rYHHnHII1IIH:H.| IIIHIlili llllll|H||||||| IIIHI MII HM1HHHI» s® se pri svoji izberi zelo kapricirali. Tako se je zgodilo, da so odklonili in poslali domev ljudi, ki so imeli levjo moč Jn zdravje, samo zato, ker so imeli na prstu ali na nogi neznatno zaceljeno rano ah kaj podobnega. Toda to še ni bilo nič. Najbolj neprijetna ovira je bila pregled rok, ki smo ga morah prestati po zdravniškem pregledu. Ta pregled so opravljali posebni Specialisti rudnika, za katerega so nas nabirali. Kdor ni imel žuljevih rok, so ga odklonili. Mnogi so protestirali, da nimajo žuljev zaradi tega, ker so bili že dolgo časa brez dela zaradi brezposelnosti in često smo bili priča zelo žalostnim prizorom. Marsikdo, ki se je zanašal na svojo dobro voljo za delo in na podlagi uspehov prvega zdravniškega pregleda, ki smo ga opravili v Vidmu, je napravil dolgove, da bi si kupil obleko za delo. Sedaj pa smo se morah vrniti, eden med temi sem bil tudi jaz sam, ponižani in v veliki zadregi, kako se bomo predstavili pred našimi domačimi doma in pred tistimi, ki so nam posodili denar. Kot ie vsakemu znano, je Beneška Slovenija, tista dežela,, ki ima največ brezposelnih. Tako je bilo z našimi očeti in dedi in tako je sedaj z nami. Večji del našega življenja moramo sedeti križem rok in -se gledati v brezdelju, ali pa z v?-’ikim naporom pobrati tisto malo pridelka kar nam ga tako skopo odmeri naša zemlja, ter pri tem upati na boljše čase. Po drugih krajih, ki so boljši od naših, ostane ljudem časa tudi za zabavo, pri nas pa naan ne ostaja drugega kot skrb in iskanje, po kateri deželi sveta bi bila še kakšna možnost, da bi si preskrbeli malo dela in zaslužili nekaj denarja za vzdrževanje naše družine. V zadnjih mesecih se je razširil glas, da Kanada sprejema delavce. Novica se je brž razširila in veliko število naših mož in fantov je prihitelo na urad za delo, mnogo več, kot pa so jih potrebovali, zahtevali so jih samo nekaj sto in to število je bilo že v nekaj dneh doseženo. Tisti, ki smo ostali, smo bili zaradi bede prisiljeni poiskati si po rudnikih drugih držav kakšno zaposlitev, kot n. pr. v Franciji. To nas ni nič kaj posebno navduševalo, ker smo vedeli, da je v tej državi možnost zaslužka mnogo manjša. Preden so nas sprejeli, je bilo treba iti najprej na zdravniški pregled, ki so ga izvršili italijanski zdravniki. Pri tem pregledu so zavrnili tiste delavce, ki so bili manj primerni za delo po rudnikih. Oni, ki so bili potrjeni, so jih poslah v Milan za nadaljni in bolj temeljit pregled, ki naj bi ga izvršila posebna francoska zdravniška komisija. Potovanje iz Vidma do Milana ni bilo nič kaj prijetno. Ker smo si želeli, da bi prišel vlak čimprej na cilj, se nam je zdelo, da gre počasi kot polž. Toda za nas, ki smo bili navajeni trpljenja že od doma, to še ni bilo posebno hudo. Ko smo prišli na cilj z našo prtljago, so nas odpeljali v neko veliko vojašnico v predmestju, kjer smo prenočili. Naslednji dan so se začeli tukaj zdravniški pregledi. Največje težave so se začele za nas prav v tej vojašnici. To je bilo zbirališče delavcev, ki so morah biti pripravljeni na pravo suženstvo. Skupine delavcev, ki so govorih najrazličnejša italijanska narečja, so prihajale ob vseh urah in od vseh strani v vojašnico. Pregled se je vršil na zelo poniževalen način, zlasti če upoštevamo kako je bila vsa stvar organizirana. Kdor je hotel doseči kupone za obrok jedi je naletel na takšne ovire, da bi se vsakdo rad odpovedal tej hrani, če bi imel s seboj sredstva, da bi si jo lahko sam preskrbel. Lahko si mislite kakšna je bila v takem, položaju naša želja, da bi končno že enkrat prišli pred zdravnike in se rešili tistega pekla. Toda šele po nekaj dnevih čakanja smo lahko v resnici prišli pred zdravnike. Za razliko od prvega zdravniškega pregleda, ki so ga napravili italijanski zdravniki, smo tukaj takoj občutili, da ima francoska zdravniška komisija namen zavrniti čimvečje število