Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 3 (319)
Udine, 15. februarja 1965
Izhaja vsakih 15 dni
PO ZASLUGI VOLIVCEV ŠPETERSKEGA VOLILNEGA OKROŽJA
Burtulo
se
na celu
Slovenska jezikovna skupnost pričakuje, da bosta predsednik province in odbor držala obljubo - V prvi vrsti je nujno potrebno poskrebti za ekonomski in socialni preporod naših najbolj pasivnih področij
Prof. Luigi Burtulo iz Vidma, ki je svoj čas nasledil predsednika pokrajine našega--rojaka adv. Agostina Candolinija (rojen je-b+f-nem-rbštv Platiščih), ki je podal ostavke, je bil pri teh zadnjih pokrajinskih in občinskih volitvah zopet izvoljen na to važno mesto.
Tudi mi smo z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da je bil imenovan za predsednika pokrajine, kajti njegova zopetna potrditev za pokrajinskega poslanca, ki mu je omogočila,''da je nastopil v palači Belgrado v Vidmttkot predsednik pokrajinske uprave/ je zasluga sloji vensko govorečih volivcev volilne-U ga okrožja Špeter Slovenov in ne videmskega okrožja, kjer je tudi kandidiral in ni bil izvoljen.
PmfYRTrfrhln bivši nartizan in .čislan vzqoiii£lL__ž£__ie___za_časa svoje volilne kampanie_^aQÌinaL2à iifthdd in akfualno stanje sloverv
da se bo, če wS&BlEtmm
_nraMi£e_kot o;_____
Sj bo d o to. .e konomske ,^Ru I tu r ne a
bo izv
nravine fcflL,nsta I i državljani, pa nai
ocialne pravice in jim zagotavljal, ^bopokmjjnska upr^ya iznninna
\|se dolžnosti, ki iihwima_na£igm slovensko govoreči SKupnosti: in prTteifl Ul)W>lWa[SE tudi to kar za-" notaliÌg "Qtgwa posebni statut dežele Furlaniia-Julnska Benecna.
j dez«
	skecia	
	diske*	
Prof* Luigi Burtulo	obljubi	1 v vsa<em svojem aovoru.
Zaključni sklepi na sestanku slovenske in italijanske manjšine
Kot smo obljubili, objavljamo v tej številki važne sklepe, ki so jih sprejeli ob zaključku sestanka vodstev italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, ki se je vršil v Trstu 24. januarja ob prisotnosti oblasti in zastopnikov političnih, kulturnih in ekonomskih ustanov dežele Furlanija-Julijska Benečija.
1. — Zaščita narodnostnih skupnosti in zagotovitev pravic njihovega jezika, kulture, običajev in posebnosti ter enakopravnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti, ne glede na njihovo številčno moč, na stopnjo njihove kulturne ravni in narodnostne zavesti, spada med prve dolžnosti modeme države.
2. — Država ne sme videti v obstoju manjšin na svojem območju bremena, ki zapleta že obstoječe težke notranje probleme, ampak priliko za plemenito pomoč, da lajša manjšini življenje in prispeva k zbliževanju med narodi.
Manjšino spravlja v neenak položaj že dejstvo, da je manjšina. Zato je prizadetost, s katero se ji lajša položaj, znamenje globoke demokratične miselnosti in etike.
Učinkovita in dosledna konkretizacija načel za zaščito narodnostnih manjšin zahteva mnogo podrobnega dela in naporov. Zadostuje pri tem pregledati delo in sklepe komisije devetnajstih za deželo Trident-Gornje Poadižje in določila statutov občin Kopra, Rovinja, Izole in Pirana.
3. — Manjšina se ne sme izolirati od stvarnosti, v kateri živi. Obe manjšini, itailijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji pripomoreta po svojih silah z zavestno udeležbo k reševanju splošnih vprašanj v državi in na področjih, kjer prebivata. Zavedata se, da s tem rešujeta tudi lastne probleme.
4. — Sosedski odnosi ne smejo vplivati na zadržanje države do narodnostnih manjšin, je pa gotovo, da dobro sosedstvo med matičnimi deželami ugodno vpliva na narodnostne manjšine in da pravilno ravnanje z manjšinami utrjuje obenem dobre odnose med prizadetimi državami. Naši manjšini si zato v svoji dejavnosti prizadevata — tudi zaradi globoke privrženosti stvari miru, kot najvišji dobrini človeštva — za vedno boljše odnose in poglobitev medsebojnega zaupanja med Republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
5. — Manjšina črpa moralno moč za svoj obstoj iz stvarnosti, v kateri živi in iz svojega matičnega naroda. V skrbi matičnega naroda za razmere, v katerih manjšina živi in se razvija, se zrcali njena upravičena prizadetost za usodo svojih sorojakov. Ta skrb bo za manjšino toliko bolj koristna, kolikor ne teži za tem, da se manjšina izrablja kot povod razdora, marveč je činitelj zbliževanja in sodelovanja med narodi.
Matični narod mora skrbeti za očuvanje živega jedra svoje manjšine v drugi državi, s tem da ne nudi njenim pripadnikom posebnih privilegijev in olajšav v matični deželi, v cilju da zapustijo domače ognjišče.
6. — Pospeševati in poglabljati je treba stike manjšine z matičnim narodom. Globlje spoznavanje pridobitev na družbenem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem torišču lastnega naroda bo manjšini v pomembno moralno oporo in jo bo usposabljalo za posredovalca v zbliževanju obeh narodov.
Obe Zvezi se zavzemata za olajšanje in nadaljnjo sprostitev prehoda iugoslavansko-italijanske meje s poenostavitvijo izdajanja ustreznih dokumentov in odpravo vseh — vstopnih in izstopnih — vizumov. Koristna bi bila razširitev področja, podaljšanje časa bivanja, uvedba neomejenega števila prehodov in vse druge poenostavitve v zvezi z maloobmejnim prometom.
7 . obe Zvezi stojita na stališču, da je treba manjšinam nuditi vse,
kar jim pripada kot narodnostnim skupnostim, zato odklanjata stališče reciprocitete v ravnanju. Vendar se na podlagi poročil vsiljuje primer java med položajema obeh skupnosti.
Italijanska narodnostna skupnost v SFR Jugoslaviji je zaščitena z zvezno ustavo in ustavama SR Hrvatske in SR Slovenije, z zakoni ter s statuti občin. Statuti nekaterih občin, v katerih živijo pripadniki italijanske etnične skupine s Slovenci oziroma Hrvati, določajo jezikovno mešana področja, v katerih sta oba jezika enakopravna. Na teh področjih je dvojezičnost izpeljana v vseh podrobnostih in ni zasnovana zgolj kot zadovoljitev potreb v formalnem in zunanjem smislu, ampak predvsem kot stremljenje, da se ustvari vzdušje medsebojnega poznavanja in spo-
(nadaljeranie na 2. strani)
emo, da je predsednik pokrajinske uprave dobro informiran o potrebah, posebno o materialnih, a naj nam bo vseeno dovoljeno, da še enkrat spregovorimo o teh, ker ne bi hoteli, da bi šlo vse, kot se to običajno dogaja, v pozabo.
Upoštevajoč, da je zaradi emigracije moralo zapustiti nešteto ljudi svoje domove in da so zato postale slovenske vasi še bolj uboge, in da je čas, da se ta žalostni pojav, ki razdružuje naše družine, omili, mislimo, da je dolžnost tistih, ki imajo v rokah oblast in torej tudi dolžnost prof. Burtula in pokrajinskega odbora, v katerem so tudi socialisti in socialdemokrati, da takoj poskrbe za izboljšanje te žalostne situacije, .k/ zaskrblja in tare prebivalstvo slovenskega jezika videmske pokrajine.
Da bi se izboljšalo to kritično ekonomsko stanje, bi po našem mnenju bilo potrebno ustvariti na licu mesta, seveda v najbolj prikladnih krajih, vire dela, katerih pri nas ni, posebno odkar so podrli fabriko cementa v Sv. Lenartu, ki je dajala delo mnogim ljudem okolice, in odkar so zaprli v Čedadu fabriko taninskih ekstraktov, ki je absorbirala proizvodnjo kostanjevega lesa vse Nadiške doline.
