LETO XXIV. — številka 11 Ustanovitelji: obč. konference SZDL lesenlce, Kran], Radovljica, Šk. Loka In Trži« _ Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIAL KRANJ, sreda, 10. 2. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO In d«.?K OV^. *AGRADE SO PODELJENE - V petek popoldne so se v hotelu Grajski dvor v Radovljici zbrali kulturni ga^n • r°P delavci z vse Gorenjske. Ob slovenskem kulturnem prazniku so na tej svečanosti, na podlagi odloka ki so P perdeJ vse 8°renJske občinske skupščine in na predlog žirije podelili Prešernove nagrade za leto 1970. (A. t.) — Foto: Slovesnost v Doslovčah V ponedeljek so v Doslovčah pri Breznici predali namenu prenovljeno rojstno hišo slovenskega pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja, ki ni samo pomemben kulturni spomenik, ampak ima tudi veliko etnografsko vrednost. O tem je obširneje govoril predsednik odbora za odkup in obnovo Finžgarjeve rojstne hiše Joža Vari. Slovesnost je bila obenem tudi počastitev 8. februarja. Po otvoritvi je bil v kulturnem domu na Breznici koncert pevskega zbora Jesenice pod vodstvom Milka škobrneta. -jk Člani gledališča Tone Cu-far z Jesenic s« v soboto zvečer z izredno uspelim recitalom Prešernovih pesmi v slovenščini in tujih jezikih pod oboki pesnikove rojstne hiše počastili 122. obletnico pesnikove smrti. — Foto: F. Perdan VELIKO NAGRADIMO ŽRE BANJE 17. FEBRUARJA 1971 JESENICE Na zadnji konferenci občinske organizacije ZMS na Jesenicah so mladi podprli zahtevo, da bo kvalitetnejše delo organizacije na področju izobraževanja zahtevalo večjo materialno in moralno pomoč družbe. Prav tako so povedali, da mora postati ZMS organizacija, ki bo zastopala in uveljavljala interese mladih. Za predsednika jeseniške mladine so ponovno izvolili Srečka Krča, za sekretarja pa Zlata Vogriča. nj Preteklo sredo je bil na Jesenicah sestanek predsednikov krajevnih skupnosti, ki ga je sklical koordinacijski odbor za narodno obrambo pri občinski konferenci SZDL. Obravnavali so predloge za sestavo odborov za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. Predloge bodo pretresali tudi krajevni politični aktivi. Takoj, ko bodo ti odbori imenovani, bo koordinacijski odbor za narodno obrambo pri občinski konferenci SZDL pripravil zanje seminar, na katerem bodo sprejeli okvirni delovni program teh odborov, natančnejšega pa bo izdelal posamezni krajevni odbor zase. saj morajo biti programi prilagojeni krajevnim razmeram in konceptu splošnega ljudskega odpora. -jk Pretekli teden je bila na Jesenicah skupna seja volilne komisije pri občinski konferenci SZDL in komisije za volitve in imenovanja pri občinski skupščini. Pogovarjali so se o skupnem delu obeh organov, predvsem pa o izdelavi enotne evidence sedanjih in perspektivnih družbenopolitičnih delavcev, -jk KRANJ Kranj, 9. februarja — Popoldne je bila razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi sekretarji organizacij ZK in predsedniki občinske konference. Na seji so obravnavali aktivnost komunistov in naloge organizacij ZK pri organizaciji splošnega ljudskega odpora v občini ter izvajanje delovnih nalog občinske konference ZK in njenih organov. Pri občinski konferenci socialistične zveze pa se je včeraj sestal odbor konference za družbeno aktivnost žensk. Na seji so se pogovorili o letošnjem delovnem programu in o pripravi na praznik dneva žena. Jutri popoldne se bo na redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Pred bližnjimi zbori volivcev v kranjski občini, ki bodo od 21. do 28. februarja, bodo člani obravnavali predloge resolucije gospodarskega in družbenega razvoja občine v letu 1971. A. ž. Trziški komunisti v novem letu RADOVLJICA V ponedeljek popoldne so se sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na posvetu so se pogovorili o pripravah na krajevne konference, o podelitvi letošnjih občinskih priznanj OF in o zborih volivcev, ki bodo v radovljiški občini končani jutri. V Park hotelu na Bledu bo danes in jutri posvetovanje, na katerem bodo ocenili stanje bolnišnic in izhodišča za programiranje njihovega razvoja. Razen tega se bodo pogovorili o poslovanju bolnišnic v minulem letu in pregledali ugotovitve o sklepanju pogodb za letos. Posvetovanje je pripravil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. A. Z. Letni obračun mladine uspeh za mladinsko organizacijo. Razen tega je bila lani jeseniška mladina zelo prizadevna pri obrambni vzgoji, pri proslavljanju meseca mladosti in na kulturnem področju. Tudi na izobraževanje niso pozabili, saj so organizirali vrsto seminarjev in političnih šol v malem. Opravljeno delo bo soliden temelj za še boljše delo letos, ko naloge organizacije mladih niso nič manjše. Največ dela bodo imeli z organizacijo letošnjega meseca mladosti, za katerega so že izdelali okviren program, zanemarili pa ne bodo tudi ostalih oblik političnega in družbenega življenja mladine. -jk Pred kratkim je bila na Jesenicah redna letna konferenca občinske organizacije zveze mladine Slovenije, ki šteje 4400 članov starih od 14 do 27 let. Med njimi je največ delavcev, in sicer 2840 ali 64,5 odstotka, sledijo dijaki, ki ji'».di, začeli pa bodo s preureditvijo kuhinje. Od Šimnovca do Zelenega roba bodo razsvetlili sedežni-co za nočno smuko, povečali hitrost sedežnice in uredili smučarsko stezo. Ob hotelu pri spodnji postaji bodo zgradili 30 garaž. Hotel ob žičnici bo imel odprt in zaprt bazen za kopanje. J. Vidic Potrošniški nemir Devalvacija je tudi v kamniški občini povzročila potrošniško mrzlico, ki pa se počasi ohlaja. »Skoraj neverjetno je, koliko občanov v tem zimskem času kupuje cement, gradbeno železo in drugi gradbeni material,« je izjavil Danilo Cerkvenik, direktor trgovskega podjetja Kočna Kamnik. Povedal je tudi, da je njihovo podjetje januarja prodalo za polovico več blaga kot januarja lani. Očitno je to znamenje, da se ljudje bojijo nadaljnje podražitve. Sicer pa smo ta pojav zabeležili tudi ob reformi 1965. leta, potem pa se je spet vse umirilo. J. Vidic Obrat Modnih oblačil v Bohinjski Bistrici azmere se izboljšujejo Industrija konfekcije Modna oblačila Ljubljana je bila ustanovljena pred 17 leti. Danes ima to podjetje, ki je trenutno še pod prisilno upravo, svoje obrate v raznih krajih Slovenije. Eden takšnih obratov je tudi v Bohinjski Bistrici. Ta obrat je bil ustanovljen 1964. leta. Podobno kot drugod je tudi ta obrat podjetje ustanovilo med drugim tudi zato, ker v bohinjskem kolu takrat in tudi še danes ni kaj dosti izbire za zaposlitev ženske delovne sile. Na začetku jL, bilo le pet zaposle-n'h. Po dveh preselitvah in ^•gradnji moderne proizvodne hale v Bohinjski Bistrici Je danes v tem obratu že °krog l(X) delavk. V prihodnje pa jih nameravajo zaposli še nekaj. I Obratovodja Ciril Zorman nam je povedal, da so naj- j prej izdelovali lahko konfekcijo. »Vse na novo zaposlene j delavke so se namreč morale j najprej priučiti. Redke so bile, ki so imele kvalifikacijo, j Mnoge so se zaposlile v obratu, ker drugje niso dobile | službe. Po nekaj letih smo zato lahko prešli že na izdelovanje zahtevnejše konfekcije, danes pa izdelujemo predvsem športno konfekcijo, namenjeno za izvoz.« »Kako pa so se v vašem obratu pokazale težave, ki . jih je imelo podjetje lani?« j »Največja težava so bili osebni dohodki. Nekaj časa i so bili namreč 80-odstotni in takrat so mnoge delavke zelo slabo zaslužile. Sedaj je že bolje. Poprečni osebni do- hodek v obratu je trenutno med 800 in 900 novim! dinarji, s pravilnikom pa je zagotovljen tudi minimalni osebni dohodek, ki znaša 500 dinarjev. Kaže, da se bomo iz. kopali iz težav in takrat bomo lahko uredili v obratu tudi družbeno prehrano in odobrili regrese za dopuste.« V obratu Modnih oblačil v Bohinjski Bistrici delajo na eno izmeno. Mimogrede povedano — poprečna starost zaposlenih delavk je okrog 20 let. Ena največjih težav v tem obratu pa je pomanjkanje kvalificirane delovne sile. »Zaradi izvoza (pa tud] sicer) najbolj skrbimo za kvaliteto izdelkov. To pa je včasih težko; dokler niso delavke priučene. Kaže tudi, da se bomo v prihodnje še nekaj časa srečavali s tem problemom, saj na bohinjskem področju ni moč dobiti kvalificirane moške delovne sile, ki bi jo potrebovali,« je končal Ciril Zorman. A. Ž. Računi še niso čisti V tovarni Titan v Kamniku smo povprašali, kako bo devalvacija dinarja vplivala na gospodarsko moč in politiko njihovega podjetja. Na to vprašanje je inž. Dušan Sila, direktor, odgovoril: »Naše podjetje letno iz zahodnih držav uvozi za približno 70 do 80 milijonov starih dinarjev reprodukcijskega materiala. Obenem pa letno izvozimo na zahodno tržišče za okrog milijon dolarjev. Skoraj vsi izvozniki smo imeli doslej določene olajšave. Tako na primer izvozniki nismo dobili za dolar 1250 S din, kolikor je znašal uradni tečaj, temveč 11, 16 ali 22 odstotkov več. Federacija je izvoz nekaterih izdelkov več, druge pa manj podpirala. Mi smo za en dolar vrednosti izvoza dobili 1450 ali pa 1520 S din. Po devalvaciji so le premije manjše, tako da bomo dobili za dolar vrednosti izvoza 1550 aH pa 1660 S din. Seveda pa bomo morali tudi toliko več odšteti za devize, ki jih potrebujemo za nakup reprodukcijskega materiala v tujini.« Na vprašanje glede letošnjega gospodarskega načrta podjetja pa je inž. Dušan Sila odgovoril: »Ne predvidevamo povečanje obsega proizvodnje, pač pa večjo produktivnost. Nadaljevali bomo z investicijsko izgradnjo v livarni in v obratu za proizvodnjo ključavnic Lani smo naredili novo uvozno cesto in parkirni prostor za 100 avtomobilov. V podjetju je zaposlenih 48 odstotkov žensk, povprečni osebni dohodek pa znaša mesečno 131.000 S din.« j. Vidic V obratu Modnih oblačil v Bohinjski Bistrici izdelujejo predvsem športno konfekcijo za h> voz, — Foto: A. Zalar Loški rezervisti in obramba Škofjeloški rezervisti so pred dnevi končali z izpiti o poznavanju veščin. Od sredine decembra so pred enotno komisijo odgovarjali na vprašanja civilne zaščite, o oborožitvi in sestavu tujih armad, o aktivnosti tujih obveščevalnih služb in organizaciji naše JLA ter o pomenu teritorialnih enot v sklopu celotne organizacije ljudskega odpora pri nas. Organizatorji so ob zaključku zadovoljni tako z udeležbo kakor tudi z dokazano sposobnostjo na teh izpitih. Znanje na izpitih je bilo plod dobrih priprav. Tako so v Ži-rch sami organizirali skupno učenje in pogovore o nakazanem gradivu, prav tako so skupinsko preučevali določeno snov v Gorenji vasi, v Skofji Loki in drugod. Občinski odbor RVS skupno z odsekom za narodno obrambo pa imata že pripravljen nov ciklus predavanj, s katerim bodo nastopali po krajevnih združenjih to pomlad, jeseni pa bodo organizirali nove izpite. Tako se re- zervisti spotoma seznanijo z novo tehniko sodobne oborožitve in se ob veščinah strategije in taktike usposabljajo za morebitne potrebe naše obrambe. V cilju načrtne krepitve obrambnih vrst so se v sredo, 3. februarja, sestali v Škof-ji Loki tudi člani komandnih vodstev vseh enot njihovega škofjeloškega teritorialnega odreda. Kritično so ocenili njihovo delovanje v lanskem letu ter sprejeli smernice letošnje aktivnosti. Zlasti so poudarjali potrebo večjega sodelovanja družbenimi, telesnovzgojnimi in drugimi organizacijami, z mladino, $ strelci itd. Predsednik občinske skupščine Zdravko Krvi-na, ki je poleg gostov iz republike in občinskih organizacij sodeloval na posvetu, je vse udeležence povabil tudi na zakusko in tovariško kramljanje ter izmenjavo mišljenj o kadrovskih, organizacijskih in drugih težavah pri usposabljanju te teritorialne obrambne enote. K. M. Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič razpisuje v skladu z določbami zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43 65, 57 65 in 17/67), po sktepu sveta za družbeni plan in finance SO Tržič od 29 12-1970 JAVNI NATEČAJ za prodajo družbene stavbe — bivši kulturni dom s prizidkom v Kovorju, na zemljišču, pare. št. 106 2 k. o. Kovor, skupaj s pravico uporabe družbenega zemljišča, pare. št. 106,2 k. o. Kovor stavbišče in dvorišče v izmeri 336 m3. Izklicna cena za stavbi in za pravico uporabe zemljišča je 118.294 din (stoosemnajst tisoč dvestoštiriinde-vetdeset din). Vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice na stavbah in pravice uporabe zemljišča (davek na promet nepremičnin in pravic, stroški sodnega postopka itd.) plača tisti, ki bo pridobil lastninsko pravico in pravico uporabe. Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 1/3-1971 v pisarni referata za premoženjsko pravne zadeve SO Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) predmet c) znesek, ki ga ponudnik ponuja č) potrdilo o vplačani varščini, v višini 10 % od i/klicne cene, to je 1.183 din. Varščina se nakaže na račun sredstev komunalnega prispevka SO Tržič, št. 5152-781/3. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist sredstev, če odstopi od ponudbe, ko je v natečaju že uspel. Udeležencu, ki uspe na natečaju se bo vplačana varščina upošteva'a pri plačilu lzlicitiiane cene, ostalim pa bo vrnjena. Ponudbe ie treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: SO Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom »Za iavni natečaj za prodajo stavb«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Ponudbe, ki bi prispele po trm ro!u na pošto, ne bodo upoštevane. V hotelu Creina v Kranju so se na tridnevnem sestanku zbrali člani programskega odbora jugoslovanske radiotelevizije. Beseda je tekla o blejskem televizijskem festivalu 71, o mednarodnem televizijskem sodelovanja, o velikih športnih dogodkih na TV, o pripravah na izbor za popevko Evrovizije in pripravah za kongres samoupravljavcev v Sarajevu. Razpravljali so tudi o kodeksu ekonomsko-propagandnih oddaj.