delavcev zaradi velikega števila prosilcev, ki so se zbrali tu iz vseh delov Italije. Prav to veliko število je omogočilo Francozom, da To je na kratko povedano paradiž, v katerem moramo živeti. Potem pa nam pravijo, da živijo slabo naši bratje ono-stran meje. Tega nikakor ne verjamemo in nihče nas ne more o tem prepričati. Ce bi italijanska vlada dosegla kakšen sporazum z našimi sosedi, po katerem bi lahko odšel tja del naše brezposelne delovne sile, bi prav gotovo prišla na delovne urade cela kopica prošenj. Toda naši vladni predstavniki nočejo takega sporazuma, ker je njihov namen, da nas držijo čimbolj daleč in ločeno od naše. ga naroda. Ivan Tomažin TORJAN TAMORA — Pretekli tjedan je naš kamun biu podvaržen veliki hudi uri. Daž, ki je padu s kandlami je poškodo-vou use naše polje an razrilo uso tisto že slabo pot, ki veže našo vas z Mažeroli. Nje bluo zadost, de smo u času uojské imjel porušene naše hiše, nje bluo zadost afte, ki nam je pou živine uničila, še tuo se je muorlo zgodit u Tamorah. Ljudje so obupani, ker tisto mičkano pardjelka, ki so upal imjet ie skoraj use kompromitirano. Potrjebno je, de se nam pomaga na kajšno vižo an zatuo uprašamo našim kamunskim predstaunikom, de naj povjedo višjim oblastem o nesreči, ki nas je prizadjela. BRDO To e par nas dosti judi, ki nu se la-mentajo zavoj mizerje, nu malediuajo zatuo governo nu judi, ki so ta na ku-muiie. S tjem nu kudajo, ki ruu če se pomati kej. Takim judom mi čemo povje-dati, ki to ne vejà vero neč brontulati, zak za priti do buojšega živenja človek u muore zbrati no pot. An naša pot na e tei, ki smo večkrat povjedali, tikaj klara, ki to bi ne bo bizunje se dosti lave lomiti. Mi smo judje, ki ve živemč par kunfi-ne, smo judje, ki ve čekaramo dan jezik močno difarent od usjeh Taijane. Smo judje, tu malo besjed povjedano, ki ve spadamo dnemfi popuiju, ki u nje Taljan. Naš jezik, naše nauade, naše tra-dicjoni an naše Stese imana no jasno kažejo kuo smo zadni. Tu Taliji u je dan leč, ki u ljepo pravi, ki citadini, ki no čekarajo jezik difarent od taljana, nu majó dirit beti branjeni oré čez use reči. Tuo te se pravi na kulturnem, na socialnem, na političnem an na ekonomskem polju. A so naši governanti aplikali tole leč? To nje bizunjo, ki ve mi rišpondajmo, zak usak človek u vje kuo smo fin donàs mjeli. Ma za priti do kej dobrega kuo ve muoremo narditi? Ve muoremo pretendati, ki ta leč na pridi aplikana. Governo muore jo aplikati kar ve bomo mi pretendali. Keteri u tè rejčl, ki kako ve moremo mi jeti kuontri governu, ki nje-mamo majednega, ki o nas raprežentej. Te, ki u jo itako penša, u žbaljua. Tu Taliji mi Slovenji ve marnò našo organi-zacjon, ve marnò našo Stampo, ve marnò naše politične raprežentante, ki no če storti čuti naš glas governu. Ma to ko-ventà beti organizani sousje an ne mje-ti strah dati uós naš apogio judem, ki no vodijo slovejsko organizacjon tu Taliji. Koj če ve bomo itako nardili čemo mjeti nazadnje kej. Tu ne neč veja brun-tulati an malediuati tje za honjàm, to mà politikamente se storti indavant. Ladini, Todeski, Prančezi, ki nu žive tu Taliji so tuo žej nardili an nas ve vidimo, ki ta ma njih zemji tu nje te mizerje, ki na e par nas. Od njih bi muorli se naučiti an potém bi tjeli vidati kako no če se reči kambjati še tu naših krajah. Fin, ki ve bomo razdeljeni, fin, ki to bo še judi par nas, ki no majó strah povjedati, ki nu so Slovenji, z nami govorno u se té simpri norcà djelati. Zatuo naj se naši judje, predusem težje, ki no brontulajo ljepo tu lavo lo-iita de za nas Slovenje tu Taliji tu nje druge poti za zbrati von iz te za braniti naše dirite di minorar.