med ženske rake uvrščamo ginekološke rake, ki zajemajo skupaj samo dobro desetino vseh rakov pri ženskah. Med- nje uvrščamo naslednje lokalizacije raka: zunanje spolovilo, 1UVOD V letu 2017 je v Sloveniji za rakom zbolelo 7013 žensk. Če pogledamo vidik najpogostejših rakov pri ženskah, je na prvem mestu (enako kot pri moških) kožni (nemelanomski) rak s 22,9 % in nato rak dojk z 19,9 %. Sledijo mu rak pljuč s 8,1 %, kolorektalni rak s 7,6 %, maternično telo s 5 %, maligni melanom s 4 %, trebušna slinavka s 3 %, ne- Hodgkinovi limfomi z 2,8 %, rak želodca z 2,5% in rak šči- tnice z 2,3 %. Vsi ostali raki pa skupaj zajemajo ostalih 21,8 % (1). Če gledamo z vidika anatomije, torej na rake, ki jih najdemo samo ali pa večinoma pri ženskah, pa poleg raka dojk RAK PRI žENSKAH WOMEN’S CANCER AVTORICA / AUTHOR: dr. Simona Borštnar, dr. med. Oddelek za internistično onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: sborstnar@onko-i.si POVZETEK V Sloveniji za rakom zboli okoli 7000 žensk letno. Od teh tretjino zavzemajo raki, značilni za ženski spol. To so rak dojke in ginekološki raki. Za dva ženska raka imamo v Sloveniji organizirana prese- jalna programa, in sicer ZORA za rak materničnega vratu in DORA za rak dojk. Med vsemi ženskimi raki je rak dojke najpogostejši in tudi najbolje ob- vladljiv z najboljšim preživetjem. Zdravljenje vseh ženskih rakov je multidisciplinarno in sestoji iz ki- rurgije, obsevanja in sistemske terapije. Dopolnilna sistemska terapija z zdravili z namenom uničevanja mikrozasevkov je pomembna predvsem pri raku dojk ter raku jajčnikov in jajcevodov. V zdravljenju razsejane bolezni sistemska terapija, kot so: cito- statiki, tarčna zdravila in hormonska terapija, blaži simptome in zmanjša obseg bolezni, odloži čas do naslednjega zagona bolezni in podaljša preživetje. KLJUČNE BESEDE: rak dojk, ginekološki raki, protirakava zdravila ABSTRACT In Slovenia, around 7,000 women get cancer every year. One third of these are female-only cancers. These are breast and gynaecological cancers. There are screening programs for two female can- cers in Slovenia, namely ZORA for cervical cancer and DORA for breast cancer. Of all female cancers, breast cancer is the most common and also the best manageable with the best survival. Treatment of all woman cancers is multidisciplinary and con- sists of surgery, radiation and systemic therapy. Ad- juvant systemic therapy to destroy micrometastases is particularly important in breast cancer and ovarian cancer. In treatment of metastatic disease chemot- herapy, target drugs and endocrine therapy, are used to alleviate symptoms, reduce the extent of the disease, prolong the time to progression and prolong survival. KEY WORDS: breast cancer, gynaecologic cancers, anticancer drugs 348 R A K P R I ž E N S K A H farm vestn 2021; 72 ALI STE VEDELI? • V letu 2018 je vsakih 75 minut ena Slovenka zbolela za rakom. Trenutno v naši državi živi skoraj 70.000 žensk z diagnozo raka. • Večina rakov se razvije zaradi kombinacije dednih in okoljskih dejavnikov, vključno s kajenjem, alkoholom, debelostjo in prehrano. Le 5–10 % vseh rakov je v celoti dednih. Raziskovalci verjamejo, da je polovico vseh primerov raka – in do polovico vseh smrti zaradi raka – mogoče preprečiti. Rak dojk je heterogena bolezen z različnimi biološkimi zna- čilnostmi. Zdravljenje je multidisciplinarno, sestoji iz lokal- nega zdravljenja z operacijo in obsevanjem ter sistemskega zdravljenja z zdravili. Sistemsko zdravljenje je pomembno zato, ker že