— L. M. — Foto: F. Perdan Za krepitev krajevne samouprave Krajevne skupnosti v kamniški občini so v obdobju od 1965, ko je bila z uvedbo prvega krajevnega samoprispevka postavljena materialna osnova za njihovo delovanje, do danes napravile velik korak naprej s tem, da je vsako leto več občanov vplivalo na reševanje skupnih problemov v občini. Tak interes in vpliv je predvsem posledica vedno večje zavesti občanov, da lahko z lastnimi sredstvi v obliki krajevnega samoprispevka, dopolnjenimi s sredstvi delovnih organizacij in proračuna občine uspešno urejajo svoje skupne potrebe. To je splošna ugotovitev nedavne seje občinske konference socialistične zveze Kamnik. Na seji je bilo navzočih 50 občanov; poleg članov konference so se seje udeležili tudi predsedniki svetov krajevnih j skupnosti in Franc Kimovec-Žiga, član predsedstva republiške konference socialistične zveze. Po referatu Franca Svetelja »Za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti« je v razpravi sodelovalo 16 članov konference. Lojze Janežič, predsednik krajevne organizacije SZDL iz Komende, se je zavzemal za politično akcijo socialistične zveze pred referendumom za uvedbo samoprispevka. »Ugotoviti moramo vzroke, zakaj je bil na prejšnjem referendumu v nekaterih krajih dosežen slabši uspeh. O tem se moramo pogovoriti z občani.« Oskar Grzinčič, predsednik KS Kamnik, je menil, da bi se morala sredstva, ki jih zbirajo občani s samoprispevkom, obrestovati vsaj 1 odstotek. »To niso proračunska sredstva, ampak združena sredstva občanov,« je pribil Grzinčič. Anton Podbevšek iz Tuhinja pa je dejal, da se brez samoprispevka dela krajevne skupnosti sploh ne more več zamisliti. Ta izjava bo razumljiva, če povem, da so do konca 1970 v kamniški občini s samoprispevkom zbrali 594 milijonov S din (planirana I vsota za tri leta pa je znašala 439 milijonov). Od tega je bilo za cesto Kamnik-Motnik porabljenih 235 milijonov S din. 37 milijonov S din so krajevne skupnosti prispevale za gradnjo šol, 321 milijonov S din pa je bilo na voljo krajevnim skupno1:*'m za urejanje komunalnih potreb na svojem območju. V kamniški občini občani doslej plačujejo 2 odstotka od čistega osebnega dohodka za samoprispevek, sedaj pa se zavzemajo, da bi plačevali le 1 odstotek za dobo petih let. O tem bodo občani odločali na referendumu prve dni aprila letos. J. Vidic Jeseniška SZDL o sredstvih javnega obveščanja Predsedstvo občinske konference SZDL na Jesenicah je na zadnji seji razpravljalo o vplivu sredstev množičnega obveščanja (Glas, lokalni radio, železar) v občini, člani predsedstva so menili, da bi morala imeti SZDL kot naj-množičnejša družbena organizacija vpliv na oblikovanje politike javnega obveščanja. Zato so imenovaH posebni iniciativni odbor, ki ima več nalog. Najprej bo pripravil pregled razširjenosti Zelezarja, jeseniškega radia in Glasa v občini in skušal ugotoviti) kako omenjena sredstva obveščanja sledijo družbenopolitičnemu ln gospodarskemu utripu občine. Odbor bo prav tako pripravil predlog zai stalni organ občinske konfe* renče SZDL (nekakšen tiskovni svet ali svet za obveščanje), ki bo sproti zasledoval informacije o dogajanju v občini in z uredništvi omenjenih ustanov iskal možnosti za še boljše in do slednejše obveščanje. —jk Dogovor o štipendiranju in kreditiranju Pisali smo že, da je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici minuli četrtek obravnavalo predlog za sklenitev družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Tako je bil v občini že ustanovljen odbor za pripravo družbenega dogovora. Odbor vodi tajnik občinskega sindikalnega sveta, v njem pa sodelujejo tudi predstavniki mladine, temeljne izobraževalne skupnosti, zavo da za zaposlovanje, zveze združenj borcev, socialistične zveze in občinske skupščine. Predsedstvo je podprlo tudi predlog za ustanovitev skupnosti učencev in študen- tov. To nalogo bo prevzela občinska konferenca zveze mladine. Ta je o tem tudi že pripravila predlog. Novo izvoljeni odbor za pripravo družbenega dogovora bo zdaj najprej pripravil analizo dosedanjega štipendiranja. Izdelal bo tudi izhodišča in merila za sklenitev dogovora. Razen tega bo odbor sklical na posvet vse štipendiste iz delovnih organizacij in se z njimi, predstavniki izobraževalne skupnosti in zavoda za zaposlovanje dogovoril o enotnem štipendiranju in kreditiranju. Razen tega nameravajo v radovljiški občini ustanoviti tudi študijsko posojilni center. A. Z. veleblagovnica ljubljana Gospodinjski teden od 4. do 15. 2.1971 10-odstotni popust posteljnina, volnene odeje, prešite odeje, posteljna pregrinjala, zavese, prti, servieti, brisače, frotir, dekorativno blago, pohištveno blago, preproge, tekači, obloge za tla, pvc prti, perje in puh. 10-odstotni popust vse vrste kuhinjskega pohištva 5-odstotni popust hladilniki gorenje (vse velikosti) 30-odstotno znižanje uvoženih (italijanskih) visečih lestencev Prodaja tudi na kredit in tuja plačilna sredstva. blagovnica MM® škofja loka Posledice devalvacije Prvi, vendar dokaj točni podatki so pokazali, da je slovensko gospodarstvo zaradi devalvacije izgubilo okrog 15 milijard starih dinarjev. Na videz to sicer ni tako velika številka, vendar pa je dokaj relativna, ker tega zneska ne moremo razdeliti na vse gospodarske organizacije. Znano je namreč, da so v Sloveniji največ izgubile železarne, tekstilna industrija, kemična, gumarska, živilska, industrija gospodinjskih aparatov, industrija usnja in še nekatere. Po drugi strani pa imamo nekatere, ki so tudi pridobile. Po mnenju republiškega sekretariata za gospodarstvo so to: barvna industrija, usnjena in kovinska galanterija, zraven pa sodijo tudi nekovine. Vendar je tudi to dokaj okvirna ugotovitev, kajti med tistimi, ki so izgubili ali pridobili, so tudi podjetja, kjer so podatki tudi obratni. Ko je na ponedeljkovem posvetovanju predstavnikov gorenjskih občin in družbenopolitičnih organizacij v Kranju o tem govoril republiški sekretar za gospodarstvo Andrej Levičnik, je dejal, da se ob izgubi slovenskega gospodarstva nehote vsiljuje vprašanje, kdo bo to plačal in seveda kako pokriti nastale materialne posledice. To vprašanje je še toliko aktualnejše, ker se bodo nekatera podjetja ali pa celotne panoge znašle v težavah. Ena od možnosti je, da bi posameznim organizacijam priskočil na pomoč republiški sklad skupnih rezerv. Zato je že izdelan okvirni predlog oziroma seznam tistih, ki jim bo vsekakor treba pomagati. Jasno pa je, da republiški sklad ne bo mogel sanirati vseh težav. Torej bo potrebna razbremenitev gospodarstva v občinah in kar je prav tako pomembno: tudi prizadete gospodarske organizacije (in vse druge) bodo morale preučiti realnost zastavljenih programov in najti rešitve za večjo produktivnost. Največja nevarnost je, da bi podjetja ali panoge, ki so se nanašale v še posebno težkem položaju, rešitev le-tega skušale iskati v večjih cenah, če bi se tovrstni pritiski uresničili, potem bomo kaj hitro zmanjšali učinkovitost sedanje devalvacije. Treba bi bilo torej čimdlje zadržati sedanje cene, hkrati pa je tudi zadnji čas, da postanejo znani tudi drugi ukrepi (ti so že nekaj časa napovedani in jih gospodarstvo že težko pričakuje), ki bodo omogočili prilagoditev oziroma uskladitev. O tem so še posebno kritično spregovorili v razpravi na ponedeljkovem posvetu. Poudarili so, da je v sestavu slovenskega gospodarstva ob sedanji devalvaciji še posebno prizadeto gorenjsko. Prav tako pa se poraja bojazen, da v razbremenjevanju gospodarstva konkretno občine ne bodo mogle kaj dosti ukrepati. Zakaj? Na eni strani so namreč pred nami napovedane podražitve električne energije, prometa, nafte in derivatov in PTT storitev, ki bodo (če ne bodo skrbno pretehtane in utemeljene) sprožile verigo postopnih zviševanj cen. Ob tem nastaja težava, da pravzaprav niti ni znano, kolikšne bodo posledice. Na drugi strani pa obstaja bojazen, da bodo občine ob sedanjih predpisih in bodočih ukrepih ostale pri razbremenjevanju nemočne, če bodo namreč hotele zagotoviti predpisana ali druga nujna sredstva, bodo marsikje proračuni in druge možnosti izčrpani. Prav zato so na posvetu glede tega izrazili nezadovoljstvo in poudarili, da je ob stališču, da morajo vse družbenopolitične skupnosti sprejeti ukrepe za razbremenitev gospodarstva, treba omogočiti in čimprej sprejeti pogoje za takšno vsestransko razbremenjevanje. A. žalar Z otvoritvijo snack bara na Krvavcu je podjetje Aerodrom Ljubljana—Pula poskrbelo za boljše počutje smučarjev in drugih obiskovalcev. — Foto: F. Perdan Nov gostinski objekt na Krvavcu Podjetje Aerodrom Ljubljana — Pula, ki je nekaj dni pred novim letom prevzelo dom na Krvavcu in hotel na Šmarjetni gori, je v petek dopoldne na Krvavcu zraven brunarice odprlo še en gostinski objekt, ki bo pripomogel k boljšemu počutju številnih smučarjev in k hitrejšemu turističnemu razvoju Krvavca nasploh. Podjetje je namreč odprlo nov snack bar, v katerem bodo postregli obiskovalcem s 150 obroki na uro. Nad restavracijo pa so uredili tudi štiri dvoposteljne sobe s kopalnico. Na otvoritvi so se zbrali številni turistični delavci iz Kranja in Gorenjske ter predstavniki kranjske občinske skupščine. Ob tej priliki pa so ugotovili, da bo treba čimprej skleniti, kako v prihodnje razvijati ta že sedaj dobro poznani smučarski center na Gorenjskem. Predvsem se bo treba odločiti kako bo z dostopom na Krvavec. Znano je namreč, da bo aprila letos poteklo dovoljenje za obratovanje sedanje žičnice. To pomeni, da je dostop na Krvavec rešen le še za to sezono. Nekateri se namreč zavzemajo za cesto, drugi pa za gradnjo nove žičnice, časa ni več veliko in škoda bi bilo, da bi na rešitev tega problema pozabili. A. Z. štiri nove avtobuse je podjetje Creina kupilo za mestni oziroma lokalni promet. Kmetijstvo v luči koncepta vseljudskega odpora Koncept vseljudskega odpora, ki ga je osvojila že ljudska oblast v času NOB in smo ga oblikovali nadalje med razvojem naše socialistične družbe, narekuje slehernemu posamezniku, kot tudi družbenopolitični instituciji SFRJ, da se aktivno vključi vanj s svojimi pravicami in dolžnostmi. To pomeni, da morajo biti prisotne pri oblikovanju vsakega razvojnega programa v naši družbi tudi komponente, ki sodijo v okvir neposrednih sestavin takega koncepta. Motreč to vprašanje skozi prizmo doktrine NOB in možnosti realizacije koncepta vseljudskega odpora v naših razmerah, se nam poraja kot eno od osnovnih vprašanj materialno zaledje takega koncepta. Osnovni cilj naših razvojnih programov je prav gotovo izboljšati materialno osnovo družbe, ki bo v prihodnje služila kot izhodišče za še hitrejši razvoj. To velja za vse veje gospodarstva in še posebej za kmetijstvo, če pa bomo pri programiranju razvoja kmetijstva pozabili na njegovo vlogo v okviru kon- cepta vseljudskega odpora, nam utegne to močno škodovati. Na pomanjkljiv odnos naših družbenopolitičnih činiteljev do kmetijstva pa meri več kazalcev, četudi se je v zadnjih petindvajsetih letih močno spremenila struktura našega gospodarstva, to še ne more biti in ni edino izhodišče materialne baze koncepta vseljudskega odpora. Res je, da se je gospodarstvo prevesilo na stran industrije v primerjavi s kmetijstvom, vendar pa zaradi tega ne smemo zanemarjati slednjega. Nasprotno, čim manjši odstotek prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, tem bolj je treba skrbeti za njegov de'ež v okviru koncepta vseljudskega odpora. Ne le zaradi možnosti eventualnih izjemnih stanj, temveč še bolj zaradi potrebe za enakomeren družbeni razvoj, poleg tega pa uspešen razvoj družbe pogojuje tudi ploden koncept odpora. Treba pa je misliti tudi na nekatere konkretne oblike delovanja kmetijstva v izjemnih pogojih, kajti to je gospodarska panoga, ki potrebuje določene posebne predpo- goje za razširjeno reprodukcijo, če vzamemo za primerjavo živinorejski obrat v mirnem času, se njegov pomen močno spremeni za časa eventualne okupacije. V tem primeru živali obrata lahko izkoristimo, porazdelimo med prebivalstvom ali uničimo, toda vprašanje razširjene reprodukcije črede v novih pogojih terja posebne rešitve. Pri razreševanju tega vprašanja je pomembna stopnja razvitosti kmetijstva nasploh in še posebej njegovih celic zunaj večjih naselij ter osrednjih komunikacij. In naša naloga je skrbno predvideti tudi takšne možnosti ter v razvojnih načrtih kmetijstva upoštevati tudi elemente, ki sodijo v okvire koncepta vseljudskega odpora in ugodno vplivajo na njegovo izvedljivost. Zato je nujno, da posvetijo družbenopolitični organi Gorenjske več pozornosti razvoju kmetijstva in živinoreje na Gorenjskem, čeprav je trenutno zanosle-nih na tem področju le približno 10—15 °o prebivalstva. Ali pa zato še tem bolj! dr. S. Bavdek Souo. LCroro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO KRANJ Kranj, Benedikova 12 TRADICIONALNA MAŠKARADA v domu Partizana v Stražišču bo 20. 2. 1971 ob 20. uri. Maske dobrodošle in nagrajene. Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču, telefon 22-888. V nedeljo, 21. februarja ob 15. uri bo otroška maškarada. Odbor za delovna razmerja Kemične tovarne Podnart razglaša prosto delovno mesto referenta za splošne zadeve Pogoj: 2-letna administrativna šola. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi razglasa. Razpisna komisija pri podjetju MONTER Ljubljana, Celovška c. 180, b razpisuje več delovnih mest KVALIFICIRANIH KLEPARJEV in PRIUČENIH DELAVCEV v kleparstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. KAJ JE PISAL Qmmjec PRED SEDEMDESETIMI LETI Še vedno imamo pred seboj »Gorenjca« od dne 9. februarja 1901 — natanko smo pregledali vse članke in vesti, a nikakor nismo našli kake besedice o obletnici dneva Prešernove smrti v Kranju. Torej je pesnik le prav povedal, ko je napisal v svoji Elegiji: »Kranjc, ti le dobička išeš« — »kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar!« Zato — vsaj v tem zapisu — »Gorenjca« res ne kaže hvaliti. In niti tega ne moremo reči, le kje so bili tedaj kranjski gimnazijski profesorji, če se že prezaposleni izdajatelj — tiskar ni utegnil spomniti na Prešerna? Kajti dandanašnji ni nič boljše: V Kranju imamo stotine profesorjev v šolah različnih stopenj — zelo zelo redki pa so, ki pomagajo v ljudskopro-svetnem delu v mestu ali na podeželju. To sem upravičen reči, ker mi kot predsedniku DPD Svobode na Primskovem pri Kranju ni in ni mogoče dobiti sodelavcev iz vrst prosvetnih delavcev. Zvesto pa mi pomagajo preprosti delavci, rokodelci, mehaniki, šoferji, gospodinje, gasilci ... Ti vrli ljudje gotovo ne iščejo dobička, najbrž tudi slave ne. Stotine profesorjev pa tudi skoro vsa — vsaj tisočglava — kranjska tehniška inteligenca stoji ob strani in se neustrašeno bori za svoje položaje in dohodke ... Za družbeno delo ji ni mar, le posmeh ima za zagnanost neukih ljudi, ki pa vendarle — kot poslednji Mohikanci — še varujejo lučico ljudske pro-svete, da zares ne ugasne. Torej kranjskim gimnazijskim profesorjem izpred sedemdesetih let nobenega očitka! Saj tudi sedaj, ko imamo v Kranju celo raj do šol, ni drugače... Vem, ta resnica boli — pisca najbrž bolj kot prizadetega bralca; zato raje poglejmo, kaj je še pisal »Gorenjec« v številki, ki bi morala biti pre-šernovska? Prestolni govor cesarja Franca Jožefa se je dotaknil tudi nacionalnih problemov v stari Avstro-Ogrski. Med drugim je reklo cesarsko veličanstvo: Jezikovno vprašanje smatramo kot zadevo, ki se bliža vsestransko zadovoljivi rešitvi kot akt pravičnosti in državne rezone. Moja vlada se bo trudila, da se v tem oziru napravi red in dolina je zagotoviti jezikovno jednotnost v gotovih krogih uprave in ohraniti vse stare uredbe. Ni bila pa v prestol nem govoru niti omenjena enakopravnost narodov in avtonomija dežel, kar so, slovanski poslanci najvztrajneje zahtevali. Iz Gori j poročajo, da je imelo Bralno društvo svoj občni zbor in sklenilo odpovedati »Novi list«, ker je sramotno pisal o učiteljih. Društvo je tudi ogorčeno, ker se v domu, ki je namenjen kulturi, kot jež iz basni razteza konsumno društvo s svojimi skladišči in trgovino. Zato so sklenili, občutno mu zvišati najemnino. Tudi ta reč ni nič novega. Vsaj na Primskovem pri Kranju je nekaj podobnega. Tu ni in ni mogoče urediti zadeve z lastništvom zadružnega doma. Delo vseh družbenopolitičnih in kulturnih organizacij je zato okrnjeno. Neprofesionalni družbeni delavci, ki še vztrajajo kot neplačani amaterji v raznih dejavnostih, ki se odvijajo v zadružnem domu, tega problema sami ne morejo rešiti. To je stvar določenih strokovnih služb pri občinski skupščini. Ker pa se rešitev te pereče stvari iz leta v leto odlaša — je osip družbenih delavcev in amaterskih J judsko-prosvet-nih delavcev iz dneva v dan večji. Novičar je v svojo rubriko uvrstil tudi osebno vest: Na Dunaju se je dne 7. t. m. poročil g. Leon baron Baillon s Kokrice z gospico Josipino Kohn, hčerjo g. Feliksa Koh-na, viteza c. kr. avstrijskega Franc Jožefovega reda, ko-mendatorja kraljevskega španskega reda Izabele katoliške itd. Ostanimo brez komentarja k tej imenitni gosposkosti na Kokrici ... Živega metulja nam je prinesel minuli teden prijatelj našega lista. Vjel ga je na oknu svoje sobe. Torej je bilo tudi pred sedemdesetimi leti tako lepo vreme v začetku februarja. Planinsko društvo Kranj je imelo v začetku 1. 1901 kar 88 članov. V načrtu so imeli zgraditev planinske koče na Storžiču. 26. julija 1900 so bili pri otvoritvi Češke koče pod Kočno. Med drugimi izleti so napravili tudi pohod na Vi-šarje, kjer se je zanje brala posebna slovenska maša. — To smo prebrali v poročilu o društvenem občnem zboru. Preddvorska občina je imela ob koncu l. 1900 natanko 1321 prebivalcev. In še kriminalna vest iz številke, ki bi morala biti vsaj malo prešernovska, a ni niti za sled: Zabodel je v ponedeljek zvečer blizu mosta na Hujah Janez Konec kamnoseškega pomočnika Jožefa Škofica z Jame, ki je bil na mestu mrtev. č. Z. Tudi mladi pevci Akademskega komornega zbora iz Kranja to prlSH počastit spomin pesnika dr. Franceta Prešerna. Na obletnico smrti so zapeli pred njegovim nagrobnikom. — M. S. — Foto: F. Perdan Kako potekajo prireditve v spomin Prešernovega smrtnega dne? Ker je bil Kranj poslednja pesnikova življenjska postaja, smo se že pred leti dogovorili, da bomo okvir prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika razširili na ves teden okrog osmega februarja. Zato danes le registriramo nekatere kulturne prireditve, ki so se že zvrstile v teh dneh na področju kranjske občine. V Naklem je prosvetno društvo že 4. t. m. pripravilo intimno slovesnost. Mladi re-citatorji so izvrši no prikazali lepoto Prešernovega Krsta pri Savici. V Kranju se je 5. t. m. začel teden slovenske drame, ki pa je uokvirjen v letošnji Prešernov teden. Predstava Prešernovega gledališča »Hlapci«, ki je bila hkrati počastitev 40-letnice gledališkega dola igralca in režiserja Mirka Cegnarja, je zelo tepo uspela. - Podpredsednik občinske skupščine prof. J. Sušnik je v uvodnem nagovoru poudaril, da gledališki teden sodi v letošnje prešer-novske slovesnosti v Kranju. "~ In še pripomba: povabljenci, ki ne utegnejo priti na predstavo, naj bi brezplačne vstopnice, ki jih dobe "krati z vabilom, vsaj vrnili "** da bi jih potem dobili ljudje, ki radi pridejo v gledališče. Ta vljudna navada — ce ne utegneš, da s prijazno zahvalo vrneš vstopnice — je razširjena po vsem civiliziranem svetu. Zakaj se ne bi fudi prj nas ravnaj.i ^ t€j kulturni šegi? Potom ne bi bilo več mučnih vrzeli —' Praznih sedežev — po vsem Parterju, posebno v prvih vrstah ... In tudi to bi bilo prav, če bi obiskovalci vsaj takih Slovesnih predstav, kot je bila v petek, 5. t. m., bili primerno oblečeni, sicer ne v smokingih in frakih, a vsaj temno, kot za kulturne večerne prireditve. Fantje v pisanih jopah spadajo pač bolj na nogometne stadione. Ali nihče mladini ne pove kake besede o lepem vedenju in primernem oblačenju? Saj s takim omalovaževanjem le žalimo trud nastopajočih. Ce se za k maši verniki spodobno oblečejo, zakaj se ne bi tudi mi, za h kulturnim prireditvam, ki so — recimo nekake — naše maše, ne bi spodobno oblekli? Na Kokrici je bil v soboto, 6. t. m., zvečer v kulturnem domu vokalni koncert združenih pevskih zborov z Bele, Kokrice, Primskovega in Straži'šča. Program je bil prepleten z recitacijami Prošer- novih pesmi. — O koncertu samem bomo še poročali. Na Jezerskem je prosvetno društvo 6. in 7. t. m. uprizorilo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. O nadvse uspeli predstavi, ki jo bodo vrli Jezerjani še ta teden ponovili pri sv. Primožu in v Železni Kapi i na Koroškem, bomo prav tako še poročali. Saj predstava pomeni resničen dosežek amaterske igralske skupine v kraju, ki je daleč od kulturnih centrov. Lepo bi bilo, če bi tudi kinematografski program brl vsaj v Prešernovem tednu v Kranju nekoliko bolj kulturen — saj smo vedno trdili, da je film kulturna zadeva. Tako pa se nam 8. februarja ponuja v kinu Center ameriški vverstern »Jezdec maščevalec«, v kinu Storžič pa nemška limonada »Sirota s čudova tim glasom« ... C. Z. Slikarji amaterji s Kokrice razstavljajo Da bi popestrili praznovanje slovenskega kulturnega praznika, se je KUD Storžič iz Kokrice odločil organizirati razstavo domačih slikarjev amaterjev. V prostorih kulturnega doma so razstavljeni izdelki domačinov Lojzeta Dežmana, Karla Pcsterja, Franca Likarja in Karoline Jakun. Dcžman razstavlja tudi nekatere izdelke iz gline. Pred štirimi leti. 1967. leta, so takšno razstavo na Kokri- ci že organizirali, vendar je takrat sodeloval le Lojze Dcžman. Takšne razstave nameravajo prirejati tudi v prihodnje, saj zanimanja za kulturne prireditve na Kokrici ne manjka. Lojze Dežman nam je povedal, da bi amaterji iz Kokrice radi razstavljali tudi drugje, vendar bi morali najti strokovnjaka, ki bi izdelke strokovno ocenil in izbral le najboljše. -jk Tržiška mladina v Prešernovem tednu V pripravah za organizacijske oblike kulture v bo- j d oči kulturni skupnosti v j Tržiču žal pozabljajo, da je kultura še najmanj organizacija, da se tisti živi utrip kulture v nekem kraju čuti drugje. Na tako razmišljanje nas napoti dejstvo, da letos niso pripravili niti Prešernove proslave, najsi bo že v kakršni koli obliki. Ali pa smo že tako daleč, da zadostuje podelitev Prešernove nagrade enemu (nedvomno zaslužnemu) kulturnemu delavcu in zaključno predvajanje Duletičevega filma Na klancu kulturnim potrebam »malega mesta«. To resnično ogorčenje izzveni prav zato, ker tako kulturniške institucije in amaterske organizacije na tihem že izračunavajo, koliko sredstev več jim bo za kulturo (katero kulturo? ) prineslo republiškega pol odstotka. Ob tem razočaranju je vendar zagorela kot tista luč v učiteljevem oknu v Cankarjevem romanu Na klancu zavzetost vsaj šolske mladine. Po vseh osemletkah so uredili vitrine (na Brači-čevi šoli pano s fotografsko povečavo rokopisa nekaterih Prešernovih pesmi, izdali so posebno številko Stezic za Prešernov dan, na Grajzer-jevi pa gradivo o tržiških rojakih, ki so zaorati kulturno ledino pri Slovencih: Da- mascenu Devu in Prešernovih sodobntikih Ignacu Holz-apflu, čbeličarju, in Petru Hicingcrju, sodelavcu Blef-iveisovih Novic, za kar je večino dokumentacije ljubeznivo odstopil lokalni muzej), na vseh treh šolah prav v tem času poteka tekmovanje za Prešernovo bralno zna-iko, pripravili pa so tudi interne proslave. Med njimi omenjamo predvsem tisto, ki bo v petek na osnovni šoli heroja Grajzerja. V goste so povabili namreč pevski zbor mladih pevcev iz Pod nar ta, pošolske mladine: delavcev, kmetov, uslužbencev In študentov, ki jih druži ljubezen do petja. Zbor se je uveljavil že z več kot 50 samostojnimi nastopi, vodi pa ga Janez ForŠek iz Kranja. Na njihov nastop, ki bo obsegal pesmi s široke palete slovenskih skladateljev od Gallusa do sodobnikov, od slovenska narodne do črnske duhovne pesmi so povabljeni tudi staršti otrok, kot je tu že V navadi. In če bodo — res tudi učenci samo naključno — videli v tem tednu še ekranizacijo Cankarjevega romana Na klancu, bo vsaj kulturni teden najmlajših Tržičanov zapustil v njih nekaj več vtisov in doživljanja kot jih * teh dneh dokaj skromno nudita zgolj radio in televizija. -ok Na Kokrici bodo 14. februarja zaprli razstavo domačih slikarjev amaterjev. Največ slik razstavlja Lojze Dežman, ki ga j vidite pred svojimi izdelki. — Foto: F. Perdan Kako so SLAKI osvojili A meri ko (12) »Odšli smo torej nakupovat. Limuzine so nas odložile pred ogromno trgovsko hišo, katere ime sem pozabil. Povem naj le, da je okrog nje prostora za 10 tisoč avtomobilov, da so v notranjosti uredili razsežno drsališče, da eno od nadstropij krasi čudovit zimski vrt in da poslopje skriva še sto in sto nenavadnih posebnosti, ki mami jo poglede skromnih evropskih razsežnosti vajenega tujca. Poglavje zase je seveda izbor blaga; v prodajalni najdeš prav vse. Kupec — pa naj zahteva ocvrtega piščanca ali helihopter-sko eliso — bo zmeraj postre-žen hitro in solidno, čisto drugače kot denimo, v .revnih' jugoslovanskih veleblagovnicah. Popoldne smo bili povabljeni k rojaku Serru. Pripravil je razkošno kosilo. Slastnih jedi ni in ni hotelo zmanjkati, sledile so si v natančno preračunanem vrstnem redu. Debele štiri ure sem sukal nože, vilice in žlice ter nazadnje komaj še dihal. Česa podobnega bi ne spravili skupaj v nobeni slovenski gostilni. A saj je tudi malo požeruhov, ki zmorejo prebaviti tolikšne količine hrane. Želodci so nam uplahnili šele proti večeru, med sprejemom v Slovenskem domu. Spet smo se morali nasmihati v objektive kamer in fotoaparatov, deliti avtograme in nazadnje zaigrati tri ali štiri skladbe, ob katerih je ostarelim gospem, ki jih na podobnih srečanjih kar mrgoli, zaigralo srce. Nič koliko solzic so potočile, premišljujoč o davno minulih letih, ko sta včasih brhka postava in dekliški obraz mešala glave vaškim snubcem.« »STARO GNEZDO« VVASHINGTON »16. septembra 1970. Znova .dvignemo sidro'; smer — VVashington. No, povedati moram, da ne gre za svetovno-znano ameriško prestolnico, temveč za staro gnezdo istega naziva, ki leži dobri dve uri vožnje proč od Pittsbourga. Kraj je dobil ime po Georgu VVashingtonu. Američani ga radi obiščejo, saj spričo dvestoletnih zgradb sodi v vrsto najčastitljivejših naselij novega sveta. Ljudje onkraj velike luže so namreč zelo ponosni na zgodovino dežele, na ostanke romantičnih pionirskih dni — čeprav je, recimo, kronika večine kranjskih trgov v primerjavi z njim desetkrat bolj pestra in zanimiva. Stanujemo v reprezentančnem hotelu Georg VVashington, ki poleg natančne kopije Kapitola (sedež kongresa ZDA — op. p.), VVashingtonovega muzeja in domačije nekega liberalnega zdravnika, pri katerem so se med državljansko vojno skrivali številni osvobojeni črnski sužnji, tvori središče mesta. Vročina noče po- ■ pustiti. K sreči je v vsakem aparatu in celo v avtomobilih I nameščena posebna klimatska j naprava, ki hladi ozračje in vzdržuje normalno sobno temperaturo. Večerni koncert v Stradanu me pošteno utrudi. Gostje so izgubili glavo. Kljub zadušlji-vosti in gneči vztrajajo do konca Tri polne ure ploskajo, vzklikajo ter cepetajo z nogami. Da bi bila mera polna, se iz več sto kilometrov oddaljenega Clevelanda pricijazi skupina zanesenih oboževalcev, ki ne morejo pozabiti prejšnjih nastopov. S seboj pripeljejo simpatične punce, naše stare znanke, katerih nasmejana obličja ansamblu vlijejo novih moči in mu pomagajo prenašati naporno muziciranje. Kasneje skupaj odi demo v hotel in do treh zjutraj proslavljamo nenade-jano snidenje. Naslednji, sedemnajsti dan turneje je zato bolj kratek, saj poležujemo skoraj do poldneva. Bržkone ste že uganili, da imamo zopet enkrat prosto. ,Prosto' v narekovajih, kajti na Stane-tovi mizi leži vizitka ne vem več kakšnega kluba, ki Slakom pripravlja svečano zakusko. Res gremo. Stvar poteka po ustaljenih pravilih: pokloni, rože, dolga, poslastic polna miza, smehljaji, neumno kramljanje, vsiljive dame zrelih let in potlej obvezno igranje, igranje . .. Okrog polnoči odkrijemo v bližini kegljišče. Nevšečnosti so hipoma pozabljene. Ko nekajkrat porazimo moštvo domačinov, krenemo proti domu, okičani s slavo pravih virtuozov.