodarske zbornice Slovenije. Osem desetletij od ustanovitve pa-ri{ke CIGRE, pet desetletij jugoslovanske CIGRE in desetletje slovenske CIGRE so zaznamovali dobro obiskano slovesnost, ki so jo popestrili z aktualnima predavanjema in podelitvijo priznanj podjetjem, podpornim ~lanom SLOKO CIGRE. V uvodu proslave je predsednik SLOKO CIGRE dr. Ferdinand Gu-bina predstavil vlogo in pomen pa-ri{ke CIGRE od ustanovitve leta 1921 do danes, razvoj JUNAKO CIGRE, katerega prvi predsednik je bil Milan Vidmar, in delo SLOKO CIGRE, ki je nastal po osamosvojitvi Slovenije. Med glavnimi dejavnostmi SLOKO CIGRE, katerega ~lanice so podjetja elektrogospodarstva, elektroindustrija in fakultete, so dobro obiskane konference, udele`ba ~la-nov na mednarodnih posvetovanjih in publicisti~na dejavnost. Doslej so izdali 15 knji`ic terminolo{kega slovarja s podro~ja elektrotehnike, faksi-mile knjige o elektriki Ivana [ubica in vsakoletne koledarje. Letos se je slovarjem pridru`il {e Slovar izrazov za trg z elektri~no energijo, ki ga je na slovesnosti predstavil prof. dr. Anton Ogorelec, ~astni ~lan CIGRE in SLOKO CIGRE. Z njegovo izdajo se `elijo izogniti nekriti~nemu prevzemanju izrazov iz drugih jezikov in poenotiti pojme s pojmi, ki se uporabljajo na nekaj ve~ kot deset let starem evropskem trgu z elektri~no energijo. Kot je povedal prof. Ogore-lec, so pri nastanku slovarja sodelovali strokovnjaki s fakultete za elektrotehniko, pravni strokovnjaki in prevajalci, uporabili pa so tudi `e izdane slovarje doma~ih in tujih strokovnih organizacij. V slovarju je po abecedi navedenih 609 izrazov, sledijo jim definicije in angle{ki prevod z definicijo. Slovarskemu delu sledi abecedni seznam slovenskih in angle{kih izrazov z referen~nimi {tevilkami. Ob koncu je slovarju dodana razlaga uporabljenih veli~in. »Na{e delo pa ni samo dejavnost dru{tva, temve~ tudi zavzemanje sta-li{~ do aktualnih problemov, sre~eva-nje strokovnjakov na kolokvijih in konferencah v vseh 15 {tudijskih komitejih. Zagotovo je med nami {e ve~ strokovnjakov, ki bi si zaslu`ili, da bi jih opazili tudi v tujini. [koda pa je, da se je pri nas v zadnjih letih, ko industrija do`ivlja tranzicijo, dele` za razvoj zmanj{al, kar se pri delu strokovnih in{titucij in strokovnjakov pozna,« je med drugim dejal prof. dr. Maks Babuder, predsednik tehni{kega komiteja SLOKO CIGRE pred podelitvijo priznanj in kipcev Milana Vidmarja vsem podjetjem, ki so ~lanice CIGRE in so podpirala dejavnost organizacije. V drugem delu slovesnosti sta bili strokovni predavanji. O razlogih in razvoju deregulacije elektroenergetskih sistemov po svetu je govoril mag. Kre{imir Baki~ iz EIMV. Poglede na odpiranje trga elektri~ne energije v Sloveniji pa je podal doc. dr. Robert Golob iz Fakultete za elektrotehniko in dr`avni podsekretar na MGD. 45 MINKA SKUBIC strokovna posvetovanja Devetnajsta mednarodna konferenca iasted V Innsbrucku na avstrijskem Tirolskem je od 19. do 23. februarja potekala 19. konferenca mednarodnega zdru`enja za razvoj znanosti in tehnologije IASTED (International Association of Science and Technology for Development), znotraj katere sta bili letos na programu dve podsekciji kot samostojna konferen~na programa. Prva pod-sekcija je bila s podro~ja uporabne informatike - Applied Informatics (AI 2001), druga pa s podro~ja modeliranja, identifikacije in nadzora - Modelling, Identification and Control (MIC 2001). M ednarodno zdru`enje IASTED je ne-profitna organizacija, ki zdru`uje znanstvenike in raziskovalce z vsega sveta z namenom izmenjave razvojnih dose`kov na podro~ju znanosti in in`eniringa v naj{ir{em pomenu besede. V prihodnje si prizadeva raz{iriti dejavnost {e na podro~je me-ned`menta, prava, medicinskih ter sociolo{kih znanosti. V okviru IAST-ED se vsako leto organizira oziroma sponzorira povpre~no po 20 mednarodnih konferenc. Za~etek te organizacije sega v leto 1977. Mnoge konference se organizirajo vsako leto, glede na aktualnost tematike pa tudi v kraj{ih ~asovnih presledkih. Praviloma so konference krajevno razpr{ene in jih organizirajo po vsem svetu. Posebni mednarodni programski komite zagotavlja kakovost sprejetih prispevkov z visoko znanstveno indeksacijo. Sekretariati zdru`enja IASTED so v ZDA, Kanadi in v [vici. Kot je v svetu `e pravilo, izvedbo tak{nih in podobnih mednarodnih konferenc podprejo razli~ni strokovni tehni{ki komiteji znotraj in tudi zunaj zdru`enja. Tokratno konferenco Applied Informatics (AI 2001) so sponzorirali naslednji tehni{ki komiteji v okviru mednarodnega zdru`en-ja IASTED: tehni{ki komite za umetno inteligenco in ekspertne sisteme, tehni{ki komite za paralelne in porazdeljene sisteme, tehni{ki komite za na~rtovanje programske opreme, teh-ni{ki komite za ra~unalnike, tehni{ki komite za ra~unalni{ko programsko opremo, tehni{ki komite za procesiranje signalov, tehni{ki komite za telekomunikacije, tehni{ki komite za informacijske sisteme ter tehni{ki komite za spletno tehnologijo, internet in multimedijo. Program leto{nje konference je vseboval {tiri zao-kro`ene celote - simpozije s skupno 38 znanstvenimi zasedanji iz raz-li~nih podro~ij oziroma natan~neje umetne inteligence in aplikacij, omre`ij, paralelnega in porazdeljenega procesiranja ter aplikacij, programske opreme in razvoja ra~unal-ni{kih aplikacij. MED MNO@ICO REFERATOV TUDI [EST SLOVENSKIH Leto{nje konference Applied Informatics (AI 2001) se je udele`ilo 244 udele`encev, na konferenci Modelling, Identification and Control (MIC 2001) pa je bilo {e okrog 200 udele`encev oziroma pribli`no 450 uradno registriranih udele`encev iz 42 dr`av sveta (Anglija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Brazilija, ^e{ka, Gr~ija, Hong Kong, Indija, Irska, Italija, Japonska, Jugoslavija, Finska, Francija, Kanada, Kitajska, Koreja, Kuvajt, Macau, Malezija, Makedonija, Mehika, Nova Zelandija, Nem- ~ija, Nizozemska, Oman, Pakistan, Poljska, Rusija, Sev. Irska, Singapur, Slovenija, [panija, [vica, [vedska, Tajska, Tajvan, Tur~ija, Tunizija, Zdru`eni Arabski Emirati, ZDA). [tiridnevno delo konference je potekalo v dopoldanskem in popoldanskem ~asu hkrati v ve~ sekcijah. Skupaj je bilo na AI 2001 predstavljenih 285, v MIC 2001 pa 193 ali skupno kar 478 strokovnih referatov, razdeljenih v 60 sekcij. Za konferenco AI 2001 je bilo sprejetih tudi 6 referatov iz Slovenije (po tri iz Ljubljane in tri iz Maribora). S fakultete za ra~unal-ni{tvo in informatiko iz Ljubljane so bili predstavljeni referati: - Toma` Dobravec, Borut Robi~, Bo{tjan Vilfan: Routing in Double-Loop Networks. Referat {tev. 325-178, uvr{~en v simpozij 2, sekcija 2.3 - Mojca Ciglari~, Matja` Pan~ur, Matej Trampu{, Tone Vidmar: Database Design with UML:Im-plementation Issues. Referat {tev. 325-473, uvr{~en v simpozij 3, sekcija 3.3 - Bo{tjan Slivnik, Bo{tjan Vilfan: Optimized Construction of the Left Parse Using LR Parsing. Referat {tev. 325-371, uvr{~en v simpozij 3, sekcija 3.4 - S fakultete za ra~unalni{tvo in informatiko, pedago{ke fakultete iz Maribora ter podjetij ASD&S in Prikaz dela v okolju novega tehni{ko dokumentacijskega sistema v JP TOM Maribor. ELES pa so bili prikazani referati: - Andrej Jakl, Marjan Kra{na, Franc Jakl, Darko Gori~anec: Developing Information Systems-Technical Systems. Referat {tev. 325-445, uvr{~en v simpozij 3, sekcija 3.6 - Marjan Heri~ko, Simon Belogla-vec, Matja` B. Juri~, Ale{ @ivko-vi~: Development of Business Objects for Fabric Production. Referat {tev. 325-116, uvr{~en v simpozij 3, sekcija 3.4 - Bo{tjan Brumen, Izidor Golob, Tatjana Welzer, Hannu Jaakkola: Data Mining and Database Size-How Large is Large?. Referat {tev. 325-368, uvr{~en v simpozij 3, sekcija 3.5 V prvem referatu, Developing Information Systems-Technical Systems, je opisana zasnova novega ra~unal-ni{kega sistema za vzdr`evanje teh-ni{ke dokumentacije vro~evodnega omre`ja, ki je bil pred kratkim vpeljan v javnem podjetju Toplotna oskrba Maribor (TOM). V principu se predstavljeni sistem lahko koristno uporabi tudi v drugih sistemih, kot na primer na elektroenergetskem, transportnem, vodnogospodarskem, ekolo{kem in drugih poljubnih sorodnih podro~jih. Na elektroenergetskem podro~ju pride zlasti v po{tev pri obdelavi raznovrstnih podatkov s podro~ja vodenja, vzdr`evanja, grad- nje in razvojne dejavnosti podjetja ter v specialnih projektih, denimo pri neposrednem nadzoru nad vpeljavo monitoringa termi~ne obremenljivo-sti nadzemnih vodov, ekolo{kega monitoringa termoenergetskih objektov, monitoringa elektromagnetnega sevanja vodov ter energetskih naprav na bli`njo okolico in podobno. V referatu je tudi predstavljen pomen tak{nega sistema za poslovanje podjetja z vidika transparentnosti in hitrega analiziranja tehni{ke in poslovne dokumentacije. Poslovni vidik tovrstnih sistemov zajema komponente za obdelavo poslovnih informacij in je prilagojen za uporabo v vodstvenih, finan~nih, administrativnih in marketin{kih oddelkih podjetij. Po navadi je ta del v podjetjih `e zadovoljivo zgrajen, vendar ni povezan s tehni{kimi informacijskimi sistemi v podjetju. Na drugi strani pa tehni{ki vidik obi~ajno v sebi zdru-`uje GIS, SCADA in CAD komponente, kjer se obravnavajo predvsem informacije o tehni{kem obratovanju naprav, omogo~a tehni{ke analize, na~rtovanje ter vzdr`evanje tehni{ke dokumentacije omre`ja s pripada-jo~imi napravami. Pri tem nastajajo precej{nje razlike med zahtevami poslovnega in tehni~nega vidika, kjer se zelo razlikujejo tudi bazne tehnologije posameznih komponent. Zato je te`ko zagotoviti transparentnost, uporabni{ko prijaznost, enostavnost uporabe in poenoteno vzdr`evanje tak{nega splo{nega informacijskega sistema. [e posebej problemati~na je povezava tehni{kega in poslovnega dela sistema v intranet/internet podjetja ob hkratni zagotovitvi transpa-rentno sinhroniziranega arhiviranja informacij. V referatu prikazani sistem pomeni eno izmed re{itev na-{tetih problemov ter napoveduje intenzivni razvoj vse tesnej{e integracije tehni{kih in poslovnih informacijskih sistemov. Na konferenci IASTED v Innsbruc-ku je bilo v okviru leto{njega programa napovedanih tudi ve~ mednarodnih konferenc, ki zadevajo podro~je razvoja umetne inteligence, ra~unal-ni{kega programiranja, modeliranja in simulacij, napredka v telekomunikacijah, interneta in multimedijskih sistemov, energetskih sistemov in podobno. Ve~ informacij je mogo~e dobiti na spletnih straneh www. iasted.com in www.cs.cityu.edu.hk /~apaqs. DR. FRANC JAKL ANDREJ JAKL 47 strokovna posvetovanja Posvet o kakovosti napetosti ERA Technology je 26. in 27 februarja organizirala mednarodno konferenco na temo kakovosti in varnosti elektri~ne oskrbe. Konferenca s to tematiko je vsaki dve leti in jo spremlja tudi razstava tehnologij, s katerimi se zagotavlja