zgodaj v poteku bolezni, ko v dojki najdemo samo nekaj milimetrov velik tumor, posamezne rakave ce- lice potujejo po krvnih in limfnih žilah in tvorijo mikrozasevke, te pa lahko z zdravili uničimo (4). Zaporedje sistemskega in lokalnega zdravljenja in izbira vrste zdravil temelji na bioloških značilnostih tumorja in na obsegu bolezni (velikost tumorja, zajetost pazdušnih be- zgavk). Glede na biološke značilnosti tumorja rak dojk delimo na: • luminalne A (prisotnost hormonskih receptorjev (HR), brez prekomerne izraženosti receptorja za epidermalni rastni dejavnik tipa 2 (HER2), nizka stopnja diferenciacije tumorja in proliferacijski marker Ki 67), • luminalne B (ostali s pozitivnimi HR), • HER2 pozitivne (prekomerna izraženost HER2, negativni HR) in • trojno negativen podtip (odsotnost HR in negativen status HER2) (5). Pri tumorjih, ki so večji od 2 cm in imajo zasevke v pazdušnih bezgavkah, zdravljenje praviloma začnemo s predoperativno kemoterapijo (KT) in jih nato operiramo. Glede na odgovor (ali je dosežena patološka popolna remisija ali ne) se odlo- čimo o potrebi po dopolnilni terapiji. Načeloma vse rake, ki imajo prisotne HR (takih je okoli 75 %), zdravimo s hor- monsko terapijo, vse, ki imajo pozitiven status HER2 (takih je 15 %), pa s terapijo anti-HER2. Približno polovica bolnikov prejme tudi kemoterapijo. Pri trojno negativnih rakih (takih nožnico, maternični vrat, maternično telo, posteljico in jajč- nik z jajcevodi (1, 2). 2RAZLIKE V INCIDENCI INPREžIVETJU MED SPOLOMA ženske manj pogosto zbolijo za rakom kot moški, ki imajo na splošno tudi slabše preživetje. V letu 2017 je bilo v Slo- veniji petletno preživetje žensk z rakom 60,4 %, moških pa 56,7 % Pričakovati je, da bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk (1). Razlika v obolevnosti med spoloma je po- sledica genetskih in epigenetskih dejavnikov, pa tudi razlik v genski regulaciji in izražanju (3). Nedvomno pa na večjo pojavnost raka pri moških vplivajo tudi vedenjski vzorci, kot je slabša skrb za zdrav način življenja, saj so najpogo- stejši raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, čez- mernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čez- mernim pitjem alkoholnih pijač. 3RAK DOJK V Sloveniji letno zboli za rakom dojk okoli 1400 žensk ter okoli 10 moških. Med dejavniki tveganja so poleg spola še starost, družinska obremenitev ter dejavniki, ki večajo raven estrogena v telesu (zgodnja menarha, pozna menopavza, ničrodnost, pozen prvi porod, majhno število otrok, kratek kumulativni čas dojenja, peroralna hormonska kontracep- cija in hormonsko nadomestno zdravljenje). Okoli 5 % bol- nic je nosilk mutiranega gena BRCA1 ali 2. ženska, ki je nosilka mutacije gena BRCA, ima kar 60–85 % verjetnost, da bo zbolela za rakom dojk, medtem ko je v splošni po- pulaciji ta verjetnost 10 %. Na splošno ima med vsemi raki eno najboljših prognoz, saj večino bolnic z lokalno omeje- nim rakom pozdravimo. Petletno preživetje vseh bolnic je 88 %, kar je za dobrih deset odstotkov več kot pred dvema desetletjema. Izboljšanje prognoze je bilo doseženo pred- vsem z uvajanjem novih zdravil v zdravljenju zgodnjega in razsejanega raka, pa tudi boljšo osveščenostjo, boljšo dia- gnostiko in tudi organiziranim presejanjem žensk v starosti od 50 do 69 let v programu DORA, ki zadnji dve leti pokriva celo državo (1). 