•o les io ■'S--en im icn !o -t- o\ Tek, na katerem zmagajo vsi Praznuje Tabor - občina mladih družin miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 31/Leto 67/Celje, 17. april 2012/Cena 1,10 EUR □ Oo polnega PA^ Mozicka brez mošnjičll» .¿«4 Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič Sindikalisti in vlada poo-ti-psmia-msiu.krepi mšm^ I ■ ■ Kaj bodo naposled zmleli dan pred sredo, še ni že na terenu i I 1 I I I ^^ povsem zakoličeno. Zato naše bralce seznanja-^ ^ mo, kako utegne prekinitev dela v pretežnem delu javnega sektorja vplivati na njihovo vsakdanje življenje. Kandidatov, ki bodo na koncu po|ze|cki Garant na obtičali z mlinskim kamnom okoli vratu, pa je prelomu Bo občina prevzela radeško papirnico? Našli smo Darina Vitanca iz Prebolda Zavod za zdravstveno varstvo na prepihu P Nastja in Jan v vodstvu Posnetek mlinskega kolesa je s tretje mlinarske nedelje, ki je bila avgusta leta 2009 na Dobrni. Jutri največja stavka doslej? Po petkovem zastoju nadaljevanje pogajanj z nepredvidljivim izidom V uredništvu smo skušali zbrati kar največ podatkov o tem, kako bo stavka javnega sektorja zgledala na Celjskem. Ker se v nekaterih sindikatih o natančnem poteku stavke še niso dogovorili, prav tako pa v vseh zavodih zaposleni tudi niso vključeni v sindikate (oziroma so člani različnih sindikatov), je enoten pregled nemogoč. Lahko se zgodi, da stavke v posameznem zdravstvenem domu ali vrtcu sploh ne bo čutiti, spet drugje pa jo bodo izvedli čisto po črki zakona, ki za posamezne dejavnosti določa, kaj morajo zaposleni kljub stavki vseeno opraviti. Zato priporočamo, da pred morebitnimi jutrišnjimi opravki v katerem od zavodov ali ustanov vnaprej preveriti, kako bo stavka organizirana pri njih. Že telefonski klic vas lahko reši dodatne nejevolje. Uredništvo Čeprav smo pričakovali mrzlična pogajanja in iskanje rešitev vladnih in sindikalnih predstavnikov praktično do tik pred zdajci, torej tudi konec tedna in vse do jutri zjutraj - je v petek vso slovensko javnost presenetila novica, da temu ni tako. Nadaljevanja pogajanj v petek ni bilo, ker nobena od pogajalskih strani drugi ni poslala vabila. Kljub napovedi, da naj bi znova sedli za mizo šele na dan stavke, v sredo, pa se je kolesje vendarle znova zavrtelo že včeraj. »Odgovore vlade na zahteve sindikatov javnega sektorja še pripravljamo, pripravljeni pa bodo čez uro ali dve,« je včeraj dopoldne povedal vodja vladne pogajalske skupine, minister za delo Andrej Vizjak. Kot je še pojasnil, je pripravljene odgovore predvidoma še isti dan (po zaključku naše redakcije, op. p.) obravnavala vlada, nato pa so jih poslali sindikatom. Pogajanja s sindikati naj bi se tako nadaljevala. A kdaj? Že včeraj ali danes? Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je v ponedeljek pojasnjeval, da se je koordinacija takoj, »že danes« pripravljena pogajati z vladno pogajalsko skupino, čeprav, kot je opozoril, še vedno nimajo besedila Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je podlaga za pogajanja. »Kljub temu bo koordinacija pripravila pismo za ministra Vizjaka, v katerem bomo predlagali, da začne takoj, še danes po 15. uri reševati spor s sindikati javnega sektorja.« Predlog Zakona o uravnoteženju javnih financ je vlada brez doseženega soglasja s sindikati sprejela v četrtek in ga medtem že poslala tudi v državni zbor. Javno naj bi bil objavljen včeraj, po napovedih pa naj bi posegel v več kot 40 področnih zakonov in zagotovil takšne prilagoditve v javnih izdatkih, da bi proračunski primanjkljaj letos znašal tri odstotke bruto domačega proizvoda. Med ukrepi naj bi bilo znižanje plač javnih uslužbencev v povprečju za 7,5 odstotka, višini plače prilagojeno izplačilo regresa, znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence, ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in sprememba normativov v šolstvu. Ob tem je vlada še napovedala, da je pripravljena predlog še spremeniti, če bi s tem dosegli večje družbeno soglasje ter da bi preprečili morebitni referendum. Zaradi napovedanih rezov v stroške države so se člani sindikatov javnega sektorja večinsko odločili, da izvedejo množično stavko in proteste. Tako bomo jutri priča eni najverjetneje največjih stavk v zgodovini države. Ta je zaenkrat napovedana za en dan, a od nadaljevanja pogajanj je odvisno, kako naj bi se zaključila. Od 32 sindikatov javnega sektorja je aktivno stavko napovedalo kar 23 sindikatov. Delo bodo prekinili oziroma bo vsaj v veliki meri zastalo pri zaposlenih v večini vrtcev, šol, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, lekarn, socialnih zavodov, stavki se bodo pridružili policisti, cariniki, gasilci in veterinarji, prav tako tudi v nekaterih kulturnih ustanovah, kot so knjižnice, galerije in muzeji. Natančen potek stavke bodo v posameznih sindikatih dokončno določili tik pred samim začetkom stavke. Tudi natančen podatek, koliko od 150 tisoč zaposlenih v javnem sektorju bo stavkalo, še ni znan, po ocenah pa naj bilo stavkajočih od 80 tisoč do 90 tisoč. Stavko na delovnih mestih pa bodo spremljali tudi protesti na ulicah. Tako pred vladno palačo v Ljubljani kot tudi v večini večjih slovenskih mest - v Celju naj bi se zbrali pet minut pred dvanajsto na Trgu celjskih knezov, v Velenju pa na Titovem trgu. IVANA STAMEJČIČ Ena izmed stavk v enem izmed podjetij na Celjskem, kjer so že zdavnaj ugasnila delovna mesta. Foto: GrupA (arhiv NT) Stavkovne zahteve javnega sektorja Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja je na Vlado Republike Slovenije naslovilo svoje stavkovne zahteve in oblikovalo 8-članski stavkovni odbor, ki ga vodi Branimir Štrukelj. 1. Zahtevamo ohranitev pravic javnih uslužbencev iz veljavnih kolektivnih pogodb. 