kakovost napetosti. s 48 trokovni svet vnaprej pripravi ciljne teme ter povabi k sodelovanju avtorje z vsega sveta. Recenzijska komisija med prispelimi deli izbere omejeno {tevilo prispevkov. Ti so objavljeni v zborniku konference, avtorji pa jih tudi predstavijo ob~instvu v 20-mi-nutnem predavanju in razpravah. Leto{nja konferenca je tako obravnavala: - standarde in zakonodajo s podro~ja kakovosti napetosti; - izzive kakovostnega napajanja, povezane z razvojem informacijske tehnologije; - elektroenergetska omre`ja in kakovost napetosti; - tehni~ne re{itve za zagotovitev kakovosti napetosti in varnosti ter - monitoring in analizo kakovosti napetosti. Na posvetovanju je bilo predstavljenih 25 prispevkov, ki so bili razdeljeni v omenjene tematske skupine. Konferenco je odprl predstavnik Ofgema (britanski regulator za podro~je elektrike in plina, ekvivalent na{i agenciji za energijo) s predavanjem, ki je prikazalo delo in vlogo regulatornega organa v Zdru`enem kraljestvu. Predavanje je bilo za nas izjemno zanimivo, saj je bil poudarek predstavitve na pristojnostih regulatorja s stali{~a kakovosti napetosti, ~esar na{a zakonodaja oziroma podzakonski akti v tem trenutku {e ne pokrivajo. Na{ prispevek je obravnaval monitoring kakovosti napetosti v distribucijskem omre`ju. Primerjali smo rezultate permanentnega in enotedenskega monitoringa. Obe vrsti meritev smo opravili v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V ~lanku smo primerjali prednosti in slabosti obeh pristopov ter dokazali potrebnost in nujnost trajnega monitoringa vsaj v sistemsko pomembnih to~kah omre`ja. Teme drugih prispevkov so bile osredoto~ene predvsem na primere iz prakse. V prakso usmerjena vsebina ~lankov pa je bila pravzaprav kriterij za sprejem prispevkov na posvet. Za nas je bilo zanimivo to, da je bila kakovost napetosti obravnavana celostno z ekonomskega, organizacijskega, tehnolo{kega in seveda teh-ni~nega stali{~a. Tema ve~ ~lankov je bila tako ravno kakovostno napajanje, s tem pa stro{ki za kakovostno energijo in njihov vpliv na kon~no ceno energije. Zaradi zahtev »zagotoviti kakovostno napetost« so znova prišle v ospredje metode odprave motenj v vseh frekvenčnih področjih motenj po vodniku. Statistika dogodkov postaja vedno pomembnejša pri določanju stroškov za nedobavlje-no energijo, ti pa vplivajo na odločitev o upravičenosti uvajanja brez-prekinitvenih napajanj in posegov v omrežje, s katerimi zagotovimo zanesljivejšo, predvsem pa kakovostnejšo napetost. Precej prispevkov je obravnavalo analize in izračune motenj v omrežju - širjenje harmonikov v omrežju, posledice harmonikov, nastanke resonanc v omrežju in njihove posledice. Predavatelji so navedli tudi ukrepe, ki vplivajo na kakovost napetosti ob delovanju zaščit, regulacij in krmiljenj v omrežju. SPREMLJANJE KAKOVOSTI POSTAJA KLJUČNI ELEMENT Osrednja tema posveta je prav gotovo bila »Kako opravljati nadzor nad kakovostjo napetosti v omrežju«. Ta Dr. Franc @lahti~, mag. Mateja Zorman, Dejan Matvoz zakonodaja problem se navezuje na regulatorja sistema in vse udele`ence trga energije. Kakovost in njeno spremljanje postaja vedno mo~nej{i element v pogodbah. Cena naprav za monitoring se je z leti zni`ala. Tehnologija, ki se uporablja za monitoring, je zanesljivej{a (odporna na motnje), mikrora~unal-ni{ka podpora teh naprav pa omo-go~a kompleksnej{e spremljanje kakovosti. Tako se je vedno ve~ izdelovalcev merilne opreme usmerilo v izdelavo ra~unalni{ko podprte opreme, ki z lahkoto sledi vsem zahtevam standarda SIST EN 50160, dodatno pa lahko po `elji opravlja {e druge naloge nadzora kakovosti napetosti. [tevilo izdelovalcev opreme, katerih merilniki izpolnjujejo zahteve SIST EN 50160, se je v zadnjih letih vsaj podvojilo. Izdelovalci opreme so se usmerili v koncept izdelave opreme, ki jo je mogo~e povezati na razli~nih lokacijah v omre`ju. Pri predstavitvah monitoringa kakovosti napetosti je vsekakor treba omeniti udele`ence iz Zdru`enih dr`av Amerike, kjer trg z energijo zahteva izredno kakovostne informacije na temelju monitorin-ga kakovosti napetosti. V te namene so podjetja razvila sisteme monitorin-ga kakovosti, ki so glede na zaheve evropskega standarda EN 50160 nekoliko druga~ni. Vsekakor so sistemi monitoringov v ZDA vzor~ni, temeljijo na izku{njah in visokih zahtevah razvajenih porabnikov. Tovrstni mo-nitoringi so permanentni, med sabo povezani z ra~unalni{ko podprto komunikacijo, ki je na razpolago javnim uporabnikom in centralnim informacijskim sistemom, ki iz podatkov ustvarja za analizo, obratovalce, vzdr`evalce, regulatorja sistema in porabnike pomembne informacije. Tem napravam in merilnim sistemom je bila namenjena tudi razstava, ki je spremljala posvet. Na njej so se poleg `e znanih izdelovalcev merilne opreme pojavili {e {tevilni novi. Prav tako pa si je bilo mogo~e ogledati tudi obse`en nabor programske opreme, ki omogo~a nadzor merilnikov, obdelavo podatkov, verjetnostno analizo navzo~nosti posameznih motenj in analizo vseh vrst motenj. Poleg avtorjev prispevka sta se posveta ude-le`ila {e predstavnika Elektro Ljubljana Karol Juvan in Peter Kozina. DR. FRANC @LAHTI^ MAG. MATEJA ZORMAN DEJAN MATVOZ Strokovne podlage za izjavo o varnosti – sestavni del celovite ponudbe ibe d.d. O b koncu julija pote~e rok, do katerega morajo vsi delodajalci urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur.l. RS 56/99). Za marsikaterega delodajalca, ~e `e ne za ve~ino, bo to pomenilo vpeljavo novih na~el delovanja in prevzem novih odgovornosti; saj je Zakon o varstvu pri delu (ZVD, Ur. l. SRS 32/74, 16/80 in 25/86), ki je veljal na podro~ju varstva pri delu pred sprejetjem ZVZD, problematiko urejal na na~in, ki je na splo{no dopu{~al delodajalcem bolj ali manj le deklerativno ureditev zagotavljanja varnosti pri delu in so bile dejansko operabilne organizacijske oblike zagotavljanja varnosti predvidene le za delodajalce, pri katerih so bile nevarnosti za po{kodbe in zdravstvene okvare ve~je. ZVZD pomeni tudi korak zbli`evanja z Evropsko unijo na podro~ju delovnega in socialnega prava in se po vsebini in strukturi zgleduje po direktivi {t. 89/391/EEC. Med novostmi, ki jih prina{a ZVZD, je za delodajalce – investitorje pomembno omeniti dejstvo, da ZVZD ve~ ne ureja in ne zahteva izdelave elaborata o varstvu pri delu, ki so ga morale prej, v skladu z 11. ~lenom ZVD, projektantske organizacije prilo`iti tehni~ni dokumentaciji. Nova ureditev po-dro~ja varnosti in zdravja, ki izhaja iz direktive 89/391/EEC, namre~ do-lo~a, da je delodajalec tisti, ki sproti ugotavlja vse mo`ne oblike tveganja in sprejema ustrezne ukrepe. Med slednje sodi tudi izbira ~im varnej{ih delovnih metod in ~im ustreznej{ih zna~ilnosti delovnega okolja. Iniciativa glede zagotavljanja varnosti je pri izbiri delovnih sredstev in delovnega okolja tako na strani delodajalca. Vse novosti ali spremembe, ki bi utegnile vplivati na varnost pri delu, pa morajo biti obravnavane v delodajal~evi izjavi o varnosti z oceno tveganja. Iz povedanega pa ne sledi, da izdelovanje elaborata o varstvu pri delu ni ve~ urejeno s predpisi. Za delodajalce, ki za potrebe preventivnih ukrepov varnosti in zdravja pri delu ali kot strokovno podlago za izdelavo izjave z oceno tveganja `elijo pridobiti elaborat, poteka izdelovanje elaborata v skladu s {e vedno veljavnim pravilnikom o listinah za sredstva za delo (Ur.l. SRS 26/88 in 31/88). Med projektantskimi in svetovalnimi organizacijami se je IBE, d.d., med prvimi odzval na izzive, ki jih ZVZD prina{a, in uvrstil izdelavo strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja v celovito svetovalno ponudbo na podro~ju energetskih, industrijskih in drugih objektov. Bogate izku{nje z izdelovanjem elaboratov o varstvu pri delu bodo tako, ob sicer{njem poznavanju stroke, koristno izrabljene. BO[TJAN DUHOVNIK 49 zakonodaja Vloga delavskih predstavni[tev v sistemu varnosti in zdravja pri delu V sistemu varnosti in zdravja pri delu imajo zaposleni in njihova delavska predstavni{tva pomembno vlogo, saj se brez njihovega sodelovanja ne more dose~i u~inkovit sistem varnosti in zdravja pri delu. V {tevilnih predpisih je za zaposlene in njihova delavska predstavni{tva - sindikate in svet delavcev -, predvidena aktivna vloga, ki jo morajo le ti izrabiti za u~inkovito varnost in zdravje pri delu v podjetju. z 50 aposleni lahko deloma tudi sami, brez delavskih predstavni{tev, vplivajo na lastno varnost in zdravje, saj imajo `e po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) pravico do individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju, ko se dolo~ajo in izvajajo aktivnosti, namenjene iz-bolj{evanju delovnih razmer oziroma humanizaciji delovnega okolja. (4. ~len ZSDU). Delodajalec mora delavcu kot posamezniku najpozneje v 30 dneh odgovoriti na pobude, ki se na-na{ajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto (88. ~len). Te pobude so seveda lahko tudi s podro~ja de-lav~eve varnosti in zdravja pri delu. Najve~ pravic in tudi obveznosti zaposlenim namenja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Delodajalec je dol`an zagotoviti varnost in zdravje pri delu, delavci pa morajo biti obve{~eni in usposobljeni za varno delo (5. ~len ZVZD). Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu (8. ~len). Po 32. ~lenu ZVZD ima delavec pravico in dol`nost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi, ter ima pravico in dol`nost dajati strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu ter poobla{~enemu zdravniku pripombe in obvestila o vpra{anjih varnosti in zdravja pri delu. Delavec lahko tudi odkloni delo, ~e ni bil prej seznanjen z vsemi nevarnostmi ali {kodljivostmi pri delu, ~e mu grozi neposredna nevarnost za `ivljenje in zdravje (33. ~len). Delavec mora po 37. ~lenu delodajalca pisno ali ustno preko svojih predstavnikov takoj obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, {ko-dljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali varnost in zdravje drugih delavcev. ^e delodajalec omenjenih pojavov po obvestilu ne odpravi, ali ~e je delavec mnenja, da niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, lahko celo zahteva posredovanje in{pekcije dela, ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. V dosedanjih tranzicijskih ~asih se je na splo{no zanemarjala vloga varnosti in zdravja v podjetju, in tudi sindikati niso bili aktivneje vklju~eni v to podro~je. Varnosti in zdravju pri delu zaposlenih sta namenjena 30. ~len Splo{ne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in 67. ~len Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva. Zapisano je, da se delodajalec mora posvetovati z reprezentativnim sindikatom o vpra{anjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. Tudi druge zapisane obveznosti delodajalca pomenijo za sindikat mo`nost vplivanja na podro~ju zdravja in varnosti zaposlenih. V pogajanjih za novo kolektivno pogodbo pa si bo sindikat moral prizadevati za vklju~itev delodajal~evih obveznosti po ZVZD (izobra`evanje, usposabljanje zaposlenih …) v kolektivno pogodbo. Sindikatu mora delodajalec v skladu z 28. ~lenom ZVZD posredovati izjavo o varnosti, poro~ilo o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih in evidenc iz 39. ~lena ZVZD. Zadnji odstavek 31. ~lena zavezuje delodajalca, da seznani sindikat z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi in{pekcijskega nadzorstva ali nadzorstva drugega organa. In{pekcija pa skladno s 55. ~le-nom o svojih ugotovitvah tudi sama obvesti reprezentativne sindikate pri delodajalcu. Ne smemo pa zanemariti pomembne vloge sindikata pri postopkih za ustanovitev sveta delavcev in o sindikalnih predlogih kandidatov v volitvah za ~lane sveta delavcev. Sindikati skrbijo tudi za izobra`evanje ~lanov, tako na primer Zveza svobodnih sindikatov `e nekaj ~asa organizira izobra`evanje svojih ~lanov o nalogah sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu. NAJPOMEMBNEJ[A JE VLOGA SVETA DELAVCEV Na strani zaposlenih je nosilec nalog na podro~ju varnosti in zdravja pri delu v podjetju svet delavcev. Te naloge je dolo~il `e Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, sprejet leta 1993, ki ima v 4. ~lenu zapisano pravico delavcev do kolektivnega sodelovanja pri upravljanju pri izvajanju aktivnosti, namenjenih izbolj{evanju delovnih razmer in humanizaciji delovnega okolja. V 87. ~lenu ZSDU so navedene pristojnosti sveta delavcev, ki zadevajo podro~je varnosti in zdravja pri delu, v 95. ~lenu pa so konkretno navedeni predlogi delodajalca, ki jih mora predlo`iti v soglasje svetu delavcev. To so predlogi v zvezi z organizacijo in izvajanjem ukrepov varnosti pri delu in ukrepi v zvezi z dolo~itvijo ukrepov za prepre~evanje po{kodb pri delu in obolenj v zvezi z delom, ki niso predpisani z zakonom, drugimi predpisi ali dogovorjeni s kolektivnimi pogodbami. Pri delu sveta delavcev po samem ZSDU pa ne smemo zanemariti delovanja delavske participacije glede varnosti in zdravja pri delu, ki se lahko ka`e tudi v ustanovitvi odbora za varnost in zdravje pri delu, kot organa sveta delavcev, namenjenega izklju~no obravnavi te tematike v podjetju. Praviloma enkrat na mesec naj bi se po 86. ~lenu ZSDU sestajala delodajalec in svet delavcev ali njegov odbor – ena od tematik sestanka je seveda lahko tudi varnost in zdravje pri delu. V nadzornem svetu dru`be ima svet delavcev mo`nost vplivati na obravnavo vpra{anj varnosti in zdravja pri delu preko predstavnikov zaposlenih, ki jih je svet delavcev predlagal v nadzorni svet dru`be. Tematika varnosti in zdravja pri delu je lahko obravnavana tudi na zboru delavcev dru`be, ki ga ima pravico sklicati svet delavcev enkrat na leto med delovnim ~asom (69. in 72. ~len ZSDU). Svet delavcev lahko v okviru zakonsko pripada-jo~ih denarnih sredstev za svoje delovanje denar nameni tudi dodatnemu izobra`evanju, nabavi strokovne lite- rature, lahko se vključi v Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij in jim nato Združenje daje ustrezno strokovno pomoč in izobraževanje, nujno potrebno za aktivno vlogo sveta delavcev. ZSDU ponuja tudi možnost poklicnega opravljanja funkcije člana sveta delavcev, skladno s številčnostjo zaposlenih v družbi. Poklicni član sveta delavcev je lahko tudi tista oseba, ki jo svet delavcev zadolži za varnost in zdravje pri delu. Drugi člani sveta delavcev pa lahko po 63- členu ZSDU izkoristijo pravico do treh plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci in pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanje — vse to pa lahko delno namenijo tudi izboljšavi varnosti in zdravja pri delu v podjetju. ZVZD IN PRAVILNIKI DAJEJO SVETU DELAVCEV ODLOČILNO VLOGO 10. ~len ZVZD dolo~a, da se morajo delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki o vpra{anjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno ob-ve{~ati, skupno posvetovati ter sood-lo~ati v skladu z ZVZD in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V 24. ~lenu je predpisano, da mora delodajalec brezpla~no zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja ~lanov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. ZVZD v 28. ~lenu nalaga delodajalcu splo{no obvezo, da mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogo~iti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vpra{anj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu z ZVZD in drugimi predpisi, ki jih svet delavcev izvaja s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju. V nadaljevanju ~lena je izrecno navedeno, da mora delodajalec svetu delavcev in sindikatu posredovati izjavo o varnosti, poro~ilo o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih in evidenco, predpisano v 39. ~lenu ZVZD. Zadnji odstavek 28. ~lena delodajalca zavezuje, da se mora s svetom delavcev posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu v podjetju, o izbiri poobla{~enega zdravnika, o izjavi o varnosti in o obveščanju delavcev. Svet delavcev pa lahko tudi samoin-ciativno in na podlagi 31. člena ZVZD aktivno poseže v izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, saj lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu, lahko zahteva inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni zagotovil varnostnih ukrepov. Predstavnik sveta delavcev ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzorstvu ali nadzorstvu drugega organa, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu, delodajalec pa mora seznaniti svet delavcev in sindikate z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora. Inšpekcija, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem ZVZD, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter nad varnostnimi ukrepi, mora o svojih ugotovitvah obvestiti tudi svet delavcev (55- člen ZVZD). Zakon o varnosti in zdravju pri delu in seveda na njegovi podlagi izdani pravilniki vsebujejo vrsto določb o sodelovanju delavcev pri uresničevanju varnosti in zdravja pri delu v podjetju. Z uveljavitvijo ZVZD konec julija mora biti v podjetju imenovan delavski zaupnik za zdravje in varnost pri delu, če v podjetju ni izvoljen svet delavcev. V podjetju, ki bi izvolili samo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, bi sicer zadostili zakonskemu pogoju, še zdaleč pa ne bi izrabili vseh možnosti delavskega soupravljanja, ki jih lahko zagotavlja le aktivnost sveta delavcev in njegova zaslomba pri problematičnih podrobnostih varnosti in zdravja pri delu. ZVZD OMOGOČA KOMPENZACIJO 40. ČLENA ENERGETSKEGA ZAKONA Poleti leta 1999 sta bila sprejeta dva zakona: Zakon o varnosti in zdravju pri delu in Energetski zakon. Oba Zakona vsebujeta določbe o sodelovanju delavcev pri upravljanju. ZVZD daje participaciji zaposlenih pomen, ki je primeren sodobnemu participativnemu urejanju problematike med delodajalci in zaposlenimi. Participacija zaposlenih je tudi na po-^™ dročju varnosti in zdravja pri delu^H po~itni{ki objekti lahko v prid povečanju učinkovitosti podjetij zaradi večjega sodelovanja zaposlenih in s tem doseženega zadovoljstva zaposlenih. Pravo nasprotje je Energetski zakon, ki ima sicer zapisano uvajanje tržnih zakonitosti na energetsko področje, in bi bila zato participacija zaposlenih lahko samo večja, je pa po AG. členu Energetskega zakona participacija zaposlenih manjša (za podjetja, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne službe). Aktivno delovanje sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, za kar podajajo ZVZD in podzakonski akti, izdani na njegovi podlagi, izvrstno podlago, omogočajo svetom delavcev, da dokažejo nerazumnost omejevanja participacije zaposlenih. Participacija zaposlenih lahko le pripomore k uspešnejšemu delovanju podjetij, kar je tudi v Sloveniji že empirično dokazano. Sveti delavcev tako lahko omejevanje delavske participacije po EZ nadomestijo s povečano aktivnostjo na področju varnosti in zdravja pri delu, saj jim ZVZD omogoča odlično kompenzacijo, te možnosti je treba le celovito izrabiti. ZAPOSLENI - PREVERITE SVOJEGA PSA ČUVAJA Delavska predstavništva v podjetju (sindikate in svet delavcev) lahko označimo tudi kot »pse čuvaje« delavskih interesov. Kakšnega psa čuvaja imate v podjetju? Takega, ki vsakemu poliže roko in se slini okoli gospodarja, mogoče ga sploh ne opazite, ker garjav in pozabljen leži v kotu, ali mogoče takega, ki pravočasno opozori na prihajajočo nevarnost in tudi hrabro brani skupne interese. Zaposleni potrebujemo najboljšega čuvaja, saj bomo drugače čutili posledice, in sicer morebiti takoj (poškodbe pri delu) ali pozneje v starosti (preutrujenost, vsebnost škodljivih snovi na delovnem mestu ...). Zato preverite delo svojega »psa čuvaja«, konkretna pomembna večja zakonska obveznost - izjava o varnosti z oceno tveganja -, mora biti s sodelovanjem delavskih predstavništev opravljena do konca julija letos. Za našo lastno varnost in zdravje gre! SLAVKO RENKO Raskem P 52 o ratifikaciji pogodbe med Slovenijo in Hrva{ko o ureditvi premo`enjsko pravnih razmerij je 30. oktobra 2000 prenehal veljati moratorij na slovenske po~itni{ke objekte na Hrva{kem. Po navedenem datumu Hrva{ka obravnava te objekte kot komercialne objekte, ki morajo poslovati po sistemu odprtega tipa, kot denimo hoteli, moteli, apartmaji, sobe ipd., neodvisno od gostov, ki v njih letujejo. Po sistemu zaprtega tipa, to je samo za zaposlene in nekdanje zaposlene ter njihove o`je dru`inske ~lane, je dovoljeno letovati le hrva{kim dr`avljanom s prebivali{~em na Hr-va{kem. Torej nam je po veljavni zakonodaji na Hrva{kem priznano lastni{tvo objektov, ~e so bili le-ti pridobljeni na odpla~en na~in, ne moremo pa jih v letu 2001 uporabljati za namene letovanja na{ih zaposlenih, ne da bi uskladili poslovanje z Zakonom o gostinski dejavnosti, ki je iz{el v hrva{kem uradnem listu Narodne novine {t. 48/95, in Pravilnikom o razvr{~anju, minimalnih pogojih in pogojih za kategorizacijo gostinskih objektov NN 57/95, 110/96, 24/94, 61/98, 137/98, 19/99, 39/99, 52/99, 43/00, 52/00, 57/00 I 63/00). Seveda je z ratifikacijo pogodbe prenehala veljati tudi uredba hrva{ke vlade o prepovedi razpolaganja z nepremi~ninami v lasti slovenskih pravnih oseb. Tako lahko te objekte vnesemo kot kapitalski vlo`ek v gospodarsko dru`bo, registrirano za opravljanje gostinske dejavnosti na Hrva{kem, lahko jih oddamo v najem, prodamo ipd. Družba ali zasebnik, ki bo opravljal to dejavnost, mora do začetka sezone zagotoviti minimalne pogoje glede ureditve in opreme objektov in Uradu za