349 farm vestn 2021; 72 P R E G LE D N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I ALI STE VEDELI? • Avstralija je prva država, ki je napovedala, da bo raka materničnega vratu eliminirala do leta 2035, ko naj bi v Avstraliji zabeležili manj kot 4 nove primere in manj kot 1 smrt na 100.000 žensk zaradi tega raka. Avstralija se lahko pohvali z dobro preceplje- nostjo žensk in moških proti okužbi s HPV ter dobro delujočim in učinkovitim presejalnim programom za raka materničnega vratu. • Tamoksifen je prvo v skupini zdravil, znanih kot sele- ktivni modulatorji estrogenskih receptorjev, odobreno za zdravljenje raka. Prvotno so ga razvili kot kontra- ceptiv, za zdravljenje raka dojk pa je v uporabi že od leta 1978. Ocenjuje se, da je bilo s tem zdravilom rešenih največ življenj bolnic z rakom dojk. 350 R A K P R I ž E N S K A H farm vestn 2021; 72 je okoli 12 %) je KT edino zdravljenje (4). Pri rakih s pozitiv- nimi HR in negativnim statusom HER2 ter do tremi pozitiv- nimi pazdušnimi bezgavkami, si pri odločitvi o potrebi po KT pomagamo z večgenskim testiranjem tumorskega tkiva, kar imenujemo tudi genski podpis (6, 7). Pri okoli 6–8 % bolnic je bolezen primarno razsejana. žal kljub ustreznemu zdravljenju zgodnjega raka še dodatno pri približno četrtini bolnic pride do sekundarnega razsoja. Tako imamo letno na novo okoli 400 bolnic z razsejanim rakom dojk. Pri teh zdravljenje temelji na obvladovanju bo- lezni z zdravili, ki jih izbiramo glede na lastnosti tumorja. Z zdravili lahko dosežemo ublažitev ali prenehanje simpto- mov, zmanjšanje obsega bolezni, podaljšanje časa do na- slednjega zagona bolezni in podaljšanje preživetja (8). Pri razsejanih rakih s pozitivnimi HR je osrednje zdravljenje hormonska terapija, ki jo kombiniramo z enim od tarčnih zdravil, s katerimi preprečujemo odpornost na hormonsko terapijo in tako dosežemo daljše trajanje remisije. Takšna tarčna zdravila so zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4/6, zaviralec fosfatidilinozitol-3-kinaze alpelizib in zaviralec m- TOR everolimus (8, 9, 10). HER2 pozitivne rake zdravimo z zdravili anti-HER2, ki jih kombiniramo s kemoterapijo ali hormonsko terapijo (HT), če so hkrati pozitivni tudi HR (8, 11). Pri trojno negativnih rakih je osrednje zdravljenje ke- moterapija. Pri približno četrtini bolnic, pri katerih na imun- skih celicah tumorja dokažemo izraženost liganda za re- ceptor za programirano celično smrt ( PD-L1), pa lahko uporabimo tudi imunoterapijo z zaviralcem imunskih kon- trolnih točk atezolizumabom (8, 12). Za bolnice z razsejanim rakom z negativnim statusom HER2, ki imajo dokazano zarodno mutacijo BRCA, prihaja v poštev zdravljenje z za- viralci poli (ADP-riboza) polimeraze (PARP) (8, 13). Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju raka dojk, so navedena v preglednici 1. Preglednica 1: Zdravila za rak dojk. Table 1: Drug therapy for breast cancer. ZDRAVILA ZA ZGODNJI RAK DOJK HORMONSKA TERAPIJA ANTIESTROGENI: tamoksifen, ZAVIRALCI AROMATAZE: letrozol, anastrozol, eksemestan AGONIST LHRH: goserelin KEMOTERAPIJA POGOSTO UPORABLJENI: doksorubicin, epirubicin, ciklofosfamid, docetaksel, paklitaksel OBČASNO UPORABLJENI: 5-fluoracil, metotreksat, kapecitabin TARČNA ZDRAVILA ANTI-HER2: trastuzumab, pertuzumab, T-DM1 ZDRAVILA ZA RAZSEJAN RAK DOJK HORMONSKA TERAPIJA ANTIESTROGENI: tamoksifen, fulvestrant ZAVIRALCI AROMATAZE: letrozol, anastrozol, eksemestan AGONIST LHRH: goserelin PROGESTINI: megestrol acetat KEMOTERAPIJA doksorubicin, epirubicin, liposomalni doksorubicin, ciklofosfamid, docetaksel, paklitaksel, nab-paklitaksel, 5-fluoracil, metotreksat, kapecitabin, gemcitabin, cisplatin, karboplatin, vinorelbin, eribulin