STAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Uredništvo ia «pravništvo: Marburg a. d.Dran, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpt
I. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. September 1941
Nr. 25
Petersburg popolnoma
Estonska je do zadnjega očiščena boljševikov Schlusselburg pri Petersburgu v nemških rokah • V Finskem zalivu je bilo potopljenih in poškodovanih 200 sovjetskih ladij - Uspešni potek operacij na celi vzhodni fronti
obkoljen
Operacije na vzhodni fronti so potekate tudi v preteklem tednu po načrtu in uspešno. Pomisliti je treba, da se bori nemška vojska in na njeni strani ostali zavezniki z velikimi težavami, ki so zvezane s terenom rn vremenom, kljub temu pa so bili boljševiki, kjerkoli so se upirali ali pa skušali pre. hajati v protinapade, povsod poraženi. Največji uspeh je vsekakor popolna obkolite v Petersburga (Leningrada), ki je sedaj popolnoma odrezan od vseh dovozov s suhozemne strani. Nič manj pomemben je nadalje strahovit udarec, ki so ga prejeli Sovjeti v Finskem zalivu, kjer je nemška mornarica skupno z letalstvom uničila ali poškodovala okrog 200 sovjetskih ladij. Finci so dosegli na karelijski fronti prav tako odlične operativne uspehe. Po zavzetju glavnega mesta Karelije, Viipuri.ja, so že koncem preteklega tedna zavzeli staro finsko-sovjetsko mejo ter porazili sovražnika na takozvanem kare-lijskem istmu. Finci so pri tem zaple. nili 300 topov, na stotine avtomobilov, 2000 konj in ujeli povrh tega še 10.000 mož.
Dne 5. septembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se o b k o-1 i t e v Petersburga, dragega glavnega mesta Sovjetije, nadaljuje, že pretekli petek je bil Petersburg v ognju nemške težke artilerije. Estonska je očiščena boljševikov.
Kako žilav je odpor boljševikov, Je pokazal neki napad, ki so ga izvedli sovjeti dne 4. septembra na srednjem deta vzhodne fronte, kjer so napadli nemške postojanke s 63 tanki Napad se je v nemškem ognju izjalovil. Od 63 tankov jih je bilo 62 sestreljenih in uničenih pred nemškimi položaji. V sre. dini fronte je bil neki nemški armadni zbor v času od 25. avgusta do 4. septembra izredno uspešen. Ujel je 17.384 sovjetov. Uničenih oziroma zaplenjenih |e bilo 121 sovjetskih tankov, med nji-
(Weltbild)
Das Kampfgebiet um Petersburg. Wir sehen auf der Karte deutlich die am Südende des Ladogasees liegsnde Stadt Schlüssel, bürg, ferner die Newa, die von den deutschen Truppen erreicht worden ist.
Kilometer
mi 30 najtežjih, nadalje 13 izvidniških tankov, 193 topov vseh kalibrov, 500 avtomobilov itd. Neki drugI armadni zbor srednjega dela fronte je v istem
času ujel 13.700 sovjetov. Uničenih oziroma zaplenjenih je bilo 26 tankov In 115 topov. Istotako je bila na severni fronti prodrta močno utrjena boljševi«
KrivoprisežniK Hooseveli
>	(PK. Foltimek, Atlantic)
Die ersten deutschen Truppen in Reval. Eine Infanteriespilze und Sturmge-schütze rücken als erste deutsche Einheiten In Reval ein
ška črta, zlasti uspešen pa je bil pro. dor med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom.
V	noči na nedeljo je nemško letalstvo bombardiralo z zelo lepim uspehom mesto in pristanišče Odesa, že v soboto so nemški odredi bojnega le. talstva uspešno bombardirali na srednjem delu fronte vse železniške proge sovjetov, ki vodijo k fronti, šest transportnih vlakov je vsled bomb iztirilo. Neki z municijo natovorjeni vlak je zle-tel v zrak, mnogi drugi vlaki so bili težko poškodovani. Vsled eksplozij nemških letalskih bomb je na tem delu fronte zletelo tudi neko sovjetsko mu. nicijsko skladišče v zrak.
V	ponedeljek je nemško vrhovno poveljstvo javilo zopet nov uspeh. Poročilo se je glasilo: Hitre divizije vojske so v uspešnem sodelovanju z odredi letalstva prispeli do Neve vzhodno od Petersburga v široki fronti. Mesto Schlusselburg ob Ladoškem jezeru je bilo v naskoku zavzeto.
Tako se je sklenil nemško.finski obroč okrog Petersburga in je mesto odslej odrezano od vseh dovozov s su-hozemne strani.
Na severu vzhodne fronte so skušali boljševiki dne 7. septembra iztrgati nemškim četam neko zavzeto ozemlje. Prišlo je do večkratnih srditih protinapadov boljševikov, ki so v težkih bojih izgubili izredno veliko svojega moštva. 400 mrtvih in samo 100 ujetnikov je bil izid teh krvavih bojev. Istega dne so na srednjem delu fronte poskušali boljševiki iztrgati nemškim četam neko mostišče. Ne oziraje se na nemški ogenj so boljševiki pošiljali eno četo za drugo v ogenj. Vsi boljševiški napadi so bili odbiti s krvavimi izgubami za boljševike. V bojih za to mostišče so nemške čete preko tega zajele okrog tisoč mož.
Nemško letalstvo je tudi dne 7. septembra uspešno nadaljevalo bombardiranje Odese. Nemške bombe so padale na zbirališča čet, vozila itd. v notranjem mestu in tudi v zunanjih predmestjih. Veliko razdejanje So nemške bombe povzročile v pristanišču, kjer so nastali veliki požari. Odredi nemškega letalstva so 8. septembra in v noči na 9. t. m. uspešno bombardirali oboroževalne in oskrbovalne industrije v Petersburgu in v Moskvi, ki je bila razen tega izpostavljena še posebnemu nočnemu napadu.
Po poročilih z dne 9. septembra so poskušali boljševiki v srednjem delu fronte naskočiti nemške čete. Metali so vedno nove čete proti nemškim po. stojankam ter so pretrpeli zelo krvave izgube. Napadi so se zrušili večinoma že v dobro naperjenem nemškem artilerijskem ognju, še preden so boljševiki prispeli do nemških črt. V borbah proti številčno premočnim četam sovjetov so nemške čete v zadnjih dneh ujele 2650 vojakov ter uničile 178 sovjetskih tankov. V obrambi pred sovjetskim napadom so nemški oklopniki prodrli v sov. jetske položaje. Ena sama nemška oklopna divizija je zajela 1400 mož ter je uničila oziroma zaplenila 60 tankov in 100 topov.
Po zadnjih poročilih potekajo operacije na vseh delih vzhodne fronte uspešno za nemške in zavezniške čete. To velja zlasti za področje južno od jezera Ilmen.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
M Met!
Na drugem mestu smo objavili slučaj ameriškega rušilca »G r e e r«, ki je v smislu že poprej izdanega povelja s strani prezidenta Roosevelta napadel v Atlantiku neko nemško podmornico z vodnimi bombami. Podmornica, katero je rušilec zasledoval več ur, je naposled v obrambi izstrelila iz vodne globine dvoje torpedov, ki sta zgrešila svoj cilj. Tako je nastal slučaj »Greer«, ki ga je za vojno proti Nemčiji in s tem proti Evropi navdušeni židovski tisk Ze-din jenih držav zagrabil v svoje temne namene. Ameriški vojni hujskači so se namreč uradno in neuradno zlagali, da je nemška podmornica bila napadalec in da se je moral rušilec »braniti«. Ta nesramna laž je bila takoj razkrinkana s strani nemškega mornariškega poveljstva, ki je izdalo v zvezi s slučajem »Greer« na drugem mestu citirano uradno poročilo o vsem dogodku. Dočim Amerikanci ne morejo ali nočejo označiti mesta v Atlantiku, kjer naj bi bil rušilec napaden, je nemško poročilo z vso geografsko natančnostjo določilo mesto, kjer je v resnici bila napadena nemška podmornica. Tako je bila zopet sijajno konfrontirana ameriška laž t nemško resnico, kar pa seveda ameriških vojnih hujskačev nikakor na moti v nadaljevanju svojega natolcevanja. Slučaj »Greer« ni osamljen, pač pa je značilen za moralno raven, na katero so že padli odgovorni ameriški krogi okoli Bele hiše. Roosevel-tu gre za to, da si pridobi kolikor mogoče »slučajev«, ki naj bi razpi-hali vojno razpoloženje ameriškega naroda. On potrebuje takorekoS »nemških napadov«, da bi lažje napovedal Evropi vojno, ki jo želijo z vso zločinsko strastjo ameriški židje tako iz plutokratskih kakor tudi boljševi-ških vrst.
Zgodovina bo nekoč presodila'moža, ki mu je poverjena usoda Zedinje-nih držav. Označila ga bo kot enega izmed največjih licemercev sedanjosti. Roosevelt je dejansko krivopri• sežnik, saj se je z volivno obljubo, da bo branil mir Zedinjenih držav, takorekoč prikradel v Belo hišo, ki je danes gnezdo največjih vojnih hujskačev naše dobe. Roosevelta je prav dobro karakteriziral njegov sedanji ministrski kolega Knox, ki je svoje-časno kot republikanski opozicijonalec izrekel sledečo sodbo: »Roosevelt je v praksi snedel še vsako besedo, ki jo je dal ameriškemu narodu«. Knox, ki je danes glede vojne politike Ze-
dinjenih držav istega mnenja kakor gospodar Bele hiše, si pač ni mislil, da bodo prijatelji objavili to njegovo sodbo o Rooseveltu. Knox je menda zelo dober poznavalec prezidentove osebnosti, sicer ne bi bil izjavil še tudi to-le: »Čeprav se prezident Roosevelt postavlja kot pravi demokrat in liberalec, ni ne eno in ne drugo. Roosevelt je aristokratski diletant z radikalnimi nagnenji ter je izredno la-komen oblasti. Dovolj hudo je, imeti že v mirnih časih prezidenta, ki je samovoljen, nesiguren in nezanesljiv. V vojnih časih je tak človek prava nesreča«.
Sicer ni prav zanimivo, kako so se nekdaj v Zedinjenih državah obmetavali politični nasprotniki, ki so si sedaj edini v sovraštvu proti Evropi. Zanimivo je edinole, da je ugotovil sedanji član ameriškega kabineta Rooseveltovo lakomnost po oblasti. Ta lakomnost se vleče, odkar je v Evropi izbruhnila vojna, skozi vsa dejanja ameriškega prezidenta. 'Angležem je najprej vzel vsa važna vojn-Ska oporišča na ameriški celini, in ko mu tega še ni bilo dovolj, se je spravil nad Ibero-Ameriko. Roosevelt je imperijalist najhujšega kova. Podpora, ki so je danes deležni Angleži, se bo morala v smislu Rooseveltovih načrtov še dobro obrestovati, nikdo pa ne ve, kakšnih misli je prezident glede Kanade, ki je itak že popolnoma zaplavala v ameriške politične vode. Roosevelt je pričel nevarno igro z ameriškem ljudstvom, ki mu je pri volitvah sledilo v globoki veri, da bo Roosevelt kot avtoritativen prezident ohranil ameriškemu kontinentu mir in spokojstvo. Roosevelt je ogoljufal ameriško ljudstvo z obljubo, ki leži danes na tleh v. obliki palmove vejice, katero je vihtel v volilni kampanji premeteni slepar, da bi v tretjič zagospodoval v Beli hiši. Roosevelt je bil že od vsega početim hlapec ameriškega velekapitala, ki je zainteresiran na uničenju novega reda v Evropi. Tako je Roosevelt le izvrševalec volie številnih plutokrat-skih krogov, ki so se vrgli v objem s boljševizmom, da bi na ta način rešili omajano hegemonijo Anglosasov na svetu. Roosevelt hoče vojno. Laž in sleparija sta priljubljeni sredstvi, s katerimi sedaj omamlja židovski tisk Zedin jenih držav ameriško ljudstvo. Lažnjivec Roosevelt se pripravlja na največjo hudobijo svojega predsednikovanja. Morda se bo ameriško ljudstvo zavedalo šele v klavnici. da je žrtev političnega gansster-ja in krivoprisežnika, ki je že davno zavrgel vse tisto, kar je bilo nekdaj sveto resnično demokratičnim ljudem.
(Weltbild*
Finnische Soldaten am Feind. Stück für Stück werden die Drahthindernisse des Feindes durchgeschnitten, nachdem sie zuerst von finnischen Sturmtruppen mit Sprengladungen zerstört wurden
Vojni zločinec Churchill
pred parlamentom
Govoril je o vojnem položaju - „Resne nevarnosti še niso pri kraju"
Torek popoldan je poročal Churchill izbrali.« V tem trenutku se je menda v angleški Spodnji zbornici o vojnem spomnil, da je Anglija pred dvema le-položaju. To je storil z njemu lastnim toma napovedala Nemčiji vojno in da pomanjkanjem smisla za stvarnost, sta bili ti dive leti za oholo plutokra-vendar je le priznal: »Tako daleč smo cijo cesta groze, torej prišli na cesti groze, ki smo jo Na tem prav nič ne izprern njajo
takozvani »uspehi«, ki jih je vedel Churchill navesti, češ, da si je Anglija »boljšala pozicije v Palestini in v Iraku, da je prevzela kontrolo nad Sirijo, da Sikrbi za varnost Cipra in da je v Perziji (Iranu) podarila roko boljše viiškemu zavezniku. To niso ni,kaki uspehi, če jih merimo z uspehi, ki. jih je v teh diyeh letih dosegla nemška vojska. Churchill je imel torej mnogo razloga za ugotovitev: »Vojna je neizčrpna v svoijih iznenadenjiih. Le malo izmed teh iznenadenj je prijetne narave.«
Smešno je, ako trdi Churchill, da je ■vojna, v Atlantiku že dobljena, ko jo Anglija vendar že izgubila 13 milijonov brutoregistrsikih ton svojega ladjevja. Da bi se nekako opravičil, je mož de-r jal: »Bilo bi zelo neumno, če bi mislili, d^ so resne nevarnosti, ki nas ogrožajo, že prt kraju«.
Tudi veselje nad »občudovanja vrednim odporom sovjetskih armad« je pomešana z grenko kapljo: »Novi zaveznik potrebuje pomoči. Potreba je (Scherl Bilderdienst) nujna irt čas nas priganja. Precejšen
Generalfeldmarschall IUlter von Leebfce- del sovjetske oboroževalne ndustriie, ging a ni 5. September seinen 65. Gc- zlasti industrije jekla in zeieza, je pafd-burlslag	lo v sovražne roke. Na polju izdelova-
Roosevelt je izzivalec
in lažnjivec obenem
Ameriški rušilec „Greer" je napadel neko nemško podmornico V Ameriki in Angliji pa vztrajno
lažejo, da je bil rušilec napadena
Ameriške in angleške časnikarske agenture so razširile vest, da je srečal ameriški rušilec »Greer« dne 4. sep
tembra zjutraj neko nemško podmornico, ki je — tako se glasi ameriško-angleška vest — prešla takoj k napadu na rušilca, in sicer s torpedom, ki pa je baje zgrešil svoj cilj, nakar je rušilec napadel podmornico v protinapadu z vodnimi bombami.