turizem, pristojnemu za določeno območje, vložiti zahtevo po kategorizaciji. Slednji je treba priložiti: - sklep registrskega sodišča ali dovoljenje za opravljanje obrti, če to opravlja fizična oseba, - dokazilo o lastništvu (kupoprodajno pogodbo ali izpisek iz zemljiške knjige, kot dokaz o lastništvu) ali zakupno pogodbo, - dokazilo o končani srednji strokovni izobrazbi za voditelja poslovanja (oseba s hrvaškim državljanstvom ali tujec z veljavnim dovoljenjem), - ateste oziroma potrdila: inšpekcijskega organa o ropotu in učinkovitosti prezračevalnih naprav gostinskega objekta, v katerem se ponujajo storitve prehrane in namestitve, o zdravstveni ustreznosti vode in o ustreznosti električne ali plinske napeljave. Glede na navedeno nas do začetka poletne sezone čaka kar precej dela, zato bi se ga bilo najbolje lotiti kar takoj. JADRANKA LUZNIK po~itnice se bli`ajo Z ELDOMOM V PORTORO@ Eldom tudi letos svojim gostom ponuja tradicionalne po~itnice na Belem kri`u in na Krvavcu ter ponudbo turisti~ne agencije Bonus, ki se predstavlja tudi na internetu. Cene ponujenih aran`majev se gibljejo okrog petih tiso~akov. ^e eprav smo koledarsko {ele dobro stopili v pomlad, pa se zelo hitro bli-`a tudi ~as po~itnic, saj se tisti najpo-gumnej{i in najbolj neu~akani v morske valove po`enejo `e sredi junija. Ker je treba do odhoda na poletni dopust {e marsikaj postoriti, predvsem pa se morajo nanj pripraviti tudi organizatorji, vam posredujemo informacije, ki smo jih prejeli iz mariborskega Eledoma. Po~itni{ki dom elektrogospodarstva na Belem kri`u nad Portoro`em smo `e tolikokrat predstavili, da mo`nosti, ki jih ponuja, zagotovo `e vsi dobro poznate. Prijetno pa je tudi bivanje v bungalo-vih, ki se nahajajo v sen~nem gozdi~-ku pod domom in za katere v leto{nji sezoni v Eldomu pripravljajo novost. Na `eljo gostov namre~ letos ponujajo tudi najem {tirih apartmajev z mo`nostjo preizkusa lastnih kuharskih sposobnosti, za najem tak{nega {tiriposteljnega bungalova pa boste morali od{teti 8 tiso~ tolarjev na dan. In kak{ne so druge cene. Za bivanje v centralnem domu in polpenzion bodo morali odrasli od{teti 4 tiso~ tolarjev, prav toliko tudi za preno~itve do tri dni z zajtrkom, bivanje v bun-galovih pa vas bo skupaj s polpenzio-nom stalo 4.600 tolarjev. Mogo~e se je naro~iti tudi samo na posamezne obroke hrane, pri ~emer boste morali za zajtrk od{teti 800 tolarjev (otroci 600), za kosilo pa 1.600 tolarjev (otroci 1.100). Eldom tudi letos omogo~a pla~ilo po~itnic v treh obrokih, k navedenim cenam pa je seveda treba pri{teti {e turisti~ne tak- se. Izmene so sedemdnevne in se za~-nejo in kon~ajo ob sobotah, dom pa bo svoja vrata prvim obiskovalcem odprl 23. junija in se od zadnjih poslovil 15. septembra. Najem bunga-lovov pa je tako kot `e nekaj let mo-`en ~ez celo leto, pri ~emer boste za dnevni najem tistih s kuhinjo od{teli 5 tiso~akov, za tiste brez prehranjevalnega koti~ka pa 4. Za tiste, ki se vam tudi v poletnih mesecih to`i po gorskem zraku, v Eldomu ponujajo tudi mo`nost najema apartmajev na Krvavcu, in sicer za pet tiso~akov na dan. Ljubitelji hrva{ke Istre in jadranskih otokov pa si lahko ogledate {e ponudbo turisti~ne agencije Bonus (www.bonus-ta.si), ki zaposlenim v slovenskem elektrogospodarstvu za svoje aran`maje ponuja dodatni, 5-odstotni, popust. V Eldomu va{e prijave pri~akujejo najpozneje do 10. aprila, za po-drobnej{e informacije pa se lahko obrnete na Vlasto Maherl, telefon 02/25 12 780. BRANE JANJI] z mi{ko po internetu Jffii. (1.DEL) Pred petimi leti se je zares za~ela `ivljenjska zgodba mno`i~nih ro~nih ra~unalnikov (handhelds) oziroma dlan~nikov in `epnikov. [ tevilni ra~unalni{ki strokovnjaki se zadnji dve leti prito`ujejo, da se ni na trgu strojne in programske opreme za namizne osebne ra~unalnike zgodilo ni~ pretresljivo novega - razen da sta se hitrost mikroprocesorjev in obseg pomnilnikov podvojila. Tega pa vsekakor ne morejo trditi za hitro rasto~e podro~je digitalnih osebnih pomo~nikov oziroma »e-ro-kovnikov« (PDA - Personal Digital Assistants), katerega glavni predstavnik so ro~ni ra~unalniki. Te lahko razdelimo v dve splo{ni skupini izdelkov, in sicer na dlan~ne ra~unalnike (palmtops) in ro~ne peceje (HPC -Handheld PCs). Napravice so namenjene splo{nemu in tudi poklicnemu uporabniku, ki `eli vedno imeti s seboj zmogljiv elektronski rokovnik, bele`nico, koledar, budilko, ra~unalo in igralno postajo. ^eprav ima dru`ba Microsoft `e vrsto let dejanski monopol pri operacijskih sistemih za namiznike in prenosnike, je na `ivah-nem trgu ro~nih ra~unalnikov {e vedno eden od manj pomembnih ude-le`encev - ima pa velike na~rte. Lani je Microsoft izdal tretjo razli~ico sistema Windows CE, s katerim po-sku{a pove~ati svoj tr`ni dele`. Proizvajalci HPCjev so v zadnjih {estih mesecih predstavili `e lepo {tevilo zanimivih izdelkov z Windows CE 3.0, ki so zmogljivej{i od obi~ajnih palmov. Kljub vsemu pa 90 odstotkov vseh novih ro~nih ra~unalnikov uporablja sistem Palm OS, skoraj dve tretjini le-teh pa izvira iz proizvodnih dvoran dru`be Palm. 53 Na trgu ro~nih ra~unalnikov, zlasti novih hibridov mobilnih telefonskih aparatov in PDA-jev, pa ni {e ni~ odlo~enega in vse karte so {e v igri. Dru`ba Palm ima dvojno vlogo - je proizvajalec palmov ter hkrati lastnik in razvijalec operacijskega sistema Palm OS, ki ga z licen~nimi pogodbami oddaja drugim proizvajalcem strojne opreme. Dva med njimi sta v zadnjem ~asu {e posebej us-pe{na, in sicer Sony in Handspring, ki obvladuje slabo tretjino trga. Handspring sta ustanovila o~eta prvotnega dlan-~nika, potem ko sta zapustila Palm. Prvi palmi - piloti 1000 in 5000 - so se namre~ pojavili leta 1996 in presenetili ra~unalni{ko srenjo, saj so `e bili dovolj majhni, da so lepo legli v dlan, hkrati pa so imeli `e dovolj pomnilnika in procesorske mo~i za sprotno obdelavo podatkov. Pred Palmom je posku{ala oblikovati ro~no informacijsko napravico -Newton - `e dru`ba Apple, vendar je imela prevelike zahteve od tedaj premalo zmogljive ra~unalni{ke tehnike. Palm pilot je bil tako prvi mno`i~ni dlan~nik, ki je zagotavljal hitro zapisovanje naslovov, telefonskih {tevilk in opomb, upravljanje koledarja oziroma rokovnika ter, kar je zelo pomembno, u~inkovito usklajevanje (sinhronizacijo) palmovih podatkov s pisarni{kim programom v namiznem pe-ceju. Palm OS je hitro postal najbolj raz{irjen operacijski sistem za ro~ne ra~unalnike, ki jih lahko spravimo v malce ve~ji `ep oziroma ro~no torbico. Ker so palmi brez tipkovnice, so v dru`bi Palm oblikovali slikovni uporabni{ki vmesnik, ki ga upravljamo z elektronskim peresom in z zaslonom, ob~utljivim na dotik. V nasprotju z neuspelim Newto-nom pri Palmu niso posku{ali izdelati splo{nega sistema za prepoznavanje ~love{ke pisave, ker je to {e vedno ra~unalni{ko prezahtevno opravilo za ro~ni ra~unalnik. Namesto tega so razvili sistem Graffiti, ki je 54 klju~ni del tudi sodobnih raz- li~ic Palma OS. Graffiti prepoznava samo pisavo, ki je sestavljena iz vnaprej dolo~enih oblik ~rk in se jim v nekaj dneh privadimo, tako da s hitrim pisanjem na zaslon nimamo prav nobenih te`av. Palm OS je `e pred leti vseboval prav{njo zbirko priro~nih pro-gram~kov, kot so knji`ica naslovov, rokovnik z opomniki, koledarski urnik, kalkulator oziroma ra~unalo in bele`ko za kratka besedila. Ti so `e omogo~ali {tudentu, poslov-ne`u ali uradniku, da je namesto svin~nika in papirja za zapisovanje ve~ine kratkih informacij in za na~rtovanje urnika uporabljal samo {e dlan~nik. Zahtevnej{i uporabniki pa so `e nekaj mesecev po predstavitvi pilota lahko izbirali med dodatnimi program~ki, ki so jih pisale neodvisne programske hi{e. Lastniki palmov imajo tako danes na voljo `e na ti-so~e brezpla~nih in pla~ljivih programov, od enostavnih spletnih brskalnikov in podatkovnih zbirk do arkadnih igric in okolij za programiranje. Prednosti Palma OS pred drugimi operacijskimi sistemi za ro~ne ra~unalnike, kot je Windows CE, so zelo enostavna uporaba, u~inkovit in preprost sistem za prepoznavanje pisave ter veliko {tevilo dodatnih programov in napravic. Poleg tega imajo palmi dolgo `iv-ljenjsko dobo baterij, ki jo merimo v stotinah ur, in ni`jo ceno od ro~nih pecejev. Dra`ji palmi imajo tudi mo`nosti za komunikacijsko povezovanje po mobilnih telefonih, pogosto z daljinskim infrarde~im vmesnikom. Slaba stran napravic palm pa je, da {tevilne od njih {e nimajo barvnih zaslonov in vmesni{kih vrat USB, temve~ samo sivinske prikazovalnike in zaporedni vmesnik RS-232. Hkrati imajo palmi v primerjavi s HPCji obi~ajno manj pomnilnika, {ibkej{e procesorje in manj zmogljive programe ter so brez uveljavljenega standarda za raz{iritveni priklju~ek. DAVID PAHOR FINGRID (http://www.Fingrid.fi/index_eng.html) Spleti{~e dru`be Fingrid Oyj ima okvirjene osrednje vsebinske strani s temnomodrim zglavjem in levo pasico, ki so enostavno in jedrnato oblikovane, kot smo pri energetskih krajih `e vajeni. Glavne menijske mo`nosti iz zglavja so storitve, tr`ne informacije, splo{ni podatki o dru`bi (Fingrid Group), stiki, iskanje, povezave in seveda obvezne novice. Fingrid Oyj je finski upravitelj dr`avnega elektri~nega omre`ja in skrbi za zanesljivo delovanje prenosnega sistema, hkrati pa vsem udele`encem energetskega trga po enakih pogojih prodaja elektriko. Fingrid Oyj ima v lasti 99,5 odstotka finskega elektroomre`ja in vsa glavna vozli{~a, kar znese 14.000 kilometrov vodov in 100 razdelilnotransformatorskih postaj. H~erinski podjetji skrbita {e za tehni~no vzdr`evanje omre`ja in upravljanje elektrarn s plinskimi turbinami. Poleg novic so najbolj zanimive informacije o trgu, kjer lahko na minuto to~no izvemo, kak{no je stanje izmenjave elektri~ne energije med Finsko in njenimi nordijskimi sosedami. Poleg tega si lahko ogledamo tudi podatke o trenutni razpolo`ljivi mo~i iz razli~nih energetskih virov in o ponorih te mo~i pri porabnikih. ZAPOSLITEV.NET (http://www.zaposlitev.net) Ste se odlo~ili {efu vre~i delovno knji`ico na mizo in mu odstri~i kravato? Preden odjezdite v son~ni zahod, svobodni kot ptica, je dobro, da na skrivaj preverite, ali ste sploh {e zaposljivi. Eno od spletnih mest, kjer lahko to udejanite, je Zaposlitev.net. To ima rubrike tako za iskalce zaposlitve in honorarnega dela kot za ponudnike dela. Pri iskanju ponudbe lahko dolo~amo ve~ meril, kot so podro~je dela, dejavnost in vrsta dela. Hkrati si lahko ogledamo seznam s trenutno veljavnimi ponudbami. Pri pozornem branju boste opazili, da veliko delodajalcev i{~e ljudi, ki bi opravljali informacijske in ra~unalni{ke storitve. ^e vstopite na »Mojo stran« in izpolnite brezpla~ni prijavni obrazec za uporabnika, vas bo spleti{~e obve{~alo o novi ponudbi po e-po{ti, napisali boste lahko svoj `ivljenjepis in ponudniki dela