Leto V.	TRST, v petek dne 30. novembra 1900.	_________štev^33.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 nove., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Nemška brata!
Milil : Voter, kaj misliš ; ali ne vidiš, da nam nič ne tekne ?
Jokl: Jaz že vem kaj bi nam pomagalo — edino »Češki jezik« v nemškem zosu, bi ozdravel naš bolni želodec.
Milil : Da, da, očka, tecite materi, da ga nam kupi, naj velja kar hoče, boste pa imel zdrave sinove, Oče : Seid gut Kinder — Saj vam damo kar hočete.
Volilni boj!
Trst. Na kratko, Italijani nimajo kandidata s katerim bi pogumno stopili pred svet (nesposobnih imajo seveda) zato se je trojica progresovcev drznila — ponuditi mandat V. kurije značajnemu — Dompieriju. Mož je sprejel ironičnim veseljem — lisjake a je [ob enem odklonil kandidaturo iz takih rok.
Mi Slovenci pa imamo svojega moža, in ž njim pojdemo •—- junaško v boj, da seštejemo naše čete — če tudi ne bi zmagali.
Gorica. Na Goriškem se bije boj med Tumom in Gregorčičem, strasten boj : vmes pa se je postavil Matic Rutar, — da zabrani spopad, — ter ob času — nagne svojo glavo na desno ali na levo.
Istra. Zapuščena od vseh, izročena na ne nemilost italijanskej premoči in denarju — bije junaški boj. Ce tudi tu i tam podlegne — zvijači, pijači in strabo-vanju se zopet in zopet naudušeno vzdigne in v budi borbi premaguje nasprotnika — ter si voli svoje zaupnike. Slava zavednim, junaškim Istranom.
Kranjsko. Na Kranjskem se bije hudi boj. Na shodih so začeli kandidatje »že s tv a r n o poročati o gospodarskih in političnih razmerah«. Nekateri volilci so celo bili prisiljeni svojega kandidata reklamirati. Drugi »uzorci« so leteli kar skozi trojne vrate na hlad. Tudi na kranjskih shodih zahtevajo »Vina gor in klobas«. Kakor pri nas Pomjanci! Spet drugi rotijo: Videli bodete vraga vi, ki ste fajmoštra ven metali i drugo leto Vam bo toča vse pobila«. Kranjcem res huda prede!
Narodovci od svoje strani — delajo z »Novim katezi zrnom« farores.
To se je pokazalo, ko je še celo do-lenski »oven« rekel da bo volil po svojem prepričanju. — No, to je že lep napredek, če vže kranjska živina ima svojo voljo.
Celo Belokranjce bode kedo pomnil. Ko so Šveigerja »vun vrgli« —se je mož takrat, četudi prepozno spomnil zlatega reka: »hiitt ich nur gesch\viegen viirde ich nicht hier im freien liegen. Sploh moramo konstariti da na Kranjskem niso imeli še tako tletnih sejmov kakor o teh volitvah.
Gotov mandat. Gorica — Kanal — Volosko. 25. listopada. 1900 I. Pogledom na to, da se nahaja c. kr. okrajno sodišče kanalsko
v tako velikem neredu, da je bo moral deti v red celo c. kr. sodni nadzornik, c. kr. deželnega sodišča svetnik g. dr. Ante Perišič na Voloskem, ki ima tudi sam svoje
sodišče v še večem neredu, kandidira
' i
bivši kanalskega c. kr. okrajnega sodišča voditelj, c. kr. svetnik deželnega sodišča g. Matic Rutar v državni zbor na Dunaj in ozirom na vse to je gotovo, da bo izvoljen.
Zakaj je Žil Hiter umoril dve krščeni dekleti ?!
Čujte, čujte zvon glasan!
Motto : Una potente arma 6 rivolta contro 1' italianita del paese. Badiamo a noi! badiamo a noi! badiamo a noi! — (Indipendente.)
Kaj pomenja veselo zvonenje pri sv.
Jožefu V Ricmanjih ? Čemu ta iznenadena \ /S • , . , •
n T,	„ , , , .	O ! ta t e 1 ] u v s p o m i n. Francoska
razsvetljava ? Komu v čast plapole troboi- • ■ , . P	, .
. 0 ,T ,v • .	J Je irQela svoj Drevfussov proces, šlo je za
mce! Vascam vsi v praznični obleki spre-	. , „ r>.
, . .	..... , . varnost države. Zid]e so potrosili milnone,
najaje se po vasi, si stiskajo roke, si vo- ^ , . , , ,.	,' „
_ ,l '	.	., ,da bl dokazali nedolžnost Drevfussovo. V
scijo zdravje v novem zivlieniu. Popotnik, « , ...	,.	. .
, . .	, . v	, .	„ ' | Avstriji smo imeli znameniti proces proti
ki mimo potuies, vedi, da ?e preteeeno T cr-i •	-i
...	. , .. ' J , .D. Hilsnerju — morilcu dveh krščanskih
nedeljo v on, božji hram tam sred vasi, ' Aeku ^ m ^
imela slovesen uhod staroslovenska litur-gija — slovenskj jezik. — Slovesen dan je to -—- zapomni si popotnik in povej bratom, kaj so Ricmanci dosegli!