če. Koj itako če ve borna nardili Cemó salvati našo zem-jo od mizerje u tekero ne spadla. To nje-ma poslušati te judi, ki no pravijo, ki mi ve njemamo tjeh dirite, zak smo »italianissimi puri«. Oni nu tuo pravijo napuo-šte za počasi z mizerjo iztrebiti iz naših krajou naš slcvejski jezik, če tuo to bi ne bo rjes no bi tjeli nam dati dan tra-tament almankoj dnak tej, ki nu ga majó Taljani. TER — Pretekli tjedan se je naš vaščan Ubaldo Lendaro peju z lambreto an blizu Vidma e mu paršou zdolé dan z bicikleto an itako se močno ponesrečim človek, ki e šu z bicikleto u se nje neč naredu, naš vaščan pa e se zlomu no rame an se naredu več ferit ari zatuo so ga muorli hitro pejati tu špitau, kjer o bo muoru ščepati več timpa. ZA NAŠO DREVESNICO — Dne 5. telega mjesca, kar so mjeli tu Rezji fješto od montanje so našemu gozdarskemu centro dali 105.000 franke, ki no tè sar-vijatl za našo drevesnico (piantonaio forestale). Tej, ki to e usjem znano, gorski kr nzorcij za zbuojšanje Terske doline (Consorzio Montano per il Miglioria-merito della Val Terre) u je žej jeu soute za narditi to drevesnico (piantonaio) na podlagi leči za zbuojšanje gorskih krajou. PODBARDO — Dre 12. telega mjesca smo mjeli tu naši vasi segro Sv. Moho-ra. Čeglih te bi ta dan dež, so paršli tu našo vas dosti judi. MUZAC — Tu naši vasi smo nardili dan komitat, ki u če se interesati par autoritadah zak no nam napejajta luč eletriko. Tei, ki te se zvjedaio, komitadu so žej pcviedali, ki Ijetos no če djela narditi. Enak komitat so nardili še tu Bjelem potoce, zak še ta vas na je brez luči. NJIVICA — Smo zvjedali, ki tu naši vasi nu če narditi tivje ljudski hiši (case popolari). Za to djelo governo u če stanejati 12 milijone lir. šperajmo, ki tu ne bodi koj na oteča. SOVODNJE Dne 12. julija smo praznoval kot usa-ko ljeto našega patrona sv. Mohorja. Ljetos je ta dan spadu glih tu nedeji an zatuo je bluo dosti ljudi, ki so paršli u Lani e naš kumun móu dodeljenih od governa 18 milijone lir, ki so muorli beti impjegani za narditi no novo central eletriko tu Karnahti. Smo kudali ki ljetos no če začeti to djelo an intant dati no mar djela našim judem, ki no muorejo po svjetu se ga hoditi hledat. Na žalost pa milijone to ne bo več, zak governo e ritiróu nazad ie, ker djela njeso še začeli. Za jo povjedati ries, nova miništracjon na njema maiedne kolpe za tole rječ, an zak judje no vjedaita kako te tuole šlo, čemč na kratko, za dan bót. povjedati kako so šle reči. Nova miništracjon ne miela uso dobro uoio za začeti djelo, ma ne obrietla dan oštalcul zavoj katerega na ne more se pomati. Uodo tu Karnahti e io kupou od demania (štat) Del Fabbro ti timpu kar ne mješala naš kumun stara miništracjon z našim šjorjam Facchini a kapo, an e jo jeu za male ■=oute. Nova miništracjon na nie tega vjedala an ne kudala, ki kar no boju soutje, na more koj začeti z dielom, ma kar ne djelala pratike za krmiti od de-manja uodo, usa začudena ne obrjetla, ki karnajska uoda na je žei prodana an ospodar od nje o je Del Fabbro an nek inženir. Itako ne muorla začeti .« telemi tratati za jo kupiti. Del Fabbro e bi na-ret ' za prodati uodo, ma s patom, ki to kupi linijo eletriko, ki o mà tu rokah on tu našim kumunu. E tle e ustrjelu njegà bombo: 30 milijone e uprašou zanjo! Anjelé dražji našje judie ve moreta sousje se narditi no indejo kako no nas tratajo an če raprežentante smo mjeli tu naši kpmune. Luč eletriko, ki smo mi jo nardili an se fadijali zanjo, saj smo dali pai, saj smo dali djelo an soute, no uprašajo ku-mur.u zanjo 30 milijone. Del Fabbro, ki o je ospodar o ne proda uode kumunu, če o mu ne flekne uón 30 milione, e kumun o ne more potehniti 18 milijone, če o ne začne karnajske električne centrale. Ejtako te šlo use uón čez Uàrh. Governo o mà re.