Mojca Purg, Silva Hajšek Obravnava domačega branja na primeru Vorančevih Solzic Keywords required reading, Prežihov Voranc – Lovro Kuhar, Solzice, canon, school library Izvleček Pričujoči prispevek ponuja vpogled v eno izmed možnosti, kako se pri pouku književnosti v okviru domačega branja celostno lotiti obravnave Vorančeve zbirke spominskih črtic z naslovom Solzice, ki so kanonsko be- sedilo, predvideno za obravnavo v 7. razredu osnovne šole, zaradi časovne oddaljenosti od časa nastanka pa tudi besedilo, ki današnjim sedmošolcem socialno in slogovno ni blizu. V prispevku sta predstavljena tudi sodelova- nje s šolskim knjižničarjem ter pouk v šolski knjižnici. Ključne besede domače branje, Prežihov Voranc - Lovro Kuhar, Solzice, kanonsko besedilo, šolska knjižnica Abstract This paper gives insight into a potential way of comprehensively discus- sing Voranc’s collection of commemorative sketches entitled Solzice [Lilies of the Valley] during literature lessons within the scope of requi- red reading; this collection is a canon which is to be discussed in the 7th grade of primary school; in light of its age, it is a text that today’s seventh graders cannot relate to, socially and stylistically speaking. The paper also presents cooperation with the school librarian and lessons in the school library. STROKA in PRAKSA Discussion of Required Reading on the example of solzice by voranc Anja Padar UDK 027.8:82(02.053.2) 26 27 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 26-31 UVOD Domače branje je ena od dejavnosti pri pouku književnosti, ki temelji na komunikacijskem modelu in za izhodišče jemlje književno bese- dilo, pomeni pa učenčevo samostojno branje doma. Recepcijsko zmožnost pri književnem pouku učenci razvijajo z branjem, poslušan- jem, gledanjem umetnostnih besedil ter govorjenjem, pisanjem in poustvarjanjem ob umetnostnih besedilih (Učni, 2011), domače branje pa predstavlja dopolnilo k obravna- vanju književnih besedil pri pouku. Na pri- meru obravnave Vorančevih Solzic bom prika- zala, kako učencem na naši šoli predstav- ljamo to klasično delo ter kako je pri urah v šolski knjižnici, pri urah slovenščine in s ciljno usmerjenim domačim delom, sodelovanjem na proslavi, pripravi članka za šolski časopis itd. poskrbljeno za razvijanje vseh štirih spora- zumevalnih zmožnosti in poglobljeno obrav- navanje besedila. Tako lahko (Krakar Vogel, 2007) pri pouku književnosti doživijo dinami- čen, kompleksen dialog, v katerem sodelujejo s svojimi pričakovanji, predstavami, izkušnjami, znanjem. Hkrati pa literatura s svojo speci- fično naravo vpliva njihova na čustva, čute, domišljijo, razum, vrednote ter na njih pusti vzgojni pečat, saj ima pouk književnosti tudi (prav tam) izrazito vzgojno komponento, ki se je mora učitelj zavedati in s premišljenim demokratičnim ravnanjem spodbujati njene sestavine. PRIPRAVA NA DOmAČE BRANJE IN POUK V ŠOLSKI KNJIŽNICI Za želene rezultate pri učenčevem samo- stojnem branju besedila je treba tega na to ustrezno pripraviti in ga spodbuditi k pozi- tivni bralni izkušnji. Moramo ga sistematično pripraviti, seznaniti z žanrom, pripovedno perspektivo itd. (Grosman, 1989). Tako naša prva ura priprave na domače branje poteka v šolski knjižnici. Knjižničar z učenci ponovi postavitev in oznake gradiva ter razloži, zakaj so v naši šolski knjižnici posebne oznake za gradiva domačega branja (oznake na knjižnič- nih nalepkah in na policah), ter opozori na različne izdaje, ki jih imamo v knjižnici. Slika 1: Knjige za domače branje so opremljene s posebno zeleno nalepko, tako da so na policah opazne (foto: Anja Padar). Postavitev DB označuje domače branje (v