Kako je pa do tega prišlo ? Dolina ve, Trst zna; - znajo tudi laški duhovniki
v tem slučaju skušali rešiti svojega ljubljenca, pa ni šlo; —obsojen je bil dvakrat na smrt. —
Ker so o tem procesu prinašali vsi avstrijski listi podrobne razprave; — aVavno slovensko časopisje je le mimogredč ob-
, .. . ., _ ,,. . . . , vestilo samo glavne podatke, si je »Brivcu«
—	kanoniki alla Kuttignoni, — dobro vedo i , rT., . , „
, T , z(lela nilsnerjeva obsodba	tako važna, da
tudi na governu in na lesnem trgu. Iz cekve ; , v ,	.
,?,. , . . . ., , . J° ho°e svojim citateljem	prinesti v vsej ste podili slovenski jezik v Trstu — , podrobnosti.
vesen uhod ima isti v Ricmanjih. Aha, j	*
lisičiji zarod, — zdaj še le spoznavate,	Po|na. p0lna+leži ne daleč od Iglava
kakšno „armo" imajo Slovenci, bivajoči po na Češkem. Mesto je najbolj znamenito po »Regione Giulia« — v Primorju.	8voji gevijarski 0brtniji. Šteje okolo 5000
Badiamo a noi — badiamo a noi prebivalcev, med temi je 239 judov, ki
—	svari »Indipendente«. Badiamo anehe govorijo tudi češki. Po obsodbi je večina
zidov zbežalo iz mesta. Polna ima pet
^ okrajev : zgornje in spodnje mesto — j u-d o v s k o mesto — in predmestje »Ka-tarinov hrib« — ki meji na Brežinski gozd. Prebivalci so Cehi, isti so do pred časom živeli z Izraelci v miru. Čehi imajo v Polni mestno hranilnico. Od onega dne ko so zvedeli, da so židje jemali denar po 4 od sto in ga dajali na obresti kmetom po 12
kliče „Brivec"!!
o°o
Spet jo vidim.
Oj danes je prekrasen dan in sem črez pot mi znan, gre ona spet tako krasnjt, tako krasnil, tako sladka, kot_ nekdaj je biljt. Srce pa moje, to srce za njo drhti, za njo kipi... Kako na prsa jo pritisnil bi, kako objel bi jo strastnč, kako poljubil bi jo pregorkb! A ona dalje gre in v mene nič se ne ozrč. nasmehne le se prezirljivo, obnaša se nerazumljivo.
Ivan Ivanovič.
od sto, je ravnateljstvo zaprlo vrata tem nepoštenim špekulantom.
Čudno je pa vsejedno tudi to, da Čehi niso imeli v celem mestu svojega mesarja; židje so dognali, — da se je vsa živina klala pri izraelskemu »še h ter ju«.
Kaj so našli v Brežinskem gozdu.
Velikonočno soboto lanskega leta našli so v bližini Polne v Brežinskem gozdu —• priljubljenem šetulišču — na rafiniran način
umorjeno telo - mladega dekleta. — Sum Mati vsa iz sebe, pošlje sina Ivana na je šel na 23 letnega L. Hilsnerja. Zupan- žandarmarijo, poročit o čudnem slučaju.
stvo je takoj razglasilo naj se iščejo zločinci. Vse prebivalstvo je bilo na nogah.
Samo izraelci so se držali t'ho in mnogi so jim rekli: Zakaj nain ne pomagate ? Ce je med nami morilec ste takoj na nogah, če bi kedo — Žida — umoril ne daste miru; — • ako ste pravični, pomagajte nam poiskati judovskega morilca, ki je krščeno dekle umoril!
Takoj so šle straže v Brežinski gozd iskat a našli niso nič.
Na veliko soboto 1. aprila 1899. so šli na pomoč vaščani iz Dobrotove in Vežnie, da pomagajo iskati zgubljeno hčer. In res se jim je posrečilo. Našli so Anežko —• a našli na grozovit način umorjeno.
Kje so našli umorjeno Anežko Hruževo?
Malo pred 9. uro našli so Anežko z
Izraelci, ne samo, da niso rok ganili,1 globoko prerezanim grlom v gostem gr-še zahajali so k Ililsnerju in ga poduče- movju in sicer samo 6 metrov od omenje-vali, kako naj se vede.	nega kolovoza ob robu Brežinskega gozda,
kjer klanec zajeda v gozd. Nemudoma se je naznanilo okrajnemu sodišču v
Anežka Hruževa umorjena.
A n e ž k a Hruževa 19-letna hči vdove Marije Hruževe, kajžarice iz malih Vežnie — vasi tričetrt ure od Polne, — hodila je že od 9. marca 1899. vsaki dan v mesto k šivilji Blandini Prh al o vi
Polni. Cez par ur je že bila komisija na licu mesta.
