Od e-kompetentne šole do e-kompetentnega maturanta?
viktorija florjancic Univerza na Primorskem, Slovenija
Kljub prizadevanjem na področju uvajanja sodobnih tehnologij v douniverzitetno izobraževanje na fakultetah opažamo pomanjkljive sposobnosti uporabe računalnika in interneta. V prispevku poleg statističnih podatkov prikazujemo tudi rezultate raziskave o sposobnostih študentov glede uporabe nekaterih osnovnih programov ob vstopu na fakulteto. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti više ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe računalnika, če je srednja šola, iz katere prihajajo, imela dinamično spletno stran in če so na šoli uporabljali spletno učilničo. Raziskava je tudi pokazala, da pri pismenosti ni statistično značilnih razlik glede na spol. Pri učinkoviti rabi ikt na srednji šoli ni bilo zaznati regionalno statističnih razlik.
Ključne besede: računalniška in internetna pismenost, e-kompetenča, visoko šolstvo
V Sloveniji z različnimi projekti že od leta 1994 spodbujamo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (ikt) v izobraževanju. Prvi tovrstni projekt, Računalniško opismenjevanje (ro projekt),1 je podpiral opremljanje šol in usposabljanje učiteljev za uporabo ikt. Vendar je pri pregledu spletnih strani Ministrstva za šolstvo (mšš)2 zaslediti predvsem prizadevanja za opremljanje šol. Z izjemo projekta E-gradiva,3 ki spodbuja nastajanje e-vsebin za različna vsebinska in predmetna področja. Nekateri učinki omenjenih projektov so razvidni iz Gerličeve (2010) raziskave. Kakovostni premik na področju uporabe ikt v slovenskem šolstvu nedvomno pomeni projekt E-šolstvo,4 ki deluje na področju svetovanja in na področju didaktične in tehnične pomoči vzgojno-izobraževalnim zavodom (viz) (t. i. e-podpora) ter na področju usposabljanja učiteljev in drugih strokovnih sodelavčev na šoli. Eden od pomembnih čiljev projekta E-šolstvo je priprava (in uvedba) standarda e-kompetentnega učitelja, e-kompetentnega računalnikarja ter e-kompetentnega ravnatelja5 in prek tega prehod v t. i. e-kompetentno šolo, kot jo predvideva projekt E-šolstvo.6 V skladu s projektom E-šolstvo (prav tam), bi e-kompetenten učitelj/ravnatelj razvil šest temeljnih zmožnosti uporabe ikt, in sičer bi:
Uvod
•	bil zmožen kritične uporabe ikt;
•	bil zmožen komuniciranja in sodelovanja na daljavo;
•	bil zmožen iskanja, zbiranja, obdelovanja in kritične presoje podatkov, informacij in konceptov;
•	se zavedal varne rabe spletnih in mobilnih tehnologij, ob upoštevanju pravnih in etičnih načel uporabe in objave informacij;
•	znal izdelati, oblikovati ali posodobiti e-gradiva;
•	bil zmožen načrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo
Kljub številnim naporom glede uvajanja ikt v izobraževanje pa v praksi že nekaj let opažamo, da v visokošolsko izobraževanje iz srednjih šol, kjer postajajo učitelji in ravnatelji vedno bolj e-kompetentni (pomeni, da tudi šole postajajo bolj e-kompetentne), vstopajo študenti s pomanjkljivo računalniško in internetno usposobljenostjo oziroma manj e-usposobljeni oziroma manj e-kompetent-ni študenti, kar je v nasprotju s prizadevanji eu, o čemer pišemo v nadaljevanju.
E-kompetenče maturantov, ki vstopajo v terčiarno izobraževanje, so vse prevečkrat omejene le na uporabo različnih sočialnih omrežij, kot na primer Fačebook, Twitter, My Spače. Zaradi tega smo že pred tremi leti v obvezni predmet poslovne šole na 1. bolonjski stopnji, Poslovna informatika, znova uvedli vaje s področja uporabe osnovnih računalniških orodij. Da bi preverili obsežnost problema pomanjkljive računalniške in internetne pismenosti prihajajočih študentov, smo na začetku študijskega leta 2010-2011 opravili raziskavo med prvič vpisanimi študenti dodiplomskega študija poslovne šole. Z raziskavo smo želeli preveriti, kakšno je poznavanje osnovnih računalniških orodij. Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne razlike glede na končano srednješolsko izobraževanje in na regijo, iz katere dijaki prihajajo. Anketiranči prihajajo iz vseh 12 statističnih regij, vendar smo zaradi ugotavljanja učinkov in organizačije projekta7 E-šolstvo anketiranče razdelili le na dve regiji - vzhod in zahod.8 Podrobnejša regijska primerjava bi bila z metodološkega vidika zaradi majhnega odziva anketirančev in njihove razpršenosti neustrezna.
Z raziskavo želimo potrditi naslednje hipoteze:
hi Računalniška pismenost študentov 1. letnika je podpovprečna.
h2 S šol, ki imajo dinamične spletne strani in uporabljajo spletne učilnice, prihajajo računalniško in internetno bolj pismeni študenti.
ikt.
H3 Obstajajo statistično značilne razlike v računalniški in internetni pismenosti študentov glede na spol.
H4 Obstajajo statistično značilne razlike v pismenosti glede na končano srednjo šolo in regijo.
H5 Mladina veliko pogosteje komuničira prek sočialnega omrežja Fačebook kot prek e-pošte ali sistemov za neposredno sporočanje. Takšen način komunikačije je bolj prisoten med mlajšimi študenti.
Raziskava je bila opravljena s pomočjo elektronskega vprašalnika. Zbrane podatke smo obdelali s programom spss. Pri tem smo uporabili metode opisne statistike ter korelačijsko analizo. Rezultati so prikazani v preglednicah.