Pristojno nemško uradno mesto je v
nja municije se bomo morali pripraviti na resne žrtve, da bomo lahko krili sovjetske potrebe. Pripraviti se moramo tudi na to, da bomo prejeli znatno manjše takojšnje dobave (iz Amerike), kakor smo predvidevali.«
V svojem govoru je Churchill nato omenil »omejujoče čiaitelje« pomoči sovjetom, t. j. težave, ki se zoperstav-Ijajo izdatnim in pravočasnim dobavam sovjetom. S tem v zvezi je Churchill priznal, da niso bile »nemške spletke« povod za angleško-sovjetski napad na Iran, pač pa stremljenje po zavarovani kontroli cest od Basre do Kaspiškega morja. S te strani naimreč je mogoče spravljati ameriške dovoze v Sovjetijo. Potrebno pa je čakanje, kako daleč bo lahko segla ta pomoč, kajti Churchill je govoril tudi o »gotovih mejah«.
Churchill se je tudi bavil s svojim sestankom z Rooseveltom, ko sta na Atlantiku govorila o svobodi in samostojnosti malih narodov. Izkazalo se je namreč, da so se drznili prebivalci raznih angleških kolonij pomisliti, da bi se mogla Churchill-Robsevel-tova poslanica nanašati tudli na njih. Churchill je hitro popravil to zmotno predpostavko, ko je izjavil, da nima atlantska spomenica prav nikakega opravka s stremljenji za svobodo in samostojnost članov imperija. Atlantska spomenica da je »dogodek-popolnoma druge vrste«. Churchill je s tem v zvezi rekel: »Bilo bi za nas v tem trenutku zelo nespametno, ako bi sedaj razpravljali o tem, kako bomo reševali vprašanja, ki se nam bodo postavila po vojni. To velja za Indijo, Burmo in druge dele britanskega imperija«. O priliki atlantskega sestanka je bil obravnavan samo »nacistični jarem«, torej vprašanje, ki nima rtiikaike-ga opravka z »napredno politiko dovoljenja samouprav narodom, ki so pokorni angleški kroni.«
Kaj to pomeni, je tako jasno, da si ne bodo Indijci, Burmezi, Buri in Arabci delali posebnih upov, ker že imajo svoje izkušnje z »napredno« politiko Anglije in vedo, kako je treba soditi o angleških obljubah v smislu atlantske goljufije. Te iste izkušnje je imel nemški na tod z Wil*onovimi točkami!
zvezi s to vestjo izdalo naslednje poročilo:
»Dne 4. septembra je bila neka nemška podmornica na 62 stopinj 31 minut severa in 27 stopinj 06 nvnut za-pada ob 12.30 uri v nemškem blokad-nem vodovju napadena z vodnimi bombami. Podmornica je bila neprestano zasledovana. Nemška podmornica ni bila v stenju, ugotoviti narodnost napadajočega rušilca. V upravičeni obrambi je podmornica ob 14.39 uri izstrelila dvojni torpedo, ki pa je zagrešil svoj cilj. Rušilec je nadaljeval zasledovanje podmornice z vodnimi bombami brezuspešno do polnoči.«
Ako ameriški mornariški krogi zatrjujejo, da je bila podmornica napadalec, potem jkn gre očividno le za to, da bi zakrili napad amefškega rušilca na podmornico, ker je ta napad edinstven primer kršitve nevtralnosti. Ta napad je najboljši dokaz, da Roose-velt ni samo že prej izdal povelje, da morajo ameriški rušilci izsledovati nemške podmornice, temveč da jih morajo tudi napasti. Roosevelt hoče izzivati, da bi tako čimprej nahujskal ameriški narod v vojno proti Nemčiji. Roosevelt se trudi že več mesecev, da bi s svojim izzivanjem zanetil vojno med Ameriko in Nemčijo. Ameriški vojni hujskači z Rooseveltom na čelu rabijo nujno kak slučaj, ki naj bi bil •vzrok za neposredni vstop Amerike v vojno. Ta goreča želja armenskih plu-tokratov je razvidna tudi iz ameriškega požidovljenega tiska, prav tako pa tudi i,z posameznih govorov. »Kdaj bo počil strel, ki ga tako nujno potrebujemo?!« To vprašanje zveni iz vseh uvodnikov in govorov sicer maloštevilne zločinske klike, ki se je zbrala okrog Roosevelta. Pomisliti pa je treba, da podpirajo to kliiko velebankir-ski in borzijanski krogi, ki so obenem predstavniki židovstva. V slučaju »Greer« je Roosevelt lagal tako debelo, kakor mu doslej še ni uspela nobena laž. O nemškem uradnem poročilu, ki navaja morsko lego in čas napada z vso natančnostjo, pač ni niti najmanjšega dvoma. &lo je torej za ameriški manever, ki naj omogoči vzrok za vojno. To dela isti Roosevelt, ki je prišel z lažjo do oblasti. Svojemu narodu je lagal, da hoče ohraniti mir. Sedaj je glavni vojni hujskač in izzivalec. Krinka je padla! Naj Amerikan-ci še tako vztrajno lažejo, da je bila podmornica napadalec, resnice ne bodo spravili s sveta. Roosevelt ima zelo čudne pojme o svobodi morja in o nevtralnosti, ako laže, da je bila podmornica napadalec ia ne rušilec, ki je imel staro povelje za takojšen napad na edinice nemšike mornarice.
Eno leto narodne
vlade v Romuniji
Ob obletnici prevzema vlade je objavil državni vodja maršal Antonescu posebno proiklamaciijo, ki ugotavlja, da je kot kondukator (vodja) stopil pred letom dni na čelo razdrapanega, demoraliziranega in zapuščenega naroda po dolgih letih, v katerih se je boril za podlago zdrave, narodne in močne dežele. Maršal Antonescu ugotavlja, da se je stalno trudil, priboriti svojemu narodu čast in svobodo ter odpraviti senco preteklosti. V zaupanju do novega duha, ki je pravzaprav stari duh ponosa romunskega naroda, se mu je posrečilo, združiti niti romunske usode s tem, da je povezal Romunijo v vrednem zavezništvu z Nemčijo, Italijo in Japonsko. To zavezništvo ni bilo samo jamstvo mirnega razvoja, temveč je obvarovalo Romunijo tudi pred boljševiško nevarnostjo ter ji je mimo tega omogočilo uresničenje svojih svetih pravic. »Sklenil sem to zavezništvo — tako pravi maršal Antonescu v svoji poslanki — z lojalnostjo naroda, ki hoče bran ti svojo čast in svojo zemljo. Našel sem razumevanje velikega nemškega in italijanskega naroda, obenem pa tudi stalno in pošteno podporo s strani Fuhrerja in prav tako tudi krvni davek nemških vojakov, ki so se "na romunskih tleh boril' za osvoboditev Romunije ter za našo civilizacijo.«
V svoji poslanici zatrjuje maršal Antonescu, da pri sklepanju tega zavezništva ni izdal ničesar, kar je romunskega. Danes lahko Romuni vidijo, da Romunija ni več osamljena in da s pomočjo tega zavezništva ni samo obvaroval romunskih tradicij, ki so j h ogrožale komunistične tolpe. S tem zavezništvom je bila na vzhodu osvobojena romunska zemlja in je bila romunska čast čisto oprana s krvjo romunskih vojakov. V drugem dela svoje poslanice opisuje maršal vprašanja, katerim je veljala skrb narodne vlade. Maršal je obljubi, da bo ustvaril novo upravo države in novo organizacijo naroda. Na koncu ugotavlja Antonescu, da to leto, ki je bilo leto •dela, ni prineslo samo osvoboditve romunske zemlje, temveč tudi poziv k novim nalogam na naslov vsega romunskega naroda.
Vojaški režim ob Adrifi
v veljavi
Po poročilih iz Zagreba je izdal poglavnikov urad sledeče obvestilo: V nedeljo je stopil v veljavo dogovor med Neodvisno državo Hrvatsko in kraljevino Italijo, ki predvideva izredni vojaški režim v obalnem področja od Ogulina do Mostara. Hrvatske vojaške edinice v tem pasu so v taktičnem pogledu podrejene italijanskim poveljnikom. Prebivalstvo tega pasu j« bilo pozvane, da izroči vse oroijfc in municijo v teku 48 ur.
Anglija je prejela hude udarce
Izgubita je v avgustu pol milijona ton trgovskih ladij - Angleška „ofenziva brez pristanka" se je klaverno Izjalovila - Od 22. junija do sedaj so Angleži izgubili nad 1200 letal
Vojna z Anglijo je prinesla Angležem tudi v pretekfcm tednu same udarce na morju in v zraku. Ti udarci se vrstijo teden za tednom, tako da je angleška trgovska mornarica izgubila samo v mesecu avgustu 537.200 brutoregistr. skih ton ladijskega prostora.
Koncem preteklega tedna so veljali napadi nemškega letalstva raznim pristaniščem na škotski in na angleški vzhodni obali. Pretekli četrtek je bil za Angleže slab dan. Nemški lovci in nemški artileristi so omenjenega dne sestrelili 25 angleških letal.
Nemška letala so v noči na 4. septembra v sueškem zalivu potopila neko 8000 tonsko ladjo, dočim je bila druga tovorna ladja sežgana.
V	angleških vodah so nemška bojna letala dne 6. septembra iz zavarovane spremljave uničila štiri tovorne ladje s skupno 30.000 tonami in razen tega zadela še peto veliko trgovsko ladjo zelo težko.
Aleksandrijo so bombardirali Nemci * noči na 6. septembra ter so izzvali v vzhodni luki težka razdejanja in požare. Neko skladišče za gorivo je zgo-relo. ^
Maloštevilni angleški bombniki so v noči na 7. t. m. prispeli nad Severo-zapadno Nemčijo in nad norveško obalo. Civilno prebivalstvo v Bochum-Dortmundu je imelo v stanovanjskih predmestjih nekaj človeških žrtev. Koč ni lovci in artileristi so pri tem sestrelili skupno enajst bombnikov.
Večji odredi nemškega letalstva so v noči na 8. septembra bombardirali vojaške naprave na Tynu in na reki Humber, ravno tako pa tudi pristanišča na angleški vzhodni obali ter razna letališča z bombami najtežjega kalibra.
Nemški hitri čolni so napadli pred angleško obalo močno zavarovano ladijsko spremljavo ter so potopili pet oboroženih trgovskih ladij s skupno 13.500 tonami.
Letalstvo je uničilo 7. septembra in v noči na 8. t. m. pred angleško vzhodno obalo ter pri Faroerskih otokih tri sovražne ladje s skupno 1200 tonami.
V	noči na 8. so angleški letalci prileteli v prostor mesta Berlin. Vsled močne obrambe napad ni prišel do polne veljave. Civilno prebivalstvo obžaluje nekaj mrtvih in ranjenih. Skupno je bilo 17 napadalcev sestreljenih.
Po ugotovitvah, ki jih je zbral nemški tisk na podlagi uradnih poročil, so izgubili Angleži v treh dneh skupno 70.000 ton ladijskega prostora.
Nemške podmornice so v Severnem Atlantiku potopile štiri trgovske ladje s skupno 21.500 tonami.
V	noči na 9. septembra so nemška fetala bombardirala vojaške naprave v grofiji York in pristaniške naprave v
Gret Yarmouthu. V noči na 8. septembra so bombardirali nemški letalci sueški zaliv z velikim uspehom. Petro. lejska ladja s 7000 tonami je bila uničena, pet drugih ladij pa poškodovanih.
V Kasselu je bilo vsled sovražnega bombnega napada nekaj človeških žrtev.
Artilerijski šolski brod »Bremse« (1400 ton) je spremljal oskrbo za nemške čete na Severnem Norveškem. V megli je zadel ob eno angleško križar-ko in dva rušilca. Junaško se je postavila »Bremse« proti premoči v boj ter je omogočila s tem spremljanim ladjam umik. »Bremse« je podlegla, en del moštva je bil rešen.
Izkazalo se je, da se je tolikanj napovedana angleška ofenziva brez pri. Stanka v svrho razbremenitve Sovjetov klaverno razbila. Od 22. junija do 9. septembra so izgubili Angleži več kakor 1200 letal. Angleži sami smatrajo to ofenzivo kot razbito, zato že par dni ne napadajo kanalske obale, temveč napadajo nemško civilno prebivalstvo v nočnih napadih. Nemška obramba je tako učinkovita, da so se tudi ti napadi v največji meri izjalovili. Samo pri napadu na Berlin so izgubili 21 letal. An. gleške izgube na morju in v zraka so bile v preteklem tednu tako občutne, da jih nobena laž ne more spraviti s sveta.
(PK. Lagemann-Wellbild) Minensucher auf der Fahrt in das mi-aonvenscuehlp Gebiet. Stille, aber wichtige Arbeit, die für die Schiffahrt geleistet wird
Zagrebški konzul Zedinje-nfh držav razkrinkan kot agent komunizma
Kakor znano, je hrvatska vlada dne 22. junija po svojih organih zapečatita prostore zagrebškega generalnega konzulata. Istočasno je ustavila delovanje tega konzularnega zastopstva, ugotavljajoč, da se delovanje generalnega konzula ni omejevalo samo na konzularne posle, temveč tudi' na delovanje, ki je bilo popolnoma nedopustno. Hrvatskim oblastem se je posrečilo, dobiti v teku hišne preiskave v konzulatu razne dokumente, iz katerih je razvidno, da je generalni konzul Ze-dinjenih držav podpiral propagando vojnih nasprotnikov osovinskih sil. Hrvatski vladi so prišli v roke celo dokumenti s senzacionalnimi informacijami o neodgovornem delovanju ameriškega generalnega konzulata. Tako se je izpostavilo, da so imeli v konzulatu celo skladišče komunističnih propagandnih brošur. V konzulatu so izsledili velikopotezno vohunsko središče. Delovanje ameriškega generalnega konzula v Zagrebu je bilo naravnost zločinsko.
Zagrebška vlada je objavila fotografirane zaplenjene dokumente v svrho javnega dokaza o tem, kako je ameriški generalni konzul v Zagrebu pojmoval svoje službovanje.
Tako je n. pr. prikazal objavljeni do. kument št. 12, datiran s 15. aprilom, v angleškem jeziku sledeče: »Gospod Šoprek, član političnega oddelka zagrebške policije, je sežgal kartoteko zagrebških komunistov, ko ni mogel več dalje bivati v Zagrebu, šoprek je tudi na lastno odgovornost izpustil rz zapora vse komunistinje, ki so se nahajale v zaporu zagrebške policijske direkcije, šoprek, ki je naprotnik sedanjega režima na Hrvatskem, je bil takoj zasledovan potom tiralice.«
Iz gornjega je razvidno, da so bili vojni hujskači ameriške narodnosti na delu celo v konzularnem zastopstvu Zedinjenih držav. Iz prostorov, ki uživajo posebno zaščito, so torej širili komunistično propagando in netili tudi v osMem razne razkrojevalne podvige.
Krvne priče za življenjsko voljo nemškega naroda
Iz Berlina poročajo: V času od začetka vojne do 2. avgusta — do tega dne segajo uradne ugotovitve — je bilo vsled sovražnih bombnih napadov v Nemčiji ubitih 3853 oseb. Te obžalovanja vredne žrtve angleške vojne so v glavnem doprinesla samo maloštevilna mesta b pokrajine. Z angleške strani so oceaiM število človeških žrtev, nastalih vsled nemških maščevalnih poletov, uradno na 41.900. Resnično število je menda mnogo višje. Radi primere bodi v zvezi s tem povedano, da je znašalo število človeških žrtev prometnih nesreč v Nemčiji v letu 1938 (nič manj kot 7354.