Sodnijska komisija je našla na licu mesta — v temni goščavi v mladem grmovju Da robu Brežinskega gozda žensko telo z na
šivat. Šivilja je stanovala na kraju j udov- . zemljo' obrnenim obrazom. Pokrivale so ga skega predmestja v Polni in sicer samo po j štiri smrekove veje. Glava je slonela med enem poslopju ločena od št. 11. kjer je stanoval morilec.
Anežka je šla navadno ob 7. uri zju-
rokarna.
Okoli glave je bila ovita okrvavljena srajca ; toda samo gornji del srajce — spod-
traj zdoma in se vračala ob 7. in tri četrt j njega ni bilo mogoče najti. Srajca je bila
na večer, vedno po istej poti v Vežnice.
Ta pot je peljala od konca judovskega mesta čez en potok do zadnjih hiš predmestja, kateremu so rekli Žabokrt. Od tam je vodila pot malo više do »Božje muke«, a od tam je držala pot po globoko zajedenem klancu tik Brežinskega gozda.
Na enej strani je bil mladi, gosti gozd, — na drugi bolj ravno polje. Po tem kolovozu se je prišlo iz Polne v vas male Vežnice in nazaj. Pešci niso rabili navadno ta klanec, marveč so hodili po stezi, ki pelje ob robu tik gozda.
Na veliko sredo 1899.
V jutro dne 29. marča šla je Anežka v Polno na delo, a na večer okolo 5 in pol seje vračala po omenjeni poti v Vežnice domu. Spremljala jo je prijateljica Ana
,,Narodna".
Naj drugi imajo denarje gradi, kaj takega moje srce ne želi.
Po takem ne vprašam saj drugo imam, kar pač za denarje gradove ne dam.
Jaz imam prekrasno, premilo deklč, ki meni na svetu je ljubše črez vse.
Največje bogatstvo je ona za me, jaz bil bi ubožec na veke brez nje.
Ivan Ivanovlč
■r?
Program
!
deloma pretrgana deloma prerezana. Cez srajco je bil ovit jopič rudečo-modre barve.
Nad komolci je bilo telo oblečeno z j malim modercem in podmodereem, v tem' ko so bili rokavci na desni roki odrezani, I na levi pa odtrgani. Roki ste sloneli kri-
V avstrijskem ministerstvu vlada velik nered, razburjenost... Bledih obrazov letajo ministri in drugi uradniki okolu...
Kaj se je zgodilo ?
Vlad in »P r o g r a m« se je izgubil! Nikjer ga ni!!
Preiskovali uže vse sobe, vse kabinete, vse biblioteke, vse arhive... ni ga in ni !!
Koerber se trese: kaj bo sedaj!?
. .	V to stopi stari Welsersheimb v mi-žem ; na rokah je imela volnene zapestnice. . ,
'	J	.	.i nistrestvo...
Odprtih ran ni bilo. Zgornji del života je I	Tr • • i • , > ,
V . 6 j _ j ,	Kaj pa vam je dragi kolega, da ste
bil popolnoma odgrnien. 1 elo ie ležalo na , ,	, . . , . . ... _ 1 1 . . , , ., tako razburjeni; kaj se je zgoddo?
desno zakrivljeno in v kolenih močno upo- |	,, ..,.,.
c. ■,..•,, „. .,.,,, T !	** rog ram« se je izgubil, odgovore gnieno. bpodnp del života ie bil oblečen
1 •' v . J mu	vsi potrtega srca.
v ženskih podlilaeah iz barsanta, — ki so i	>T.„ , T . TTT ,
... .. , ,	iNic druzega ? — ln gospod vvelsers-
pa bile za pasom pretrgane. Na nogah so ■	, v , . .
..	.	.	a ... iieimb se je začel smejati prav od srca...
bile volnene nogovice vnolcaste barve. Cevin	Tr . , ., , ,
.... .......	Kaj ne veste, dragi kolega, da avstrij-
so bili na stogelj in se dobri. ,	, , . . . ., .
° ska	vlada m imela se nikakor — »p r o-
Tukaj se je izvršil umor!
ska vlada ni imela še nikakor g r a m a« ! Meni lahko verjamete, ker jaz
Navzoči zdravniki so zapazili več ran sem uže 20 let minister in to celd —- »do-na glavi, —glava je bila okrvavljena, lasje mobranstva!«
Saj res!! In težak
Kocmanova kos pota.	g krvj0 sprijeti.
Čevljar Peter Horaček je zadnji videl | Po(] ^^ gQ nafiU ma]o krvn<) mk_ živo Anežko Hruževo in sicer ob 5 ur, m ' ^ _ ^^ dlani _ ^ 1?cUj kjerje	.n njeg<
pol na večer v Zabolmih (t. j. konccm ležal() truplo g() našH dya okrvavljen" ka. mestnih hiš) samo hiteč domu.	mena y bHžjui y gogfcem grmovju g() do.
Ali Anežka ni prišla na velikonočno m pletenigi(JO> hele barve> v njej je ležal sredo v večer domu. Mati njena si je mislila, I vrgek _ ru(]ege harye . ^ ge> ^ b;l da je ostala zaradi velikega dela pri ši- j prej p()len mleka Tri motre od tam y maK
kamen se je odvalil Koer-ri"1 kolegam od srca...