V Šenlenarški dolini bi se na primer mogla ustvariti po vzorcu italijanskih obratov fabrika za konzerviranje in predelovanje sadja, ki ga pridelajo v naših krajih in ki ga sedaj ne vedo kam spraviti v promet; in z izkoriščanjem vodovja bi se moglo dati življenja še drugim industrijam, kot na primer lesni industriji, ki bi se prav lahko obnesla, saj so naši kraji kot nalašč ustvarjeni za to. Tudi druge industrije bi lahko nastale v Terski dolini indolini Rezije, saj sta tu tri elektrarne, ki dobavljajo električno energijo neštetim metalmehanič-nim industrijam v Vidmu in okolici. Potem bi bilo potrebno zgraditi tudi v vsaki vasi zadružne hleve, sirarne in ustanoviti, kjer se le da, tudi kmečke zadruge.
Za postavitev takšnih industrij, ki bi ne samo počasi zaustavile pojav emigracije v tuje dežele in dale torej lokalnim ljudem možnost, da dostojno žive, pa je absolutno potrebno, da se takoj uredijo ceste in razširi cestna mreža, da bi bile vse vasi in doline medsebojno povezane.
Ne smemo izpustiti tudi ljudskega gradbeništva, ki je pri nas zanemarjeno, kakor tudi turizma, ki daje v Furlanski Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini res dobre perspektive, posebno če pomislimo, da na teh treh področjih že obstojajo pogoji za njegov razvoj: znameniti Vi-šarji in Trbiž v Kanalski dolini, privlačna dolina Rezije, podzemeljske jame na Vizontu v Terski dolini,
Stara gora pri Čedadu, Landarska jama v Nadiški dolini in še neštete druge naravne lepote, ki jih nudijo naši kraji.
Ostanejo še manjši in vsakdanji problemi, a upamo, da bodo novi pokrajinski upravniki poskrbeli tudi za te z isto naglostjo in v isti višini pomoči, kot jo vedno razsipno izkazujejo do drugih krajev in ljudi videmske pokrajine.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
ZELO VAŽNO ZBOROVANJE V VIDMU
Razprava a kulturam razmerah
v Furlanlll • Jalilakl Krajini
Predsednik Prosvetnega društva “Ivan Trinko „ v Čedadu Mario Kont poročal o kulturnih dejavnostih v Beneški
Sloveniji
Poravnajte naročnino za leto 1965
Še enkrat lepo prosimo vse zamudnike, da poravnajo naročnino za letošnje leto, ki znaša, kot smo že poročali, za Italijo Lit. 1.000 (polletna 600), za inozemstvo pa Lit. 1.500 (polletna 800).
Ker ne moremo računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji, se zanašamo na Vas in pričakujemo, da nakažete vsoto na-našo upravo v Vidmu (Udine), Via Vittorio Veneto, 32 ali pa jo pošljete po pošti na naš tekoči račun štev. 24/7418, naslovljen na « Matajur » - Udine.
Inozemski naročniki lahko poravnajo naročnino na vsakem poštnem uradu z mednarodnimi položnicami ali pa naj nakažejo dolžni znesek v dolarjih.
Med naročniki, ki bodo poravnali naročnino tekom 28. februarja t.l., bomo izžrebali bogate nagrade v knjigah in gramofonskih ploščah slovenskih narodnih pesmi v vrednosti 10.000 Lit.
Ne zamudite ugodne prilike in pohitite!
" MATAJUR »
V Vidmu je bil zbor kulturnikov dežele Furlanije - Julijske krajine, na katerem so izvolili začasni odbor, ki je sestavljen za posamezne panoge takole:
1. Prosvetna društva in krožki: odv. Antonio Di Giacomo iz Trsta, dr. Bruno Malattia iz Pordenona, dr. Italo Querini iz. Gorice, prof. Carlo Schiffrer iz Trsta in dr. Ezio Terenzani iz Vidma.
2. Ladinska in tržaška kultura: Renato Appi iz Pordenona, prof. dr. Giulio Cervani iz Trsta, dr. Luigi Ciceri iz Vidma in dr. Massimo Portelli iz Gorice.
3. Založništvo: dr. Nino Del Bianco iz Vidma in dr. Amelia Gruber-Benco iz Trsta.
KAL PRI PODBONESCU. Leži na desnem bregu Nadiže ob cesti, ki vodi v Črni vrh. Prof. Burtulo se je obvezal, da bo poskrbel, da se čim prej asfaltira tudi ta gorska cesta
4. Kulturne ustanove: dr. Stelio Cri-se iz Trsta, dr. Guido Manzini iz Gorice, prof. Carlo Guido Mor iz Vidma in prof. Pietro Nonis iz Perdenona.
5. Šolstvo: prof. Armando Bortolot-to iz Vidma, ing. dr. Luigi Dalla Rossa iz Trsta, prof. Giuseppe Pecorari iz Gorice in dr. Gianni Giuliani iz Pordenona.
6. Slovstvo in sodobna umetnost: prof. Domenico Cerroni Cadoresi iz Vidma, prof. Leonardo Ferrerò iz Trsta, Arturo Manzano iz Vidma, prof. Marcello Mascherini iz Trsta, prof. Bruno Mayer iz Trsta, prof. Fulvio Monai iz Gorice in prof. Luigi Serena iz Pordenona.
7. Muzeji in razstave antične umetnosti: prof. Giulio Montenero iz Trsta, dr. Aldo Rizzi iz Vidma, prof. Sergio Cavana iz Gorice in prof. Virgilio Tra-montin iz Pordenona.
8. Spomeniki in pejsaž: Grof Guglielmo Coronini iz Gorice, prof. Giancarlo Meniš iz Vidma, prof. Pio Mon-tesi iz Trsta in arh. Isidoro Martin iz Pordenona.
9. Gledališče, kino in glasba: Alfio Cantelli iz Gorice, dr. Stello Rosolini iz Trsta in dr. Federico Esposito iz Vidma.
Zboru je predsedoval znameniti profesor iz Karnie sen. Gortani s pomočjo tajnika pripravljalnega odbora za organizacijo tega važnega zborovanja dr. Terenzanija, ki je prijazno sprejel tudi prof. Ubalda Vrabca, predsednika Slovenske prosvetne zveze in Filiberta Benedetiča, tajnika Slovenskega gledališča ter ju po posredovanju dr. Aure-lie Gruber-Benco iz Trsta vključil med delegate zbora, tako da sta se mogla udeležiti razprave skupaj s predsednikom p.d. « Ivan Trinko » iz Čedada, ki so ga vključili med delegate že prej predstavniki videmskih prosvetnih društev in krožkov. Spregovoril je tudi Filibert Benedetič.
Benedetičeve besede so navzoči izredno pazljivo poslušali in še bolj navdu-
(nadaljeranjc na 2. strani)
Sugestiven motiv iz Trbiža v Kanalski dolini
Korak naprej za priznanje naših narodnostih pravic
V trbiškem občinskem odboru dva odbornika slovenskega jezika
Socialdemokrat Herbert Rosennirth in demokristijan Ivan Moschjtz iz Žabnic zastopata slovensko jezikovno skupnost ■ Veliko zadovoljstvo v vsej kanalski dolini - Veliki uspeli tudi v občini Naborjet-Ovčja ves
valstvo Kanalske doline. V odboru je tudi socialist Sandri iz Rablja, kateremu je tudi, ne samo zaradi načel, za katere se zavzema njegova stranka, zelo pri srcu vse, kar zadeva jezikovne manjšine na splošno.
Še boljšo afirmacijo so imeli v občini Naborjet-Ovčja ves. Tu sta bili, kot znano, predstavljeni samo dve listi: lista krščanske de-mokrastke stranke in lokalna neodvisna, na čelu katere je bil Ivan Domenig iz žabnic. Zmagala je neodvisna lista, kar je bilo v veliko zadovoljstvo slovenski jezikovni skupnosti, ki je v to listo vključila več svojih zaneslji* vih elementov, med katerimi tudi Domeniga, ki je bil izvoljen za župana.
