GLASILO i-i
trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati
delavcev organizacije združenega dela _________=■
61001 ljubljena, parmova 33	—
LJUBLJANA, DECEMBER 1978
LETO XVII. ŠT. 79
VSEM
DELAVCEM IN DELAVKAM ŽELIMO
V	NOVEM LETU 1979 VELIKO OSEBNE
IN DRUŽINSKE SREČE, VELIKO ZDRAVJA IN RADOSTI,
NIC NESREČ PRI DELU; VELIKO
PRODUKTIVNOST IN USPEŠNO POSLOVANJE ENOTE, V KATERI ZDRUŽUJETE SVOJE DELO!
VELIKO ZDRAVJA IN RADOSTI
V	NOVEM LETU 1979 ŽELIMO TUDI VSEM UPOKOJENCEM IN UPOKOJENKAM NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE!
Uredništvo GLASILA
*c^&tmietne zel je in eOcSeila
Vladimir Kralj	Stanislav Pesjak	Anton Golja
DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE DINOS
Zaključujemo prvo poslovno leto nove samoupravne organiziranosti TOZD Priprava odpadnih surovin, TOZD Regeneracija tekstila in Delovne skupnosti naše delovne organizacije.
S skupnimi napori, vestnostjo in prizadevnostjo vseh delavcev združenega dela ter z akcijskim pristopom k zastavljenim nalogam za dosego ciljev tekoče in razvojne poslovne politike, smo prišli do odličnih poslovnih rezultatov. Tako beležimo vrednostno in količinsko rekordno leto. To pomeni, da je Dinos zaživel v novih organizacijskih tvorbah poslovno, samoupravno na osnovi določil zakona o združenem delu in družbenopolitično. Tudi boljša informiranost na vseh ravneh ima svoj velik vpliv za pridobivanje prihodka na svojem področju dele., tako da lahko upravičeno trdimo, da imamo delitev dohodka po rezultatih opravljenega dela.
Leto 1978 pomeni še korak naprej h kakovostnejšemu zbiranju koristnih odpadkov in pripravo lete h v odpadne surovine za našo bazično in predelovalno industrijo.
Upravičeno ga lahko imenujemo »leto gradenj« in »leto kakovosti odpreme pripravljenih odpadnih surovin«.
Želim, da v našem združenem delu nadaljujemo začrtane smeri sedanjega srednjeročnega obdobja tudi v novem in v temeljnih planih obeh TOZD za obdobje 1979 in 1980, da bomo le tako dosegli cilje naše razvojne politike tja do leta 1985.
Na celotni vpliv pa mora imeti bistveni vpliv krepitev samoupravne organiziranosti, saj morata temeljni organizaciji zaživeti kot resnični celoti in hkrati skrbeti za nadaljnjo samoupravno reorgani-ziranost na osnovi določil zakona o združenem delu.
Prepričan sem, da bomo v novem poslovnem letu nadaljevali z aktivnostjo in željo po uspehu in dobrih rezultatih dela.
Zahvaljujem se vsem sodelavcem v našem združenem delu za odlične uspehe in rekordne količine zbranih odpadnih surovin in jim želim, kakor tudi njihovim družinam in njim najbližjim zdravje, uspeh in srečo v novem poslovnem letu.
Vladimir Kralj
NAŠA PRIZADEVANJA ZA STABILNE EKONOMSKE TOKOVE MORA SPREMLJATI TUDI USTREZNO SAMOODPOVEDOVANJE
DIREKTOR TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Ob zaključku leta z zadovoljstvom gledamo na dosežene delovne rezultate. Delovna vnema in zavesi, ki ste jo izkazovali delavci tekstilnih obratov v Bohovi in Ljubljani, se je obrestovala in lahko ugotavljamo, da smo kljub določenim težavam, s katerimi smo se srečevali pri našem delu, uspešno presegli vse naše delovne načrte.
Uspehi naj nas ne uspavajo, težave in probleme moramo odpraviti. V našo proizvodnjo moramo uvesti modernejše tehnološke delovne postopke in ustvariti boljše pogoje dela.
Leto 1979 je leto priprave planov za novo srednjeročno obdobje. Naša naloga pa je, da se istočasno s pripravo na gradnjo novega poslovno proizvodnega objekta, kamor naj bi se preselil celotni tek-
stilni obrat Ljubljana, odločimo ne samo za srednjeročno, temveč dolgoročno proizvodno usmeritev. Ta naj bazira na moderni tehnično intenzivni tehnologiji predelave tekstilnih odpadkov v sekundarne tekstilne surovine ob boljših delovnih pogojih in na kakovostnem povezovanju z industrijo-porabni-c.o teh surovin.
Želim, da bi se v prihodnjem letu še bolj okrepilo samoupravno odločanje v vseh družbenoekonomskih odnosih naše TOZD in DO, kar je porok za delovne uspehe in še hitrejšo rast produktivnosti.
Vsem delavkam in delavcem TOZD Regeneracija tekstila, kakor tudi ostalim delavcem delovne organizacije DINOS, želim tu ■ di v novem letu 1979 obilo delovnih uspehov, osebne sreče in plodnega sodelovanja.
Stanislav Pesjak
DOPISUJTE V GLASILO
dajmo
industriji
odpadne
surovine
dinos
V. D. DIREKTOR TOZD PREDELAVA ODPADNIH SUROVIN
Ob izteku poslovnega leta 1978 se zahvaljujem vsem poslovodjem, vodjem skladišč, vzdrževalcem in mehanikom, ki so aktivno sodelovali pri naporih, da bi naša hidravlična stiskalnica in drugi delovni stroji ter transportna sredstva delovala s čim krajšimi zastoji-
Iskreno želim, da bi bilo v nastopajočem novem letu to sodelovanje še boljše in učinkovitejše in da bomo načrtovane naloge v proizvodnji, transportu in v blagovnem prometu opravili še uspešnejše kot v starem letu.
Vsem članom naše delovne organizacije želim uspešno NOVO LETO 1979.
ing. Anton Golja
VODJA KOMERCIALNIH POSLOV TOZD POS
Vsem poslovodjem, vodjem skladišč, skladiščnikom in drugim tovarišem, s katerimi smo si skupno prizadevali, da uspešno izvedemo delovni program za letošnje leto, se zahvaljujem za res učinkovito sodelovanje, ki je dalo tudi letos rekordne rezultate v zajemanju, predelavi odpadnih surovin in dobavi naši industriji.
Celotnemu kolektivu naše delovne organizacije želim v letu 1979 zdravja in osebnega zadovoljstva ter nadaljnje uspehe pri našem vsakodnevnem delu.
Danilo Jančič
DOBRO VEMO,	DA JE	BI-
ROKRATIZEM	ZELO	ŽI-
LAV IN DA	NJEGOVIH	
KORENIN NI LAHKO		IZ-
RUVATI		
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
Za nami je dinamično in uspešno obdobje enega leta.
Obilne naloge, ki smo si jih zastavili sami in obveznosti, ki jih
imamo do celotne družbe, so nam narekovale veliko resnosti, odgo-vornosti in tudi dobre volje za Izpolnitev le-teh.
Ustava in zakon o zruženem delu sta dobila v naši sredini tisto mesto in vlogo, ki smo si jo postavili kot temelj našemu socialističnemu samoupravljanju.
Ni še vse tako, kot bi bilo treba, saj še vedno marsikdo med nami stoji ob strani in noče dojeti smisla naših naporov in želja za čim kvalitetnejšim gospodarjenjem in resničnimi samoupravnimi odnosi Vsem delovnim ljudem posebno pa še vam, dragi sodelavci, želim še bolj uspešno novo leto z mislijo, da bomo v novem letu dokončali zastavljene cilje ter tovariško in kakovostno opravljali naše vsakdanje naloge.
PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI DO
Ob novem letu je navada, da na kratko ocenimo delo v minulem letu in si hkrati zastavimo najpomembnejše naloge za prihodnje leto.
V letu 1978 je docela zaživela naša samoupravna organiziranost v obeh temeljnih organizacijah in Delovni skupnosti. Delovna skupnost je bila organizirana za opravljanje administrativno-stro-kovnih in tem podobnih del skupnega pomena za temeljni organizaciji združenega dela v sestavi naše delovne organizacije. Tako organizirana Delovna skupnost ustvarja celotni prihodek in dohodek z neposredno svobodno menjavo dela. Višina celotnega prihodka je odvisna od obsega in kakovosti opravljenih storitev ter od uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij združenega dela.
V letu 1979 je najpomembnejša naloga naše Delovne skupnosti, d.a. se primerno kadrovsko organiziramo in da zamenjamo stare in dotrajane knjigovodske stroje s sodobno računalniško opremo. Le tako bomo lahko v redu in pravočasno pripravljali potrebne strokovne informacije in opravljali vsa druga delovna opravila.
Naša želja je, da bi zaupane naloge reševali še naprej čimbolj uspešno in v vsestransko zadovoljstvo naših temeljnih organizacij ter da bi tako prispevali k uspešnejšemu razvoju in k še boljšemu poslovanju naših temeljnih organizacij in celotne delovne organizacije.
Vsem delavcem Delovne skupnosti in celotne delovne organizacije želim veliko zdravja, delovnih us-
pehov in osebne sreče v novem letu 1979.
Justina Tekavc
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
Ko končujemo uspešno poslovno in samoupravno leto 1978, bi se rad vsem delavcem TOZD Priprava odpadnih surovin zahvalil za dosežene uspehe in sodelovanje. V letu 1979 si želim še tesnejše povezave in smelih odločitev v samoupravni izgradnji naše delovne organizacije, saj le s takšnim delom lahko koristimo sebi in družbi, v kateri živimo.
Vsem skupaj pa želim obilo zdravja, uspeha in zadovoljstva v novem letu 1979.
Oto Centrih
* CDapiSupte g glasila*
Ervin Matešič
Ervin Matešič	Justi Tekavc	Anton Plešec
c^&fr&Letne zžeLfie in n&^ciLa
SEKRETAR OOZK DELOVNE SKUPNOSTI LJUBLJANA
Vsestranska politična aktivnost v letu, ki je za nami in enotnost ak cije vseh političnih dejavnikov nas obvezuje, da bomo enako aktivni tudi v letu 1979. Uspehi, ki smo Uh dosegli na vseh področjih, potrjujejo, da lahko smelo gledamo v prihodnost.
Med glavne naloge bo še naprej sodilo izvajanje stališč in sklepov kongresov ZK, sindikata, mladine, za borce pa tudi sklepi kongresa zveze borcev NOV.
V ospredju pa bo prav gotovo čim boljše gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih, kar je osnovni pogoj za povečevanje družbenega in osebnega standarda. Vsem članom kolektiva in mojim najbližjim sodelavcem želim tudi vse najboljše za novo leto 1979.
Tone Pleše c
PREDSEDNIK IO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD POS
Ob koncu leta je navada, da pregledamo delo, ki smo ga opravili ter naloge, ki so ostale neizvrše-ne.