žon: on o ne more dati soute, če to mu ne preženta progieta za novo električno centralo; naša miništracjon kumunal na mà ražon, zak na ne more prežentati progieta, če uóda na je žej prodana. Del Fabbro o mà njegà ražoni, zak o vie, ki če o proda nodo no zajtra luči ki o nam anjelé daja mi ve ne bomo mjeli več bizunjo an zatuo o vpraša, ki to dej zanjo 30 milijone dru-gačej o ne proda uóde. Takoviš no se te tega metajo kolpo, na zadnje smo mi judje tipajskega kumuna, ki ve pattšamo sn desetine milijone, ki ne bi muorli priti tu vašo saketo no hredó uàjar z ritjom. Kernu dati kolpo? Ve kalkulamo, ki našje judje so rat intelteenti za vjedati kje no so responsabili. Judje, odprimo oči, ne stuojmo se na-hati oku honlti. Tle par nas te 8 ljet, ki to se djela tuo, ki to té. Daržimo na pamet tele reči, zak čez dvje ljeti no če spekat narditi eleejoni an težje, ki no boju mleli še korajžo se prežentati za beti votani potem, ki so responsabili ta- IZ NAŠIH VASI našo vas od usjeh krajou. Mladina je organizirala tud ples an takuo ob vznuž-ju našega zelenega Matajurja so se domači an juški mladinci lepuo zabavil. JERONIščE —• U nedejo 19. tega mjesca so u naši vasi organiziral praznik izseljenceu (festa degli emigrati), ki so se pred kratkim vamil iz raznih daržau Europe. Je bluo use lepuo organizirano tudi za ples na odpartim, a slaba ura ki je ta dan bla ie uso zabavo preprečila. Zavoj tega so praznik odložil za drugo nedejo. MATAJUR — Pred kratkem so se var-nil iz Švice 4 emigranti naše vasi, ki so se tam izselil pred dvema mesecema na djelo par kmetah. Varnil so se zavoj tega, ki djelo je bluo zlo težkuo (od 15 do 18 ur na dan so muorli djelat) an zaslužek je biu takuo majhen, de se nje splačalo tam ostat. Povarh tega so ubogi djeluci imiel tud hrano, ki nie zadostovala. kih reči, ve muoremo z našim votam je zapuditi taz kumuna, zak činč tle čemo se ridužiti, ki čemo souse zgubiti. B. A. Debelež u -če bati vos poplavjen Pred dnevi smo intrivinjali, ki tu Romi no studjajo narditi tu Debelež no drugo električno centralo ta za ton, ki no anjelé djelajo. Uodo za to novo električno centralo no če zaprejti ta na Ko-bilini jami an od tle no če narditi no galarijo skuozdre Puojak, ki na če uón veljesti ta nad Molinis. To djelo to če beti zlo veliko, saj no pravijo, ki to če zajeti pod uodo uós Debelež fin do blizu Beroukičovega hi jeva an takoviš nastati no veliko jezero: Za proget narditi to je 20 inženirje, ki no študjajo. Na zadnji občinski seji so določili novo tarifo davkov na živino za leto 1954, ki bo sledeča: krave 650 lir, teleta 350, biki 900, ovce 80, koze 30, prašiči 360, mule in konji S50 lir. Na podlagi teh tarif z czirom na število živine, ki jo gojimo v naši občini, bo imela občina 1,200.000 lir dohodkov. Kair se tiče načrta za gradnjo šolskega poslopja v Osojanin, je občinski svet sklenil, da bo novo šolsko poslopje imelo 5 prostorov za osnovne razrede in prostore za materinsko šolo (scuola materna). Ta gradnja se bo vršila na podlagi zakona »Tupini« za javna dela. Materinska šola ima sedaj svoj sedež v privatni hiši. Občinski svet je nadalje sklenil kupiti parcelo v kraju Lipovac, ker bodo zgradili dvostanovanjsko hišo. V Ravenci bodo zgradili tudi novo ljudsko šolo. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo prodali nekaj občinskega sveta v kraju Tigo in Nad Ronkom. Prvega bo kupil Antonio Foladcre za 80.000 lir, Nad Ronke pa domačinka Ana Butolo za 41.000 lir. Načrte za napeljavo vodovoda v zaselek Korita bo izdelal geometer Ario Co-lauvti lz Csnte. Vodovod bo dograjen še letos in sicer na občinske strc'kt Končno je občinski svet sklenil darovati italijanskemu Rdečemu križu 10.000 lir in 10.000 lir za škofovski jubilej monsignor j a Nogara. Kot prispevek za ureditev župnišča (casa canonica) v Ravenci pa je občnski svet sklenil darovati 100.000 lir. Pod vlak zaradi rednega življenja Zelo je pretresla vso našo dolino vest, da si je tridesetletni Alojz Močnik (Luigi Moznich), doma iz Stolbice, vzel življenje. Ker je bil mladi mož dober delavec so ga imeli vsi ljudje radi in zaradi nje- FOJDA Kaj se čaka za uredit naš anagrafskih oficih? Kot je usjem znano, u času uojské je bla Fojda usa požgana od fašistcu. Z hišami vi ed so požgali tud naš kamunski oficih z vsemi registrami. Od takrat so pasali osem ljet an kamun nje še po-skarbeu za nardit nove