« BESEDA, DVE O ŽENSKAH 18. septembra. Skoraj celo dopoldne in dobršen del popoldneva presedim na terasi hotela Georg VVashington, srkam whisky in čakam, kdaj bomo odpotovali v Pitts-bourg. Jutri namreč odhajamo naprej m gostitelji nam pripravljajo poslovilno večerjo. Ozračje se je nekoliko ohladilo, soparo so zamenjale prijetne, hladeče sapice in življenje postaja znosnejše. Tudi mesto učinkuje bolj prijazno. Opazujem mimoidoče. Prevladujejo ženske, oblečene v grozotno, pisano navlako, ki izpričuje popolno pomanjkanje okusa. Največ je debelušk in le približno vsaka četrta zasluži omembe vredno pozornost. Če realno presodim, niso nič slabše kot njihove vrstnice onkraj Atlantika, vendar pa ne znajo skrivati pomanjkljivosti ter poudariti tisto, kar bi jih napravilo mikavnejše. Predstavljajte si 40- ali 50-letnc gospodinje z nogami, podobnimi stebrom grškega Pantenona, ki štrlijo izpod super mini krila. Strahota!« (Nadaljevanje prihodnjo sredo i Prijatelji so naši v hudi se zagati znašli, ko ščetke v roke vzamejo, se s pridnostjo izmažejo. Črnuh, Mihec in Žolna so morali počakati na hodniku, da bi kapetan v svoji sobi uredil nekaj stvari, nato pa bi jih kaznoval. Njihov prestopek je bil prevelik, da bi mogel komandir čete praviloma oceniti pri jutranjem pregledu v nekaj minutah. Črnuh je čakal zravnano, precej bled in brez besed. Že drugače ni bil zgovoren, tokrat pa sploh ni odprl ust. Mihec je trepetal kot bilka na vodi. Zelo se je bal, kaj mu bo rekel kapetan. Dan mu je bil nagradni dopust, zdaj se pa takole obnaša. Kapetan bo mislil, je razmišljal krojač, da ga je izigral in ga bo kaznoval najmanj z mesecem dni zapora. Žolna se je od vseh treh grizel najmanj. »Ubiti me ne morejo,« je večkrat ponovil. Ni se zavedal, da bi za svoj prestopek lahko čistil stopnišče aresta tudi tri mesece. čakali so že pol ure. Črnuh se je počutil slabše, kot če bi cel dan mlatil pri kakšnemu kmetu. Mihec se je že tako rekoč odpovedal običajnemu življenju. Hudo rnu je bilo le zaradi Tince, ki ga bo čakala. Drugače pa je ugotovil, da je resnično nepoboljšljiv in zasluži ostro kazen. Žolna je še vedno ponavljal, da ga ubiti ne morejo, vendar tišje in redkeje, ker mu je strah že tudi lezel v kosti. Ko je stopil kapetan prednje, je Mihec za-šklepetal z zobmi kot ob najhujšem mrazu. Se celo žolna je pomislil, da se tokrat ne bo poceni izmazal. Nihče ni prišel ponje, zato niso prej odnehali, da so končali. Dan se je že zdavnaj prevesil v naslednjega. »še kar lepo. Ampak kako umazano je bilo!« so ogledovali z vseh strani. Mihec je predlagal, da obrišejo še okna in police. Ko so naredili tudi to, so se vrnili v vojašnico. Zaspali so v istem mahu, ko so legli. Naslednje jutro so se postavili v zbor, kot da se ni nič zgodilo. »Na levo krilo Črnuh, Mravlja in Podle-sek,« jim je pokazal podnarednik, še preden je prišel komandir čete. »Za vraga, če je že kapetan pozabil, pa tale ni,« je potiho robantil pesnik. Kapetan je pregledal vojake. Ko se je ustavil pri Črnuhu, je rekel: »Javite se vsi trije pred moje pisarno!« Spet se je začelo vse od novega. Črnuh se je držal sila zravnano, bil je precej bled in brez besed. Mihec je trepetal še bolj kot prejšnji dan. Resno nas bo zašil, je premišljeval. »Nekaj smrdi,« je ugotavljal tudi žolna. Tokrat se kapetan ni dolgo ubiral v svoji sobi. Kmalu je poklical k sebi črnuha. »Ali se zavedaš, da pijan vojak ni vojak,« je vpil nadenj, da sta slišala še Mihec in žolna na hodniku. »Mislil sem te nagraditi, pa me takole razočaraš.« Vprašal ga je, če sta onadva zunaj njegova prijatelja, črnuh je tudi takrat kratko pritrdil: »Da, gospod kapetan.« »Dobro. Izgini! Kaznoval bom vse tri skupaj.« Črnuh je sklenil, da se nikdar več ne glede na kazen ne dotakne pijače. Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna »Danes se ne utegnem meniti z vami. Pojdite za ostalimi. Na raport se boste javili jutri, ko bo več časa,« jim je dejal komandir. »Še en dan življenja,« je zavpil Mihec. »Boš videl, sploh nič ne bo,« je menil Žolna. »Do jutri bo kapetan pozabil in nas sploh ne bo kaznoval. Kajpada se ne smemo javiti na raport, da se ne bi slučajno spomnil.« »Ne smemo,« je pritrdil tudi črnuh. Ko so se opoldne vrnili z vojaškega urjenja na bližnjih hribih, so bili vsi trije skrajno izmučeni. Z užitkom so se spravili po kosilu spat. Niso še zaspali, ko jih je poklical dežurni oficir, rekoč: »Kapetan mi je naroČil, da za začetek danes popoldne namesto spanja sami poribate jedilnico.« Čeprav jezni, so vendar morali vstati in se odpraviti v jedilnico. »Za vraga, navadno jo čisti cela četa,« je zagodel Žolna. »Tovariši, meni se zdi, da,bomo še krepko kaznovani, če bomo morali za začetek sami poribati tole,« ja zaskrbelo krojača. Do večera so poribali komaj pol jedilnice. Žolna je nosil vodo in jo polival po tleh. Črnuh je ribal z veliko ščetko, Mihec pa je s krpo pobiral vodo. Vsi so delali, kot so najbolj mogli, ker jih je skrbelo. Pri večerji so vojaki nanosili v jedilnico zopet veliko prahu. Ker se tla še niso posušila, je bilo videti, da niso očistili ničesar. Po večerji so se črnuh, Mihec in Žolna zagrizli še bolj neusmiljeno v čiščenje. Čeprav je bil žolna navadno zelo len, je nosil tokrat vodo kot obseden. Črnuh je drgnil tfa z vso silo. še na misel mu ni prišlo, da bi šel spat. Mihec je z vso vnemo ovijal krpo, ki je bila skoraj večja kot on sam. Vendar ni odnehal. Na zagovor je šel Žolna. Mihec bi najraje ušel, a tudi toliko moči ni imel. Drgetal je po vsem telesu, kot bi imel mrzlico. Kapetan je tako vpil nad žolno, da je Mihec izgubil še poslednji up. Kar na kolena bo planil pred njim in se bo razjokal. Naj ga da večno v zapor. Pijače niti od daleč ne povoha več. »Tebe bom kaznoval najstrožje,« se je ravno razburjal kapetan nad Žolno, ko je prišel dežurni kaplar in povedal, da je zunaj komandir brigade. Kapetan se je ustrašil. Ali je v vojaščini vse v redu? So spalnice dovolj dobro urejene? Je dvorišče pospravljeno? Vojakom, ki so bili na raportu, je rekel, naj počakajo. Kapetan je pozdravil komandirja brigade strumno in s spoštovanjem. »Dobil sem nalogo, da pogledam tudi k vam, kako imate urejeno,« je rekel prišlec. »Bil sem :':c marsikje in nisem preveč zadovoljen.« Kapetan je moral komandirju brigade raz-kazati vse prostore vključno kuhinjo in jedilnico. Da bi dobil boljši vtis, je kapetan povabil svojega nadrejenega na kavo v svojo sobo »Presrečen sem,« je dejal komandir brigade. »Tako čiste jedinice nisem videl še nikjer. Kdo pa jo je čistil?« »Tile trije vojaki,« je povedal Kapetan, »ki so pred vrati.« »Sami?! Zahtevam, da se posebno odlikujejo,« je dal ukaz ob odhodu. Kapetan Črnuha, Mihca in Žolno pohvalil ravno ni, oprostil pa jim je nedeljski prestopek. Kratko jim je rekel, naj drugič pazijo, koliko popijejo. Rešili so namreč kapetana pred komandirjem brigade zaradi jedilnice. »Juhuhu, tovariši!« se je razveselil Mihec, ko so stali samj, »Ta izid moramo pa zapiji!« Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL To ve Slavko še iz penzberške šole, kjer so se pri domoznanstvu seznanili z vsemi znamenitostmi Gornje Bavarske. O tem pripoveduje mami, ko vlak melje zadnje kilometre proti Benedikten-beuernu, a utihne, ko spozna, da ga mama ne posluša, marveč strmi mimo njega in sedi kakor okamenela, čeprav bo treba že čez nekaj minut izstopiti. »Bogve, če ga bova še našla v tiskarni?« skrbi Slavka, ko izstopa in med redkimi potniki zapuščata postajo. »Seveda ga bova,« odgovarja šteti in kakor ©motična stopa ob Slavkovi desni v strahu, da se bo zdaj zdaj opotekla ali se celo zrušila. Strah jo je srečanja Še vedno jo orje bojazen, da se ne bo znala obvladati in da bodo ob najmanjši Francovi neprijaznosti izbruhnili iz nje vsi očitki, ki so se nabrali v njej ob misli na rdečelask i na pisma. »A če ga ne bo?« se Slavko kljub njenemu zagotovilu ne more otresti skrbi. »Potem bova pač morala počakati,« vzdihne Štefi, v njenem vzdihu pa je skrita želja, da bi Franca zares ne bilo v tiskarni. »Iz hotela bova vprašala po telefonu, pa bova videla,« pravi, v glasu pa se ji pozna, da se ji nikamor ne mudi in da bi snidenje z možem rada vsaj za nekaj časa še odložila. »No, prav,« se vda Slavko brez ugovorov, kakor da se tudi sam boji srečanja z očetom, kateremu je že nekajkrat zaman pisai, pa mu na nobeno pismo ni odgovoril. i ako stopata proti gostilni »Zum Herzog-stand«. »Ali ni napis prearistokratski za naju?« bi se Slavko rad pošalil z mamo. »Nisva knežjega stanu,« namigne na gostilniški izvesek. Tudi Štefi 'se skuša nasmehniti, a ji samo krč, posledica prisiljenosti. spači ustnice. »Najinih lir bodo boj veseli, kakor bi bili kakega kneza ali kakega drugega aristokrata ali... ali kakega sedanjega multimilijonarja v inflacijskih markah,« bi Štefi rada zabrisala svojo zadrego pred sinom. Ta zadrega ni zadrega pred vstopom v gostilno »Pri vojvodskem stanu«, marveč strah, da gostilna morda nima telefona in da bosta morala brez predhodnega telefoniranja v tiskarno pred Franca, ne da bi prej po glasu spoznala, ali sta dobrodošla ali ne Da, s Francem bo najprej govorila telefonsko. »Mu bom tudi jaz lahko telefoniral?« vprašuje Slavko, ko vstopita. »Boš. A najprej si bova najela sobo,« pravi štefi in vprašuje po gospodarju, zakaj gostilna ni noben hotel, njena notranjost ni videti prav nič aristokratska razen slik raznih gradov, s katerimi je Bavarska še izza časov svoje samostojnosti in svojih kraljev tako bogata. Lepi gradovi so to, mnogo lepši od slik viteških turnirjev in podobnega kiča, ki visi po stenah. Sobo? Ja! Lahko jo bosta dobila, je gospodar uslužen, prav po lakajsko uslužen, čim zagleda iznad potnega lista, ki mu ga je dala štefi, v njeni torbici tuj, italijanski denar. »Frau Federle?« jo gleda in jo takoj nato vpraša, če je morda v sorodu z gospodom direktorjem tukajšnje tiskarne. »Ja,« odgovarja Štefi. Njegova žena je. Žena? Ali je mogoče? še nikoli je ni videl z gospodom, čeprav gospod večkrat po delu zahaja sem. Tudi danes je bil, pa ni nič povedal, da bo prišla tudi gospa. Lastnik gostilne,, plešast, debelušen, a okreten možak petdesetih let govori naglo zmedeno preskakuje besede in stavke, saj je presenečen, ker vidi prvič v življenju gospo Federle. Sicer je že slišal, da je gospod poročen. A kako da gospe nikoli ni bilo sem, vprašuje, čeprav vidi po potnem listu, da je gospa bila v Italiji in da je pripotovala od tam Rad bi jo vprašal, a ne sme bit: preradovcde i. »Fraulein Mitzi,« ukazujoče pogleda natakarico, ki si s čudno in skoro muzajoča se radovednostjo ogleduje štefi in jo mer od pet do glave. Tudi štefi čuti ta pogled ne sebi, ki ga natakarica šele odvrne ob gospodarjevem ukazu, naj pokaže gospe sobo in ji pomaga n>\>ti kovček. »Ne, bom že jaz,« je Slavko hitrejši. Ni treba da bi se s kovčkom mučila gospodična. »Kavalir, zares kavalir,« se mu v nemščini zahvaljuje natakarica, Stefi pa vprašuje po telefonu. »Telefon? Samo izvolite,« odpre gospodar vrata v sobo, ki naj bi bila njegova delovna soba ali pisarna. »Saj dovolite, da bi telefonirala v tiskarno.« »Seveda,« gospodar uslužno sname slušalko in zavrti ročico, podobno kavnemu mlinčku, Štefi pa medtem reče Slavku, naj ponese prtljago V najeto sobo, potem pa ji gospodar ponudi slušalko in se vljudno umakne vendai pusti vrata odprta, saj ga še vedno muči radovednost, ki je ne more premagati. Štefi pa drhti, ko zasliši v slušalki glas, ki ga je slišala že davi v Miinchnu. »Gospoda direktorja bi rada?« prosi. »Ni ga,« odgovarja dekliški glas. »Še vedno ni?« »Ne, ]->red uro se je odpeljal domov v Penz-berg.« »V Penzberg? vprašuje štefi. »Torej ga danes ne bo več?« »Ne! Kličite jutri:« »Hvala,« pravi štefi in se čudi sama sebi, ker jo je zajelo olajšanje. »Ni ga,« pravi Slavku, ki je pravkar pritekel navzdol po stopnicah, da bi lahko tudi on po telefonu govoril s tato. »Pred uro se je odpeljal s penzberškim vlakom.« »S penzberškim vlakom?« zategne Slavko razočarano.« »A midva? Se bova odpeljala v Penzberg?« »Bi se rad srečal z orno?« ga pogleda štefi. »Ne, prav gotovo ne.« Vinharje in bližnja okolica (16) »Klalo ga Je, je umrl! Materina domača lekarna niti ni bila kdo ve kako založena. Za splošno rabo so bile kamilice, za grlo žajbelj, pa bezgove jagode in borovnice, šentjanževe rože in pelin ali pa tavžent-rože. Za mazanje svežih ran je bila na prvem mestu arnika, potem pa prisadno (šentjanževo) olje, namesto vate pa je odlično služila zrela goba prašnica (pezdec), ki pa je morala biti pobrana, preden se je odprla; le taka je bila kemično cista. Morala je biti samo ta temnorjava, vse druge so škodljive, če smo rano zavezali še z izpranim domačim platnom, *e je za čuda hitro zacelila. Za bolan želodec nam je mati z lesenim kladivom na deski stolkla suhih črnih češenj s pečkami vred z žličko kumine (klmene). Pečke so *norale biti dobro zdrobljene; da se je napravil hlebček. Ce j *do ni mogel ničesar več je- ( sti, mu je ta pogačica gotovo šla v slast in tudi pomagala )e. Vročino smo zdravili le z ttirzlo okisano vodo in domaČim platnom. O kakih tabletah ni bilo govora. Za pljuč-mco je pomagal obkladek s kislim zeljem. Ko sem bila Majhna, me je mati večkrat postavila v škaf mrzle vode in urno od vseh strani polila, potem pa z vso naglico dala nazaj v »špampk« (posteljo) pod tople odeje in otroče se je pozdravilo. Ko je prišla drugič k meni, sem se ji že posmejala; to je bilo največje plačilo za skrbno mater. Težko je bilo včasih, ker ni bilo dobrih postelj. Imeli smo le plevnicc ali pa kar reza-nico iz ovsene slame. To pa je bilo trdo ležišče in še graben se je naredil v njem. Če se ne bi kadilo, bi bila taka postelja še kar zdrava, bolj kot slaba žima ali trava. Če je bil kdo težko bolan, smo plevnico prinesli v hišo na klop in še en dolg stol smo položili zraven, pa je bilo za silo postlano, da je bila postrežba pri roki in da bolniku ni bilo dolgčas. Če sem poleti ležala zgoraj v kamrici, je bilo strašno dolgčas in nič ne pretiravam, če pravim, da so bile materine utrujene stopinje, ko je šla s podkovanimi čevlji k meni na obisk, zame najlepša godba v življenju. Ono Knajpovo knjižico pa še zmerom hranim kot najdražji spomin na mamo. Sto in stokrat je bila prebrana, kar se ji tudi pozna. Če je v prejšnjih časih kdo umrl za vnetjem slepiča, so rekli: Klalo ga je, pa je umrl. Sladkorno bolezen so imenovali ta lačna jetika. Ce pa je imel kdo raka v grlu, so rekli, da se mu