Lahko ugotovimo, da smo na področju samoupravljanja dosegli uspehe, toda še vedno moramo stremeti za tem, da ZZD še bolj približamo delovnemu človeku — samoupravljavcu in da dosledno izvajamo kongresne dokumente. VSEM ČLANOM SINDIKATA TOZD POS ŽELIM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1979.
Franc Gogala
PREDSEDNIK KONFERENCE SINDIKATA TOZD POS
Bliža se leto 1979 in s tem tudi čas, da se ozremo nazaj, na delo naše osnovne organizacije sindikata in pa v naprej na naloge, ki nas čakajo v letu 1979.
Kot vsi vemo, je bilo leto 1978
leto nove organiziranosti naše delovne organizacije, in s tem tudi leto reorganizacije naše osnovna organizacije sindikata. Tako smo organizirali na ravni TOZD Priprava odpadnih surovin konferenco sindikata, ki naj bi imela vlogo koordinacije dela med IO OOS na naših poslovalnicah. Kljub temu, da je začela konferenca sindikata šele delovati, mislim, da smo že napravili nekaj korakov, saj smo na konferenci razpravljali o kongresnih dokumentih, dali pobudo za organiziranje oziroma vključevanje naših delavcev v razne športne sekcije. Organizirali smo tekmovanje med poslovalnicami glede urejenosti, razpravljali o moralnopolitični podpori za direktorja TOZD Priprava odpadnih surovin itd.
Katere naloge nas čakajo v letu 1979?
PREDSEDNICA OOS TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Za nami je prvo leto samostojnega dela v OOS in drugih samoupravnih organih na ravni TOZD. Srečevali smo se s težavami, ki smo jih premagovali s skupnim delom in želim, da bi sodelovanje in delo v letu 1979 prav tako uspešno nadaljevali.
Vsem članom OOS DINOS TOZD RET želim veliko uspehov pri delu v letu 1979 in srečno ter uspešno novo leto.
Marija Barle
PREDSEDNIK OO ZSMS DINOS — LJUBLJANA
V letu 1978 se je predsedstvo OO ZSMS »Dinos« sestalo desetkrat,
Franc Gogala	Miha Srakar	Marija Barle
Vsekakor je prva naloga izvajanje kongresnih dokumentov. Tu se bomo morali vsekakor dobro pripraviti, izluščiti iz kongresnih dokumentov tisto, kar nas zanima in ima vpliv na naše delo. Razpravljati bomo morali tudi o našem novem nagrajevanju po delu in pa voditi akcijo, da bo vsak delavec dejansko nagrajevan po svojih rezultatih. Poleg teh akcij bomo ivsekakor imeli še mnogo drugih, ki bodo zboljšale socialno stanje in pa standard naših delavcev.
Na koncu bi rad vsem članom sindikata, vsem našim delavcem zaželel SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1979, leto polno delovnih uspehov in osebne sreče.
Miha Srakar
imeli pa smo tudi sestanek vseh članov osnovne organizacije. Na skupnem sestanku smo ugotovili, da delo komisij ni najboljše, ravno tako informiranje v osnovni organizaciji, zato bomo v letu 1979 temu posvetili večjo pozornost. Vsem članom OO ZSMS in članom delovne organizacije »Dinos« želimo srečno 1979. leto.
Andrej Viršček
PRIMERE BIROKRATSKEGA PRILAŠČANJA SAMOUPRAVNIH PRAVIC VELJA ODLOČNEJE PREMAGOVATI
ZVEZA SINDIKATOV MORA ŠE BOLJ NEPOSREDNO IZRAŽATI IN POVEZOVATI INTERESE VSEH DELOVNIH LJUDI
Andrej Viršček
PREDSEDNIK IO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA DELOVNE SKUPNOSTI DO
V	letošnjem letu je osnovna organizacija sindikata opravila veliko delo pri samoupravni organiziranosti Delovne skupnosti, kar je pogoj za uspešno delo in dobre medsebojne odnose.
V	prihodnjem letu 1979 je naloga osnovne organizacije sindikata, da nadaljuje delo na področju samoupravne organiziranosti, da se zavzema za boljše delovne pogoje in za boljšo obveščenost na področju svobodne menjave dela. Večjo skrb pa bo treba posvetiti kulturi, izobraževanju in športu.
Zelja osnovne organizacije sindikata je, da bi vse zaupane naloge najbolje reševali in si tako pridobili še večje zaupanje med člani sindikata.
Vsem članom sindikata Delovne skupnosti in obeh temeljnih organizacij združenega dela želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče v novem letu.
Janez Paternoster
POUDARKI IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA NA OSMEM KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
♦	Ne smemo pozabiti, da tehnobirokratizem ne bi imel takšne moči, če ne bi bil deležen podpore posameznih političnih dejavnikov, to je politične birokracije.
♦	Dobro vemo, da je birokratizem žilav in da njegovih korenin ni lahko izruvati.
♦	Delegatski sistem in nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije terjata, da v vseh samoupravnih in državnih organih, v delegatskih skupščinah, forumih in organih družbenopolitičnih organizacij popolnoma uveljavimo in spodbujamo kolektivno delo.
♦	Kolektivno delo onemogoča uveljavljanje liderskih in nezdravih ambicij posameznikov.
♦	V minulih letih se je sindikat bojeval, da postanejo delavci glavna sila pri doslednem uresničevanju ustave in zakona o združenem delu.
ZA MALO DENARJA MALO MUZIKE ...
»Noben Anglež ni tako bogat, da bi lahko poceni kupoval«, je znan izrek. Vsak kupec pa ve, da trgovec ne prodaja blaga poceni iz ljubezni do bližnjega, temveč zato, ker je slabše kakovosti.
Od »Angležev« bi se tudi mi, Di-nosovci, lahko marsičesa naučili. Na primer, da ne bi kupovali stiskalnic, katerih osi nakladalcev se lomijo kakor preste in s katerih lahko odneseš celo kožo (in kosti) le, če si akrobat. Naši delavci v Ljubljani, v Kopru, v Mariboru in drugje so že večkrat dokazali, da so spretnejši od mačk, saj so jo že tudi po dvakrat »odnesli« le s praskami, čeprav bi teoretično zaradi zloma osi in padca grabilca morali biti mrtvi. Kje je vzrok lomov? V kvaliteti stiskalnic ...? Cena stiskalnic je še kar »kvalitetna«.
Drugi primer. Za nakladanje jeklenih odpadkov, več stokilogram-skih bal in paketov stisnjene pločevine smo kupili — nakladalce za seno, repo, gnoj..., dvigala tipa L-240 »Kriiger«. To niso slaba dvigala, saj brezhibno služijo svojemu namenu v kmetijstvu, toda kako služijo nam »odpadovcem«? Slišali smo očitke proizvajalca, da ravnamo z njimi kot divjaki, da vse polomimo, da... Ko smo mu pojasnili, kakšna dela morajo ta
dvigala opravljati, se je prijel za glavo: »Ljudje, saj to je tako, kakor bi šli s pipcem na slona ...!«
Pa so bila dvigala sorazmerno zelo poceni, polovico cenejša od tistih ustreznih. Resnici na ljubo je treba povedati, da »ustreznih« takrat, ko smo jih potrebovali, ni bilo moč dobiti. Menda tudi stiskalnic ne. Ali bi se splačalo počakati ali — morda — že davno prej misliti na nabavo »ustreznih«?
Dve od štirih nabavljenih dvigal »Kriiger« sta sedaj usposobljeni za delo v naših razmerah: imata močnejši motor, močnejše črpalke, na pregibih vgrajene puše, večji premer hidravličnih vodov, večji..., in večjo ceno. Ceno, ki ustreza novi kvaliteti dvigal.
In nauk? Ne kupujmo poceni delovnih pripomočkov, ker se na koncu pokaže, da niso kvalitetni in nas stanejo več, kakor najdražji stroji. Najbolj zgovoren dokaz resničnosti te trditve je stiskalnica v Novem mestu in nakladalec, montiran na kamionu, čeprav zanj še nimamo uporabnega dovoljenja.
Ne kupujmo torej poceni, ker nimamo dovolj denarja, da bi plačevali ceno zastojev pri delu, izpada dohodka in nenehnih popra-inl nekvalitetnih strojev ...
Jak
NADALJNJE POGLABLJANJE
SAMOUPRAVNE
ORGANIZIRANOSTI
NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE
Letos jeseni so občinski družbeni pravobranilci samoupravljanja dali pobude, da bi vse tiste delovne enote v občini, ki niso organizirane kot TOZD oziroma, ki spadajo v TOZD s sedežem v drugi občini, imajo pa pogoje, da bi postale samostojne TOZD, obravnavale možnost, da postanejo samostojne TOZD. Takšne pobude občinskih družbenih pravobranilcev samoupravljanja so seveda zajele tudi naše poslovalnice. Če bi se naša delovna organizacija, kot pravimo, tozdirala leto dni ali dve prej kot se dejansko je, taka pobuda ne bi povzročila nemirnosti in negotovosti. Toda tozdovsko živimo šele od novega leta sem, pri čemer lahko rečemo, da se nekaj začetnih mesecev sploh nismo znali obnašati po tozdovsko. In komaj je stekla ena reorganizacija, že se pojavlja pobuda za novo. Seveda ta ugotovitev ni kritika omenjene pobude. Ta je bila še kako potrebna, saj je znano, da se še vedno izigravajo povsem jasna načela samoupravljanja in določila ZZD. Izigravanja se kažejo v tem, da delavci nimajo prilike svobodno izraziti svoje volje, želijo ali ne svojo TOZD, kolikor obstajajo zakonske možnosti zanjo. Odločitve morajo sprejemati delavci na zboru delavcev delovne enote in kar odločijo, to velja tudi za družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Tak zbor delavcev je bil tudi v naši poslovalnici v Slovenskih Konjicah in sicer 6. novembra 1978 ob 6. uri zjutraj. Od 12 delavcev te poslovalnice jih je bilo navzočih 11. Prišel je tudi Rudi Peperko, tamkajšnji družbeni pravobranilec samoupravljanja ter Jože Košir in Franc Jelenko, predsednik in sekretar občinskega sindikalnega sveta iz Slovenskih Konjic. Z naše strani so bili tudi navzoči trije in sicer Vladimir Kralj, direktor DO, Oto Centrih, predsednik TOZD POS in Miha Srakar, predsednik sindikalne konference TOZD POS.
Zbor je izvolil delovno predsedstvo pod vodstvom delavca Maksa Podkrajška, ki je dal prvo besedo sekretarju občinskega sindikalnega sveta. Ta je izrazil prepričanje, da je naša poslovalnica sposobna samostojno upravljali s sredstvi in dohodkom, ki ga ustvarja, in da pri tem na občini ne mislijo na odtujitev iz delovne organizacije Dinos.