vas bodo na{li v podatkovni zbirki. V rubriki Akademija znanja lahko ob~udujete tudi globokoumne nasvete iz ~lankov, kot so »Bodimo amebe«, »Kako re~i ne« in »Med pivom in vodo«. Osebno imam raj{i viski. pomladni veter pri izobra`evcalcih ICES: SAMOSTOJNA DEJAVNOST V OKVIRU PODJETJA ELEKTRO-SLOVENIJA,d.o.o. Z vse višjimi marčevskimi temperaturami je pomladni veter zavel tudi v Izobraževalnem centru elektrogospodarstva Slovenije. V skladu z novim Energetskim zakonom se je namreč ICES kot del tako imenovanih nere-guliranih (tržnih) dejavnosti preoblikoval v samostojno dejavnost v okviru podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o. Direktor ICES-a je postal njen dosedanji vodja službe, Milan Stebernak. Nova izobraževalna dejavnost je po novem razdeljena na tri organizacijske enote, in te so: Višja strokovna šola, Srednja strokovno tehnična šola ter Dejavnost projekti. Tudi po preoblikovanju ICES-a iz službe v samostojno dejavnost ostaja le-ta takšna, kot je bila: prvenstveno naravnana na elektrogospodarstvo in ugotavljanje potreb po znanju v njem ter učinkovito organiziranje izobraževalnega procesa zanj; na zagotovitev znanj, ki so uporabna v delovnih procesih in obenem na izbor najučinkovitejših načinov za pridobivanje znanja v razmerah, ko je treba zagotoviti kar najkvalitetnejše izobraževanje in pri tem zmanjševati ne le stroške izobraževanja, pač pa tudi odsotnost zaposlenih z delovnih mest. ICES se je ob preoblikovanju iz službe v samostojno dejavnost tudi prostorsko zaokrožil. Doslej lociran v dveh nadstropjih na Hajdrihovi, se je ICES namreč tudi preselil in njegovo vodstvo ter sodelavce po novem odslej skupaj najdete v drugem nadstropju. ICES KOT STIČIŠČE POTI Začetek pomladi v ICES-u pa tokrat ni bil povezan samo s preoblikova- njem v sektor, ampak tudi z vrsto drugih, ne le organizacijskih dejavnosti. Pretekli mesec je namreč ICES postal tudi stičišče poti različnih delegacij oziroma obiskovalcev in kraj intenzivnega obnavljanja starih ter navezovanja novih stikov. KOSOVO SE ODPIRA V začetku meseca je sicer odpadlo skrbno načrtovano srečanje s predstavnico mednarodnega upraviteljs-tva na Kosovu, gospo Marie-Theres Schurrer, ki naj bi si v okviru mednarodnega programa o restrukturira-nju človeških virov v energetiki (projekt si je v mednarodni konkurenci skupaj s partnerji pridobil ljubljanski EIMV — Elektro inštitut Milan Vidmar) ogledala tudi ICES in se seznanila z njegovo dejavnostjo ter možnostjo, da bi le-ta za kosovsko elektrogospodarstvo izvedel vrsto usposabljanj tamkajšnjega osebja na področju elektroenergetike. Navkljub preložitvi srečanja pa Kosovo, podobno kot pred tem že Bosna in Hercegovina, dolgoročno postaja zanimivo tudi za slovenska elektroenergetska podjetja in s tem tudi za ICES, tako zaradi poznavanja mentalitete in naklonjenosti tamkajšnjega prebivalstva do Slovencev še iz časov nekdanje skupne države, predvsem pa zaradi sodobnih strokovnih znanj, s katerimi razpolagamo tudi v elektroenergetskih krogih. NARAŠČAJOČE ZANIMANJE ZA POVEZOVANJE Je pa zato 16. marca ICES obiskala delegacija kolegov iz mariborskega SER[ (Srednja elektrotehni{ko ra-~unalni{ka {ola) in s sabo na obisk ter predstavitev v ICES pripeljala tudi svoje partnerje iz nem{ke Robert Bosch Schule iz Ulma ter gr{ke Tech-nico Epagelmatico iz Ierapetre na Kreti, s katerimi sodelujejo v projektu Socrates-Comenius o razvoju oziroma uporabi solarne in vetrne energije in v okviru katerega so v roku enega leta doslej skupaj v vseh treh jezikih pripravili didakti~no gradivo za modul »Energija in okolje« ter »Osnove solarne energije«. Delegacijo, v kateri so bili Ivan Keti{, direktor SER[, Cveto [tandeker, vodja slovenske skupine, Danilo Grm in Suzana Vezonik ter Helmut Schaib-le, direktor ulmske {ole in Gerhard Karrer kot vodja nem{ke skupine ter Jiannis Tzanidakis, direktor {ole iz kretske Ierapetre, je uvodoma sprejel direktor ICES-a, Milan Stebernak, v nadaljevanju pa sta goste skozi pregled izobra`evalne dejavnosti ICES-a popeljala {e Matej Strahovnik in Robi Okorn. Zlasti goste iz obeh dr`av so pri tem zanimala vpra{anja, kot so polo`aj tovrstnega pano`nega izobra`evalnega centra, kot je ICES v okviru podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., in sploh status, ki ga ima ICES v okviru elektrogospodarstva nasploh, doslej in kot samostojna dejavnost tudi po uvedbi Energetskega zakona. Kolege iz Nem~ije je obenem zanimala povezljivost slovenskega elektroenergetskega sistema z evropskim in v zvezi s tem tudi stanje oziroma mo`nost tujih nalo`b. Primerljivost in povezljivost slovenskega elektroenergetskega sistema z evropskim oziroma sistemi sosednjih dr`av jim je v nadaljevanju obiska v RCV (republi{ki center vodenja) nazorno predstavil Zoran Mar~enko, novi vodja navedenega centra. Slednji je pri tem s pomo~jo vrste ra~unal-ni{kih prikazov na velikem dispe~er-skem zaslonu ne le pritrdilno demonstriral odgovor na navedeno vpra{an-je, temve~ obenem v `ivahni razpravi, ki se je med tem razvila, odgovoril tudi na vpra{anje o uporabi oziroma mo`nostih uporabe solarne in vetrne energije v Sloveniji za potrebe elektroenergetskega sistema. Te so {e dokaj neraziskane, najverjetneje pa tudi oba navedena alternativna vira energije glede na morebitni dele` proizvedene elektri~ne energije v slovenskem elektroenergetskem prostoru ne 55 bi dobila pomembnej{ega mesta od tistega, ki ga zasedajo MHE (male hidroelektrarne). Po ogledu RCV so si gostje v nadaljevanju z zanimanjem ogledali {e digitalni video spot o dejavnostih ICES-a, Matej Strahovnik pa je ob koncu z elektronsko prezen-tacijo za strnitev vtisov {e enkrat povzel celotno predstavitev ICES-a. VZPOSTAVLJANJE PREKINJENIH POVEZAV Da se jugovzhodna Evropa zlagoma prebuja, smo v ICES-u do`iveli tudi 20. marca. Po obisku ~rnogorske vladne delegacije lanskega oktobra nas je tokrat obiskala delegacija Odprte univerze iz Subotice v Vojvodini ter Narodne univerzitete iz Nik{i}a. Gostje iz Jugoslavije, Bla`o Perovi}, direktor, in dr. Tereza Horvat Sken-derovi}, programski direktor, oba iz odprte univerze v Subotici ter Milo-sav ]iprani}, direktor univerzitetne ustanove v Nik{i}u, so ICES obiskali v okviru svojega tridnevnega obiska v Sloveniji. Navedena delegacija je skupaj z Andrago{kim centrom Republike Slovenije kot uradnim gostiteljem poleg ICES-a obiskala tudi druge najpomembnej{e slovenske izo-bra`evalne ustanove, kot so Glotta Nova, Center Republike Slovenije za poklicno izobra`evanje, Slu`bo za izobra`evanje na Gospodarski Zbornici Slovenije, Center za izobra`eva-nje in kulturo CIK Trebnje in za izo-bra`evanje odraslih pristojno ministrstvo. Tema pogovora v ICES-u in tudi drugih omenjenih ustanovah je bila namenjena razli~nim oblikam izobra`evanja odraslih, ~lane omenjene delegacije pa je v ICES-u zlasti zanimal razvoj izobra`evalnih programov, od ugotavljanja potreb po znanju do organizacije u~inkovitega izo-bra`evalnega procesa, navdu{eni pa so bili tudi nad na~rtnostjo vpeljevanja sodobnih informacijskih tehnologij v izobra`evalni proces in sploh dejavnostjo ter pomenom ICES-a v poslovnem sistemu elektrogospodarstva in tudi {ir{e, v sistemu poklicnega izobra`evanja in usposabljanja. SEJEM ZAPOSLITVENIH PRILO@NOSTI V prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani pa je 20. in 21. marca potekala zanimiva in odmevna prireditev 56 z naslovom getWork: sejem zaposli- ICES se je na sejmu getWork predstavil s središčem za samostojno učenje. tvenih prilo`nosti. Organizirala sta ga [OU (Mednarodna pisarna [tudent-ske organizacije univerze) in podjetje Infos, ki ima s sejemsko dejavnostjo v slovenskem prostoru obilo izku{enj. Namen sejma je bil prvenstveno {tu-dentom predstaviti potencialne delodajalce, njihov odnos do zaposlenih in mo`nosti za morebitno zaposlitev pri njih. Na prizori{~u Cankarjevega doma se je v teh dveh dneh predstavilo 45 podjetij, s predstavitvijo na raz-stavi{~u v avli ali tudi s promocijskimi predavanji v kateri izmed dvoran. Sejma se je v imenu podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., udele`il tudi ICES in zainteresiranim, tako {tudentom kot drugim razstavljavcem, na razstavnem prostoru prikazal delovanje sredi{~a za samostojno u~enje ter s tem v `ivo demonstriral ne samo prizadevanje podjetja za permanentno vklju~evanje zaposlenih v izobra`eva-nje, temve~ tudi koncept usmeritve, ki lahko pripelje do u~e~e se organizacije. Navedeni prikaz je vzbudil veliko pozornost tako {tudentske javnosti kakor tudi drugih razstavljavcev in obiskovalcev. Ker je bil prav ICES tisti, ki je v okviru podjetja Elektro-Slove-nija, d.o.o., ustanovil prvo tovrstno referen~no sredi{~e za samostojno u~enje na podro~ju gospodarstva, je navedeno dejstvo {e toliko bolj razumljivo, seveda pa si ob velikem zanimanju zunanje javnosti za delovanje sredi{~a lahko samo `elimo, da bodo temu z ve~jim zanimanjem znali slediti tudi drugi zaposleni v podjetju Elektro-Slovenija, d.o.o., in drugih podjetjih elektrogospodarstva. Ob koncu ka`e tudi poudariti, da so k odmevnosti predstavitve podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o.; pomembno prispevala tudi uveljavljena podjetja, kot so Comming, d.d., DZS multimedia, d.d., Rossa-na, d.o.o., T&R, d.o.o., ter Studio ^erne, d.o.o., ki so pomagala razstavni prostor u~inkovito opremiti v sredi{~e za samostojno u~enje in se pri tem izkazala kot pomemben morebitni strate{ki partner ICES-a na podro~ju izobra`evanja. MATEJ STRAHOVNIK galerija elektro gorenjska Razstava slik petra petrovi^a Di irektor Elektro Celja Peter Pe-trovi~ je manj poznan tudi po svoji kulturno-umetni{ki naravi, ki jo iz`areva s pesni{kimi stihi in slikarstvom. Njegova dela, ki jih je ustvaril s ~opi~em in paleto barv v akvarelni tehniki, smo Gorenjci spoznali na Peter Petrovi~ je bil v dosedanji poklicni karieri razpet med politiko in gospodarstvom, svoje notranje do`ivljanje in ob~utja pa je izra`al kot pesnik in slikar. razstavi, ki je bila odprta v Galeriji Elektra v Kranju, 1. marca 2001. Svoje slikarstvo najve~ ~rpa iz narave, ki jo zaznavno obvladuje in ki ga navdihuje. Najraje slika v doma~i slovenjgra{ki okolici, koro{ki svet in pokrajino pod Ur{ljo goro in Pohorjem. Po svojem ~ustvenem svetu je romantik in velik ljubitelj lepega. Za njegovo slikarsko pesnikovanje mu najbolj ustreza akvarel, ki je zaradi prelivajo~ih se barv in prosojnosti primerljiv z romantiko in liriko v literaturi. Njegovi akvareli so {iroko-potezni, prosojini in precej virtuozno naslikani. So odraz liri~no-roman-ti~nega podo`ivljanja sveta, ki obdaja ob~utljivega poeta. Panorame slika v razli~nih ~asih. Ljubi jesen, ko narava in barve dozorijo. Uspe{no slika tudi v nekaterih drugih tehnikah, kot na