Informacijska družba in e-pismenost
Informacijska družba, družba, temelječa na intenzivni uporabi informacij na vseh področjih družbenega življenja (Chaffey 2007,185), zahteva računalniško in internetno pismene državljane. Le ustrezno računalniško in internetno pismeni (e-pismeni9) državljani se bodo sposobni enakopravno vključiti v hitro spreminjajočo se družbo ter ohraniti delovna mesta, katerih narava dela se zaradi intenzivnega uvajanja ikt spreminja. Eurostat10 vodi podatke o e-vključenosti11 (angl. e-inčlusion), ki jo ugotavlja na osnovi razširjenosti dostopa in uporabe interneta med prebivalstvom (gospodinjstvi). Tako smo Slo-venči leta 2010 na osnovi podatka o e-vključenosti (Eurostat 2011) uvrščeni na raven povprečja držav eu 27 (65% posameznikov uporablja internet vsaj enkrat na teden). Še leta 2009 smo zaostajali za povprečjem držav eu 27 za 2 odstotni točki (58% glede na 60%). Seveda pa še vedno zaostajamo za povprečjem držav eu 15, kjer vsaj enkrat na teden do interneta dostopa 69 % posameznikov (prav tam). Dostop in uporaba interneta sta osnova za uporabo elektronskih storitev (e-storitev), ki jih eu uvršča v skupino kazalnikov za ugotavljanje e-vključenosti posameznega dela populačije.
Uporabe e-storitev si ne moremo predstavljati brez ustrezne ravni e-pismenosti, zato je izboljšanje e-pismenosti kot enega od sedmih področij strategije Evropa 2020, vključeno v evropsko digitalno agendo.12 Pomembnost e-pismenosti za družbo se kaže tudi v drugih pobudah eu, saj je e-pismenost kot zmožnost uporabe ikt (e-kompetenča) opredeljena kot ena od ključnih kompetenč vseži-vljenjskega učenja (European Communities 2007; European Commission 2008, 4). E-pismenost se predlaga kot ena od prednostnih nalog evropskih sočialnih skladov za obdobje 2014-2020.13
Digitalna agenda eu (European Commission 2010) do leta 2013 predvideva pripravo enotnih kazalnikov za merjenje digitalne in medijske usposobljenosti, čeprav Eurostat za preverjanje doseganja ciljev informacijske družbe ter medsebojno primerjavo držav eu že leta spremlja različne kazalnike, ki jih objavlja pod »informacijska družba« (angl. Information Society).14 Benchmarking Digital Europe 2011-2015 (i20i0 High Level Group 2009) predvideva kazalnike na treh stebrih - ponudbe ikt, uporabe ikt in učinkov uporabe ikt. Ugotavljanje uporabe ikt se vrši na dveh skupinah - posamezniki/gospodinjstva ter podjetja. Med obema skupinama uporabnikov se meri način dostopa do interneta. Pri posameznikih/gospodinjstvih se spremlja pogostost uporabe ikt, kjer se za redno uporabo naprave/omrežja ali storitve upošteva vse, ki so te uporabili v zadnjih treh mesečih (i2010 High Level Group 2009, 7). Na vsaki dve leti se spremljajo kazalniki o uporabi ikt za osebno komunikačijo, zabavo, dostop do informačij, čivilno in politično sodelovanje, ustvarjalnost, učenje, e-zdravje, urejanje osebnih finanč, e-trgovanje, profesionalno delovanje, e-vključenost in e-spretnost (prav tam, 7-8). Med podjetji se spremlja integračija poslovnih pro-česov, povezanost med dobavitelji in odjemalči, e-trgovanje, odnosi s strankami in varnost transakčij (prav tam, 10-11). V testiranju je tudi kazalnik, vezan na uporabo odprtokodnih rešitev.
E-spretnosti15 (angl. E-skills) oziroma spretnosti uporabe računalnika in interneta ali e-pismenost so ena od najpomembnejših prednostnih nalog informačijske družbe (prav tam, 9). Največkrat se e-spretnosti ugotavljajo z naborom nalog (opravil), ki jih je mogoče opraviti z računalnikom (računalniške spretnosti) ali prek interneta (internetne spretnosti). Primerjavo slovenskih uporabnikov s povprečjem eu prikazujemo v pregledniči 1.
Ceprav je pri računalniških spretnostih v Sloveniji večji delež uporabnikov računalnika, ki znajo izvesti 5-6 opravil, pa je skupni delež posameznikov, ki znajo izvesti kakršno koli računalniško opravilo, nižji (61%) od povprečja eu 27 (64%) in eu 15 (67%). Prav tako so slovenski uporabniki manj vešči pri uporabi interneta (70% uporabnikov zna izvesti eno ali več opravil) od uporabnikov v eu 27 (72%) in uporabnikov v državah eu 15 (74%).
Uporaba računalnika in interneta med mladino
računalnik in internet med 10. in 24. letom
Uporaba računalnika in interneta je med slovenskimi otroki in mladino zelo razširjena. Tako po podatkih surs16 iz leta 2010 skorajda
preglednica 1 Primerjava e-spretnosti (v odstotkih)
E-spretnosti	eu 27	eu 15	slo
Na računalniku zna izvesti (2009)* ...	64	67	61
1-2 opravili	14	13	12
3-4 opravila	25	27	21
5-6 opravil	25	27	28
Na internetu zna izvesti (2010) ...	72	74	70
1-2 opravili	32	33	30
3-4 opravila	30	31	28
5-6 opravil	10	10	12
opombe * Zadnji dosegljivi podatki so le za leto 2009.