TARČNA ZDRAVILA ANTI-HER2: trastuzumab, pertuzumab, T-DM1, lapatinib, T-DXd, tukatinib ZAVIRALEC m-TOR: everolimus ZAVIRALCI OD CIKLINA ODVISNIH KINAZ 4/6: abemaciklib, ribociklib, palbociklib ZAVIRALEC FOSFATIDILINOZITOL-3-KINAZE: alpelizib ZAVIRALCI PARP: olaparib, talazoparib IMUNOTERAPIJA atezolizumab LH-RH= gonadotropin sproščujoči hormon; T-DM1= trastuzumab emtanzin; T-DXd = trastuzumab derukstekan; m-TOR: tarča rapamicina pri sesalcih; PARP= poli (ADP-riboza) polimeraza-1  351 farm vestn 2021; 72 P R E G LE D N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I 4gINEKOLOŠKI RAKI 4.1 RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA Rak zunanjega spolovila je redek rak, na leto zboli povpre- čno 45 Slovenk, 20 jih umre. Ključno vlogo pri nastanku ima okužba z onkogenim humanim papiloma virusom (HPV), dejavniki tveganja pa so večje število spolnih partnerjev, zgodnji spolni odnosi, kajenje in imunska oslabljenost (2). Standardno zdravljenje zgodnjih stadijev je kirurško, ki je v primeru zasevkov v več kot eni regionalni bezgavki dopol- njeno še z obsevanjem. Pri lokalno napredovalih rakih je način zdravljenja kemoradioterapija, ko se obsevanje kom- binira s cisplatinom. V zdravljenju razsejane bolezni se upo- rabljajo različni citostatiki, kot so: 5-fluorouracil, bleomicin, cisplatin, mitomicin C in taksani (14). 4.2 RAK NOžNICE Rak nožnice je izjemno redek, zboli povprečno 10 Slovenk letno, 4 pa umrejo. Večinoma zbolevajo po šestdesetem letu. Vzroki niso dobro poznani, verjetno je najpomemb- nejša okužba s HPV (2). V nižjih stadijih bolezni sta najpomembnejša načina zdra- vljenja kirurgija ter zunanje in/ali notranje obsevanje. Vloga sistemske kemoterapije je omejena na neoperabilno in raz- sejano bolezen, in sicer prihajajo v poštev predvsem ci- splatin in karboplatin, pa tudi nekateri drugi citostatiki (14). 4.3 RAK MATERNIČNEGA VRATU Rak materničnega vratu je pogostejši kot rak zunanjega spolovila in nožnice, vendar pa se je po zaslugi presejalnega programa ZORA, ki se je pričel izvajati v letu 2003, inci- denca skoraj prepolovila. V zadnjem desetletju zboleva okoli 120 žensk letno. Najpogosteje zbolevajo ženske okoli 45 leta starosti. Tudi tu je pomemben dejavnik tveganja okužba s HPV, od ostalih pa še kajenje, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tablet in veliko število porodov. Petletno preživetje je 67,8 % (1, 2). K nadaljnjem zmanjševanju po- javnosti tega raka bi lahko pripomogla boljša precepljenost deklic proti HPV, ki je v naši državi nizka, in še boljša ude- ležba žensk v presejalnem programu. Zgodnji stadij je asimptomatski. Odkrijemo ga naključno ali pri presejalnih pregledih, zato so priporočeni redni gine- kološki pregledi in udeležba v presejalnem programu. Lo- kalno omejeno bolezen zdravimo z operacijo ali obseva- njem. Standardno zdravljenje lokalno napredovale bolezni je radikalno zunanje obsevanje s sočasno kemoterapijo, ki jima sledi notranje obsevanje (brahiterapija). Sistemsko zdravljenje uporabljamo pri razsejani bolezni, in sicer pred- vsem kemoterapijo na osnovi platine v kombinaciji s pakli- takselom ali pa topotekanom. Učinkovita je tudi kombina- cija kemoterapije z zaviralcem žilnega endotelnega rastnega faktorja (VEGF) bevacizumabom (15). 