primer v akrilu, s katerim se ukvarja v novej{em obdobju. Petrovi~eve krajine niso le odslikavanje motiva, ampak so `e likovno preoblikovna do`ivetja, kjer se objektivni podobi pridru`i ustvarjalna lepota. Alojz Za-volov{ek v oceni pravi, da je umetnik v dolgoletnem slikanju akvarelov dosegel njemu lasten slog, ki ga lahko prepoznamo. »Z barvnimi odtenki akvarela z naslovom Drava sem izrazil ~utenje doma~e reke in intimo mirujo~e vode v hladu zimskega dne. Eksperimentalno sem se lotil slikanja vzdu{ja Bohinjskega jezera, takoj po mo~nem nalivu, ko so se temne sile nad jezersko gladino razblinile in se za~enjajo pojavljati svetlej{e meglice. To so izjemni trenutki, ki dopu{~ajo in zahtevajo, da se vsak odlo~a z da ali ne. Jesensko vzdu{je je enostav-nej{i ekvarel, brez izrazitega motiva, ~e pa se vanj poglobite, za~utite neko izpovedno mo~ skozi obrise v ozadju s hribi in cerkvico ... [e poseben odnos imam do barjanskega ciklusa (mo~virski tulipani), ki sem ga ustvaril namensko, ko sem bil poslanec dr`avnega zbora in v jutranjih pomladnih mesecih zahajal iz mesta na barje in iz njega ~rpal mo~virske motive. Z oran`no-rumeno barvo in ~rnino sem izrazil vse `are~e pomladno jutro, na drugi strani pa ~rno, te`ko zemljo,« je predstavil najizrazi-tej{e razstavljene akvarele, njihov avtor Peter Petrovi~. Po kon~ani srednji tehni{ki {oli v Mariboru je nadaljeval {tudij v strojni{ki stroki in diplomiral na Fakulteti za strojni{tvo Univerze v Ljubljani. Iskal je {irino, nekaj mehkega, ~love{kega. Zato je `e zgodaj posegel po svin~niku, ~opi~u in barvah. Pedagog in strokovni spodbujevalec mu je bil slikar Albin Lugar~i~. Od leta 1984 je ~lan dru{tva [ale{kih likovnih umetnikov v Velenju. Tu se je usposabljal v delavnici akademskega slikarja Lojzeta Zavolov{ka, v slikarski kompoziciji pa pri akademskem slikarju Juno{u Miklavcu. Ude-le`uje se slikarskih sre~anj, kolonij in delavnic. Najraj{i slika v skupini. Vklju~uje se v Generacijo 83 pri [ale{kem likovnem klubu, kjer vsi slikajo v akvarelu. Njegova dela so v trenutku zajete in oblikovno vehe-mentno izpeljane impresije krajine in tiho`itja. Povedal je, da se ukvarja tudi z drugimi tehnikami, od akrila, risbe, ki je podlaga vsakega slikanja do likovnega upodabljanja s svin~ni-kom, ogljem ali kredo. Slikanje mu pomeni hoby in se ga loteva z velikim veseljem. Zadovoljen je, da mu poklicna pot pokriva materialne, dru`inske in druge obveznosti, tako da je slikanje res spro{~ujo~ element v `ivljenju. Tone Partlji~ je imel ~ast prebrati njegove pesmi in prozo. Zapisal je, da Peter Petrovi~ ni le markanten, ampak tudi kulturen kolega. Skupaj sta sedela v poslanskih klopeh dr`avnega zbora. Skupaj s Tonetom Partlji~em, Rudijem Mugetom in Gabrijelom Beri~em so pripravljali interne kul-turni{ke ve~ere poslanskega kluba LDS. Za umetni{ko podlago upodobitve je takrat zahajal v ranih jutrih ob~udovat prebujanje Ljubljanskega barja, ki je bilo pravo nasprotje Ko-ro{ke Ur{lje gore. Peter Petrovi~ je od septembra 1999 direktor delni{ke dru`be Elektro Celje in pozna problematiko, ki pesti elektroenergetsko panogo. Rad se je odzval povabilu direktorja Elektro Gorenjske mag. Draga [tefeta in v Galeriji Elektra razstavil obse`en likovni opus ve~ kot dvajset sve`ih del iz zadnjih dveh let. Slikarski samo-rastnik Peter Petrovi~, letnik 1944, ima du{o razpeto na kulturna po-dro~ja, ki mu bogatijo `ivljenje. Prireditev, ki je zaznamovala za~etek prvega pomladnega meseca, pa sta popestrila mlada plesalca Ajda [amperl in Jakob Kapus, ki se v teh dneh odpravljata v angle{ki Blackpool, kjer bosta zastopala Slovenijo na tekmovanju v latinsko-ameri{kih plesih v mladinski kategoriji. DRAGO PAPLER 57 SENG dru`enja Razstava Sre^anje slik tudi vinogradnikov V ELEKTRO NOVO MESTO H odnik prvega nadstropja So{kih elektrarn je od srede marca do srede aprila lep{i in bogatej{i za razstavo 18 oljnih pastelov in risb s svin~nikom Albina Koren~a. Pokojni avtor je bil do upokojitve {ofer SENG in je po koncu delovne dobe za~el obiskovati tretjo `ivljenjsko univerzo, kjer je spoznal in razvil svojo umetni{ko `ilico. Tako so razstavljene slike nastale po letu 1996, v zadnjih letih njegovega `ivljenja. Na prvo razstavo na SENG-u so njihovi organizatorji povabili Al-binove o`je sodelavce in upokojence podjetja, ki so se vabilu odzvali v velikem {tevilu. MINKA SKUBIC inska trta je del na{e dedi{~ine, bogati na{o domovino z vini izjemnih kakovosti. »Pod trto bivam zdaj v de`eli rajsko mili …« je zapisal Simon Gre-gor~i~. Vino je postalo del `ivljenj-skega sloga v pozitivni smeri velikega dela Slovencev. Na nas je, da zapustimo zanamcem poleg vinogradov in vin tudi vinsko kulturo. Le-ta je del celotne kulture naroda vinorodne de`ele. Narod z bogato kulturo ne more izumreti, ~eprav je majhen. Zato je na{a dol`nost bogatiti jo, da bomo sami `iveli lep{e, bolj kakovostno `ivljenje in se tako uspe{no spopadali z nevarnostmi nezmernega in nepravilnega u`ivanja vina. Obmo~je Dolenjske in Bele krajine, to je ob-mo~je, ki ga pokriva na{a poslovna enota, je poznano vinogradni{ko po-dro~je in tudi med na{imi delavci je veliko vinogradnikov, ki za sprostitev po napornem delu ljubiteljsko ob svojih zidanicah vzgajajo vinsko trto in pridelujejo vino. Marljive roke vinogradnikov pridelajo dobro in kakovostno kapljico, saj je vino plemenit dar narave in najplemenitej{a ter kulturna pija~a za zmernega ~loveka. Vino je `ivo bitje, podobno otroku, ki ga je treba skrbno negovati in varovati. Pridnost delovnih rok pri ob- delavi vinogradov in pridelavi vina je treba zdru`iti tudi z znanjem in izmenjavo izku{enj, treba pa je razvijati tudi kulturo pitja vina. Ta na~ela so vodila ljubitelje pridelave vina na obmo~ju na{e poslovne enote, da se na nek na~in pove`ejo. Na pobudo ljubiteljev pridelave vina je bilo tako leta 1987 organizirano prvo sre~anje in ocenjevanje vin. Pri vodstvu poslovne enote smo bili dele`ni razumevanja in pomo~i pri organizaciji. V ta namen so nam dovolili uporabo takratne sindikalne dvorane na razdelilni tranformatorski postaji v Br{ljinu, namenili pa so nam tudi nekaj finan~nih sredstev za dru`abno sre~anje in nagraditev najbolje ocenjenih vin. @e za prvo sre~anje se je prijavilo kar lepo {tevilo vinogradnikov, na{ih delavcev in upokojencev. Strokovna tri~lanska komisija, sestavljena iz priznanih dolenjskih enologov, je ocenila 19 belih in 17 rde~ih vin. Glede na dejstvo, da se vsi vinogradniki, ki so dali v ocenitev svoja vina, s pridelavo ukvarjajo ljubiteljsko v svojem prostem ~asu, je bilo tudi ocenjevanje manj strogo, kot na podobnih ocenjevanjih vin na Dolenjskem. Z izmenjavo izku{enj so postajala vina iz leta v leto bolj{a. Oljni pastel Albina Koren~a. Vinski vzorci so morali prestati zahtevno ocenjevanje strokovne komisije. sre~anja Vinogradniki so si pridobivali nova znanja o obdelovanju vinogradov, pridelavi in shranjevanju vina, {e posebno pa o kletarjenju, ki je za pridobivanje vina najpomembnej{e. Na sre~anjih smo organizirali tudi raz-li~na predavanja znanih strokovnjakov in enologov. Nova znanja so se pokazala v vse bolj{ih vinih in tako smo se odlo~ili, da bomo sprejeli pravilnik o ocenjevanju vin in lo~eno ocenjevali dolenjska in belokranjska vina. Strokovnjaki enologi so vina ocenjevali po uradno priznanih kriterijih, ki upo{tevajo vonj, okus in barvo vina. Sre~anja so postala tradicionalna in letos smo imeli `e 15. sre~anje vinogradnikov Elektro Novo mesto, na katerem smo ocenjevali kar 47 vzorcev vina, od tega 25 vzorcev belega in 22 vzorcev rde~ega vina. Med rde~imi vini prevladuje dolenjski cvi~ek, saj je obmo~je Dolenjske znano po cvi~ku in je tudi edino, ki je z zakonom o vinu priznano za pridelavo te vrste vina. Prine{ene vzorce je ocenila strokovna komisija, ki ocenjuje vina `e od za~etka na{ih sre~anj. ^lani komisije Martin Cvelbar, enolog in predsednik vinogradnikov Dolenjske, Lu`ar Avgust, enolog, in Ludvik Vidmar, enolog, na{ upokojeni delavec in predsednik vinogradnikov v Trebnjem, so imeli te`avno delo, saj so bila vina zelo dobra. Da se kakovost vin izbolj{uje, so potrdili tudi rezultati ocenjevanja, saj je bilo med vzorci kar 9 zelo kakovostnih, skoraj bi lahko rekli vrhunskih vin. Vsi vinogradniki, ki so v oceno prinesli svoja vina, so dobili priznanja in diplome z vpisano vrsto vina, poreklom in dose`enimi to~kami. Po kon~anem ocenjevanju je sledila razglasitev rezultatov. Priznanja sta podelila Zvonko ^ampa, upokojeni direktor, predsednik vinogradnikov Elektro Novo mesto, in Martin Cvel-bar, predsednik ocenjevalne komisije, izdan pa je bil tudi bilten z rezultati. Sre~anje smo v prijetnem klepetu, ob doma~em prigrizku in s poku{ino ocenjenih vzorcev sklenili v poznih ve~ernih urah. Naj kon~am z mislijo gr{kega zdravnika in misleca Hipokrata, ki je rekel: »Vino je lahko za ~loveka ~udovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in slabem zdravju u`ivamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom. MARKO PIKO Zanimiv obisk jame vilenice N a pragu pomladi, ko se zrak ~ez dan `e malo ogreje in nas znanilke pomladi vabijo v naravo, je pravi ~as za izlete. Obljuba dela dolg in tako smo se najbolj vneti privr`enci Elesovega sindikata zopet zbrali, da razi{~emo del~ek na{e prelepe domovine. A to pot smo se odpravili na ogled lepot podzemlja. Na{ cilj je bil kraj Lokev ter 2 kilometra oddaljena jama Vile-nica. Jamarka Nata{a nas je popeljala na ogled jame, kjer smo ob zgodovinskih podatkih ob~udovali njene lepote. Prvi ohranjeni urbani zapis kraja je iz leta 1574, ko je le ta imel celih 18 kmetij, 4 polovi~nih kmetij in 29 kaj`arjev, ter je bil najve~je naselje v gospostvu Schwarzenek. Lastniki ob-mo~ja, vasi Lokve in jame so bili skorajda 200 let grofje Peta~i iz nekdaj zelo pomembnega srednjeve{kega gradu Schwarzeneck v Brkinih (prvi~ omenjen leta 1096). Na grad so se preselili kot najemniki ob koncu 16 st. Po izumrtju gori{kih grofov leta 1560 je njihovo premo`enje pre{lo na Habsbur`ane, ti pa so skrbni{tvo Schwarzeneck podelili Peta~em. Ta dru`ina je pri{la v Trst v 14. stoletju iz Istre in je bila stoletja ena izmed trinajstih najpomembnej{ih tr`a{kih dru`in. Prvi omenjeni Peta~ v Trstu je bil Maurus Petazh (omenjen 14. Junija 1343), tr`a{ki svetovalec. Obiskovanje Vilenice se je za~elo pozneje, s prihodom cesarja Karla VI na oblast, kronanega leta 1711. leta. Prvi dokument o jami, natan~en opis s tlorisom in tremi podobami je delo dunajskega matematika Johanna Antona Nagla, roj. 1717 v Rittbergu v Vestfaliji, umrl 1800 na Dunaju. Jamo je obiskal 18. julija 1748 in je bil tako navdu{en nad njeno lepoto, da je v rokopis napisal, da je to najlep{a jama, kar jih je obiskal. Ob koncu 18. stoletja je Vilenico obiskal italijanski pisec