registre. Takuo se godi, de je dosti liudi, ki potrebujejo rojstni list an druge dokumente an kamun jim ne muore neč nardit. Zatuo naši ljudje muorejo iti za nardit tiste certifikate u Videm na tribunal an usak se muore predstavit kulk tuo košta. Za en dokument nardit se muore zgubit najmanj dva dni. En dan. je trjeba zgubit za iti u Videm za prosit dokument, drug dan je trjeba pa zgubit za iti ponj. Kaj čakajo naši kamunski oblastniki za tuo uredit? A jih nje špot, de no osem ljet njeso še nardili novih registra«? Dita Berteli, ki na djela bui zdolé električno centralo to so zdi, ki ne pristala za tuo, ker so ji garantiti, ki no čc ji dati uodo še niei. Judem, ki no stoje tu Debeležu, no če jim narditi nove hiše ta na Raune. No tako djelo to če zarjes pomati naš kumun, ker no če koventati za ga narditi najmanj 5 ljet. Potém čemo mjeti tu naši dolini no jezero veliko več koj dan kilometro na dcuzem an pou na širokem, ki on če nam tle potegniti dosti foreštarije za vi-egiaturo. Zatuo ve rakomandamo use naše judi, ki no ne stuojta prodajati sveta blizu Raunam, ker no zajtra ta svjet o mere vejati čer.tenarie krat več koj tuo, ki no morejo anjelé jeti. Od tele reči čemč še pisati kar ve bomo vjedali kej več. 'liliiiiiiiin i tl uti umnim" ' n i m m m m t govega mirnega značaja je ta korak v obup še bolj nerazumljiv. Močnik ie bil po poklicu brusač, kot je večina naših mož in je zadnje čase o-pravljal svoj poklic v Trstu. Ko se je dne 5. tega meseca zvečer vračal iz Trsta domov po progi, ki pelje iz vidma v Trbiž je skočil pod vlak prod predorom v Rezju-ti. Mož je bil seveda na licu mesta mrtev, ker ga je vlak prerezal na dvoje. V žepu ponesrečenega so našli listič na katerem je bila napisana njegova zadnja želja, da bi ga pokopali v domači vasi. Pokojni Močnik se je nameraval, kot pravijo, v kratkem poročiti in najbrže so ga pognale v obup njegove bedne gmotne razmere. STOLBICA. Prejšnji teden se je 80 letna Klemente Ana iz naše vasi močno u-darila na glavo, ko je šla k maši. Med potjo je namreč ženica tako nerodno padla, da se je ranila in zato so jo morali pelirti k. zdravniku, da ji je nudil prvo pomeč. Če ne nastopijo komplikacije, bo ozdravila v 20 dneh. * * » Tudi geometer Missoni, ki dela pri mer-ieniu zemljišč v naši vasi se ie pri delu močno ponesrečil. Padel ie namreč z višine štirih metrov in pri padcu si je zlomil roko in se udaril na glavo. BELI POTOK — Zadnje nedelje je prišlo v našo vas več tujcev na izlet. To je za nas nekaj posebnega, kajti do danes nas ni nihče obiskoval. Morda bo čas le prinesel, da bodo večkrat prihajali k nam izletniki, saj naša okolica je lepa in od tu se lahko napravlja lepe izlete na prelaz Karnica. Seveda bi morali biti pripravljeni na take obiske. Morala bi biti vsaj kakšna gostilna, ki bi mogla nuditi izletnikom poleg kosila tudi prenočišče. SV.LENART SLOVENOV U naši vasi boju u kratkem času začel djelat dvje novi ljudski hiši, zgrad-nja katjerih bo koštala 13 milijonov lir. Djela ga je gor uzela impreža Tosolini iz špjetra an mislijo, de bo končano že u jeseni. OŠNJE — Pretekli tjedan je umrla naša vaščanka Garjup Virginija roj. Kjabaj. Ranca Virginija je bla stara 84 ljet. Na pogreb, ki je biu u Sv. Lenartu, so spremili ranco dosti ljudi. Družini izrekamo naše sožalje! DREKA Odparli so obmejni blok Dne 10. tega mjesca so par nas odparli na kunfinu blok, ki bo služu za tiste ki imajo svjet na jugoslovanskem ozemlju an ki posedujejo dvolastniško izkaznico (tessera di frontiera). S tistim dnevom so tud dovolil, de začne funk-cjonirat žičnica (teleferika) po katjeri boju naši kmeti iz Kolovrata pošjal seno u Dreko. OBISK NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Dne 12. tega mjesca je skupina naših ! ljudi se organizirala an se peljala do Trsta za obiskat velesejem tistega najesta. Tej skupini so se združili še dosti drugih iz Grmeka. Usi so paršli nazaj zlo kontent, zak tam so