— 366 — Starogodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, A naša. Dostavek k pervemu pretresu v spisu „o Noriku in Noreji". Razložil Davorin Temtenjak. Od unega časa, kar se je marljivost slediteljev stare zgodovine v ladij o obernila, ee je začelo deniti v raznih stvareh, ktere so preje v globoko temo zakrite pred oami bile. Razjasnuje se sedaj občinska znanost različnih starih ver, in česar gerški in latinski bogoslovci niso razumeli in kar so celo krivo razlagali, to razvedrujejo sedaj izhodne dežele. Al treba je razumeti jezik iztočnega d aha, — drugače preiskovavec zablodi se v hujše krivopoti, kakor so zabredli Ciceron, Festus in Varon, glede na etimologijo rimskih božanstev. Večidel je basen (mvthus) le razvito in v djanstvo preneseno znaminje (symbol") nastavši na znaminju in po zuaminju. Dosti povesti je, ktere niso druga, kakor razlaga in izpeljava znaminj (svmbolov), med kterih početkom in izobraženjem že mnogokrat stoletja ležijo. Znaminja so stariše in izvirniše, kakor basni nedoločne slutenja božanstvenega. Staremu svetu ni bilo mogoče do tiste samostal-nosti dospeti, ktera je potrebna za zgodovinsko pregledovanje in razvijanje dotienih stvari, — manjkalo mu je sposobnosti, da bi se bil ptuje misli prilastil; drugače ne bi učeni možaki, kteri so Aleksandra velikega spre-vajali, imen vsih novih narodov, s kterim so se na svojih sprevodih soznanili, iz gerskega basnoslovja izpeljevali! V tih zadevah tedaj stari svet nima izključi ve postavodajavne oblasti, —preiskovanje mitiškega izraza je naloga našega veka, ker se mi bolje zamoremo,kakor stari klasiki, v misli azijatskega sveta zariniti. Noben rimsk pisatelj se ni podstopil, v okolici Himalaje iskati sedeža svojega Jova; sedanji čas pa izvir rimskega, gerskega, etrurskega itd. basnoslovja iščejo naj bolje učeni in naj veči starinarji v indiškem mitu #). Sicer še živijo priverženiki tistih strank, kteri se že skoz 300 let bojujete zavoljo „ipiritus lenis" in }5spiritus a s por" in kterima je v tem boji ves „spi-ritusa odletel; — sicer imamo še nektere branitelje gerskega in latinskega „UrIebena", vendar vsaki dau bolj zgubljate te stranki svoj upliv, in zmaga bo — resnici! Že se je več ostroumnih preiskovavcov oglasilo, kteri Pelazge izločujejo iz indiške rodbine in njim mesto davajo v semitiški; do jedra resnice bodemo prišli, če rečemo, da so v Pelazgih ariški živiji s svrofeniškimi združeni, kakor je to učeni zgodovinar F. Kortiim'*) v naj novejšem času v svoji zgodovini gerške dežele javno izustiti se podstopil. Tako vidimo povsod novo odkrivanje o zgodovini starih narodov, in kar je skoz več sto let nisoka in visoka šola učila, se zametuje v staro šaro. Tedaj se nadjamo tudi mi, da naše preiskave bodo enkrat vseobčo veljavo zadobile, čeravno nas še mnogo pisano gleda, kteri le v Atinjah in še kod drugod iščejo izvir zgodovinske resnice, in v debelih foliantih domačih kronikarjev. Vsaka stvar ima svoje izvire in le tisti zgodovinsko resnico najde, ki ji skuša priti do jedra, in se ne da motiti od veš, kterih nikjer ni toliko kot *) Primeri s temi besedami Hammerove v „Wiener Literatur-Zeitung". Aprilheft Nr. 55.1816. — Ottfried Mttller-jeve: „Uber die Wichtigkeit des Svmbolstudiums". Prolegom, str* 266. — Barth: „altdeutsche Religion" I. 10. — Ritter: „Vorhalle der Volkergesch." str. 33. Pis. *) F. Kortijm: ,,Geschicbte Griechenlands". Heidelberg 1854-3 Bande. Pis. v zgodovini. Saj se dan današnji, bodi Boga milo! iahko prepričamo, kako se zgodovina dela, ne pa opisuje po resnici! Po tem uvoda se podamo v pretres omenjenega predmeta. (Dalje sledi.) — 367 - — 399 - Starozgodovinski pomenku O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, Anasa. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Da Nori kam in Panonia je zibelka Slave-nov, to poterjujejo povesti severnih bratov. Polaci isejo domovino Kraka na Koroškem, Cehi svojega Ceha, na Horvaskem, in stari Nestor pravi očitno: v Noriku je domovina pervih Slovencov. Te povesti so se ohranile do dnesnje?a dne v spomina naroda. Pojte v Krapi no in prosti Horvat Vam bo pokazal na razvaline gradov, v kterih so bivali Čeh, Leh in Meh. — Kdaj pa so se Slovenci iz Norika inPanonije v zatatran-ske krajine izselili, ee bo dalo dobro zvediti. Ostroumni poljski zgodovinar Le le vel je ravno na svetlo dal prevažno delo za staro dogodivščino „Poloka pred prihodom Slovencov". Nismo sicer še tako srečni bili dela tega v roke dobiti, al že iz naslova vidimo, da na Vi sli ni perva domovina Slavenov. Vsaki narod zna povedati: odkod so njegovi stariši prišli, in le mi Slovenci bi ne bili nikakošne povesti od svojega izvira ohranili. Več kakor jezero starih in mladih Slovencev sem že vprašal, ali vejo kakošno povest, ktera bi razodevala našo pervo domovino, — pa ne ene nisem mogel zvediti. Eno edino prislovica sem cul, ktera utegne kakošen zgodovinsk pomen imeti. Pravijo med Sčavnico in Pesnico, kadar se kdo oskuti, da mu ni več sluha in duha: Je šel v Indio po purane" (kavrače, gallus indicus, primeri: Purem puter, to je, Perun dečko, der Brahmaknabe, ime indiške reke), kjer so bili njegov oča doma". Drugega slovenskega roda mi ne poznamo, kteri bi bil prišel med 4. in6. stoletjem iz severa, kakor Horvate in Ser bi je. Ali vsi ti Slovani so obsedli o p o- v v stuseno Panonijo, Dacijo, Moesijo itd. Se imena vojvodov horvatskih znamo, kteri so Horvate iz ta-transkih stran pripeljali, — in Slovenci po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem bi ne bili ohranili imen svojih vojvodov, kteri so nas iz severa pripeljali? Že v 9. stoletji najdemo, kakor frizinžki spominki pismeno pričujejo, popolnoma omikani jezik slovenski, kteri se bistveno razločuje od vsih drugih narečij slovanskih. Ni podoben ne staročeskemu ne staropolj-skemu, ne staroruskemu, ampak ima poseben značaj. V tem jeziku se je že moglo več kakor 200 let pisati, ker že gotove izraze za abstraktne pomene v njem nahajamo. Da mi Slovenci nismo iz severa prišli, pričuje tudi ta okolščina, da smo čisteji značaj ohranili glede jezika. Slovenski jezik ima več neorganiških in-diskih besed *), kakor severno-slavenske narečja. Do- **) Takošnih besed bi znali celo kopico navesti 5 tukaj samo dvojih lastnih imen omenjamo ; pervo je ime reke Kokra, ki pomeni idoča, gibajoča, torej toliko ko štajerska Laz-nica, od glagola kak, kank. iti, gibati se; zato kača, ktera se tudi v indiškem jeziku tako veli, lat. serpens, od zdeva se nam, da so že stari pisatelji Vinde in S laven e razločevali, ker radi rahljajo izraze „Vinidi et Sclavi" v poznamljanje slednih kot novih p r i š e l c e v. Da je Slovenec pervotni stanovnik v Panonii in Noriku bil, opominja še beseda Vlah, s ktero Slovenci imenujejo Kelta GaIIa. Besedo to je cerkvenoslovenski jezik, kterega domačija je v Panonii, ohranil v pomenu peregrinus. Naj že je, da so to besedo iz severa med 4. in 6. stoletjem prišli Slovenci iz tatranskih strani, kjer so se v njih soseščini Vlahi naselili, seboj prinesli, ali pa jo pri zaostalih panonskih prebivavcih slovenskih našli, zmiraj pričuje ta beseda, da perva domovina Keltov ni takraj Alp in Rajna bila. Tudi nobeden klasikar tega ne terdi, marveč vsaki Kelte prek Alp in Rajna pozneje priti daje. Ker pa je kritiško zgodovinoslovje izslediio, da izseljevanje Keltov ni se pred leti 388—382 pred Krist. rojstvom godilo, in ker djanske dokaze imamo, da so že pred tem časom tukej ljudi stanovali, zato vprašamo: kdo so bili ti ljudi, kteri so Jasonu prek Krasa barko zanesli v jadransko morje. Mi sicer Jasonove basni ne verjamemo, ali toliko je resnice v nji, kakor tudi učeni naš rojak prof. dr. Cižman terdi, da ta basen pričuje za