236
ta knjiga res biser, prenesen v našo književnost. Prevod je gladek in točen. Glede krajevnih imen se je vrinilo   nekaj   neljubih   napak.   Za Drnovo  so tri iz-
NJ. VELIČANSTVO,   OSEMLETNI  ANAMSK1  KRALJ DUJ - TAN
rekanja: Drenova, Drenovec in Drnovo. Pravilno je samo: Drnovo. Izvirnik ima sicer Drenova, toda v prevodu bi se bila ta napaka lahko odpravila. Prav-tako je namesto Žužemberk pravilno le: Žumberk, kakor ima izvirnik dosledno le Žumberak. Kume Uskok takrat za Žužemberk še vedel ni. Namesto Dubovo: Dobova! Sicer pa si bo čitatelj te malenkosti sam izpopolnil. Slovensko ljudstvo jih bo prebiralo te žalostne zpodbe kmečkega kralja, in spoznavalo v njih
—   svojo zgodbo.                                             /. V.
Landesmuseum Rudolfmum in Laibach. Be-richt fur das Jahr 1907, erstattet vom Musealkustos Dr.phil.Walter Šmid. Laibach 1908. Str. 49-f 4 table.
—   Kot ponatisk iz „Mitteilungen des Musealvereines fur Krain" je izšla zgoraj omenjena brošura. ;>.„        '
Ako želimo, da bi dosegel muzej res svoj smoter, je neobhodno potrebno, da izhajajo v raznih dobah poročila o njegovem stanju. Kakor lani, je izšlo poročilo tudi letos.
Poročilo je razdeljeno na več poglavij. V kroniki nam g. kustos dr. Šmid pojasnjuje spremembe, ki so se izvršile, glede zbirk v posameznih dvoranah. Na novo so se uredile zbirke iz hallstattske, latinske in rimske dobe; izkopine Dunajske ceste so shranjene v posebni omari; tudi zbirke iz srednjega veka in narodni predmeti so na novo urejeni. Isto velja o denarjih.   Kmalu   bo   razstavljena   geoplastična   reliefna
karta kranjske dežele, ki jo izdeluje B. Lergetporer na Bledu. Lani je muzej obiskalo 13.052 oseb. Deželni odbor je poveril ureditev naravoslovnih zbirk dr. Gvidonu Sajovicu.
Arheološki oddelek kronike popisuje predmete, ki so prišli leta 1907. v muzej, namreč iz dobe stavb na koleh (Notranja gorica), iz rimskih grobov na Dunajski cesti v Ljubljani in iz staroslovanskih grobov v Boh. Srednji vasi. Poseben oddelek nas seznanja s prirastki narodnih in obrtnih predmetov, namreč pohištva, tkanin, noš in lišpa; dalje denarjev, cerkvenih starin, umetnin, knjig in listov. Poročilo o naravoslovnem oddelku je spisal dr. Gvidon Sajovic, ki našteva vse predmete, ki so muzeju došli 1. 1907. v rudninski in živalski zbirki.
Posebno vrednost dajo temu poročilu dodatne razprave, zlasti prva: Altslovenische Graber Krains. Vbn Dr. phil. Walter Šmid. Tu popisuje izkopine na Žalah in Podonjicah v Bohinju, na Bledu, v Mengšu, v Komendi in Črnomlju. Toliko se je na Kranjskem že kopalo in izkopalo, a doslej smo še bore male izvedeli o slovanskih grobovih. Ni dvoma, da so so marsikje prezrli. Sedaj smemo upati, da se bo na te grobe bolj pazilo, da si polagoma pridobimo jasnejšo sliko o slovanskih starinah. Posebnost slovanskih grobov so neke vrste uhanov ali naušnic, kakor jih Hrvatje imenujejo; Nemci jih zovejo Schlafenringe, ker se nahajajo v groben tik senc. Pisatelj nam kaže te uhane tudi v slikah (tabla II.), in sicer v sedmih skupinah, v katere je razvrstil vse oblike doslej izkopanih uhanov.
GROF  ANDREJ  POTOČKI umorjeni cesarski namestnik gališki
V „zaključku" povzema na kratko zgodovino Slovencev, ko so se naselili v dosedanje pokrajine. Pisatelj zastopa mnenje, da so Longobardi, ko so se