Angleške „molitve" za
zmago boljševiške vojske
Preteklo nedeljo' je bil v Angliji narodni dan molitve. To je stvar Angležev, v katero se mikdo ne bi vtiikaf, ako se Angleži v svojih molitvah za zmago ne bi bili spomnili tudi svojih rdečih zaveznikov. Na čelu čudnih verr ni'kov, ki so molili za zmago brezbožnega boljševizma, se je nahajal can-terburyjski nadškof Gordon Lang, ki se je že 'doslej žalostno proslavil s svojo veroizpovedjo za boljševizem in uničevanje cerkva. Kakor poroča angleški dopisni urad Reuter, je zmotil ta oboževalec hudiča na posebno prošnjo (!) molitev za sovjete in za iboljševiško armado, ki da stoji pred »težko preizkušnjo«.
Švedski list »S venska Dag-b 1 a d e t« poroča iz Londona, da so se nahajali člani sovjetskega veleposlaništva med molitvijo za Stalinovo zmago v neki londonski cerkvi. M?d molitvijo so na orgijah igrali koanuu-stično internacionalo ... Hujšega bo-gokletstva si pač ni mogoče predstaviti! Tako nesramna zloraba protestantske angleške cerkve je mogoča le spričo popolnega zloma morale med vodilnimi angleškimi krogi. V hujši in odvratnejši obliki pač ni mogel priti iboljševiško - plutokratski konkubinat do veljave.
Stalinov
najnovejši zločin
Po poročilu, ki ga je objavila neka .angleška agencija iz Moskve in po poročilih ameriških listov so, si boljševi-širi oblastniki v Kremlu izmislili nov zločin, ki ga je dekretiral vrhovni svet Sovjetske Unije. Ta vrhovni svet je .namreč sklenil, nasilno izseliti vse Nemce ob Volgi, in sicer v Sibirijo, ker baje ni izključena možnost, da se nahaja med njimi takozvana peta kolona.
Izselitev je po poročilu iz Moskve že pričela. Vodi jo obrambni svet, kateremu predseduje sam Stalin. Dekret o izselitvi Nemcev je podpisal Kalinin. Boljševiški oblastniki utemeljujejo to nasilstvo takole: »Po zanesljivih informacijah, ki jih prejemajo vojaške oblasti, se nahaja v območju Volge na tisoče, če ne na desettisoče članov pete kolone. Ti petokolonci so pripravljeni, izzvati pa nemški znak razne eksplozije in razdejanja. Radi tega je potrebno, da se preseli celokupno nemško prebivalstvo iz območja Volge. Izseljencem se bo nudilo vso državno podporo, da se bodo lahko naselili v no. vih pokrajinah.«
Zapovedana izselitev v Sibirijo pomeni hladnokrvno napovedano in dokončno uničenje nemškega kmetskega prebivalstva, kateremu ne morejo pripisati nobene druge krivde kot edino 1« pripadništvo k nemštvu. .,
(PK, Meßdorf, Presse-Hoffmann) ! Trümmer, nichts als Trümmer... Zerstörte Feindfahrzeuge auf der Straße Minsk—Moskau bei Jarzewo»
Stalinovo krvavo povelje
Kakor poročajo listi iz Helsinkov, je prišlo finskim četam neko povelje vrhovnega obrambnega sveta Sovjetije v roke. Povelje so podpisali Stalin, Molotov, Vorošilov in Timošerako. Povelje ima Številko 270 in je datirano s 16. avgustom 1941. V tem povelju .je izražena najostrejša graja nad dejstvom da so se podali v nemško ujetništvo trije visoki sovjetski generali, .in sicer komandant 28. armadnega zbora generalleutnant KaČalov, komandant 12. armadnega zbora generalleutnant Pondel in poveljujoči general 8. armadnega zbora general-major Kirolov. Povelje imenuje te generale »strahopetce« in »hudobne de-zerterje«.
Z zvezi s temi dezertacijami odreja vrhovni obrambni svet Sovjetije, da je treba vse take »dezerterje« in »strahopetce«, ki se izogibajo borbe in plašijo težav ali pa celo zapuščajo fronto, takoj aretirati in -ustreliti. Z rodbinskimi- člani teh dezerterjev je postopati tako, kakor z veleizdajalci. Na vsak način jih. kaže takoj aretirati. Političnim komisarjem in komandantom se nadalje naroča, da ne sme noben poveljujoči častnik odstraniti znakov svojega vojaškega čina. Nikdo se ne sme skrivati za fronto, predati sovražniku ali pa se celo stiskati po raznih luknjah. Če je kaka edinica obkoljena, je v smislu tega povelja dolžan vsak sovjetski vojak, zahtevati od svojega predpostavljenega komandanta ne oziraje se na njegov čin, da se priboril nazaj do svojih čet. Ako bi tak komandant ali pa kaka skupina odklonila takšen poziv, je treba krivce na licu mesta z vsemi sredstvi uničiti. .
Divizijski poveljmiki in. komisarji, so dolžni odstraniti vse nezanesljive poveljnike bataljonov, polkov in drugih poveljstev ali pa jih degradirati ,na stopnjo navadnega vojaka, če treba, jih je takoj ustreliti ter nadomestiti s hrabrimi vojaki nižjih poveljstev in moštva. To povelje je prečitati pred vsemi četami, švadroni, baterijami in poveljstvi.
Kakor je razvidno iz gorrijega povelja, je disciplina v sovjetski vojski že zelo razdrapana. Grožnje z ustre-litvijo menda ne bodo zaustavile poloma, ki mu je zapisana rdeča vojska...
HANS BUH«
(Wellbild-Buhr)
Churchill: „Einen neuen Schild hätte ich ja — fragt sich nur, wie lange er hält"
Mesto Norveške v Novi Evropi
Voditelj domoljubnih» Norvežanov, Vidkun Quisling, je imel nedavno v glavnem mestu Oslo v dvorani Co. losseum pred tisoči poslušalcev velik političen govor o sedanjem položaju. Ker je bilo v dvorani toliko poslušalcev, da je moral ostati velik del zbo-rovalcev na prostem, so govor prenašali z zvočniki.
Quisling (beri Kvisling) je razvil v svojem govoru sledeče misli: Danes gre za to, razumeti tok časa in hoteti to, kar je prav. Norveška se ima od. ločiti: ali za Anglijo in boljševizem ali pa za Evropo. Druge možnosti ali izbire ni. Tej podlagi se tudi ni mogoče Izogniti z nekako »nevtralnostjo«. Norveška ima največji narodni in gospodarski interes na tem, da se priključi evropskemu redu, ki jo bo obvaroval boljševizma in tiste angleške politike, ki je znana pod geslom »Deli in vladaj!«
Kroatien dankt dem Führer und Deutschland
Der Vizepräsident der kroatischen Regierung Dr. Osman Kulenowitsch über die Haltung des unabhängigen Staates Kroatiens
Der Schriftleiter des Agramer Blattes »Novi Red« hatte eine Unterredung mit dem Vizepräsidenten der kroatischen Regierung Dr. Osman Kuleno. witsch, der ihm unter anderem folgendes erklärte:
»Wir Kroaten, mit unserem Poglav-nik und der kroatischen Regierung an der Spitze, sind dem großen Führer und dem mächtigen Deutschen Reiche dauernd und zutiefst dankbar für die mächtige Hilfe, die uns bei der Befreiung und bei der Gründung des Unabhängigen Staates Kroatien zuteil wurde. Ebenso dankbar sind wir für alles andere, was der Führer und das Deutsche Reich für uns Kroaten und für unseren freien Staat getan haben und tun werden. Im Bunde mit dem Deutschen Reiche arbeiten wir mit am Aufbau des neuen Europa und der gerechten Neuordnung. Zusammen mit unseren Verbündeten stehen wir im Kampfe für die endgültige Vernichtung des Bolschewismus, und wir Kroaten sind stolz darauf, daß wir zu dem großen Siege über den Bolschewismus auch unseren Teil beitragen.
Das ganze kroatische Volk wünscht den Sieg des Deutschen Reiches und nimmt mit Leib und Seele an diesöm Kampfe teil, denn wir Kroaten betrachten die Feinde des Deutschen Reiches auch als Feinde des Unabhängigen Staates Kroatien. Wir sind von dem Siege des neuen Europa, das nun geschaffen wird und woran der Unabhängige Staat Kroatien gleichberechtigt mitwirkt, fest überzeugt.« j ——■
NaroČi Štajerskega Gospodarja!
V svojem nadaljnjem govoru je orisal govornik politične razvojne črte naše dobe. Obrazložil je poslušalcem med drugim tudi dejstvo, da židovstvo, Anglija, kapitalizem in demokracija v največji slogi rujejo proti Novi Evropi in njenim socialnim tekovinam. Nasprotniki te Nove Evrope so hoteli voj. no, ki je naposled postala evropsko vprašanje. Fiihrer je prekrižal boljše-viški uničevalni načrt v dobrobit vseh evropskih narodov. Tako je postala Nemčija v teku dogodkov usodno tista sila, ki ji je namenjena velika naloga, osvoboditi germanstvo in Evropo. Adolf Hitler je orodje usode. Nemško-evropska zmaga v Sovjetiji in nova ureditev celinske Evrope bosta končali vojne zapletljaje v tej zgodovinski dobi, obenem pa bosta položili temelje novega evropskega miru.
Hrvatska je hvaležna
Fiihrerju in Nemčiji
Podpredsednik hrvatske vlade dr. Osman Kulenovič o stališču Neodvisne države Hrvatske
Urednik zagrebškega lista »Novi red« je imel razgovor s podpredsednikom hrvatske vlade dr. Osmanom Ku-lenovičem, ki je izjavil za objavo med drugim sledeče:
»Mi Hrvati s poglavnikom in vlado na čelu smo velikemu Fiihrerju in mogočni Nemčiji iz vsega srca hvaležni za veliko pomoč, ki smo je bili deležni pri osvoboditvi in ustanovitvi neodvisne države Hrvatske. Prav tako dolgujemo zahvalo za vse, kar je Fiihrer že storil in kar bo še storil za nas Hrvate. V zavezništvu z Nemčijo pomagamo pri zgradbi nove Evrope in pravičnejšega novega reda. Skupno z našimi zavezniki smo V borbi za končno uničenje boljševizma. Mi Hrvati smo ponosni na to, da prispevamo k veliki zmagi nad boljševizmom tudi svoj del.
Ves hrvatski narod želi zmago Nemčije ter se udeležuje te borbe z dušo in telesom, ker smatramo sovražnike Nemčije tudi kot sovražnike neodvisne države Hrvatske. O zmagi nove Evrope, ki se sedaj ustvarja in v kateri sodeluje neodvisna država Hrvatska rav-nopravno, smo trdno prepričan!.«
„Anglija je neizprosni
sovražnik"
Atenski list »Kathimerini« je objavil te dni zelo točno sodbo o politiki Anglije napram malim narodom. List piše med drugim:
»Anglija je zakrivila vojno. Dala Je narodom ničvredne garancije, ali pa jih je zvezala z zlatimi verigami, nakar so jih zavjekli v krvavo areno. Churchill je imenoval ta postopek »taktiko zavlačevanja«, ker še Anglija ni bila
pripravljena na vojno. Sedaj, ko so narodi izgubili srečo in samostojnost, je postala Anglija njih neizprosni sovražnik, ki hoče z blokado izstradati deco in mladino, obenem pa obsoditi starejšo generacijo na smrt. Ce bi Anglija zmagala, narodi ne bi bili samo sužnji Anglije, temveč tudi boljševizma. Anglija je medtem že postala prvi suženj Stalina. Obe pretekli leti te vojne nista bili bogati samo na dogodkih, temveč tudi na izkušnjah. Samo slepci ne vidijo pravega stanja stvari, toda Evropa se bo iz sedanjih izkušenj vsekakor ne_ kaj naučila.«
•
Nacionalsocializem odloča o usodi Evrope
Kakor poročajo iz Bratislave, je imel slovaški državni predsednik dr. Josef T i s o v Waag-Bistrici pred 20.000 de_ lavci velik govor. »Trdno smo prepričani«, je dejal dr. Tiso, »da bo o usodi Evrope odločil edinole nacionalsocializem. »Ravno tako smo tudi prepričani, da nikdo na celem svetu ne bi bil rešil človeštva pred boljševizmom, ako tega ne bi bil storil nacionalsocializem in mogočna nemška armada.
Slovaška bo rešila vsa vprašanja socialnega življenja na nacionalsociali-stični osnovi, kajti nacionalsocializem računa z živo realnostjo, s posameznim človekom in z ljudskim občestvom. Tako pomeni nacionalsocializem svobodo človeka, ki se poteguje za svoje osebno pravo, pri čemur pa človek ne sme pozabiti, da mora mimo tega posedovati svoje osebno čustvo odgovornosti. Slovaški narod — tako je končal predsednik svoj govor — bo izdržal ob strani nemškega naroda in njegovega velikega Fuhrerja Adolfa Hitlerja v dobrih in slabih dneh vse do zmage nad temnimi silami, ki bi hotele pahniti Evropo in evropske narode v večno temo.«
V Srbiji politične stranke niso zaželjene
Kakor poročajo nemški listi iz Bel-grada, je izdal novi ministrski predsednik general Milan N e d i č proglas, ki jamči uvodoma varnost osebe, imovine in prehrane. Vsi državni organi so prevzeli dolžnost, ravnati se po navodilih nove vlade. Vsako strankarsko delovanje se bo kaznovalo, ker je srbskemu ljudstvu škodljivo. Poveljevalno oblast izvršuje vodja države skupno x ministri kot predstojniki upravnih oblasti. Ministri so vodji države osebno odgovorni. General Nedič je nadalje objavil, da bo znal spoštovanje zakonov izsiliti v slučaju potrebe tudi z vojaškimi sredstvi. Proti saboterjem s« bo postopalo z vso neizprosnostjo. Najvišji zakon nove srbske države je: rešitev srbskega naroda.
Proklamacijo so morali podpisati vsi uradniki in nastavljenci. Novim vojaškim formacijam srbske vojske bodo proglas generala Nediča prečitali v obliki vojaških zborov.
Priprave za oboroženo vstajo v USA
V Moskvi imajo „akademijo za veleizdajo" - To akademijo so obiskovali vsi vodilni komunisti v Zedinjenih državah
švedski list »Nya Daglight Allehan-da* je objavil članek Amerikanca Jan Valtyn_a, ki je izšel že preje v listu »American Mercury«. Valtyn podaja v svojem članku izredno značilne posameznosti o organizaciji in nalogah Leninove univerze v Moskvi, ki ni nič drugega kakor mednarodna »akademija za šolanje veleizdajalcev«. Kakor piše Valtyn, se učijo komunisti na tej vsekakor čudni in za Sovjetijo značilni »univerzi« prirejanja stavk in propagande, zlasti pa se urijo v vohunstvu, sabotaži in uprizarjanju meščanske vojne. V zadnjih deset letih je po navedbah člankarja vsako leto deset Amerikancev zapustilo ta zavod ter se vrnilo v domovino, kjer naj bi se pokazali »uspehi« tega zločinskega »šolanja«.
Valtyn piše, da je omenjena Leninova »univerza« obdana z vso tajinstve-nostjo. Dijaki te univerze morajo že od vsega početka dokazati, da so fanatični privrženci boljševizma in da so že najmanj dve leti včlanjeni v komunistični stranki. O tem, kdo lahko obišče to univerzo, odloča znana morilska or. ganizacija GPU. Dijaki morajo priti iz svoje domovine v Moskvo na skrivaj, GPU pa skrbi, da ti dijaki ne pridejo
v roke vohunov. Privatno življenje dijakov »Leninove« univerze je pod stalno kontrolo GPU. Hišne preiskave in cenzura pisem so na dnevnem redu. Tečaji za revolucijo trajajo štiri leta. Dijaki se v teh letih naučijo, kako je treba v njihovi domovini zažgati bak-ljo revolucije, kako je treba uničevati in ubijati. V ta namen imajo na unL verzi posebne učne knjige, ki so Jih spisali vodilni boljševiki.