Poraz krščanske demokratske stranke, ki je celih dolgih dvajset let dušila vsako željo prebivalcev slovenskega in nemškega jezika, in ki je končno vedno vedrila in oblačila, je torej mnogo pomagal, da se je ojačil duh borbe in upravičenih zahtev delavnih in lojalnih domačih ljudi, ki ljubijo resnico, svobodo in socialno pravičnost.
Od petnajstih izvoljenih, ki sestavljajo občinski svet, jih je kar osem, ki pripadajo etnični skupini Kanalske doline. Odbor sestavljajo poleg župana še Jožef Me-schnig in Spartaco Chiurlo. Eden od namestnikov odbornikov je Herman Martinz, drugi pa Adam Franz.
Zaključiti pa moramo z žalostno ugotovitvijo: v Pontablu, kjer je nad krščansko demokratsko stranko zmagala koalicija levičarskih strank (PCI, PSIUP, PSI in PSDI ) ni bil izvoljen noben predstavnik etnične manjšine Kanalske doline. Vsekakor pa upamo, da bo sedanja občinska administracija spoštovala oziroma povsem branila in varovala, kot to narekuje Ustava italijanske republike in posebni statut dežele Furlani j a-Julijska Benečija, vse pravice etnične skupine, ki živi v Kanalski dolini.
Una
suggestiva panoramica di Tarvisio
Po dolgih pogajanjih so končno v Trbižu sestavili občinski odbor, kar je slovenska jezikovna skupnost Kanalske doline z navdušenjem pozdravila, ker ima prvikrat v odboru kar dva svoja zastopnika.
V Trbižu, prestolici Kanalske doline in važnem športnem in turističnem središču, kjer je tudi mednarodno železniško križišče, je še do nedavnega, lahko rečemo, diktirala krščanska demokratska stranka, ki je skupaj s fašističnimi in desničarskimi elementi osnovala neke vrste fevd.
Zadovoljstvo naših ljudi v Kanalski dolini je torej upravičeno, za kar se je zgodilo v občini, saj predstavlja zanje prvo zmago, kajti bili so vrsto let tlačeni in vstran puščeni. Nihče ni mogel zahtevati svojih pravic, kajti na-
letel bi na še hujši pritisk. Za to, kar je pretrpelo slovensko ljudstvo Kanalske doline, bi bilo potrebno napisati posebno poglavje, a na ta argument se bomo še povrnili.
Da preidemo na trbiško občino, naj povemo, da je občinski odbor sestavljen takole: župan Tullio Lindaver; odborniki Mario Di Gallo, Argo Bombi, Giuseppe Sandri in Herberth Rosen-wirth; namestnika odbornikov pa sta Antonio Chiarella in Ivan Mo-schitz.
Rosenwirth, ki je doma iz Žabnic in zaposlen v belopeški jeklarni « Weissenfels », je socialdemokrat in je bil imenovan za podžupana. Skupaj z demokri-stijanom Moschitzem, ki je tudi iz žabnic in po poklicu krojač, tako zastopata slovensko prebi-
Razprava o kulturnih razmerah v Furlaniji
(Nadaljevanje M 1. »(rani)
šeno pozdravili. Za njim je govoril Mario Kont predsednik p.d. « Ivan Trinko», ki je dejal:
«Naše prosvetno društvo nosi ime Ivana Trinka, velikega moža nadiških dolin saj je bil pesnik in pisateli, slikar in skladatelj, pisec razprav o svoji ožji domovini in pedagog.
V svojih pesmih in spisih je izpričeval veliko ljubezen do skope domače grude, do ljudi, ki se dolga stoletja mučijo po njenih grapah in do njihovega jezika, ki je bil hkrati njegov materin jezik. Njegova ljubezen do materinega jezika je bila zato večja, ker se je moral omejevati med zidove domačij. Slovenske pesmi je začel zlagati že v semenišču in so jih objavljale literarne revije, v letu 1897 je izšla v Gorici prva njegova pesniska zbirka v knjižni obliki.
Naše društvo je po vzgledu tega velikega moža nastalo iz ljubezni do naših dolin, do našega človeka, ki mora z nadčloveškimi napori zemlji jemati vse, kar nam lahko da. In tega je zelo malo. Tako malo, da ga peha v tujino za kruhom, a ga hkrati vabi k sebi nazaj.
Ivan Trinko nam je za vzgled ljubezni do materine govorice. Kakor ni bil on deležen niti ene ure pouka v svojem jeziku, a je že v dijaških letih z vztrajnostjo spoznal do vseh globin književni slovenski jezik in njegovo kulturo, tako smo člani našega društva knjižno obliko jezika, ki ga govorimo doma, spoznali izven šole in mnogi v svojih zrelih letih.
Ni dano vsem našim bratom, da bi se v razmerah, v katerih živimo, sami naučili to, kar se je naučil Ivan Trinko sam, ali mnogo njegovih sobratov in redki posamezniki. Naše društvo si je zato zadalo nalogo, da jeziku, ki ga naši ljudje govore doma, posreduje besedo ljubezni in poguma in tako tudi razkriva kulturno bogastvo, ki so ga ustvarili njihovi bratje v jeziku in človeštvu na splošno. S tem se bo ustvarjala zavest naših ljudi, da so
Joiiiski kralini
enakovredni ostalim državljanom, ker je po našem mnenju plemenita, humana in demokratična težnja; poglabljalo se bo prepričanje v pravičnost teženj po priznanju enakopravnosti, ki naj bi se v prvem stadiju omejila zgoli na to, da bi naši otroci v šolah spoznali osnove materinega jezika.
Mario Kont je svoj govor takole zaključil:
« Naše društvo ima sedež v Čedadu, kjer je sicer majhno število naših bratov — so predvsem priseljenci iz hribovskih krajev — toda je to mesto stekališče in naravno središče nadiških dolin. Pred letom smo si omislili skromen sedež, kjer se zbirajo naši člani ob kulturnih prireditvah in si izposojajo slovenske knjige. Kot vidite, je pri nas vse skromno, kakor so
skromne naše moči, zato v teh plemenitih naporih pričakujemo predvsem moralne podpore vseh kulturnih organizacij in ustanov v naši deželi, kar je tudi v skladu s četrto točko splošnih zaključkov zasedanja, ki je bilo v Trstu lani v aprilu ».
Med zborovalci so bili tudi nekateri parlamentarci, in sicer poslanec Mario Lizzerò (KPI), posl. Vittorio Marangone (PSI), ki je tudi na zborovanju govoril ter poudaril nujnost, da se zlasti univerze oskrbijo z vsemi potrebnimi sredstvi, ter posl. Bologna (KD). Njihova navzočnost je dala zborovanju še večji poudarek.
Vsekakor je bil v Vidmu v nedeljo storjen precejšnji korak naprej glede skupne govorice in skupnih zahtev najvišjih kulturnih predstavnikov dežele. Sklepi, ki jih bo formuliral izvoljeni začasni odbor, pa bodo podlaga za nadaljnje enotne kulturne akcije v deželi.
Illlllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Iz Rezjanske doline
Komemoracija dveh padlih
Dne 14. januarja so se ljudje iz Osojan zopet spomnili svojih dveh velikih sinov, ki sta točno pred 20 leti dala svoje življenje za svobodo. Padla borca sta Jožef Coos iz Njive in Anton Chi-nese iz Osojan, oba po poklicu učitelja in pripadnika Osvobodilne Fronte. Coosa je sovražnik zajel med neko čistko in ga barbarsko ubil v njegovi hiši, Chine-
seja pa so po mučenju prepeljali v videmske zapore in ga na tamkajšnjem dvorišču ustrelili 9. a-prila 1945 leta skupaj z drugimi borci za svobodo, med katerimi tudi videmčana Guerra in Tribuno, oba odlikovana s srebrno medaljo.
Po maši, ki se je vršila v vaški cerkvi, in potem ko so položili vence na grobove padlih, je bila na pokopališču slavnostna komemoracija.
Zaključni sklepi na sestanku slovenske in italijanske manjšine
(Nadaljevanje h 1. «trauit
štovanja. To se doseže z obveznim učenjem in s popolno enakopravnostjo obeh jezikov v javnem in družbenem življenju.