2. Vlada naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo. 3. Vlada naj ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, raziskovanju in javni upravi. 4. Vlada naj enostransko ne odpušča javnih uslužbencev in ne znižuje plač, povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. 5. Vlada naj ne spreminja enostransko standardov in normativov. Nujna zdravstvena oskrba bo Tudi ostale oblike zdravstvene pomoči bodo v naših krajih, kot kaže, le malo okrnjene. TOREK SREDA ČETRTEK PETEK Zdravniki in zobozdravniki jutri ne bodo stavkali, saj se sindikat Fides stavki ni pridružil. Stavkali pa bodo v večini ostalih zdravstvenih sindikatov, zato se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo zagotovljena zdravniška oskrba. Splošnega odgovora ni, saj se vodstvo vsake bolnišnice in zdravstvenega doma s sindikati posebej dogovarja o delu med stavko, po informacijah, do katerih smo se uspeli dokopati, pa kaže, da v širši celjski regiji zdravstvena oskrba ne bo pretirano motena. V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva naj bi bila stavka med 9. in 15. uro. Zdravstveni delavci so po zakonu bolnikom tudi v času stavke dolžni nuditi nujno medicinsko pomoč in oskrbo, zato bo ta seveda zagotovljena v vseh bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Prav tako bodo, kot to določa zakonodaja, zagotovljene vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta in za starejše od 65 let. Od sedmih bodo stavkali štirje sindikati V Splošni bolnišnici Celje so se stavki od sedmih sindikatov pridružili štirje. Kot so sporočili iz bolnišnice, bo v času stavke delo potekalo kot ob nedeljah in praznikih. Nemoteno bodo tako delovale ambulante za nujno medicinsko pomoč, ambulante otroškega oddelka kirurških strok in ambulante otroškega oddelka. Poleg nujnih storitev ter storitev za otroke in starejše od 65 let bodo v bolnišnici nemoteno opravljali tudi vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in s porodom, prav tako pa tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. ANJA DEUČMAN V domovih upokojencev nedeljsko delo Stavki se pridružujejo tudi zaposleni v domovih upokojencev. Delo bo na dan stavke potekalo po nedeljskem urniku. To pomeni, da bodo varovancem nudili vso potrebno nujno oskrbo, ne bodo pa opravljali nenujnih del, kot je na primer kopanje. Prav tako bodo ta dan okrnjene delavnice, nenujne terapije _ Nedeljski režim dela bo, kot smo uspeli preveriti, tudi v domovih starejših na našem območju. 14 3 14 15 7 15 Vodstvo celjske bolnišnice se s sindikati še vedno dogovarja tudi za morebitno izvajanje ostalih, nenujnih zdravstvenih storitev, ki pa so bile načrtovane za dan stavke. Do zaključka redakcije iz bolnišnice še niso sporočili, ali naj pacienti, ki so naročeni za ambulantne in diagnostične preglede ter operacije, v sredo pridejo v bolnišnico ali pa jih bodo prenaročili. Če ste prav ta dan naročeni za pregled ali operacijo, vam svetujemo, da zavrtite telefon in povprašate po podrobnostih. V bolnišnici bodo aktualne informacije o delu med stavko sicer objavili tudi na svoji spletni strani. NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 Premik z okopov? V petek sta obe strani ostali vkopani, v ponedeljek je bilo tako na vladni, zlasti pa na sindikalni strani vendarle čutiti več pripravljenosti na dialog. Glede na zaključek naše redakcije, ko je treba časopis pravočasno predati v tiskarno, o včerajšnjem razpletanju seveda ne moremo poročati. A pred nami je zagotovo teden napetosti in soočenj vlade ter sindikatov. Otrokom ne bodo zaklenili vrat Za družine z majhnimi otroki bo zagotovo najbolj boleča stavka v vrtcih in osnovnih šolah. Kaj storiti? Vzeti dan dopusta (tisti, ki ga seveda lahko) in tako pokazati solidarnost z vzgojiteljico ali učiteljico svojega otroka? Kot smo izvedeli v celjskih vrtcih in šolah, to vseeno ne bo potrebno, saj prav nobenega otroka ne bodo pustili pred zaklenjenimi vrati. V vrtcih zelo ohlapno V treh javnih vrtcih v Celju bodo stavkali zelo različno. V Vrtcu Tončke Čečeve so se priključili stavki javnega sektorja, a stavkali bodo po svojih pravilih. Tako bodo vse enote odprli normalno po odpiralnem času, ob 6. uri pa na vse vhode obesili plakate »Stavkamo«, že vnaprej pa so na oglasnih deskah za starše objavili pojasnila sindikata vrtca o zahtevah sindikata. Otroke, ki bodo prišli v vrtec, bodo sprejeli, združili v sku- pine in bodo bivali v vrtcu tako kot vsak dan. Vzgojiteljice in njihove pomočnice bodo v vrtcu osem ur, ne bodo pa izvajale vzgojno-izobraževalnega programa. V igralnicah bo tako samo »igralni dan« (svobodna igra otrok brez vzgojiteljeve-ga poučevanja in sodelovanja), poskrbeli pa bodo za varno in umirjeno klimo med otroki ter tudi za njihove sprehode oziroma igro na prostem. V vrtcu ne bo krožkov in drugih dejavnosti, govorilnih ur, poenostavili bodo jedilnik, številu otrok pa ustrezno prilagodili tudi delo drugega tehničnega osebja. »V Vrtcu Anice Černejeve bomo na dan stavke poslovali v vseh enotah v okviru poslovalnega časa vrtca. Poskrbeli bomo za zadovoljevanje otrokovih potreb in sicer za prehrano, igro in gibanje,« je bila kratka ravnateljica Vanja Krašovic. V Vrtcu Zarja, kjer so še vse do zadnjega upali na dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, pa nam je ravnateljica Marija Grešak povedala, da bodo morebitno stavko izvedli v »tihi« obliki. »Odprte bodo vse enote in poskrbeli bomo za zadovoljevanje otrokovih potreb, kot so prehrana, igra in gibanje,« je dejala in dodala, da so s tem vse starše že seznanili. Osnovne šole enotno Vseh deset celjskih osnovnih šol se je dogovorilo za enoten pristop k jutrišnji stavki. O tem ter seveda tudi o razlogih, zakaj bodo stavkali, so že pretekli teden pisno obvestili starše svojih učencev. Tako bodo vsi učitelji in