,.Povž."
vilji črez noč ; posebno ker so se bližalo ve-
globini, ki je bila obrašena
i so kir
likonoeni prazniki. Tudi v četrtek 30. marca smrekami> je kraj kjer se je yrgil nmor<
Zacoprani hlapec.
(Slika iz sodišča]. Predsednik: Tedaj Vi ostajate pri
je ni bilo domu in mati še ni bila v skrbeh. ' y tgj glo,)ini gQ ge našii «sirjeno kri. Tudi tem> (ia Je rabinec Z,atoPrst hlaPca Petra
Na Veliki petek je šla mati sama v Polno, ali kakšen strah jo je prevzel, ko je zvedela, da je njena Anežka že pre« tečeno sredo ob navadni uri šla domov.
je bilo poznati, da je tukaj ležalo truplo, i	(Dalje sledi.)
v kravo zacopral.
Priča: Gotovo; — res je ! — D r ž. p r a v d. Morda pa je bil vol. Čudno, da se mož spremeni v ženski spol.
Priča: Bila je krava, ker io je Kantor molzel; to bi se pri volu vendar ne dalo.
P r e d s.: Ali je rabinee govoril s kravo, ko jo je zacopral.
Priča: Da govoril je hebrejski ž njo. Rekel, je, da je zdaj zadovoljen, ker ima kravo mesto lenega hlapca.
Drž. pravd.: Ali razume priča hebrejski ?
Priča: Ne, ali krava ga je razumela.
Eden porotnikov: Za nas je glavno, da nam priča pove, kakšne barve je bila krava. —
Priča: Črne.
Drž. pravd.: Pri prvi izpovedi je trdila priča, da je bila bela.
Priča: To sem rekel, ker je bila krava pegasta!
Če si gledal od spodaj je bila — bela, od zgoraj pa črna.
Porotnik: Za nas je silne važnosti, če priča ve, — da je imela krava zelene lise. V kalamonu »A ni mak so golu s« iz leta 1557. stoji izrecno, da zacoprane krave, imajo »zelene lise«:
Priča: Res, krava je imela več zelenih lis. (Smeh).
Drž. pravd.: Kje?
Priča: Pod repom.
D r ž. pravd.: Kako, ste li res videl, da so bile lise pod repom?	(
Priča: Ko je Kantor Zlat'>prst hotel, molzit.i kravo, ga je parkrat z repom po obrazu ošvrkala in takrat sem zapazil lise.
Pred.: Od kje ste pa opazoval to?
Priča: Sedel sem na jablani.
Drž. pravd.: Čudno, da ste za-mogel z drevesa opazovati lise pod repom.
Porotnik: Kedaj je bilo to ?
Priča: 11. aprila.
P r e d s.: Kako veste to ?
Priča: Ker je na 25. oktobra god moje tašče, sem se »datum« tako dobro zapomnil.
D r ž. pravd.: Mi imamo druge priče, ki bodo trdile, da je bila krava tudi ob straneh zeleno lisasta.
Priča: To je gotovo, zelena je bila ob straneh — kakor špinača.
Pred.: Kako ste pa to opazil z drevesa.
Priča: Prav lahko; ko sta Kantor in rabinee pila mleko v travi in sta kravi hrbet kazala — je ta zlezla na drevo.
Pred.: Ali je mogoče, da v gotovih slučajih — zleze krava na drevo.
Zvedenec: Mogoče je.
D r ž. prav d. Navedite nam en slučaj.
Zvedenec: Kakor na pr. človeška pamet v gotovih procesih !!
Pozor!
,,Zveza tržaške slov. mladine"
naznanja vsem tržaškim Slovencem in Slovenkam, da bo jutri v soboto, dne 1. decembra imela svoj plesni venček v svoji veliki, elegantni, dnevno razsvetljeni in z narodnimi trobojnioami okinčani dvorani v ulici Rossetti št. 4., pod vodstvom gosp. plesovodje I. Ume k a. — Začetek tega velikanskega plesa in skakanja po gladkih parketih prične točno ob 8. uri 60 min. zvečer in konec ob 2. uri 59 min. zjutraj. Vstopnina za gospode z eno gospico 1 K in za gospice same 20 nč.
Opomba. Najuljudneje prosimo naše člene in nečlene, da bi se to pot pokazali prave mladeniče in prave rodoljube, da bi prišli v obilni vdeležbi na ta venček, ki bo jutri, prvi dan zadnjega meseca tega stoletja. Posebno pa prosimo, vabimo in kličemo, da bi nas ne pozabil in kaj na debelo obiskal naš lepi, blaženi, srčkani, dražestni in lepo smehljajoči se ,,krasni
spol".
Podpisani še enkrat opozarja, prosi in vabi na to velikansko »ceremonijo«, ki se bo vršila jutri.
Nadejamo se torej impozantne udeležbe.
ODBOR.
oo o
Na boj!
(Tržaški kuplet.)