knjižnici so posebne police, ki jih je pripravil knjižničar, da učenci hitreje najdejo ustrezno knjigo za domače branje). Pri delu v knjižnici so učenci razdeljeni v skupine, v katerih poiščejo knjigo in jo pre- gledajo, pri čemer jih usmerjam v to, da opazujejo, kako dolge so zgodbe v knjigi, v kateri osebi so napisane. Učenci povedo, kaj so opazili, sama pa povzamem, da so v knjigi zbrana krajša besedila, ki jih imenujemo črtice. Nato poiščejo razlago za izraz črtica v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v Leksikonu Lite- ratura, na spletni strani Wikipedije in v zbirki nalog iz književnosti Dober dan, književnost (ob tem utrjujejo tudi spretnost iskanja po kazalih oz. geslih v referenčni literaturi). Vsaka skupina prebere razlago iz svojega vira, nato strnemo in zapišemo, kaj so značilnosti črtic. Učenci ugotovijo, da so črtice napisane v prvi osebi in govorijo o dogodkih, ki so se zgodili pripovedniku, iz tega sledi sklep, da je to zbir- ka spominskih črtic. Zopet jih povprašam, kaj si pod tem pojmom predstavljajo, nato sledi povzetek povedanega. Za sklep jim povem, kaj je bil povod za nastanek teh črtic in kdaj so nastale. V nadaljevanju je prigoda, ki jo predstavim učencem: Kristina Brenkova je povedala, kako so nastale Solzice: »Tiho sva šla, ko nama je zastal korak pred vrtno ograjo gosposke vile.« »Šmarnice dišijo,« je rekla. »Sólzice,« je rekel Voranc; tako pravijo šmarnicam 28 STROKA IN PRAKSA anja Padar: obravnava domačega branja na primeru vorančevih solzic na Koroškem. Potem ji je Voranc povedal zgodbo svojega otroštva, kot bi jo trgal iz daljnega spomina. Bil je pastirček in je šel zgodnjega majskega jutra v temno globel, kjer so rastle najlepše šmarnice. Vedel je, kako bo osrečil mater. »Voranc,« sem rekla, »napiši za otroke to milo, resnično zgodbo.« Nezaupljivo jo je pogledal, a še tisto noč napisal Solzice, za katere je leta 1959 prejel tudi Prešernovo nagrado. poiskati v besedilu, zato se lahko posvetim tistim, ki imajo težave pri razumevanju. Učenci po dvojicah poročajo o ugotovitvah, nastaja sprotni zapis na tablo, da si lahko zapišejo tudi tiste jezikovne in slogovne značilnosti, ki jih samostojno niso razpoznali. Nekaj učencev spodbudim k povzemanju ugotovitev, ki jih zapišemo v zvezek. NAPOVED SAmOSTOJNEg A BRANJA IN PREDSTAVITEV POSAmEZNIKOVIH ZADOLŽITEV OB TEm Učencem povem, da bodo vse preostale črtice do dogovorjenega datuma prebrali samostoj- no, in jim podam navodilo za predstavitev ene izmed črtic. Ker je v zbirki 11 črtic, eno izmed teh pa smo obravnavali že pri pouku, dobijo navodila za delo v dvojicah. V nadaljevanju je predstavljeno je eno izmed navodil. V 4. nalogi so s poševnico označene možnosti poustvar- janja. PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Navodila za izvedbo predstavitve prebrane črtice 1. Preberi črtico Višja matematika. 2. Črtico strnjeno obnovi in izlušči njeno sporočilo. 3. Pripravi se na analizo. V besedilu poišči/ določi: književni prostor, književni čas, glavne in stranske osebe (glavne osebe opiši in označi), temo, motive (pesemske slike), snov, stalne besedne zveze, primere ali kom- paracije, stalna števila, okrasne pridevke, pomanjševalnice … Opazuj jezik in izpiši neznane besede ali starinske besede; predstavi njihov pomen. 4. Opiši svoje doživetje/razmišljanje. Voranc je zapisal: »Daleč pred njim, pred Korejem, je vstajala podoba mladega fanta s karbidno svetilko, z ožarjenimi nogami in s temnim gornjim telesom, ki se počasi sklanja proti vhodu v rudnik. Ta podoba je bila slika njegove prihodnosti.