tudi tehnični delavci na svojih delovnih mestih med 7. in 15. uro preživeli osem ur. Vsa šolska vrata bodo sicer zaklenjena, a pred njimi bodo dežurali zaposleni, ki bodo vsakega otroka, ki ga bodo starši vendarle pripeljali v šolo, spustili naprej. Pouka za šolarje pa jutri seveda ne bo. IS V UE samo nujne zadeve V upravnih enotah bodo v času napovedane stavke javnega sektorja organizirali delo tako, da bodo izvajali naloge, ki so nujnega pomena. »Skladno z zakonom o stavki bomo zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij,« je pojasnil načelnik UE Celje Damjan Vrečko. Dodal je, da bodo, če stavka bo, resorna ministrstva v skladu s pozivom ministrstva za pravosodje in javno upravo UE posredovala usmeritve glede nabora upravnih nalog z njihovega delovnega področja, ki jih je kot nujne treba izvajati v času stavke. Verjetno bodo po poti občin Šentjur in Rečica ob Savinji, kjer ne bodo stavkali oziroma bo delo v občinski upravi potekalo nemoteno, šle še nekatere druge občine. »Tu smo zaradi občanov in si stavke ne moremo privoščiti,« je omenil rečiški župan Vinko Jeraj. Med tovrstne naloge bodo verjetno uvrstili izdajo dokumentov v nujnih primerih, tudi vpise v register prebivalstva in ali izdajo gradbenih dovoljenj, če se potrebujejo za pridobitev državnega ali evropskega denarja in podobne nujne zadeve. Podoben nabor nujnih nalog so v ministrstvih pripravili že v času predlanske stavke. Kot zanimivost omenimo, da med nujne zadeve sodi tudi sklepanje zakonskih zvez, če je bil datum vnaprej dogovorjen. Zaposleni naj bi bili na delovnih mestih, nekateri bodo skladno z določitvijo nujnih del in nalog, ne glede na stavko, tudi delali. US V Mestni občini Celje se bodo pridružili stavki. »Na podlagi sklepa o najavi stavke, ki smo ga prejeli s strani sindikata MOC in ga je sprejel republiški odbor Sindikata državnih organov Slovenije, je direktorica občinske uprave Tina Kramer izdala sklep, s katerim je določila seznam del in nalog, ki jih je potrebno v času stavke opravljati na mOc in pomenijo minimum delovnega procesa,« so povedali v celjski občini. Zaposleni bodo navzoči na delovnem mestu, kjer bodo opravljali nujne naloge, kako pa bo stavka dejansko izgledala, bo jasno šele v sredo. Stavki se bodo pridružili tudi v Mestni občini Velenje, kjer v sredo ne bo uradnih ur, zaposleni bodo sicer navzoči na delovnem mestu, izvajali pa bodo le tiste delovne naloge, ki pomenijo minimum za funkcioniranje organa. V bistvu bodo izvajali dela in naloge tako, da bo zaščiteno občinsko premoženje ter ne bo ogrožena varnost občanov. Zaradi stavke bo v sredo zaprta tudi Mestna blagajna v kletnih prostorih MOV. Glas poslancev Sonja Ramšak (SDS): »Stavke ne podpiram, ker menim, da moramo tudi javni uslužbenci in funkcionarji deliti težave v Sloveniji. Svojo ceno je že plačalo gospodarstvo, ki je izgubilo veliko delovnih mest. Pri teh varčevalnih ukrepih gre za znižanje plač in nekatere druge ukrepe, ki jih mora Slovenija sprejeti, da ne gre po poti grškega scenarija ter da se izvije iz težke ekonomske, gospodarske in socialne krize.« Marinka Plevčak (DeSUS): »Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje in povedati, s čim se ne strinja. Mislim pa, da je rezultat lahko veliko boljši za obe strani, če ga dosežemo s skupnim dogovorom.« Jakob Presečnik (SLS): »Stavka ne bo nič prinesla in ničesar rešila. Predvsem se je treba pogajati in najti kar najbolj pravične rešitve za tiste z najnižjimi dohodki. Več pa bodo morali prispevati tisti, ki imajo ali imamo višje plače.« Srečko Meh (SD): »Če stavka bo, se bom pridružil stavkajočim na Titovem trgu, saj podpiram to izražanje nezadovoljstva nad dogajanjem v Sloveniji.« US V zdravstvenih domovih brez večjih posebnosti Delo naj bi bilo jutri okrnjeno tudi v zdravstvenih domovih. A kot nam je povedala večina direktorjev zdravstvenih domov na Celjskem, pacienti stavke ne bodo prav dosti občutili. V praktično vseh zdravstvenih domovih v naših krajih bo delo potekalo nemoteno. Za nujno zdravniško pomoč bo poskrbljeno, ker stavka le del zdravstvenih delavcev, pa bodo opravili tudi večino naročenih nenujnih pregledov. Možno pa je, da bo delo v kakšni ambulanti potekalo nekoliko počasneje kot ponavadi. Če v kateri od ambulant zdravstvenih domov na Celjskem ne bo mogoče opraviti vseh naročenih pregledov, bodo domovi paciente o tem pravočasno, torej najkasneje danes, obvestili in jim sporočili nov datum za pregled. V zdravstvenih domovih kljub temu, da večjih motenj dela ne pričakujejo, pozivajo, da na dan stavke pomoč poiščejo le naročeni pacienti in tisti, ki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo. AD Cepljenja tudi na dan stavke Večina zaposlenih na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je včlanjenih v Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in tako bo stavka potekala tudi tam. A direktorica zavoda Alenka Štorman nam je sporočila, da se je s predsednico sindikata dogovorila, da bo delo potekalo tako, da kakovost ne bo trpela. Tako uporabniki stavke ne bodo občutili, saj bodo vse storitve, ki jih bodo na zavodu želeli opraviti na dan stavke, opravljene pravočasno in korektno. Stavka MOZ, PES IN PAJEK ^ Bori Zupančič »Ker oblast obtožuje, da javni sektor preveč cuza državo, vas seznanjam, fantje, da bomo danes ordinirale brez oralnega seksa Zamižali bodo na eno oko! Več kot kazni bo opozoril in zastojev - Stavka z omejenostjo »Na meji naj vozniki le pričakujejo daljše zastoje,« pravijo policisti, ki znajo v primeru jutrišnje stavke dodobra zagreniti dan marsikomu na cesti. Toda obenem pravijo, da stavka ni naperjena proti ljudem, ampak proti vladi. »Nihče ne bo zaradi stavke kakorkoli oškodovan, kdor bo potreboval pomoč, jo bo dobil,« pravijo v obeh policijskih