zgodno tergovsko občenje prebivavcev Ponta Euxina s stanovnik i kraj Donave, Save in jadranskega morja. Ce vse te okolščine premislimo in djanske dokaze, ktere v rokah imamo, pretresujemo, ne moremo drugači, kakor si Vodnikovo zapeti: Od nekdaj stanuje Ze tukaj moj rod; Ce ve kdo za druj'ga: Naj reče odkod! serpo, kriechen; enoglaseči se glagol tudi v indiškem jeziku nahaja in ravno to pomeni, kar latinski serpo. Drugo lastno ime je Čad ram blizo Konjic na Štajerskem,v od san-skritskega glagola čad ali cand, svetiti se, sijati. C a dram torej pomenja to, kar Sivnice, Svitjina, Svetlince Luce, Sobota itd. Tukaj spet vidimo večkrat omenjeno čudapolno anologijo v indoeuropejskih jezicih glede pomenov. Čand pomeni tudi lasast, kosast (indiški keshavi) cadrast — eodrast, kodrast biti, lockig seyn, Locken ha-ben. Starim narodom so codri, kodri, kose (die Locken) služile za znamenje sol n eni h žarov, zato nahajamo juba, die Locke, Mahne, in jubar, der Glanz v latinskem, — cpoifirj, ^ Locke, goifiog, Phoebus , das Licht, Son-nengott v gerškem, — gran, die Locke, in gran, dieSonne v celtiškem jeziku. Evo analogijo! Pis. — 370 — Starogodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, A naša. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Že v spisa „0 Noriku in Noreji" smo rekli, da imena rek: Save, Drave, Mure in Anasa pomenijo bika, govedo, kravo. Mi smo v tem ta predmet bolje pre-tehtovali in se tudi resnice bolje prepričali. Znano je starinoslovcem, da ne samo stari In d i, temoč tudi drugi narodi so vodo imeli za pervino (Grund-stoff) vse roditve. V indiskih pagodah oznanuje to vero Vam na, bog vod, deržeč v roki lingam *). Znaminje (evmbol) vode in roditve pa sta bila bik in konj 2), zato voda, bik in konj 3) imajo enako poznamljenje. V indiškem jeziku se voda veli a p, bik pa apen, S tim poznamljenjem se zlaga sta-roslovenska beseda vapa z= voda, kjer je glasnik v kot digama prišel pred a, — in japa = bik (znana slovenska beseda med štajerskimi Slovenci kraj ogerske in horvatske meje in med zagorskimi Horvati), kjer je čerka j predpostavljena za digamo. Primeri ozek in v ozek, ila in ji 1 a. \ in j se v slovenskem jeziku rada spremenjavata, n. pr.: z ajec in zavec, der Hase. Za digamo pred samoglasniki pa se izključivo rabijata. Sem še spada egiptiško poznamljenje a p is, staro-italska beseda a pa, kar je vodo pomenilo, kakor to priime iz vode rojene Venere A p i as pričuje 4), po ktere veži je vi a apia ime dobila. Iz staroitalske besede * pa je pozneje latinska aqua postala, ker, kakor Fe-stus pričuje, so nektere italske plemena p rahljale namesto qu, n. p., pid za quid, in pidpid namesto qaidquid. Iz apa ostroumni mitolog Nor k izpeljuje acca in po predpostavljenim digamom v — vacca 5). To enakost nahajamo v parziškem jeziku, kjer se Ized (genius) vode veli Aban, in bik sveta Abudad. Drugo poznamljenje za bika v indiškem jeziku nahajamo Darma, Derma, novoindški t ar. Sanskritisti in tudi jaz sem dosihmal imel za tema besede Darma glagol dhru, dhar c? deržati, ali, ker, kakor bodemo vidili, vse druge poznamljenja za pomen bika imajo svoj tema v besedah, ktere teči — vodo pomenijo, tedaj je tudi brez dvombe tema za besedo darma — Derma glagol dru, teči. Iz indiške besede darma, derma je postala slovenska darva — derva, po metatezi drava, dre va, dalje slovenske besede tarma, terma, tarba, terba in po metatezi treba. Da so si glasniki m, b, v, v slovanskem jeziku sorodni in se pogostoma spre-inenjajo, učijo naši naj veči jezikoslovci 6). Zato slovenski narod izgovarja tarmast, ter mast, terbast in ter j a v. Kakor že v sanskritu beseda darma, derma, pomeni bika in pa lex, aequitas, sacrificium, tako tudi v slovenskem terba, treba, bika in žertvo, ker je bik služil za žertvo božanstvom. Zato učeni Grimm pravo terdi, ko pravi, da slovanska beseda tur ni samo poznamljenje za bika, temoč tudi „ein Aus-druck der sittlichen Gewalt". Sorodna v pomenu je noriška tyr, ktera ne pomeni samo bika, temoč tudi farna, gloria. Sedaj si lehko razjasnujemo pomen rek in rečic slovenskih: Dramlje, Draga, Tragiš, Trages, *) Niklas Muller „Kunst der Hindu« Tab. V. fig. 81. 