S popolno uveljavitvijo in utrditvijo načel, na katerih slonijo statuti jezikovno mešanih področij, narodnostna manjšina preneha biti « manjšina » in postane vsak njen pripadnik enakopraven član družbeno-poli-tične skupnosti, v kateri živi, kar učinkovito preprečuje vsak asimilacijski proces.
V tistih občinah SFR Jugoslavije, v katerih prebivajo pripadniki italijanske narodnostne skupine in kjer ni dvojezičnost niti zasnovana niti sankcionirana in se niti ne izvaja, je treba v duhu omenjenih načel statuta izpopolniti in določila dosledno izvajati.
Slovensko narodnostno skupino v Republiki Italiji sicer ščitijo členi državne ustave in posebnega deželnega statuta, toda — v nasprotju z nemško skupnostjo v deželi Tridentisko-Gornje Poadižje in s francosko v Dolini Aosta — ra?en šolskega zakona ni drugih zakonov, ki bi na najrazličnejših področjih določali in zagotavljali praktično izvajanje določil ustave in statuta. Poleg vsega tega je šolski zakon omejen samo na tržaško in goriško pokrajino in tako izključuje vsako, tudi minimalno poučevanje materinega jezika slovenskih otrok videmske pokrajine.
Niti Spomenice o soglasju, ki velja samo za tržaško ozemlje, ni parlament italijanske republike ratificiral, s čimer so določila Posebnega statuta ostala notranje pravno neobvezna. Samo na Tržaškem, in to predvsem v okoliških občinah, ki so naseljene predvsem s slovenskim prebivalstvom, je le delno in okrnjeno dovoljena uporaba slovenskega jezika.
Na ta način, je slovenska skupnost v Italiji še vedno v neenakopravnem položaju in izpostavjena asimilacijskemu pritisku. Zato je neodloč-Ijivo, da parlament Republike Italije razveljavi ostanke fašistične zakonodaje, ki prepoveduje celo uporabo slovenskega jezika na sodiščih in izglasuje zakone, ki bodo priznali pravico pripadnikom slovenske narodnostne skupine, uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti ter pravico, dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku, omogočiti pravično zastopstva v javnih uradih in ustanovah, v sodstvu in v upravnih komisijah ter jih zaščititi pred izbruhi narodne nestrpnosti. Skratka, vse kar je potrebno, da bo zagotovljena enakopravnost pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji.
8- T Po. Lls(av! obeh držav. Republike Italije in SFR Jugoslavije uživajo vsi državljani enake pravice. Zato in v skladu s čutom pravičnosti je naravno, da morajo vsi pripadniki manjšine, ne glede na administrativne meje, uživati enake narodnostne pravice.
Ta načela je treba uveljaviti še v tistih občinah jezikovno mešanih področij v Jugoslaviji, v katerih se je statut — v nasprotju s statuti drugih občin — omejil zgolj na ponovitev določil ustave brez podrobne obde lave vseh posebnosti, ki zadevajo italijansko etnično skupino.
V Italiji se velika razlika v ravnaju s slovensko narodnostno manjšino v različnih upravnih enotah kaže predvsem v odnosu do Slovencev v videmski pokrajini, ki jim ni priznana nobena pravica kot narodnostni manjšini. Formalno, deloma tudi praktično — predvsem glede pravic
jezika in ugodnosti iz bilateralnih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo ___
so goriški Slovenci na slabšem kot Slovenci na Tržaškem.
Po istem načelu je treba razširiti na vsa področja, kjer prebivajo pripadniki obeh manjšin, uživanje vseh dobrin, katerih so deležni predeli, ki jih obsega londonski sporazum. Isto velja za vse bilateralne dogovore v zvezi z manjšinami med Italijo in Jugoslavijo.
9. — Šola v materinem jeziku je temelj življenja manjšine. Osnovno merilo ravnanja z manjšino velja zato prav dejstvo, ali in kako razvito šolstvo ima. Zato je morebitni padec števila šolskih otrok v manjšinskih šolah — kolikor ga ni pripisati demografskemu padcu — slabo spričevalo za ravnanje z manjšino.
Iz teh vzrokov je treba narodnostnim skupinam zagotoviti izobraževanje v materinem jeziku od otroških vrtcev do osnovnih in srednjih šol vseh stopenj in vrst. Zato je treba ustanoviti italijanske otroške vrtce na vseh področjih, kjer živi v Jugoslaviji italijanska narodnostna skupnost in kjer vrtcev še ni. Uveljaviti se mora zakon o samostojnosti m paritetnosti italijanske osnovne šole, ustanoviti popolne italijanske osemletke tam, kjer je to danes nujno, in izpopolniti mrežo poklicnih šol. Kljub temu, da je bilo v letu 1964 tiskanih 16 šolskih kjig, jih bo treba v bodoče delno uvažati iz Italije, kakor tudi učila.
V Italiji je potrebno za Slovence v videmski pokrajini uvesti vsaj minimalni šolski program na najnižji stopnji v slovenskem jeziku. V tržaški in goriški pokrajini bi bilo treba ustanoviti nadaljevalne šolp trgovskega in industrijskega tipa po osemletnem obveznem šolanju, šole za vajence in industrijski tehnični zavod. Izdajati je treba šolske knjige za srednjo šolo in jih delno uvažati iz Jugoslavije. Nujno je treba urediti položaj vodstvenega, upravnega, učnega in strežnega osebja.
V interesu obeh narodnostnih skupin je, da se nekatere šole v obeh državah preuredijo, predvsem glede smeri in vrste.
Medsebojno priznavanje diplom srednjih šol, strokovnih šol in univerz v okviru določb kulturnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, bi bilo med najbolj učinkovitimi sredstvi za živo povezavo pripadnikov manjšine z matičnim narodom. Posebno je pereče priznanje diplom filozofskih fakultet, predvsem za narodni jezik.
10. — Dejavnost kulturnih ustanov in organizacij narodnostne skupine spada med osnovna sredstva za njeno oblikovanje in razvoj. Za njihovo uspešno delo posveča manjšina veliko svojih sil, toda ne more biti kos težkim gmotnim zahtevam, ki so s tem v zvezi. Zato je dolžnost družbe in države, da jih gmotno podpirata. Tudi založniške dejavnosti ne more manjšina zaradi majhnega tržišča zadostno razviti z lastnimi sredstvi.
S tem v zvezi je treba podčrtati, da je kulturna dejavnost italijanske skupnosti deležna podpor, ki v glavnem krijejo potrebe. Tako je dobila italijanska Drama na Reki v 1964. letu 36 milijonov dinarjev državne podpore, italijanski kulturni krožki v Jugoslaviji so dobili v 1964. letu 20 milijonov, za zalaganje knjig, listov in revij je bilo danih v istem letu 209 milijonov dinarjev.
Razen malenkostne podpore nekaterim organizacijam, niso kulturne m založniške slovenske organizacije v Italiji doslej dobile ničesar, šele v letu 1964 je Slovensko gledališče v Trstu bilo priznano kot « primarni ansambel », kar mu daje pravico do državne podpore.
Nujna je torej izdatna, redna in javna podpora tudi slovenskim kulturnim organizacijam v Italiji. Občinam obeh držav bi moralo biti omogočeno, da oskrbijo ustrezne objekte, v katerih bi kulturne organizacije nemoteno lahko razvijale svojo dejavnost.
Uradno dogovorjena kulturna izmenjava med obema državama ne sme preskočiti področij, na katerih biva manjšina. Nenaravno je, da je s takim preskakovanjem prikrajšana manjšina in s tem o kulturnih dosežkih lastnega naroda slabše poučena kot pripadniki večine.
11. — Anahronistična je vsaka ovira državljanom, da bi dali svojim otrokom imena, ki si jih sami izberejo. K osnovnim znakom enakopravnosti narodnostne manjšine in spoštovanja njenih bitnih značilnosti pa je priznanje pravice, da njeni pripadniki dajejo svojim otrokom imena, ki nosijo karakteristike jezika in naroda h kateremu pripadajo.