vidal dosti novih reči. Dobro bi bluo, če bi naši ljudje šli obiskat u jesen tudi mednarodni velesejem u Zagreb. Autoritat daje hitro paša-port za take izlete u inozemstvo. Nam Slovenjam, ki živimo u Italiji nam posebno interesira vidat kakuo se razvija gospodarstvo u Jugoslaviji an iz takega izleta bi dosti reči vidal an se naučil. Saj hodijo tist velesejem gledat tud od usjeh krajou Italije an drugih daržau. Takuo bi vidal tud kaj znajo nardit naši bratje na oni kraj kunfina katjere italijanska propaganda bi tiela nam je prikazati za liudi, ki na znajo neč nardit. SREDNJE Kedaj boju nardil ciesto tud u Oblici? Osem ljet je pesalo odkar je ucjskà j končala an so paršli novi oblastniki na 1 governo u Rime, osam ljet nam obeču- ' vajo, de boju nardil ejesto, ki bo pejala iz Raunah do Oblice. Do sada še sledu nje za to našo vas povezat z ostalimi s svojo ejesto. Pred dvema ljetoma so naše žene nardile dimoštracjon na kar mune za de bi enkrat za nimar oblastniki zastopil, de takuo ta vas ne muore napri, a neč ni vajàlo še tuo. Pred vota-cjoni so propagandisti j al, de če votamo za demokristjanski partit, de nam boju hitro potlé poskarbjel sude poslat za tisto ejesto nardit. No, sadà ki so pasale votacjoni an ki večina naših ljudi je dala svoj vot tistemu partidu čakamo, de se začne djelat. Ali se nam buodo spuomnil? Ne vjemó an naše upanje je slabo. Možje za katjere smo votai so nimar tisti. Njim gre samuo, de bi paršli do rimskih jasli an za prit do tega nam u sakih suort obečuvajo. Buoh nam po-magi! Kuo bi bli norčasti, če bi še kedaj za take votai! Saj taki možje njemajo kaj skupnega s kristjanstvom. Kristjan je le tist, ki skarbl za naše potrebinje, tist ki prizna kakuo tarpimo. Tisti od demokracije kristjane njemajo sarca an nas čejč imjet samuo za norcé. Lepuo bi bluo de bi naši ljudje spregledali usf tuole an kadar pridiio še enkrat tisti »skarbniki« jih poslat damu se solit. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii POŠTA P. T. — Brezje — Za morjeti hoditi okU prašat pomuoč za pomati nesrečni farne* ji, muorate narditi domando tu Questuilo, katera na če potem dati dan permes. J- Z. — Podbonesec — Kamun vam muora pomat. Če vi njemate nobednega premoženja an nobedan od vaše žlahte je zmožen vam pomat, imate pravico do zdravljenja na račun kamuuu. Na usako vižo mi vam svetujemo, de začnete hitre se zdravit an če kamun vas nejče pošiat u špitau, vi kar pojté sam, saj vas boju usednó notar uzel an vas zdravil. A. D. — Občina Srednje — Za pošjat otroka u slovjensko Suolo muorate nardit prošnjo na slovenske Suole u Gorico-Narbuojš pa ie. de se obamite osebne na slovenske kulturne organizacije u Gorici, kjer vam boju dal use pojasnila. {|iiiiiiiiiliiiiiliMiliniililiimiiiiliiil!iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilili|iiiiiiiiiiiiiiiiili«lil!liiiiiiiiiiiiiiiWiiiiiliiii'Miiii'i iiiih ■ n lili 11 milili mini mm m mi n i n miiiiitt i hi n i i i i i i i i . i i i i i i i murni TAJPANA 18 milijone lir uòn čez Uàrh riiiim minil1! 111 min um mihhiti m 11 n i u i ti imunimi REZIJA Sklepi občinskega sveta "Štev. 69 »MATAJUR«- Stran 3 O NASI UMETNOSTI L zgodovine cerkve v Ceneboli (Nadaljevanje in konec) In prav teh pri umetnostnem življenju aie smemo prezreti. Nimamo še zanesljivega prereza zgodovinskega družbenega •sestava beneških Slovencev, vemo pa, da so ohranili vse do srede 19. stoletja lastne domače pravne privilegije, ki so bili zakoreninjeni v izrazito demokratičnem sistemu vaških sosedenj in dvanajstij, katerim ie načeloval v Nadiški dolini skupni zbor, nekak parlament, ki se je sestajal pri cerkvi sv. K vir in a. Na, teh zborih niso odločali le o javnih potrebah, o davkih in desetinah in medsebojnih sporih, ampak tudi o zidanju in popravljanju cerkva — teh najvažnejših prič domače umetnostne kulture. Pri njih zidavi torej ni odločal toliko fevdalni gospod kot preprosto ljudstvo samo — to pa se je