2) jjtavgov dia to yovi[iov rov vdatog to ex tov ciodeiv" piše Eustath. ad Odyss. I. 25. str. 13. lin. 50. edit. Basil. 3) O besedi „konjw, „kobi!a". bodemo drugokrat etimologiško izpeljevanje priobčili. ) O vi d i „Am." G60. 6) Nor k „Populare Mythol." IX. Th. 69. 6) Glej Miklošič „Lautlehrett. Pis. Drieta, Dernik, Drevanja, Drava, Dravina, T ur j a itd. Vse pomenijo v izvirnem pomena t odo — reko, v prenesenem bika. Iz dar je postalo novoindiško tar, slovensko ter. tar, tor, tur, tarnan, der Wasserrasen, slovenski dam, dern, zato Der no v, ves na razvalinah starega Nevioduna — Nevodina. Povedali smo že, da Ne vod in, polatinčeno Ne-viodunum, to pomeni, kar Der no v, die am Wasser gelegene Stadt, od indiškega glagola o i v, to je, teči, gerški raca , latinski no, n a v o, zato n a v i s, Wasser-fahrzeug, staronemški Naw, zato der Naufiihrer, slovenski Neva ~ reka, in torej ime rečice Ne vi j a blizo Kamnika na Kranskem, češki ne vod, das Was-serzeug — Netz. Eaako analogijo nahajamo tudi v nemškem jezika, n. pr.: Netz in benetzen, latinski sagena od sanskritskega Saga, Sagara = voda, in gotovo tudi latinsko rete od nem, indiški ri, slovenski rieti, rieka itd., nemški Rhein. Nevod, sagena, rete, Netz, pomeni torej naravnost vodno orodje, in s tirni poznamkami zlaga se slovenski sak in mreža, prav za prav: mereža od mer, nemški Me er, latinski mare, sanskritski v a r ; primeri način izgovarjanja meresec in morjesec. Bik se tudi veli v indiškem jeziku verša, in glagol vrš, tema te besede pomeni: namočiti, irri-gare, slovenski peršiti. Bivol pomeni v indiškem kasara, in kasara pomeni tudi jezero. Sem še spada indiško poznamljenje ukš, namočiti, in uksan, Ochs, uda = voda. ude *), ute, bik. V celtiskem jezika ud de pomeni gospod. Malo pozneje bodemo culi, da tudi poznamljenja: princeps in taurus sta v starih jezicih enaka. (Dalje sledi.) ') Ime bodriškega polabsko-slovenskega kneza Ud o toraj pomeni to, kar Samo, Dervan, kteri slednji je bil vojvoda Sorbov (glej Fredegar cap. 68.) Pis. — 374 — Starogodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, Anasa. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Zna biti, da je tema nemške besede Rind san-akritaki glagol rič, ali ri, rinnen, rieti. Iz indijskega ri ae izpeljuje latinski r i vos, slovenska riba, kar prav za prav pomeni vodno — mokro žival**) in je enako indiški besedi matsja, makara, mokara, kar ribo in mokro zaznamova. Gotovo se na Kranskem nekda ves Ribnica ni zvala tako zavoljo rib, temoč zavoljo mokre lege, in tako bi nemško Feuchting dober ia naraven prestavek bil. Naj se te izpeljave nikomur smešne ne zdijo. V indo-earopejskih jezicih vlada skriven geni in ču-dapolna enakost. Poglejmo si samo besedo mesca, kar pomeni ovna; m esc h pomeni to, kar slovensko m as ca, mesca, meščevati, rachen, ziirnen. Po slovenski se veli oven, tudi j ar, jarec, j ar c=r mesca, ker jar, jarost pomeni Zorn, Rsche, zato imena Jaroslav = Lotoma r. lo gotova nemška Widder ima iskati koreniko v besedi wider, widrig. Voda se tudi v sanskrito veli vana, celtiški bona, staroslovenski bania = kopela, bani t i se, kopati se, torej zravenpomen, kakor smo vidili v indiški besedi ni v = teči, latinsko navo = plavati. Iz indiškega vana in staroslavenskega bana je postala češka ba-nička, ein Wassergefa3S, slovenski vodrica, dalmatinski 1 o dri ca (v — 1) nemški Wanne, primeri vdog, in hvdria. Iz bana se izpeljuje poljski džban, hor-vatski čban; dž in č se je privisilo, kakor to vidimo v besedah