Na boj za naše pravo Na boj za našo čast: Da branimo zastavo In dom in našo vlast ! Na Tržaškem vsaka šleva Ze nas žali dan na dan, In prepeva da odmeva : »Non si parla che italian«. Ti odpadniška zalega Kameljonski ti zaplod. Tvoja te ne reši »Lega« V že izmira tvoj zarod.
Zatorej v boj za pravo Na boj za našo čast: j Da branimo zastavo ! in dom in našo vlast!
Na boj za naše pravo I itd. itd.
i
Oj slovenski vi poslanci Ki vam mar je naša čast, Naši boste zmer izbranci
Lomite sovražno strast. Vi nas vodite na delo, Vedno zvesti bomo vam, Kedar stremo laško strelo : Spet očiščen bo naš hram.
Zatorej v boj za pravo itd. itd.
Na boj za naše pravo itd. itd.
V	Trstu vedno smo še sluge, Metla je Slovan povsod
V	mastne službe jemljo druge In prezirajo naš rod;
Al' pravic ne da se vbiti! Magistrat vže trepeta... Naša ura mora priti : Saj smo tu i mi dom£!
Zatorej v boj za pravo itd. itd.
Na boj za nase pravo itd. itd.
Kamor prideš ti si »ščavo«, Gleda grdo Lah te vsak, Zazramuje ti zastavo Garibaldijev rojak. Ti pa brani, kar je tvoje: Naj le pazi potepuh, Da kak 'dan mu ne zapoje Kaki »paff« okoli — uh!
Zatorej v boj za pravo itd. itd.
Na boj za naše pravo itd. itd.
Gone iz cerkve nam zastavo, Starodavni jezili naš; Starodavno naše pravo Da ni drugo, nego laž! Vse bi b teli Lahi imeti; Našo: cerkev, šolo, dom, Mi pa se ne dajmo streti Kmalu laški bo — polom :
Zatorej v boj za pravo itd. itd.
Na boj za naše pravo itd. itd.
Lahi bi nas radi štrli Vničili slovenski žar Nam »mandate« vse požrli Deli »Italio« na oltar; Vražji val naj le se dviga Mi še imamo krvi: Se se peče v Skednju biga Se smo gospodarji mi!
Zatorej v boj za pravo itd. itd,
„Povž.'

Tržaške vesti.
Osebna vest. Danes ob 7 uri 50 m. zjutraj •— ko odhaja brzovlak na Dunaj — je sanja! gosp. Banelli, tla se je odpeljal kakor poslanec v cesarsko mesto. Čestitamo!!
»Gospa Škatla«. Pišejo nam: Gospod urednik! Škandal! Tretjerednica gospa Marjana Kokošarica, od sv. Jakopa, je prišla včeraj na slavno c. kr. pošto in je povprašala gospico poštarico, je li prišla na pošto zanjo neka škatla. — »No, per la signora S ca tla non ci č nulla!« (Ne, za gospo Škatlo ni ničesar !) je bil kratek odgovor gospice poštarice. Brez komentarja ! SI. poštno ravnateljstvo naj pazi, da se kaj tacega več ne dogodi, kajti sicer bom zoper svojo voljo primoran, da se z glasim v »Edinosti.«
Kvarantena. Zastavo bratovščine sv. Cirila in Metoda so poslali k sv. Jerneju, ker je mestni fizikus dokazal, da se nahajajo v njej r e v o 1 u c i j o n a rni s 1 o-venski bacili; upajmo, da se je s to naredbo odklonila velika nevarnost za zdravo italjanstvo Trsta!
Žene, ki prodajate jajca, pozor! Včeraj sem nesla na trg v Trst 50 jajc. Blizu stare šrange je pristopil neki fantalin k meni in me naprosil, naj mu prodam nekoliko jajc. Sevč, da sem bila takoj pripravljena. Fantalin je začel jajca izbirati, potem pa je eno jajce pred mojimi očmi razbil, in glej vraga: pravi pravcati, zlati cekin! potem je razbil drugo jajce, in zopet je našel v njem cekin; ko si je pa izbral še tretje jajce, in tudi v tem našel cekin, mu nisem hotela več prodati nobenega jajca, če prav mi jih je hotel plačati po 10 novo. ampak sem rajši razbila sama še preostalih 47 jajc —• ali cekina nisem nobenega našla! Fantalin se je začel smejati, jaz pa sem sem se jezno pobrala si svojimi 47 razbitimi jajci domov, zato opozarjam vse naše jajčarice naj se ne dajo opehariti od takih fantalinov.
Kedaj je jezikovno vprašanje za nas najbolj usodno? — Redar gremo — snubit!!! —
'„—ž."
Moderni poetični kozli.
izdekadentiral: „Povž"
Ha! Ko bi jaz vedel... Ne!
Ko bi ona vedela.....
še boljši, ko bi on vedel...
Vsa blaženstva
tega svetil v meni oro če gledam njo.... Vi prašate: koga ? Da, ko bi jaz vedel.
Jaz plešem na vulkanu,
oj ljubica, al' vender plešem.
Ljubezen, je ta moj vulkan
ki mi gori za te ves dan,
Ves dan grozan,
gori vulkan
od tebe vžgan....