Slovenskim staršem v Italiji ta pravica ni dana, ker je še vedno v veljavi zakon, ki prepoveduje dajati otrokom « tuja » imena. Tržaško področje je izvzeto, ker se ta zakon ne izvaja. Pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji je treba omogočiti pisanje njihovih imen in priimkov v slovenski pisavi in olajšati vračanje v prvotne slovenske oblike nasilno spremenjene priimke. Onemogočiti je treba, da posamezni javni funkcionarji v jezikovno mešanih področjih Jugoslavije svojevoljno vpisujejo imena in priimke pripadnikov italijanske etnične skupine.
V jezikovno mešanih področjih mora biti priznano in uveljavljeno poimenovanje krajev tudi v jeziku manjšine. Naravno je, da se v listinah in v vseh drugih publikacijah v jeziku manjšine, uporabljajo, tudi nazivi krajev v tem jeziku.
Na področjih, kjer prebivajo Slovenci v Italiji, je treba zamenjati izumetničena imena krajev v italijanskem jeziku s takimi, ki so bila, odnosno so še v rabi med domačim italijanskim prebivalstvom.
12. — Naseljevanje področij, kjer prebiva narodnostna manjšina z namenom, da se s tem umetno spremeni etnični sestav področja, je vsega obsojanja vredno, zato je upravičena zahteva slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da se s podobnim naseljevanjem preneha.
13. — Pogumno je treba odstranjevati vse ovire, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, ki zavestno ali po inerciji zavirajo pripadnikom manjšin uveljavljanje njihovih pravic in iim s tem grenijo življenje in rušijo vero v pravičnost. Onemogočati je treba samovoljo neodgovornih uradnikov in terjati spoštovanje pravic pripadnikov manjšine.
LJUDJE SE RJE STRINJAJO
Rezijo predstavlja občan iz Paluzze
Občinski svet ne ukrepa po ljudski volji — V Karnijski skupnosti bi moral domačin
iz Rezijanske doline braniti interese občine
Ko smo pregledovali sklepe zadnjega zasedanja občinskega sveta, nas je presenetilo dejstvo, da se je občinski svet obrnil na osebo druge občine, da bi zastopala Rezijansko dolino v Karnijski skupnosti.
Treba je vedeti, da ima vsaka občina tolmeškega okraja pravico imeti svojega zastopnika v ustanovi « Comunità Carnica » (Karnijska skupnost), ki ima svoj sedež v Tolmezzu. Zgodilo se je, da je občina Rezija edina od vseh občin, ki pripadajo h go-raj omenjeni ustanovi, imenovala za svojega predstavnika nekega občana iz Paluzze, katerega domačini niti ne poznajo.
Ljudje niso zadovoljni s to odločitvijo in ne morejo razumeti zakaj je občinski svet prišel do tega sklepa. Kaj res ni v vsej Rezijanski dolini človeka, ki bi mogel braniti v Karnijski skupnosti interese rezijanske skupnosti?
Ta odločitev pa ni vzbudila začudenja samo v Reziji, ampak tudi v drugih občinah Karnijske skupnosti in še prav posebno med rezijanskimi emigranti, ki so raztreseni po svetu.
Kaj res ni mogoče popraviti te napake? To bi bila najboljša rešitev in tudi zadovoljni bi bili vsi.
Pa se povrnimo na potek seje, ko je bil imenovan delegat o katerem je bilo prej govora. Imenovali so razne komisije: volilno, E.C.A. (občinsko podporno komisijo), davčno, trgovinsko, šolsko itd. Potem so sprejeli ostavke občinskega odbornika Madotti j a in na njegovo mesto imenovali Pericleja Beltrameja in sprejeli razne druge sklepe običajnega upravnega značaja.
Evo imena članov najvažnejših občinskih komisij:
Volilna komisija: Pericle Beltrame, Jožef Negro, Lazzaro Ma-roncelli, Sabino Bobaz, Lino Cos-satti, Ivan Buttolo, Remo Lettig in Livio Micelli.
Trgovinska komisija: Antonio Clemente, Enzo Lettig, Alojz Paletti in Valentin Beltrame.
Davčna komisija: Alojz Paletti, Guido Micelli, Vito Madotto, Rihard Copetti, Jožef Chinese, Lucillo Siega, Jožef Giusti, Valentin Beltrame, Marino Della Mea, Enzo Lettig in Alojz Pu-gnetti.
Komisija za sestavo seznamov ljusdkih sodnikov: Giusto Farina in Bruno Beltrame.
Zastopniki občine v veterinarskem konzorciju: Giusto Farina in Dominik Di Bernardo.
Zastopniki v babiškem konzorciju: Giusto Farina, Pericle Beltrama, Renato Madotto in Lazzaro Maroncelli.
Člani upravnega odbora E.C.A. (občinske podporne ustanove): Lionello Razza, Anton Tosoni, Ivan Chinese in Alojz Chinese.
Revizorji računov: Sabino Bobaz, Anton Bobaz in Lazzaro Maroncelli.
Zastopnik občine v Karnijski skupnosti je Libero Martinis iz Paluzze, njegov namestnik pa Beltrame Pericle.
V gozdarskem konzorciju pa zastopa opčino Rezija župan Marcellino thellich.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111i1111111111111111111 II 1111111 ( 111111111111 ] 111111111111111111111111111,11111111 II II 11111,11HIHI ( I
Iz Nadiške
Dve smrtni nesreči
V osmih dneh so prometne nesreče uzele življenje kar dvjem iz našega komuna. Dne 31. ženar-ja je njek avtomobil povozu do smarti v Codroipu 50 ljetno Va-nilio Makorič por. Tomazetič iz Saržente, zaki je neprevidno šla čez cjesto, v nedejo 8. febrarja pa se je ubiu z motocikleto 42 ljetni Adolf Mulič iz Dolenjega Brnasa. Mulič je peju z motocikleto na zadnjem sedežu še svojega vaščana 26 ljetnega Maria Borghese, ki se je tud zlo udaru. Ta nesreča se je dogodila blizu vasi na mostu par Brnasu, zaki je Muliču pripeju naspruot njek avtomobil in sta se zalet j eia. Obe nesreči so globoko pretresle vso Nadiško dolino.
Sv. Peter
Sestanek jagrov
Na zadnjem sestanku jagrov so izvolil tud vodstvo za ljeto 1965-68. Za predsednika je bil spet imenovan Elio Koren, za podpredsednika Paolo Manzini, za sekretarja pa Giovanni De Faccio. Ostali člani vodstva so Gilberto Causerò in Gino Dorbo-lò, revizorji računov pa Corrado Scrignaro in Silvano Prapotnik.
Gorenji
Premalo otrok za vrtec
Število ljudi v Gorenjem Brnasu je zadnja ljeta zlo padlo, posebno mladih in otrok kuaž ni več in zatuò so muoral zaprjet otroški vrtec. De bi ti narbuj mali ne bli prepuščeni samim sebi medtjem ko njihove mame djelajo na njivah, je špjetarska komunska administracija poskar-bjela, de jih vsak dan odpejejo z avtomobilom v otroški vrtec v
maso uboga, de bi se moglo na njej živiti.
ČEDAD
Komun za industrializacijo
Komun je sklenil dat zastonj 25 taužent kvadratnih metrov zemlje v okolici Čedada tistim, ki imajo namjen postavit tam nove fabrike. Zemljo bojo lahko dobil tud « artigiani », ki mislijo gor postavit kajšen laboratorij. Okuol Čedada je že vse pouno fabrik an sada jih bo s temi privilegiji sigurno še več zrastlo an bo na to vižo v kratkem nastala takuò parčakovana industrijska cona.
Zasejal so postrvi
Konzorcij za varstvo ribolova v deželi Furlanija-Julijska Benečija je dal zasejat v vodovje, ki teče po čedadskem teritoriju, 10.000 iker postrvi z namjenom, de bi se razmnožile.
SREDNJE - Pretekli tjedan so formiral konsil komunske podporne ustanove E.C.A. Izvoljeni so bli teli možje: Ivan Postregna, Lucijan Saligoj, Mihael Mario Černetič, Faustin Qualizza in Valentin Lauretič.