Nato je povzel besedo direktor naše delovne organizacije. Povedal je, da so poslovalnice ustanovile svoj TOZD šele 1. januarja 1978 in da so se tedaj izrekle tudi za delovno skupnost skupnih služb, ki zajema finančno in pravno službo za obe naši TOZD. Sporočil je svoje mnenje, da bi prišlo do velikih sprememb pri vodenju in poslovanju obstoječe TOZD in delovne organizacije, če bi samo poslovalnica v Slovenskih Konjicah postala samostojna TOZD. Družbenopolitične organizacije Dinosa so razpravljale o teh pobudah in ugotovile, da bo sčasoma vprašanje samostojnih TOZD zrelo v vseh poslovalnicah, saj SO' že veliko let navajene na čisti mesečni in trimesečni obračun ustvarjenega prihodka in dohodka. O tem vprašanju so že tekli razgovori v Kranju, Novem mestu in v Brežicah. Ponovna reorganizacija, ki bo še poglobila delavsko samoupravljanje, je torej vprašanje bližnje prihodnosti. Bil je za to, da se k novi
»Čustva naše vzajemnosti, šustva naše skupne odgovornosti za nedeljivo usodo tako danes kot v prihodnosti morajo prevevati slehernega našega človeka, slehernega občana naše socialistične samoupravne skupnosti«.
(Iz govora predsednika Tita na osrednji proslavi ob 35-letnici bitke na Neretvi, 12. novembra)
organiziranosti pristopi dogovorno in do kraja preštudirano glede solidarnosti novih TOZD in tistega dela poslovanja, ki zajema predvsem sedanjo nabavno službo. Predlagal je, da delavci sprejmejo sklep, po katerem bi k novim TOZD v okviru sedanje TOZD POS pristopili naenkrat na vseh 11 poslovalnicah, v katerih združuje svoje delo 180 delavcev. Na ta način bi se tudi znebili občutkov, da se je kdo osamosvojil na račun drugega.
Za Kraljem je spregovoril predsednik delavskega sveta TOZD POS, ki je povsem zaupal v to, da se bodo delavci poslovalnice pravilno odločili o svojem nadaljnjem delu. Delavec poslovalnice Maks Naglič je izrazil določeno zaskrbljenost zaradi poravnavanja velikih finančnih obveznosti do odkupljenega blaga, ki ga je treba plačati takoj, ne pa postopoma, tako kot ga oni lahko predelajo in odpremi j o kupcu. Izrekel se je tudi za to, da bi si nabrali nekaj izkušenj v dosedanji TOZD — predelava odpadnih surovin.
Predsednik sindikalne konference Dinosa ni bil zaskrbljen zaradi finančnih obveznosti do odkupljenega blaga, saj bi ustvarjena sred-
stva imela vsaka TOZD na svojem žiro računu, videl pa je probleme pri prodaji tistih odpadnih surovin, ki jih dobavljamo po skupnem samoupravnem sporazumu, npr. po sporazumu z železarnami. Potem se je oglasil družbeni pravobranilec in poudaril, da je pri odločanju o samostojni TOZD, po zakonu o združenem delu, važno le to ali ima nova TOZD pogoje, da sama upravlja z dohodkom in sredstvi, ki ga ustvarja neposredno sama. Predlagal je, da se o tem napravijo strokovne analize in da se na osnovi njih pride do jasnih zaključkov.
Predlog družbenega pravobranilca je prvi podprl predsednik delovnega predsedstva zbora delavcev Maks Podkrajšek.
Delavec Franc Javornik se je potem še spraševal, kako bi bilo v
samostojni TOZD z nabavo osnovnih sredstev, za kar so potrebna večja sredstva kot jih sami ustvarijo z amortizacijo. Sicer pa je bil tudi on mnenja, da naj bi se sedanji TOZD podelil v nove TOZD skupno z ostalimi poslovalnicami, s čimer bi lahko zagotovili solidarno premagovanje morebitnih ovir za nadaljnje uspešno poslovanje.
Končno je prišlo do glasovanja z dviganjem rok. Zbor delavcev je sprejel sklep, ki v bistvu pomeni to, da bodo sodelovali z drugimi poslovalnicami pri organiziranju novih TOZD v okviru sedanjega TOZD POS.
Na podlagi zapisnika o zboru delavcev priredil S. K.
TITU
ZLATA PLAKETA KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV
Predsedniku republike in predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu je neposredno po njegovem govoru na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije predsednik združenja klubov samoupravljavcev Jugoslavije Dušan Bogdanov izročil zlato plaketo, ki mu jo je podelilo združenje klubov samoupravljavcev Jugoslavije.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij morajo stalno ocenjevati aktivnost za izvajanje sprejetih stališč in sklepov družbenopolitičnih organizacij. Taka ocena je bila pri nas opravljena dne 27. 11. 1978, v sodelovanju s člani občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad.
V	razpravi, ki je imela za cilj povečati aktivnost političnih organizacij, posebej pa članov ZK, so sodelovali:
—	Iz komiteja občinske konference ZKS: Franc JAMŠEK in Franc ŽITNIK ter član konference, ki smo ga izvolili pri nas, Ivan PETERNEL.
—	Iz Dinosa pa še: D juro VOJIN, sekretar OO ZK TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Bojan ZOREC, sekretar OO ZK Maribor, Tone PLEŠEC, sekretar OO ZK Delovne skupnosti, Ljubljana, Andrej VIRŠČEK, predsednik naše mladinske organizacije v Ljubljani, Franc GOGALA, predsednik OOS TOZD POS Ljubljana, Janez PATERNOSTER, predsednik OOS Delovne skupnosti, Marija BARLE, predsednica OOS TOZD Regeneracija tekstila Ljubljana, Miha SRAKAR, predsednik sindikata TOZD Priprava odpadnih surovin, Nadja GREGORČIČ, namestnica predsednika delavskega sveta delovne organizacije, Justi TEK AVČ, predsednica delavskega sveta Delovne skupnosti delovne organizacije.
V	razpravi je bilo ugotovljeno, da so pri delu, kljub močni politični aktivnosti določene slabosti, zato bo potrebno povečati odgovornost vseh, še posebej pa članov ZK, ki se morajo dosledno zavzemati za izvajanje sprejetih stališč in sklepov napisanih v resoluciji 8. kongresa ZKS in 11. ZKJ.
Takšne ocene so člani občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad, organizirani v trojke opravili v 100 bežigrajskih delovnih organizacijah. V eni takšni trojki je bil tudi naš direktor, Vladimir Kralj, ki je član komisije za družbene in ekonomske odnose pri občinskem komiteju.
Na sliki zgoraj: Udeleženci ocene politične aktivnosti v naši delovni organizaciji.	Tone Plešec
RAZISKAVA TEHNOLOŠKIH MOŽNOSTI PREDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH SUROVIN
V novembru sva z obratovodkinjo TO Ljubljana, tovarišico Gregorčičevo obiskala enega največjih centrov predelave tekstilnih odpadkov Prato v Italiji.
Namen tega obiska je bil, razen ugotovitve količinskih in kvalitetnih zmogljivosti strojev firme DelVOrce & Villani, tudi ugotavljanje tržnih pogojev in potreb ter ugotavljanje tehniško-teh-noloških pogojev procesa predelave tekstilnih odpadnih surovin.
Trganje je pravzaprav dvonamen-sko — ali v kvaliteti za nadaljnje predenje ali za izdelavo ploskih tekstilij. Za prvo kvaliteto uporabljajo največ nove tekstilne odrezke, za druge pa največ rabljene tekstilne izdelke. Za dosego večje proizvodnosti in boljše kvalitete tekstilne odpadne surovine pred trganjem vlažijo ali tudi oljijo in to med ali pred proizvodnim procesom. Za trganje bombažnih tekstilij priporočajo samo vodo, za trganje tekstilij iz volne in sintetike pa mešanico antistatičnega tekstilnega olja in vode. Tehnološki proces se začenja s sestavo mešanice, ki je lahko iz enobarvnih ali pa večbarvnih odrezkov ali rabljenih izdelkov. Mešanica se sestavlja tudi z mešanjem trikotažne tkanine ali preje. Pripravljena mešanica v obliki postelje se vlaži ali olji pred vstopom v stroje, sicer pa se mešanica lahko vlaži ali olji za nakladalnikom pred vstopom v prvo trgalno enoto ali pa v posebni komori, kamor se dovaja s pomočjo odpiralnih, rabljenih in mešalnih strojev. Pri uporabi rabljenih tekstilnih izdelkov mora biti trgalni stroj obvezno opremljen z odstranjevalcem trdih primesi, večkrat pa je vključen v proces še dodatni otepalni mešalec, ki odstrani še zadnje ostanke trdih primesi, prišitkov ipd. Večkrat se dovaja mešanica trgalcu preko sekalnega stroja za zmanjšanje delcev tekstilnih odpadkov.
Na različne načine pripravljena mešanica se trga na trgalnih strojih, ki so v posameznih proizvodnih obratih tudi različni. V odvisnosti od uporabljene surovine — bombaž, volna, sintetika — ali oblike tekstilije — trikotažni, tkani odrezki oz. rabljeni izdelek — uporabljajo od 1 do 3 trgalne enote. Pomembna je nastavitev posameznih dovajalnih delov kot tudi vrsta obloge posameznih bobnov. Nastavitev oziroma vrsta obloge je na prvem bobnu groba in vedno bolj fina v smeri bobna druge in tretje enote. Nepopolno strgana tekstilij a se avtomatsko vrača v predhodno enoto. Pripravljen trganec se ali balira ali direktno predeluje v plosko tekstilij o. V drugem primeru teče material preko rezervnih komor in nakladalnika v mikalnik, ki je prirejen za predelavo odpadkov. Iz mikalnika izhajajoča koprena nima nestrganih delov in se na polagalnem stroju dvoji v zahtevano debelino. Tako pripravljena neutrjena tekstilij a se lahko že reže in stiska v bale, lahko pa se predhodno utrjuje z iglanjem ali s termičnim stiskanjem z dodatkom primesi za utrjevanje. Uporablja se tudi kombinirani postopek iglanja in termičnega stiskanja. Nastala ploska tekstilij a se lahko reže in zlaga v pakete ali pa navija v zvitke, s prigrajenim navijalnim strojnim delom. Stiskalnica sekundarne tekstilne surovine — trgancev je opremlje-
na in vodena preko merilca pritiska stiskanja, ki je nastavljiv. Na ta način dosežemo enakomerno težo vseh bal. Da je mogoč kontinuiran proces od vhoda tekstilne odpadne surovine do izhoda bali-rane sekundarne tekstilne surovine, je sistem stiskanja v bale urejen ali s preklapljanjem dovoda med dvema stiskalnicama ali pa z rezervnim kanalom pred stiskalnico. V rezervnem kanalu se material kopiči med menjavo bale, pri čemer nastaja nevarnost previsokega pritiska v kanalu in s tem nevarnost strojeloma. Kanal je zaradi tega opremljen z varnostnimi stikali, ki izklopijo delovanje celotne tehnološke linije in z zvočnimi signali označijo zaustavitev strojev.