grlo suši. Kot edina dovoljena hrana za bolnike in tudi porodnice je včasih pri nas veljal tako imenovani kropček. V kropu so najprej zakuhali kimeno (kumino), nato še žvrkljano jajce in košček masla, to potem podrobili s suhim belim kruhom in hrana za bolnika je bila pripravljena. Matere, ki so imele veliko otrok, so se baje takega kropčka po več letih tako prenajedle, da ga potem še na stara leta niso marale. Ko je moj najmlajši brat hodil še v šolo, je nekoč zbolel za zlatenico. Neka ženska je svetovala, naj mu dajo v nedre pod srajco živo ribo. Kaj slabšega bi res ne mogla svetovati za našega Janezka, saj ga je tako žgečkalo, da je kričal, da so se kar šipe tresle. Ne vem, če je to kaj pomagalo. Po nekaj tednih je bil vendar zdrav, čeprav je ubogo ribo kaj kmalu spustil na prosto. Če je koga bolel zob, ga je mati podkadila s prisadno repo. To je bila suha repa, ki ostane v zemlji, ko pobero zrelo seme. Tako repo je dala na žerjavico in pokrila čez glavo, kot s soparo. Res je pomagalo — če ne repa, pa vsaj dobra vera, da bo bolje. Naše babice so imele še vso vero v razne svetnike priproš-njike. Take praznike so praznovali skoraj bolj strogo kot zapovedane. Iz šole se še spominjam, da je neka deklica prišla v šolo nepočesana. Na vprašanje, zakaj tako, je rekla, da je mama ni marala splesti, ker je sveta Jedrt in bi ji lahko potem miši lase pojedle . . . Ko je imel moj oče pet let, mu je padlo apno v oko. Njegova mati ga je naslednji dan peljala v Dražgoše, 4 ure hoda daleč, k sv. Luciji, ki je bila priprošnjica za oči. Mati je celo noč molila, otrok pa prav tako vztrajno vekal vso noč. Posledica je bila, da je imel vse življenje pokvarjeno oko. Če bi mu bi1* oko takoj po nesreči oprala z močno sladkorno raztopino, bi bila otroka rešila vseh bolečin. Sladkor namreč apno nevtralizira. Ni se preveč čuditi, da so bili ljudje tako nevedni, saj niso imeli nobene prilike za izobrazbo. Brati niso znali, še ob koncu prejšnjega stoletja hribovci niso imeli druge šole kot verouk, kjer so se naučili tudi brati in nekaj pisati. Ker pa ni bilo zanimanja, so mnogi še tisto pozabili. V Poljanah je bila stara šola na griču, kjer je bila pozneje žandarmerija reklo se je na Kupcu. Marija Frlic (Nadaljevanje) Pred ustanovno skupščino kulturne skupnosti »Pri ustanavljanju in temeljnih pripravah na ustanovno skupščino kulturne skupnosti smo na Jesenicah v primerjavi z ostalimi gorenjskimi kraji v zaostanku,« je dejal predsednik iniciativnega odbora tovariš Janez Kavčič. »V Kranju, škof j i Loki in drugod so se namreč že pokazali prvi rezultati prizadevanja kulturnih delavcev. Na Jesenicah so novembra razpravljali v samoupravnih organih občine o predlogu zakona kulturnih skupnosti, decembra pa, ko smo dobili spremembo predloga tega zakona. Po predvidevanjih bomo razpolagali s 100 milijoni starih dinarjev, od tega za čisto dejavnost ostane 60 odstotkov, ostalo pa smo namenili vzdrževanju investicij. Vsa tista podjetja in delovne organizacije, ki imajo v naši občini sedež, bodo po zakonu o kulturnih skupnostih prispevala po 80 dinarjev na zaposlenega. S tem smo jih prek sindikalnih organizacij v podjetjih že seznanadi, seveda pa se bomo morali pogovoriti, kakšno vlogo naj bi namenili podjetjem v skupnosti. Kulturna skupnost je pravni organ in bomo zato marsikaj reševali s krediti in pogodbami. Iniciativni odbor šteje devet članov in pripravlja predlog statuta. Skupščina pa bo štela 27 članov, ne moremo pa se še dogovoriti, kako bi sestavili svet kulturne skupnosti. Predloga, da bi iz vsakega društva dobili predstavnika v svet, se namreč ne moremo oprijeti. Vsekakor pa bomo dali v našem programu poudarek na srednjeročni razvojni plan, ki ga bomo morali uresničevati načrtno, sistematično. Nekateri predlagajo, da bi se ukvarjali z društvi, ki životarijo, vendar menim, da potrebe v nekaterih centralnih institucijah naraščajo in bodo tudi vedno bolj naraščale, saj že leta in leta s svojimi problemi opozarjajo nase. Težava je prav v tem, da je kulturna dejavnost na Jesenicah, v občini, silno razvejana in različna. Najbrž pa bo najprej treba poskrbeti za obnovo kulturne dvorane v Kranjski gori, obnoviti dom v Žirovnici, centralni kulturni dom, se zavzeti za umetnostno galerijo na Javorniku, za muzej NOB, za knjižnico, ki životari v nemogočih razmerah. Nekateri so tudi predlagali, da bi kot pred leti poskušali s formiranjem kulturnega centra, v okviru katerega bi delovalo nekaj kulturnih ustanov. Pojavilo se je na primer mnenje, da bi vključili tudi glasbeno šolo, ki opravlja vsekakor izobraževalno funkcijo, čeprav jo financira TIS. Za sedaj pravzaprav tudi ne vemo, kakšni naj bi bili stiki oziroma povezava med kulturno skupnostjo in TIS ter med kulturno skupnostjo in občinsko skupščino. Seveda pa moramo tudi to zadovoljivo rešiti. Prizadevali pa si bomo, da bo do aprila, ko bo ustanovna skupščina kulturne skupnosti na Jesenicah, izdelan program, kajti želimo, da bi skupščina takrat sprejela že vse akte. Sredstva, ki so nam na voljo, bomo morali zadovoljivo uporabiti in opravičiti. Pri tem bomo poskušali predloge natančno preučiti in vsem, še najbolj pa kulturi sami, ki je vedno bolj vključena tudi v družbeno rast, kar najbolje pomagati.« D. S. Pevci počastili Prešernov spomin Letos se tudi podeželje v večji meri vključuje v praznovanje 122. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tako so se pevski zbori iz Kokrice, Stražišča, Primskovega in Bele dogovorili, da bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika priredili v vseh krajih, od koder so zbori (izjema je Bela, kjer ni primernega prostora), koncerte, združene z recitacijami in krajšim govorom o Prešernu, ki ga je pripravil profesor Črtomir Zoreč. Prvi takšen koncert, združen z govorom in recitacijami, je bil v soboto, 6. februarja v kulturnem domu na Kokrici. Dvorana je bila skoraj polna, hvaležno občinstvo pa je petje in recitiranje toplo sprejelo. Na zaključku so vsi zbori skupno zapeli Zdravi j ico, Pod oknom in Triglav. Prihodnji koncert bo v soboto, 13. februarja na Primskovem. -jk Mesec slovenske knjige 8. februarja se spominjamo obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti Slovenci praznujemo kulturni praznik. V prosllaivljanje so se z različniimi prireditvami vključili tudi koroški Slovenci. Izmed vseh kulturnih dobrin je z imenom dr. Franceta Prešerna najtesneje povezana slovenska beseda — slovenska knjiga. Utirati tej knjigi pot med rojake na Ko- roškem, je ena najpomembnejših nalog tamkajšnjih slavenskih organizacij. Tako že nekaj let izvajata Slovenski vestnik in knjigarna Naša knjiga akcijo z naslovom Mesec slovenske knjige. Ljubitelji slovenske besede lahko dobijo februarja v knjigarni Naša knjiga poceni zbirke slovenskih leposlovnih in po ljudnoznanstvenih, zabavnih in poučnih knjig za starejše in mladino. 650 let Tržiča V rokopisih nekdanjega stiškega samostana, ki so zdaj v ljubljanskem muzeju, najdemo najzgodnejše zanesljive podatke o trgu pod Ljubeljem (Forum in Lubellino). Povedo nam, da je 1. 1261 podaril Ulrik III., koroški vojvoda in gospod Kranjske, ta trg z vsemi pritiklinami, z izkoriščanjem gozdov in pravico lova vred stiškemu samostanu, da bi leta laže sprejemal reveže. Kasneje, leta 1268, poročajo, da je isti vojvoda prepustil omenjenemu samostanu desetino od novih kmetij ob vhodu v ljubeljsko pogorje (Anno 1261. Udalricus, Dux Carinthiae ct Dominus Carnioliae, donat forum q u o d -dam in Lubellino, pro receptionem pauperum, cum omnibus attincn-tiis, jus etiam venatorum et forestae dimittit. — Anno 1268. Udalricus, Dux Carinthiae ct Carnioliae Dominus, donat decimas novalium ad introitum montium, Lubel dieti. — Omenjeni rokopisi so trije; prvi in najkrajši vsebuje le zapiske o pridobitvah stiškega samostana in sega do 1667; drugi in tretji vsebujeta tudi druge zgodovinske podatke in segata dalje, drugi do 1689, tretji do 1719). V nadaljevanju, leta 1320, omenjajo, da je prodal Konrad Iggcr v imenu svojega gospoda, grofa reutenburškeua, neko hišo v novem trgu, oziroma, kot je zapisano v drugem rokopisu, v T rž i č u za 26 mark oglejskih pfenigov, stiškemu samostanu. Valvasor ra/ume sicer novi trg kot Novi trg v ljubljanskem mestu*, a neupravičeno; v rokopisih namreč ime tega mesta ni dostavljeno, kot je sicer vedno navada, v.enem izmed rokopisov pa je celo razločno označen Tržič (Acdes sitas in N e u m a r k t, pravi prvi rokopis; tretji: aedes in novo oppido, germanico idiomatc N e y m a r k t h, in drugi, ki je pravzaprav le prepis nekega starejšega, čisto nedvoumno: germanico idiomatc Neumarktl). Končno, 1. 1399, navajajo, kar je omenil že Valvasor, da je avstrijski nadvojvoda Viljem s stiškim opatom Albertom zamenjal tržiš ko župnijo za dobrniško ali žužerhbčrško (A 1399. VVillel-mus Archidux commutat paročhiam Neumarktl crga paroehiam Dover-nighk sive Seisenberg). Če primerjamo te navedbe med seboj, osvetljujejo druga drugo. Razlože nam to, kako je prišel stiski samostan do posesti tržiške župnije, pa tudi, kateri kraj naj bi bil trg pod Ljubeljem. Razen tega osvetljuje do neke mere tudi pripovedko o uničenju nekdanjega trga; trg pod Lju- beljem lahko povežemo s starim trgom, medtem ko so niže postav ljeni kraj pozneje povsem smiselno poimenovali novi trg ali T r ž i č. Tudi čas izrednega naravnega dogodka in uničenja starejšega naselja lahko z omenjenimi navedbami približno ugotovimo; to naj bi bil čas med 1268 in 1320, doba, v katero nekako postavlja dogodek tudi pripovedka. Sicer je res čudno, da tako pomembnega dogodka, kot je razrušenje celega kraja, nikjer, niti v zapiskih Stične, ki jo to najbolj zadeva, ne omenjajo; a vedimo, da občutijo tako pomanjkanje poročil iz prejšnjih dob tudi drugi kraji na Kranjskem, da celo njegovo glavno mesto Ljubljana. Ne smemo namreč pozabiti, da je bilo ob razpustitvi samostanov zlasti na Kranjskem brezobzirno uničenih mnogo dragocenih zgodovinskih pričevanj, da pa utegnejo biti mnoga izmed njih še zakopana v zaprašenih arhivih. Po podatkih, ki smo jih navedli, je bil trg pod Ljubeljem nekoč last koroških vojvod; kot darilo vojvode Ulrika III. je 1. 1261 prišel v last stiškega samostana. Obsegal pa je ta fevd le zgornji, bliže Ljubelja ležeči del nekdanjega tržiškega gospostva, kot je moč razbrati tudi iz stiskih zapi* skov. Spodnji del tržiške okolice, ki leži ob izteku ozke doline Bistrice, naj bi bil že tedaj izoblikovan kot fevd Gutenberg. Tako si lahko razložimo, kako,da je hkrati z nastankom novega trga Tržiča nastal tudi nov grad Neu-h a u s kot sedež gornjega gospostva. Tako tudi razumemo, zakaj je bil novi trg Tržič od nekdaj razdeljen na dve gospostvi: razmahnil se je bil namreč prav na meji obeh gospostev, kjer je bilo po izročilu že prej nekaj delavnic, in je tako seveda pripadal obema (o tej razdeljenosti trga na obe gospostvi gl. Valvasor, XI. knj., str. 406). Z navedeno domnevo lahko vskladimo tudi sporočilo, ki nam ga je ohranil Lazius, da je namreč pripadalo celotno tržiško gospostvo okoli leta 1305 goriškemu grofu Albertu III. (Lazii Comment. str. 1217; tudi Valvasor, XI. knj., str. 407). Le-ta je namreč lahko prevzel po posredovanju sorodnikov, vojvod Tirolske in Koroške, razen gospostva Gutenberg v fevd ali v last še iz razdejanja, ki ga je povzročil podor, na nOvo nastajajoče gospostvo Ncuhaus, ko si je stiski samostan zardi strašnega udarca sam komaj opomogel; s pomočjo premožnejših gospodarjev je trg tem laže zrasel iz tal. Ko je z Alber-> tom IV. 1. 1374 ena izmed rodovin goriških grofov izumrla, je njena posest pripadla avstrijskim nadvojvodom; to se je tedaj zgodilo tudi z obema gospostvoma, ki sta zajemali tržiški trg. Nadvojvodi Viljemu je bržkone kazalo, da si pridobi tudi gospostvo nad tamkajšnjo župnijo; to se je zgodilo z zgoraj omenjeno zamenjavo za župnijo Dobrnič, ki jo je napravil 1. 1399 s stiškim samostanom. j. R. * Enako postavlja v novejšem času to hišo na Novi trg v Ljubljani tudi dr. Metod Mikuž v svoji Topografiji stiske zemlje iz leta 1946, kjer beremo na strani 54: 1320 Konrad iz Iga (Iger) proda samostanu hišo v Ljubljani na Novem trgu. Podatek je povzel po 20 regestih originalnih listin iz 17. stoletja v Arhivu Slovenije (stiski arhiv) in po regestnem zapisniku stiskih listin iz druge polovice. 18. stoletja, ki ga je odkril v Škofijskem arhivu v Ljubljani (op. prev.) Pred sto leti se je v Doslovčah rodil pisatelj F. S. »Zase vem, da je življenjepis Dolenčevega študenta, kajiarskega sina iz vasi Doslovce št. 9, spisan po resnici ne glede na levo ali desno,« je zapisal Finigar v knjigi Leta mojega popotovanja. Ob tej pomembni obletnici 'klenega moža in velikega pisatelja ponovno brskam po njegovem življenjepisu, ki ga je tako prisrčno opisal v knji-.8' Leta mojega popotovanja, zanimivo branje, verna podoba vihravega časa in mojstrski opis ljudi, ki jih je pisatelj srečal na svoji življenjski Poti. Zamišljam si, kakšen bi bil intervju s pisateljem. Sicer Pa razgovor lahko začnemo, saj nam je pisatelj že pred dvajsetimi leti v knjigi Leta ^ojega popotovanja odgovori na vsa naša vprašanja. • Kakšna je bila vaša do ' tt-ača vas, rojstna hiša in va-*čani? »Večkrat sem premišljal, od ' ^d ime te vasi. Nisem mo-N dognati. Pojasnil mi je ^fez prošnje bibliotekar Rus, *' mi je po telefonu sporočil: * stari listini iz dvanajstega Poletja sem naletel na prvot-ij° ime tvoje rojstne vasi. = ' fam je zapisano, da se je ime- j 1 n°vala ta vas Vidoslaviči. ■ "ne razloži njen nastanek, '•"vi, ki se je naselil stalno v leJ vasi, je bil Vidoslav in zato so bili vsi kasnejši iz nje-Kove rodovine in tudi drugi Priseljenci imenovani Vido- j slaviči. Na dlani je, da se je t° ime pri pogovoru spreme-n"o v današnje Doslovce. Moja rojstna hiša, kajža pri J ~°lencu, je bila izmed dru- i 8'h kajžarskih hiš bržkone eiJa prvih po času naselitve j)a robu vasi v bregu proti Rebru. Prvotno je bila lese-na- Kasneje so jo ometali, dejali v žakelj,' kot so se ša-jdi kajžarji sami. V bregu za mšo je bila precej vrta, ograjenega s plotom. Celo majhna glivica je bila na tem vrtu. V bregu pod hišo proti studencu so bili zasajeni orehi. ceprav so rasli na srenj skem j^etu, so bili nesporna last •Jolenčevih. To je bil dokaz, da so jih " zasadili. Nezapisano pravo KMETIJSKA ZADRUGA Naklo prodaja na licitaciji v sredo, 17. februarja 1971 ob 8. uri GOSPODARSKO ZGRADBO na Bistrici pri Naklem. Informacije dobite na uPravi zadruge Naklo. je bilo tedaj, da je bil vsak, kdor je kako drevo zasadil v rebru na srenjski gmajni, tudi njegov lastnik.