FOJDA - Dne 1. febrarja je umru vojni invalid Elio Grimaz iz Podklapa. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, kar je dokaz kakuò je biu rajnki parljubljen v vasi in okuo-lici.
ČENTA - Dne 7. febrarja so odprli ’dno ljepo novo butigo jestvin, katjere lastnik je Walter Dal Mas. Ta butiga je ob vhodu Vie Garibaldi.
REKLUŽ - Prejšnji tjedan so ljudje zagledal v bližini vasi cjeu trop divjih praset, zaki jih je iz hoste pregnu mraz in lakota. Šobit so si poskarbjel licenco in šli nanje. Ubili so dva divja prase-ta, adan je vagu 120 kg, drugi pa 50.
ČALA PRI PRAPOTNEM - S se-
kejro se je usjekla v čampno roko 42 ljetna Celestina Kverčič in zatuò je muorala v čedadski špi-tau. Ozdravila bo v dveh tjednih.
PROSNID - Sestavili so komi-tat, ki ima kompit, de zbere denar za postavit v vasi monument padlim v obeh svjetounih uoj-skah.
BRDO - Za novoljetne praznike
te paršlo ta kiši dosti emigrantov anu zatuò so organizali praznik emigrantov, katjerega so se udeležil tud nekatjeri videmski deputati.
ČRNI VRH - Predsednik province Burtulo je zagotovil, de bo provincialna administracija dala še ljetos asfaltirat parvi tronk cjeste, ki vodi iz Loga v Črni vrh.
DREKA POD KOLOVRATOM -
Konstatiral so, da je koncem lanskega ljeta bluò več ljudi po svjetu kot doma. Ljetos se bo starim emigrantom pardružilo še dosti novih, zaki doma in muoč živet.
SUBID - Avtobusno podjetje SIAMIC iz Padove, ki upravlja avtobusno linijo SAITE Videm-Ahten-Subid-Prosnid, grozi, de bo ustavilo vožnje, če oblasti ne bojo dale popravit cjesto Ahten-Prosnid.
PLATIŠČE - Ljudje so zlo hudi, ker že več kot mjesac dni ne vozi v njihovo vas avtobus. V kratkem bo šla delegacija k prefektu in mu razložila težave, ki so nastale zaradi suspendiranja avtobusa.
TIPANA - Na zadnjem komunskem konsilju so med drugim tud odobril bilanco za ljeto 1965. Za revizorje računov (revisori dei conti) sta bla imenovana dva od manjšine in en sam od večine.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii
Spomini
pre
Žefa J
, Ažlo.
Domislice
Dom ni mrtva stvar, temveč nekaj živega in kakor vse živo, ga je treba gojiti in negovati.
*
Dom postane rešilni otok v oceanu sveta. Tega ne ve nihče bolje kot tisti, ki so nasedli.
*
Dom imeti in zaslužiti si ga, bo vedno življenjska sanja prave ljubezni.
*
Oženjenim možem povzroča mnogo težav, da ženo, ki bi jo radi imeli, precenjujejo.
*
Diplomacija v zakonu je umetnost, moža tako dolgo božati, da pozabi, zakaj se je prepiral.
*
Samoljubje, ki ven in ven krvavi od dobljenega udarca, nikoli ne odpusti.
>1«
Varuj se raniti tistega, ki
je manjši od tebe.
*
človeška previdnost veleva, naj nikoli nikomur ne govoriš, temveč brez napovedi storiš, kar nameravaš.
Dobra iniciativa
*
Pred nedougim so v špetru j' odprli pletilnico, kjer se mlade : čeče učijo plesti na makine volnene majice in druge reči. Zaenkrat so uzel samo deset čeč, kar bo pa djelo upeljano pa več. če se bo tisto djelo obdaržalo, ne
bo korlo domačim Čečam hodit ______________________________________
za diklo po Italiji ali v estero v j je tako prisrčno podajal v svojem fabrike, zaki si bojo lahko zaslu- sladkem slovenskem dialektu, žile vsakdanji kruh na domačih še istega dne pa mu je nevidna
-	4	snamalka posnela in požela celo
življenje. Dočakal je 91 let, 6 me
« Dol z Matajurja vidite vso mojo Slovjenščino », je jau gospod pre Žef, « an tan, čjer pridejo ukupe vse čiste vodice Er-beč, Aborna an Nadiža, je moja ljepa rojstna vasica; Ažla ji pravijo, po taljansk pa Azzida, an tan vidite, u tisti bjeli hišici, me je povila mat moja pred tarkaj ljeti ». Visoki mož silne postave se je na mejnem hribu zravnal, da bi se skoraj neba dotaknil in razodeval ves svoj krepki rod, drugačen od ravninskega, sin brdak tiste zapadne slovenske zemlje, ki počasi vzdihne ob furlanski ravani in je z dobrotnimi bistrimi očmi šinil po kolovratih, platiščih, strmcih, zavrhih, ron-cih, krnicah, kjer čepe na enem kupu nalepljena naselja. « Che Dio benedica — Bog naj požegna Slovenščino ».
Bilo je tiste dni v oktobru lanskega leta 1964. Pre Žef se je 20. oktobra odpravil v Čedad, kupil in prinesel v Kred magnetofonski trak, ker bi tistega dne morali snemati njegov življenjepis, vse njegove originalne dogodivščine, resnične in doživete, ki jih
Življenje polno borb in žrtvovanj za svojo zemljo in svoj narod
Gor j uni
Demografsko gibanje
Ob koncu ljeta 1964 je naš komun imeu 948 ljudi. Tej ke ve vidimo, se je numer ljudi še lam dosti zmanjšal. Ljeta 1951 je komun Gorjani imeu še 1465 ljudi, potem pa usako ljeto mankuj anu še težje, ke no so par kiši, so sami stari ljudje, zaki mladih kuažej to nje. Lani to je u komu-nu umarlo 23 ljudi, rodilo to se jih je koj 6 otruok, šlo jih je stat drugam pa 37. Itako ve vidimo, ke to gre numer simpri buj dou zavoj smrti anu malo rojsteu, pouarh tega pa še emigracion, ke na je usako ljeto buj velika. Dosti hiš to je že zapuščenih anu no se počasu poderjajo. Njihovi gospodarji se ne bojo maj več uar-nili, zaki domača zemja na je
v Čedadu dve leti. Takrat so vsi hribovski študentje hodili peš v Čedad, 6 km tja in 6 km nazaj, brez najmanjših zamud. Nenavadni šolar je leta 1886 že bil v nadškofijskem semenišču v Vidmu, opravil interno gimnazijo in bogoslovje (prof. Ivan Trinko je takrat že vzgajal svoje mlajše rojake), 13. avgusta 1899 pa je v Ažli zapel novo mašo.
V 65 letih dušnega pastirstva so se mu zvrstile neštete postaje duhovnij: v Podklapu (Canal di Grivò) 1899-1900, v Mažerolah 1900-1907, v Platiščih 1907-1911, pri Kodermacih v Idrijski dolini 1911-1917, v Prapotnem 1917-1918, v štoblanku pod Kolovratom 1918-1920, v Trčmunu 1921-1930 (obenem je upravljal tudi župnijo Livek), v Briščih 1930-1937, na Pečinah 1937-1957, v Kredu od 1957 do 20 oktobra 1964.
Zdaj v eni zdaj v drugi duhov-niji kot bi molil « rožar », jagodo za jagodo, je dospel prav do konca. V tem naštevanju let si pred-stavjamo njegove silne napore, bridka in prijetna doživetja (pri
Kodermacih je med prvo svetovno vojno gledal od blizu vse vojne grozote, bil je od italijanske vojaške komande obsojen na smrt, kateri je čudežno ušel), na Pečinah je 20 let oznanjeval božjo besedo, a tudi učil, vzgajal kmetovalce v umnem sadjarstvu. Zaslovel je kot izvrsten sadje-rejec, znal je mojstrsko gojiti žlahtno sadje, povsod je pospeševal pravilno ravnanje in to tudi v 600-700 metrov visokih hribih. že na sadni razstavi v Čedadu je svoj čas prejel prvo premijo z medaljo, a leta 1952 na razstavi v Tolminu mu je okraj podelil prvo nagrado.