Na osnovi različnih vzorcev izdelkov, ki sva jih dobila in pridobljenega spoznanja ob ogledu različnih proizvodnih obratov, bomo opravili nadaljnjo raziskavo nabavnega in še zlasti prodajnega tržišča in se tako ustrezno pripravili na predvideno investicijo kvalitetne obogatitve tehnološkega procesa predelave sekundarnih tekstilnih surovin v TO Ljubljana.
Inž. Stanislav Pesjak
dajmo
industriji
odpadne
surovine
tfimos
V	KRANJU SO SLAVILI
V	kranjski poslovalnici je bila 28. novembra 1978 ob 11. uri majhna slovesnost. Ob prazniku republike so slavili delovno zmago, končana dela v skladišču Kranj, kjer je položen asfalt, do skladišča pa vodi lepa 6 m široka asfaltirana cesta. Na slovesnost so povabili vse delavce poslovalnice ter vodilne in vodstvene delavce delovne organizacije in TOZD. Kranjčani so povabili tudi sosede, delegate Gradisa in Planike iz Kranja.
Želimo si še veliko tako urejenih skladišč.
S. M.
Spominska fotografija delavcev poslovalnice v Brežicah. Stojijo: Jože Klavžar, Franc Javernik, Petan Franc, Anton Sotelšek in Jože Mejak. Čepita: Stanko Grmovšek in Slavko Lastovec
NOVA
STISKALNICA V LJUBLJANI
Hidravlična stiskalnica tipa Arnold 150 KS je v enem letu pokazala, da je bila odločitev za uvoz pravilna. Po proizvodnem programu je bila dodeljena poslovni enoti Novo mesto, kjer v dvoizmenskem delu predela v pakete vso novo pločevino iz tovarne avtomobilov IMV in vso ostalo pločevino, ki prihaja v skladišče. Paketi, ki prihajajo iz te stiskalnice, so izredno čvrsti in z visoko specifično težo na dm3 in so zaradi tega železarnam in livarnam zelo dobrodošli.
Tudi sicer je dotok nove in stare pločevine tako velik, da manjše stiskalnice, ki jih proizvaja »Riko« Ribnica, ne morejo predelati niti sprotnih količin in se zato zaloge pločevine le povečujejo. Nujno bo v prihodnosti opremiti večje centre kot so Ljubljana, Maribor, Koper ali Gorica z večjimi stiskalnicami, pa naj bodo iz uvoza ali iz domače proizvodnje. Na poti je še ena stiskalnica 150 KS in je sporazumno dodeljena poslovni enoti Ljubljana, za naslednjo pa je predvideno, da bo šla v Maribor. Kolektiv Ljubljane že težko pričakuje stiskalnico 150 KS, ker bo
z njeno veliko dnevno storilnostjo lahko v nekaj mesecih predelal v pakete vso pločevino, ki leži že dalj časa v skladiščih v Kurilni-ški, Živinozdravski in Kolezijski ulici. Ko bodo v Ljubljani stisnili v pakete vso zalogo pločevine, bodo poleg redne dobave iz industrije prevzemali tudi vse količine iz bližnjih poslovnih enot pa tudi iz Pivke, Kočevja, Trbovelj, Kranja, Škofje Loke in drugih. S tem se pa obeta, da ne bodo karoserije več »krasile« naših skladišč in, da praktično tudi velikih kupov pločevine ne bo. Zato pa bo več manipulativnega prostora za sortiranje železa, litine in pripravo teh materialov za železarne in livarne. Skladišča bodo s tem lahko bolj urejena, manipulacija s transportnimi sredstvi na skladiščih bo boljša in učinkovitejša, a tudi koeficient obračanja zalog železnih odpadkov bo lahko bistveno večji.
Kolektivu Ljubljane želimo uspešen start z novo stiskalnico, ki pomeni za našo delovno organizacijo pomembno izpopolnitev v tehnični opremi.
Danilo Jančič
IZ ZASEDANJ DS
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH
SUROVIN
—	Na zasedanju, dne 10. 3. 1978 je delavski svet načelno odobril nabavo ene stiskalnice za pločevino tip SP 150 V (Arnold) ter sredstva za izdelavo lokacijske dokumentacije za izgradnjo objektov v industrijski coni v Črnučah, sredstva za sofinanciranje telefonskega priključka za poslovalnico Kranj, za tovorno vozilo, preurejeno za servisno delavnico ter sredstva za nabavo pisarniške opreme za poslovalnico Celje in vodstvo TOZD v Ljubljani. Delavski svet je na tem zasedanju odobril stroške popravil za parketirko Schlutter, škarje CM 76, kamion samonakladalec in viličar iz poslovalnice Beograd, hkrati pa je odpisal kamion FAP reg. št. Lj 126-021. Delavski svet je odobril tudi nabavo kombija za poslovalnico Kranj in poslovalnico Koper in kamiona FAP za poslovalnico Celje in odločil, da se sprejme samoupravni sporazum o temeljih dolgoročnega plana zavarovalne skupnosti, srednjeročnega plana prometne rizične skupnosti in skupnosti osebnih zavarovanj za obdobje 1977 do leta 1980.
—	Na tem zasedanju, dne 3. maja je delavski svet skupaj z delavskim svetom TOZD Regeneracija tekstila obravnaval periodični obračun za I. tromesečje ter ugotovil, da so delavci sprejeli ta obračun in odločili, da prikazana izguba poslovalnic Beograd bremeni vse poslovalnice TOZD ter da se mora na poslovalnici Koper takoj pričeti s komercialno in kadrovsko sanacijo.
—	Na zasedanju dne 12. maja 1978 je delavski svet imenoval poslovni odbor s tov. Kušarjem kot predsednikom ter tov. Zadravcem, Eberlin-čevo, Hočevarjem in Srakarjem kot člani; odbor za medsebojna razmerja za področje Celja, Slovenskih Konjic, za področje Maribora, Ljubljane s Pivko, Koprom, Trbovljami, Kranjem, Kočevjem in za Gorico, Novo mesto, Brežice in odborom za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo s tov. Gostinčarjem na čelu. Na tem zasedanju je delavski svet sprejel še predlog pravilnika o dopolnitvi pravilnika o določitvi del oz. nalog pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa ter odobril nabavo telefonskih aparatov za poslovalnico Kranj in odpisal nekatera osnovna sredstva poslovalnice Beograd.
S področja samoupravnega povezovanja je delavski svet sprejel še spremembe in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok, izobraževalne skupnosti, občinskih kulturnih skupnosti, telesno kulturnih skupnosti, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, vzgoje in usmerjenega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti ter skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PREUTRUJENOST
MATERIALA
ALI KONSTRUKCIJSKA
NAPAKA
Na hidravličnih stiskalnicah RIKO S-12 so montirana dvigala, ki naj nadomeščajo težko fizično delo ročnega polnjenja paketirke za pločevino.
V letošnjem letu so se na teh dvigalih pričeli lomiti drogovi. Ker se to ponavlja, smo postali na to pozorni. Opravljanje tega dvigala je prepovedal tudi inšpektor dela v Mariboru.
Postavili smo zato nekaj vprašanj nekaterim našim delavcem, ki so o tem menili naslednje:
ANTON GOLJA, varnostni inženir in v. d. direktorja TOZD POS:
Glasilo: Kako ste zadovoljni z delovanjem dvigala na paketirkah S-12?
Golja: Samo dvigalo je odlično in služi svojemu namenu. Brez manjših okvar kajpak ne gre, vendar zadnje čase pride večkrat do zloma stebra. Dvigalo je prirejeno za traktorje, ni pa določeno za naše stroje. Skupaj s tovarno RIKO želimo odkriti vzroke, ki jih je lahko več:
-— slaba kvaliteta materiala (stebra),
—	slaba amortizacija dvigala,
—	močni sunki pri delu z našim materialom in
■— delno tudi konstrukcijska napaka.
Glasilo: Ali predstavniki RIKA pomagajo odpravljati napake? Golja: Glede RIKA bi izjavil samo to: v vsakem primeru, ne samo glede stebrov, nam takoj priskočijo na pomoč in nam odpravijo nastalo napako. So pa tudi primeri, ko to ne morejo storiti takoj, npr. če so vezani na uvoz posameznih delov. Žal pa je njihov trud poplačan največkrat z grajo, kar se mi zdi krivično.
Glasilo: Pravite, krivično, zakaj? Golja: Poglejte, RIKO je mlada industrija, ki je prisluhnila našim potrebam. Lotili so se izdelave več vrst stiskalnic: S-12, S-10, S-7, S-32, ki so vse izključno za potrebe naše stroke. Namesto, da bi jim še mi pomagali, smo jim metali polena pod noge. Rekel bi le to, če RIKO ne bi začel s proiz-
vodnjo stiskalnic, bi DINOS in vse druge DO v Jugoslaviji ostale brez njih, ker nimajo proizvajalca tovrstnih stiskalnic.
Glasilo: Inšpekcija dela v Mariboru je prepovedala delo stiskalnice S-12 zaradi zloma stebra. Kako bo to vplivalo na nadaljnje naše delo? Golja: Imamo pripravljeno posebno napravo, ki jo bomo vgrajevali na sam steber. S to napravo želimo ublažiti delovne udarce, razbremeniti sam steber in tudi onemogočiti prevrnitev. Zavod za varstvo pri delu je vgrajeno napravo pregledal in izdal ustrezen atest. Inšpekcija za delo je s tem odobrila delo s strojem.
Glasilo: Mislite, da je ta naprava nov patent?
Golja: Ni ravno patent, ampak je tehnična izboljšava, ki zahteva še izračun pooblaščene osebe in atest. To napravo bomo vgradili tudi na ostala dvigala in o tem obvestili RIKO.
Glasilo: Ali je tovarna RIKO izdelala to napravo?
Golja: Ne, konstrukcija RIKA je za svoja dvigala našla drugačno rešitev in to uporablja na dvigalih tipa RM-3.
KUŠAR IVAN, vodja poslovalnice v Mariboru, nam je na naša vprašanja takole odgovoril:
Glasilo: Koliko časa niste delali zaradi zloma dvigala?
Kušar: Delo je stalo le teden dni. Vgradili smo novo napravo, ki so jo atestirali in delo teče spet normalno naprej.
Glasilo: Kje so vzroki za te okvare, po vašem mnenju?
Kušar: Inšpektor dela meni, da je na dvigalih konstrukcijska napaka. Pride do nepravilne porazdelitve sil na enem mestu, in sicer tam, kjer je dvigalo vpeto v stiskalnico. Material se po določenem času obratovanja utrudi in poči.
V NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVIH SO VELIKE REZERVE IN MOŽNOSTI ZA BOLJ PRODUKTIVNO, BOLJ EKONOMIČNO IN UČINKOVITEJŠE DELO
Polomljeno dvigalo mariborske stiskalnice, ki mu je inšpektor dela prepovedal obratovanje
Prelom stebra dvigala je tak, kot bi ga odrezali z nožem
S STOENKO PREVOZILI DVESTO TISOČ KILOMETROV
Smo pač taki, da mislimo, da vozila, izdelana v domačih tovarnah, niso dobra. Z našim službenim avtomobilom imamo drugačne izkušnje.