zar Vestno naslanjalo na tiste umetnostne smeri in na tiste umetnike, ki so jim bili notranje najsorodnejši. In to niso bili nosilci italijanskega umetnostnega izraza, ampak severno usmerjeni mojstri, pogosto poklicani iz druge slovenske pokrajine, s Kranjskega. Vendar pa konec srednjega veka beneška oblast še ne pomeni te popolne prekinitve kulturnih stikov z osrednjo Slovenijo. Niti vpliv Benetk in furlanskih ■upravnih središč, v prvi vrsti Čedada in Vidma, niso mogli preusmeriti umetnosti Beneške Slovenije v italijanske vode. V 17. stoletju nam to potrjujejo zlasti tako imenovani »zlati oltarji«, ki so izraz zelo kultivirane ljudske ustvarjalne moči, ki stare srednjeveške vzere preoblikuje v edinstveno dekorativno celoto oltarne arhitekture in nje figuralnega in rastlinskega •okrasja; kakor ogromna monštranca se vse leskeče v zlatu in lepo soglaša s srednjeveškimi cerkvenimi prostorninami. Na meji Beneške Slovenije nam nudi za to naj lepši primer veliki oltar v Britofu ob Idriji, v Nadiški dolini pa oltar pri Sv. Ivanu v čele. Oba kažeta sicer, za razloček od pravih gorenjskih zlatih oltarjev, nekatere beneške, še boli pa tulmeške poteze, vendar popolnoma le ne moremo prezreti slehernega vpliva kranjskih rez-tarskih delavnic, ki so posebno cvetele ^spet prav v okolici šnofie Loke mo s peresom, tudi v sliki je hotel msgr. Trinko poveličati rodno zemljo. Njegove risbe so kakor zvesta hvalnica lepi domačiji, pri čemer je prisluhnil bolj ukazom srca kot pa akademskim zakonom umetnosti. Morda je prav zato tudi njegovo slikarsko ustvarjanje tako blizu našim ljudem kot njegova, v slovenskem jeziku zapeta pesem. Zadnji čas pa snuje bene-škoslovenski slikar Kjačič ciklus prizorov iz zgodnjesrednjeveških borb Slovencev z Langobardi. Nismo hoteli — in ne mogli — podati zaključene podobe umetnostnega življenja Beneške Slovenije. Le ob nekaterih podrobnostih smo hoteli poudariti njen pomen in pokazati, kakšna znanstvena odkritja še lahko pričakujemo v tej najza-hednejši slovenski deželici. Kakor je veličastna vsa slovenska zgodovina kljub stoletnemu trpljenju, tako je lepa in mikavna tudi slovenska umetnost — tudi umetnost Beneške Slovenije. Naša je in ob naših žuljih je vzcvetela, iz naših src je pognala. Ni zrasla v prenasičenem bogastvu meščanskih bankirjev in spletkarskih trgovcev oblastiželjnih Benetk, ampak v tihi zastrmljenosti preprostega človeka v lepoto, sredi borbe z naravo in s sovražnim tujcem in v nenehnem kipenju stvariteljske moči, ki ne pozna nasilnih meja. Kaj vse se nam še skriva pod prahom preteklosti) Naša narodna dolžnost je, da to razkrijemo, varujemo in spoštujemo. Ne tavajmo z očmi za tujim bogastvom, da ne bomo lastnega izgubili! Eoljši od tuje potice je domači kruh — kajti z veliko ljubeznijo in zvestobo je bil zamešen. , M.n.ni liiriiii 11 n 111111 n V I "•> ' V" ■ *** ‘ * * . * < j# 4+j, LANDARSKA JAMA Politični raznarodovalni pritisk italijanske države, ki je leta 1866. usodno zajela ’v svoje meje tudi beneške Slovence, je u-hičil njih samolastno umetnostno življenje. Dežela je postala kulturno mrtva. V ^asu fašizma je postal ta pritisk še hujši. Tedaj pa je kakor lepa budnica zazvenela pesem voditelja beneških Slovencev, hionsignorja Ivana Trinka. Toda ne si- Rade volje objavljamo prevod- nekega poročila šolskega nadzornika tarčentske-ga okraja iz leta 1870, to je štiri leta potem, ko je Beneška Slovenija prišla pod Italijo. Citatelj bo iz njega lahko razvidel, kako so že takrat oblasti bile zaskrbliene zaradi tega ker so po gorskih vaseh kol n. pr. v Viskorši, ki leži severno od Tar-centa prebivalci govorili po slovensko. Od tedaj je minilo nad 80 let in čeprav je bila po šolah nasilno uvedena italijanščina kot edini učni jezik, se govori po vaseh severno od Tarčenta še vedno po slovensko. To je jasen dokaz, ki ga ne more zanikati nihče, da je naše ljudstvo zavrnilo kakršno koli obliko raznarodovanja in