Bil je Trinkov učenec, ki se je napajal ob njegovi vzgoji. Vso svojo trnjevo pot mimo vseh življenjskih b o r d , ob prelomu držav, ob revolucijah in ljudskih vstajah je stal ob strani svojega naroda in pričakal, da mu je zablestel novomašniški, srebrni, zlati, biserni in skoraj še železni kelih.
Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja!
secev in 12 dni in 65 let svojega mašništva.
Dne 22. oktobra so v Kredu pri Kobaridu slovesno pogrebli duhovnega starosto pre žefa. Svojo čast so mu izkazali številni njegovi sobrat je iz Goriške, Nadiške doline, domačini in še iz bližnjih vasi. Žalni pogreb je vodil kobariški dekan, v farni cerkvi pa je govoril breginjski župnik, ki je opisal nenavadni lik pokojnika, ob grobu pa delegat Ciril Metodovega društva iz Ljubljane g. Žagar. V cerkvi in ob grobu pa je zapel žalostinke domači mešani pevski zbor.
V Ažli in v Špetru so zapisali v rojstne bukve, da je bil Urša-jev puobič rojen 8. aprila 1873 od očeta delavca in matere kmetice. Dve leti je trgal brgešce na osnovni šoli v Špetru, potem pa
Slika nam kaže skupino duhovnikov kobariške dekanije ob priliki, ko je pokojni g. Jožef Jusič, ki ga vidimo v sredini, slavil šestdesetletnico mašništva
L’IMPORTANTE MOZIONE FINALE APPROVATA A TRIESTE al Convegno delle minoranze italiana e slovena
Come abbiamo annunciato, in questo numero pubblichiamo l’importante mozione approvata alla fine dei lavori del Convegno delle minoranze •— italiana in Jugoslavia e slovena in Italia — tenuto a Trieste il 24 gennaio u.s. con la presenza dei membri del Comitato Esecutivo della Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione Economico-Culturale Slovena in I-talia) e di quelli del Comitato Esecutivo dell'Unione degli Italiani di Fiume e dell’Istria nonché di autorità e personalità del mondo politico, culturale ed economico della Regione Friuli-Venezia Giulia.
1) La tutela dei grappi etnici e la garanzia dei diritti concernenti la loro lingua, cultura, costume e caratteristiche peculari, nonché la parità dei diritti in tutti i campi delle attività sociali rientra nella sfera dei doveri primari di uno Stato moderno, a prescindere dalla consistenza numerica, dal grado di coscienza nazionale e di livello culturale dei grappi etnici.
2) Lo Stato non deve considerare l’esistenza di minoranze sul suo territorio come un onere che complica i già esistenti difficili problemi interni, ma un’occasione per offrire un nobile aiuto alla minoranza facilitandole la vita, e contribuendo così all'avvicinamento tra i popoli.
3) La minoranza non deve isolarsi dalla realtà nella quale vive. Ambedue le minoranze, l’italiana in Jugoslavia e la slovena in Italia contribuiscono, coscientemente, con l’apporto delle proprie forze alla soluzione dei problemi generali del paese e delle zone nelle quali vivono; così risolvono anche i propri problemi.
4) I rapporti di vicinanza fra gli Stati in linea di principio non devono influire sul loro atteggiamento nei confronti della minoranza nazionale; è peraltro certo che buoni rapporti fra due stati si riflettono favorevolmente sulle rispettive minoranze nazionali e che nel contempo un equo trattamento delle minoranze rafforza i buoni rapporti tra gli Stati interessati.
5) La minoranza attinge le energie morali per la sua esistenza sia dalla realtà nella quale vive, sia dalla nazione d’origine. La nazione d’origine deve contribuire alla conservazione del nucleo vitale della sua minoranza vivente nello Stato confinante non concedendo nello stato di origine ai suoi appartenenti particolari privilegi e facilitazioni allo scopo di indurli ad abbandonare il patrio focolare.
6) Occorre attivare e approfondire i contatti della minoranza con la nazione d’origine. Le due Unioni auspicano ulteriori facilitazioni per quanto concerne il passaggio della frontiera italo-jugoslava.
7) Ambedue le Unioni concordano nel sostenere che si debba dare alle minoranze quanto ad esse compete nella loro qualità di comunità nazionale. Per questo motivo respingono la tesi della reciprocità di trattamento. Tuttavia esse non possono trascurare, sulla base delle relazioni presentate,
qualche confronto tra le condizioni nelle quali vivono le due comunità. La minoranza italiana nella R.F.S. di Jugoslavia è tutelata dalla costituzione federale, dalle costituzioni della R. S. di Croazia e di Slovenia, dalle leggi nonché dagli statuti comunali.
La comunità slovena nella Repubblica Italiana è sì tutelata dalle disposizioni della costituzione repubblicana e da quelle dello statuto regionale, senonchè — in contrasto con quanto avviene per la comunità tedesca della Regione Trentino-Alto Adige e per quella francese della Regione della Valle d’Aosta — non esistono leggi —-se si esclude quella scolastica — che assicurino l’attuazione pratica delle norme costituzionali e statutarie programmatiche. Inoltre la stessa validità della legge scolastica è territorialmente limitata alle provincie di Trieste e di Gorizia, escludendo la possibilità di un pur limitato insegnamento della madrelingua per i bambini sloveni della provincia di Udine.
In tale guisa la minoranza slovena in Italia viene a trovarsi in una situazione di ineguaglianza e continua ad essere soggetta a pressioni assimila-trici. Perciò è indispensabile che il Parlamento della Repubblica Italiana abroghi i resti della legislazione fa-
ll prof. Luigi Burtulo, a suo tempo succeduto nella carica di Presidente dell’Amministrazione Provinciale al dimissionario avv. Agostino Candolini nostro conterraneo (egli infatti è nato a Platischis), è stato nuovamente confermato nell’importante carica dopo le recenti elezioni amministrative provinciali e comunali.
La sua nomina a Capo della Provincia è stata appresa con soddisfazione pure da noi anche per il fatto che la sua riconferma a Consigliere Provinciale, che gli ha permesso di insediarsi a Palazzo Belgrado quale Presidente dell'Amministrazione Provinciale, è dovuta agli elettori di parlata slovena del Collegio di San Pietro al Natisone e non a quelli del Collegio di Udine che non l’hanno eletto.
Ex partigiano ed apprezzato educatore il prof. Burtulo durante la sua campagna elettorale si è vivamente interessato alle sorti ed allo stato attuale, non certo invidiabile, delle popolazioni di parlata slovena della Valle e Convalli del Natisone e promettendo in ogni suo discorso, se eletto, di dare il suo massimo interessamento affinchè le • nostre popolazioni ab-
scista che vieta persino l’uso della lingua slovena davanti alla magistratura e che emani le opportune leggi che riconoscano agli appartenenti alla minoranza slovena il diritto di usare la propria lingua nei loro rapporti con le autorità politiche, amministrative e giudiziarie, di ricevere risposte e documenti nella propria lingua, di essere giustamente rappresentati negli uffici ed enti pubblici, nelle commissioni politico-amministrative, e di essere tutelati dagli eccessi di intolleranza nazionale; in breve, che vengano creati tutti gli strumenti di legge atti a garantire la completa eguaglianza ai membri della comunità slovena in Italia.
8) Secondo le costituzioni dei due Stati della R.S.F. di Jugoslavia e della Repubblica Italiana tutti i cittadini godono di uguali diritti.
In Italia si rivelano nei confronti della minoranza slovena nelle diverse unità amministrative grandi differenze di trattamento, particolarmente nella provincia di Udine -in cui agli sloveni non è riconosciuto alcun diritto nazionale.
9) La scuola con l’insegnamento nella lingua materna è elemento basilare per la vita della minoranza. Per tali motivi bisogna assicurare alle comu-
biano a godere aegli stessi diritti degli altri cittadini, sia morali che economici, culturali e sociali, assicurando nel contempo che la Provincia non verrà mai meno ai suoi doveri nei riguardi della Comunità di parlata slovena; e in ciò tenendo conto di quanto sancisce la Costituzione e lo stesso Statuto Speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia.