Dne 21. 12. 1972 smo kupili vozilo zastava 101 za potrebe komerciale, vendar je kasneje, ko je bilo prevoženih 7658 km, to vozilo prevzela tehnična služba. Danes se bližamo že številki 200.000 prevoženih kilometrov — brez generalnega popravila motorja.
Tovariš VUKŠIČ, vodja poslovalnice v Kopru, nam je dejal:
Glasilo: Kako pa je pri vas s temi okvarami?
Vukšič: Prav včeraj se je dvigalo zlomilo. Zdaj delamo na roke. To gre zelo počasi. Nič ne vemo, kdaj bo popravljeno, ker RIKO nima izgotovljenih rezervnih stebrov. Zakaj nimamo teh stebrov na zalogi, če vemo, da se lomijo? Zakaj dopuščamo, da proizvodnja stoji? Kdo je kriv izpada prodaje v Kopru!? Zdaj, ko prešamo tako počasi, se bojimo dežja, ker bo nova pločevina takoj zarjavela in bo prodajna cena takoj padla za 0,60 dinarja pri kilogramu.
Glasilo: Koliko stane popravilo zlomljenega stebra pri dvigalu? Vukšič: Okrog milijon in pol starih dinarjev.
FRANCI OBLAK, delavec na stiskalnici v poslovalnici Kranj, pa je odgovoril takole:
Glasilo: Kaj pa vi pravite o lomih stebrov dvigal na RIKOVI stiskalnici?
Oblak: Dvigalo ni izdelano tako, da bi samo po sebi preprečevalo preobremenitve, kakor so na primer izdelana druga dvigala ali žerjavi, na katerih sem tudi že delal prej. Za delo z našimi dvigali moraš imeti pravi občutek, ne smeš biti neučakan, delati moraš z njim z občutkom in nežno. Jaz delam z njim tako.
Glasilo: Slišali smo, da se je dvi-
S STARIMI PROBLEMI IN SLABOSTMI SE SOOČAMO PREDVSEM ZARADI NEIZPOLNJEVANJA SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN DOGOVOROV
galo na nekaterih stiskalnicah tudi po trikrat zlomilo. Kako pa je to pri vas v Kranju?
Oblak: Pri nas se še ni in mislim, da se tudi ne bo, če bomo pri delu pazljivi tako kot smo bili do sedaj.
Pripravil in priredil S. M.
Kako ste to uspeli, smo vprašali tov. Goljo?
Ne lahko. Z rednim servisnim vzdrževanjem, s pametno vožnjo.
Kakšne težave so nastopale v tem času?
Odkrito povedano, motor nas ni pustil »na cedilu«, če se izrazim v šoferskem žargonu. Večje težave so bile pri pločevini, ker jo je napadala rja. Saj ni čudno, vozilo je vedno na cesti.
Ali ste imeli kakšno nesrečo s službenim vozilom?
Naša zastava 101, ki jo imenujemo ZERO, je imela le dve lažji nezgodi. Odletelo je kolo zaradi rje, voznik pa je imel srečo, ker je ostal na cesti. Drugič pa jo je zaradi mokre ceste, na relaciji Ljub-
ljana—Koper, zaneslo s ceste. Odrgnjena so bila samo vrata, vozniku pa se ni zgodilo ničesar.
Kdo uporablja vozilo?
Albin Strgar, Anton Golja in Filip Vrtačnik.
Ste zadovoljni s številko 200.000 kilometrov?
Vsi trije. Plan 200.000 km je bil postavljen že pri 130.000 prevoženih kilometrih. Nobeden nam ni verjel, da bomo to dosegli. Pa smo se vendar približali cilju; manjka nam le še nekoliko kilometrov. Upamo, da bo Zera vzdržala.
Boste dobili nagrado?
Tovarna jih ne daje, dosegli smo le zastavljeni plan prevoženih kilometrov.
G. M.
KAJ JE Z NAŠIMI NOVIMI PRAVILNIKI?
Večkrat me sprašujejo: »Kdaj bomo dobili osebne dohodke po novem?« »Komisije za ocenjevanje po TOZD še delajo,« jim odgovorim.
Ker delajo že dlje kot mesec dni, upamo, da bo njihovo delo kmalu končano. V TOZD POS je delo končano in je zdaj v razpravi. Komisija je imela precej težav, da je uskladila nekatera nasprotja. Nekoliko hitreje so opravili ocenitev v TOZD Regeneracija tekstila. Zdaj je opravljena in dana v razpravo. Nove točkovne ocenitve morajo delavski sveti sprejeti še v decembru, da bi s 1. januarjem 1979 lahko pričeli obračunavati po novem sistemu.
Večkrat imamo vtis, kot da nam ne gre to delo izpod rok tako, kot bi nam moralo iti. Najbrž nas preveč ne zanimajo nove oblike in način nagrajevanja po delu.
Nove ideje in spodbude pa bodo pripomogle k boljšim delovnim uspehom nas vseh, če jih bomo sprejeli.
Stane Mancini
ZASLUŽKI
Niti ene same organizacije ni, ki bi delitev osebnih dohodkov popolnoma izpopolnila. V največjem številu novih pravilnikov so za obračunsko izhodišče vzeli vnaprej določeno delo, kar je prav, le nekoliko spremenjeno delovno mesto. V nekaterih pravilnikih so že vnaprej limitirali višino osebnega dohodka, ne glede na rezultate dela, na ta način pa so limitirali tudi prizadevanje, i Že zdavnaj smo spoznali, da je lahko edina limita osebnega dohodka doseženi delovni rezultat. Podobnih primerov vnašanja starega v nove pravilnike je veliko.
(Iz govora Mika Špiljka na 8. kongresu ZSJ)
V SPOMIN BORISU TANCETU
Sredi novembra meseca 1978 nas je nepričakovano, v 56. letu starosti, zapustil naš dolgoletni sodelavec Boris Tanče, iz poslovalnice v Kočevju. Umrl je tako rekoč sredi dela.
Boris se je rodil v Bazovici pri Trstu. Izhajajoč iz slovenske in delavske družine, je izkusil vse tegobe, ki so jih bili deležni Slovenci v fašistični Italiji. To je tudi bilo odločilno, da se je v dneh, ko je tekel odločilni boj za svobodo vsega našega, pa tudi primorskega ljudstva, pridružil, najprej protifašističnim aktivistom, nato pa partizanom. Kot borec NOV je sodeloval v mnogih bojih in postal komandir čete. V svojstvu oficirja JLA je ostal aktivni član naše armade tudi po končani vojni, vse do meseca maja 1950. leta. V tem času je opravljal tudi odgovorne dolžnosti v Trstu, v znani povojni coni A.
Po odhodu iz vojske se je zaposlil kot delavec v industrijskih in gradbenih podjetjih, dokler ni prišel k nam. Sprva se je težko privadil, toda kmalu je spoznal, da je prišel med dober kolektiv. V tovariških odnosih je videl svojo perspektivo. Začel se je dodatno izobraževati ter si tako pridobil potrebno kvalifikacijo. Boris je delal pri nas 12 let. V tem času je večkrat opravljal tudi funkcijo člana delavskega sveta podjetja. Vedno je bil pripravljen prispevati svoj delež za boljši jutri, za utrjevanje humanih in tovariških medsebojnih odnosov. Te kvalitete je prinesel s seboj kot borec NOV.
Zapustil je ženo, hčerko in sina. Zaradi njegovih dobrih lastnosti in zaslug v narodnoosvobodilni vojni ter povojni izgradnji vse do njegove prerane smrti se ga bomo vsi radi spominjali.
Na njegovi zadnji poti so ga pospremili vsi njegovi sodelavci iz Kočevja, v imenu delovne organizacije pa se je od njega poslovil Tone Plešec.
Nogometna ekipa naše poslovalnice v Trbovljah, ki je na tamkajšnjem občinskem tekmovanju v malem nogometu dosegla 3. mesto
TEKMOVANJE O UREJENOSTI SKLADIŠČ
Na seji konference sindikalnih organizacij TOZD Priprava odpadnih surovin je bil sprejet tudi sklep o enomesečnem tekmovanju vseh naših poslovnih enot in skladišč.
Tekmovalna komisija, ki je objavila tekmovanje v imenu osnovne organizacije sindikata, je imela sejo, na kateri je obravnavala merila za to tekmovanje. Težave, ki so se pri tem pokazale, so v specifičnosti posameznih poslovnih enot. Samo tekmovanje naj bi sicer pospešilo odpremo pripravljenih odpadkov, ne da bi pri tem trpel reden prevzem pri dobaviteljih. Na skladiščih, ki so močno založena z odpadnim blagom pa je težko zmanjšati zaloge brez ustrezne mehanizacije in zato je tudi težko doseči viden uspeh pri urejanju skladišča. To velja zlasti za Ljubljano, Brežice, Koper, Maribor in še nekatere druge enote. Zato bo imela komisija pri ugotavljanju rezultatov tekmovanja dokaj težko nalogo.
Vendar, pobuda je bila dana in prizadevanja za čim boljšo ureditev skladišč in neposredne okolice bodo dala določene rezultate. Ker je sneg prekril skoraj vsa naša skladišča, komisija trenutno sploh ne more ugotoviti urejenosti skladišč, ki so pod snegom.
Danilo Jančič
TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU V LJUBLJANI
Po prihodu s športnih iger »INOT 78« je odbor za šport, kulturo in rekreacijo skupaj s sindikalnimi organizacijami in OO ZSMS organiziral ekipo za mali nogomet, ki bo zastopala DO »DINOS« v raznih tekmovanjih v Ljubljani.
Nogometna ekipa je vključena v občinsko TRIM ligo, kjer uspešno nastopa. Organiziranih je bilo tudi že več prijateljskih srečanj z ELMO iz Črnuč; sodelujemo pa tudi v zimskem turnirju na Kodeljevem, ki ga je organiziral Ljubljanski Dnevnik. V njem sodeluje 170 ekip.
O doseženih rezultatih vas bomo še obveščali.
Janez Paternoster
IZ ZASEDANJ DS TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
—	Na zasedanju dne 18. maja 1978 je delavski svet imenoval 5-članski poslovni odbor za delovna razmerja in 5-članski odbor za družbeno sa mozaščito in ljudsko obrambo, ter poslušal poročilo volilne komisije o izvolitvi predsednika in članov disciplinske komisije ter komisije za izvedbo referenduma o temeljih plana, delitve dohodka in čistega dohodka za leto 1978. Sprejel je anekse k samoupravnemu sporazumu SIS za otroško varstvo, za izobraževanje, za kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo.
—	Na zasedanju dne 22. julija je delavski svet sprejel Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, Pravilnik o organizaciji dela in delovnih opravil, metodologijo vrednotenja delovnih opravil, normative za količino opravljenega dela ter imenoval komisijo za ocenitev delovnih opravil.
—	Na zasedanju dne 31. julija je razpravljal o periodičnem obračunu za prvo polletje 1978.