4.4 RAK MATERNIČNEGA TELESA Rak materničnega telesa velja za bolezen razvitega sveta. V Sloveniji zajema peto mesto po pogostosti med žen- skami, med ginekološkimi raki pa je najbolj pogost. Zboli nekaj več kot 300 žensk letno, večinoma po 60. letu. Bolj so ogrožene ženske, ki so zgodaj dobile menstruacijo in jo izgubile pozno, tiste, ki niso rodile in ki imajo čezmerno te- lesno težo. Petletno preživetje je 80,3 % (2). Osnovno in najpomembnejše je operativno zdravljenje. Pri rakih s srednjim ali velikim tveganjem se operaciji doda še dopolnilno obsevanje s brahiradioterapijo ali teleradiotera- pijo ali kombinacijo obeh. Pri bolnicah, kjer operacija ni možna zaradi prevelikega obsega ali pridruženih bolezni ali pri lokalni ponovitvi bolezni, je zdravljenje izbora radio- terapija z ali brez sočasne kemoterapije s cisplatinom. Pri bolnicah z velikim tveganjem ponovitve bolezni lahko do- polnilno sistemsko zdravljenje s preparati platine v kombi- naciji s taksani zmanjša delež ponovitev bolezni. Pri 15– 20 % bolnic se bolezen ponovi. Razsejano bolezen lahko obvladujemo s kemoterapijo s preparati platine, antraciklini, taksani, in sicer v kombinaciji ali kot monoterpijo. Če so v tumorju izraženi HR, je učinkovita tudi terapija z megestrol acetatom, pa tudi antiestrogeni in zaviralci aromataze (16). 4.5 GESTACIJSKE TROFOBLASTNE NEOPLAZIJE Gestacijske trofoblastne neoplazije so skupina izjemno red- kih oblik malignih tumorjev. Mednje uvrščamo invazivno molo, horiokarcinom, trofoblastni tumor ležišča posteljice in epiteloidni trofoblastni tumor (17). 4.6 RAK JAJČNIKOV IN JAJCEVODOV V Sloveniji zboli vsako leto okoli 160 žensk za rakom jajč- nikov, okoli 50 za mejno malignimi tumorji jajčnikov, 7 za rakom jajcevodov in 11 za primarnim tumorjem peritoneja (2). Rake jajčnikov nadalje delimo glede na izvor, in sicer 352 R A K P R I ž E N S K A H farm vestn 2021; 72 na epitelijske (več kot 90 %), zarodne (5%) in stromalne (redki) (18). Zbolevajo ženske v vseh starostnih obdobjih, pogosteje pa po 50. letu. Dejavniki tveganja so ničrodnost in neplodnost. Manjše tveganje pa imajo ženske z zavrto ovulacijo (nosečnost, peroralni kontraceptivi) ter ženske po histerektomiji in ligaturi jajcevodov. Eden najpomemb- nejših dejavnikov tveganja je družinska obremenjenost, pri- sotnost mutacije BRCA 1/2 in Lynchev sindrom. Pri nosil- kah mutacije gena BRCA je verjetnost, da bo zbolela za rakom jajčnikov ali jajcevodov 20–40 % (pri ženskah brez okvare 1–2 %). Med vsemi ginekološkimi raki imajo bolnice z rakom jajčnikov in jajcevodov najslabšo prognozo. Pet- letno preživetje raka jajčnikov je komaj 40 % (1, 2). Najpomembnejšo vlogo imata kirurško in sistemsko zdra- vljenje. S kirurškim posegom je treba doseči maksimalno citoredukcijo, saj je preživetje odvisno od velikosti preosta- lega tumorja. Pri operaciji odstranijo tudi maternico in jaj- cevoda, medenične in paraortalne bezgavke, omentum in slepič. Pri večini bolnic je po kirurškem zdravljenju potrebno dopolnilno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo v kombi- naciji karboplatina in paklitaksela. Bolnice stadijev IIIB, IIIc in IV prejmejo tudi tarčno zdravilo bevacizumab. Kadar iz- hodiščno ni možna radikalna odstranitev, se sistemska ke- moterapija izvede pred operacijo. V zdravljenju razsejane bolezni izbor zdravil temelji predvsem na intervalu, ki je minil od predhodnega zdravljenja. Uporabljamo različne citostatike in tarčna zdravila. Med temi je pri bolnicah z za- rodno ali somatsko mutacijo v genih BRCA1 in 2 zelo po- memben zaviralec PARP olaparib (18, 19). Zdravila za raka jajčnikov so navedena v preglednici 2. 