Januš Golec:22 Po divjin^ln Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Odk-od je znal stari medicinman o zlati zalogi tamkaj zgoraj? Je li bil samo zgoraj in jo je videl? Lavison je bil pozabil, da bi ga bil vprašal o vsem tem. Ko sta si privoščila komaj toliko počitka, da sta si nekoliko pretegnila otrple ude, sta si natovorila skromno opremo in nastopila pot navzgor. ' Zbrala sta si desni rob potoka, ne radi ;tega, ikcr je bil morda nekoliko lažje za zmagati, ampak predvsem radi dejstva, ker bi naj bil na tej strani zgoraj na koncu vodopada skrivnostni dohod v zlato sotesko. Računi ju niso varali. Rabila sta cele tri ure napornega, dasiravno ne preveč težavnega truda za dosego roba ne prevelikega jezerca. Tamkaj bi se bila morala nekoliko odpočibi, kajti njune nioči so bile izrabljene, kolena so se jima tresla ter omahovala. . Odmor je bil izključen, nestrpnost ju je gnala naprej. Predvsem sta morala ugotoviti, če je govorl indijanski prerok istino, !ko je napovedoval Lavisonu: vodopad se ne spušča v svojem zadnjem koncu navzdol po trdi skalnati steni, ampak zakriva kakor zastor veliko izdolbino, vhod v skalhati hodnik, kateremu morata slediti, da bosta dosegla vrh, ki se cepi prav zgoraj v sotesko. Ako bosta našla tukaj položaj res tak, kakor jima je bil naslikan, potem bo res tudi vse drugo, kar je prerokoval — ono veliko — nepojmljivo, o katerem sta v nekakem pritajenem strahu še neprestano dvomila, da bi ju znalo prevariti ter razočarati, Šla sta okoli jezerca. Tukaj se je umikala skala, kakor sta ugotovila možakarja v brezsapnem naporu. nekoliko nazaj, da je bilo mogoče obiti in priti za skrajni rob padajoče vode, koje širina je bila določena z globokim žlebom v. zgornji plasti skalc. Z ravnine je Ml ta dohod, ki ni bil ne visok in ne širok, neviden. Bil bi velik slučaj, ali naravnost čudež, če bi bil kedo opazil dohod od spodaj gor. Popotnika sta opazila čudno tvorbo skale v ozadju jezerca, čeravna sta bila že na hjo pripravljena po predhodnem obvestilu in načrtu, šele v trenutku, ko sta se povspela preko »roba. S par naglimi ikoraki sta obšla za vodopaflom skriti zastor,. ki jc bil debel komaj par cm. Skozi dva metra široko razpoko sta gledala v prostorni, poševno nazaj se dvigajoči skalnati obok, iki je prejemal skozi padajočo vodo kakor »kozi okno bolj medlo luč. Po pekočih solnčnih žarkili, ki so sc odbijali »d skalovja med cele ure trajajočim plezanjem, Je bilo tukaj prijetno hladno. Zrak je bil čist ter suh in se je dalo sklepati na stalni prcpili, katercga izvor je kazala svetloba na koncu dolgega, precej strmega ter navzgor vodečcga hodnika, v ikatorem je fcončavalo ozadje oboka. Glad, izčrpanost, — trcpetajoča izčrpanost tzsušenega telesa po ogromnem trudu plezanja >— ikaj jima jo bilo vsc to sedaj! Ni bilo časa, misliti nazaj. Brez oddiha sta st-opala naprej po hodniku. Čez dobre četrt ure sta dosegla vrh in sta se ogledala. Brezdvomno sta stala na višini skale. Kraj, na katerega sta stopila \z hodnika, jc bil prost tor odprt. Nad seboj sta videla od solnca svetliikujočo nebesno modrino, po kateri so se prepeljavali lc lahki oblački. Spredaj je bilo videti samo eno vdolbino, ki se jc Širila blizu roba v jezerce, v katerem se jo zbirala voda potoka, ki je prihajal iz soteske v ozadju in se je izlival v vodopadu preko skalovja v spodnje jezerce. Soteska se je zopet dvigala stopnjema. Njene stene niso bile visoke, stale so pa tako blizvi skupaj, da je bil pvostor mcd obema napolnjcn s senco, v kateri je popolnoma tonila globočina ožine. Vendav ikje za božjo voljo so bila rumena — zlata zrna? . , , . Lavison je stopil v vodo in je prciskoval s poželjivimi pogledi prodnato vsebino dna. 1 udi Gruber se je nagnil nad vodo, da bi pregledal dno glede bajnih zakladov, ko sc je močno prestrašil. Presunljiv, zaliripan ilčrilc je odjelčnii od pe- čin, sledilo je plahutanje težkih peruti, in ko jc pogledal Franc