« # Opišite nam domače ognjišče? »Oče je znal vse: kmetova-ti, gojiti sadno drevje, zdraviti ljudi in živino, kuhati oglje, zidariti, no in kot krojač je bil mojster za irhaste hlače. (Delal jih je za prezi-denta, za grofe in bogatine; bile so vse z zeleno svilo prešite, okrašene z venci, gamsi, jeleni). Tudi kožuhar in bur-nusar je bil odličen. Zimske noči je šival do polnoči in še čez, da je mogel riniti s kaj žo tako, da nam res nikoli ni manjkalo kruha, meso pa smo kupili dvakrat v letu: za veliko noč in za žegnanje. Oče je bil pridobiten, a vse z naporom in delom, varčen pa od sile, toda nikoli skop. Pri njem so se shajali, čeprav pri kajžarju, možaki veljaki iz vse vasi. Vsi so ga imeli za modrega in preudarnega človeka, pa so hodili k njemu na pogovore in posvetovanja. Zimske večere je bilo — ker je šivaril — vsak večer polno mož vasovalcev. Te sem nekajkrat poslušal s peči, dokler nisem gori zaspal. Cut za pristen jezik se mi je takrat oblikoval... Družinsko in versko življenje je bilo v naši hiši tako zgledno, da ga šele danes občudujem; tedaj tega nisem razumel. V družini nas je bilo šest: oče, mati, dva fanta, teta in ded. Vse to je bilo ena sama duša in eno samo telo, če hočete. Glava temu telesu je bil oče, srce pa mati. Vsi drugi smo bili udje. Nikoli ni bilo v družini prepira. Ded je časih za malenkost kaj pogodrnjal, pa je oče vselej tako modro ukrenil, da ni žalil, in vendar gospodaril. Edini vidni prepiri so bili med menoj in bratom. Imela sva en sam ptičnik; pozimi sva lovila ptičke in jih potem lepo krmila pa spet izpuščala. Samo kdo naj bi bil gospodar ptičnika? Za to je bil prepir in tudi boj. Oče se ni dosti menil za take otroške vojske ...« • Vaš oče je Imel zanimiv razgovor s škofom Bonaven-turo Jegličem? »Da. Ko je oče posestvo že izročil mojemu bratu, je bil nekoč škof Bonaventura Jeglič pri nas dlje časa in sta se z očetom šalila. Domači župnik je rekel: 'Veste, oče, sedaj bo Francelj postal župnik, morate mu kupiti kravo.' — Skof: 'Oho, oče, vi ima- Finžgar te pa denar. Kar mene vzemite za sina.' Oče: 'No, saj takega sina bi me ne bilo nič sram. Sem kar zadovoljen.' škof: 'Potem takoj naredite testament in mene zapišite za dediča.' Oče: 'No, lepa je ta! Sem mislil, da ste škofje kaj drugačni, pa vidim, da ste vsi samo grablje, vile pa nobeden.' škof se je od srca nasmejal. Očetova avtoriteta je bila za vse veljavna. Ko sem bil osmošolec, brat pa vojak (zastavonoša 17. polka), sva morala vselej prositi, da sva smela kak večer v krčmo. Oče je redno dovolil, a tudi uro napovedal, kdaj se morava vrniti. Velikonočni ponedeljek sva se zakasnila v prijetni družbi. Mati je bila vsa nesrečna in je ves čas hodila poslušat, kdaj prideva. Seveda naju je koj pri vratih ošte-la. Oče pa je mirno rekel (že v postelji): 'Kadar mislita še ostati čez določeno uro, vzc-mita ta staro v košu s seboj, da je doma ne bom poslušal.« % Pa še kakšno duhovito zgodbo iz vašega duhovniškega stanu? »1899. leta sem bil duhovnik (ekspozit) pri Sv. Joštu nad Kranjem. Prva me je prišla obiskat moja ljuba mati. Kar nenapovedana je pribe-dla nekega dne skozi goščo. Domov nisem dotlej še nič podrobnega pisal, samo to, da sem pri Sv. Joštu. Zato mati ni nič slutila, kako gospodarim in kdo mi gospodinji. Prišla je k sinu župniku in pač upala, da dobi, kakor je bila vajena po župniščih. Ko ji pa nisem imel pod milim Bogom ničesar nuditi in sem jo peljal za obed k cerkovniku na ričet, je sirota kar onemela. Drugi dan po maši pride v župnišče neznana ženska, ki je imela v rjuhi velik tovor. 'Kaj pa želite?' 'Za kuharico sem prišla. Včeraj sva z vašo materjo zadeli skupaj na postaji in so mi svetovali, če utegnem, naj kar grem. Žive duše da nimate pri župnišču.' 'Ah, naša mati!' sem se zasmejal. 'Kako pa boste kuhali, ko nimam ne lonca ne kaj vanj dejati?' 'Si boste pa kupili!' 'Za kupčijo je treba denarja.' 'Toliko v Kranju že dobite na upanje.' Drugi dan sem jo mahnil s cerkovnikovim oslom v Kranj. Neki deček mi ga je poganjal; cerkovnik je oslu na sedlo pritrdil dva oprtiv-na koša, vsakega na eno stran, in tako sem prignal svojega tovornika v Kranj. Ustavila sva se pred Killerje-vo trgovino. Gospo sem poznal. Privezal sem osla pred hišo in vstopil v prodajalno. Gospo sem lepo naprosil, da mi je odbrala nekaj kožic, loncev, korec, dva škafa in kar je sama vedela, da je za na j skromnejše gospodinjstvo nujno potrebno. Skodelice in krožniki pa so bili kot star inventar izza dobe Marije Terezije še v župnišču. Dodala je seveda tudi malenkost špecerijskega blaga za prvo silo. Osel je rigal pred štacuno, jaz pa sem slovesno nosil nakupljeno hrano v koša. Ko smo se po dobri malici, ki je zalegla za obed, vračali osel, fantek in jaz, sem spotoma opazil mesnico. Kupil sem kos govedine in košček za zrezke. Hotel sem ta dan imenitno večerjati ob svoji kuhinji. Ko sem se vrnil, je moja kuharica res vse čedno očistila. Takoj sva razpostavila vso brkljarijo po kuhinji, v shrambo pa jedila. Naročil sem si za večerjo zrezek. Dolgo sem čakal. Slednjič mi le prinese nekaj, kar je bilo prismojeno, prežgano, trdo kot kora — še dobre zobe sem imel, pa temu nisem bil kos. Dobila sta to kuharsko umetnijo cerkovnikova dva kužka in še ta dva sta trdo stisnila, preden sta pogoltnila. Ko je kuharica prišla po posodo, me je vprašujoče gledala. 'To se vam ni spo-neslo. Ni bilo užitno.' 'Nisem še nikoli pekla te reči. Žgance prav dobro skuham, tudi sok, fižol, zelje. Celo štruklje bi si upala prav zadeti. Takole si mislim: ako hočete bolj po gosposko jesti, kupite mi kuharske bukve.' Drugi dan sem ji res prinesel kuharsko knjigo.« # So dejanja in osebe v vaših zgodbah resnične? »V ljudeh je splošno velika zmota, kar se tiče dejanja in oseb v kateri koli povesti. Vedno iztičejo in iščejo. Kdo je neki ta in ta v povesti? Kje se je to zgodilo? Ali je bilo res tako? Ne razumejo, da življenje res podaja pisatelju snov, da so mu osebe modeli — kakor slikarju. Kljub temu pa povest ne sme biti resnična zgodba, toda resnič- nostna naj bo misel, dejanje, značaj. Kdo je opisan, kdo je podan? Nihče — ali pa vsi,' kakor kdo občuti. Če rečejo bralci: Zares je tako, res so taki in taki ljudje (res smo taki, ne bo zlepa kdo priznal), potem sodijo po pravici in so jasno zaslutili tudi idejo, ki živi v povesti. Ideja je pa jedro. Kakor je marmor jedro lepega kipa. Toda izoblikovanje je delo kiparja, pisarja, če ne da ideji oblike, umetnine ni, ideja ne zaživi. Kakor kipu ne da umetne oblike dleto, tako je pisanju ne da zgolj pero. Srce in duh oblikujeta. Zato se vsak pisar dolgo trudi, preden se zave, česa naj ne zapiše. Odličen nemški kritik trdi, da je treba pisarju največje modrosti tedaj, ko gre za to, kaj naj zamolči. Do tega spoznanja je redno dolga pot.« O Pa še besedo dve o knjigi Pod svobodnim soncem? »Dve leti sem ril za staro zgodovino. Nakupil sem si marsikaj. Prokopija sem pre-prebral v izvirniku z latinskim komentarjem. Kulturno zgodovino Bizantija mi je posodil škof Jeglič, zelo obširno delo v dveh debelih zvezkih. Hodil sem tudi v muzej, kjer mi je Valter šmit prav rad razkazoval rimsko orožje in čelade iz takratnega stoletja. Ob tem delu sem si zamišljal potek in si ga kratko snoval na papir. Ko sem po dveh letih trdega študija imel že polno zapisov in tudi ves načrt za fabulo, sem se lotil. Zagrizel sem se tako v delo, da se mi je kajkrat zgodilo, da sem pozabil na zajtrk, ki mi ga je sestrična Anica prinesla v sobo. Tudi to se mi je pripetilo, da sem naglo stopil v stranišče in kar grede hotel prižgati cigareto, pa sem cigareto vrgel v stranišče, gorečo vžigalico pa si vtaknil v usta. Pisal sem s tako vnemo kake prizore, da sem se potil od navdušenja, ker sem vse podoživ-ljal sam.« Priredil J. Vidic Razpis štipendij iz Prešernovega sklada Prešernov sklad razpisuje za leto 1971/72 štipendije za umetniško izpopolnjevanje na ustreznem visokošolskem zavodu ali sorodni ustanovi doma ali v tujini. V prošnji je treba navesti podroben program študija oziroma izpopolnitve, kdaj namerava začeti z delom in koliko časa (mesecev) potrebuje za izvršitev študij skega programa in kraj ter institucijo, kjer namerava delati; pri štipendijah za tujino je treba navesti dosedanje študijsko bivanje v tujini in izkazati primerno znanje tujega jezika. Višino podeljene štipendije določa upravni odbor. Vsi kandidati morajo priložiti pristanek in priporočilo ustanove, kjer delajo in kratek življenjepis. Kandidati lahko vlagajo prošnje vse leto in jih kol-kujejo z 0,50 din na naslov: Upravni odbor Prešernovega sklada, Ljubljana, Zupančičeva ul. 6. Upraini odbor Prešernovega sklada Gasilci Save praznujejo TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din Občni zbor jeseniškega filatelističnega društva Te dni bo v tovarni »Sava-< več pomembnih prireditev, j Podjetje praznuje 50-lctnico j obstoja, odkar se je v Kra- ', nju in v Jugoslaviji prvič ustanovilo gumarsko podjetje. S samim razvojem pa se je pokazala potreba po požarni varnosti na vseh mestih v tovarni. To so tudi tedanji lastniki uvideli za potrebno. Dovolili so, da se ustanovi gasilsko društvo, ki danes že šteje 150 aktivnih članov in praznuje 40-letnico svojega delovanja. Da bi ta praznik čim bolje proslavili, so se gasilci »Save« že v preteklem letu 1970 močno prizadevali dostojno proslaviti svoj jubilej, kar so tudi dokazali z odličnimi rezultati na tekmovanjih in v sami tovarni. Za zaključek so si zadali nalogo, da v petek popoldne (12. 2. 1971) ob 17. uri izvedejo samostojno praktično vajo v mestu Kranj, in sicer reševanje gorečega objekta »Stara pošta«. V soboto, 13. 2. 1971, bodo gasilci na svojem rednem občnem zboru polagali račune o delu v preteklem letu in pregledali rezultate, dosežene v 40 letih obstoja društva. Istočasno bodo tudi slovesno počastili ustanovne člane gasilskega društva »Sava« Kranj. V torok, 2. februarja, so se na občnem zboru zbrali člani fiilatelističnega društva Jesenice. Predsednik Volodij Stojan je v poročilu nakazal vse težave, ki že dlje časa tarejo ne samo jeseniške, temveč vse slovenske filateliste. Odogovorni v Beogradu namreč že nekaj let vodijo popolnoma samovoljno polivko izdajanja jugoslovanskih poštnih znamk. Tako se dogaja, da cela vrsta jugoslovanskih znamk izide v zelo majhnih nakladah in je še ta prodana povečini v tujino ter je na voljo le nekaterim posameznikom. Ljubiteljem znamk in resnim filatelistom pa so znamke v takem primeru dosegljive le za tudi i nekajkrat večjo nominalno ceno ali samo za devize. Ra-I zen tega so v Beogradu zelo ' samovoljno določili ključ /.a razdelitev znamk, ki upošteva Je promet pošt, ne pa želje iin potrebe filatelistov. Jeseniški filatelisti so sklenili z vsem seznaniti predsednika republike Tita in častnega člana filatelistične zveze Slovenije Edvarda Kardelja z zahtevo, da se enkrat za vselej konča samovoljna špekulacija z izdajanjem jugoslovanskih znamk. Na občnem zboru na Jesenicah so ugotovili vrsto škodljivih posledic take politike, ki odvrača filateliste v tujini od zbiranja jugoslovanskih znamk. Še posebej mladim filatelistom doma pa jemlje veselje do zbiranja. Tako je popolnoma nemogoče uresni- čevati vzgojne cilje mladiflf z zbiranjem znamk, v tujil* pa je vpliv znamke kot # rokega propagandnega sred siva za našo državo hud" zmanjšan. Sklep jesoniškri filatelistov je podprl tud1 pred s taivnik i i I a t eli sLi-čn eg> društva Triglav iz Ljubi j aH* Jeseniškim filatelistom # se v zadnjem času pridružil' tudi filatelisti z Bleda. SI& nili so da bodo 1. avgusta & občinski praznik in v poći' stitev 30-letnice vstaje jug** slovanskih narodov prirod*' fiilatolistično razstavo na ^ sanicah. Izvolili so tudi 00* odbor, za predsednika pa V0, novno Volodij a Stojana. Slikopleskarstvo Škof j a Loka takoj zaposli več VK slikopleskarjev KV slikopleskarjev PK slikopleskarjev Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razpisuje prosta delovna mesta za: 5 srednjih medicinskih sester za kirurgični oddelek, 1 srednjo medicinsko sestro za interno ambulanto. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom v IS dneh po objavi razpisa na naslov: Splošna bolnica Jesenice. ZID Kranj, Pot na kolodvor 2 išče večje število delavk za priučitev šivilje v konfekciji. Interescntke naj se čimprej zglasijo na upravi podjetja. OBIŠČITE NAS V MESECU MURKE od 15. februarja do 10. marca V LESCAH V RADOVLJICI IMA BLEDU IN NA JESENICAH m u rli a jgtasi mmmm MOTORNO KOSILNICO bertolini in G RABLJE sonce tri v zelo dobrem stanju prodam. Carman, Sp. Senica 6 Pri Medvodah 519 Prodam suha bukova DRVA. Zg. Besnica 21 520 Prodam rabljeno TELEVIZIJO z mizico, 100-litrski HLADILNIK in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Kranj, Župančičeva 30" 521 Prodam osem mesecev brejo KRAVO s četrtim teletom. Pintar Frančiška, Virlog 18. Škofja Loka 522 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Kranj, Jezerska cesta 39 523 | Prodam domače ČRNO VINO. Kokrica, Dežmanova 16, Kranj 524 Prodam 13-cohski GUMI VOZ. šutna 21, Žabnica 525, Prodam KRAVO, dobro •filekarico. Beštcr Jože, Ovsi-*e 12, Podnart 526 Prodam stoječa OREHOVA DEBLA. Velesovo 4, Cerklje 527 Prodam 5000 kg REPE in SEMENSKO GRAHORO. Grad 43, Cerklje 528 Prodam KAVČ in dva FOTELJA z mizico. Naslov v oglasnem oddefku 529 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kalan, Suha 27, Škofja Loka 530 Prodam »MRKAČA*. Struže-vo 18, Kranj 531 KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 4 NK DELAVCE za tovarno močnih krni'1 5 POLJEDELSKIH DELAVCEV 2 TRAKTORISTA Samsko stanovanje za poljedelske delavce in traktorista preskrbljeno. Prija-Yf pošljite na naslov Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg fO Rok za oddajo prijav •>e 15 dni po objavi oglasa. *zdaja in tiska ČP »Go-"^njski tisk« Kranj, Ulica Mo*e Pijade — Naslov •uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščin—Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni, redakcija 21-835 , 86°: uprava lista, Blagoglasna in naročniška «užba 22-152. — Naročni-J?: fetna 32, polletna 16 J"11, cena za eno številko ^ Para. Mali oglasi: belo« 1 *n* naro^niW imajo ou /• popusta. Neplačanih glasov ne objavljamo. KUPIM POSESTI Prodam VRT na Visokem. Poizve se v Velesovem št. 4, Cerklje 540 OSTALO Osamljen fant, star 23 let, želi spoznati dekle blagega srca, ki bi si želela dopisovati o vsem lepem. Ponudbe poslati pod »Sreča« 541 AVTO — MOTO DRUŠTVO PODNART obvešča, da je pri-četek tečaja za voznike A, B kategorije v nedeljo, 14. februarja 1971, ob 8. uri v domu AVTO — MOTO v Pod-nartu 542 Kupim KOTEL za žganjeku-ho od 40 do 50 litrov. Cezar Ana, Gorica, Radovljica 532 Kupim do 10 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Petrič, Pšenična Polica 13, Cerklje 533 Kupim 2000 ZIDAKOV. Ti-ringer Janez, Križnarjeva 2, Kranj 534 Kupim prazne A2 PANJE, laj I ar, Sp. Brnik 36 535 MOTORNA V02ILA' Prodam dostavni AVTO CITROEN SPAČEK ali zamenjani za les. 1'ajl'ar, Sp. Brnik 36, Cerklje 536 I STANOVANJA f JIMMIIIMB........