5RAK PRI MLADIh žENSKAh VREPRODUKTIVNEMOBDOBJU Štiri odstotke žensk je ob diagnozi raka mlajših od 40 let, največ od teh je bolnic z rakom dojk (1). Mnoge od njih še niso rodile in so na začetku karierne poti. Njihove skrbi so večplastne in povezane s skrbjo zaradi morebitne neplod- nosti, izgube ženskosti in materinstva, nezadovoljstvom s podobo telesa in spolnostjo, skrbi glede zmenkov, razkritja in zavrnitve (bodočega) partnerja, spremljajo jih občutki nezadostnosti in strahu pred nezmožnostjo izpolnitve po- membnih življenjskih ciljev (20). Posledica kemoterapije je lahko akutna odpoved jajčnikov ali zmanjšana rezerva jajčnikov in posledična prezgodnja odpoved jajčnikov. Zato je pomembno, da mlade bolnice seznanimo s tem neželenim učinkom zdravljenja in posku- šamo ohraniti plodnost. Hranimo lahko: zarodke (če imajo partnerja), jajčne celice (adolescentke, bolnice brez part- nerja) in tkivo jajčnika (21). V Sloveniji poteka dobro sode- lovanje med onkologi in reproduktivnimi ginekologi, tako da je vsaki bolnici omogočeno posvetovanje glede ohra- njanja plodnosti, postopki pa so kriti s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 6RAK V NOSEčNOSTI Rak v nosečnosti se razvije pri 1 na 1000 nosečnic. Naj- pogostejši je rak dojk, sledijo rak materničnega vratu, lim- fomi, rak jajčnikov, levkemija, kolorektalni karcinom in me- lanom. Zdravljenje raka zaradi nosečnosti ni odloženo, je pa prilagojeno. Kirurško zdravljenje se praviloma izvede kljub morebitnemu tveganju zapletov. Kemoterapije v prvem trimestru nosečnosti ne smemo dati, saj lahko povzroči okvaro ploda, v drugem in tretjem trimestru nosečnosti pa te ne povzroči, vendar pa je lahko povezana s prezgodnjim porodom ali izgubo ploda. Ostale vrste sistemskega zdra- vljenja (tarčna terapija, HT) se morajo pričeti šele po porodu, enako tudi obsevanje (22). 7SKLEP Rak je ne glede na spol in vrsto velik zdravstveni problem. Rak pri ženskah je manj pogost in bolje obvladljiv kot rak Preglednica 2: Zdravila za zdravljenje karcinoma jajčnikov in jajcevodov. Table 2: Drugs for the treatment of ovarian and fallopian tube cancer. VEGF = žilni endotelni rastni dejavnik; PARP = poli (ADP-riboza) polimeraza-1 KEMOTERAPIJA karboplatin, pegiliran liposomalni doksorubicin, paklitaksel, gemcitabine, trabektidin, etopozid, docetaksel, topotekan TARČNA ZDRAVILA ZAVIRALEC VEGF: bevacizumab; ZAVIRALEC PARP: olaparib  353 farm vestn 2021; 72 P R E G LE D N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I pri moških. Deloma je to povezano z bolj zdravim življenj- skim slogom, boljšo osveščenostjo, pa tudi dejstvom, da dva od treh presejalnih programov v Sloveniji pokrivata ženske rake. Med vsemi ženskimi raki je rak dojke najpo- gostejši. Ne glede na vrsto pa so vsi ženski raki, če so od- kriti dovolj zgodaj, v lokalizirani obliki, v večini primerov ozdravljivi. 8LITERATURA 1. Rak v Sloveniji 2017. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2020. 2. Zadnik V. Epidemiologija ginekoloških rakov. V: Takač I (ur.), Arko D. Ginekološka onkologija. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. Str. 35–41. 3. Lopes-Ramos CM, Quackenbush J, DeMeo DL. Genome-Wide Sex and Gender Differences in Cancer. Front Oncol. 2020; 10: 597788. 4. Borštnar S. Pristop k zdravljenju raka dojk. V: Duratović Konjević A (ur.), Borštnar S (ur.). Zbornik prispevkov. Šola raka dojk, Ljubljana, 3. oktober 2019. Ljubljana: Združenje za senologijo SZD, 2019. Str. 46–51. 5. Waks AG, Winer EP. Breast Cancer Treatment: A Review. JAMA. 2019 Jan 22; 321(3): 288–300. 