ni mladega človeka med 10. in 24. letom, ki računalnika še ne bi uporabljal (delež uporabe je nad 99%).17 Zelo velik je tudi delež redne uporabe18 računalnika (v skupini med 10. in 14. letom 99,1 %, v skupini med 16. in 24. letom pa 98,0%). Velik je tudi delež redne uporabe interneta (96,4% v mlajši skupini in 97,5% v starejši opazovani skupini). Več kot 90 % populacije v obeh skupinah (91,0 % v skupini od 10 do 14 let in 92,8 % v skupini od 16 do 24 let) redno uporablja internet doma. Mladina internet uporablja za različne namene (preglednica 2). Najpogosteje se internet med slovensko mladino uporablja za ko-munikačijo po e-pošti. Tako v skupini med 16. in 24. letom po e-pošti komuničira kar 91,8% rednih uporabnikov interneta (pregledniča 2). Tečaji prek interneta (t. i. online tečaji) med slovensko mladino še niso tako pogosti, čeprav se je delež mladih, ki so se vključili v kakršen koli online tečaj, povečal. Dvakrat (indeks 204,1) oziroma trikrat (indeks 383,1) večji je delež mladih, ki ureja lasten blog, kar je nedvomno poslediča uvajanja spletnih dnevnikov (blogov) v pedagoški pročes.19 Kot je iz pregledniče 2 razvidno, se je uporaba interneta v obeh starostnih skupinah v zadnjih dveh letih povečala (indeksi nad 100), z izjemo sodelovanja na forumih in v klepetalničah, v starostni skupini med 10. in 14. letom. Delež mladih, ki sodelujejo na forumih in v klepetalničah, je tudi med starejšimi mladostniki le za 0,2 % večji, kar kaže na to, da ta način komuničiranja, kot bomo videli v nadaljevanju, izgublja na pomenu. Podobno kot komunikačija prek e-pošte.
Kot smo že v praksi opazili, so med mladimi zelo priljubljena so-čialna omrežja. Delež populačije, ki ima svoj profil na vsaj enem so-čialnem omrežju, se je od leta 2009 do leta 2010, v starostni skupini od 16 do 24 leta povečal za 12,1% in za 38,6% v starostni skupini osnovnošolčev.20
preglednica 2 Uporaba interneta v starostnih skupini od 10. do 14. leta in v skupini od 16. do 24. leta
Namen uporabe	200S (v odstotkih)		2010 (v odstotkih)		Indeks	
	10.-14.	16.-24.	10.-14.	16.-24.	10.-14.	16.-24.
E-pošta	72,4	83,8	73,8	91,8	ioi,9	109,5
Sodelovanje na foru-	38,4	50,6	35,0	50,7	9l,l	100,2
mih in v klepetalničah						
Branje blogov	2l,5	4l,l	38,5	52,6	l79,l	128,0
Komentiranje blogov	9,4	l7,4	3i,6	3l,l	336,2	l78,7
Urejanje lastnega bloga	5,9	7,4	22,6	l5,l	383,l	204,1
Za izobraževanje	66,1	73,i	75,i	81,4	ll3,6	iii,4
Opravljanje tecaja online 3,9		6,i	l3,7	9,i	35l,3	l49,2
Spremljanje novic, ¡ča-	28,1	56,9	30,7	59,2	109,3	104,0
sopisov, revij						
informatika v srednjih šolah
Predmet informatika je vključen v kurikulum slovenskega gimnazijskega in poklicno-tehničnega srednješolskega izobraževanja. Dijaki lahko informatiko izberejo tudi kot izbirni predmet splošne mature (»Maturitetni izpitni katalog« 2009, 60-61).
V srednjem poklicno-tehničnem izobraževanju je informatiki namenjeno 68 ur (Najdič, Podbršček in Osojnik 2007). V skladu z učnim načrtom (prav tam) si dijaki v učnem pročesu pridobijo znanja vseh sedmih modulov ecdl21 spričevala (prav tam). V prenovljenem programu Ekonomski tehnik predmeta Informatika kot takšnega ni, lahko pa iz čiljev programa razberemo, da se bodo dijaki »usposobili za uporabo sodobne informačijske tehnologije« (prav tam). Vsebine ikt se največkrat vključujejo v modul 1 (Poslovni projekti).
Na gimnazijah je za informatiko kot obvezni predmet predvidenih najmanj 70 ur,22 za izbirni predmet pa 210 ur (Zavod rs za šolstvo 2008a). Dijaki naj bi pri predmetu razvili temeljne digitalne kompetenče23 (pravtam).
Upoštevajoč učne načrte srednješolskih programov bi učitelji višjih in visokih šol pričakovali, da bodo na višje in visoke šole (fakultete) prišli e-pismeni študentje (Zavod rs za šolstvo 2008b). Pričakovali bi, da znajo študenti s poljubnim urejevalnikom besedil oblikovati daljše besedilo, na primer seminarsko nalogo, s poljubnim programom za delo s pregledničami izvesti osnovne izračune ter izdelati ustrezen grafikon in informačije predstaviti s poljubnim programom za pripravo elektronskih predstavitev. Namensko uporabljamo izraz »poljubni program«, saj ugotavljamo, da se v našem šolskem prostoru še vse preveč spodbuja in predpostavlja uporaba pisarniške
zbirke ms Office.24 Glede na to, da si večina šolajočih ne more privoščiti šolske različice ms Office za domačo uporabo,25 jih z omejitvijo na uporabo ms Office v šoli silimo v nelegalno uporabo licenčne programske opreme. Rešitev tega problema vidimo v uporabi odpr-tokodne alternative pisarniške zbirke programov OpenOffice.org,26 ki je lokalizirana v slovenščino. Poleg tega programski paket Ope-nOffice.org omogoča uporabo večjezičnih različic le z namestitvijo jezikovnega paketa, ne pa, kot je običajno pri drugih zbirkah, z namestitvijo različnih (jezikovnih) različic programov.
računalniška in internetna pismenost novincev
poslovne šole
Predstavitev vzorca
Anketiranje novincev poslovne šole je potekalo s pomočjo e-vprašal-nika,27 ki smo ga v izpolnjevanje posredovali 288 študentom, ki so ob vpisu v začetni letnik navedli svoj e-poštni naslov. Anketiranje je potekalo oktobra 2010. Čeprav se je na anketo v 10 dneh odzvalo le 27,8 %28 k anketi povabljenih, prvič vpisanih študentov, je vzorec po spolu reprezentativen - v vzorec je vključenih 61,3% žensk. Po podatkih referata se delež žensk v 1. letniku giblje od 64% do 67% (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski program).