sindikatih. A res je, da bo v državno blagajno priteklo manj sredinega denarja, ki bi bil drugače pobran iz denarnic cestnih kršiteljev. Policisti jutri menda ne bodo »samoiniciativno ugotavljali kršitev«. To si lahko razlagamo kot mižanje na eno oko v primeru cestnih prekrškov, čeprav je težko verjeti, da bodo policisti kar tako spregledali nekoga, ki bo ogrožal življenje drugih. Pri manjših kršitvah naj bi policisti dosledno izrekali le opozorila. »Bomo pa naloge, ki jih bomo opravljali, izvajali zakonito, strokovno in temeljito,« še dodajajo v sindikatih. Predvsem to menda pomeni »počasi«. Odločeni so stavko nadaljevati tudi po 18. aprilu in celo spremeniti stavkovna navodila in vse skupaj še bolj zaostriti. Sicer pa morajo policisti ne glede na stavko vseeno opravljati svoje naloge. Tako namreč piše v Zakonu o policiji, kjer je navedeno, da morajo varovati »življenja ljudi in premoženja, državne meje, odkrivati storilce kaznivih dejanj, vzdrževati javni red, urejati promet«. Prav tako morajo zagotoviti »minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacijah«, še dodaja Zakon o stavki. »Vse svoje naloge so v času stavke dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in tako, kot jim to določijo predstojniki,« piše v Zakonu o policiji. Kaj se bi torej zgodilo, če bi jim vodilni jutri naročili izvajanje kakšne akcije v prometu? »Načeloma v času stavke policisti tega ne bi izvajali,« smo dobili odgovor od policistov. Sicer pa policisti občanom svetujejo, da - če je možno - nekatere zadeve, ki jih lahko na policiji uredijo kasneje, prestavijo na drug dan. Oškodovančev predlog za pregon storilca se lahko poda v roku treh mesecev. Kaj pa sodišča? Na Okrajnem sodišču Celje se jutrišnja stavka za občane ne bo poznala, pravijo vodilni. Opravili bodo vse razpisane obravnave, tudi uradne ure bodo neokrnjene. Zakon o sodiščih sodnemu osebju omejuje njegovo pravico do stavke. Še vedno mora »opravljati delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejah ter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku«, je navedeno v 58. členu. Za Okrožno sodišče Celje velja enako. Predstavnica Sindikata delavcev v pravosodju za celjsko regijo Karmen Vran pravi, da bodo zaposleni prišli na svoja delovna mesta in spoštovali navodila omenjenega 58. člena. Pozivajo pa občane naj vse zadeve, ki jih nameravajo urejati na sodišču jutri, rajši preložijo na kakšen drug dan. Carina tudi na cestah Na meji bodo stavkali tudi cariniki. Tudi njihova stavka bo očitno bolj usmerjena v »papirje« in »temeljitejši« pregled tistih, ki bodo prehajali skozi mejne prehode. Nam je pa predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik povedal, da njihovo delo nikakor ne bo usmerjeno v načrtno daljšanje čakalnih dob na mejnih prehodih. Med drugim tudi zato, ker se zavedajo, da bi daljše čakalne dobe pri tovornih vozilih posledično povzročile tudi škodo v gospodarstvu zaradi dobave materiala podjetjem. A ker gre na mejah delo carinikov z roko v roki s policisti, lahko pričakujemo, da bo carina delala hitro, policisti pa počasi. Vseeno - zastoji bodo. Ne smemo pa pozabiti, da imajo cariniki svoje mobilne enote tudi v notranjosti države, kjer preverjajo voznike tudi zaradi odkrivanja tihotapljenja drog, živali, rastlin, preverjajo tudi ustreznost goriv. Zato se vozniki lahko nadejajo »teme-ljitejšega« carinskega nadzora tudi v notranjosti države. Parkirajte pravilno V stavko se bodo vključili tudi občinski redarji. Spomnimo, da so občinski redarji tudi z novo prometno zakonodajo Zaposleni v Poklicni gasilski enoti Celje (zaposlenih 56, od tega je 45 operativnih delavcev) so soglasno sprejeli, da jutri ne bodo stavkali in da bodo občanom zagotavljali servis brez omejitev. Tempo dela bodo upočasnili. dobili še več pooblastil in s tem tudi več delovnih obveznosti, zato jim nižanje plač seveda ne diši preveč. Sindikat redarjev Slovenije šteje okoli 100 članov, vsi celjski redarji vanj sicer niso vključeni (so pa verjetno v Sindikat Mestne občine Celje). Kot so nam povedali v sindikatu redarjev, naj bi ti stavkali na delovnih mestih, vsekakor pa na terenu. Izkoristili bodo pravico do pisnega in ustnega opozarjanja, torej za vsak prekršek le ne bodo pisali kazni. Kot to velevajo stavkovna navodila, se bodo v nujnih primerih vedno odzvali. Prav tako bodo svoje delo prilagodili stavki policistov, saj so v veliki meri pri delu soodvisni. Vojaki ne smejo Čeprav je blizu stavkajočim tudi mnenje vojakov, le-ti v stavki ne smejo sodelovati. 10. člen Zakona o obrambi jim to namreč prepoveduje. V členu je zapisano, da »med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke«. Zato je iz vojaških vrst že slišati, da če v stavki ne smejo sodelovati v uniformah, bodo pa stavkajoče podprli kot navadni državljani v protestih. Sicer pa sindikat ministrstva za obrambo podpira stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja. Zaporniki in stavka Zaporniki in priporniki v celjskem zaporu stavke paznikov ne bodo čutili. Tudi paznikom predpisi stavko omejujejo. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij namreč določa, da morajo med stavko opravljati vsa dela in naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave, pazniki pa morajo tudi spremljati in varovati zaprte in priprte osebe po odredbi sodišča. Torej tudi na sodne obravnave. »Spremljati jih moramo tudi v zdravstvene ustanove in še vedno jim moramo zagotavljati pravico do 2 ur sprehoda dnevno. Stavki se bomo seveda pridružili, a kljub temu spoštovali zakonodajo. Pazniki, ki jutri ne bodo delali, pa se lahko pridružijo tudi protestom,« pravi predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Zapora Celje Igor Skok. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA) UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Kako je s hrambo gradbene dokumentacije na UE Celje? Upravna enota Celje hrani v svoji stalni zbirki dokumentarnega gradiva vse gradbene zadeve, ki so nastale po začetku delovanja upravnih enot v letu 1995 in kasneje, razen projektno dokumentacijo, ki se po desetih letih od rešitve zadeve vrne investitorju. Prav tako hrani zadeve iz predhodnih let, kjer so investitorji fizične osebe (lokacijska dokumentacija, adaptacije, gradnje prizidkov, gradnje vrtnih ut in garaž, nadzidave objektov v lasti fizičnih oseb, legalizacija gradenj, priglasitve del in podobno). Zgodovinski arhiv v Celju odbere med vsemi zadevami tiste, ki so pomembne za arhivsko preučevanje, in jih po pregledu vseh zadev sam določi. Pri tem so arhivsko gradivo vsi javni in infrastrukturni objekti ter izbor individualnih objektov in naprav, ki jih arhivar sam določi. iVIed temi določi tudi nekatere vzorčne projekte individualnih gradenj, skupaj s projektno dokumentacijo, ki je stranke kljub vabilu niso prevzele. Med arhivsko gradivo sodijo adaptacije objektov starega mestnega jedra in vseh javnih in infrastrukturnih objektov, spremembe namembnosti objektov za poslovno dejavnost, gradnja in adaptacije poslovnih objektov... Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Doma bi rad ogradil parcelo z ograjo, visoko od 1,5 m do 1,8 m. Ali potrebujem za to kakšno dovoljenje ali soglasje soseda in ali je pomembno, kakšna je ograja? Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost spadajo ograje, nižje od 2,2 m, izjema so ograje za pašo živine, nižje od 1,5 m, med nezahtevne objekte, za katere morate pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Vendar morate najprej na pristojni občini preveriti, če je gradnja takšne ograje, ki jo želite postaviti, v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, ki velja za območje, na katerem leži vaša nepremičnina. Nekateri prostorski izvedbeni akti natančneje določajo obliko in velikost nezahtevnih in enostavnih objektov, zato je v takšnih primerih možna gradnja teh objektov samo ob upoštevanju meril, opredeljenih v določilih teh aktov. Po navedeni uredbi je tudi določeno, da če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče. Če pa je ograja medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo ter da ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo takšne ograje je treba pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen navedeni nezahtevni objekt, na območju varovalnega pasu oziroma na varovanem območju, mora investitor pred začetkom gradnje od pristojnega organa oziroma službe pridobiti pisno soglasje. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta vložite na pristojni upravni enoti, pri čemer je treba priložiti prikaz lege na zemljišču, da sta razvidna njegov florisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo. Promocijsko besedUo UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER Garantovi delavci pred zborom Garant na prelomu Strah pred negotovo prihodnostjo tudi med zaposlenimi v polzelskem Garantu Vse bolj očitno postaja, da se lomi tudi polzelski Garant, pohištveno podjetje z dolgoletno tradicijo. V petek so na zboru delavcev terjali jasne odgovore, kaj bo z usodo podjetja, ki gre po poti mnogih, žal tudi na Celjskem predobro znanih zgodb: imajo naročila, a nimajo denarja za nakup potrebnega materiala in surovin. Dogajanje v podjetju je delavcem podrobneje predstavila direktorica Simona Potočnik, ki položaj v Garantu enači z dogajanjem v mnogih drugih gospodarskih družbah. »Zaposlenim smo razložili položaj in tudi prizadevanja, da skupaj prebrodimo krizo,« je v petkovih jutranjih urah razlagala Potočnikova, mimo katere so prihajali »garantovci«. Simona Potočnik: »V Garant sem prišla pred dobrega pol leta in nisem pričakovala tako težkega položaja. Ves čas se borimo, da zagotavljamo likvidnost. Naprej smo poskušali sami, zdaj pa potrebujemo še pomoč koga drugega.« Niso bili zgovorni, le molče so skomigali z glavo in ome- njali, da se bojijo stečaja. In mogoče še to, da bi radi vedeli, pri čem so. »Žena je zaposlena v polzelski tovarni nogavic, tako da zdaj oba trepetava, kakšna bo najina usoda. V >štumfabriki< odpuščajo, sicer menda še ni na vrsti, pri nas pa tudi ne vemo, kako dolgo še bo. Da le stečaja ne bi bilo, da bi še lahko delali!« Plače. Takšne in drugačne Potočnikova je mirila delavce: »Še vedno verjamem, da ima podjetje možnost, da obstane. Že v petek smo objavili sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji. V tem trenutku bi Garant potreboval 3 milijone evrov za normalen zagon. Glede na pogovore z lastniki računam, da bo dokapitali-zacija uspešna, seveda pa bomo potrebovali tudi pomoč bank. Verjamem v podjetje, poleg tega pa res ne vem, kakšna bo prihodnost, če bodo vsa podjetja v gospodarstvu obupala. Tudi v Garantu zdaj o stečaju ne razmišljamo.