ves zmešan 'kvišku, se jc še lahko zakotalil nazaj in je ušel za las krempljcm orjaškega orla, ikateri je hotel očividno usekati predrznega vsiljivca s ilvljunom v glavo. Ko je kolobaril med besnim krikanjem v višine, so mu odgovarjali z mogočnega gnezda na zgornjem vrhu leve stene mladici. Na prodcu potoka, ki je bil presneto nestalen za njegove noge, bi bil Gruber ikmalu spodrsnil. Da bi se obdržal, jc omahoval nazaj in prestopil na drugi breg. Tamkaj ga je že čakal novi strah. Skoraj med njegovimi nogami sta pobegnili z neverjetno naglico dve majhni zeleni kači ter se 'zgubili med pcskom in kamenjem. Franc se ni bal kačje golazni; da je napravil eden ali dva koraka na stran, je bila posledica nenadnega srečanja. »Le pazi, ikače <h> sigurno strupene«, ga je posvaril Lavison, kateri je bil na pol preplašen in na pol se je smejal, radi smešnosti položaja. Gruber je še vcdno zrl presenečeno za kačama. Videl je še cclo množice velikih pajkov s križi na hrbtih, ki »o se zatekli iz njegovc bližine pocl kamenjc. »Rad bi vedel, odkod so se priklatile kačc«, je začudeno pripomnil. »Že davno sva preko meje, v ikateri živijo.« »Ali se ti ne zdi čudno, da jc voda tukaj gori precej topla?« je razlagal Lavison. »Gotovo izvira iz toplega vrelca. Najbrž niti v zimi ne zamrzne in daje celi okolici toplo podnebje.« »Ali si videl zlato?« je vprašal Gruboi- in je stopil ponovno v vodo. »Niti sledi o zlatu«, se je glasil razočarani odgovor. »Dozdeva se mi, da naju je stari Indijanec vendarle potegnil.« »Kaj pa je tole rdeče tukajle?« se je začudil Gruber, ki je pregledoval skozi kristalno čisto vodo dno potoka. Čudno se mu je zdelo, ker je bilo dno potaka posejano z rdečimi pikami, katere so lukale izpod vode kakor strnjena kri. Pripognil se je in je pobral liki lešnik veliko rdečkasto piko. V primeri z velikostjo je bila iz vode dvignjena stvarca izrcdno težka. V brez< sapni napetosti je drgnil z rdečim lošnikom p* iznad vode se dvigajoči skali. Pogledal je na kamen in videl, da je ostala jaa njem rumena črta. »Zlato! Tukaj je! Vse, kar je rdeče, je zlato! Najina last je! Že v drugič sva obogatela! Bolj sva bogata, ncgo M bila mogla sanjati!« Odkritje zlata ga je pognalo v omotico. Gledal je skozi nekako kopreno in čutil, kaiko so ga zapuščale poslednje moči. Kos je še bil dvomu, negotovost je še zmagoval s preostankom svojih moči — omagal je spričo izpolnitve najbolj drznega upanja. Lavisonu se ni godilo nič boljše. Na ves glas se je drl: »Pridi, dečko, najprej ise najejva in odpočijva! Najina želodca sta prazna. Zlato nama ne uide. Celo popoldne ga lahko dvigneva toliko iz potoka, ikolikor ga bova Iahko nosila seboj.« Zmotala sta se na obrežje. Poi&kala sta suh prostor in razprostrla po njem odejo. Odprla sta yrečo z moiko in ikonservo ter povžila za isti dan lloločeni del. Lavison je predlagal, da bi pospravila §e eno jjnevno porcijo, a je odiklonil Gruber ponudbo s |restrašenim: »Za božjo voljo ne! Hočeš li, da bi na povratu s polnimi žepi zlata umrla od lakote?« Prijateljevo oporekanje je razdražilo Lavisona. Uvidel je, da je tovarišev protest upravičen. Vendar bi naj Francova ne obveljala vsikdar. Nekako čudno čuvstvo se je dvignilo v n'jegovi notrajnosti, iki mu ni dopustilo, da bi se bil udal. Trdovratno je odgovoril: »Dobro! Ti lahko ravnaš, kakor tebi drago. Jaz bom pojedel še eno porcijo!« Odlomil si je fkos posušene moke, segel po svoj del konzerve in začel mirno jesti. Franc je buljil z na široko odprtimi oCmi, kaj da počenja tovariš. Hotel je ugovarjati še emkrat,' pa je opustil. Prijatelj je bil očividno v razpoloženju, iki mu je bilo tuje, vsak ugovor bi bil zastonj ter bi imel le slabe posledice. Popotnika sta se stegnila vsak po svoji odeji, da bi se odpočila. Od pomanjkanja, naporov in od zlatega preseneCenja sta bila oba ob duševno ravnotežje, ikatero se pa bo vrnilo, če se bosta enkrat navadila na veliko srečo. (Dalje sledi.)