—J Uslužbenka nujno potrebuje neopremljeno SOBO na Bledu, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 537 Nujno iščem prazno SOBO ali stanovanje v Kranju ali okolici. Informacije popoldne. Kranj, Moša Pijade 46, stanovanje 18, IV. nadstropje 538 TROSOBNO STANOVANJE v Škof ji Loki zamenjam za enakovredno v Kranju ali Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 539 Jesenice RADIO 10. februarja špan.-itali jan. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE 11. februarja amer. barv. CS film POJEM PESEM DOMI-NIOUE 12. februarja franc.-italijan. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP Jesenice PLAVŽ 10. februarja amer. barv. CS film POJEM PESEM DOMI-NIOUE 11. —12. februarja angl. barv. CS film LIGEJIN GROB Dov je-Mo j strana 10. februarja amer. barvni film DESPERADOSI Kranjska gora H. februarja špan.-itali jan. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJI. Delavski dom JAVORNIK 10. februarja angl. barv. CS film LIGEJIN GROB 12. februarja amer. barv. SC film POJEM PESEM DOMIN IOUE Radovljica 10. februarja zah.-nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 20. uri, amer. barv. film NOMADI IZ SEVERA ob 18. uri 11. februarja amer. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 20. uri 12. februarja amer. barvni film ŠTIRJE V BURJI ob 20. uri Bled 10. februarja brazil. barvni film AN TON IO PRINAŠA SMRT ob 17. in 20. uri 11. februarja franc. barv. film PRIVATNI BAZEN ob 17. in 20. uri 12. februarja franc. barv. film PRIVATNI BAZEN ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 10. februarja italij. barvni film ZA VSAKO CENO ob 18. in 20. uri 11. februarja zart-nem. barv. film BALZACOVE GRESNI-CE ob 20. uri 12. februarja franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE ob 18. uri, nemški '?arv. film BALZACOVE GREšNiCE ob 20. uri Železniki OBZORJE H), februarja fi an< . barvni film SANATORIJ ZA ŽENE ob 19.30 12. februarja angl. barvni lilm KJE JE JACK ob 19.30 Kranj CENTER 10. februarja premiera itali-jan. barv. ĆS filma POŽIG RIMA ob 16., 18. in 20. uri 11. februarja amer. barvni film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 16., 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. filma PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma LJUBEZENSKA IGRA ob 22. uri Kranj STORŽIČ 10. februarja švedski barv. film ROKE KVIŠKU FRE-DI ob 16., 18. in 20. uri It. februarja amer. film VVINCHESTER 73 ob 16. uri, italij. barv. CS film POŽIG RIMA ob 18. in 20. uri Tržič 12. februarja amer. barv. CS film PREPLAH V FIRECRE-EKU ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 10. februarja premiera ameriškega barv. filma LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 17.30 in 19.30 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SREDA — 10. februarja, ob 19.30 J. stoka: MOč UNIFORME, gostuje Slovensko gledališče Trst v okviru tedna slovenske drame v Kranju. ČETRTEK — 11. februarja, ob 19.30 red KOLEKTIVI — ČETRTEK Andrej Hieng: OSVAJALCI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PETEK — 12. februarja, ob 19.30 red KOLEKTIVI -- PETEK Andrej Hieng: OSVAJALCI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Zahvala Ob smrti dragega moža in očeta Stanka Studena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu podjetja Elektro Kranj — PE za nesebično pomoč, ki nam jo je nudilo v času njegove bolezni in ob smrti. Nadalje se zahvaljujemo sodelavcu tov. Baseju za ganljive besede ob njegovem grobu, pevcem za občuteno zapete pesmi, gospodu župniku za spremstvo ter sodelavcem iz Save Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kranj, 8. februarja 1971 Žalujoči: žena in hčerki Obletnica Ob obletnici prerane smrti našega dragega moža, sina in strica Franca Kosa se ponovno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, ga obsuli s i vetjem in ga spremili k preranemu grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Kranj, 8. februarja 1971 žena, mati, sestre, nečaki in nečakinja Na cesti maršala Tita na Jesenicah je v soboto, 6. februarja popoldne voznik osebnega avtomobila Mirko Kresal z Bleda s prednjim odbijačem zadel v nogo Marjana Klemen-čiča z Jesenic, ki je prečkal cesto. V nesreči si je pešec zlomil nogo in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na Sp. trgu v škofji Loki je v nedeljo dopoldne zaradi prehitre vožnje v ovinku zapeljal ob betonski podstavek žične ograje voznik osebnega avtomobila Mihael Pintarič iz Škofje Loke. Ob trčenju je sopotnik Atif Grbič iz Škofje Loke dobil hude poškodbe. L. M. Življenje ima prednost V okviru tromesečne jesen-sko-zimske prometno vzgojne akcije, ki se je končala konec minulega leta in v kateri so sodelovali številni občinski sveti za splošne in notranje zadeve, je škofjeloška postaja milice izdelala posebno študijo o cestno prometni problematiki na območju komune. Dokument navaja, da je bilo od 1. januarja 1969 do 31. oktobra 1970, torej v manj kot dveh le.'ih, tod zabeleženih 737 prometnih nesreč. V 545 primerih so ugotovili le materia'no škodo, v 180 primerih težje ali lažje poškodbe voznikov in sopotnikov, v 12 primerih pa so nezgode zahtevale smrtno žrtev. Odkrivanje in raziskovanje vzrokov nesreč je pokazalo zelo zanimive rezultate: največ (197) katastrof sta zakrivili prehitra oziroma neprimerna hitrost; sledita jima izsiljevanje prednosti (133) in vinjenost (111). Preostalim nezgodam (296) so botrovali različni drugi objektivni in subjektivni vzroki. Omenjene podatke je obravnaval tudi svet za splošne in notranje zadeve občine Škofja Loka. Člani so se pomudi-li predvsem pri analizi dveh izmed treh osnovnih elementov varnosti v prometu — pri stanju vozišč in stanju voznikov. Dvoletno opazovanje je pokazalo, na katerih mestih in Vlom v vikend hišico Neznanec je vlomil v vikend hišico Gros Jožeta iz Pristave pri Tržiču. Vlom je bil izveden v času od začetka decembra lani pa do 7. februarja letos. Storilec je razbil steklo na oknu in tako prišel v notranjost. Ukradel je električno črpalko v vrednosti 600 din in nekaj okvirjev od slik. Vlom v bife V noči od 4. na 5. februar je neznanec vlomil v bife samopostrežne trgovine trgovskega podjetja Loka v škofji Loki. V t/jovino je zlezel skozi odprlo zračno okno. Iz nezaklenjenega predala točilne mize je vzel okoli 300 din, iz drugega predala pa 50 zavitkov cigaret morava ln 20 zavitkov cigar«t filter 57. na katerih delih obstoječih voznih površin v komuni so bile nesreče najpogostejše. Vrh spiska, ki zajema samo karambolne točke, kjer se je pripetilo vsaj 5 nezgod, tvorijo križišče poleg Petrol servisa v Škofji Loki (24), odsek ceste skozi Log v Poljanski dolini (21), križišče Plev-na in ovinek v Gorenji vasi (po 18) ter del Ljubljanske ceste mimo Kovača in most prek Traškega grabna (po 17). Objektivni vzrok nesreč na navedenih mestih sta slabo stanje vozišča in neustrezna urejenost križišč. Vendar ne gre spregledati subjektivni razlog, saj do karambolov ne bi prišlo, če bi šoferji upoštevali določila temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki med drugim pravijo, da mora voznik hitrost vožnje prilagoditi lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, vremenskim razmeram itd. Hkrati z materialno škodo, ki je leta 1969 znašala okrog 200 tisoč novih din, in se v desetih mesecih lanskega leta povzpela na 227 tisoč 300 novih din, raste tudi število smrtnih žrtev. V tabeli nanizane karambolne točke so leta 1969 zahtevale 5 življenj, od januarja do novembra 1970 pa že 7 življenj. Kar za osem izmed dvanajstih smrtnih primerov je kriva vinjenost. Ob tem podatku bi se morali zamisliti, saj kaže, da so — bolj kot slabo cestišče ali vozilo — krivi neodgovorni šoferji. Namesto da bi jim avtomobil pomagal premagovati nekdaj neskončne razdalje in širil akcijski radij gibanja, ga spreminjajo v sredstvo individualnega izražanja svojih nagnjenj in strasti: agresivnosti, egoizma, večvrednosti, ugajanja nasprotnemu spolu itd. Dokler ne bomo spoznali in odpravili napak, dokler ne bo sleherni lastnik motornega vozila spoznal, da je cesta namenjena najširšemu krogu občanov, da si promet in prometne predpise ni mogoče razlagati po svoje, toliko časa nima smisla pričakovati bistvenega skrčenja »črnih list«. Celo tehnično popolni stroji in brezhibno urejene asfaltne površine ne morejo preprečiti katastrof — če jih uporab lja nespreten ali predrzei voznik. ftf. IHiJgon V Železnikih podelili plakete Branka Ziherla Devetič zlato za Mira Cerarja Tedenska tribuna je v petek zvečer v novi kino dvorani Obzorje v Železnikih že dvanajstič zapored podelila plakete Branka Ziherla. Pod pokroviteljstvom skupščine občine Škofja Loka, tovarn Alples in Iskra Železniki je zlato, srebrno in bronasto plaketo ter častna priznanja nagrajencem izročil odgovorni urednik TT Zoran Jerin. Športni novinarji petih slovenskih informativnih hiš — Dela, Dnevnika, Večera, Radia in Televizije — so letos že devetič proglasili za najboljšega telovadca Mira Cerarja. Cerar je dobil zlato plaketo za prvo mesto na konju z ročaji, osvojeno na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Srebrno odličje je pripadlo košarkarju in sedanjemu trenerju Olim-pije Ivu Danevu, kapetanu reprezentance, ki je lani v Ljubljani osvojila zlato medaljo in prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Bronasta plaketa pa se je tokrat znašla v rokah namiznoteniške-ga igralca Olimpijc Ištivana Korpe, ki je lani na evropskem prvenstvu v Moskvi osvojil srebrno medaljo med posamezniki. Častna priznanja so prejeli kcgljavka Iva Ludvik (štore) za srebrno medaljo, osvojeno na svetovnem prvenstvu v Bolzani, košarkarja Olimpije Aljoša Žor-ga in Vinko Jelovac za odlično igro v reprezentančnem dresu, ki si je priborila naslov svetovnega prvaka, ter padalec Štefan Pesjak za osvojitev srebrne medalje v skupinskih skokih s 1000 m na svetovnem padalskem prvenstvu v Lescah. V več kot dveurnem programu so športni novinarji Dela in RTV vodili razgovore z najboljšimi slovenskimi športniki. Tako se je s Cerar-jem pogovarjal Boris Kutin, novinarki Marjana Spindlcr ter Bernarda Rakovcc pa sta prijetno kramljali s kegljav-ko Ivo Ludvik in peteroboj-ko Marjano Peče. Z Milošem Vratičem in Mileno Kovač se je pogovarjal Boris Kutin, medtem ko je Franci Pavšar imel tokrat v rokah padalca Štefana Pesjaka in smučarskega tekača Alojza Kcrštaj- SENTA Skladišče Kranj Tavčarjeva 31 obvešča cenjene stranke, da je prodaja mlevskih izdelkov in zamenjava žitaric vsak dan od 7. do 15. ure. PRIPOROČAMO SE na. Zveznega namiznoteniške-ga kapetana Janeza Terana in selektorja smučarskih skakalcev Petra Eržena je na oder pripeljal Stane Trbovc, Tugo Klasinc pa je klepetal s športniki loške občine; s tekačema Filipom Grašičem in Božom Kordežem, z rokometašico Anico Bitenc ter z alpskim smučarjem Ivanom Mohori-čem. Da pa večer ne bi bil pre-dolgočasen, so poskrbeli ansambel Črne vrane in pevca Doca Marolt in Bor Gostiša. I Kot je že v navadi na takih in podobnih prireditvah občinstvo zabava tudi Tone For-nezzi — TOF, ki se je gledalcem tokrat predstavil s »Poprečnim Slovencem«. Program pa je spretno vodil napovedovalec Borut Mencinger. Vse prisotne športnike so z lepimi nagradami razveselila škofjeloška podjetja. Tovarni Iskra in Alples pa sta v popoldanskem času nagrajencem in gostom razkazali še proizvodne obrate. D. Humer Prvaki Kranja: Očko, Belančič, Selan in Ovsenek Smučarski klub Triglav je pred dnevi organiziral prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za mlajše mladince, starejše in mlajše pionirje ter cicibane. Na 20-metrski skakalnici v Naklem je nastopilo okoli 40 tekmovalcev. Vrstni red: CICIBANI — L Ovsenek, 2. Šink, 3. Bajželj, MLAJŠI PIONIRJI — 1. Selan, 2. Galjot, 3. škrjanc, STAREJŠI PIONIRJI — L Belančič, 2. Praprotnik, 3. Zi-herl, MLAJŠI MLADINCI - 1. Očko, 2. Kozjek, 3. Pe-ternel, 4. Podobnik, 5. Brenkuš itd. Miličniki in cariniki so tekmovali Minuli petek je bilo v Kranjski gori tradicionalno tekmovanje v veleslalomu in sankanju. Na tem tekmovanju so se že sedmič zaporedoma pomerili miličniki vseh postaj mejne milice, vseh postaj splošne milice in cariniki iz carinarnic na Gorenjskem. Šestkrat je to tekmovanje v minulih letih pripravila druga sindikalna organizacija mejne ali splošne milice, letos pa so tekmovanje organizirali člani sindikalne organizacije postaje mejne milice v Kranjski gori. V veleslalomu se je v petek pomerilo 21 tekmovalcev, v sankanju pa 34. REZULTATI: veleslalom — 1. Florijan Radon (oddelek milice Bled) 2:01,6, 2. Janko Šokli (PMM Kr. gora) 2:03,2, 3. Miroslav Dovžan (OM Bled) 2:043, 4. Igor Rebck (carinarnica Jesenice) 2:08,Q> 5. Jože