nidos, Nest in gnjezdo. Že sanskritski jezik rad na početku sprejema glasnike, n. pr.: a m in kamrzamare itd. Indiška beseda vana je mati semi-tiškega bonar m bonar, zato imena kraj vode Mure Bonovci, Bončani, B unča ni = Vapače, Dorfer am Wasser. Ker ap, kasara, okš, dru, verš, odan — poznamljenja za vodo — so stvarile pomene apen, kasara, okšan, derma, verša, ode, to je, japa, Ochs, terma, je tedaj velo dosledno, da tudi beseda indiška vana, staroslovenska bania, bana daja tema za bika, vola. V indiškem jeziku nisem dosihmal našel še poznamljenja za bika, izpeljanega iz besede vana, al v jezika starih Panoncev se je bivol velel, kakor Plini terdi, bo na s! Cujmo Plinija: „Tradunt in Panonia feram, quae Bonasos vocatur, equiua iuba, cetera tauro similem, cornibas ita in se flexis, ut non sit otiiia pugnae, qua-propter faga šibi auxiliari, reddentem in ea finum, in-terdum et tria jugeram longitudine , cujus contactus se-quentes ot igois aliquis amburat. Zavoljo končnice a s primeri slovenske besede jerbas in lastne imena slovenske Beras, Terbas itd. (Dalje sledi.) *) Vse temata sanskritske so iz Boppa in Eiehhoffa vzete, kjer se zamorejo pogledati. Pis. — 379 — Starogodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, A naša. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Ze v spisu „o Noriku in Noreji" smo rekli, da ime mesta Vindobona to pomenja kar Java v— Ju-vavum (od indiškega juvan, latinski ju ven i s, ju-vencus, slovenski juvenec, juvenak, juvenoh, okrajšano junec, junak, junoh *), Viscelae — Biščele — Bisele, Upe le (od ap, zato litvanski uppis reka, Stiriate (Stever v Stodru od stado), Iuena, Teurnia Murium itd., in beseda bonas nas v resnici tega poterduje. Zna tedaj Vindobona pomeniti Vindorum Taurunum, pa tudi Vindorum aquae; slednje se mi dozdeva verjetnise, ker pri nekterih pisateljih se tudi veli Vindomana in Vindomina. Mi pa v sanskritu pomenja teci, mina se veli riba, slovenski men. Ali zakaj se mesto to dnešnji den pri Jugoslovanih veli Beč? TudiBeč pomenja to, kar bona, mana, mina — vodo, in je po duhu jezika ravno tako stvarjena beseda kakor bana, bona, bunar, bonas, banička,ap in apen,ukš in ukšan,verš in ver-s a 2), uda in ude, kasara in kasara. Beseda beč je kadaj pomenila vodo, ker bek, češki bevk pomenja svmbol vode. Zato se pričuje staroslovenska beseda bečva, ktere pomenek je gotovo iz pervega bil IVassergefass, in sa le pozneje je pomen lagena, lagvič, dobila. Znamenito je, kar visokoučeni Seli v svojih bukvah „Mythrasgeheimnisse" (str. 319) piše, da namreč sedanji prebivavci okolice starega Carnunta pripovedujejo, da tam je nekdaj veliko mesto Troja stalo. Tako pripovest imajo prebivavci okolice brezke, in vas T črne še opominja na Trojo — Qaadratum, pa da se blizo Beč a nahaja, to je znamenita čudna reč. Carnuntum se veli pri Ptolomeji Karnus, in še imamo na Koroškem goro in srenjo, ktera se veli Karnus, Kernus, ponemčeno Gurniz od kar, ker, no-voslovenski čer, der Felsen. Shiva ima priime Par-vati, der Felsengeborne, to je, Karant,Karat, Ko-rent, Kurent 3), in njegov svmbol je tor, tur, ni torej nemogoče, da je ta pravlica prestari spomin na ') Poprej smo besedo juv izpeljevali iz ul, ker nam še san-skritska juvan ni znana bila. Kjer bodo čitatelji za pazili, da od pervešnjih izpeljav odstopamo . naj nikakor ne mislijo, da smo nedosledni, marveč da resnico ljubimo. V množili rečeh so nas mojstri zapeljali, v dosta rečeh smo jo sami zabredli — vendar nikjer ne v bistvenih. Marljivo učenje nam razjasnuje sedaj, kar nam je bilo še pred dvema letoma temno. Pis. 2) Tretji letni čas so stari Indi imenovali Varša ali Verša, kakor VVilliam Jones, ali pa Bekha, kakor Aieen Acbery piše. Bil je čas deževja. Ker pa Varša ali Verša pomeni dež — vodo in bika, tedaj tudi bekha ne samo deževje — vodo, temoč tudi beyka — bika — buka pomeni, in tako sopet v Indii, kjer se bakhena ali be-khena tudi veli bečva, bočka — buča in po Anquetue-tilu du Perrono bhak, bik, sorodnost nahajamo s pomenom beče, bo če — vode in beyka, boča, buka. Pis. 3) Rodovine Karat, Korant in Kurent še živijo na Slovenskem. Ako Linhart Kurenta ima za božanstvo razujzda-nosti — zapravljivosti — der Schwelgerei, se ta lastnost nima iz imena izpeljevati, temoč iz reči. Karant, Karat, Korant, Kurent pomeni der Felsengeborne, in je priime Shivata, kteri kot Devanishi je imel takošno častje, ka-košno gerški Dionvsos — orgie, phaleorgie. Pis. torovo častje Karanta, Korenta v Karnusu — Karnuntu. V Annal. Franc. Fuld. okoli leta 805 so slednjikrat tega mesta omenja. Veli se tam, da je Kari veliki, kteri je v Beču cerkev v čast svetemu Petra posvetiti daU^a mestu starega Karnusa (Karnunta) drugo v čajKv. Petro ni 11 i postaviti dal, in torej se je zval ta Vaj ad sanctam Petronillam, dnešnji den Petronell. Prečudne zaveze imen Karnus, Kar-nunt in sv. Petronillal! (od petra = kar, ker, čer/) (Dalje sledi.) — 382 - Starozgodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, Anasa. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Se bolj 96 pa bodemo čudili prebirajo sledeči rimski napi«: S. D. M. SAVIMVS. Valentinu*. Mil. Leg. X. Gem. Opt. Vix. ann. XXX. mil. ann. XIII. natua Car-nunto itd. (glej Gruter MXXXII. 2.) Tukaj nahajamo ime rojenega Karnuščana, ktero je spet čistoslovensko, namreč Savi ni as — Savinšek. Kako to? Tako le: Besede, ktere izrazujejo pomene rasti, roditi (zeugen, erzeugen) pomenajajo tudi vodo kakor pervo enovo roditve, in bika, kakor njeno znamenje. Postavimo: shvi, rasti, roditi, s h a vas, rojeno, dasErzeag-niss, shavu, seva, eebu, der Buckelochs, in s ha v a po Beuferju fGlossar. sub voce shava), voda, po slovaški savec, savka po Kollaru (v Staroitalii) bik, krava. Zato poleg Vitjan in Terbetinc nahajamo vas S a ve i. Karnuškega Savinia — Savinšeka oče je bil torej častitelj Karantovega savca — tora, zato je sina ime dal Savin. Dalje pomenja v indiskem jezika sham comiscere, zato Soma, der Mond, in pa Mondstier, kterema so stari že rodivno moč pripisovali; odtod izvira slovenski samec in samica, Mann und \Veib, prav za prav ge-nitor, genitrix, ne pa solus, šola, in štajersko-slovenski glagol somoriti, kar se od bika pravi, kadar po plemenu gre *). Tudi pri Gerkih se je zval mesec 3ov(T vol, in mladi mesec fiod^oc tele (glej: Proclus ad He-siod. str. 163.) Rodivno moč pa tudi ima sol ne e, indiški suni* in surya, zato so že indiški slovničarji te besedi izpeljevali iz glagolov su in s ur, kar pomenja roditi er-zeugen **). Primeri z indiškim sur slovenski zor, zoriti, zora. Zavoljo rodivne moči se tedaj veli krava kam-duha tudi sarabhi, slovenski sora, s ura; tedaj imamo v imenu reke Sora, Sura, spet nov dokaz, da'se žive stare imena, in da je narod zvest ostal starim poročilom, ker stare imena verno ohranjuje. Sar pomenja roditi, zato se v indiskem basnoslovju boginja vina veli Suradeva, iz dosta znanega vzroka. — Kdor je pa v stanu roditi, ta je mož, gospod, zato spet nahajamo enake poznamljenja za pomene bik, solnce in gospod, na priliko: ršabha taurus in princeps, usra, bik, usrija krava, in usra, solnčni žar, dalje ah ur — zeugen, in shur, dominas, i na, solnce in gospod; primeri še hebrejsko sor, vol, in sur principem esse, semitiško bal, bel, sol in dominas. V starodavnih časih so le takega pripušali za pričo, kteri je imel rodivno moč, zato enake poznamljenja testiculi in testes, slovenski priča, od„pričama, in to od „čam, čati", poč a te k, ne pa od pri oči, kakor so nekteri mislili. Tudi besedi „pričatia enaka beseda „8 ve (ločiti" (na rimskih kamnih Svadaccia Antestia) in sva d uči t i ima svoj tema v indiskem shvi. Čemi bik se v indiskem veli Mar i; tako je tudi slovenski. Shiva