—	Na zasedanju dne 15. 9. 1978 je delavski svet sklenil, da se začne postopek za sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o odgovornosti delavcev, da se pristopi k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje varstva pred požarom v občini Ljubljana Bežigrad in poslušal poročilo Komisije za izvedbo referenduma o sprejemu Statuta delovne organizacije, o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1978 ter volilne komisije o poteku volitev za člane samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije.
Venčeslav VETROVEC
V SPOMIN CIRILU ČEPRLIJU
Dne 30. novembra 1978 je sredi aktivnega upokojenskega življenja, nenadoma in v 63. letu starosti umrl Ciril Čeprli, naš nekdanji poslovodja poslovalnice v Novi Gorici.
Ciril je bil pionir naše dejavnosti v Novi Gorici oziroma v Solkanu. Leta 1965 je odšel v pokoj. Na njegovi zadnji poti, v spominski gaj v Rožni dolini pri Novi Gorici, ga je kljub prazničnim dnem pospremilo izredno veliko ljudi, kar je izpovedovalo njegovo priljubljenost. Ciril je bil res dobrosrčen človek, vedno živahen in družaben. Bil je poštenjak od nog do glave, vedno pripravljen spoprijeti se s komerkoli za resnico in pravico. Ni se tudi bal dela, ki mu je bilo življenjsko pravilo in vodilo.
Ciril Čeprli je bil tudi priča preporoda primorskega ljudstva. Znal je potrpeti in trpeti, toda znal se je tudi upreti in boriti, ko se pod italijanskim fašizmom ni več počutil kot človek. Tako je postal partizan in komunist, ko je prišel čas za takšni odločitvi. V mozaiku naše svobode in z njo svobode primorskega ljudstva se blešči tudi njegov prispevek.
Bil pa je tudi živa priča uresničevanja Kardeljevega vizionarskega izročila »Zgradili bomo novo Gorico«, ki ga je izrekel, ko smo staro Gorico dokončno izgubili. V tej Novi Gorici je tudi nešteto ur udarniškega dela njegove celotne družine. V nenehni borbi za napredek, sredi družbenopolitičnega dela, sta z ženo Marico vzgojila tri sinove, tri klene delavce, nepogrešljive v tamkajšnjem samoupravnem in družbenopolitičnem življenju. Naj nam Ciril Čeprli ostane dolgo v spominu!
V imenu naše delovne organizacije se je od njega poslovil Stane Koman, na njegovi zadnji poti pa so ga spremljali tudi vsi sedanji delavci poslovalnice v Novi Gorici.
PREDSTAVLJAMO
VAM
POSLOVALNICO
V
BREŽICAH
Dan pred našim največjim praznikom, 29. novembrom, rojstnim dnevom nove samoupravne demokratične Jugoslavije prežete s socializmom, v katerem je delavec in človek na prvem mestu, sem našel čas, da sem pohitel v Brežice. Zaradi snega, ki je zapadel tisto noč, nisem šel tja z avtom, temveč z vlakom. Kdo ve, koliko časa se že nisem vozil z vlakom! Če ne bi bilo prevroče v kupejih, bi bila to zelo prijetna vožnja, čeprav je bil dan meglen. Dve postaji pred Brežicami sem se že pripravil na izstop, kriv za to pa je bil mlad železničar-kondukter, ki, kot se je izkazalo, ni vedel koliko postaj je od Zidanega mostu do Brežic. Pa nič zato. Tako sem vsaj videl, koliko železa imajo brežiški dinosovci tik ob železniški progi in vse do železniške postaje. Še dobro, da ni tu kakšne državne meje, kot npr. v Novi Gorici.
Od železniške postaje do naše poslovalnice je okrog 100 m. Megla ni bila tako gosta, da bi jo lahko rezal, vendar se od enega kraja skladišča na drugi skoraj ni videlo. Tisti trenutek, ko sem vstopal, ni bilo strank v skladišču pa tudi delavcev ni bilo videti. Slišati pa je bilo stroje. V sredini skladišča so pele škarje za železo, tam pri železniških tirih, kamor je bilo komaj videti, pa je MAC 40 razkladal z vagonov pločevino za škarje.
V pisarni me je sprejela Andra Musarjeva, materialna knjigovod-kinja. Pospremila me je k Jožetu Mejaku, poslovodju poslovalnice, ki je bil zatopljen v neko pisarijo. Očitno me še ni pričakoval. Prijateljsko sva se pozdravila in začela razgovor.
Mejak Jože vodi našo enoto v Brežicah od njene ustanovitve, leta 1946. O njegovem življenju smo pisali pred leti, zato sva takoj prešla na podatke o poslovalnici. Vseh delavcev v poslovalnici je 26. Vsi so tu v Brežicah, kajti drugje poslovalnica nima skladišč.
Upoštevajoč število delavcev, je dobro mehanizirana. Ima dva na-kladača MAC 40 in MAC 10, 3 tovornjake s prikolicami, dva kontejnerja in enega z nakladalno napravo. Trenutno je na skladišču tudi dvoje Škarij CL 70, od katerih so ene izposojene. Posodila jih je poslovalnica iz Slovenskih Konjic.
JOŽE MEJAK
Stiskalnice za pločevino nimate, sem vpadel z vprašanjem?
Imamo, pa smo jo posodili poslovalnici v Pivki. Tam imajo prvorazredno pločevino, ki jim je rjavela, čakajoč na stiskalnico, in izgubljala na vrednosti. Za en mesec, dva, jim je stiskalnico posodila poslovalnica iz Trbovelj, naša stiskalnica pa je tam že od spomladi, od maja meseca. To posojanje je rezultat dogovarjanja na nivoju našega TOZD.
Ste sklenili kakšen dogovor o tem? Ne, nismo. Izposojamo na besedo. Uvideli smo nujnost pa smo posodili. Obračun te usluge tudi še ni dogovorjen, vsekakor pa bo Pivka plačala amortizacijo stroja.
Lepo je slišati o tem, da si med seboj pomagate. Veste še za kakšne takšne primere?
Pogled iz enega na drugi konec skladišča poslovalnice v Brežicah
Tudi tovornjake smo posodili našim v Kopru, Novi Gorici in Novem mestu. V Kopru in Novi Gorici so bili v resnejših težavah pa smo priskočili na pomoč. O tem smo se dogovorili na tozdovskem posvetovanju.
Kaj pa vaš promet? Ni bil s tem ogrožen?
Mi imamo letno skoraj 15.000 ton odpreme, pa se taka sposoja veliko ne pozna. Sicer pa dobimo tudi nekaj sposojnine.
Zakaj potrebujete tako močan prevozni park? Ali je morda prevelik, pa ga zato lahko posojate?
V Brežicah nimamo industrije, zato moramo po odpadno blago drugam in razmeroma daleč. Naš delokrog je vse do Prijedora in Sanskega Mostu. Naš je tudi karlovški bazen. Tudi livarne, ki jih oskrbujemo z izbranim rezanim železom, so daleč od nas. Najbližja je v Črnomlju, potem je v Ivančni gorici, pa v Kamniku, v Žalcu in v Muti. Torej z enega konca Slovenije na drugi konec. Takšna situacija nam je narekovala tudi takšen prevozni park.
Kako pa je s konkurenco v takšni situaciji?
Naši interesi se na Hrvaškem križajo z interesi zagrebške UNIJE. Kot je znano, so šla skoraj vsa samostojna odpadna podjetja pod okrilje UNIJE in so zdaj tozdi UNIJE. Nas izrivajo v glavnem s tem, da v podjetja, ki imajo odpadno blago, investirajo. To je njihova dolgoročna politika. Proti njej tudi politika boljših odkupnih cen ne zaleže. Konkurent v Sloveniji pa je mariborska Surovina. Kakšna je ob vsem tem perspektiva vaše poslovalnice?
Mislim, da v specializaciji. Že sedaj se največ ukvarjamo z rezanim železom za livarne in v takšni specializaciji vidim našo perspektivo. To, kar počenjamo sedaj, potrjuje pravilnost takšnih načrtov. Že sedaj sodelujemo z našo poslovalnico v Novem mestu in Kočevju in sicer na ta način, da iz našega skladišča vozimo pločevino za stiskalnico v Novem mestu, od tam in iz Črnomlja ter Kočevja pa vozimo k našim Škarjam železo za livarne. Našim delavcem stiskanje pločevine ne gre. Ne dosegajo pravih rezultatov. Precej bolje pa jim gre rezanje železa. S pravimi obračuni bomo vsi stimulirani in zainteresirani za takšno sodelovanje, ki se lahko čez čas organizira
celo v TOZD. Naša perspektiva je torej v specializaciji in tesni povezanosti s sosednimi poslovalnicami.
Za takšno koncentracijo določenih vrst odpadnega železa pa pride vaš vozni park ravno prav, ali ne?
Vsekakor. Sleparji, s katerimi vozimo blago tja, kjer ga najhitreje predelajo, imajo, če so v obe strani polni, veliko vlogo.
Kakšno je vaše osebno zadovoljstvo pri delu, ki ga že toliko let opravljate?
Utrujen sem že in mislim na upokojitev. Drugo leto bom zrel za njo.
Bi nam hoteli kaj povedati sami od sebe?
To, da so posvetovanja poslovodij iz vse Slovenije v okviru strokovnega sveta naše TOZD zelo dobra in perspektivna stvar. Na kraju želim vsem članom delovne organizacije Dinos srečno novo leto 1979.
Spominska diploma, ki jo je poslovalnica v Brežicah dobila od Jedin-stva Zagreb
Lahko je vsak pošten in zdrav lovek včasih junak.
KOSMAČ
Laž uniči prijateljstvo, resnica ljubezen.
N. N.
VLASTA POČEK je vodja pisarne v kateri dela še blagajničarka in materialna knjigovodkinja. Pri Di-nosur je že 6 let. Njo sem vprašal kakšen je povprečni osebni dohodek delavcev brežiške poslovalnice. Tako je odgovorila:
5960 dinarjev je, kar je pod povprečjem, ki ga dosega naš TOZD. Nabavna vrednost blaga je pri nas
VLASTA POČEK
višja kot je na območju drugih poslovalnic. Zaradi tega dosegamo tudi manjšo razliko v ceni in manjši prispevek v sklade, kot ga imajo druge boljše poslovalnice. Če ne bi imeli te ugodnosti, bi bil povprečni osebni dohodek naših delavcev še nižji. Hudo nam je, ker slišimo očitke, da premalo dajemo v sklade, čeprav se trudimo, da bi dosegli bolje rezultate.
(Nadaljevanje na 16. strani)
Kolikor lepše in predrznejše so sanje, tem bolj umazana je resnica.
IVAN CANKAR Kjer vlada strah, tam ni ljubezni.