« Napiši raz- mišljanje o težkem življenju knapov./Kna- pom posveti pesem./Poišči, kateri slovenski Nato jim interpretativno preberem eno od črtic. Izberem jo glede na generacijo učencev, po navadi sta to črtici Bolečina ali Potolčeni kramoh. Pogovor po branju navežem v prvem primeru na Vorančev in njihov odnos do šole, kaj jim šola pomeni, kaj je pomenila Vorancu, kakšne občutke jim vzbuja šola ter kako se razlikujejo glede na šolsko obdobje (prihod v prvi razred, prehod na predmetno stopnjo …), v drugem primeru pa na odnose med vrstniki, na zbadljivke, zasmehovanje, pomoč sošolcu, ki ga zmerjajo, ukrepanje v takih primerih. Usmerim jih v razmišljanje o razlikah med njegovim in njihovim doživljanjem obravnava- ne problematike. Za domačo nalogo poiščejo stične in razlikovalne točke med njihovim in Vorančevim otroštvom v obravnavani črtici. Naslednjo uro učenci predstavijo svoje ugo- tovitve, na podlagi katerih sledi povzetek, da so našli nekatere podobnosti pa tudi razlike. Vzrok za razlike poiščemo v času nastanka besedila, v avtorjevem življenju. Ob PPT- -predstavitvi jim prikažem nekaj osnovnih podatkov o avtorjevem življenju (pravo ime in psevdonim, izvor le-tega, kdaj se je rodil, v kakšni družini, kakšen je bil v družini odnos do branja, znanja, o Koroški, kot eni izmed obrobnih slovenskih pokrajin …), vse podatke navežem na primere iz posameznih črtic, s či- mer vzpodbudim zanimanje za branje besedil. Zapišejo si bistvene podatke iz predstavitve in jo dopolnijo s podatki iz drugih virov, ki sva jih s knjižničarjem v naprej pripravila (npr. http:// www.prezih.net/, Album slovenskih književni- kov, Wikipedia …). Sledi slogovna in jezikovna analiza obravnavane črtice, pri čemer so učen- ci razdeljeni v dvojice. Iz poprejšnjih obravna- vanj književnih besedil učenci vedo, kaj morajo 29 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 26-31 glasbenik je knapom posvetil pesem, in jo predstavi. 5. Izdelaj plakat in se pripravi na predstavitev pred razredom. Predstavim vsa navodila. Učenci, ki so dobili posamezno zadolžitev, imajo možnost za do- datna vprašanja o izvedbi. Povem, kako morajo biti pripravljeni govorni nastopi in na kaj vse morajo biti pri tem pozorni (ustrezna glasnost, razločnost, naglaševanje, živost govora, de- monstracijsko gradivo …). To uro izpeljemo v šolski knjižnici, saj si učenci izposodijo knjige za domače branje, šolski knjižničar pa jim predstavi dodatno literaturo, ki jim je ob tem na voljo. Obenem ponovi, kako je treba navaja- ti vire, katere elemente posameznega dela je treba izpisati (učencem razdeli tudi izročke s primeri). Ker morajo predstavitev narediti vsi učenci v razredu, jim je dodatno gradivo na voljo v šolski knjižnici v času njene odprtosti. Učenci samostojno berejo in se pripravljajo na predstavitev pred razredom, s šolskim knjiž- ničarjem pa v tem vmesnem času spremljava obiskanost knjižnice z namenom izposoje do- datnega gradiva ter po potrebi kakšnega izmed učencev dodatno usmeriva in spodbudiva. Pri urah slovenščine namenim nekaj minut vprašanjem o napredovanju in morebitnim nejasnostim. PREDSTAVITEV DELA V DVOJICAH Učenci predstavijo svoje izdelke, sledijo moja vprašanja in vprašanja sošolcev, predstavijo demonstracijsko gradivo, ki zaokroži po razre- du, nato povedo, kaj menijo o svojem nastopu, kaj o njem menijo sošolci, nato še sama podam oceno njihovih nastopov, podam morebitna dodatna pojasnila, razlago. Četrta naloga iz navodil za izvedbo govornih nastopov je raznolika in ponuja številne možnosti izvedbe, o tej spregovorimo malo več besed. Po oprav- ljenih nastopih naredimo povzetek. Izdelane plakate izobesijo v šolski knjižnici. POUSTVARJANJE Učencem podam navodila (v nadaljevanju) za pisanje spisa na