je imel tri bike: Nundi ali Mundi, slovenski Munda, in ta je bil plaveč, Mar i černka, in pa Darma belca. Z nabiti, da še za tega voljo Po-horc fora: »Stoja bele, plavc, muri!" (Dalje sledi.) *) Lastne imena na noriških rimskih kamnih Sammus pome-njajo torej, kar Samo, Samovit, Semovit, to karDerva in Torinus, ktero se tudi na štajerskih kamnih najde. To-rini še živijo v celski okolici. h **) Glej: Unad II. 25. Vedaiški pesniki (Vedadichter) imennjejo> solnce pogostoma rodico. die Erzeugerin. Pi — 390 — Starozgodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, A naša. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje). Imena rek: Sava, Drava, Sara, Mara torej pomenjajo eno; perve dve bika in vodo, sledoje dve pa samo kravo ali pa bika. Ker pa v bogatem san-akritskem jezika, vse, kar gibanje pomenja, tuli po-menja vodo, tedaj gotovo reka Anašas, Anisas, dnesnja Enns ima v glagola an „bewegena svojo razlago iu ima sorodno reko v moravski Ha ni, ktere stanovalki se velijo Hanaki. Znamenita je spet ta okolj-ščina, da v d olj nem Š ta jem v okolici svetotrojiški, kjer ne več potočičev nahaja, so tri vesi, perva se veli var-janska, verjanska (sansk. var, voda. odtod varč, vere, Wasserkrag, latinsk. arceas, — Verze, terg kraj vode Mure) — droga Vanetina (od vana, bana rr voda, zato imena vesi kraj reke Mare v soseščini Veržej Bončani, Bunčani, primeri banar = studenec, kar je indoeuropejsko ne pa samo semitiško) — tretja, ktera se sedaj veli gornje Verjane, se je velela Ha na še pred sto leti, kakor urbarske pisma pričajo, zato se dneŠDji deo v nemških kanclijah te srenji velite Oberhanaa in Unterhanaa, gornje in spodnje Verjane *-)i Ne sme se nam čudno zdeti, ako vidimo, da so stari rekam davali imena bikov. V obeh stvareh — v vodi in biku so čislali dobrotljivo rodivno moč. zato so obe ozko združili. Saj ni živali koristniše človeka, kakor je bik in vol. S to živaljo se je začelo poljo-delstvo, ktero je bilo začetek izobraženosti in gra-djanskega reda v starem sveta. Bik tali ima astro-nomiško važnost, ker s to podobo Zodiaka se je praznovalo mladoletje z vsimi svojimi dobrotami in odperlo novo leto. Saj so se naši pred*tariši sami zvali Stir-čani (Stiriatea na tabalah PajtingerjevihJ, T aru le i, Torščani, ktere so Nemci latinizirali v Taari*ke. In če bi ravno kritiško jezikoslovje nam dokazalo, da Taarisci ponenja prebivavce gor — tor,nam vendar neraore nobeden ocen mož dokazati, da bi beseda ta uro bila izključivo celtiška. Visokoačeni Barth pravi, da poznamljanje „taarastf v pomena gora in bik se vleče iz prednje Azie skoz celo Europo, in že v Azii nahajamo Iran (Fiachland, ira rr zemlja) in T a ran (Gebirgsland). Naj nam dokažejo jezikoslovci, če morejo, da besede Sava, Drava, Sara,Mara v tih pomenih tudi keltiški jezik pozna! Zraven reke Save, Drave in Mare se velijo Sa-vina, Dravina, Marica. Ne verjamem, da bi bile te *)Da tudi indiška beseda varaha Bber, ber, berraan . berun. beras , latinski verres, aper, ima koreniko v glagola var. flisssen, ne pa v var, ringen, kara p fen, kakor EichhoflT misli, poterduje latinski aper in slovenski morjesec. To izpeljevanje tudi podpirajo mitologični temelji. Iz var se izpeljuje slov. bara, palus . in Plini imenuje otok v Panonii Metubaris, to je. Medjubare. Pi*8. rečice ie komaj v 6. stoletji svoje imena dobile, kadar, kakor zgodovinarji terdijo, so Slovenci pervokrat v te pokrajine prišli. Povsod, kamor so Slovani se nanovo naselili, so prekerstili imena rek. Kdo pozna več A n-gros-a in Bangrosa? Kdo Hvpanisa? Nobeden Slovan, razno učenih. Imena niso bile domače, zato je stare prekerstil, perve v Mora vi, izhodno in za* padno, drago v Bug (od staroslov. boga, sanskr. bangha, litv. bangis, nemški Woge, lat. unda, zato imena Bnggion in Undinas na rimskih kamnih). Zares smešna je na svetu! Za