Anketirani študenti prihajajo iz vseh 12 statističnih regij, vendar smo jih za potrebe prispevka (povezava s podporo E-šolstva) združili v 2 regiji - zahod in vzhod. Iz regij, ki so vključene v vzhodni del države, je v raziskavo vključenih 33,8 % anketirancev.
Največ anketiranih študentov prihaja iz štiriletnih srednjih strokovnih šol (52,5%). Iz splošnih gimnazij prihaja 23,8% anketirancev, 18,8% pa iz t.i. programov »3 + 2« ter 5% iz strokovnih gimnazij. Struktura anketirancev je vezana na vpisane pogoje študijskega programa - 73,8 % anketiranih študentov študira na visokošolskem strokovnem študijskem programu, za katerega se, kot vstopni pogoj za vpis, zahteva opravljena poklicna ali splošna matura, 26,3% pa na univerzitetnem študijskem programu, kjer mora kandidat za študij imeti opravljeno maturo ali poklicno maturo in izpit iz dodatnega maturitetnega predmeta. Povprečni anketiranec je star 21 let (sd = 3,2), s čimer lahko delno pojasnimo nižji odziv anketirancev, saj se nekateri študenti v 1. letnik pogosto vpisujejo le zaradi statusa študenta, ki prinaša številne ugodnosti.
Uporaba ikt na srednjih šolah anketirancev
V raziskavi nas je zanimala opremljenost srednje šole s spletno stranjo in uporaba spletnih učilnic na srednji šoli, ki so jo anketiranci
preglednica 3 Spletna stran in spletna učilnica (v odstotkih)
Postavka	Vzhod*	Zahod**
Spletna stran		
Nima spletne strani	3,7	3,8
Ima statično spletna stran	48,1	41,5
Ima dinamično spletna stran	48,1	54-7
Spletna učilniča		
Ne vem, kaj je to	33,3	49,1
Smo jo imeli, vendar je učitelji niso uporabljali	33,3	28,3
Smo jo uporabljali pri posameznih predmetih	25,9	20,8
Smo jo uporabljali pri večini predmetov	7.4	1.9
opombe * n = 27;** n = 53.
končali. Podatkov, prikazanih v preglednici 3, sicer ne moremo jemati kot prikaz realnega stanja v slovenskih srednjih šolah, so pa podatki zanimivi z vidika izkušenj, ki so jih dijaki prinesli iz srednje šole. Na šolah z dinamičnimi spletnimi stranmi so dijaki že imeli izkušnjo s spletno učilničo (statistično značilna povezanost; koefičient 0,28, sig. = 0,01). Ti študenti tudi svoje sposobnosti očenjujejo više od študentov, ki prihajajo iz šol, kjer se ikt ne uporablja tako učinkovito, zaradi česar lahko sprejmemo trditev (h2), da iz šol, ki imajo dinamične spletne strani in uporabljajo spletne učilnice, prihajajo računalniško in internetno bolj pismeni študenti.
Uporaba računalniških orodij
V raziskavi smo preverili sposobnost uporabe osnovnih računalniških orodij - urejevalnika besedil, urejevalnika razpredelnič, programa za pripravo elektronskih prosojnič (e-prosojnič) in programa za odjem e-pošte. Anketirančem smo ponudili različna opravila, ki jih je mogoče opraviti s posamezno skupino programov. Tako smo za urejevalnik besedil predvideli 28 opravil, za urejevalnik pregle-dnič 20 opravil, za program za pripravo e-predstavitev 10 opravil in za program za odjem e-pošte 7 opravil. Naj poudarimo, da so vsa predvidena opravila osnovna (temeljna) in naj bi jih dijaki spoznali že v srednji šoli.29 V našo raziskavo torej nismo vključili (zahtevnejših) opravil, ki jih spremlja Eurostat in smo jih predstavili v poglavju 2. Pri vsakem ponujenem opravilu so anketiranči lahko izbrali med tremi možnostmi »Ne znam (1)«, »Sem že delal/-a, vendar pozabil/-a (2)« in »Znam (3)«. Sešteli smo vrednosti in anketiranče glede na njihove sposobnosti (e-spretnosti), razvrstili v 5 enakovrednih razredov - v 1. razred (očena 1) so tako prišli anketiranči, katerih računalniška pismenost je bila v primerjavi s kolegi najniže očenjena (opraviti
znajo najmanj opravil), v razred 5 (očena 5) pa so bili uvrščeni anke-tiranči, ki izkazujejo najvišjo raven pismenosti (znajo opraviti največ opravil). Razvrstitev seveda temelji na subjektivni očeni anketiran-čev, kot temeljijo tudi očene e-spretnosti, ki jih spremlja eu.
Pri tem bi želeli podati še komentar k presoji dobljenih razvrstitev. Ker so anketiranči svoje sposobnosti presojali na 3-stopenjski lestviči,30 bi na primer anketiraneč, pri urejevalniku besedil, kjer je presojal poznavanje 28. opravil in ne zna opraviti ničesar, dosegel 28 točk. Anketiraneč, ki zna opraviti vsa opravila, predvidena tudi z učnim načrtom srednjih šol (očena 3), pa bi lahko dosegel 84 točk. Izračunov povprečja v tako izpeljanih razredih ne moremo obravnavati kot običajno povprečje, saj so na primer v razred 3 uvrščeni anketi-ranči, ki so opravila znali opraviti in so to pozabili oziroma je obseg opravil, ki jih znajo opraviti prečej ozek. Torej uvrstitev v razred 3 ne odraža povprečno pismenega uporabnika. Povprečne očene 4 dosegajo anketiranči, ki na primer, znajo opraviti polovičo predvidenih opravil, polovičo opravil pa so znali opraviti, vendar pozabili, oziroma znajo opraviti 2/3 opravil, 1/3 opravil pa ne znajo izvesti.
Povprečne vrednosti očen sposobnosti uporabe računalniških orodij prikazujemo v pregledniči 4.