prebrano besedilo. Ponudim jim šest različnih možnosti. Ena izmed njih je predstavljena spodaj. Za uspešno opravljeno domačo nalogo morajo združiti znanje o pre- branem domačem branju, poznavanje sestavin neuradnega pisma, ki jih pri uri tudi ponovi- mo, in si pomagati z drugimi viri. Nekatere izmed njih pripravi šolski knjižničar in jim jih ponudi v pomoč. Povem jim, da bodo mora- li svoj izdelek interpretativno prebrati pred razredom. Navodilo za pisanje poustvarjalne naloge: V gmajni zeleni pastirček je mlad knjige prebiral rad Pismo babici Natančno preberi spodnja navodila in jih upoštevaj pri pisanju. Za domače branje si prebral s Prešernovo na- grado nagrajeno Vorančevo knjigo Solzice. V njej pisatelj v 11 spominskih črticah predstavi svoje odraščanje na prelomu iz 19. v 20. stole- tje. Od njegovega otroštva je minilo že dobrih 120 let. V tem času se je marsikaj spremenilo. Babici napiši pismo o tem, kako so živeli otroci v Vorančevem času in kako živijo danes. Piši po naslednjih iztočnicah (v obliki zaokro- ženega besedila): • predstavi, kako so morali otroci delati in kaj delaš ti, • kakšen odnos je imel Voranc do šole, v kateri črtici se kaže, kakšen je tvoj odnos do šole, • predstavi čas na prelomu v 20. stoletje; kdo je znal pisati, brati, v kateri črtici si to opazil, kako je z znanjem pisanja in branja danes, • babico povprašaj tudi o njenih izkušnjah s šolo in jih smiselno vključi v besedilo. Besedilo razčleni na odstavke, bodi pozoren na zgradbo neuradnega pisma. Zajemi vse iztočnice in pokaži poznavanje prebrane knjige ter temu dodaj svoje izkušnje. Bodi pozoren na vsebino (razumevanje, osebni odziv), obliko, rokopisno urejenost besedila, besedišče, jezi- kovno in slogovno pravilnost. Veliko ustvarjal- nih navdihov! Učenci pri uri slovenščine preberejo svoje spise, preostali spremljajo, ali so upoštevali 30 STROKA IN PRAKSA anja Padar: obravnava domačega branja na primeru vorančevih solzic vsa navodila in kaj bi še lahko dodali oziroma kako bi še lahko obogatili besedilo. Tudi sama povem, kaj so naredili dobro in kje morajo svoj izdelek še nadgraditi. Skupaj z razredom izberemo najboljše poustvarjalne naloge in jih izobesimo v vitrino pred šolsko knjižnico, tistega, ki je po večinskem mnenju najboljši, pa pošljemo mentorici šolskega časopisa v objavo. Ker imajo v razredu radi dramatizacije besedil, se pripravimo še na dramatizacijo posamez- nih črtic. Najprej jim povprašam, katere so značilnosti dramskih besedil, kako v besedi- lu označimo tisto, česar nihče ne pove, je pa pomembno za način uprizoritve, ter katere vrste dramskih besedil poznamo. Povedo, kar so se že naučili, definicijo pa povzamemo in zapišemo po priročniku za književnost v osnovnih šolah Dober dan, književnost. Na voljo jim dam več možnosti; besedilo lahko po predlogi spremenijo v dramsko besedilo, ki bo istovetno pisateljevi predlogi, lahko ga postavijo v drugo okolje in čas in so pozorni na to, kaj bi se ob tem spremenilo, tisti, ki imajo težave z izpostavljenim nastopanjem, pa lahko pripravijo palične lutke v škatli ali pripravijo posnetek in ga nato predvajajo pri pouku. Učenci se glede na interese in število književnih oseb v posamezni črtici razvrstijo v skupine in začnejo s preoblikovanjem besedila v dramsko. Dogovorijo se, kako bodo poskrbeli za kostume in sceno, morebitno glasbeno spremljavo itd. Posamezne skupine predstavijo svoj načrt dela. Po potrebi jim dam dodatne usmeritve. Učenci se pri pouku slovenščine, doma in v šolski knjižnici pripravljajo na dramski nastop. Vse pripravljene točke so odigrali pri pouku, ena izmed izvedb pa je bila vključena v šolsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer na sliki v ozadju vidimo odraslega Voran- ca, ki sedi za mizo, premišljuje, piše spomine iz svojega otroštva, pred njim pa se odvija prizor, kako je kot majhen deček sedel na paši in pozdravil mimoidočega v nemščini in ne v slovenščini. Razlog za to je bilo učiteljevo vztrajno prigovarjanje, da morajo uporabljati nemščino (slika 2). Del besedila so posneli in na proslavi predvajali. Za vlogo učencev so pri nastopu zaprosili prvošolčke. Slika 2: Prizora iz predstave. (Foto: Anja Padar) SKLEP S prispevkom sem želela pokazati, kako lahko v okviru obravnavanja domačega branja metodično načrtujemo predbralne, medbralne in pobralne dejavnosti in jih vključimo v reden pouk slovenščine ter pouk v šolski knjižnici. Učenci so bili z novim literarnim besedilom seznanjeni po modelu metodičnega sistema šolske interpretacije, kje je bilo v uvodni uri najprej vzbujeno zanimanje za knjigo na podlagi njihovega predznanja, pričakovanih doživetij in zgodbe, povezane z nastankom zbirke. Sledila je napoved besedila in njegova umestitev ter interpretativno branje ene izmed črtic. Po branju so izrazili svoje misli, doživetja ter jih primerjali z Vorančevim doživljanjem, sledila sta še samostojno branje ter predstavitev prebranega, kjer so morali izkazati književno znanje in poznavanje/ prepoznavanje posameznih jezikovnih ter slogovnih sredstev. Z vrednotenjem so se sre- čali v okviru 4. naloge v navodilu za domače branje in imeli več možnosti za poustvarjanje tako v obliki neuradnega pisma z različnimi iztočnicami kot tudi pri pripravi dramskega besedila ter uprizoritvi ene izmed črtic. Projekti so bili deloma izvedeni individu- alno, deloma v dvojicah in deloma skupinsko. Cilj vseh dejavnosti, ki so jih izvajali, je bil, da se jim približa kanonsko besedilo, da najdejo notranjo motivacijo za branje klasičnih slo- venskih književnikov in ob lepotah njihovega jezikovnega in slogovnega ustroja razvijajo bralno kulturo. Pomembno je tudi, da doži- vijo pouk v knjižnici, kjer ponovijo védenje o postavitvi gradiva ter spoznajo različne izdaje, kar je pomembno pri iskanju in navajanju posameznega dela. Črtica. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Crtica_(književ- nost). Grosman, M. (1989). Bralec in književnost. Ljublja- na: DZS. Kepic Mohar, A. (2007). Šolski album slovenskih književnikov. Ljubljana. Mladinska knjiga. Krakar Vogel, B. (2004). Poglavja iz didaktike knji- ževnosti. Ljubljana. DZS. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 25. 5. 2017 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij- sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Leksikon: literatura (2009). Ljubljana: Cankarjeva založba. Prežihov Voranc. Pridobljeno 13. 1. 2017 s spletne strani: http://www.prezih.net/index4.php. Saksida, I., Honzak, M. (2008). Dober dan, književ- nost. Zbirka nalog za učence od šestega do deve- tega razreda osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1994). Ljublja- na: DZS. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 3. 1. 2017 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje- ni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf. Viri ANJA PADAR, prof. slovenščine, univ. dipl. soc. kult., učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Prule v Ljubljani Naslov: OŠ Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: ancica.padar@gmail.com www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica V digitalni bralnici lahko dve leti po izidu prelistate strokovne revije, ki so izšle pri Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki. Prijetno strokovno branje vam želimo. Iz digitalne bralnice ZRSŠ