cel tišino Nori-kov niso dozdajni zgodovinarji drugih dokazov na svetlo spravili, kakor nekoliko besed, ktere tudi mi imamo; — tudi pozitivnih dokumentov iz klasikarjev nemorejo navajati, ker nobeden razun Zosima, kteri Noričane in Rete zapopada pod imenom „keltiških legionov", — kar pa je slab dokaz, ker vemo, da Ileti so bili etrursko p'eme, in da je to samo rimsko politiško, ne pa narodno poznamljanje bilo. Vendar vkljub toliko jezikoslovskih, mitologičnih in pozitivnih klasičnih dokazov imamo še dvojivce, kteri ne znajo ne na levo ne napravo! V nekem drugem članku bomo stopili z drugimi dokazi na svetlo, — podali se bomo namreč v tabor svojih nasprotnikov po orožje, ter bomo prispodobiii razne keltiške starine, kakor so se nam ohranile v pismu in podobi v spomenikih metaliških in zemeljskih, da bodo vidili kakošno vlastovitost imajo keltiške, in kakšne slovenske starine. C^aUe sledi.) — 391 — — 394 — Starozgodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, Anasa. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje). Na koncu tega članka naj nam dobrovoljni čita-telji se dovolijo malo modrovanja. Zemlja so je povsod ohranila spominke na bi-lofit starih narodov. Tako spominjajo veliki grobovi v Italii na nekdanjost Etruskov, — v dnešnji Rusii velike mogile, „k urbani" imenovane, na bivanje S k i-tov, — visoki griči, „belhi" imenovani, v G ali i na stanovanje Ga lov ali Keltov. Je li v Noriku megla popila vse te spominke? Da bi bili Rimljani vse perve gališke stanovnike pokončali, tega nemore nikdo dokazati, marveč vsi zgodovinarji terdijo o gali-ških božanstvih, rodovinah itd. Ti ostanjki so torej se mogli ohraniti do 6. stoletja po Kristovem rojstva, če že drugod ne, saj po gorah. Gore so zveste ohra-niteljke starih rodov in šeg. Tako so kalidonske gore še ohranile kel tiske plemena, pirenejske iber-ske, in jaruge starega Hema tračiške. Norikum, bogme! ni ravna zemlja, ampak njegove gore so prikladne za zavetje starih narodov. Pokažite nam ostanjke starih Galov! Celo visoke solnogradske tore nič ne skrivaj o gališkega življa, marveč dosti reči opominja na slovenski, kakor ostroumni zgodovinoslovec Kočh-Sternfeld pričuje. Skušnja nas uči, da, kjer novi rod s starim se s.meša, nov jezik se rodi. Tako nahajamo romonški jezik v Švajci in na Turoljskem retsko- latinsko-nemško zmes; tako furlanskega, tako rumun-skega v Valahii in Moldavi. Kje se kaj takošoega nahaja v Noriku? Ali je prišelec Slovenec vse ostanjke starih življev pokončal? Od tega nam zgodovinarji uoega časa n č ne razodevajo. Ali so morda prišelci Slovenci poslovenili grališke ostanjke sistematično kakor Nemci stare Pruse in polabske Slovane? Tudi o tem ni nikakosnega sledu. Bi morebiti kdo utegnil reci: germanski rodovi, kteri so od leta 400—600 po Noriku razsajali, so gališke plemena seboj vlekli v Italijo, v Hispanijo, v Afriko in Bog ve kam še, in Slovenci so vso zemljo prazno našli. Kdo si upa takošno terdenje z dokazi podpirati? Pred kritičnim zgodovinoslovjem ne bo obveljalo mnenje, da so germanski narodi živeli v Noriku *), kakor o mi kav no (kulturno) ljudstvo. Zato tudi ni nikakosnega spomina na njihovo bivanje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem. Sedanji Nemci frankovskega in bavarskega plemena so nas že tukej našli, in nas v dnešnje meje spravili. (Konec sledi.) *) Razun dnešnje provincije doljne in gornje Austrije. Kdo nam bode enkrat spisal kritiško zgodovino tako zvane „Volkerwan-derung". Nemci so že vse dobe svoje domovinske historije osvetili, ali te se nobeden noče lotiti. Res ima žalostne partije; ali ne bojte se jezeroletni sosedi Nemci našega oponašanja! Naj počiva divjost unih vekov pod globokimi gomilami. Ljubimo se sedaj in koristimo eden drugemu v veku člove-cljivosti! Božja previdnost nas je ozko združila; kdo more zoper njo? Pis.