ANTON MEDVED
Listina o »zlati znački«, ki jo je dobil Jože Mejak za 30-letno delo v naši delovni organizaciji
(Nadaljevanje s 15. strani)
FRANC RADANOVlC je namestnik poslovodje. Drugo leto spomladi bo že 30 let pri nas. Ves čas je v Brežicah. Najprej je bil delavec, potem rezilec, pa šofer, nato skladiščnik in sedaj je namestnik poslovodje. Radanovič živi z družino v Brežicah. Ima dva sinova. Starejši je avtomehanik in dela pri Agrariji, mlajši pa je sedaj pri vojakih, pred tem pa je tudi delal pri Dinosu.
FRANC RADANOVlC
Na področju odkupa, je dejal tovariš Radanovič, ne bi imel kaj pripomniti, gre v redu. Določene težave imamo s predelavo železa. Pri tem delu nam zlasti veliko časa vzame sortiranje. Nesortiranega železa imamo sedaj v skladišču in izven njega okrog 1000 ton.
Presenetljivo velike kupe ga imate, sem pripomnil.
Res je, je potrdil in dodal, da ga je včasih več, včasih manj.
Potem sva govorila o delovni sili. Tri ženske delajo v pisarnah, na Škarjah dela šest rezilcev, šoferjev imajo šest in dva delavca pri dvigalu. Ostali so skladiščni delavci, katere večinoma jemljejo s seboj šoferji, tako da jih zmanjka za sortiranje doma.
Kako pa mislite »likvidirati« te velike količine železa, če vam skladiščnih delavcev — sortircev primanjkuje?
Zdaj se pogovarjamo o udarniškem delu. Mislimo na sobotno
delo, ker je v tem času popoldne premalo časa svetlo. En petek popoldne in eno soboto smo že delali udarniško. Sortirali, nakladali in vozili smo pločevino v Novo mesto k tamkajšnji stiskalnici.
Kakšno je vaše počutje tu na poslovalnici? Kako ocenjujete delovno vnemo delavcev in njihovo delovno disciplino?
Osebno se dobro počutim. Skladišče mi je že tako rekoč drugi dom. Glede delovne discipline in delovne vneme pa ne vem kaj bi rekel. Ne vem, s kom naj bi te lastnosti delavcev primerjal. Da bi jih hvalil, ne bi bilo prav, pa tudi grajati jih ne gre.
Radanovič, imate kakšno samoupravno funkcijo?
Veliko sem jih že imel, sedaj pa sem le član komisije za sprejem delavcev v poslovalnici Brežice in Novo mesto.
Kako je z družbenopolitičnimi organizacijami poslovalnice?
Imamo samo osnovno sindikalno organizacijo. Partijske nimamo, ker imamo samo enega člana ZK. To je šofer, Tone Beribak, ki je doma iz Čateža.
Kje ponavadi preživite dopust?
Na dopust grem vedno pozimi, preživim pa ga kar doma. Z menoj je namreč tako. Vročino zelo lahko prenašam, zato poleti kar delam. Težko pa prenašam mraz, zlasti ko mi protin povzroča hude bolečine. Zato si letni dopust vzamem pozimi.
JOŽE JANKOVIČ je skladiščnik. Pri nas bo maja meseca 12 let. Po poklicu je strojni ključavničar. Najprej je delal kot rezilec, nato kot strojnik na dvigalu MAC 40, zdaj pa je že 3 leta skladiščnik. Tovariša Jankoviča sem vprašal, če nima preveč založenih skladiščnih prostorov in če je kaj narobe z odpremo. Navedel mi je dva vzroka in sicer zaustavljanje odpreme s strani železarn in stroge zahteve po sortiranem železu. Če bi bilo tako kot včasih, je dejal, ne bi bilo problemov, zdaj pa prihaja več železa kot ga gre ven. Od poletja sem se nam je nabralo toliko železa.
Kakšno železo imate na kupih? Veliko je vmes takega za škarje, vendar ga je treba sortirati. Na tone pločevine bo treba premetati. Saj ste to menda delali ves čas? Smo, toda škarje so stale 3 tedne. Nekaj ni bilo v redu z električnimi kabli. Za nas je bilo dobro, za varnostnega inšpektorja pa ne. Zdaj režemo železo z dvema Škarjama in v dveh izmenah.
Kako pa ste kaj z barvnimi kovinami?
Stranke nam prinesejo na mesec okrog 7 ton bakrenih odpadkov. Vsak mesec odpremimo 4 do 6 ton ostružkov barvnih kovin.
Kako pa je sedaj pri vas s tako imenovano maloprodajo?
Še vedno je precejšnja. Kadar je lepo vreme je polno skladišče kupcev na malo in prodajalcev, med katerimi je največ Romov. Romi
Rezilca sredi skladiščnega prostora, Franc Petan in Ivan Strgar
Rezilca ob železniški progi, Martin Ivanšek in Franc Javernik
so tudi napredovali. Navadili smo jih, da prinašajo v prodajo pre-sortirano blago. Lansko leto smo z malo prodajo dosegli 90 milijonov starih dinarjev prometa. Izkupiček od maloprodaje pa bi se dalo še povečati in o tem resno razmišljamo.
Bi nam hoteli vi sami kaj povedati? Imate kakšno željo?
Trenutno si želim samo to, da bi čimprej uredili skladišče, ki je preveč natrpano z blagom in, da bi vsak material imel svojo »kib-lo«.
Čigavo je zemljišče zunaj ograje pri železniških tirih?
Železniško. Za ta prostor plačujemo najemnino železniškemu gospodarstvu.
Vas kaj preganjajo?
Ne, večkrat pa zahtevajo oziroma naročijo, da umaknemo material 1 m od nakladalne rampe. Zadnjič smo imeli preblizu rampe 300 ton tračnic. Na srečo je bila kupec teh tračnic livarna v Črnomlju. Razrezali smo jih na 1 m dolžine in jih odpremili ter tako očistili rampo.
Jankovič, kje živite in kako?
Živim v Čatežu. Tam sem si pred devetimi leti zgradil hišo. Pri Dinosu sem takrat dobil 3,5 milijona starih din kredita, toda komaj, komaj. Imam hčerko Tamaro, ki ima 10 let. Žena dela pri Petrolu, na bencinski črpalki. Na dopust greva po ženini liniji. Petrol ima v Crikvenici najete privatne sobe. Petrolovi pogoji za letni dopust so
ugodnejši kot Dinosovi. Imajo tudi organizirano prehrano. Za 3 osebe in za 10 dni smo plačali 3600 din. Škoda, ker je Dinos opustil najemanje privatnih sob v Malinski in v Zambratiji.
Kaj delate doma v Čatežu. Sodelujete kaj v krajevni samoupravi?
V občinski. Šest let sem bil član predsedstva sindikata, zdaj pa sem Dinosov delegat v zboru združenega dela skupščine občine Brežice.
FRANC PETAN je rezilec na Škarjah CL 70. Pri nas je že dobri dve leti. Prej je delal pri Dekor-lesu, na žagi, tudi v Brežicah. Za rezilca se je pri nas priučil. Živi v vasi Volčje, 7 km od Brežic. Tam ima hišo in nekaj zemlje. Ima 11 let staro hčerko, ki živi pri ženini sestri. Žena mu je namreč pred dvema letoma umrla. Zdaj je doma čisto sam.
Slišal sem, da režete v dveh izmenah, sem prekinil neveselo razglabljanje tovariša Petana.
Da. Dve izmeni smo vpeljali zato, da nadoknadimo zamujeno. Zamuda je nastala, ker so škarje stale zaradi popravljanja električnih priključkov. Dokler ne pospravimo vsega, kar je za škarje, bomo delali v dveh izmenah.
Slišal sem tudi, da boste delali ob sobotah?
Da, jaz sem za to. Tako bomo hitreje pripravili prostor za drugi
material. Pa tudi večji zaslužek bo. Rad delam in rad zaslužim. Kje pa vi preživete letni dopust? Skoraj vedno doma. Dela z zemljo je vedno dovolj. Imam tudi majhen vinograd. Rad pa si ogledujem svet. Večkrat grem na izlete za 2 do 3 dni.
Resnična človekova popolnost ni v tem, kar človek ima, ampak v tistem, kar je.
O. WILDE
Srečen je človek, ki misli.
D. KETTE Spoštujem tiste čase, ko sem trpel — lagodno življenje ni junaštvo, lagodno živeti zna vsak.
FRANCE BEVK
ANDRA MUSAR je materialna knjigovodkinja, ki pa prime za vsako delo v pisarni, če je potrebno. Trenutno tudi nadomešča blagajničarko. Pravi, da mora administrativna delavka v majhnih kolektivih znati vsa pisarniška dela. To je tudi tisto, zaradi česar jo delo v brežiški poslovalnici veseli. V velikem podjetju, pravi, bi imela ozko odrejeno delo, zaradi česar ne bi vedela niti znala ničesar drugega. To bi jo pa dolgočasilo. Zaposlitev pri nas ji je prva zaposlitev po končani višji ekonomski šoli v Mariboru.
ANDRA MUSAR
Tovarišica Andra je tudi predsednica tukajšnje osnovne sindikalne organizacije.
V zvezi z njenim delovnim mestom pa sem jo vprašal o planu
(Nadaljevanje na 18. strani)
(Nadaljevanje s 17. strani) in izvrševanju plana. Takšne podatke mi je posredovala:
Naš plan predvideva 14.900 ton odpreme, kar je za 32 %> več kot smo sami prvotno planirali. V 11 mesecih smo dosegli 14.103 tone, kar je za 3 °/o nad 11-mesečnim planom. Upoštevan je tudi tranzit.
Vrednostno je naš plan 33,5 milijona dinarjev, kar je za 24 °/o več kot smo sami planirali. Ta plan smo v 11 mesecih presegali za 10 odstotkov. Plan razlike v ceni znaša 11 milijonov 900 tisoč dinarjev in je za 22 °/o večji kot smo si ga sami postavili. Povečanega plana razlike v ceni ne presegamo. Enajstmesečni plan smo dosegli le 80-odstotno. To pomeni, da smo dosegli le toliko razlike v ceni, kolikor smo jo sami planirali. Žal. Kaj je po vašem mnenju poglavitni vzrok, da ne dosegate plana razlike v ceni?
Vzrok so tržni pogoji na območju, kjer odkupujemo. Konkurenca je velika.
Bi nam vi lahko ocenili delovno vnemo vašega kolektiva, delovno disciplino ali npr. samoupravljanje?
Mislim, da se delovna disciplina izboljšuje, samoupravljanje pa si delavci, po mojem mišljenju, preveč po svoje razlagajo.
Kako po svoje?
Tako. To se ne da povedati v nekaj besedah.
Imate kakšno željo, želite kaj povedati sami od sebe?
To bi rada povedala. Tovariš Mlinarič, delegat slovenskih sindikatov na letošnjem kongresu ZKJ, je v svoji razpravi med drugim dejal: »Odprli smo okna in vrata samoupravljanju!« Tej izjavi bi rada dodala, da naj bi jih še bolj odprli.
Tudi ta vaša misel terja dodatno pojasnilo, sicer je nerazumljiva.
Naše samoupravljanje je še preveč odraz ljudi iz vodilnih struktur, še bolj naj bi jih odprli zato, da bi zajelo več neposrednih delavcev.