Na tej revolucionarni akademiji pa ni doma samo teorija, temveč tudi praksa. Vzgoja dijakov je tudi vojaškega značaja. Moskovska šola poseduje velika, visoko zagrajena vežbali-šča. Na teh vežbališčih se urijo dijaki v streljanju z vsemi vrstami strelnega orožja, prav tako pa tudi v metanju ročnih granat in bomb. Dijaki se učijo, kako je pripraviti iztirjenje vlaka in kako je treba razrušiti mostove.
Na koncu svojega članka trdi Val-tyn, da so bili vsi vodilni ameriški komunisti dijaki te zločinske akademije. Po moskovskem vzorcu so tudi že v Zedinjenih državah ustanovili slične šole za pripravljanje revolucije. Roose-veltova Amerika ima torej dovolj bolj-ševiških uši v svojem plutokratskem kožuhu!
Angleži so sokrivci
Kakor ugotavlja milanski list »S t a m p a«, je priznal znani an. gleški novinar in pisatelj W i c k h a m S t e e d v londonskem radiu, da je imela Anglija že 1. 1917 svoje prste v boljševiški revoluciji. Angleško izdajstvo v takratni carski Rusiji je bilo prav posebne vrste. Kakor znano, se je Velika Britanija takrat borila ramo ob rami s carsko Rusijo. To pa niti najmanj ni motilo lorda Kitchenerja in pozneje njegovega naslednika lorda Millnerja, pripravljati v notranjosti ruskega carstva revolucijo, ki naj bi dovedla do boljševiškega režima.
»Stampa« ugotavlja povsem pravilno, da Angleži "niso odgovorni samo za sedanjo vojno in za- nevarnost, ki preti
boljševiške revolucije
evropski kulturi in civilizaciji s strani angleško-boljševiškega zavezništva, temveč tudi za priprave k ruski revoluciji in nastanku boljševizma. Angle-ško-boljševiško zavezništvo torej ni nastalo zgolj iz stremljenja, pobijati osovino, kajti to zavezništvo je bilo že pripravljeno, ko še ni bilo ne nacional-nosocialistične Nemčije in ne fašistične Italije.
Anglija je izdala v letih 1916 in 1917 zavezniško Rusijo na isti način kot 1. 1940 zavezniško Francijo. Cilj Anglije je bil takrat in danes slabitev Evrope, da bi Anglija mogla vladati nad Evropo. Anglija je bila in ostane glavni sovražnik evropskega miru in svetovne civilizacije.
w
Zid je imel dolarje
Piše Kriegsberichter Kari Holtz
PK. Mostišče je pravkar ustvarjeno. Patrulje našega polka čistijo več kot dva kilometra široko vas, v kateri se še nahajajo posamezni sovjetski vojaki. Obenem iščejo tudi neke civiliste, ki so se pri vožnji prvih nemških čet skozi vas obnašali tako, kakor da so se udeležili bojev. Nemški vojaki so pri tej priliki iztaknili tudi par Židov, ki so jih privedii radi zaslišanja.
Na prav židovski način so govorili ne samo z ustmi, nego tudi z rokami. Eden govori tudi nekoliko nemški. Mož bi rad vzbudil vtis, kakor da ga je sama nedolžnost. Njegove izgovore mm diktira piahost in slaba vest. Toda vse to mu ni nič pomagalo, moral je z nami. Naenkrat je postal zid zaupljiv, mislil je, da so Flihrerjevi vojaki podkupljive duše, zato jim je nudil denar, ako ga izpustijo. Dejal jim je, da bo vedno uslužen nemški vojski. Nato je raztrgal podlogo svoje umazane in tudi raztrgane suknje ter je iz-
vlekel iz notranjosti 87 ameriških dolarjev. Te judeževe groše je ponudil vojakom, da bi se odkupil. Toda nemških vojakov ni mogoče podkupiti, življenje in zdravje tovarišev jim je več kot ta nesramni židovski gang-ster.
Kje neki je le dobil žid ta denar? Ljudje v tej vasi pač nimajo denarja. To pesem smo slišali že s strani prebivalcev, ki pokazujejo stalno na Žide, češ, ti so edini, ki morejo kaj zaslužita, ker so največji izkoriščevalci dežele. Ta žid je moral biti prava boljše-viska cvetka na polju izkoriščanja ubogega ljudstva. če bi ga izpustili, bi lahko še napravil kako zavratnost. Napol izstradane, plaho se ozirajoč« žene s svojimi lačnimi otroki in c ulicami pod pazduho so prišle z bega nazaj v vas in pričujejo, da je bil ravno ta žid eden izmed najbolj prokfetih in poživimjenifr »sovjeckih«.
Zakon vojne je trd, toda pravičen. Za židovske zaplotnike ta zakon n4 pozna nobene milosti...
Mit Panzern durch
den Fluss gefahren
Hptm. Schneider-Kostalski, der vom Führer und Obersten Befehlshaber mit dem Ritterkreuz ausgezeichnet wurde, hat als Kommandeur einer Panzerab. teilung gleich am ersten Tage des Ostfeldzuges eine entscheidende Tat vollbracht und durch seinen persönlichen Einsatz und seine draufgängerische Tapferkeit die Voraussetzung für das schnelle Vorgehen seiner Division geschaffen. Bei Einbruch der Dämmerung hat er an diesem ersten Tage des Kampfes gegen den Bolschewismus einen Übergang bei Bulkowo erkundet und ist mit seiner Panzerabteilung nachts durch den Fluß hindurchgefahren, da die Brücke über den Fluß voltständig zerstört war und eine Wiederherstellung mindestens zwei Tage in Anspruch genommen hätte. Das Vorwerfen dieser Panzerabteilung war für das weitere Vorgehen auf Kobryn von entscheidender Bedeutung. Ohne Rücksicht auf die Kämpfe in unmittelbarer Nähe hatte Hptm. Schneider-Kostalski den Übergang erzwungen und stieß nun bei dem Vormarsch von Kobryn aus ostwärts Bereza Kartuska auf sowjetische Panzerkräfte, von denen er mit seiner Abteilung dreiundsechzig Kampfwagen vernichtete. Zwei Panzerspähwagen wurden während des Vormarsches abgeschossen, Sechsundsechzig Geschütze und zwölf Pak erbeutet oder vernichtet und ein ausfahrender Eisenbahnzug durch Beschuß zum Halten gebracht.
An der Spitze seiner Abteilung führte während dieser Kämpfe Hptm. Schneider-Kostalski in seinem Kampfwagen und war damit Vorbild seiner Panzerschützen.
Hptm. Schneider-Kostalski wurde im jähre 1908 als Sohn eines österreichischen Generals geboren.
GOSPODARSTVO
Ukrajina — žifnica Sovjetile
V poljedelskem pogledu je Ukrajina • svojo rodovitno črno zemljo najvažnejša pokrajina v Sovjetski Uniji. Njeno področje se razširja od generalnega gouvernementa kakih 12 do 13.000 ¡kilometrov do Azovskega morja globoko v Sovjetijo. Najbolj rodovitna je .dolina reke Drcjepr, ob kateri leži tudi Kijev, glavno mesto Ukrajine. Pod sovjetskim gospodarstvom je Ukrajina v svoji rodovitnosti precej nazadovala. Sistem kolektivnega ali skupnega gospodarstva j! je škodoval in šele v zadnjih letih, ko je sistem nekoliko popustil, se je stanje nekoliko izboljšalo. S 1. januarjem 1941 so ga sploh odpravili ter kolektivnim kmetom določili plače po storitvah. Po mnenju Sovjetov samih, Ukrajina brez ukinitve kolektivizma svoje produkcije sploh ne bi mogla zvišati. Ukrajinci pridelujejo žito vseh vrst. Koruza in proso »ta jim zelo važna pridelka. Krompir in sladkorno peso ter kavčuk vsebujoč© rastlino Kok-Sagis je smatrati jkot industrijske rastline. Najbolj rodovitna so področja Dnjepropetrovsk, Sumsk, Stoltava in černijev. V teh krajih da hektar zemlje 16 dvojnih centov žita, sladkorne pese pa 200 dvojnih centov. Povprečno se v Ukra-
X Umetno živalsko krmo izdelujejo znane nemške kemične tovarne I. G. Farben-indiistrie. Gre za kemično sestavino beljakovin, ki so ji zrak, voda in premog izvirne Surovine. To krmo se v živinoreji do 50% pomeša med druga krmila iz rastlin, kar v živinoreji zelo ugodno vpliva na produkcijo mesa, masti in mleka. Že leta 1938 so imenovane tovarne izdelale 50.000 ton takih krmil.
X Sijajni uspehi nemškega kmetijstva. Pri roki imamo številke, ki mnogo povejo. Nemško kmetijstvo je leta 1940 pridelalo 72 milijonov ton krompirja, 20.8 milijonov ton sladkorne pese ter 46.3 milijonov ton tepe za krmo. Za te velike uspehe v tako-zvani borbi za veliko produkcijo gre zaslu-
f;a celokupni organizaciji, odličnemu ure-evanju in vodstvu celotnega kmetijstva. Ako se ne bi razpolagalo z zadostnimi količinami umetnih gnojil, z dobrimi poljedelskimi stroji in zadostnimi delovnimi močmi, nemško gospodarstvo ne bi moglo zaznamovati tako ogromnih količin kmetijskih pridelkov.
X Kljub vojni drži Nemčija stanje svoje domače živine na isti višini kakor pred vojno. Razlago za to najdemo v dobri ureditvi vprašanja živalske prehrane, v primerni negi in skrbi za Zdravstveno stanje živine.
X 300.000 hektarjev obsegajo letošnji nasadi oljaric na ozemlju Nemčije. Ker so
leta 1940 oljarice gojili samo na 200.000 hektarjih zemlje in je že to bilo trikrat več kakor leta 1939, so nam veliki uspehi, ki jih kmetijstvo Nemčije dosega v takozvani produkcijski bitki, v teh številkah prav dobro vidni.
X Maslo iz ovčjega mleka so začeli izdelovati v Holandiji. Ovčje mleko vsebuje več maščobe kakor kravje, in sicer 6.7 odstotkov maščobe in 5 odst. beljakovin.
jini na hektar zemlje pridela 14,6 dvojnih centov žita, 106 dvojnih centov krompirja ter 180 dvojnih centov sladkorne pese. Pri pravilnem obdelovanju m boljšem gospodarjenju se vse te količine še lahko zvišajo. Najboljši dokaz so nam količine tozadev. nih pridelkov v Nemčiji, ki jih v s vrh o primerjave navajamo. V Nemčiji da vsak hektar zemlje povprečno 23,1 dvojnih centov pšenice, 180,4 dvojnih centov krompirja in 313,4 'dvojnih cen-. tov sladkorne pese. Ukrajina pa ni samo najboljša sovjetska žitnica, temveč tudi najvažnejša živinorejska dežela Sovjetije. Samo leta 1940 se je v Ukrajini baje ustanovilo 2534 kolektivnih živinorejskih kmetij ter 14.887 gospodarstev za kokošjerejo. Kmetijsko gospodarstvo Ukrajine je v svojem razvoju še daleč za nemškim, akorav-no je v Ukrajini boljša zemlja in je tamkajšnjo podnebje za rast in razvoj poljskih pridelkov ugodnejše od nemškega. Vzroke temu je iskati v negibč-nosti sovjetskega delavstva, v zane-marjenju poljedelskih strojev, v slabi negi in oskrbi živine ter v prav slabem gnojenju. Pri umnem gospodarstvu bi se iz črne prsti Ukrajine lahko pridobilo rekordne višine pridelkov.
X Nemčija je največji pridelovalec In največji potrošnik masla. Nemčija je danes največji producent masla na svetu. Lansko leto se je izdelalo za 55% več masla kakor leta 1933. Oddaja mleka je bila 1940 za 2 in pol milijardi litrov večja kakor v predvojnem letu 1938. Letos se je ta količina dvignila še za štiri do sedem odstotkov.
XS premogovim prahom in bombaževim semenom kurijo lokomotive v Egiptu. Egiptovskemu gospodarstvu gre predvsem za uporabo bombaževega semena, ki ga egiptovske oljarne v celoti ne morejo vporabiti, izvoz je pa radi vojne otežkočen. Na ta način hoče egiptovska vlada pomagati posestnikom bombaževih nasadov, ki ne vedo, kam s semenom. Kakar znano, se iz bombaževega semena izdeluje jedilno in industrijsko olje.
X Osem in pol milijonov kilogramov ovčje volne dobre kakovosti bodo letos producirali na Madžarskem.
X Uporaba paradižnika semena. V Nagykoros-u na Madžarskem so začeli iz semena ali koščic paradižnikov izdelovati olje-
X Železniške tarife so zvišali na Hrvatskem za 50 odstotkov. Nove cene, ki se nanašajo na vse tarifne postavke, so stopile s 1. septembrom t. 1. v veljavo.
X Obvezno zavarovanje tobačnih nasadov proti toči so iivedli na Hrvatskem. Zavarovalne premije se bo pobiralo pri.odkupu tobaka.
X 24 konjskih sejmov v enem mesecu. Na Hrvatskem bodo meseca septembra t. 1. priredili 24 sejmov za konje.
X Vsako prodajanje in kupovanje draguljev In plemenitih kovin je v Italiji prepovedano. Morebitni uvozi so vezani na dovoljenje ministrstva za devizno gospodarstvo.
X Da se zaščiti hrvatsko produkcijo mesa in masti, je kmetijski minister Hrvatske izdal odlok, ki prepoveduje klanje svinj izpod 100 kg žive leže.. Hkrati j« prepovedal klanje izpod dveh let starih telet.
X Volnene tkanine iz umetne svile, Nemška tekstilna industrija je iz ople-menjene umetne svile izdelala tkanino, ki ima vse lastnosti volnenega blaga. Poseben postopek da temu blagu ne samo izgled volne, temveč celo toplota, ki jo v blago vdelani prazni prostorčki zvišajo. Iz blaga so že izdelali vse vrste gornjih in spodnjih oblačil in se je izum popolnoma obneseL
X Nekaj številk o slovaški industrij}» Zavod za raziskovanje konjunkture je ugotovil, da ima Slovaška s stanjem 15, junija 1941 okrog 1000 industrijskih podjetij. Industrijskih delavcev je za* poslenih 80.000. Vključno maloobrlnih podjetij zaposluje slovaška indusLriju, 146.000 delavcev, od katerih je 26.000 žensk.
X Želja po lastni prekomorski ladijski družbi je povod, da v zunanjem mini1« strstvu v Mesiku ravnokar proučujejo načrte o osnovanju velike Ibero-ameri» ške ladijske družbe. V zamislih imajo, da bi vsaka dežela preskrbela dve ladji. Začetna glavnica tvrdke, ki bi se naj imenovala „Gompania Naviera Latino Američana Simon Bolivar", jo zamišljena na 100 milijonov pesosev,
X Slovaška pričakuje zadovoljivo žetev tobaka. Računajo na pridelek 1 milijon 300.000 kilogramov, kar bo zadostovalo za izdelavo cenejših vrst tobaka. cigar in cigaret za domačo potrošnjo.