in novinar Giuseppe Compagnoni di Lugo. Nad jamo je bil tako navdu{en, da jo je v nevezanih verzih opisal v pesnitvi La Grotta di Vilenzia. Pesnitev je iz{la v Trstu leta 1795 in obsega 375 verzov in je eden prvih poskusov opisa lepot Krasa in Vilenice v poeziji. Do polovice 19. stoletja je slovela kot najlep{a, najve~ja in tudi najbolj obiskana jama mati~nega Krasa. Ponovno je za`ivela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko dru{tvo Se`ana. ^lani dru{tva so s~asoma postopoma obnovili poti in napeljali elektri~no razsvetljavo. V plesni dvorani vsako leto poteka mednarodno sre~anje li-teratov z vsega sveta. Za obiskovalce je jama opremljena in osvetljena v dol`ini 390 metrov in globini 110 metrov, cela pa je dolga ve~ kot 1.300 metrov in globoka 179 metrov. Po ogledu jame smo se odpravili v Lipico in `e nekoliko sestradani zavili v nam `e znano »osmico«, kjer so nas pri~akale kra{ke dobrote in ansambel Plima, ki je poskrbel, da smo kak{no kalorijo zau`ite hrane pustili `e kar na plesi{~u. Utrujeni, a polni lepih vtisov, smo se vrnili v Ljubljano z obljubo, da se na Kras gotovo {e vrnemo. DRAGICA SIM^I^ 59 Tudi na tokratnem obisku Krasa je bilo veselo. stoletje elektrike Korespondenca uradnic kde v spisih de@elne uprave Odstreti sem `elel dogodke iz `ivlje-nja, na~rtovanja in dela elektrar-ni{kega obrata in uprave ter ljudi v njem. S pregledovanjem v neznano sem se lotil raziskovanja, ki je z mo~no voljo postopno le obrodilo sadove. Na svetlo so pri{li zanimivi dokumenti, korespondenca vlog in pro{enj, neznani zapisi, pisma. Iz njihove vsebine je razviden potek dogodkov in uradnic, ki so bile od vsega za~etka zaposlene v Kranjskih de`el-nih elektrarnah Lesce in vodile ra~unovodsko-knjigovodske posle za vse obmo~je, tudi za bohinjski obrat. 60 PROŠNJA ZA POVIŠANJE PLACE CIRILE BREGANT Cirila Bregant je v prošnji 22. januarja 1919 utemeljila, da je 11. leto v deželni službi. Zaračunava samostojno izvršene inštalacije in mezde delavcev ter ima opraviti samo z računanjem. Ker se delo razlikuje od onega deželnih strojepisk in je enako uradnikom, upa da komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prošnjo ne zavrže. Vloga za povišanje mesečne plače z oznako 105/pr. 1919 ima pripis ravnatelja Kranjskih deželnih elektrarn Lesce, inž. Serenca, da gospodična popolnoma nadomesti kontoarista ter opravlja svoje delo samostojno in v vsakem oziru povolj-no. Predlaga, da se jo imenuje med oficijalke v II. činovnem razredu. PROŠNJA ZA POVIŠANJE PLACE IVANKE DER2AJ Ivanka Deržaj je bila v času pisanja dopisa pod št. 106/pr. 22.1.1919, zaposlena v deželni upravi 10. leto. Svoje delo je opisala takole: »Meseca februarja 1918 prevzela sem po k vojakom odpoklicanem knjigovodji M. Vovk knjigovodstvo Kranjskih deželnih elektrarn, za kar se mi je obljubilo povišanje mojih prejemkov. Knjigovodstvo, kakor tudi ves denarni promet vodim popolnoma samostojno. Delo zahteva največje natančnosti in odgovornosti osobito pri sestavi letnega računa in se ne da nikakor primerjati z onim deželnih oficijantk — strojepisk. Knjigovodje so navadno zelo dobro plačani in je imel tudi prejšnji knjigovodja večjo plačo kot jaz, dasiravno opravljam popolnoma isto delo. Z ozirom na to, da je deželni odbor razliko med delom strojepisk in onim, ki je uradniškega značaja uvaževal že pri dveh deželnih uslužbenkah, upam podpisana, da komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave tudi moje utemeljene prošnje ne zavrne.« Kranjske deželne elektrarne so prošnjo gdč. Deržaj toplo priporočale. »Gospodična nadomesti popolnoma izučenega knjigovodjo ter opravlja tudi samostojno ves denarni promet elektrarne v znesku letno 100.000 do 200.000 kron. Predlaga se, da se gospodična imenuje oficijalkam v II. činovnem razredu,« je zapisal ravnatelj KDE Serene. PROŠNJA ZA POVIŠANJE PLACE ANE FROHUCH Ana Frohlich v prošnji 22. januarja 1919 prosi za povišanje mesečne plače. V deželni službi je 9- leto. Ima vso korespondenco, registraturo, sprovizacijo, nadzoruje skladišče goriv (svetilk) ter jih zaračunava strankam. Ker se vse delo, ki ga opravlja, nikakor ne da primerjati s tistim, ki ga opravljajo strojepiske, upa da bo Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave ugodila prošnji. Vloga z oznako 107/pr. 1919 je podkrepljena s priporočilom ravnatelja Kranjskih deželnih elektrarn Lesce, inž. Serenca, da gospodična popolnoma nadomesti pisarniškega uradnika ter opravlja svoje delo samostojno in v vsakem oziru povolj-no. Predlaga, da se jo imenuje med oficijalke v II. činovnem razredu. POVEČANJE PLACE URADNICAM Uradni spis št. 107/pr. z dne 25.1.1919 je obravnaval zadevo za povišanje plače Ane Frohlich, strojepiske pri deželnih elektrarnah v Lescah. V označbi je napisano, da sta bila hkrati sorešena spisa: št. 105 praes. 29.1.1919 in št. 106 praes. 29.1.1919. Poročevalec Triller je zapisal, da so uslužbenke Ana Frohlich, Ivanka Deržaj in Cirila Bregant prosile za povišanje plače in je ravnateljstvo ugovorom prošenj priporočalo. Ker je podpisana Komisija začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave sedaj že pomaknila omenjene tri uslužbenke za eno plačilno stopnjo na- 31 prej, ni bilo osnove za ugoditev pro{enj. Dodano pa je bilo, ~e je slu`bovanje prosilcev zelo naporno in zaslu`no, lahko ravnateljstvo z utemeljitvijo predlaga primerne nagrade. NAGRADA USLU@BENKAM KDE »Pozivno na dopis {t. 107/pr. Komisije za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave z dne, 25.1. t.l. se predlaga, z ozirom na ve~jo vsoto, ki jo je podpisano ravnateljstvo ravnokar nakazalo de`elni blagajni, da se uslu`benkam de`elnih elektrarn gd~. Ani Frohlich, Ivanki Der`aj in Cirili Bregant dovoli nagrada v skupnem znesku 2100 kron, to je za vsako gos-podi~no vsoto 700 kron. Razlogi za to so navedle gospodi~ne same v svojih lastnih pro{njah za zvi{anje pla~e, ki so jih podale meseca januarja 1919. Te pro{nje je ravnateljstvo `e dvakrat toplo priporo~alo, ker je naporno in zaslu`no delo vseh treh gos-podi~en popolnoma druzga zna~aja, kakor obi~ajno delo pomo`nih us-lu`benk v druzih uradih. Vse tri gos-podi~ne popolnoma nadomestijo trgovsko izurjene uradnike ter niso njih dohodki v nikakem razmerju z njihovim delom, ozir. s pla~ilom, ki ga prejemajo uslu`benci v zasebni slu`bi,« so Kranjske de`elne elektrarne Lesce 20. februarja 1919 navedle v spisu 202/pr. Na to poro~ilo je 28. februarja 1919 Komisija za za~asno poro~ilo in likvidacijo de`elne uprave, dovolila oficijantiknjam vsaki 600 kron nagrade. Skupno vsoto 1800 kron bo poslala de`elna blagajna ravnateljstvu, ki naj denar razdeli. PRAKTIKANTINJA KATINKA ME@AN »Gospodi~na Katinka Me`an z Bleda, absolventka trgovske {ole je prosila, da bi smela v na{em uradu kot brez-pla~na praktikantinja prakticirati. V slu~aju, da bi proti temu obstojali kaki pomisleki prosimo, da se nas obvesti,« so 8. Februarja 1919 javile Kranjske de`elne elektrarne Komisiji za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave v Ljubljani. PODALJ[ANJE DOPUSTA URADNIC V prepisu spisa 887/1919 beremo, da Ivanka Der`aj in Cirila Bregant uda-no prosita za podalj{anje dopusta iz 14 dni na tri tedne. Podpisani sta imeli za ~as inventure in bilance veliko napornega dela v izven uradnih urah in sta zelo potrebne dalj{ega po~itka. V seznamu dopustov je spisek terminov {tirih uradnic KDE: Ana Frhlich, Cirila Bregant, Ivanka Der`aj in Ana [emrl. Kranjske de`el-ne elektrarne Lesce so 30. julija 1919 javile Komisiji za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave v Ljubljani v odgovoru na dopis {t. 857/pr., da so do sedaj dobili vsako leto potom stavbnega urada cirkular, na katerega so uslu`benci priglasili dopust. Ker letos tega cirkularja ni bilo, se je spregledalo poro~ati komisiji, dopuste uslu`bencev, kar se izvoli oprostiti. Seznam za napro{ene dopuste je v pregibu in prosijo za potrdilo. Gd~. Ivanka Der`aj in Cirila Bre-gant prosita istotako, kakor Ana Frohlich za po-dalj{anje dopusta od 14 dni na tri tedne in se te pro{nje priporo~ajo. Dne 2. avgusta 1919 je referent Oblak v zadevi 887/1919 prepisal odlo~itev, da se podalj{ane dopuste, ki jih predlaga ravnateljstvo s priporo~ilom, izjemoma dovoli. PRO[NJA ZA POVI[ANO STAVBNO DOKLADO »Udano podpisane poni`no prosimo, da bi se nam zvi{ala stavbna doklada od mese~nih 40 kron na mese~nih 100 kron. Svojo pro{njo utemeljujemo s slede~imi razlogi: Vsled velike draginje podpisane ne moremo pla~evati hrane v gostilni, vsled ~esar smo primorane imeti svoje lastno gospodinjstvo, kar pa povzro~a velike stro{ke, ker nam je vse to~a uni~ila. Primorane smo tedaj kupovati zelenjavo v Ljubljani ali pa pri vrtnarjih v Radovljici ali na Bledu, kjer pa je {e dra`je, nego v Ljubljani. Podpisane s pla~o, ki jo prejemamo, nikakor ne moremo shajati ter prosimo, da bi se nam izpla~ala povi{ana stavbna doklada za nekaj mesecev nazaj, ~e mo-go~e vsaj za 3 mesece.« Sledili so podpisi Ivanke Der`aj, Ane Frohlich in Cirile Bergant. Datum: Lesce 3. oktobra 1919. Pro{nja je bila naslovljena na Komisijo za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave v Ljubljani, ro~no pa je dobila uradni zaznamek s {tevilko: 1101/1919. Pod pro{njo so Kranjske de`elne elektrarne dodale mnenje, ki ga je kot iz podpisa razberemo, podpisal ravnatelj Serenc. »Mese~na stavbna doklada gospodi~en je zna{ala pred vojsko 40 kron. Ta do-klada je ostala do danes neizpremenjena. Svoj~as je ta vsota pomenila za gospodi~ne pobolj{ek, ker se je upo{tevalo, da se tukaj na de`eli dra`je pre`ivlja-jo kot v Ljubljani, ker se morejo naslanjati na star{e ozir. sorodnike. Pri dana{njih `ivljenjskih razmerah pa ta vsota ne pride ve~ v po{tev. Vrh tega se mora nagla{ati, da nobena izmed gospodi~en ni zaposlena kot strojepiska, temve~ gd~. Dr`aj kot knjigovodkinja, gd~. Frohlich in gd~. Bergant kot kontoaristke. Ugoditev pro{nje se tedaj toplo pri-poro~a.« V dodatku spisa je rokopisna zabele`ka uradnika pri Komisiji za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne vlade v Ljubljani prejeta, 4. oktobra 1919 {t. 1101 in re{ena, 15. oktobra 1919 poslana v izvr{itev Ravnateljstvu de`elnih elektrarn v Lescah, z odobritvijo, da se zvi{a dosedanja doklada mese~nih 40 kron na mese~nih 100 kron od 1. julija 1919 dalje. »Zvi{ana doklada se bode iz-pla~evala imenovanim kakor doslej mese~no nazaj. Dosedaj v pla~ilo zapadla razlika med prej{njo in zvi{ano doklado za ~as od 1. julija do 30. septembra 1919 v znesku po 180 kron se jim bo poslala takoj. O tem naj ravnateljstvo imenovane oficijan-tinje obvesti.