Noi sappiamo che il Capo della Provincia è bene informato sui bisogni e sulle necessità, specie di carattere materiale, che urgono nelle nostre terre, ma ci sia ugualmente lecito il ritornarci sopra su queste necessità perchè non vorremmo che la memoria e le stesse sue alte incombenze ne impedissero od ostacolassero la realizzazione di quanto promesso.
Premesso che l’emigrazione ha notevolmente spopolato le nostre zone, ora vieppiù immiserite e immalinconite, e che è tempo di por freno a questo triste fenomeno che separa e divide le famiglie, pensiamo sia dovere da parte di chi ha in mano le redini del potere, e quindi anche del prof. Burtulo e della sua Giunta della quale fanno parte anche elementi socialisti e socialdemocratici, di provvedere subito in modo che la triste situazione, che preoccupa e fa penare le popolazioni di parlata slovena, venga prima a mitigarsi e successivamente a normalizzarsi.
Per sanare la situazione, secondo noi, bisognerebbe cominciare a creare in loco, naturalmente nelle località e zone più favorevoli, delle fonti di lavoro; fonti da noi, purtroppo, quasi inesistenti specie da quando è stato inspiegabilmente eliminato il cementificio di San Leonardo, il quale dava da vivere a molta gente della zona, e chiuso a Cividale lo stabilimento degli estratti tannici che assorbiva la produzione di castagno dell’intera Valle del Natisone.
Ad esempio risulterebbe utile e vantaggiosa la creazione nell’ampia vallata di San Leonardo di una industria per la conservazione e la trasformazione della frutta prodotta nelle Convalli del Natisone sul tipo delle maggiori industrie similari italiane; e, u-sufruendo delle notevoli risorse idriche, dar vita nel contempo ad altre industrie, come ad esempio quella del legno, le quali possono aver vita garantita per la stessa natura del luogo. Particolari industrie, anche metalmeccaniche e sempre alimentate dall’energia elettrica prodotta nella zona, potrebbero sorgere in altre località come ad esempio nella Val Torre e nella Val Resia. Bisognerebbe poi anche dar vita in ogni villaggio a stalle sociali, latterie e cooperative.
Presupposto però per la creazione di industrie tali da poter non solo eliminare gradatamente il fenomeno e-migratorio e quindi in grado di assicurare una vita decorosa alle genti locali, è l’assoluta necessità di por mano con urgenza alla sistemazione stradale ed all’ampiamento della rete delle comunicazioni per la quale il nostro giornale si è sempre battuto ritenendo tale problema uno dei più fondamentali nei riguardi di una vera e propria rinascita economica generale.
Non bisogna infine sottovalutare l’edilizia popolare, da noi trascuratissima, e nemmeno il turismo che nella
nità nazionali l’istruzione in lingua materna negli asili, nelle scuole elementari e medie di ogni ordine e grado.
10) L’attività degli enti e delle organizzazioni culturali delle minoranze costituisce il più efficace mezzo per la loro formazione e sviluppo. Le minoranze vi dedicano grande impegno, tuttavia non sono in grado di far fronte alle connesse, pesanti esigenze di natura materiale. E’ perciò dovere della società e dello Stato di prestare loro aiuto materiale.
11) E’ anacronistico impedire ai cittadini di dare ai propri figli i nomi di loro libera scelta. E’ indice di eguaglianza, di rispetto verso la minoranza e le sue peculiari caratteristiche, il riconoscimento del diritto di dare nomi con le peculiarità della lingua e della nazione cui appartengono. Ai genitori sloveni in Italia tali diritti sono negati, in quanto vige ancora la legge che vieta l’imposizione di nomi « stranieri », fatta eccezione per il Territorio di Trieste dove essa non si effettua. Agli appartenenti alle minoranze slovene deve essere riconosciuto il diritto di scrivere il proprio nome e cognome nella grafia della propria lingua e di facilitare il ritorno alla forma primaria slovena dei cognomi forzatamente cambiati. Nelle zone
Slavia Friulana, nella Val Resia e nella Val Canale offre prospettive veramente notevoli e del tutto incoraggianti quando si pensi che in tutte queste tre zone esistono i presupposti per uno sviluppo turistico di primo piano: Monte Lussari, Tarvisio, Resia, Grotte di Villanova nella Val Torre, Castelmonte, Grotta di San Giovanni d’Antro e tutto l’insieme delle naturali e meravigliose bellezze che of-
in Italia abitate da sloveni, occorre sostituire la nomenclatura italiana delle località cui si sono dati nomi artificiosi con le forme ben conosciute ed in uso tra la popolazione italiana locale.
12) L’insediamento della popolazione nelle zone abitate dalle minoranze etniche avente come scopo lo spostamento artificioso della composizione etnica è da condannarsi; è legittima pertanto la richiesta della comunità slovena in Italia che si ponga termine a tali operazioni.
13) Occorre coraggiosamente eliminare tutti gli ostacoli che appaiono nella vita di ogni giorno e che, volutamente o no, frenano agli appartenenti delle minoranze il godimento dei loro diritti, amareggiando la loro vita e minando la fede nella giustizia. E’ necessario impedire abusi di funzionari irresponsabili, ed esigere da loro rispetto dei diritti degli appartenenti alla minoranza.
Le due Unioni confidano che i principi, le constatazioni, le istanze che sono state enunciate saranno benevolmente accolte da tutte le organizzazioni politiche e da parte dei competenti corpi elettivi in tutti i loro gradi tanto nella R.F.S. di Jugoslavia quanto nella Repubblica Italiana.
fre l'arco delle Prealpi Giulie Orientali.
Rimangono i problemi minori e di ogni giorno, ma noi confidiamo che i nuovi amministratori della Provincia non mancheranno di provvedere a questi e a quelli con la stessa sollecitudine e larghezza di aiuti cui di solito si dimostrano prodighi verso gli altri territori e popolazioni della provincia.
Industrie A. ZANUSSI
PORDENONE (Udine)
HLADILNIKI • TELEVIZORJI ■ PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI VELIKE KUHINJSKE, PRALNE IN HLADILNE NAPRAVE ZA HOTELE, KOLEKTIVE IN RESTAVRACIJE
Elektro-
Poslovna enota Koper
Podjetje za distribucijo električne energije
Azienda per la distribuzione dell'energia elettrica
KOPER
Vojkovo nabrežje 10 - Telef. 21-755
se priporoča vsem odjemalcem, da se poslužujejo njihove servisne delavnice za popravilo gospodinjskih aparatov.
raccomanda a tutta la clientela di servirsi della sua officina specializzata per la riparazione di elettrodomestici.
Celje
Gradbeno industrijsko podjetje
INGRAD ■
Ljubljanska cesta 16, telef. 2852 - 2853
gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj ter montažna stanovanja po sistemu Jugomont.
Vsa dela opravljamo strokovno, kvalitetno in hitro z uporabo lastne mehanizacije, sodobno tehniko in znanostjo.
Kolektiv « INGRAD »
\vj /	induhtriu
— v I/	orologerie speciali
e apparecchi |\	elettromeccanici
vaš
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
iidine
UDI N F
Via Chiusafortc. -J Tol 54 551	2	3
Najlepše darilo je lepa knjiga koprske založbe
“LIPA,,
Beneški Slovenci so posebno pozdravili roman STANKE VILHARJEVE;
"Sence pod Matajurjem,,
ki jo je v odlomkih objavil naš list in jo dobite tudi v slovenski tržaški knjigarni.
SVEČKE
AVTOELEKTRO
TOLMIN
garancija brezhibnega " delovanja motorja !
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iimiiiiiiimmiiiiiiimimiimiiiiiiiimimimiimimmimiiiiimiiimiiiiiiiiimimiimi
PER MERITO DEGLI ELETTORI DEL COLLEGIO DI S. PIETRO AL NATISONE
Burtulo ancora a capo della Provincia
Da lui e dalla nuova Giunta la Comunità di parlata slovena attende elle le promesse siano mantenute Urge in primo luogo favorire la rinascita economica e sociale dei nostri villaggi e territori più depressi