X Obiranje hmelja v Žateu v češko-moravskem protektoratu je v polnem razmahu. Časopisje poroča, da je le» tošnji hmelj kvalitativno na višini.
X Bosanske slive. Hrvatsko mimstr-stvo za poljedelstvo je določilo 3 milijone kun za izgradnjo sušilnic za slive. Predvideno je, da se uredi kakih 800 do 1000 sušilnih naprav. Ob enem bodo priredili tečaje > svrho izvežbanja strokovnjakov za pravilno sušenje sliv. Kakor znano, se nahaja središno tržišče plemenitih bosans-kih sliv, ki so žnane daleč po svetu, v okolici Brčkega v Bosni. Po poročilih, ki prihajajo iz Brčkega, bo letošnja žetev odlična. Presežek črez domačo potrebo, ki predstavlja izvoz, bo baje dosegel količino 2000 vagonov.
X H (kod ni presežek pšenice v Kanadi. Poročila iz Kanade trdijo, da znaša višek s 1. julijem zaključenega pšeničnega računskega leta 480 milijonov bušljev. To je prebitek, ki ga Kanada doslej še ni doživela. V svrho lažje prooene te ogromne količine pšenice, ki je ostala brez kupca, pripominjajo, da je Anglija pred meseci v Kanadi kupiia 120 milijonov bušljev ter izjavila, da je to bila njena največja pšenična kupčija in bolj prisilnega značaja kakor po potrebi. Kako in s. kalet-rim ladjevjem bodo Angleži te ogromne količine pšenice preko nevarnega oceana spravili v Anglijo, je tajnost. Velikanske neprodane zaloge pšenice v Kanadi bodo tamkajšne kmetovalce prisilile k zmanjšanju posejane zemlje.
X Novi red na Italijanskem vinskem trgu je celoten. Oblasti klasificirajo vino, vodijo produkcijo ler določajo cene. Tozadevni predpisi poznajo seveda raz> liko med navadnim konzumnim in plemenitim vinom.
UMNI KMETOVALEC
O spravljanju in shranjevanju krompirja
Preudaren pridelovalec bo spravljal krompir po možnosti le v suhem vremenu. To ni le v svrho olajševanja dela, temveč zaradi tega, ker v suhem spravljen in shlajen krompir mnogo bolje prezimi. Izkopan krompir pustimo en dan ali dva razgrnjen, da se popolnoma osuši in da prst odpade, zlasli pod streho, v kaki šupi ali drugod, se krompir lepo osuši in shladi. Shlajevanje je važno posebno za krompir, ki je ležal že kak dan ali dva na soncu, pa bi ga hoteli čimprej spraviti v klet.
2e kar na njivi ali pod šupo se začne nato prebiranje krompirja. Poudariti je treba, da gnil krompir nikakor ne sme ostati na njivi in tudi doma ga ne smemo zmetati na gnoj, ker se s tako gnilobo stalno Širi bolezen. Vse gomolje, ki so jih obgrizle miši ali ogrci, ki so ranjeni, mogoče že celo nagniti in so predrobni, bo kmet od-bral posebej za krmljenje in sploh za domačo uporabo. Ostali krompir pa bo treba prebrati v dva dela: zdrave in sortno čiste (nepomešane) gomolje, debela kakor kokošja do gosja jajca na en kup za seme, vse ostale debelejše in zdrave gomolje pa na drug kup za hrano doma ali za izvoz v druge kraje.
Krompir kopljemo z motiko, z navadnim plugom ali pa s posebnim izo-račem. V prhki zemlji dela izorač znatno bolje ko plug, s katerim veliko gomoljev ranimo.
Od kleti je odvisno, kako ti bo krompir prezimU in kakšno blago boš imel spomladi za prodaj in za dom. Klet naj bi varovala krompir, da ne gnije in ue odganja.
Odganjanje dolgih, belili, krhkih kali ali ciniov iz gomolja je eden Izmed naj-poglavitnejšili vzrokov, da peša krompir in postaja vedno slabši. Klet za krompir bodi suha, zračna, svetla in primerno hladna. V nobeni kleti naj ne manjka toplomer in v kleti naj ne bo toplota nikdar nižja kot 2 in višja kot 8 stopinj Celzija. Krompir mora priti o sušen in ohlajen v pravilno pri-
Eravljeno klet, ki naj bo očiščena, po-
eljena, hladna ter zavarovana pred vodo. Če je klet pretopla in povrh še vlažna, krompir gnije in močno poganja. Vlago je težje odstraniti kot toploto. V kled za krompir ne sme biti višja toplota kakor 6 do največ 8 sto-
lni Celzija. Ce se dvigne temperatura leti nad 8 stopinj, začne krompir
odganjati, nastanejo kmalu dolge kali, ki jih ljudje polomijo že pozimi ali pred sajenjem. Tako močno poganjanje krompir silno slabi, ker se brez koristi porabljajo njegove hranilne snovi in ker zaradi tega opešajo tudi očesa, da krompir drugič mnogo slabše poganja. Zato tak krompir, ko ga sadimo, slabo kali, kar ima za posledico mnoga prazna mesta na njivi. Da preprečimo to škodo, moramo klet v jeseni in v zgodnji zimi krepko prezračiti, in sicer ponoči, da se Čimbolj ohladi. Jeseni moramo podnevi in ob južnem vremenu klet zapirati, da ne pride vanjo topel zrak. Sele tedaj, ko nastopi hujši mraz in je v kleti dovolj nizka temperatura (4 do 7 stopinj) začnemo klet tudi ponoči zapirati. Toploto v kleti je treba seveda stalno nadzirati in paziti, da krompir ne bi zmrznil.
To zadostuje le tedaj, če imamo krompir čisto nizko nasut. Kakor hitro pa je kup krompirja višji kakor kakega pol metra, moramo napraviti eno ped nad zemljo posebno „polico" zbito iz krai-nikov ali remeljev tako, da je med njimi dovolj velikih špranj radi zračenja od spodaj. Tudi okoli stene napravimo iz krajnikov tak opaž, ki naj bo od stene oddaljen nekaj centimetrov.
Na ta način dosežemo, da kroži skozi kup zrak in da se krompir ne greje. Ce je krompir visoko naložen (nad 80 do 90 centimetrov), je treba napraviti sredi kupa že poprej nekak dušnik, se stavljen iz lat, ki odvaja topli zrak iz kupa. Pomniti je treba, da svetloba ni kriva, če krompir premočno odganja. Nasprotno: na svetlem dela krompir kratke, zelene ali rdečkaste kali toda le, če je krompir dosti topel. Svetloba sama na sebi torej ni nič škodljiva, ampak celo koristna, ker povzroča, da napravi krompir kratke, močne kali (takozvane svetlobne kali), ki so prav močne in se ne polomijo ter dajejo zelo krepke rastline. Tako spravljen krompir bo ostal lep do spomladi. Sele dva do tri tedne pred saditvijo se sme ogreti prostor, v katerem je spravljen semenski krompir, da požene kali, ki naj bodo kratke in zelene, kakršne pač nastanejo le na svetlobi.
Spravljanje sončnic
za pridobivanje olja
Sončnice gojimo v svrho pridobivanja olja bodisi v čistih nasadih, kar je najbolj priporočljivo, ali pa jih posejemo med druge okopavine.
Zorijo v septembru, seveda ne vse hkrati. Ce le mogoče, jih bomo zato tudi spravljali postopoma, ko bodo posamezne rastline pokazale znake zrelosti: porumenitev zelenega dela cvetnega koša, ovenienje in odpadanje rumenih cvetnih listov, zadostna trdota in zrela barva semena.
Zadeti pravi čas za spravljanje sonč-
nic je zelo važno in tudi težko. Nezrelo seme se počasi suši, rado splesni in se tudi nerado omlati; a kar je še slabše, jedrce se pri sušenju tako skrči, da ga skoraj nič ne ostane. Nasprotno pa prezrelo sončnično seme prav rado izpada in gre v izgubo.
Cvetne koše sončnic porežemo bodisi že ¡na njivi s stebel, ali pa jih po-žanjemo s stebli, ki smo jih očisdli morebitnega listja, vred in tako posušimo. V poslednjem primeru izvršimo tudi mlatev tako, da držeč za steblo tolčemo
s cvetnim košem ob tla ali ob primerno pritrjeno letev,
Omlačeno seme očistimo (zvejamo) in nato dodobra posušimo (najbolje na soncu razgrnjeno), nakar ga oddamo v oljarno.
Tu sončnično seme navadno pred stiskanjem oluščijo in včasih tudi pražijo.
Koliko bodo dale sončnice pridelka na semenu, odnosno na olju, lahko približno izračunamo, če vemo, da dajo sončnice pri čisti setvi 17—22 hI in tudi več semenja na 1 ha, in da znaša hektolitrska teža tega 33—48 kg. Neolušoeno sončnično seme vsebuje povprečno do 25% olja, oluščeno pa do
50 »/o-
Oljnate sorte sončnic z malim, kratkim in debelim zrnjem, ki je navadno bele ali vsaj svetle barve, so težje kot navadne, ^križane gospodarske sorte.
Kdor goji čiste oljnate sorte sončnic, stori najbolje, če ne da vsega pridelka predelati v olje, temveč ga prihodnjo pomlad ponudi v prodaj kot semensko blago, za katerega bo brezdvomno dosegel zelo ugodno ceno.
Suha stebla in cvetni koši sončnia so porabni za nastilj, pa tudi za kurjavo.
Sončnične pogače, ki jih pridobivajo v oljarnah kot ostanek pri stiskanju olja, so tudi izvrstno močno krmito. Sončnične pogače so tem boljše, ko-likor manj vsebujejo lusk. Beljakovin vsebujejo 'do 60%, povprečno pa po 35°/o, poleg tolšč, škroba itd.
Pokladamo jih zmlete, pomešane med na beljakovinah siromašno krmo, goveji živini in konjem, pa tudi svinjam in perutnini.
Notranja gniloba
jabolk
Notranja gniloba jabolk je bolezen, ki je napravila sadjarjem že veliko škode. Ta bolezen je tem neprijetnejša. ker se pojavi navadno tedaj, ko je sadje v skladišču. Bolezen spoznamo po teh znakih:
Zrelo jabolko, ki je ležalo nekaj časa v skladišču, ne da bi bilo količkaj ranjeno ali obtolčeno, začne od središča (iz osemenja ali peščišča) gniti. gniloba preide v meso in kmalu uniči ves plod. Vzrok te bolezni je neka glivica z znanstvenim imenom Fusarium putrefaciens Ostrw. ali tudi Fusarium herbarum. Trosi te glivice imajo obliko srpa. Ko cvet odcvete in se oplodi, si tros utre pot po cevki pestiča v dolnji, plodični del cveta, kjer ostane, dokler plod dozori. Ko leži jabolko, ki ga je napadla ta bolezen, nekaj časa v sadni kleti ali sadnem skladišču, se iz trosa razvije kal, iz te steljka (micel), ki povzroča od peščišča dalje gnilobo ploda. Ta glivica spada k vrstam tistib glivic, ki povzročajo zunanjo gnilobo jabolka, vendar te glivice napadajo plod le tedaj, če je ranjen, dočim napade glivica, ki povzroča notranjo gnilobo, že cvet.	.
Že sedaj, v nastopajoči jeseni, je treba pomisliti na zatiranje te gnilobe, ki napada nekatere sorte, zlasti zimsko parmeno in dolenjsko voščenko. Bolezen zatiramo — ne oziraje se na zatiranje škrlupa (fuzikladija) — s poškro-pitvijo pred cvetjem, in sicer s pol do tričert odstotno raztopino bordoško brozge, drugič pa poškropimo drevo z
islo raztopino takoj potem, ko se cvetje osuje, tedaj v času, ko se je cvetje oplodilo. Pri drugem škropljenju se lahko doda še 30 do 40 gramov Aresina ali Meritola zaradi zatiranja jabolčnega za-vijača.
O semenu in
pravilni setvi
Lansko jesen so se mnogi pritoževali, da jim seme ni skalilo, da je bila setev iisto redka, seme je bilo zanič itd. Res -je, da seme ni vedno dobro in kaljivo. Pri kupovanju moramo' paziti, kje in kaj kupimo. Mnogokrat smo pa tudi sami krivi, ,če so njive in vrtovi prazni ter pridelki manjši.
Seme. ki ga sejemo pregloboko, bo težko pognalo liste. V začetku se mladi kalček hrani safno z rezervno hrano, -ki je v zrnu. Če mil zmanjka hrane, predrto požene liste in bi se začela rastlina sama hraniti, se seme v zemlji zaduši in uniči. Zato je pri setvi treba paziti na pravilno globino, ki se ravna -po velikosti semena.
Preplitvo sejano ali pa na zemeljski površini obležano seme bo gotovo uničeno. Vsako seme" potrebuje vodo ali vlago za kalitev, na površini je pa zemlja suha. Seme posebno Irpi če ni tako globoko v zemlji, da bi moglo tvsešavati vlago, kar je za oživljenje kalčka neobhodno potrebno. Ko se kal razvije v rastlino, rabi seveda zopet vlago. Vsled kapilarnosti se voda iz spodnjih plasti dviga k površini.' Če so ka-pilarne cevke pretrgane globoko izpod korenin, je onemogočen dvig vode do korenin in s tem dovod hrane, ker rastlina sprejema samo v vodi raztopljene snovi. Samo iz zdravega semena zraste zdrava rastlina. Klice raznih bolezni so v in na semenu. Zato se mora seme pred uporabo razkužiti, da se uniči čirti več bolezenskih klic.
Za setev je uporabi jati samo ¡tdravo in dobro kaljivo *seme. Prestaro seme ne skali, ker je kaljivošt uničena. Potrebno je pač, da pred setvijo delamo kalilne poskuse v svrho ugotovitve odstotka nekaljivih zrn. To riam omogoči presojo o količini semena, ki ga Je vzeti da bo setev primerno gosta in pravilna. Seme naj bo tudi čisto brez plevela in brez semena raznih zajedalnih rastlin kakor sta pojalnik in predenica. Plevel krati posejanim rastlinam vlago in hrane, jemlje jim svetlobo itd., kar jih v rasti in razvoju ovira. Vsako seme rabi za kalitev in razvoj primerno toplino, ki ni za vse rastline enaka. Zato tudi ne sejemo vse rastline ob istem času. Ce še seme radi hladnega vremena ne Jmore skaliti in pravilno razvijati, je Izpostavljeno raznim boleznim in živalskim' škodljivcem.
Semenska klica prodira proti zemeljski površini, da bi čimprej prišla do svetlobe, kjer bo lahko razvila liste in začela samostojno življenje. Zato je dobro, če zemlja ni pretrda, da jo kolček lahko prcdere. Po močnem deževju se» na zemeljski površini kaj rada naredi trda skorja, ki je dobro če jo zdrobimo in narahijamo. Takšna skorja tudi že večjim rastlinam škoduje, ker otežava dohod zraka do korenin ter do bakterij v zemlji, ki so za rastlino koristne. Rastlinam je hrana ravno tako potrebna, kakor jo potrebuje vsako organsko bitje. Mnogokje zaorjejo gnoj preglobo-
MALE VESTI
*	Vpisovanja v nemške državne višje šole v Marburg-u, Pettau-u, Cilli-u in Rann-u ter v državno gimnazijo v Mar-burg-u so se vršila i2. in 13. t. m.