Poleg očen posameznih računalniških orodij so anketiranči podali še splošno očeno sposobnosti uporabe računalnika. Kot vidimo iz pregledniče 4, anketiranči svoje sposobnosti v povprečju očenju-jejo z očeno 3,6. Najviše so očenili uporabo programa za pripravo e-prosojnič (4,2). Vse očene so subjektivne, vendar lahko vidimo, da so anketiranči podali kar relativno primerljivo splošno očeno. Naš izračun povprečne očene (ponderirano povprečje posameznih povprečij - 3,8) je čelo višji od splošne povprečne očene študentov (3,6), kar pomeni, da anketiranči svojih splošnih sposobnosti niso preče-njevali. Kot je razvidno iz pregledniče 4, je povprečna sposobnost uporabe računalnika komaj kaj nad povprečjem, predvsem glede na to, da smo v anketi zajeli le osnovna (temeljna) opravila, ki jih je mogoče izvesti s posameznimi programi in, kot smo pojasnili, so v
3.	razred razvrščeni anketiranči, ki so nekoč znali izvesti posamezno opravilo, zdaj pa tega ne znajo več, kar pomeni, da so e-nepismeni. Tako bi od anketirančev pričakovali višje povprečne očene, vsaj nad
4.	Zaradi tega trditev (hi), da je računalniška pismenost študentov 1. letnika podpovprečna, sprejemamo.
Kot smo pričakovali, anketiranči najpogosteje uporabljajo programe iz pisarniške zbirke ms Offiče.31 Le po en anketiraneč uporablja OpenOffiče.org in zbirko iWork.32 Je pa opaziti težave pri razpoznavanju namembnosti programov, saj so nekateri anketiranči za
Viktorija Florjancic preglednica 4 Sposobnost uporabe računalnika
Program	m
Urejevalnik besedil	4,1
Urejevalnik preglednic	3,3
Program za pripravo elektronskih preglednic	4,2
Program za odjem e-pošte	3,7
Povprečna ocena (ponderirano povprečje)	3,8
Splošna ocena sposobnosti uporabe računalnika	3,6
preglednica 5 Delež ocen 4 in 5 po srednjih šolah (v odstotkih)
Srednja šola	(1)	(2)	(3)	(4)	(5)
Splošna gimnazija	52,7	79,0	42,1	84,2	57,9
Strokovna gimnazija	100,0	100,0	75,0	100,0	50,0
4-letna strokovna šola	42,8	71,4	38,1	73,8	54,8
Program 3+2	53.3	73.0	66,6	73.8	53.3
Skupaj	50,0	75.1	46.3	77.6	55.0
opombe Naslovi stolpcev: (1) splošna ocena, (2) Word, (3) Excel, (4) PowerPoint, (5) E-pošta.
program, ki ga uporabljajo za urejanje preglednic, navedli PowerPoint ali Word (10% odgovorov). Težave je opaziti tudi pri razumevanju pojma »program za odjem e-pošte«, saj so anketiranci vecinoma navajali spletne rešitve (Gmail,33 Hotmail34).
Od študentov bi pricakovali, da so iz srednje šole prinesli vsaj osnovna znanja, ki so potrebna za pripravo seminarskih nalog. Tako pa na primer 41,3% anketirancev ne zna izdelati avtomatskega kazala v Wordu, 31,3 % jih ne zna pripraviti seznama slik/preglednic ter skoraj polovica anketirancev (48,8%) ne zna vstaviti sprotne opombe. Vse to so dejavnosti, ki so v uporabi pri pripravi seminarske naloge in naj bi jih dijaki znali izvesti. Neznanje vstavljanja kazal in seznamov preseneca, saj jih kar 76,3 % meni, da znajo uporabljati sloge, ki so osnova za pripravo kazal in seznamov.
V nadaljevanju smo raziskovali, ali obstajajo razlike v pismenosti študentov glede na koncano srednjo šolo. V preglednici 5 prikazujemo deleže anketirancev, ki so svoje spretnosti ocenili z ocenami 4 in 5.
Svoje sposobnosti so najviše ocenjevali študenti, ki prihajajo iz strokovnih gimnazij. Za maturante teh šol bi lahko rekli, da izkazujejo nadpovprecno racunalniško pismenost in so e-kompetentni, ceprav te trditve zaradi nizkega vzorca35 nikakor ne moremo postaviti. Poskušali smo ugotoviti, ali obstajajo kakšne statisticno znacilne razlike glede na regijo, iz katere prihajajo anketiranci. Tudi teh (sta-
preglednica 6 Medsebojna povezanost spremenljivk
Spremenljivka
1.
2.
1.	Urejevalnik besedil
2.	Urejevalnik razpredelnic
3.	Priprava e-prosojnic
4.	Odjemalec e-pošte
5.	Sposobnost uporabe računalnika
6.	Starost
0,72**
0,60**	0,41**
0,72**	0,56**	0,32**
0,64**	0,51**	0,44** 0,47**
-0,42**
opombe ** Statistično značilna korelacija pri p = 0,01.
tistično značilnih) razlik zaradi relativno nizkega odziva anketirancev in razpršenosti anketirancev po šolah in regijah nismo ugotovili. Tako trditve (H4), da obstajajo statistično značilne razlike v pismenosti glede na končano srednjo šolo in regijo, ne moremo sprejeti.
Preverili smo še, ali obstajajo statistično značilne povezave med številom poznavanja opravil v posameznih programih in nekaterimi drugimi proučevanimi spremenljivkami (pregledniča 6). Kot je razvidno iz pregledniče 6, je število opravil, ki jih študenti znajo izvesti v posameznem programu, medsebojno povezano - študenti, ki znajo dobro uporabljati en program, so vešči uporabe tudi drugih programov.
Čeprav je bilo leta 2003 v raziskavi med slovenskimi devetošolči ugotovljeno, da dečki pogosteje uporabljajo računalnik (Podovšov-nik Axelsson 2009,189), v naši raziskavi nismo ugotovili statistično značilnih povezav med sposobnostjo uporabe računalnika in spolom. Tako da trditve (H3), da obstajajo statistično značilne razlike v pismenosti študentov glede na spol, ne moremo sprejeti.