asimilacije z italijanskim ali furlanskim življem. Razdrobljenost cbčin predstavlja oviro pri obisku csrovnih šol v tem okraju, število šol je dejansko precej visoko z ozirom na število prebivalstva, ker imamo po eno šolo na vsakih 900 prebivalcev. Plače so nizke in gredo od največ 493 lir v Tričezimu, do najmanjše, ki znaša 90,74 lir v Bueriis. Srednja plača zr aša 242 lir. Šolski prostori so dobri in primerni, razen onega dekliške šole v Tričezimu in šole v Zgornji čemeji. Ob obisku je občinski zastopnik iz Trite zima obljubil, da bo poskrbel za popravilo prostora. Od 27 učnih moči so samo trije laiki, ostalih 24 pa je duhovnikov. Šolski obisk znaša po 5,67 na sto prebivalcev v januarju in po 3,60 v juniju. V središču okraja obstoja še ena dekliška šola in ena deška šola z dvema razredoma, katere učitelji prejemajo kot plačo 345,68 lir, drugi pa 246,91 lir. Tar-čent šteje 3.709 prebivalcev in je važen kraj zaradi podjetnosti in delavnosti svojih prebivalcev, ter ni nikakega dvoma, da ne bi poskrbel za potrebe šolske«,c pouka v večji meri, kakor je bilo to storjeno do sedaj. *VAN TRINKO: OMSI IM@ILM€0 àiiiiiiiiiuiiiiui milim illuminili mili mimili illuminili umili imunim mimili imunim umni imunim umnim n m ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Ponesrečeni kadilec Otroci so sploh pristne, nepokvarjene *h k dobremu naklonjene narave. Zato J« pravo veselje ž njimi, dokler ostanejo taki. človek vidi v njih nekaj nebeško lePega, kar je sam že potratil. Nedolžnost Obdaja otroški obraz z privlačnim, čez 'fe milim odsevom, a iz jasnih oči se jim arov alno smeje vsa čistost in preprostost mlade duše. Dobiš pa vendar tudi take, ki se že v bajmlajših letih odlikujejo po tej ali oni a®*ije morda nezavedni in znabiti pode-> 265 Ovce » 155 » 170 Koze » 100 » 110 Jarta » 300 » 350 Praseta » 245 » 265 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 126.000 do 183.000 Jenice braie » 125.000 » 170.000 Kokoši Piščanci Race Purani Zajci Guse Jajca usako PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. L. 565 do 625 » 725 » 775 » 525 » 575 » 550 » 620 » 250 » 275 » 450 » 500 » 24 » 25 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7.600 do 7.700 Sjerak » 6.500 » 6.700 Ušenična moka » 8.550 » 9.650 Sjerkova moka » 7.200 » 7.450 Ušenični otrobi » 4.100 » 4.300 GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15.000 oo 15.500 Orjehovi hlodi » 18.000 » 19.000 Čerješnjovi hlodi »17.500 » 18.500 Smrjekovi hlodi » 15.000 » 16.000 Kostanjevi hlodi » 11.000 » 12.000 Jesenovi hlodi » 18.000 » 19.500 DARVA’ Po kuintalu Bukove darvà suhe L. 790 do 855 Bukove darvà surove » 690 » 750 Druge darvà » 580 » 650 Bukovo oglje » 3.000 » 3.500 SADJE IN ZELENJAVA Po kg. Navadni fižou frišan L. 60 do 120 Stročje fižou (usine) » 60 » 120 Grah » 60 » 120 Spinaža » 30 » 50 Krompir » 20 » 40 Jabuka » 40 » 70 Hruške » 40 » 80 Breskve » 40 » 70 SER AN MASLO Mlekarniško maslo L. 900 do 950 Domače maslo » 800 » 850 Ser do dva m jesca star » 440 » 580 Ser čez dva mjesca star » 620 » 700 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmtr Založnik: »Matajura d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica 99 Kjer se prepirata Òva, tretji bobiček ima n Vanček an Tinček parjatelja sta, Usa kontenta po poti gresta. Pa kar se ustavita: ura na tleh! Vesejé se puobčem kaže u očeh. Na tla se spregne za jo pobrat Vanček, an ves začuden jo gleda tud Tinček. »Moja bo« por’če Vanček. »Mojà muora bit« mu odvarne Tinček. Za lase sada uleče parjatelja Tinček an na pomuoč kliče na glas Vanček. \ I // ! II ’ v*' Potlé puobča z rokami u laseh, se jezno vajata an tučeta na tleh. Tuj mož od daleč vidi prepir, se ustavi: naredu bo mir. i •VNo-® Starček počasi parbliža se uri, pobere jo an se smeje tej avanturi. m c/ Zatuo, kjer se prepirata dva, mož por'če: »trečji dobiček ima!« Ure nje več, zakl sadà še prepir? Puobča dasta sl rokò an napravita mir-