6. Sparano JA, Gray RJ, Ravdin PM, Makower DF, Pritchard KI, Albain KS, et al. Clinical and Genomic Risk to Guide the Use of Adjuvant Therapy for Breast Cancer. N Engl J Med. 2019 Jun 20; 380(25): 2395–2405. 7. Cardoso F, van't Veer LJ, Bogaerts J, Slaets L, Viale G, Delaloge S, at al. 70-Gene Signature as an Aid to Treatment Decisions in Early-Stage Breast Cancer. N Engl J Med. 2016 Aug 25; 375(8): 717–729. 8. Cardoso F, Paluch-Shimon S, Senkus E, Curigliano G, Aapro MS, André F, et al.. 5th ESO-ESMO international consensus guidelines for advanced breast cancer (ABC 5). Ann Oncol. 2020 Dec; 31(12): 1623–1649. 9. Andrahennadi S, Sami A, Manna M, Pauls M, Ahmed S. Current Landscape of Targeted Therapy in Hormone Receptor- Positive and HER2-Negative Breast Cancer. Curr Oncol. 2021 May 11; 28(3): 1803–1822. 10. Kovač A, Matos E, Kuhar CG et al. Efficacy and safety of selective cyclin-dependent kinases 4/6 inhibitors in hormone- receptor-positive, HER2-negative advanced breast cancer – results from a real-world setting. Cancer Treat Res Commun. 2020; 25: 100201.  11. Hurvitz SA, Gelmon KA, Tolaney SM. Optimal Management of Early and Advanced HER2 Breast Cancer. Am Soc Clin Oncol Educ Book. 2017; 37: 76–92. 12. Heeke AL, Tan AR. Checkpoint inhibitor therapy for metastatic triple-negative breast cancer. Cancer Metastasis Rev. 2021 Jun; 40(2): 537–547. 13. Cortesi L, Rugo HS, Jackisch C. An Overview of PARP Inhibitors for the Treatment of Breast Cancer. Target Oncol. 2021 May; 16(3): 255–282. 14. Klopp AH, Eifel PJ, Berek JS et al. (2015). Cancer of the cervix, vagina, and vulva. In DeVita, Hellman, and Rosenberg's Cancer: Principles & Practice of Oncology: Tenth Edition Wolters Kluwer Health Adis (ESP). 15. Marth C, Landoni F, Mahner S, McCormack M, Gonzalez-Martin A, Colombo N; ESMO Guidelines Committee. Cervical cancer: ESMO Clinical Practice Guidelines for diagnosis, treatment and follow-up. Ann Oncol. 2017 Jul 1; 28(suppl_4): iv72–iv83. 16. Concin N, Matias-Guiu X, Vergote I et al. ESGO/ESTRO/ESP guidelines for the management of patients with endometrial carcinoma. International Journal of Gynecologic Cancer 2021; 31: 12–39. 17. Pakiž M, Verbančič T, Dovnik A. Gestacijska trofoblastna bolezen. In: Takač I (ed.), Arko D. Ginekološka onkologija. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. Str. 688–695. 18. Ledermann JA, Raja FA, Fotopoulou C et al. ESMO Guidelines Working Group. Newly diagnosed and relapsed epithelial ovarian carcinoma: ESMO Clinical Practice Guidelines for diagnosis, treatment and follow-up. Ann Oncol. 2013 Oct;24 Suppl 6: vi24–32. 19. Škof E. Sistemsko zdravljenje malignih tumorjev jajčnikov. In: Takač I (ed.), Arko D. Ginekološka onkologija. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. Str. 774–781. 20. Benedict C, Thom B, Friedman DN, Pottenger E, Raghunathan N, Kelvin JF. Fertility information needs and concerns post- treatment contribute to lowered quality of life among young adult female cancer survivors. Support Care Cancer. 2018 Jul; 26(7): 2209–2215. 21. Vrtačnik-Bokal E. Postopki zunajtelesne oploditve pri bolnicah z rakom = Different approaches to fertility preservation program. V: Reljič M (ur.). Dobra klinična praksa pri postopkih zunajtelesne oploditve : osnovni tečaj : zbornik predavanj : klinični in laboratorijski vidiki : Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 27. in 28. 1. 2017. Maribor: Univerzitetni klinični center. 2017, str. 130–134. 22. Poggio F, Tagliamento M, Pirrone C et al. Update on the Management of Breast Cancer during Pregnancy. Cancers (Basel). 2020 Dec 3; 12(12): 3616.