« Največji, več kot 40-odso-tni lastnik Garanta je celjski Nivo, manjše deleže imajo še dve drugi podjetji ter nekaj fizičnih oseb. Že v začetku leta je imel Garant za več kot dva milijona evrov naročil, vendar jih niso mogli v celoti izpolniti. Lansko poslovno leto so zaključili s približno milijonom evrov minusa, ki ga je Potočnikova pripisala predvsem na račun čiščenja zalog. Tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta še čistijo skladišča, verjetno pa še kaj drugega, da bi razčistili tudi stanje v podjetju. V Garantu je trenutno 138 zaposlenih, nekateri so občasno tudi na čakanju in pričakujejo še petino marčevske plače. Za plače, ki naj bi bile izplačane v sredo, se uprava trudi, da bi nabrala dovolj denarja. Ob tem, ko spremljamo gospodarstvo in tam zaposlene delavce, je sreda prav ironičen dan: nekateri bodo stavkali, ker se nočejo odpovedati nekaj odstotkom svojih plač, drugi - in glede na to, da je v mnogih podjetjih 18. v mesecu plačilni dan - pa bodo trepetali, če bodo plače sploh dobili. Šepetanja ali »rekla-kaza-la«, ki jih je med Polzelani slišati o tem, da nekateri, predvsem lastniki, želijo namerno »spufati« Garant, ker naj bi bila spodaj izvir tople vode, pa so seveda že druga zgodba. US Foto: TT RRA še dela »Čeprav je Regionalna razvojna agencija Celje izgubila status razvojne agencije, še ne pomeni, da ne delamo,« je na dnevu odprtih vrat poudarjala Saša Lavrič, ki je vodenje »Klančnikove zapuščine« prevzela pred dobrima dvema mesecema oziroma minuli teden, ko je nekdanji direktor Boris Klančnik, znan predvsem zaradi spora z župani Savinjske regije, izstopil še iz Ritsa in Tehnopolisa. »O preteklosti ne bi veliko govorila, saj niti nisem bila v v Sloveniji, ko se je vse skupaj dogajalo. Preteklosti ne moremo spreminjati, naše misli pa so zdaj usmerjene v prihodnost,« je Lavričeva zaprla vrata za preteklim dogajanjem. RRA je tako zdaj prisotna na slovenskih in mednarodnih tr- gih, sodeluje z lokalnimi skupnostmi, sklepa posle s partnerji v tujini, saj veliko delajo na mednarodnih projektih _ Z dnevom odprtih vrat, ki je požel kar precej zanimanja, so želeli povedati, da so še tukaj in da so njihova vrata odprta za inovativne ljudi in ideje. »V RRA nudimo različne možnosti, imamo poslovne prostore na odlični lokaciji v Celju je nizala Lavričeva. V okviru agencije deluje Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije, v okviru katerega delujeta podjetniški in univerzitetni program. V prvem so v petih letih pomagali 160 podjetjem, od katerih jih v inkubatorju deluje še 57. Kot je omenil direktor inkubatorja Zdravko Praunseis, je selitev uspešnih podjetij v tujino poseben problem. Univerzitetni inkubator se ukvarja s prenosom znanja z univerze v gospodarstvo ter z naprednimi idejami. V petih letih so podprli 123 podjetniških idej, v inkubatorju jih ostaja še 36. Ravno v pomoči podjetjem, v povezavi z izkušnjami in znanjem zaposlenih, Bo občina prevzela papirnico? Včeraj se je na zboru zbralo 150 nekdanjih zaposlenih v družbi Radeče papir, ki so podprli idejo bivšega župana Matjaža Hana, da bi občina Radeče ustanovila podjetje, ki bi znova začelo z delom v papirnici. Glede na soglasje zaposlenih, ki so ostali brez dela, in tudi stečajnega upravitelja Boruta Sokliča je za danes v Radečah sklicana izredna seja občinskega sveta. Kot je napovedal Han, bi lahko v mesecu dni v resnici zagnali podjetje, ki bi vzelo v najem stroj štiri. »Pogovoriti se moramo z bankami glede poroštev, tudi zagonskega kapitala, in potipati trg. Stroj štiri bi najeli zato, ker je primeren za izdelavo papirja. Ideja je padla na plodna tla, saj predvsem želimo zagotoviti delo 150 delavcem, ki bodo v nasprotnem primeru trajno brezposelni, stroj štiri pa bo uporaben samo še za staro železo. Je pa seveda treba izvesti vse predpisane postopke.« Glede stroja pet je Han omenil, da se za njegov najem oziroma nakup zanima ugledna francoska družba Oberthur Technologies, kar v občini prav tako podpirajo. Delo s tem strojem je nekoliko drugačno, ker je odvisno od specifičnega trga oziroma se dela pridobivajo na mednarodnih javnih razpisih. US Rimske na prelomu Celjsko okrožno sodišče bo v prihodnjih dneh objavilo poziv k dokapitalizaciji Rimskih term. Kot je znano, Rimske Terme ob reprogramu posojil v višini 20 milijonov evrov za preživetje potrebujejo tudi svež denar, da preprečijo morebitni stečaj podjetja. Se pa očitno kažejo nasprotja med vodstvom družbe, ki je sicer v postopku prisilne poravnave, in upniškim odborom. Uprava je namreč kot zgornjo mejo povečanja osnovnega kapitala družbe določila 4 milijone evrov ter celotno zmanjšanje osnovnega kapitala, ki znaša več kot 22 milijonov evrov. Nasprotno upniški odbor predlaga samo 20-milijonsko zmanjšanje osnovnega kapitala ter kot najmanjši znesek dokapitalizacije navaja 2,5 milijona evrov. Celjsko okrožno sodišče se je med različnimi sklepi odločilo, da bo sledilo sklepu upniškega odbora, ki mu pri povečanju osnovnega kapitala daje prednost tudi obstoječa zakonodaja. US Mik prodira v tujino Vojniški Mik se je na sejmu v Nurnbergu s svojimi inovacijami uspešno postavil ob bok največjim proizvajalcem stavbnega pohištva. Na največjem svetovnem sejmu stavbnega pohištva so tokrat predstavili sistem odpiranja škatlastih oken. Produkt se je kot zanimiv pokazal že na sejmu Dom, v Nemčiji pa je pritegnil toliko pozornosti, da so jim zadnji dan celo skušali ukrasti patent okovja, a so jim to pravočasno preprečili. Inovacija je požela veliko zanimanja tudi med izdelovalci okovja. Sejem v Nurnbergu velja za stičišče razvoja in inovacij v branži. Več kot 750 podjetij iz več kot 30 držav je predstavilo svoje najnovejše izdelke in inovativne tehnologije, komponente in gradbene elemente. Med njimi je bilo letos tudi 9 slovenskih podjetij. Podjetje Mik, proizvajalec PVC, alu, les in les alu oken, se je sejma kot razstavljavec letos udeležilo prvič. Njihov cilj je bil predstaviti lasten prezračevalni sistem MlKrovent in pridobiti kompetentne partnerje za širitev poslov na tujih trgih. US Saša Lavrič je rojena Celjanka, ki je dve daljši obdobji živela v tujini, kjer je bila med drugim generalna sekretarka Slovenije za Expo 2010 v Šanghaju. Zdaj je našla nov izziv v Savinjski regiji. vidi Lavričeva prednost pred ostalimi. V agenciji je zdaj zaposlenih pet ljudi, če pa bodo uspešni pri prijavi na program za uvedbo socialnega podjetništva, bodo dodatno zaposlovali. US, foto: SHERPA Čimprej za denar V celjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo kmetovalce, naj čimprej oddajo subvencijske vloge. Letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog se bo končala 7. maja, z zamudnim rokom do 1. junija. V celjskem zavodu so lani vnesli več kot 10 tisoč subvencijskih vlog, doslej pa le malo več kot pet tisoč, zato preostale vloge še pričakujejo. Zaradi podobnega zaostanka po celi Sloveniji je ministrstvo že pozvalo vse vlagatelje, ki za izpolnjevanje zahtevkov potrebujejo pomoč kmetijske svetovalne službe, da se čim prej dogovorijo s svetovalci za pomoč. S tem se bodo izognili morebitni gneči in slabi volji v zadnjih dneh kampanje, ko se napoveduje stavka, kar bi znalo povzročiti precejšnjo gnečo in tudi zamude pri oddaji vlog. US RI:ll>ORTA;ieA NOVI TEDNIK Nova stanovanjska soseska Taborski gaj je med tednom bolj kot ne prazna, zaživi še le ob koncih tedna. Veroniko Deseniško utopili v Taboru Občina Tabor praznuje občinski praznik 24. aprila kot spomin na velike kmečke upore v 17. stoletju, ki so se začeli na gradu Ojstrica. V celjsko zgodovino se je Tabor zapisal tudi kot kraj, kjer so umorili Veroniko Deseniško. Grad Ojstrica je znan po zgodbi Veronike Deseniške, ki je bila na gradu dlje časa zaprta in nato tudi utopljena v kadi. Spet druga legenda pravi, da naj bi jo vrgli s skalnate pečine na sosednjem hribu Krvavica, ki ima še danes rdeče pobočje zaradi njene smrti. Kulturno-zgodovinske zanimivosti in neokrnjena narava ter turistične kmetije so priložnost, da turizem poleg kmetijstva v občini Tabor postane močna gospodarska panoga. V okviru celostnega razvoja podeželja imajo že pripravljene osnovne ideje za obnovitev gradu Ojstrica. Želijo si, da bi prenovili stolp, postavili maketo gradu in obnovili cesto. Ne le priseljenci, tudi psi V občini Tabor čedalje več mladih družin - Vzpostavljena devetletka izpolnila pričakovanja Občina Tabor je s svojimi dobrimi tisoč šeststo prebivalci ena najmanjših slovenskih občin. Kljub vsesplošnemu izseljevanju s podeželskih območij je občini Tabor uspelo trend izseljevanja obrniti v svojo prid. Meščani so v osrčju Spodnje Savinjske doline zaznali priložnost za kvalitetno življenjsko okolje. Tako so v občino prinesli svež veter, a po drugi strani tudi meščanske navade in s tem navzkrižje interesov. V zadnjem času se v javnosti večkrat pojavljajo ideje o združevanju nekaterih pristojnosti majhnih občin. Občini Tabor in Vransko že imata skupno občinsko upravo. Del stroškov prispeva Občina Tabor, preostali del Občina Vransko, 50 odstotkov materialnih stroškov pa krije Služba vlade za lokalno samoupravo inn regionalni razvoj. »Prednost je, ker ne potrebujemo toliko kadrov. Prav tako privarčujemo pri materialnih stroških,« razloži direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obreza, ki eno od prednosti majhnih občinah vidi v možnosti hitrega prilagajanja na spremembe. Zaradi ugodne občinske politike je nekaj let nazaj občina postala zanimiva za investitorje, ki so zgradili tri stanovanjske soseske. Prav ugodne cene nepremičnin in bližina avtocestnega omrežja so v občino privabile mlade družine iz urbanih središč. Priseljenci so prodali stanovanje v urbanih soseskah in s tem denarjem prišli do stanovanjske hiše v soseskah Taborski gaj in Plan-kov log, od koder se jih večina vozi v službo v Ljubljano. Tabor je tako postal spalno naselje za približno sto petdeset priseljencev. Poleg pridiha svežine so v kraj prinesli tudi meščansko miselnost, ki je tradicionalno kmečkemu okolju tuja. Z devetletko občina ponovno zaživela S priseljenci se je povečal delež šoloobveznih otrok, taborski vrtec pa je začel pokati po šivih. Letošnje šolsko leto je za Osnovno šolo Tabor prelomno, saj so ponovno vpeljali vseh devet razredov, kljub temu, da šola še vedno ostaja podružnica Osnovne šole Vransko. Do zdaj so se morali učenci v zadnje tri razrede devetletke voziti k pouku na Vransko. Z novo šolo, majhnim številom učencev v razredih in njihovim stikom z domačim krajem je občina pridobila veliko. Kraj je z devetletko bolj zaživel, saj šola prinaša tudi izvenšol-ske dejavnosti, ki združujejo učence in starše. V šoli sta dve kombinaciji, kar pomeni, da sta združeni dve generaciji. »Za število otrok v prihodnjih letih se nam ni treba bati, saj nataliteta v občini raste. Vsako leto je več novorojenčkov,« pojasni direktorica občinske uprave. Pasji iztrebki trn v peti domačinov Peščica priseljenih meščanov pozablja, da so se prese- Mlade družine z otroki in s psi so postale stalnica v občini Tabor. Direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obreza Dve desetletji Šentjurskega sejma V okviru občinskega praznika se bo od 13. do 24. aprila zvrstila vrsta prireditev. Vrh bodo dosegle v nedeljo, 22. aprila, s Šentjurskim sejmom. Na slavnostni seji v petek, 20. aprila, bodo podelili občinska priznanja. Letošnja priznanja Občine Tabor bodo prejeli Branko Lesjak za življenjsko delo na področju kulturnih dejavnosti, Drago Eberlinc za požrtvovalno delo na področju prostovoljnega gasilstva in Silva Pavline za požrtvovalno delo v Društvu upokojencev Tabor. Zlati plaketi prejmeta Družina Pintar- Mežnar iz Miklavža in Romana Strnišnik, srebrno Nataša Bergant in priznanje župana Društva žena in deklet občine Tabor. Občinski praznik občine Tabor že dve desetletji zaznamuje Šentjurski sejem, ki je osrednji dogodek vsako nedeljo pred občinskim praznikom. Starejši občani Tabor še vedno imenujejo Šentjur, saj se je nekoč imenoval Sveti Jurij. Od tod izvira tudi ime sejma, na katerem vsako leto razstavljavci iz Spodnje Savinjske doline prodajajo kmečke dobrote. Tudi letos se bo začel ob 8.00 s sejemskimi stojnicami in kmečko tržnico. Ob 10.00 bo parada z godbo, konjeniki, hmeljskimi starešinami, gasilci, društvi Občine Tabor in oldtimerji. lili na podeželje, kjer ljudje že stoletja živijo s kmetijstvom in kmečkimi opravili, med njimi tudi z gnojenjem