In ko zvečer grem spat
obrnem vrat
bedim....
da prišel bi po tebe škrat ljubezni svat želim
torej zahteve opravičene. Možje ostaneje solidarni. Ravnateljstvo naj upošteva opravičene zahteve. Tramwajska kasa ni prazna.
..Pezijoniran konj".
Prvi š j o r : Kaj pa bo s tem le »Kroa-tom« ? Ta je trd. Noče in noče dati glasu za nas. Drugi š j o r : O comprarlo, o mazzarlo !
Na Miklavžev večer!
V soboto 8. dec. bode veseli večer v Sokolski telovadnici. Občinstva : posebno mladine pričakujemo obilo.
Darila se sprejemajo v telovadnici ul. Coroneo št. 15. od pondeljka naprej.
ODBOR.
K
i
Elektrika
'je spodila uslužbence pri Tramwayu v štrajk. Delo pomnoženo, odgovornost večja ;
oo o
DOPISI.
Iz Rocola. Slišal sem, da si tržaški Brivec, zaradi tega poznaš gotovo mnogo gospodov. Ako imaš kakšnega pri rokah ga lehko priporočiš signorini M. Sicer ti moram povedati, da punčka je že tu iu tam koga pogledala, samo delavec se ni še upal blizo. —-
Dekle je pridno za vsako delo, posebno »malancane« ti zna kaj dobro napraviti. ■—
Kaj pa to velja, ko zna tako lepo zapeti: »Sei bella nel tempio, di bruno vesti ta.«
Ni tedaj čudo, ako si želi bogatega, na velikost se ne gleda. — Koliko bi pa še dala za cesarsko službo — da bi imela kedaj »plezion.« —
Vsekako ako ga najdeš, ji ga pripeljemo, morda te povabi še na »ofeet.«
Sv. Mar. Mag. Spod. Poročilo občnega zbora krokarskega društva »Kožica« pri S. M. M. Sp. hišna številka je na vratih pribita.
Predsednik se jc zahvalil kožicnikom, ki so došli v tolikem številu na zborovanje. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo sprejeto jednoglasno. U raznih predlogah in željah se je vnela huda debata zaradi premenitev imena cikorjašev, zato ker nekateri cikorjaši so še štemani kadar jim se reče kaj tacega.
Po dolgem debatiranju je bil sprejet predlog gospoda predsednika; da od danes naprej se ne bo več imenovalo renegate ne cikorjaše, ampak »brbadrekarje«. (sprejeto). Zatem je prosil gospod predsednik, da naj se to ime razširi po vsej okolici in po mestu. Nadalje se je sprejel predlog gospoda blagajnika, da se društvo vdeleži inkopore razstave kožic v telečiji ulici »kamor je luče letreka.«
O d b o r.
Razno iz Škednja. Zlati Brivček, kaj si nakadil? Onesrečil si našo vas s tem, da si ovadil predzadnjič pred javnostjo našega prvega »muzikalista« ! Ali jejs ! jejs ! »Bimbo« se je ščujal — odpovedal se je Š k e d e n j sk i h Slovencev. Pravi, da v Šempasu bo še Slovenc a v Sčedni nikdar več. Srečo imamo, da je pri nas gospa »Igeja«, katera mu še sedaj ne more sprazniti »štomih« poln pluč in žmilce.
Pravio tudi, da misli slavni »Bimbo« nas zapustiti. Gaspud majestrat izročil mu boj za njegov trud na polju neznanosti in na-narnodnosti medaljo II. reda »ruzuast pa tak u on«. Pravi, da ne muore ostat v Ščedne več, ker mu škuode slab zrak namreč smrad od žmile, pluč in jetar. Šel bode domov v toškanski (?) Šempas po — telefonu.
Slovenc je vanciral. — »Glista je šel v Padeno se nabasat tomaževe žlindre, ker največ ugaja njegovemu zdravju. Pravijo, da ima »mijeren« v trebuhu. Sel je za dva meseca. Ko pride v Skedenj mu napravimo »razsvetljavo«.
Iz kršnega Krasa. Požar, požar! za-donelo je po našej kraški rezidenci. Ljudsivo prestrašeno bežalo je na pogorišče. Med drugimi sem bil tudi jaz — in nekaj drugih ognja se neboječih, ki smo praznili vžgani dom. Na to prisopihajo naši vrli ognjegasči z »morilnico ognja«. Treba je bilo postaviti »brizgalko« na pravo mesto. Človek pa v noči ne vidi dobro, tudi ob požaru ne, zato se niso mogli takoj uglihati, kam naj bi jo zapeljali. Ni čudo, da tudi ognjegasči imajo vsak svojo pamet; tedaj so kriee vlekli : eni na desno, drugi na levo : »pusti«, »primi«, »kaj ti veš«, »kaj tebi
mar'«, »pojd' se.....«, še cel<5 kakšen tuji
— »imalora« seje oglasil. — Glavno jeza nas, da je bil vsaj komando: slovenski. Naravno je pa zopet, da so brizgalko zavlekli na ono stran, ua kateri je bilo več rok. Res je, da je nekdo, še o pravem času opozoril: »možje ne na to stran, tam je gnojnišnica« ali ker več glav več so tudi tega poslali v Samatorco po oblice ! »Kaj boš ti ukazal«. In glej ukazali so res oni, a tudi so v tem trenotku ležali v gnojnici. Da so se takoj izvlekli vsi dišeči, po vijolicah — je čisto razumljivo. Naši vrli »vatrogasci« so še od zadnjega požara v Orleku vedeli, da se zrakom ne da gasiti; zato so pa takrat — vodo brizgali na požar. Prišedši slednič g, podnačelnik Keber imel je še edino delo, poditi ljudi od požara, kajti — po toči ni treba več zvoniti si je pametno mislil. Požar je vsekako dobra šola za ognjegasca, in to se je videlo drugo jutro, ko so tako pridno telovadili po ogor-jenih tramovih; kaj pa da; še celo naš vrli gosp. podnačelnik je skočil nič manj kot 2 metra in pol visoko na kubični meter sena. Človek se požara boji — a vender se tudi pri njem kaj nauči!