Pregarec (PMM Kr-gora) 2:12,9. Sankanje — h Florijan Radon (OM Bled) 3:49,0, 2. Stane Kropar (carinarnica Ljubelj) 3:49,6, Franci Kališnik (carinarnica Ljubelj) 3:54,0, 4. Andrej Maver (carinarnica Jesenice) 3:58,0, 5. Jože Pregarec (PMM Kr. gora) 4:05,7. EKIPNO: veleslalom — 1. PMM Kij gora 6:42,5 (šekli, Pregarec. Kordič), 2. PM Radovljici 6:42,9 (Radon, Dovžan, Stanovnik), 3. UJV Kranj 12:02,0 (Skubic, Kuralt, šmit Matjaž). EKIPNO: sankanje " 1. Carinarnica Ljubelj 12:l6.y (Kropar, Kališnik, Jarc), 2' PM Radovljica 13:49,1 (B| don, Avguštinčič, Komac). \ PMM Kranjska gora 13:5'" (Pergarec, Kodič, Marti^ vič). A. t- Zimske konjske dirke na Bledu Konjeniški klub Triglav z Bleda je v nedeljo priredil zimske konjske dirke. V kategoriji sani enovprega — ii-voščki je b\\ prvi Franc Me-žan s konjem Vrancem, v kategoriji vožnje z artiči je bil prvi Jože Vester z žrebcem škratom. Franc Langus s P°. šice pa je s konjem Mark°/~ zmagal v kategoriji krneč* enovprežne sani. V zadnji to ki, ki je bila tudi najzani«1^ vejša (jahač in smučar), ' zmagal Andrej Ristič s k njem Ibrom. B- M- Desetič za Pokal Vitranc Slalom in veleslalom za F IS točke Poročali smo že, da so člani organizacijskega odbora za deseti Pokal Vitranc v petek na tiskovni konferenci v Motelu Medno prisotne časnikarje seznanili z letošnjim tekmovanjem moških v slalomu in veleslalomu. Letošnje jubilejno deseto FIS — 1 A tekmovanje za Pokal Vitranc, ki bo 20. in 21. februarja na novi progi se sicer ne šteje za svetovni pokal, šteje pa se za FIS točke. Kranjskogorski prireditvi tako torej to tekmovanje ne zmanjšuje vrednosti, saj bodo organizatorji z novimi programi prihodnje leto spet skušali dobiti organizacijo za točke v svetovnem pokalu. Na letošnje tekmovanje so povabili predstavnike devetnajstih držav. Medtem ko morajo na to tekmovanje poslati prvo garnituro članice OPA (Avstrija, Švica, Italija, Francija in ZRN), bodo ostale udeleženke poslale svoje najboljše mlade moči. To je hkrati priložnost, da se prav mladi talentirani tekmovalci prebijejo v sam vrh alpskega smučanja. Z organizacijo mednarodnih tekmovanj so v Kranjski gori pričeli že leta 1942. Tokrat so prvič organizirali mednarodni Bukovniški smuk za moške in ženske. Bu-kovniški smuk je tako postal popularen in cenjen, da je FIS organizacija leta 1961 odobrila tekmovanje pod nazivom »POKAL VITRANC« kot FIS 1A prireditev za slalom in veleslalom. S tem, da so se doseženi rezultati že trikrat veljali za svetovni pokal, je organizacijski komite Pokal Vitranc, z njim pa tudi Kranjska gora, dobila največje mednarodno priznanje. Le dobre tri mesece je bilo treba, da je prizadevnim Kranjskogorcem uspelo urediti novo tekmovalno progo tako, da je pripravljena za obračun med vraticami in da jo je tudi FIS organizacija sprejela. Za novo progo so morali posekati 800 kubikov lesa, razstreliti mnogo štorov in veliko skalno gmoto, ki je .krasila' sredino terena. Za dela so porabili 250.000 tisoč dinarjev, za prihodnje leto pa imajo v načrtu, da ob novi progi postavijo še vlečnico. SPORED TEKMOVANJA JE NASLEDNJI: SOBOTA, 20. FEBRUARJA, OB 10. URI PRVI TEK VELEŠLALO MA, OB 13.30 DRUGI TEK VELESLALOMA, NEDELJA, 21. FEBRUARJA, OB 10. URI PRVI TEK SLALOMA IN OB 12. URI DRUGI TEK SLALOMA. D. Humer Skoki za pokal Kranja Najboljši iz Križev V organizaciji smučarskega kluba Triglav je bilo v petek fca skakalnici v Naklem tradicionalno mednarodno tekmovanje pokal Kranja v smučarskih skokih za kategoriji starejših "» mlajših pionirjev. Med več kot 90 tekmovalci so imeli največ uspeha mladi skakalci planiške šole iz Sebenj. Leti so ludi osvojili prehodni pokal, ki ga je branila ekipa SD Jese-Jdc. Jeseničani so bili tokrat slabši in so se morali v ekipni konkurenci zadovoljiti šele s četrtim mestom. Vrstni red: STAREJŠI PIONIRJI — L Burjak (Alpina), 2. «»bnikar (Križe), 3. Rožič, 4. Mežik (oba Jesenice), 5. Lukanc (Križe), 6. Belančič (Triglav) itd., MLAJŠI PIONIRJI — I. An*elj, 2. Berčič (oba Ilirija), 3. Demšar (Križe), 4. Selan (Tri-*"■*). 5. Podobnik (Alpina) itd. EKIPNO: 1. Križe, 2. Alpina, A- Ilirija, 4. Jesenice, 5. Zahomec, 6. Triglav itd. Kr. gora prvak Od petka do nedelje je bilo na Jesenicah letošnje mladinsko državno prvenstvo. Nastopile so le tri ekipe: Jesenice, Kranjska Bora, Partizan (Beograd), jzven konkurence pa še ljubljanska Olimpija. Najboljšo igro so poka-ZaH mladi Kranjskogorci, SaJ so prepričljivo premagali vse svoje nasprotnike in brez poraza osvojili letošnji najvišji naslov med mladinci. REZULTATI: Kranjska gora : Olimpija 16:2, Jesenice : Partizan 7:6, Jesenice : Kranjska gora 1:8, Kranjska gora : Partizan 14:2, Olimpija : Partizan 15:1. Vrstni red: 1. Kranjska gora, 2. Jesenice, 3. Partizan. -dh Na 20-metrski skakalnici nad Bistriškim klancem je SK Triglav organiziral letošnje tradicionalno tekmovanje pionirjev za pokal Kranja. Nastopilo je nad 80 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tržičanom oba pokala V soboto in nedeljo je san-kaška sekcija ŠD Alples priredila meddruštveno tekmovanje v sankanju na cesti Zabrekve — Topolje. Tokrat je zaradi pomanjkanja snega bila proga nekoliko krajša. Sankači s tekmovalnimi eno-sedi so jo prevozili trikrat, z dvosedi pa dvakrat, tekmovalci z navadnimi enosedi dvakrat, z dvosedi pa enkrat. Nastopila je večina naših najboljših sankačev predvsem v disciplini z navadnimi sanmi. Šah Prvenstvo Kranja Pred dnevi se je pričelo šahovsko prvenstvo Kranja za letošnje leto. Na prvenstvu sodeluje od 50 povabljenih ša-histov le 14 igralcev. Prvenstvo bo potekalo vsak torek, sredo in petek. Kandidatov za prva mesta je več. Največ možnosti ima nedvomno Bukovac, nevarni tekmeci pa bodo še Matjašič, Naglic, šmid, Valjavec in Djordjevič. Rezultati prvega kola: Bukovac : Gazvoda 1:0, Valjavec : Vidali 1:0, Torkar : Marko remi, Lazar : Matjašič 0:1, srečanji Djordjevič : Podgornik in šmid : Vojičič sta bili odloženi. F. štagar Namizni tenis Triglav najuspešnejši Na prvem občinskem turnirju je sodelovalo več kot 50 igralcev iz sedmih klubov kranjske občine. Prva tri mesta so zasedli igralci Triglava. Vrstni red: moški: 1. Stare, 2. Klemene, 3. Korenjak, moške dvojice — Lužar : Korenjak (Sava), 2. Klemene : Čar-man (Triglav), ženske — 1. L. Novak, 2. Zakojič, 3. T. Novak, ženske dvojice — 1. Zakojič : Ožek, 2. L. Novak : T. | Novak. A. Novak j REZULTATI: tekmovalne sani: mladinke: 1. Kavčič (Sora), 2. Meglic (Tržič), članice: 1. Tišler, 2. Ovsenek (obe Tržič), 3. Kotnik (Triglav), st. člani: 1. M. Miklav-čič (Idrija), 2. M. česen (Tržič), 3. I. Miklavčič (Idrija), člani: 1. Bahun (Tržič), 2. Habjan (Alples), 3. Česen (Tržič), mladinci: 1. Kavčič, 2. Petelinkar (oba Sora), 3. česen (Tržič), dvosedi: L česen — česen (Tržič), 2. Debeljak — Habjan (Alples), 3. čarman — Kavčič (Sora). Ekipno — za pokal Turističnega društva Selca — 1. Tržič, 2. Sora, 3. Alples. Navadne sani: članice: 1. Tolar (Alples), 3. Tišler (Tržič), 3. Slapničar (Idrija), mladinke: 1. Perko (Tržič), 2. Jensterle, 3. Klanšič (obe Begunje), mladinci: 1. Perko (Tržič), 2. Petelinkar (Sora), 3. Valjavec (Tržič), st. člani: 1. M. Miklavčič (Idrija), 2. švab, 3. Valjavec (oba Tržič), člani: L Meglic (Tržič, 2.-3. Habjan (Alples), Basile (Idrija), dvosedi: 1. Zupan — Gaš-perin (Begunje), 2. Jane — Perko (Tržič), 3. Bogataj — — Petelinkar (Sora), Ekipno: Tržič, 2. Begunje, 3. Sora. P. Pokoren Prvenstvo SRS v slalomu Na startu vsi najboljši Prvo večje domače tekmovanje v alpskih disciplinah je za nami. Na Starem vrhu nad Škofjo Loko je domači smučarski klub Transturist spravil pod streho letošnje republiško prvenstvo v slalomu za člane in članice. Na startu se je po dolgih letih zbrala domala vsa slovenska smučarska elita z reprežen-tanti na čelu. Na odlično pripravljeni sla-lomski progi se je med člani vnel hud boj za prvo mesto. Že v prvi vožnji je s sekundo prednosti vodil naš najboljši alpki smučar Jeseničan Blaž Jakopič pred Ljubljančanom Kavčičem. Pri članicah pa je po prvem teku vodila lanskoletna republiška prvakinja Milena Pirnat (Maribor) pred Ljubljančanko Mojco Verd-nik. Kako dobro je bila pripravljena proga, kaže že podatek, da je Stravs (Jesenice) kljub visoki štartni številki zasedel odlično četrto mesto po obeh tekih. V drugem teku je Jakopič v sredini proge napravil napako, ki ga je stala prvega mesta. Tako je letošnji republiški naslov od- ' šel v Ljubljano. Zmagal je sicer Marko Kavčič, ki se na i drugi progi ni dal presenetiti in s solidno vožnjo najhitrejše prismučal na cilj. Pri članih sta obe favoritinji s prvega teka v drugem morali v sneg, zmagala pa je Rate-čanka Tanja Žerjav, ki tekmuje za ljubljansko Olimpi-jo. Organizacija tekmovanja je bila odlična, saj so bili rezultati zračunani kmalu po končanem tekmovanju, za kar gre zasluga odlični domaČi ekipi, ki je merila rezultate z Ornega napravo. Tekmovanje in merjenje časov so si ogledali tudi predstavniki organizacijskega komiteja Pokala Vitranc. Na njihovem FIS-1A tekmovanju bo čase merila prav Transturrstova ekipa, ki bo letos kot prva ekipa na mednarodnem tekmovanju merila čase. VRSTNI RED: člani: I. Kavčič (Olimpija), 2. Jakopič (Jesenice), 3. Gazvoda (Branik), 4. štravs, 5. Ponlkvar (oba Jesenice); članlice: 1. Žerjav (Olimpija), 2. Tevž (Fužfnar), 3. Kurnik (Akademik), 4. Hafner (Transturist), 5. Meglic (Radovljica). D. Humer *| v p r a š a n j e 3 o d g o v o r i razvojem turizma smo dobili tudi več zabave, zato me oddaljenost od drugih središč niti ne moti. Le večje stvari z možem kupujeva na Jesenicah, Bledu ali pa v Kranju.« BERTA STARE (22 let), šest let zaposlena v obratu, doma iz Bohinjske Bistrice 170: »Kako sem zadovoljna z delom? Tako ... Ta poklic me ni veselil, vendar druge možnosti nisem imela. Končala sem osemletko in sem, želela nadaljevati s študijem na administrativ- V petek zvečer je bila v Prešernovem gledališču slavnostna predstava Hlapcev, s katero ja Prešernovo gledališče proslavilo dva jubileja, in sicer 25. obletnico delovanja in 40. obletnico umetniškega dela Mirka Cegnarja. Prizadevnemu gledališkemu delavcu je kolektiv gledališča skupaj z igralci podaril spominsko darilo, skupščina občine pa mu je podelila Prešernovo plaketo. — Petkova predstava je bila obenem prva predstava v tednu slovenske drame. — (jk) — Foto: F. Perdan v soboto zvečer so v razstavnih prostorih pri Jelenu na Jesenicah odprli razstavo slikarja amaterjev iz vseh treh slovenskih železarn. Sodeluje 17 avtorjev, od tega 14 z Jesenic, ostali trije pa so iz Raven in štor. To je prva razstava, na kateri sodelujejo umetniki vseh treh železarn in je obenem tudi začetek tesnejšega kulturnega sodelovanja med slovenskimi žele-zarji. Na otvoritvi je pel pevski zbor Jeklar z Jesenic pod taktirko Poldeta Ulage. (jk) — Foto: F. Perdan IV. sindikalne zimskošportne igre Dokler na bohinjskem področju ni bilo obrata Modnih oblačil in živahnejšega razvoja turizma v tem delu radovljiške občine (ta se opaža prav sedaj) so bile tod možnosti za zaposlitev žensk zelo majhne. Trenutno je v obratu Modnih oblačil zaposlenih okrog sto delavk. Tri smo poprašali, kaj prinaša s seboj vse hitrejši turistični razvoj, kako so zadovoljne z delom in dohodkom in kako občutijo oddaljenost od večjih potrošniških središč? FRANCKA ČUFAR (25 let), sedem let zaposlena v obratu, doma iz Bohinjske Bistrice 181 b: »Odkar sem končni kontrolor, sem kar zadovoljna z delom. Na mesec poprečno zaslužim 1200 dinarjev in ker imam pri bratu stanovanje zastonj, mi trenutno ta dohodek zadošča. Tudi v prihodnje ne mislim menjati službe. Gostinstvo, ki se zadnje čase precej razvija, me ne veseli, če bi se pa zaposlila zunaj Bohinja, bi bila pa ves dan zdoma. Mislim, da se je v zadnjem času tudi v podjetju precej zboljšalo. Delo je sicer zahtevnejše, vendar so zato tudi osebni dohodki več j i.« MARTA BIZJAK (23 let), sedem let zaposlena v obratu, doma iz Bohinjske Bistrice 187: »Sem navadna delavka in zato zaslužim poprečno 800 dinarjev na mesec. Zadovoljna sem z delom in zato ne mislim menjati službe. Stanujem pri moževih starših in ker v podjetju za zdaj ne kaže za kakšno posojilo, z možem še ne moreva računati na novo stanovanje ali gradnjo. — Opazila sem, da se je zadnji dve leti tod precej spremenilo. Z m soli. locia ni ono denarja. Sedaj delam na traku in zaslužim poprečno 600 dinarjev na mesec. Če ne bi pela (malo študiram tudi solo petje) se s tem zneskom ne bi prerinila skozi mesec. Morda sem malo prezahtevna. Toda ker imam rada glasbo in različne zabavne prireditve (trenutno pojem pri bratih Arnol), mislim, da je tega v Bohinju še vedno premalo. Zadnje čase sicer ta del turistične dejavnosti narašča, vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi turističnimi središči bo treba v bohinjskem kotu še marsikaj narediti« A. 2. V soboto, 13., in v nedeljo, 14. februarja prireja občinski sindikalni svet iz Kranja IV. zimskošportne igre v veleslalomu. Tekmovanje bo v Mojstrani pod pokroviteljstvom Industrije bombažnih izdelkov iz Kranja. Izvedbo tekmovanja pa so zaupali smučarskemu klubu iz Mojstrane. Januarja je ObSS poslal vsem osnovnim sindikalnim organizacijam razpis športnih prireditev. Za veleslalom je prijavilo tekmovalce 35 delovnih organizacij, ki bo poslalo v nedeljo na smučišča okrog 350 tekmovalcev od tega prek 60 žensk. Tekmovalce in tekmovalke so razdelili v štiri razrede. I. razred predstavljajo smučarji do 25 let, II. razred tekmovalci od 25 do 35 let, II. razred tekmovalci od 35 do 45 let in IV. razred tekmovalci nad 45 let. Tekmovanje se bo začelo v soboto, 13. februarja ob 10. uri za tekmovalke II. in III. razreda ter za tekmovalce III. in IV. razreda. V nedeljo, 14. februarja bo od 10. uri veleslalom za tekmovalke I. razreda in tekmovalce I. in II. razreda. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v soboto in v nedeljo v hotelu Triglav v Mojstrani po končanem tekmovanju za vsako skupino posebej. Praktična darila za najboljše so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije kranjske občine. Ib KAVA § ŽIVIL-A V NOVI 0 EMBALAŽI * ŠE & BOLJŠA