*	Poslednji dvorni kočijaž cesarja Fran/a Josefa umrl. V Kumbergu so pokopali nekega Johanna Wùnscher-ja, bivšega dvornega kočijaža cesarja Fran-za Josefa in Zugsfiihrerja v (i. polku poljske artilerije. Vojni tovariši in odposlanci nacionalsocialisličnega združenja borèev (NSKV) so ga spremljali do groba.
*	Nemški vojaški dom v Belgradu.
Poveljnik Belgrada je minulo soboto slavnostno otvoril novi nemški vojaški dom, ki so ga uredili iz bivše stare zapuščene kavarne „Akademija".
*	Kratki kuharski tečaji v okrožju CUli. Po zaslugi organizacije Steirischer Heimatbund so žene in dekleta v Cilli-u. Schônstein-u in Tuchern-u imele priložnost, da so se udeležile kratkih kuharskih tečajev. 350 udeleženk se je pri tem naučilo sodobne kuharske umetnosti. Naučile so se, kako se jedilni list lahko izpopolni ter s pravilnem gospodinje-njem z nakaznicami za meso in mast v vsaki družini uredi zdravo in praktično kuhinjo. Tečajnicam se je omogočilo, da so same pripravile nekoliko sodobnih jedil, nakar so se o okusnosti in izdatnostih istih lahko prepričale. Žena so istočasno dobile tudi navodila o najnovejšem načinu prezimovanja sadja in sočivja.
*	Štiri otroke v enem letu. V Feld-kirchen-u je neka žena v tekom enega leta dvakrat porodila dvojčke, ki so vsi zdravi.
*	I)elo organizacije Volkswohlfahrl v okrožju Marburg-Land. Pregled otrok pri St. Martinu in St. Kitnigund-u je z izjemo nekoliko rahitičnih in nekoliko sestradanih dečkov in deklic v zdravstvenem oziru povprečno dober. Nekaj otrok se je odposlalo v bolnico. — Je značilno za socialne razmere, ki jih je zapustila bivša vladavina, da je k posvetovanju prišlo večje število mater, ki so svoje otročičke pustile doma, ker po njihovem zatrjevanju nimajo otrokom kaj obleči. Odredilo se- je v tem pogledu takojšnjo pomoč.
*	15.000 podjetij »o razžidili v Parizu. Tako poroča francoski generalni komisar za židovska vprašania Xavier Vallat.
*	Kulturni ataše hrvatskega poslaništva pri slovaški vladi v Bratislavi je postal znani hrvatski urednik in pisec Geno Senečič. -
*	Francosko prekomorsko veleladjo „Normandie" so glasom najnovejših poročil zaplenili Amerikanci. Ta 83.000 brutoregisterskih ton veliki oceanski orjak je bil ponos Francije. Ladja je pred par leti stala 80 milijonov predvojnih frankov. 1
*	Delavske knjige bodo uvedli na Spodnjem Štajerskem. V smislu razglasa šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem stopijo ob združitvi Spodnje Štajerske s starim delom Štajerske tudi na Spodnjem Štajerskem v Reicli-u veljavni predpisi o delavskih knjigah v veljavo. Za izdajo delavskih knjig so pristojni uradi dela, ki bodo zahtevali tozadevne predloge od podjetnikov in zasebnikov.
*	Predpisi o zatemnitvi ostanejo v veljavi. Ker se posebno po mestih pozabi ali pa zanemarja predpise o zatemnitvi, je policijski ravnatelj v Mar-burg-u, opozoril prebivalstvo s posebnim razglasom, da se mora stanovanja» trgovine, gostilne itd. popolnoma za-temniti. Varnostna policija ima nalogo, da morebitne prestopke naznani.
*	Sladkor za vlaganje. Prišel je čas vkuhavanja in vlaganja sadja. Da nam v zimskem času ne bo primanjkovalo sladil, moramo sedaj nekaj vkuhati. V to svrho je odrejeno, da se na odrezek „N 4" rožnate nakaznice za živila in na modro živilsko nakaznico 27., to je sedanje razdelilne' perijode, izdajo dodatne količine sladkorja in sicer 500 gramov. Kedaj bodo potrošniki pri trgovcih ta sladkor lahko kupili, se bo od strani poedinlh prehranjevalnih uradov razglasilo'. Odlok o dodatnem sladkorju velja za celo Spodnjo Štajersko.
*	Kazen za navijalce cen. Policijsko ravnateljstvo, oddelek za kontrolo cen, v Marburg-u, je dva mesarja radi močnega prekoračenja najvišjih dovoljenih! cen kaznovalo vsakega s 1000 RM denarne kazni. V primerih kjer se je klobase prodajalo dražje kakor -dovoljeno ali pa prodajalo pokvarjene klobase, se je izreklo razne večje in manjše denarne kazni. Občutno denarno kazen lahko pričakuje neka marburgerska trgovka radi prekoračenja najvišjih cen in prikrivanja živil, ki so jih našli v pokvarjenem stanju. Odgovarjala bo tudi za prestopke zopier devizne predpise. — Neki ključavničarski mojster je zahteval za izdelavo ključa na mesto 2.50 HM kar celih 10 BM. S tem je na nedovoljen način zvišal odškodnino za svojo storitev. Primer je tipičen in dokazuje, da kontrola cen ni omejena samo na živila, temveč da posega v vse obrtne in trgovske panoge.	-
*	250.000 članov šteje baje ustaško gibanje na Hrvatskem. To ugotovitev je objavil list „Novi red", ki zatrjuje, da je to število z ozirom na hrvatske razmere in na načelo izbire v ustaškem gibanju razmeroma želo veliko.
*	Cene življenjskim potrebščinam Ov Egiptu so se od početka vojne zvišale za 70 odstotkov.
*	Znižane stanovanjske najemnine v Belgradu. Z veljavnostjo v, mesecu septembru so bile v Belgradu znižane» stanovanjske najemnine za 10 do 20 odstotkov.
ko. kar je posledica, da posebno plitvo se nahajajoče korenike.ne morejo priti do hrane. Če nima zemlja še dovolj stare moči, je v takih primerih malo pridelka. Gnoji tev tik pred setvijo s svežim gnojem ni priporočljivo, Ker se morajo hranilne snovi v gnoju šele pretvoriti v take oblike, da jih rastlina lahko sprejema. Veliko vlage je v raznih koristnih, bakterijah, ki se nahajajo boli proti., zemeljski površini blizu zraka, ker ga potrebujejo za svoje delovanje. So rastline, ki jim sveži gnoj na-
ravnost škoduje. Tudi umetna gnojila je uporabljati ob pravem času, ker jih je več vrst, se v vodi ne. topijo vsa . na eden in isti način in je tudi njih delovanje različno. Mnogokje povzroči trošenje umetnega gnojila ob nepravem času več škode kakor koristi. Za rastline, ki poženejo korenine globoko v zemljo, je važna tudi spodnja, mrtva plast in ne samo gornja, ki jo preorjemo. Tudi na te kemijske in fizikalne lastnosti, spodnje plasti, polagamo premalo pažnja in važnosti.	J. Hraschovetz.
*	Padanje števila brezposelnih v Zagrebu. S 1. septembrom so v Zagrebu naš Idi samo 2233 br ezposelnih. V avgustu jih je bik) še 5600 brez dela.
*	Ljolič stopa v ospredje. V Belgra-du je izšla prva številka tednika „Naša Borba". Kol glavni urednik podpisuje znani pisec Radko Parežanin. Časopis je glasilo pokrcta „Zbor", ki ga vodi znani advokat in politik Ljotič iz Srne-dcreva. Ljolič piše v članku, ki ga je smatrati kot delovni progrom njegovega pokreta, da bo srbski narod le tedaj premagal svoje današnje težave, če bo tako srčen in močan, da bo premagal samega sebe. Prva izdaja „Naše borbe" je zavzela pozitivno stališče napram vladi generala Nediča. Pri tem je posebno podčftana spomenica, ki jo je Ljotič leta 1910 naslovil na takratnega princ-regenta Pavla. K temu je dnevnik „Novo Vreme" dodal, da bi usoda srbskega naroda gotovo bila drugačna, če bi se bilo upoštevalo takratne nasvete, ki jih je vsebovala Ljotioeva spomenica.
*	„Žid v Franciji". V Parizu so nedavno otvorili razslavo pod nazivom „2id v Franciji1'. Razslava prikazuje.Ntako so se židje z znano predrznostjo in ži-lavostjo vgnezdili v Franciji, kjer so do poloma zadnje demokratične vladavine igrali v vseh položajih glavne vloge. Poseben oddelek prikazuje tesno sodelovanje židovslva in prostozidarstva.
*	O prodajanju sočivja na tržnici v Marhurg-u. Kmetje okolice Marburg-a, ki na mestni tržnici prodajajo sočivje, se še vedno ne držijo predpisov, da bi potrošnikom svoje blago prodajali po teži. Tudi kar se tiče označbe cen, je ugotovljeno pomanjkljivo upoštevanje tozadevnih predpisov tržnega reda. Ker bo nadzorstvo cen pri policijskem ravnateljstvu radi tega prisiljeno tozadevno napraviti red, se prodajalci sočivja opozarjajo, da je vsaka prodaja na kupčke ali Komade prepovedana. Kupčki sočivja ali komadi jabolk so po količini različni in je v interesu prodajalca in kupca, da se držita tehtnioe, ker le kilogram je po belem svetu enak. Tehtnica je sredstvo, ki izključuje vsako oškodovanje prodajalcev in kupcev v pogledu količine. S tem v zvezi so napovedane občutne kazni.
*	Razum in zvestoba domačega psa. V Italiji je neki kmet s svojo ženo odšel na njivo. Doma je pustil osemletno deklic». da bi pazila na svojega štiriletnega bratca. Ker je otrok čuval otroka, je starejši otrok šel k sosedovim otrokom, da se malo poigra, svojega bratca pa je prepustil samemu sebi. Štiriletnemu fantiču je poslal dolg čas in je odšel po njivah. Ko so se zvečer starši vrnili, so otroka obupno iskali. Oče se je že odpravil na pot, da. bi oblasti sporočil izgubo svojega otroka, ko je priletel domači pes ves moker in blaten ter je s svojim lajanjem opozoril, da mu hoče nekaj pokazali. Oba roditelja sta v veliki skrbi prestrašena sledila psu, ki ju je vodil do nekega precej oddaljenega vodnega jarka. Tam se je otrok kljub že nastali temi zadovoljno igral z klatom in vodo, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo.
*	Velikanska sončnica. Na posestvu Lusthof v Kappeln-u (Schleswig) je zrasla sončnica, ki je štiri metre visoka.
*	Ne več na vešala, temveč pred puške. Tako se bo odslej na Hrvatskem izvrševalo smrtne obsodbe. Tozadevni zakon je izdal poglavnik Hrvatske.
*	Velikansko zajezbo reke Tise gradijo na Madžarskem, ki bo druga največja' te vrste v Evropi. Gre za izsušenje in namakanje 300 hektarjev obsegajočega področja, kjer bo treba umetno ustvariti več novih vodnih cest. Iz močvirjev bodo pridobili mnogo rodne zemlje. 165.000 hektarjev se je bo uredilo za riževe nasade. Celokupna dela so proračunana na 18 milijonov pengov.
*	Cesta Belgrad—Solun in Belgrad— Sofija. Organizacija Todt je začela z gradnjo obeh imenovanih meddržavnih cest. Na srbskem ozemlju je pri delih zaposleno 6000 delavcev.
*	Stoletnica iznajdbe portland-cementa.
V	Stockholm-u na Švedskem bodo letos priredili razstavo cementa kot proslavo stoletnice iznajdbe žganega in zdrobljenega cementa, ki ga poznamo pod imenom portland-cement. Pri tej priložnosti pripomnimo, da je betoniranje staro že nad 2000 let.
*	Medvedja tragedija v živalskem vrtu.
V	živalskem vrtu v Lisaboni, glavnem mestu Portugalske, so te dni iznenada zdivjali štirje v skupni kletki se nahajajoči medvedi. Kljub takojšnjemu posredovanju čuvajev so si medsebojno prizadeli toliko hudih ran, da so trije kmalu nato propadli. Po živinozdravniških ugotovitvah je huda vročina s svojim neugodnim vplivom na gotove medvedje žleze povzročila bratomorni boj med kosmatinci.
*	Zbirko vseh vrst planinskih cvetlic imajo v nekem vrtu v Bad Aussee-u. Gre za vrt, v katerem gojijo nad štiri tisoč vrst planinskih rastlin, ki jih pozna naša zemlja.
DOPISI
[] Komenda bel Stein (Oberkraln, Siid-kiirnten). Tudi mi Gorenjci smo z Vašim časopisom zelo zadovoljni. Našim kmetom najbolj ugajajo članki o kmetijskem gospodarstvu. Naš za novosti in napredek dovzeten kmet kar požira na-svete, spodbude in navodila, ki jih čila v „Štajerskem Gospodarju" o kmetijstvu. Pri tem seveda ne omalovažuje ostalih poročil. Ljudstvo naših krajev je pač napredno in znanja željno. — Kakor v Vaših krajih Spodnje Štajerske, smo tudi tukaj imeli tečaje nemščine. Sedaj se pripravljamo na otvoritev otroškega vrtca, kjer bodo skrbne roke šolanih sester naše otročičke negovale in vzgojevale. — Minuli teden nas je za vedno zapustil vsem štajerskim vinorodnim krajem znani trgovec z vinom Andrej Mejač v 76. letu svoje dobe. Pokojnik je bil markantna osebnost kot javni delavec. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja tukajšnega gasilskega društva ter župan občine Komenda si je že pod staro donavsko monarhijo stekel velike zasluge. Pravili so mu, da je „šolski ata". Svojo skrb in naklonjenost mladini je dokazal malo pred svojo smrtjo. Za ureditev otroškega vrtca, je stavil brezplačno svoje lastne prostore na razpolago. Andrej Mejač, Id si je kot starec skusil bivši srbski režim po ljubljanskih ječah, nam ostane v trajnem. Ijepem spominu. — M. K.