« DRAGO PAPLER 61 Uslu`benci KDE, ~rno-beli motiv na stekleno plo{~o F. [olarja, hrani Marjan [olar, Bled. najprej je zdravje Visok krvni tlak tiha nevarnost Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzro~a ve~jih te`av, kljub temu pa jo je treba zdraviti. V nasprotnem primeru je namre~ lahko povod za mo`gansko kap, sr~nomi{i~ni infarkt ali odpoved ledvic in {e mnoge druge zdravstvene zaplete. Vsekakor je to bolezen, ki je ne ka`e zanemarjati, zato mora oseba z visokim krvnim tlakom obiskati zdravnika in se zdraviti z zdravili, vendar to {e ni dovolj. Nujen del ni`anja krvnega tlaka je tudi zdrav na~in `ivljenja, zato bomo v tej {tevilki predstavili nekaj napotkov, s katerimi lahko zni`amo, v~asih celo povsem normaliziramo krvni tlak. K 62 rvni tlak ozna~ujemo z dvema vred-nostima oziroma {teviloma. Prvo, vi{je, se imenuje sistolo~ni tlak in meri tlak v trenutku, ko srce utripne in po`ene kri po telesu. Normalno je njegova vrednost manj{a kot 140 mmHg. Druga, ni`ja vrednost, po navadi ni`ja od 90 mmHg, pa se imenuje diastoli~ni tlak in ozna~uje naj-ni`ji tlak v `ilah med dvema sr~nima utripoma. Po navadi sta zvi{ani obe vrednosti krvnega tlaka, kar pa je {kodljivo, ker obremenjuje srce in s tem pove~a nevarnost razvoja sr~nega popu{~anja, poleg tega pa postajajo `ile krhke in lahko po~ijo. Visok krvni tlak pa po{koduje tudi gladko po-vr{ino `il, zaradi ~esar se za~ne nalagati holesterol – to pa je za~etek procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza ali poapnenje `il. KAKO ZNI@ATI KRVNI TLAK? Kot smo `e povedali, je mogo~e z zdravim na~inom `ivljenja zni`ati krvni tlak. Samo zdravila torej niso dovolj, zato si poglejmo nekaj koristnih napotkov. Prvi je najmanj priljubljen, vendar nujno potreben pri osebah, ki imajo preveliko telesno te`o. ^e `elijo zni`ati krvni tlak, morajo nujno shuj{ati. Zato je potrebno veliko trdne volje, dietna prehrana in seveda telesna dejavnost. Pri prehrani se morajo bolniki izogibati predvsem ma{~ob. U`ivajo naj ~im manj masla, olja in margarine. Ocvrte jedi naj zamenjajo s kuhanimi, du{enimi ali pe~enimi, tudi mleko in mle~ni izdelki naj vsebujejo ~im manj ma{~ob, izogibati pa se je treba {e tort, pi{ko-tov, sladoledov, ~okolade … Tudi sol je povzro~itelj visokega krvnega tlaka, zato se morajo oboleli odpovedati slanim jedem, zlasti suho-mesnim izdelkom, kot so klobase in prekajena svinjina, konzervirani hrani, slanim ara{idom in drugih jedrc, slanih pal~k, prestic, ~ipsa in podobnim prigrizkov. Te lahko nadomestijo s sve`im sadjem in zelenjavo, sol pri kuhi pa z drugimi za~imbami, kot so poper, ~esen, kis in limonin sok. Med telesnimi dejavnostmi je najbolj priporo~ljiva hoja, sprva kratki sprehodi, ki naj se stopnjujejo. Med telesno vadbo si je dobro kontrolirati pulz, ki ne sme prese~i 70-odstotne vrednosti najve~jega pulza – za osnovo velja ena~ba 220 - leta starosti. Za {tiridesetletnega ~loveka je torej naj-vi{ji pulz 180 utripov na minuto, 70 odstotkov od tega pa je 125 utripov na minuto. BREZ ALKOHOLA IN CIGARET Pogost vzrok za visok krvni tlak je ~ezmerno u`ivanje alkohola, zato ga morajo bolniki omejiti na dve enoti pija~e na dan. Vendar pa to {e ne pomeni, da lahko popijejo 14 enot alkohola naenkrat, ~e si ga za`elijo le enkrat na teden. Za eno enoto {teje malo pivo, 1,5 dl vina ali eno `ganje, sicer pa lahko nadomestijo alkoholno pivo z brezalkoholnim, vino pa me{amo z mineralno vodo, sodo ali sokovi. Kajenje pa je med bolniki z visokim tlakom popolnoma prepovedano. Kot smo `e omenili, se je treba ob zdravem na~inu `ivljenja proti krvnemu tlaku pogosto boriti tudi z zdravili. V tem primeru morajo bolniki upo{tevati zdravnikova navodila in po mo`nosti zau`iti zdravilo vsak dan ob isti uri. Posameznih doz ne smejo izpu{~ati, preden pa se za~nejo zdraviti z drugimi zdravili, se morajo o tem posvetovati z zdravnikom. Tudi ~e je tlak normalen, je treba zdravila jemati vsak dan. Priporo~ljivo je tudi kupiti merilec za krvni tlak in slednjega vsak dan meriti in zapisovati. S visokim krvnim tlakom se vsekakor ne ka`e {aliti. To je nema bolezen, ki pa lahko usodno udari, zato jo je treba zdraviti z ustreznimi zdravili, ki jih predpi{e zdravnik. To pa {e ni dovolj. Najbolj{e oro`je za ni`anje in pre-pre~evanje te zahrbtne bolezni je zdrav na~in `ivljenja. SIMONA BANDUR Povzeto po http://www.lek.si/far-macija/za-vase-zdravje/visok-krv-ni-tlak-slo.htm rekreacij Triglavska jezera Je morda med vami kdo, ki ne pozna bisera Triglavskega pogorja in Triglavskega narodnega parka? Verjetno ne. Plitka idili~na jezerca sredi kamnite pokrajine so namre~ tak{na, da obiskovalcev ne morejo pustiti ravnodu{nih. K ra{ka narava slovenskih gora ni na- skem domu Dvojno jezero in nad klonjena nastanku jezer, zato jih ne Komar~o ^rno jezero. Za »mlaki« premoremo prav veliko, so pa tista {tejemo Mlako v La{tah in Jezerce redka toliko bolj opa`ena in priljub- pod Vr{aki. Kako so lahko nastala je-ljena. To {e posebej velja za Triglavska zerca na kra{kih tleh? Jezera so na jezera, ki so jih naravoslovci obisko- slab{e propustnih jurskih apnencih, vali `e v 18. stoletju. [tevilne so raz- odlo~ilen za tesnenje talnih razpok pa prave o {tevilu jezerc in mlak v dolini je kamniti drobir. Tega je tu na Triglavskih jezer. Jezer je sicer ve~, pretek, saj je prav jezerska dolina re-vendar ker se nekatera ve~krat presu- zultat velikega nariva. ^e se ozremo {ijo, jih zato ne {tejemo kot jezera. proti jugu, so na na{i levi prepadne Razli~ni avtorji uporabljajo razli~na stene, ki potonejo pod obse`na meli{-merila za mejo med mlako in jeze- ~a, medtem ko se na drugi strani rom. Najve~krat se omenja {tevilo se- {krapljasti apnen~asti podi dvignejo dem, pripravno {tevilo iz ljudskega proti grebenu Lepega [pi~ja. Strme izro~ila. Najvi{je je Jezero pod Vr{a- stene Zelnaric, Kopice in Ti~aric niso cem, katerega vode odtekajo v dolino ni~ drugega kot ~elo nariva, imenova-So~e in v Jadransko morje. Vsa druga nega Slatenska plo{~a. Sestavljajo ga jezera so hidrolo{ko med sabo pove- starej{i karnijski apnenci, ki so se z zana. Vode se stekajo v Savo Bohinj- vzhoda narinili na mlaj{e jurske ap-ko in seveda naprej proti ^rnemu nence. Voda v na videz pusti visoko-morju. Najvi{je od »~rnomorskih« je- gorski pokrajini daje dolini poseben zer je Rjavo jezero, sledi mu Zeleno, ~ar, hkrati omogo~a tudi `ivljenjske pod Zelnarico je najve~je Veliko jeze- prostore, vezane na stalno vodo. ro ali Jezero v Ledvici, pri planin- Kljub temu so najlep{a botani~na ob- mo~ja doline drugje – na obse`nih meli{~ih, kjer zasledujemo postopno naseljevanje rastlin od sipkega gru{~a do ustaljenih tal, kjer se `e bohoti ru-{evje. Poleg jezer, ostanki fosilov in bujne flore je za ogled zanimivo tudi `ivalstvo. Posebno alpski svizci postajajo zadnja leta vse manj pla{ni, tako da si jih lahko ogledamo v razdalji tudi le na deset metrov. Dolina Triglavskih jezer je veljala `e v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem za enega najlep{ih predelov Julijcev. K temu je pripomogla tudi ena naj-starej{ih planinskih postojank ob Dvojnem jezeru. Zato ne presene~a, da je bila dolina zavarovana `e leta 1924 kot alpski varstveni park. Glede na namen zavarovanja {tejemo to letnico za ustanovitev prvega slovenskega narodnega parka. Kaj hitro se ga je prijelo ime Triglavski narodni park, ~eprav je sam vrh Triglava zajelo zavarovano obmo~je parka {ele po raz{iri-tvi leta 1981. Obisk doline je zanimiv v vseh letnih ~asih. Spomladi lahko opazujemo prebujanje gorske narave, poleti je ob jezerih prijetno toplo, tako da se lahko celo okopa-mo, jeseni pa posu{eni macesni ode-nejo dolino v zlato-rumeno barvo. Tudi pozimi je lepo, vendar je gibanje brez smu~i precej te`avno. Na ju`-nem robu doline stoji simpati~na planinska Ko~a pri Triglavskih jezerih (1.683 metrov), na severnem robu pa prijazna Zasavska ko~a na Prehodav-cih (2.071 metrov). Od ene do druge bomo hodili dobri dve uri. Izhodi{~i do obeh ko~ sta dve: bohinjska stran (do Ko~e pri Triglavskih jezerih ~ez Komno 5 ur hoje, ~ez Komar~o 3 ure (zahtevno), s planine Blato 3 ure in pol in Trente (do Zasavske ko~e na Prehodavcih skozi Zadnjico 3 ure, ~ez planino Trebi{~ino 4 ure in pol). Za ogled doline bo en dan premalo. Prvi dan se po navadi vzpnemo do ene od ko~ in po dolini med ko~ama. Naslednji dan se vrnemo nazaj po eni od obhodnih poti. Prva je po grebenu Ti~aric, Kopice in Zelnaric, druga mo`nost pa je ~ez Veliko [pi~je. Obe poti sta mestoma zahtevni, hoje pa je 5 ur. Razgledi, ki se nam bodo v jasnem dnevu ponujali, bodo povzro~i-li, da bomo kaj hitro pozabili na prestane napore. Zemljevid: Triglav, 1:25.000 (PZS). VLADIMIR HABJAN 63 kri`anka {ale 64 — -' Vit 5B?" IVil V —i ¦'filMK KfiAJSi SAHDAP p:dkus' GOT* HI WJH ,_ TOE- 5*1'. iRP[? \7 V REU UNA Vll HEItfJ ,'MJiKvl KCfifJ. ;llh.< LMARJJL iflStif- PPCfiM 1 KthUDR? I .t. ?:«: H.IS'ffl T.UP «DBF IHKASfl DEI 'iLC n:br KIH i hE*E-amtt 1 OE'iErji *ie; LtHiA hfG* ?.F5* .11LH-C* V »JffJ'fl HIB*. ''Z+Sj vhsc KCfi! M ¦IL15K-.[TALC KP.iH l.r VCdi.H* S'fiXHKA LWJIt - ----- H»hlJ 1 Z 1E»i- PENISI RAMH am JUL. 'CflP.A-iEVA.HA . iiMCA /l-HU- 1RWIK RHSil LLhrfhl tfllEYlK ffi'-Cfll PlRHM B^r ¦ h KM! Lf! MS 5WIJA in» SVE'i CS 3H'r l.OVICJ *1 flv IGRALKA IDIMJ an.i~'. ?* t^CEHJE i:iijy. FjKX aDCE d1 :L3El: 1 in« irmttr 1 1 1 L i FEW 1 Jlfif 1 Mama zaskrbljeno pi{e svoji najljub{i potomki. »Draga moja h~erka. ^eprav sem ti dejala, da so itak vsi mo{ki enaki, ti tega ni ravno treba preverjati vsak dan.« Kaj je izustil bog, ko je ustvaril `ensko? Upss …. Franci in Janez sta kupila psa pti~ar-ja in se nemudoma odpravita na lov. Zve~er se razo~arana vrneta domov, pa pravi Franci: »Ve{ kaj, Janez. Nekaj tukaj ne bo v redu. Ali to ni pes pti~ar ali pa ga midva ne me~eva dovolj visoko.« Na uradu za izgubljene predmete vsa zasopla prite~e blondinka: »Ali ste mogo~e na{li moj de`nik?« »Kdaj pa ste ugotovili, da ga ve~ nimate?« »Takoj, ko je nehalo de`evati in sem ga `elela zapreti.« Pogovor na slovenski obali. »Oh, kako sem ponosna na mojo h~erko.« »Zakaj pa?« »[ele v~eraj se je nau~ila plavati, danes pa je `e uro in pol pod vodo.« V turisti~nem prospektu ^rne Gore z mastnim tiskom pi{e. Pre`ivite po~itnice pri nas, va{ avto je `e tukaj. NAGRADNA ANKETA Odmev na na{e merjenje utripa med vami je bil `al manj{i, kot bi si `eleli, ~eprav smo med prejetimi odgovori vendarle dobili tudi nekaj koristnih predlogov, ki jih bomo sku{ali ure-sni~iti v prihodnjih {tevilkah. O po-drobnej{ih rezultatih bomo kaj ve~ napisali prihodnji~, pri ~emer {e enkrat sporo~amo, da so va{i predlogi in mnenja dobrodo{li kadar koli. Med prispelimi anketami so tokrat najve~ sre~e pri `rebanju imeli Franc Stani~ iz Ro~inj, Vlasta Kozole iz Leskovca in Zvonka Osredkar iz Ljubljane. Nagrajencem, ki bodo knji`ne nagrade prejeli po po{ti, iskreno ~estitamo, vsem drugim pa se {e enkrat zahvaljujemo za sodelovanje v anketi. 71