S starostjo pa je bila ugotovljena le ena statistično značilna kore-lačija, in sičer mlajši študenti znajo izvesti več opravil v programu za pripravo e-prosojnič (-0,42 v pregledniči 6).
nacin komuniciranja
Komunikačija je pomembna sestavina izobraževalnega pročesa, tudi ko se v pedagoški pročes uvaja ikt (Fee 2009, 86). Seveda je za in-formačijsko družbo pomemben predvsem način komunikačije, podprt z ikt. V anketi smo študentom v presojo ponudili šest različnih načinov (poti) komuničiranja, katerih pogostost uporabe pri komu-nikačiji s prijatelji so očenjevali na 5-stopenjski lestviči.36
Že pri predstavitvi podatkov surs o uporabi interneta med mladimi (pregledniča 2) smo opozorili, da se iz leta v leto povečuje delež uporabnikov interneta za druge storitve, ne pa za, na primer, komu-ničiranje prek forumov in klepetalnič. Pri opazovanju študentov v
preglednica 7 Pogostost komuniciranja
Način komuniciranja
(1) (2) (3)
E-pošta
Objave na Facebook zidu Facebook sporočilni sistem
Programi za neposredno sporočanja (npr. msn, Skype)
Mobilni telefon
Osebno
4.7	0.0 75.0
4.6 1.3 67.5
2.6 11.3 3.8 3.1 18.8 20.0 2.9 22.5 15.0
2.5	31.3
8.8
opombe Naslovi stolpčev: (1) m, (2) ne komuničira (v odstotkih), (3) redno (v odstotkih).
praksi smo opazili, da so za študente zanimiva predvsem sočialna omrežja. Večanje deleža uporabnikov sočialnih omrežij je zaznal tudi surs, po podatkih katerega je leta 2010 76,8% mladih od 16. do 24. leta imelo svoj profil na vsaj enem sočialnem omrežju.
Zanimivo je, da je komunikačija prek mobilnega telefona najbolj priljubljen način komuničiranja anketiranih študentov. Kar 75,0% anketirančev mobilni telefon redno uporablja za komunikačijo s prijatelji, nikogar pa ni, ki tega načina komunikačije ne bi uporabljal (pregledniča 7). Preseneča podatek, da 1,3% anketirančev s prijatelji sploh ne komuničira osebno. E-pošta se ne uporablja za redno ko-munikačijo, čeprav je po podatkih surs to najpogosteje uporabljena internetna storitev (pregledniča 2).
Raziskava medsebojne odvisnosti posameznih spremenljivk je pokazala statistično značilno povezanost med starostjo in pisanjem objav na Fačebook zid. Starost je v statistično značilni povezavi tudi s Fačebook sporočilnim sistemom (-0,29). Obe spremenljivki uporabe Fačebooka (pisanje objav na Fačebook zid in uporaba Fačebook sporočilnega sistema) sta medsebojno, statistično značilno, močno pozitivno medsebojno povezani (0,67). Trdimo lahko, da je komu-nikačija prek spletnega omrežja Fačebook pogostejša predvsem med mlajšimi anketiranči (korelačijski koefičient-0,38). Mlajši anketirani študenti imajo na omrežju Fačebook tudi večje število prijateljev kot starejši kolegi (-0,25).
Zaradi tega lahko našo trditev (H5), da mladina veliko pogosteje komunicira prek socialnega omrežja Facebook kot prek e-pošte ali sistemov za neposredno sporočanje ter da je takšen nacin komunikacije bolj prisoten med mlajšimi študenti, sprejmemo.
Uporaba mobilnega telefona je statistično značilno povezana s starostjo - mlajši anketiranči mobilni telefon uporabljajo pogosteje (0,35). Zanimivo, da ženske pogosteje uporabljajo e-pošto kot moški (-0,24), prav tako pogosteje pišejo na Fačebook zid (0,24). Obe
povezavi sta statistično značilni. Še ena ugotovitev, ki na proučevanem vzorcu odpravlja razlike med spoloma, ki so jo ugotavljale nekatere druge raziskave med slovensko mladino (Podovšovnik Axelsson 2009; Činkole in Brečko 2010).
Sklepna razmišljanja
E-kompetenča postaja vse pomembnejša za enakopravno vključenost državljanov v informačijsko družbo, zaradi česar je e-kompetenča kot prednostna naloga vključena v številne evropske pobude, raz-iskovalči in statistični uradi pa spremljajo podatke o e-vključenosti (izključenosti) posameznih delov populačije ter ugotavljajo vzroke za razhajanja. Veliko napora je vloženega tudi na področju oblikovanja kazalnikov za spremljanja informačijske družbe, tako na področju ponudbe, uporabe, kot na področju učinkov uporabe ikt. S prispevkom smo želeli raziskati nekatere učinke projektov za spodbujanje uporabe ikt v slovenskem šolstvu. Pričakovali bi, da se napori za vzpostavitev e-kompetentne šole kažejo tudi v e-kompetentnih maturantih, ki takšne šole zapuščajo in se vključujejo v terčiarno izobraževanje. Res je, da smo raziskavo naredili le na vzorču prvič: vpisanih študentov 1. letnika poslovne šole, vendar nam je obdelava rezultatov dala nekaj zanimivih rezultatov. Zanimivi pa so tudi statistični podatki o digitalni vključenosti in e-pismenosti slovenskega prebivalstva, predvsem mladih (podatki Eurostata in surs).
Medtem ko se Slovenija glede e-vključenosti v letu 2010 uvršča med povprečje držav Eu-27, pa še vedno zaostajamo za vodilno pet-najsteričo držav eu. Kljub primerljivi e-vključenosti slovenskih prebivalcev pa podatki Eurostata kažejo zaostajanje slovenskih uporabnikov računalnika in interneta v usposobljenosti uporabe računalnika in interneta za državljani Eu-27 in Eu-15 (pregledniča 1). Dostop do interneta in deklarativna uporaba računalnika in interneta tako ne kaže dejanske usposobljenosti za uporabo računalnika in interneta.