Fotografiji Jožeta JANKOVIČA in Franca PETANA nista uspeli. Slikali jih bomo ponovno in objavili v naslednji številki.
ŽELJKO BRAUN je komercialist za papir. Pri nas je en mesec in pol. Je študent in živi v Zagrebu. Vpisan je v višjo tehniško šolo, študira pa elektrostrojno smer. Ima še 10 izpitov, ki jih namerava opraviti v letu dni.
O Željku, zbiralcu odpadnega papirja sem se pogovarjal s tovarišem Mejakom in tovarišico Musarjevo in končno tudi z njim samim, ker je ravno prišel v poslovalnico.
Željko že dalj časa zbira papir po osnovnih šolah v Zagrebu. Menda ga je najprej zbiral za tovarno papirja »Djuro Salaj« v Krškem, po-
Naravnost iz vagona pred škarje. Dvigalist je Stanko Grmovšek
tem pa za Unijo. Imel je odlične rezultate, toda ker je bilo njegovo delo na pol privatno, je imel težave. Prav tovariši iz tovarne »Djuro Salaj« so nam ga priporočili. Njegova »legitimacija« je bila 200 ton papirja, ki ga je s pomočjo študentov zbral v 4 mesecih.
Bi mi hoteli povedati, kako organizirate svoje delo oziroma zbiranje papirja, sem vprašal Željka in želel zvedeti za podrobnosti. Približno tako mi je raztolmačil: Delam prek Študentskega servisa v Zagrebu. Študentje, ki mi pomagajo, dobijo vsak po 35.000 starih dinarjev za 8 ur dela, za 16 ur pa 70.000 din. Študentski servis izstavi račun, Dinos pa ga poravna.
V osnovnih šolah se dogovorim, kateri dan naj opravijo akcijo zbiranja starega papirja. Učenci prinašajo papir v šolo, na določen prostor. Ko je akcija zbiranja končana, pridejo študentje in prineseni papir sortirajo v dve vrsti. V 12. in 7. vrsto. Ne zahtevamo, da časopisni papir in revije prinašajo v svežnjih. V razsutem stanju ga lažje sortiramo oziroma očistimo plastičnih vrečk, karbon papirja in drugih stvari, ki ne smejo biti pomešani med časopisni papir. Za zbrani papir dobi denar šola. V šoli si denar razdelijo po razredih. Vsak razred dobi toliko, kolikor je zbral papirja. Razredna skupnost potrebuje denar za ekskurzije.
Ali ne pridete navzkriž z Rdečim križem, sem vskočil, Željko pa mi je odgovoril:
Ne, celo sodelujemo z njim. Rdeči križ dela raje z nami kot z drugim tovrstnim podjetjem, ker pa-
pir bolje plačamo in ker ga hitreje odvažamo z zbirnih mest.
Ali delate tako samo na območju Zagreba in v osnovnih šolah?
Da, toda v načrtu imam tudi akcije v drugih mestih. Mislim, da bom šel sedaj k morju, zaradi vremena. Z zbiralnimi akcijami pa bom začel tudi po ulicah. Študentje bodo stanovalce predhodno obvestili z listki, kdaj bomo prišli po papir. Mislim, da se takega načina zbiranja papirja še ni lotilo
nobeno podjetje. Čez dva, tri mesece se bo pokazala rentabilnost takšnega zbiranja. Mislim, da bodo tako začele zbirati papir tudi druge Dinosove poslovalnice, čim bodo znane brežiške izkušnje.
Koliko ste ga zbrali, odkar ste zaposleni v brežiški poslovalnici?
V enem mesecu in pol 75 ton. Poslovalnica sama pa ga je lansko leto odpremila vsega 200 ton.
Intervju val:
Stane Koman
Q'ec oa.6 (Spoštujemo...
Dne 12. in 13. novembra 1978 je skupina 21 delavcev skupnih služb naše delovne organizacije obiskala delavce treh skladišč poslovalnice Maribor. Iz Ljubljane so se odpeljali v avtobusu, ki je bil samo do polovice zaseden. Osnovni razlog izleta je bil: delavci skupnih služb naj »V ŽIVO« spoznajo življenje in delo delavcev naših skladišč. Prav zato je bil na pol zaseden avtobus prvo in neprijetno presenečenje, kolikor sploh lahko govorimo o presenečenju.
Dan ali dva pred izletom so namreč že prijavljeni delavci skupnih služb eden za drugim sporočali, da se izleta ne bodo udeležili in če jih sindikalni aktivisti ne bi prepričevali, da naj vendar gredo, bi jih šlo še enkrat manj. Med izletniki je bilo v zvezi s takšnim odzivom za izlet z resnično upravičenim ciljem slišati naslednja vprašanja in razmišljanja:
—	To je odraz medsebojnih odnosov delavcev skupnih služb!
—	Zakaj niso šli v večjem številu na izlet tudi vodilni oziroma vodstveni delavci skupnih služb?
—	Kdaj je opravičilo o zadržanosti resnica in kdaj izgovor?
—	Je skupinski izlet odrekanje doseženi stopnji osebnega standarda?
—	Je vzrok za neudeležbo apatičnost ali komodnost?
Kdo ve za odgovor?
KDO JE IN KDO BI MORAL GOSTITI...
Zaradi takšnega glasnega ali tihega razmišljanja je kazalo, da bo izlet dolgočasen. Pogovarjali smo se že, da bomo »doma« lagali, ka-
ko je bilo lepo in zanimivo, skratka veselo, toda počasi se je razpoloženje dvigalo in zvečer prvega dne smo že ugotovili, da ne bo treba lagati. Zasluge za takšno ugotovitev imajo tako člani delovnega kolektiva iz skladišča v Mariboru kot oni iz Murske Sobote in Lendave. Sprejeli so nas kot se sprejme naj dražje goste. Vodili so nas po svojih skladiščih, kjer so nam razkazovali in tolmačili, kaj in kako delajo. Skladišča so bila pospravljena in urejena, poti očiščene in v Mariboru celo pometene. Spraševal sem se ali zaradi našega obiska ali zaradi razpisanega tekmovanja o urejenosti skladišč. Verjetno zaradi obojega.
Naj večje presenečenje pa je bila gostoljubnost naših delavcev. Povsod so nam pripravili zakusko, čeprav smo neposredno pred obiskom ali po obisku zajtrkovali oziroma kosili. V Mariboru so nas po ogledu res velikega skladišča povabili v jedilnico in nam postregli z zelo okusnimi sendviči in pijačo. V Murski Soboti so nas pogostili s sočnimi krofi in pristno slivovko, nato pa so nas povabili še na čardo kavo, ki je specialiteta
motela Čarda (madžarsko ime za štorkljo). Na vprašanje, zakaj so nas tako pogostili, smo dobili odgovor: Zato ker vas spoštujemo, cenimo!
V	Lendavi so nas presenetili s kratkim izletom v Lendavske gorice, kjer smo si v cerkvi Svete trojice ogledali mumificiranega vojskovodjo, ki je pred 375 leti padel v boju s Turki. Truplo je tako preparirano, da se je na kosteh ohranilo meso, seveda povsem presušeno.
Po kosilu z madžarskimi specialitetami, ki smo si ga seveda plačali sami, pašo nas povabili v zelo prostorno zidanico, kjer so bile mize obložene z narezki vseh vrst suhega mesa, sira in kdo ve s čim še. Izredno so se potrudili, da bi imeli vsega dovolj in da bi bili zadovoljni. Vsem smo se dolžni od srca zahvaliti za tako prisrčne sprejeme in za takšno gostoljubnost.
Ko sem še nekaj dni potem razmišljal o tem, sem prišel na naslednjo »grdo« misel. Ali ne bi bilo bolj pošteno in prav, da bi mi iz Ljubljane v imenu kolektiva skupnih služb prinesli njim, ki ustvarjajo dohodek tudi za nas, vsaj simbolična darila. Mi bi jih morali gostiti, ne oni nas. Pa brez zamere.
KDO JE ZA KAJ SPECIALIST ...
V	Mariboru smo bili priča, kako težko in nevarno je premeščati stiskalnico za pločevino tipa RIKO. Te stiskalnice delajo v Ribnici. Imajo konstrukcijsko napako v roki, ki grabi in prinaša pločevino v odprtino stiskalnice, odnaša pa pakete. Ta velika »roka« se spodaj odlomi in pade po tleh, pri čemer lahko oplazi ali pokoplje pod seboj koga od delavcev pri stiskalnici oziroma samega upravljavca »roke« oziroma dvigala. Delavci v Mariboru so izrekli veliko pikrih besed na račun takšne stiskalnice, česar smo se nalezli tudi sami. In ker je bila z nami na izletu tudi Milena Arkova, doma iz Ribnice, smo se spravili kar nad njo, češ, kako neki naj bi Ribničani izdelali dobro stiskalnico za železno blago, ko pa so specialisti za »suho robo«. Milka je Ribničane dolgo in temperamentno branila, vendar je pod »težo dokazov« klonila.
DVAKRAT SMO SE PRAV PRISRČNO ZABAVALI...

Prvič v petek zvečer, ko smo po večerji v hotelu Zvezda v toplicah Moravci skupno z nekaj člani skladišča v Murski Soboti posedeli in plesali do 22. ure. Izvrsten ansambel je tako igral, da so roke in noge kar same od sebe udarjale po taktu. Nič čudnega torej, če smo se nekajkrat dvignili skoraj vsi, odšli na plesišče in zaplesali, ne po parih, temveč vsak sam in vsi skupaj v nekakšnem krogu. To je bilo pravo kolektivno rajanje. Drugič pa smo se prav tako, če ne še bolj prisrčno zabavali v zidanici nad Lendavo. Domačin je razložil, da se mora po njihovem običaju po vsak liter vina, ki se ga spije, sproti v klet in da morata po njega obvezno moški in ženska. S to »igro« je prvi začel domačin in si izbral eno naših tovarišic. Liter, ki sta ga prinesla, pa je bil hitro prazen in zopet je šel drugi par po vino. Ko bi vedeli koliko in kakšnih pripomb, ugibanj in domislic smo v gromkem smehu spravili na dan. To je res pomenilo pravo sprostitev.
Na vrsto sem prišel tudi sam. Kot drugi sem se junačil, ko sem odhajal in še bolj, ko sem prišel nazaj k omizju. Bi radi vedeli, kaj sem oziroma kaj smo delali v kleti. Kaj neki le? Točili smo vino. Ves »vic« je namreč v igri odhajanja v klet in prihoda nazaj v družbo, pri čemer je za razburljivo razpoloženje zelo pomembno to, koliko časa para ni nazaj.
Stane Koman
KDO JO IMA?
Uredništvo bo vezalo vse dosedanje številke GLASILA. Manjka mu številka 58, izdana leta 1971 ali 1972. Kdor jo pošlje, dobi nagrado!
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.
Spominski posnetek v bližini Pohorske vzpenjače
Spominski posnetek na mursko-soboškem skladišču