TO IN ONO
o Industrijo lesenih čevljev imajo že od nekdaj v Holandiji. Gre za izdelavo takozvanih narodnih čevljev, ki jim pravijo „Klomp" ali klompi. Tozadevne izdelovalnice so opremljene z najmodernejšimi stroji za obdelavo lesa in se nahajajo v krajih, kjer je dovolj pri-
mernih surovin. Najbolj pripraven les so jagneda in vrbe. Središča tozadevna industrije, ki zaposluje še vedno 5000 delavcev, so v krajih Zeeuwsch-Vlaan-deren. Noord-Brabant, Gelderland in Overijsel. Mnogo holandskih lesenih čevljev se je pred vojno izvozilo celo v Belgijo, Nemčijo, Kanado in v Združene države Severne Amerike.
o Tehnika v kmetijstvu. V letošnjem poletju je minulo 75 let, odkar so sestavili prvi mladini stroj. Do takrat je svet poznal samo mlatilne cepce. Na kakšni višini stoji industrija kmetijskih strojev danes, nam najbolj razločno pove razstava, ki jo je nedavno priredila organizacija kmetov Landes-bauernschaft Sachsen-Anhalt. Razen stroja, o katerem smo že pisali, da v eni uri nasadi 8 do 10 titsod rastlin, so tam razkazovali stroj, ki bi mu po našem lahko rekli „kosec-mla-tilec-vezilec", ker predstavlja kombinacijo ali združitev treh takih strojev. Stroj kosi. mlati in veže slamo v enem samen delovnem procesu. Kmetijstvo v pokrajinah srednje Nemčije ima že 300 takih strojev v uporabi in je praksa pokazala, ua se z enim samim strojem lahko obdela 15 do 20 hektarjev zemlje dnevno. Prj ugodnih pogojih je tak stroj namlatil 750 centov žita na dan, ki ga je hkrati pokosil, praznot slamo pa povezal.
o. Roosevelt skrbi za svoje sorodnike. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je ladjedelnicam »Sun Shipbuilding an Drydock Company« v Che-ster-u (Delaware) ponovno izdal državna naročila za izdelavo novih ladij, in sicer za 180 milijonov dolarjev. Zaupanje, ki ga za državne dobave pri Rooseveltu uživa imenovani industrijski trust, sloni na dejstvu, da je vodja trusta gospod Dupont, tast drugega Rooseveltovega sina. Poleg tega je pa tudi družina Rooseveltovih solastnica dotičnih industrijskih veleobratov.
o Nemci so izumili nov način konzerviranja rib in mesa. Novo sestavljena umetne snovi odpirajo nepoznana področja. Od tehnikov zamišljeni izdelovalni postopki ustvarjajo nadaljnje nove možnosti. V tem nam je najboljši dokaz nova nemška konzervna industrija, ki se poslužuje načina umetnega zmrzovanja. Uspehi nemške industrije hladilnih strojev so bili podlaga najnovejšemu postopku finega načina zmrz-nitve. Pri tem je bila zelo važna iznajdba materiala, ki omogoča za zmrzni, tev rib in mesa cenen ter z ozirom na stanje surovin in ljudsko gospodarstvo varen in enostaven zmrzovalni proces. Lastnost neke posebne vrste staničnate-ga stekla in sicer njegova vodno-parna gostota je tozadevnemu prizadevanju prišla na pomoč. V takšen material, s strojen ovojen, se takoj po lovu na ladji za zamrzovanje na umetni način zamrzne ribe, nakar se jih lahko razpošlje v popolnoma svežem stanju. Okus in izgled rib ostane popolnoma svež in očuvan, kar je velike važnosti za prebivalstvo oddaljnejših krajev, ker se jim lahko posluži s popolnoma svežimi ribami. — Meso se na enak način natlači v celično steklenico, ki pride nato v valovilo lepljeno škatljo — nakar pri kakih 35 stopinjah v hladilniku za fino zamrznitev zmrzne. Na ta način zamrznjeno meso ne gre zamenjati z zmrznjenim mesom, ki je ležalo na in med ledom in ga svet že dalje časa pozna. Ne samo izgled, temveč vse lastnosti svežega mesa se na ta način ohrani za cela leta.
O spodnještajerskem kmetu
Na Spodnjem Štajerskem so Se danes posamezne kmetije, kjer se obdeluje m gospodari kakor so to delali očetje in dedje. Celo večja, od mest in prometa boli oddaljena kmetijska posestva so vmes. Gre za nesodobno mišlječe, starinsko usmerjene kmetovalce, ki se držijo načela, da jim je od očetov prevzet način obdelovanja in dela drag m svet ter se radi tega ne zanimajo za novosti. Med starokopiLneži so tudi taki. ki nimajo sredstev in jim tudi nikdo ni pomagal, da bi se prilagodili novim razmeram in svoja posestva izboljšali.
Danes, ko je kmetovalec prisiljen iz svoje zemlje in živine izsiliti veliko več. kakor je bilo potrebno nekdaj ali pred sedanjo vojno in bo v kolikor še ni, v pogledu naprednejšega načina kmetovanja in večje produkcije vzpodbujen, podpiran in nadziran, bodo take poedine „bele vrane" konzervativno ob-delujočih kmetij, v kolikor jih še obstoja — kmalu izginile. Kmetovalec, ki ne zasleduje novosti in ne upošteva nasvetov in navodil sodobnega vršenja kmetijsko-gospodarskih del, je v največjih primerih obsojen na začetek konca. V protivnem primeru se mu pa odpira nečuvena možnost uspevanja in napredovanja.
Vestnim bralcem „Štajerskega Gospodarja" bo znano, kako velikanski skok je v svojem napredovanju in razvoju v zadnjih letih doseglo kmetijstvo v Reich-u. Kmetije, ki pred leti niso bile v stanu preživljati svojih družinic, pridelujejo danes presežke, o katerih si nekdaj še sanjati niso upale.
Kmetijstvo naših spodnještajerskih krajev, ki je — kakor večina gospodarstva pod bivšo državo — zadnja leta ležalo bolj na hrbtu, kakor pa stalo na trdnih zdravih nogah, prehaja sčasoma na pravi tir. Nova uprava, ki je stoodstotno za ljudstvo, bo s teoretičnimi in praktičnimi nasveti in z
uspešno pomočjo kreditov, umetnih gnojil in strojev našemu kmetu na celi črli segla pod rame in ga navadila pravilnega, predvsem za njega samega, za kmetsko ljudstvo in za splošnost koristnega, sodobnega kmetijskega gospodarjenja.
Da se prehod kmetijstva iz slabih v boljše čase ne more izvesti črez noč, je razumnim ljudem jasno. Tudi brez truda, dela ter dobre in trdne volje se takih sprememb ne more izvesti. Z upoštevanjem in izvrševanjem vseh strokovnih ter za poedine kmedje primernih in odgovarjajočih nasvetov se bo našim kmetovalcem „naravnalo pluge" tako, da bo i zoran a in obdelana zemlja toliko več rodila da se bo tudi našemu kmetu dobro godilo. Pri vsem tem bo pa treba, kakor že rečeno, pridno pljuniti v roke, neumorno delati in se brigali in skrbeti za vse, kar je s kmetijstvom in kmetijskim gospodarstvom povezano. Trdna in dobra volja, žilavost in vztrajnost, popolno zaupanje ter celotno izvrševanje strokovnih navodil, ki jih daje umna uprava, je dvignilo pridelovalne uspehe in življenjsko raven kmetov v Reich-u. Ker brezdvomno tudi spodnještajerski kmetje v tem pogledu ne' bodo zaostajali za svojimi poklicnimi tovariši v Reich-u in se bodo, v kolikor se še niso, vse naštete lastnosti vzdra-mile tudi v njih, se v kratkem času tudi na Spodnjem Štajerskem ne bo več našlo „belih vran" med kmeti, ki bi gospodarili po zastarelih nedonosnih metodah v svojo lastno in v škodo ljudske skupnosti. Spodnještajerski kmet stoji danes pod najsposobnejšo državno upravo. Nacionalsocializem je v Nemčiji iz kmetijstva napravil in dela vedno nove pravcate čudeže. K temu so seveda kmetovalci doprinesli svoj veliki delež. Naj bodo spodnještajerskim kmetom lastnosti in storitve nemških kmetov za zgled in v spodbudo.
Red, čistost in varnost v obratih
V Marburg-u so v okviru organizacije Steirischer Heimatbund imeli poučno strokovno predavanje za vse voditelje delovno-političnih uradov po krajevnih skupinah. Vabljeni so bili pooblaščenci za trgovino, rokodelstvo in pogostft-teljsko obrt. Navzoč je bil tudi pooblaščenec za rokodelstvo Kari Hilzel.
Kot govornik je nastopil vodja okrožnega vodstva Marburg-Stadt tovariš Nie-der, ld je uvodoma govoril o častnih sodelavcih v delovno-političnih uradih v okrožnih vodstvih. Njegove besedi so veljale posebno rokodelskim mojstrom, polagajoč jim na srce, da bodo v svojem delokrogu podučljivi. Vsak najmanjši rokodelski mojster mora poznati zakone in odredbe, ki se tičejo njegove stroke ter v celoti presoditi pomen istih. V tem imajo posebno večja podjetja veliko možnosti udejstvovanja. Poznavanje potrebnih zakonskih določil je potrebno. Nepoznavanje zakonov ni ni-kakšna zaščita pred sitnarijami ali kaznijo.
Druga zelo važna zahteva je red, čistost in varnost v obratih. V tem pogledu je še marsikaj pomanjkljivo. Vsak rokodelski mojster mora biti ponosen, če so v njegovi delavnici imenovane tri zadeve najvišja zapoved. Samo lo-
pogledno popolnoma zravnana podjetja je smatrati za naciouaJ socialistična.
Nadaljnja izvajanja je govornik usmeril na pooblaščenca za trgovino in go-gostilne ter jima imenovana tri načela označil kot osnovno podlago. Tudi v trgovinah in gostilnah morajo biti red, čistola in varnost prva zapoved. Posebno v zadevah postrežbe gostov in strank morajo biti trgovine in gostilne vzor vsem drugim podjetjem.
Zanimiv nauk govornika je padel na rodovitna tla. Poslušalci so se po počastitvi Fuhrer-ja vidno zadovoljni razšli.
Spodnješfajerci, negujte Sepoto vasi!
Najzanesljivejši izraz ljudskega značaja je podeželska kultura. Nobenega dvoma ni, da je vdor srbskega ter ži-dovsko-materialističnega gledanja v svet in življenje škodoval tudi spodnještajerski pokrajini.
S priznanjem k Fuhrer-ju in Reich-u smo se obvezali, da se pri preoblikovanju naših vasi zopet povrnemo k
(PK. Goer-\Vellbild) MiUrraacht im Fituiischcn Meerbusen
vsemu, kar je lepega, zdravega in harmoničnega. Središče in srce urejevanja vasi tvori torej seveda vaščan sam in ne priložnostni obiskovalec, ki pride in gre.
Vas ne velja za lepo, če se dopade tujcu. Vas je lepa šele tedaj, ko je ob. iskovalec na vasi našel tako zdrave življenjske pogoje, da mu je za vselej minila volja, zapustiti svojo domovino.
Lepa pokrajina je zrcalo vseh podrobnosti o stanju vaške slike, vaških socialnih razmer, vaških stanovanj in vaških delovnih pogojev. Vas, '<i je v teh zadevah zapuščena, dela vtis iz-'" gubljene naselbine. Saj je dokazano, da se v zanemarjenih naseljih najlažje najde manjvredne ljudi.
Okusni migljaji raznih olepševalnih stricev ali oziri na zgodovinske momente naj igrajo pri tem podrejene vloge. Čedna, vseh nepotrebnih dodatkov oproščena vaška slika, l?čno za prijetno gospodarjenje urejeno gospodarsko poslopje, zdravo, dobro urejeno stano. vanje, veselje do dela in počitka, trdna zadovoljna vaška skupnost — to je »lepa vas«.
V okviru Velike Nemčije je tudi naši domovini namenjena velika bodočnost, ki bo v vsem tudi naši pokrajin dala svoj znak. Naloga sedanjosti je, da se že sedaj po naših vaseh napravi red in čednost in to odslej tudi neguje.
Urad »Gesundes Schaffen« (Zdravo ustvarjanje) v organizaciji Ste rischer Heimatbund ima nalogo, da podvzame vse, kar je koristno za dosego lene vasi. Dolžnost vseh članov organizacije Steirischer Heimatbund, posebno oa voditeljev in uradnikov, je, da v*e t?ke ukrepe podpirajo ter s pomočjo uradnih županov krajevnim razmernm primerno uresničijo.
Nemska pesem nase dobe
„Kameraden, pebt
die Fafinen . .
Kameraden, hebt die Fahnen, laßt die Trommeln brausend gehn! Was die andern nur erahnen, wird in unsern Herzen stehn. Führer, gib die Marschbefehle, die uns kein Zweifel bricht. Leuchtend steht vor unsrer Seele Deutschland groß im Morgenlicht.
2.
Kameraden, neue Straßen wachsen unsern Strömen nach, gläubig die Fanfaren blasen, denn in uns bleibt Deutschland wach. Führer, gib die Marschbefehle ...
3.
So sind wir dem Land verschworen, das uns Gottes Hand erschuf, dem die Freiheit eingeboren — sie bleibt unser alter Ruf. Führer, gib die Marschbefehle ...
O poklicih podei
Po končanem šolskem letu stojijo fantje in dekleta pred izbiro svojih poklicev. Ko pri kmetih spravijo žetev, se to vprašanje rešuje tudi za podeželsko, šoli odraslo mladino. 0 odločitvi se po nekaterih družinah mnogo razpravlja.
Živimo v času, ko tehnika upliva na želje in nagnenja fantov. Najbolj jih privlači industrija, ki išče delovni naraščaj. Marsikateri podeželski mladenič si svojo bodočnost ne predstavlja pravilno, če sili v industrijo. Sedaj, v vojnem času, ko je industrija močno zaposlena, je tudi neučenim delavcem vstop v tovarne vabljiv. Pri tem se seveda ne misli, kako bo po vojni, ko industrija ne bo imela več toliko vojnih naročil in radi tega tudi ne bo zaposle-». vala več tako ogromnega števila delovnih rok. Da se s tem velik del življenja neizkušene podeželske mladine lahko odtuji kmetijskemu delu in podeželskemu življenju sploh, o tem se veliko ne razmišlja. Najbolje je, da se pri izbiri poklicev fante spravi k delu, ki ima izglede za bodočnost, ozirajoč se pri tem tudi na zmožnosti in nagnenja. To 'e pa slučaj pri vseh s podeželskim de-om in življenjem povezanimi poklici.
Sinovi kmetov in podeželskih gospodarjev naj ostanejo pri poklicu svojih očetov. Dedič posestva mora biti kmet ali kmetski gospodar. Tako zahteva od prednikov prevzet nepisan zakon, ki je tudi v redu. Le tam, kjer imajo več sinov, se bo dalo enega ali drugega učiti obrti ali študirati. V takih primerih bo seveda najbolje izbirati tako, da bo bodoči mladi mož, ki je izšel iz podeželskega življenja, tudi pozneje v svojem poklicu ostal povezan in zadovoljen z vasjo in podeželjem. Izbira poklicev, ki imajo v podeželskih krajih dobre izglede za bodočnost je Velika. Kmetsko prebivalstvo potrebuje mnogo nenadomestljivih obrtnikov. Niso to samo kovači, kolarji in sedlarji, temveč tudi mehaniki, ključavničarji, mizarji kleparji ter vsi ostali v stavbni stroki potrebni rokodelci. V podeželskih krajih potrebujejo tudi celo vrsto drugih tir o kovu i h moči. Vrtnarji, negovalci sa-
Mske mladine
dtonosnikov in živine, ovčarji itd. so poklici, ki ne bodo poznali krize. Potreba po poklicno dobrci šolanem poljedelskem gospodarskem pomočniku, ki ga vedno bolj cenijo in ne bo nikdar izpostavljen brezposelnosti, stalno narašča. Po vaseh in trgih je trgovec osebnost, ki igra, precejšno vlogo. Solonih uradnikov za razne kmetijske in slične zadruge povsod primanjkuje. Za izobrazbo bodočih deželskih učiteljev zadostuje nekaj let študija. Naloge, ki jih čakajo, so velike. V družinah, ki imajo sredstva za visokošolski študij svojih sinov, naj v prvi vrsti zbirajo med akademskimi poklici, ki so v stiku s podeželjem in kmetijslvorii. Polre-bujemo diplomirane poljedelske gospodarje kot strokovne sile v praktičnem kmetijstvu, nadalje kot učne moči in v državni upravi. V živinoreji in rastli-nogojstvu primanjkuje živinozdravnikov. botanikov, kemikov agrikulture, gozdarjev, zemljomernih inženirjev itd. Zdravnikov je na deželi tudi premalo. Izbira je torej velika.