Slovensko povprečje uporabnikov računalnika in interneta je visoko predvsem na račun mladine (od 14. do 24. leta), saj so v tej skupini posamezniki, ki še niso uporabljali računalnika in interneta, zelo redki. Čeprav surs med redne uporabnike uvršča tiste, ki so napravo/omrežje/storitve uporabljali v zadnjih treh mesečih, je iz statističnih podatkov razvidno, da večina teh uporabnikov (čez 80 % oziroma čez 90 % med mladimi) internet uporablja skoraj vsak dan. Najpogosteje uporabljena storitev interneta, tako v celotni slovenski po-pulačiji, kot med mladimi, je e-pošta, čeprav je naša raziskava, izvedena med prvič vpisanimi študenti 1. letnika, pokazala, da je komu-
nikacija prek e-pošte in komunikacija prek sistemov za neposredno sporočanje najmanj priljubljen način komuniciranja. Mladina najpogosteje komunicira prek mobilnega telefona. Ta podatek je predvsem pomemben za razvijalce e-vsebin (tudi izobraževalnih), ki naj ponudijo čim več vsebin ravno prek mobilnega telefona.
Raziskava na vzorcu študentov poslovne šole je pokazala, da študenti dosegajo podpovprečno raven e-pismenosti, kar upravičuje našo odločitev o vnovični uvrstitvi računalniškega opismenjevanja v izvedbeni načrt poslovne informatike.
Raziskava je pokazala, da mladina najraje komunicira predvsem prek socialnega omrežja Facebook. Zanimivost naše raziskave je, da nismo ugotovili statistično značilnih povezav s spolom, kar na primer ugotavljata raziskavi Podovšovnik Axelsson (2009) ter raziskava Čin-kole in Brečko (2010). Obe raziskavi pri uporabi ikt dajeta prednost moškim.
Na vzorcu srednjih šol, ki so jih obiskovali anketirani študenti, smo dokazali pozitiven vpliv intenzivne rabe ikt na srednji šoli na računalniško in internetno pismenost dijakov, kar odgovarja na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka - le iz šol, ki si prizadevajo za intenzivno in učinkovito rabo ikt (t. i. e-kompetentne šole), bodo prihajali tudi e-kompetentni maturanti, kar pomeni, da bi to lahko bil eden od kriterijev za ugotavljanje učinkov projekta E-šolstvo po koncu projekta leta 2013.
Naš prispevek nikakor ni bil mišljen kot kritika srednješolskih programov, temveč bolj kot razmislek in prispevek k skupnim naporom za intenzivnejše in učinkovitejše usposabljanje mladine pri uporabi različnih računalniških orodij. Le tako bomo k e-kompetent-ni šoli, e-kompetentnemu ravnatelju, učitelju in računalnikarju dodali še e-kompetentnega maturanta (študenta), torej državljana, ki bo lahko enakopravno sodeloval in deloval v družbi znanja.
V prihodnje bi bilo zanimivo raziskavo ponoviti še na drugih poslovnih šolah, pa tudi na šolah iz drugih študijskih področij, predvsem pa na večjem vzorcu. Na takšen način bi lahko zasledovali dogajanje na področju e-pismenosti in sprejemali ukrepe za njeno izboljšanje.
Opombe
1.	Http://ro.sio.si/programro.html.
2.	Http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/.
3.	Http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/.
4.	Projekt E-šolstvo za obdobje 2008-2013, glej http://www.sio.si/sio /projekti/e_solstvo.html.
5.	Http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/projekt_e_kompetentni _ucitelj.html.
6.	Http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/opis_e_kompetenc /struktura_pridobivanja_e_kompetenc.html.
7.	E-podpora v okviru projekta E-šolstvo se vrši loceno za vzhodni del Slovenije (prijavitelj projekta je Pia, d. o. o., iz Velenja) in za zahodni del (prijavitelj projekta je Kopo, d. o. o., Nova Gorica). Vec o konzor-cijskih partnerjih na http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo /konzorcijski_partnerji.html.
8.	V zahodno regijo so uvrščene naslednje statistične regije: notranje-kraška, goriška, obalno-kraška regija, osrednje-slovenska in gorenjska regija, v vzhodno regijo pa: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnje posavska regija in jugovzhodna Slovenija.
9.	Nekateri za sposobnosti uporabe racunalnika in interneta uporabljajo tudi pojem digitalna pismenost.
10.	Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php /Information_society_introduced.
11.	V uporabi je tudi pojem digitalna vkljucenost, ki izhaja iz digitalne kompetence. islovar digitalno kompetenco opredeli kot »znanje, spretnosti, in motivi, ki so potrebni za ucinkovito izvršitev dolocene naloge ali rešitev problema z uporabo informacijske tehnologije«.
12.	Https://ec.europa.eu/digital-agenda/.
13.	Http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/fiche-dae .cfm?action_id=215&pillar_id=48&action=Action%2057%3A %2oMake%2odigital%2oliteracy%2oand%2ocompetences%2oa %20priority%20for%20the%20ESF.
14.	Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/information _society/data/main_tables.
15.	V nabor računalniških spretnosti so vkljucena naslednja opravila: a) kopiranje ali premikanje datoteke ali mape, b) uporaba »kopiraj« in »prilepi« za podvajanje ali premikanje podatkov znotraj dokumenta, c) uporaba osnovnih aritmeticnih formul v programu za delo s preglednicami, d) stisnjenje datoteke (zip), e) namestitev novih naprav, f) izdelava racunalniškega programa s poljubnim programskih jezikom. V nabor internetnih spretnosti pa so vkljucena opravila: a) uporaba iskalnikov za iskanje informacij, b) pošiljanje e-poštnih sporocil s priponko (npr. dokumentom ali sliko), c) objava sporocil v klepetalnicah, forumih ali novicarskih skupinah, d) uporaba interneta za telefoniranje, e) uporaba p2p za izmenjavo datotek (glasbe filmov idr.), f) izdelava spletne strani (European Commission 2008, 5.)