Bosanski stražar.
Iz Boršta. V Vašem cenj. časopisu smo večkrat dobivali dopise iz Boršta, a sedaj je nekako utihnilo; morda bi kdo
mislil, da smo vsi mrtvi ali pa da imamo preveliko dela; a tega ne, to je bilo morebiti sedaj 20 let. Take misli vedno rojijo po glavi našemu Grosu.
Res beseda »gros« pomeni po naše velik, a verjemite mi g. urednik, ako stopimo na rama eden drugemu kar nas je v Borštu, bi oni, ki bi bil na vrhu vendar za par centimetrov viši od našega Grosa.
Ker je on po imenu velik, bi vse drugo rad znižal a najbolj naše narodno petje, kar bi gotovo ne bilo pravo.
Spodkopal bi menda prav rad našega domačega organista, ker mu je trn v nogi. Zakaj pa se ž njim največ peča ter o njem njegove prazne besede čenča ? Učitelj, ima dolžnost mladino v vsem le dobro učiti, ter tudi zunaj šole dajati jim dobre izglede. Mislim, da ni pravilno, ako se sam gosp. učitelj v cerkvi tako »nobel« obnaša, da se niti o času povzdigovanja ne skloni, marveč okoli zijala prodaja.
To naj bode za danes, v prihodnje imam vže v torbi kadar bode pobiral g. Gros. —
..Zastaran greh".
Iz Sv. Ane. Lepo si napi osen Brivče, da bi se potrudil k sv. Ani. Vzemi vse kar potrebuješ seboj. Podaj se naravnost k Tonetu Boterju; opomniti pa moram, da ' ako ne razumeš laški ne opraviš nič. Znati moraš, da njegovi sinovi ne dajejo na slovensko uho; — to pa tudi ni nič čudnega, ker jih sama mati tako pridno vozi v laški »ažiljo«. Tam jim dajo sicer častni pridevek t »ščavi« zakar pa mislim, da bi se marsikateri Kraševee lepo zahvalil za tak »de koracijon«, samo naš Tone — utakne vse mirno v žep. Brivče, torej hitro, da nej zamudiš.
—iii—
V,
Telepisi
(po privatnem „Brivčevim" čukežni.)
Rojan. 25. (Pvž. bro.) SI. magistrat je namignil gosp. župniku Jurizziei, naj se uči staroslovenščine za vsako eventualnost. V ta namen mu je dovolil 500 K. da si kupi Kopitarjev: »Glagolita Elozianus« in Miklosichev : ..Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum, vsaj za prve početke.
Trst 25. »Povž« misli kandidirati v Šesti kuriji. Ob enem razpisuje nagrado od 300 lv. za tistega, ki bi mu kaj tacega povedal, česar ni še noben kandidat obljubil svojim volilcem.
Trst 29. »Piccolo« javlja : »Progresso«, »Democratica«, bolonješki salami in napo-
litanski makaroni so pili bratovščino : viva Verdi! !
Trst 30. »Piccolo« je dobil od vlade zaupnico, »Edinost« pa zaušnico!
Trst 30. Kopač in Kristan sta se obvezala, da si bosta drug drugemu kondo-lirala v slučaju da — propadeta! (Pž. br.)
Gorica 30. Danes ni »Soča« napisala nobenega členka zoper Gregorčiča in Ca-hejn ; za to vihra v uredništvu »Gorice«
— bela zastava.
Sežana. V nedeljo sta bila sv. Ciril in Metod prav vesela, da so se njih učenke tako brzo naučila nemški. To je opazoval na njih veselici sam sv. Vaclav.
Trst. Dne 23. t. m. namnožil se je Trst za pet tisoč »Slovenskih družin«. Ako bi imele vse te družine volilno pravico bila bi zmaga naša. Vsakako je dobro, da se Slovenci množimo — samo, da bodemo imeli toliko dohodkov, da bi stanarino plačevali 1
Dunaj 30. Gospod § 14 je izrekel avstrijski vladi svoje zaupanje in svoje zadovoljstvo.