Ženskih, s podeželskim življenjem povezanih poklicev z dobrimi izgledi za bodočnost tudi ne bo primanjkovalo. V naših krajih še bolj malo znane šolane sestre "za socialna dela ter otroške vrtnarice bodo poklici naših kmečkih deklet. Vaške učiteljice, tajnice večjih kmečkih gospodarstev, gospodinje, negovalke malih živali so poklici, ki bodo na kmetih zrasla dekleta v vsakem pogledu zadovoljili. So kraji, kjer primanjkuje šolanih babic. Dekleta, ki čutijo nagnenja do poklica šivilje, se naj te obrti mirno poprimejo. Če so pametne in uvidevne, se ne bodo zanimale samo za izdelavo ženskih oblek po modnih predpisih. V svojem poklicnem izobraževanju bodo mislile tudi na kroje, ki jih mora izdelovati vaška šivilja, vštevši kroje raznih noš.
Vas bo dala svojim otrokom dela in jela. Celo y družinah s številnimi otroki ni potrebe, da bi hodili .v mesla s trebuhom za kruhom. Ce bo podeželska mladina ostala na vaseh, bo to v korist ljudski skupnosti in državi. Na podeželju bo jiašla možnost gospodarskega
razvoja, v poklicnem oziru pa svoj« zadovoljstvo. Vaško življenje omogoča povezanost z družinami in ljudstvom. Vaške družine predstavljajo srečne družinske krožke.
Pes kot jetnik na verigi
Med vsemi živalmi je pes najstarejši čuvaj in spremljevalec človeka. V tej svoji lastnosti si je pes pridobil posebno vrednost. V mnogih slučajih pride do vprašanja, da-li je tudi gospodar vreden svojega psa in ali je tudi gospodar tako potrpežljiv, skromen v. svojih potrebah, Lako ljubezniv in požrtvovalen ter zvest, kot je njegov pes.
Po svoji naravi je pes zelo živahna žival, ki potrebuje mnogo gibanja. Na sprehodu na primer potrebuje pes s svojim tekanjem še enkrat več korakov kot njegov gospodar. In zdaj si mislimo, kako strašno mora biti za tako svobodoljubno žival, priklenjeno na kratki verigi pred svojo kolibico ali navadno še brez posebne strehe. Kakšne so pasje kolibice, to vemo: ozke, nesnažne, pred slabim vremenom nezavarovane in nesnažno je navadno tudi okoli lake pasje ječe.
Posebno po samotnih krajih na deželi je tak jetnik-čuvar neizogibno potreben. Nikakor pa ni neizogibno potrebno, da ie tak pes dan na dan ali tudi leto za letom obsojen na svoje suženjstvo. Potrebno je, da se takega zvestega čuvarja vsaj enkrat na dan sprosti Verige.
Jesen je tu in naša skrb se suče tudi v mislih že na — zimo. Kdor ima pri svojem domu takega čuvarja, naj misli tudi nanj. Ce ima pes svojo kolibico, naj jo pregleda in v sončnih dnevih presnaži, če treba popravi in misli naj tudi že na nasteljo za zimo. Kolibica naj bo kolikor mogoče zavarovana proti vremenskim vplivom (dežju itd.). Kdor ne premore pasje hišice, naj pač drugače preskrbi, da dobi pes čuvar svojo streho. Kdor se ne zaveda, da je tudi pes globoko čuteče bitje, ki še bolj kot človek pozna tudi trpljenje, tak pač ne zasluži, da ima sploh psa. Na to je treba ponovno opozarjati tudi našo mladino, ki se na deželi tako rada spo-zablja baš nad takimi psi na' verigah'. V zavesti, da jim tak ubogi jetnik ne more priti preblizu, mečejo s posebno slastjo vanj kamenje in ga skušajo na razne načine dražiti. Taki mladi izpri-jenci zaslužijo na licu mesta primerno kazen, predvsem s strogim opominom.
Bm$-Ùckisft,ieîe
Marburg, Burgplatz 1
Posebne predstave kulturnih filmov v nedeljo, dne 14. septembra 1941, ob pol 11. uri, v ponedeljek, torek in sredo ob tričetrt na 14. uro UFA KULTURNI FILM
Uganka pekla
y pragozdu
Filmski dokument nemške ama-cohSke Jary — ekspedlcije prvega južno-severnega prehoda bra-zilijanske Guyane po reki Jary. —* 17 mesecev med ljudmi pragozda in med živali džungle v indian-skih goščavah Amaconke. 381
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 10 Rpf, mastno tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka
Ker se nahaja osebje tvrdke
Franz Vrabl
trgovina železnine,
Pettau, Schillerplalz Nr. 7,
med 12. in 21. septembrom na dopustu, ostane v tem času trgovina zaprta. 388
OGLAŠUJTE!
Posebni tedenski pregled daje samo

v Marburg-u
Prva predstava v nedeljo, dna 14. septembra 1941, ob pol deseti in druga ob 11. uri.
Führer in Duce na frontah zmage
Pri naših podmornicah. — Harva v nemških rokah. — Ogorčeni boji za mesto Luka. — Dosežena ie železniška proga Petersburg— Moskva. — Führer in Duce na za-padni fronti. — Plen pri Nikola-jevu. — Naskok na Cherson. — Zavzetje krajev Dnjeprotzeržinsk in Dnepropetrovsk. — Po bitki pri Gomelu. — Na cesti umika Timošenkovih armad. — Za kulisami „kmetskega in delavskega raja". — Zmagovito naprei na Zapad.
Vstopnina 20 Rpf.	380
Prodam:
žensko novo kolo, moško rabljeno kolo, motorno kolo s prikolico (120 cm9), čevljarski stroj za popravilo in ročiiio-por-gonski stroj za konje striči. — Stvari tudi
zamenjam
in sicer: za pisalni stroj, kravji voziček z zaprego, za seno, deteljo, žagana drva, žito krompir, 5 živih zajcev in nekaj zelja. SKRABL, Thesen bei Marburg (Drau), Unter-Dobrava Nr. 165.
365
lakAlrniir zdrav, okusen, s 3 do idDOlvniK 4% alkoholne stopnje, si napravile za domačo uporabo tudi brez pravega sadjevca ali pa si pomnožite istega za 120 do 150 odstotkov ako naročite naš „jabolčni sok" ki je pripravljen iz domačih, neškodljivih preparatov in stane z natančnim navodilom za 160 litrov RM 4.20 in za 320 litrov RM 8.—. Nad 100 zahvalnih in zadovoljivih priznanj na razpolago. E. Hribšek, začasni zastopnik J. Putschko, Marburg, Triesterstraße 57.	383
Knooer vsako količino kupuje in ■viropcsr prevzame dnevno pred-
poldne med 8. in 12. uro Lederfabrik Rerg, Marburg (Drau), Lederergasse 8.
385
FELDHÜTER
mit Waffenpaß wird zum sofortigen Eintritt gesucht. Bewerbungen an dieObst-
und Weinbauschule in Marburg. •
Poljskega čuvarja
z orožnim listom za takojšnji vstop iščemo. Ponudbe na Obst- und Weinbauschule in Marburg.	386
Schweizer
(Melker) tüchtig und verläßlich wird sofort oder später aufgenommen. Bewerbungen an die Obst- und Weinbauschule in Marburg.
*
Švicar	*
(molzec) yrl in zanesljiv se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe na Obst-und Weinbauschule in Marburg. 387
Razglas
0	živinskih sejmih v Windisch-Feistritz-u.
Urad župana mesta Windisch-Feistrilz in okolice naznanja, da se v Windisch-Feistritz-u vršijo redni živinski sejmi po predvojno določenemu redu. Posestniki se vabijo, da na Ruperbovo, to je dne 24. septembra 1941 dovedejo svojo živino v obilnem številu ter jo
01	<"
do pol desete ure na sejmišču postavijo.
373
Der Orlsbauernführer: Mally Friedrich
Izvrstna
kuharica
išče službo gospodinje pri samcu ali mali družini, v mestu ali na deželi. Antonia Kuhar, Rogosnitz 4, P. Pettau
382
Pošteno služkinjo,
ki je samostojna kuharica in bi dobro opravila tudi vsa oslala hišna dela, sprejme Marie STARREL, Marburg a. d. Drau, Sophienplatz Nr. 6.	384
Družina, pridna in poštena, s štirimi delovnimi močmi in lastno živino, išče s 1. novembrom stalno meslo
šafarjev, viničarjev
ali majarjev. Dobro stanovanje in na-turalije željene. Ignaz Skerbinek, Willkomm Nr. 6, St. Margarethen a. d. Pössnitz.	363
V svrho
ženitve
išče osemindvajsetletni železničar življenjsko družico. Gospodične do 27. let, ki so dobre gospodinje in ako mogoče šivilje z nekaj pohištva naj pišejo na upravo lista pod „Železničar". ' 361
Vinirarifi dobre ljudi sprejme v "ličarje, na dobro mesto Franz Preac, Pettau, Oberrann 31.	374
Vesten viničar.
3—4 delovne moči, se sprejme. Vprašati RolJwein 97 bei Marburg (Drau). 370
Učenko za kuhinjo sprejme Gast» haus Bauman, Marburg a D., Tegetlhoffstraße 53.	368
Viničarja s 3 delovnimi močmi sprej-* me Franz Reisman, Wolfstal 21. P. Jahring.	367
Vini^aria	dobro razume vino-
v miccirja, gradno delo ter sa_
djarstvo sprejme Jauschnig, Unier-St. Kunigund. P. Ober-St. Kunigund. 366
pridno in pošteno, za po-moč gospodinji, sprejme Pfeifer. Kotsch 38.	362
inicar
s 3 delovnimi močmi
se sprejme s 1. novembrom v Radiselu. Javi se naj s knjižico v Marburg-u (Drau), Kaiserstraße Nr. 19/1.	360
MS wm a r S S se sprejmejo za tovar-I Z CS I J I no lesnih izdelkov. Prijaviti se takoj pri: Wilhelm Erlich, lesna industrija, Brunndorf bei Marburg (Drau)._358
Kmetsko dekle
z lastnim strojem išče mesto šiviljske ali gospodinjske pomočnice. Zimšek, Brunndorf bei Marburg (Drau), Kolo-niestraße 4._____ 364
HI an r a za P°Usli<> delo k par ko-niapca njemi sprejme Georg 2unko,
Oberrotwein Nr. 20, P. Marburg (Drau).
334
V i ni ¿ar i a z 2 do 4 delovnimi
w imvaija močmi se sprejme. Ko-
schack Nr. 39, P. Marburg (Drau).
Dobro uvedena stara velelrgovinskf družba ponuja:
kostni klej iep za kože klej za usnje umetna gnojila želatino in kemične produkte
FRANZ RUCKER
Handelsgesellschaft m. b. H. Wien i.
Esslinggasse Nr. 13.	24"
Zobna praksa Dentist Ruda f Reick PjttoU	875
po 15. septembru zopet ordinlra
C.. H ¡m Krojaške odrezke, stare ^ " J * železje in kovine, papir ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbelt er, Marburg, Draugasse 5. 2
Jablus - Jabolčnik
Kaj je Jablus? — Jablus je edina snov iz uatere napravite izvrsten, zelo okusen jabolčnik tudi brez vsakega pravega sadjevca. — Ako stiskate sadje ali grozdje, lahko tudi tropine izvrstno uporabite za izdelavo „JABLUS"-sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 3.50, 100 litrov 6.50, 150 litrov 9.60, 300 litrov 19.— RM. Nad tisoč pohvalnih pisem. Fran z RENIER. Windisch-Landsberg.
379
Zobna praksa
DenListin Albine Forster se nahaja od 1. septembra v Landvvirtschafts-Genos-sensehaft (Kmclijska zadruga) v I. nadstropju, Windisch-Feislritz.	328
Divje kostanje
želod in knoper kupuje Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5.	237
Striženje, britje!
Marburgerji obiščite brivnioo „Rapid", MellingerstraBe 1.	369
Šivalni stroj
v dobrem stanju kupim. Schneberger. Kranichsfcld 34.	539
Stalno kupujem staro železo, ko-dtaillU vine, arovoo, krojaške odpadke, steklo in ovčjo volno. Wilma Glumatz, Cilli, Sachsenfeldslraße. 376
Zamonian ie bil ročni kovčeg 2.
zamenjan septembra na	avtobusu Cilli—Franz. Vrnileč dobi	50 RM nagrade in svoj kovöeg pri	Röthel, Cilli. Kernslockstraße 10.	377
Malerja in viničarja
se sprejme. Vprašati pri Franz Erlich, Verwalter. Podigratz, P. Ober St. Kuni-gnnd.	335
DER STILLHALTEKOMMISSAtt FUER VEREINE, ORGANISATIONEN UND VERBANDE IN DER UNTERSTEIERMARK, MARBURG. WIELANDSTRASSE 11.
Razglas
Terjatve od društev, zvez, ustanov, fondov, ter društvom podobnih tvorb (izvzemši zadrug) je — v izogib izključenja poznejšega uveljavljenja — najdalje do 15. septembra 1941 prijavili v mojem uradu v Marburg-u, Wielandgasse 11. Abteilung III/a.	371
Der Stillhaltekommissar HRUBY
r	(Gauschatzmeister)
Der Chef der Zivllverwaltung in der Untersteiermark
RAZGLAS
Vse osebe, ki so bile:
1.	dne 30. I. 1933 nemški.
2.	dne 13. III. 1938 avstriski,
3.	dne 1. VIII. 1938 čehoslovaški in
4.	dne 1. IX. 1939 poljski državljani in so svoje državljanstvo potom razdržavljenja ali pridobitve jugoslovanskega ali kakega drugega državljanstva izgubili, se morajo do 15. septembra 1941 s svojimi papirji pri uradnih županih v krajih svojih stanovanj ali bivališč javiti. Izpod 18 letne osebe prijavijo za zakonsko zastopanje pooblaščeni ali pa stanodajalci. Kdor te prijavne dolžnosti ne izvrši, bo na podstavi odredbe štev. 9 od 14. aprila 1941 kaznovan z denarno ali zaporno, ali pa z obema kaznima.
MARBURG a. d. Drau, den 4. September 1911.	372
In Vertretung: Dr. Muller-IIaccius
Poziv!
Naprošamo vse zastopnike, ki so delovali za spodaj navedene življenjske zavarovalnice:
Jugoslavija, splošna zav. družba, Belgrad; Vzajemna, zavarovalnica v Ljubljani in Karitas, posmrtno zavarovanje; Slavija, jugoslovanska zavarovalna banka, Laibach, Ljudska samopomoč, zav. zadruga, družba z o. z., Marburg; Drava, gospodarska zav. zadruga., r. z. z o. z., Marburg; Trgovska samopomoč, Marburg; Croatia, zavarovalnica, Agrarn; Zeittnjena, zavarovalnica d. d., Belgrad; Srbija, prva srbska zavarov. družba. Belgrad; Sumadija, zavarovalna in pozav. družba d. d., Belgrad; Beograjska, zavarovalna zadr. d. d.. Belgrad, kakor tudi za jugoslovanske, francoske in angleške Zavarovalnice, ki niso zgoraj omenjene, da takoi javijo svoje ime, točen naslov in ime družbe za katero so zbirali zavarovance, na naslov pooblaščenega upravitelja:
G. Kari Brcitenfelder, Kommissarischer Verwalter, Ostmark-Ver-sicherungs-A. G., Marburg, Tegetthoffstraße No. 47. Istočasno opozarjamo, da omenjene zavarovalnice nimajo nikake pravice sklepati nova zavarovanja.	378
Ostmark-Versicherungs- A. G.
Marburg, Tegetthofstr. No. 47
V vsako kmetsko hišo „Štajerskega Gospodarja"!
»
Hauptschriftleiter Friedrich üolob. — Druck der Marburger Druckerei.