16.	Http://www.stat.si/tema_ekonomsko_infdruzba_informacijsko.asp.
17.	Podobne rezultate kaže tudi raziskava iz projekta »Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje ikt pismenosti«, ki ugotavlja, da je delež
15-letnikov, ki ne uporabljajo računalnik zelo majhen - le 0,4 % (Ve-hovar, Brečko in Prevodnik 2008, 84).
18.	Uporaba v zadnjih treh mesečih.
19.	V katalogu storitev e-šolstva najdemo seminar »Sodelovalno delo v spletniku (blogu)«, glej http://www.sio.si/sio/izobrazevanje/katalog _storitev_e_solstva.html.
20.	V letu 2009 je v starostni skupini med 10. in 14 letom svoj profil imelo 51,1 % otrok ter 68,5 % v starostni skupini med 16. in 24. letom. V letu 2010 pa se je delež povečal na 70,8% v mlajši skupini in na 76,8% v starejši skupini (glej http://www.stat.si/tema_ekonomsko _infdruzba_informačijsko.asp).
21.	Evropsko računalniško spričevalo (angl. ecdl - European Computer Driving Ličenče) - http://www.ečdl.si/.
22.	V ekonomskih gimnazijah dijaki izberejo najmanj dva sklopa (običajno tri) po 35 ur (Zavod rs za šolstvo 2008b).
23.	V učnih načrtih informatike za gimnazije se uporablja pojem digitalne kompetenče, ki jih mi opredeljujemo za e-kompetenče oziroma za e-pismenost.
24.	Http://www.mičrosoft.čom/.
25.	Mičrosoft zbirko ms Offiče Home and Students 2010 prodaja za 139 evrov, medtem ko je programski paket prek spletne trgovine http://www.mimovrste.čom/ mogoče nabaviti za 95,11 evra (kot uradno čeno navajajo 106,15 evra), kar pa je za večino uporabnikov kar prečejšen strošek.
26.	Http://sl.openoffiče.org/.
27.	Pri pripravi in distribučiji vprašalnika smo uporabili odprtokodno rešitev LimeSurvey (http://www.limesurvey.org/).
28.	Na majhen odziv so vplivali neveljavni e-poštni naslovi nekaterih študentov in vpis študentov zaradi pridobitve/ohranitve statusa študenta (t.i. navidezni vpisi).
29.	Na primer nastavitev strani, oblikovanje pisave, delo s slogi, izdelava kazala ali pripenjanje priponke k e-poštnemu sporočilu ipd.
30.	»Ne znam (1)«, »Sem že delal/-a, vendar pozabil/-a (2)« in »Znam (3)«.
31.	96,3 % anketirančev za urejanje besedil uporablja program ms Word.
32.	Http://www.apple.čom/iwork/.
33.	Http://www.gmail.čom/.
34.	Http://www.hotmail.čom/.
35.	Iz strokovnih gimnazij prihaja le 5 % anketiranih študentov.
36.	1 = ne komuničira, 5 = komuničira redno.
Literatura
Chaffey, D. 2007. E-Business and E-Commerce Management: Strategy, Implementation and Practice. 3. izd. Harlow: Prentiče Hall.
Cinkole, T., in B. Brecko. 2010. »Šolajoči in ikt 2010.« http://ikt.ris.org/
uploadi/editor/i27i23io8osolajoci3_report.pdf European Communities. 2007. Key Comptences for Lifelong Learning: European Reference Framework. http://ec.europa.eu/dgs/education _culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_en.pdf European Commission. 2008. "European Commission Working Paper and Recommendations from Digital Literacy High-Level Expert Group."e-Inclusion Ministerial Conference & Expo, 30th November-2nd December, Vienna, Austria. http://ec.europa.eu/information _society/eeurope/i20i0/docs/digital_literacy/digital_literacy _review.pdf
Eurostat. 2011. »Information Society Statistics.« http://epp.eurostat .ec.europa.eu/portal/page/portal/information _society/data/database. Fee, K. 2009. Delivering E-Learning: A Complete Strategy for Design,
Application, and Assessment. Philadelphia, pa: Kogan Page. Gerlic, I. 2010. »Stanje in trendi informacijsko komunikacijske tehnologije (ikt) v slovenskih srednjih šolah.« Projekt informatizacija slovenskega šolstva, Univerza v Mariboru. i2010 High Level Group. 2009. "Benchmarking Digital Europe 20112015: A Conceptual Framework."http://ec.europa.eu/information _society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/benchmarking_digital _europe_2011-2015.pdf »Maturitetni izpitni katalog za splošno maturo leta 2011.« 2009. Državna
komisija za splošno maturo, Ljubljana. Najdic, F., M. Podbršcek in V. Osojnik. 2007. "pti - katalog znanja: Infor-
matika.Žavod rs za šolstvo, Ljubljana. Podovšovnik Axelsson, E. 2009. Socialno-psihološki faktorji in družbene determinante računalniške in internetne pismenosti med slovenskimi osnovnošolskimi maturanti. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vehovar, V., B. N. Brecko in K. Prevodnik. 2008. »Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje ikt pismenosti.« Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Zavod rs za šolstvo. 2008a. »Ucni nacrt: informatika; gimnazija, splošna, klasicna, strokovna; obvezni predmet (70 ur), izbirni predmet (210 ur), matura (70 + 210 ur).« Zavod rs za šolstvo, Ljubljana. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje /ss/programi/2008/Gimnazije/UN_INFORMATIKA_gimn.pdf Zavod rs za šolstvo. 2008b. »Ucni nacrt: poslovna informatika; gimnazija, ekonomska gimnazija, obvezni in izbirni predmet (105, 70, 35 ur).« Zavod rs za šolstvo, Ljubljana. http://www.mss.gov.si/ fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/ Gimnazije/UN_POSLOVNA_INFORMATIKA_gimn.pdf