Budimpešta. 29. Zoper vsako pričakovanje, sn ja Koerber ce 1 a d v a dni vpiral zahtevam ogrske vlade, potem pa je vender popustil! Kaj tacega se ni še nikdar dogodilo.
Petersburg 30 (— 18 —). Ko so se vračali Ruski vojaki iz Kitaja domov, bilo je v Mandužiriji tako blato, da jim je vsa Mandžurija na petah obvisela.
Peking 27. General Waldersee, ki nima sedaj nikakega posla, je izdelal načrt, po k te rem misli okupirati za Nemčijo — planet Mars. —
Šanghai 28. V južnem Kitaju gori. Evropa bo morala zopet — pumpati.
Berlin 28. "VValdersee je dobil nalog, da se mora naročiti na: »Brivcev Koledar«,.
da bo zot et dobre volje.
%
E leos.
Tako!? Ti se bahaš po svetu okrog,
Ugnal da si v kozji me rog!
Res Kserks je nesmrtne vzel Terpile.
Ko bil je Efialt mu vodnik.
Ugani sedaj pa: »Kedo je velik?«
Eleist.
Vegeferjanc.
S i 1 \ e s t e r : Od kedaj si postal zeljejedec
Luka ?
Ij u k a : Dragi, od onega dne, ko mi mesar
noče več dajati na puf! —
xxxxxxxxxxxxxxx
Kflor išče, ali ima za oflflaii
stanovanja, magazine, hiše, dvorce (viline) vrte itd.
naj se potrudi do
Taler-ja
ulica Chiozza štev. 8.
xxxxxxxxxxxxxxx
XXXXXXXXXXXXXXX
x Prva sta zaloo uoMštva
Peter Šmid,
žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10% popust.
Pozor!!
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to-J varn v Solkanu in Gorici
X Antona Černigoj-a
CT	se nahaja
S v Trstu, Via Piazza vecchia y	(Rosario) št. 1.
^ (na desni strani cerkve sv. Petra).
^ Konkurenca nemogoča, ker je blago y	iz prve roke.
xxxxxxxxxxxxxxx
I. VlClČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake rrste. Kakor si vsak naroči v ]>(>}><) lil O zado-TOljllOSt.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani I. Vičič, krojač.
£	MARTIN MARC	£
W priporoča našim domačinom svojo W Q gostilno	Q
opri stari perici o
d
„ALL' ANTICA LAVANDAIA"	O
w	nI,
q v ulici Industria št. 39.	^
% pri sv. Jakobu.	$
^^ Toči dobro istrsko po 40 nov.	Tr
iL dalmatinsko *> »	^
» 36 »
belo vipavsko » 40 »	^ff
JL Za družine ne manj od 5 lit. 4	JL
V n°v- m«nj-	¥
JL Dobi se vedno gorka in mrzla	^L
^^ kuhinja, priskrbljena z dobri jedili.	^f
1	'	T,
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. 6. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim iu belem vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
An t. Babic.
GOSTILNA
„Bon p a s.s o."
(Mani št, 26. (Mizo slo? šole.)
M" 'ma nove 'epe prostore -^pn
V nji točijo belega vipavca, črnega istrana in dalmatinca, pivo v bo-tiljkah. Vino kapital. — Kuhinja je priskrbljena z jedačo mrzlo in gorko —- Postrežba točna. — Za gostilno je igra na krogle.
Za obilni obisk se pripona,
Jože Bitežnik.
Jcrčmar.
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Ma rillU L U It Šil na Proseku.
Cene ugodne.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. — _
Za obilni obisk se priporočuje
_Ivan Katuik,
gostilničar.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
T UST - Via Malcanton št 1 - TSftT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
pohištva vsake vrste
Ataandfo Levi Minzi i Trstu \
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Kogat izbor v tapetarijali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo.

Cene brez konkurence
Predmeti stavijo se ua brod ali žele- ^ znico lirez da bi se za to kaj zaračuuao. ^
V__
,LjnMjansta'Miti tata'
v
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
\
Nakup in prodaja
; vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, ! srečk, novcev, valut itd.
za najkulantnejših {	pogojev.
Posojila	Sprejemanje denarnih vlog
na vrednostne papirje ■ na vložne knjižiče, na te-
proti nizkim obrestim. koči račun in na gira-
conto s 4I/2% obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najku lantneje. Borzna naročila.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, hi ne zavaruje svoj doni in življenje svojih otroh To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c.hr.priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z aliž. kapitala. Asihuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld!
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tri, - ljublja^a - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. ■PF" Ceniki na razpolago.
JJ
Leposlovni list za ženske i z-h a j a v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. J 2.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dob6 vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in ltolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Poriorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnti ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe ; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
ica 11 mila
registrovana zadruga t omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7fi
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 18.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peharijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
OOOOOGO*
trgovec.	tfj
ooooooo
„Slavisches Echo" izhaja 1., 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
J)*- Časopis vestno zasleduj e slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
Generalna agencija „E. H o ve"
ustanovljena 1 878.
Pni tržaški velodrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
IMF"* Svetovne marke.
► )