in s škropljenjem. »Mislili so, da lahko spreminjajo občinsko zakonodajo. Prišli so v osrčje Spodnje Savinjske doline, kjer so polja in s tem tudi škropljenje. Ne morejo zahtevati, da se določena poljščina ne sadi oziroma se lokacija zaradi njih prestavi drugam. S tovrstnimi zahtevami razburjajo domače prebivalstvo,« razloži Saša Zi-danšek Obreza in nadaljuje, da njihove zahteve ne gredo niti skupaj z občinsko politiko, katere cilj je, da bi Tabor postal samooskrben. Želijo si, da bi se vrtec in šola oskrbovala iz lokalnih virov. Nekateri priseljenci bi celo radi določi- li pravila, kdaj lahko kmetje gnojijo oziroma ne. Na drugi strani je s priseljenci v Tabor prišla vrsta psov in njihovih pasjih iztrebkov, na katere lahko obiskovalec naleti kjerkoli, še posebej v okolici vrtca in šole. Pri tem lastniki psov pozabijo na zasebno lastnino. »Včasih je bilo v ožjem delu Tabora deset psov, zdaj jih je petdeset. Problem je, če se ponečedijo na travniku, kjer krmo kosimo in spravljamo. Če to poje govedo ali prašič, lahko dobi ikričavost,« razloži domačin Ivan Lukman, ki se je s priseljenci sicer dobro ujel. Občina namerava zadevo urediti z občinskim odlokom in namestiti koše za tovrstne iztrebke. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Med krajani Domačin Ivan Lukman, lastnik kmetije in član pevskega ter kulturnega društva: »Nekateri priseljenci so se v lokalno okolje vključili bolj spet drugi manj. Nekatere opazimo le, ko gredo v trgovino, spet drugi iščejo kontakt. Z njimi zelo dobro sodelujem, pri meni celo naročajo mleko. V kraju imamo veliko različnih društev, katerih člani so predvsem domačini. Ni ravno videti, da bi priseljenci radi zaživeli s krajem, saj je za njih Tabor bolj kot ne spalno naselje. Zavedam se, da jim večjega udejstvovanja v kraju ne dopuščajo službe, iz katerih se vračajo pozno popoldne.« Žiga Marko, osmošolec na Osnovni šoli Tabor: »Super je, da lahko tudi osmi razred obiskujem v Taboru. Letos pri pouku lažje sodelujem in več dojamem, saj nas je v razredu le 13. Obiskovanje pouka je za nas učence lažje v domačem kraju, kot se voziti v sosednjega. Popoldne pa se lahko brez problema udeležimo tudi interesnih dejavnosti.« Gradbišča ob Savinji od Luč do Laškega Začetek protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje po prvomajskih praznikih - »Državi denarja za 15-odstotni delež ne bo zmanjkalo,« zagotavlja minister Bogovič CELJE - Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in direktor celjske družbe Nivo Eko Klemen Senič sta v četrtek podpisala pogodbo za izvedbo lokalnih protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Celoten projekt je vreden 45 milijonov evrov, vrednost pogodbenih del pa znaša 35,6 milijona evrov. V družbi Nivo Eko bodo do konca meseca pripravili natančen terminski načrt del. Kot je ob podpisu pogodbe Šrot, je gradnja protipoplav-poudaril celj ski župan Bojan nih ukrepov na porečju Savi- nje dolgo pričakovan projekt, za katerega so si Celjani prizadevali vse od katastrofalne poplave leta 1990. Konkretne priprave so trajale od leta 2008, ko se je mestna občina s takratnim ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom dogovorila, da Do konca meseca bodo v podjetju Nivo Eko, ki je prevzelo izvedbo lokalnih protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje, izdelali natančen terminski načrt za vsa dela. Po prvomajskih praznikih se bodo vsaj prva pripravljalna dela začela tudi že na terenu. Delalo se bo na območju Luč, Celja z Vojnikom ter Laškega, najprej pa bodo stroji zabrneli pri marijagraškem ovinku pod Laškim in za gradnjo mostu »pri Ljubici« v Celju. »Za obe gradbišči imamo gradbeno dovoljenje praktično že v rokah,« je povedal direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič in dodal, da je 35,6 milijona evrov vreden gradbeni projekt zelo zahteven tudi zaradi velikega števila gradbišč oziroma delovišč, saj bo skupno potrebnih kar 36 gradbenih dovoljenj. Pred začetkom gradbenih del, ki jih bodo v podjetju in znotraj skupine Nivo opravljali tudi z drugimi pogodbenimi partnerji, zdaj po Seničevih besedah čakajo samo še na izbor nadzornika, ki bo v okoljskem ministrstvu izbran predvidoma 7. maja. Ohranjajo semena ŽALEC - Sredi marca je Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci) predstavila akcijo Štafeta semen, s katero je želela spodbuditi ohranjanje avtohtonih vrst semen pri nas. V prihodnjih dneh se bo akcija uradno končala s prireditvijo v eni od mariborskih šol, ki je prav v ta namen uredila vrt. To pa ne pomeni, da se različne aktivnosti, povezane z idejo štafete, ne bodo nadaljevale. Odziv iz različnih koncev Slovenije je bil namreč zelo dober, so rezultate akcije predstavili v soboto na Ekofejstu v Galiciji. Poudarili so, da je bilo časa za prijavo za sodelovanje malo, a kljub temu so pritegnili 33 šol in vrtcev ter aktivirali številne posameznike. V tem času so pripravili 50 različnih dogodkov, povezanih z izmenjavo, s sajenjem ali sejanjem in s tako imenovanimi pozitivnimi točkami širili idejo o pomenu sajenja avtohtonih slovenskih semen, ki jih je vse manj. Ocenjujejo, da je sodelovalo skoraj 2 tisoč ljudi, posebej pa so veseli odzivov med številnimi, ki se formalno sicer niso priključili akciji, so pa sporočali, da bodo prvič zasadili Direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič med podpisom pogodbe bo v imenu države pripravila potrebno dokumentacijo za gradnjo protipoplavnih ukrepov. »Celjski vložek 700 tisoč evrov se bo tako večkratno oplemenitil,« se je dan po občinskem prazniku ob podpisu pogodbe za »darilo« zahvalil župan Šrot. Poplavna varnost mesta vključno z območjem proti Vojniku ter z Lučami in Laškim bo bistvena večja, dokončno pa si bodo Celjani od strahu pred poplavami lahko oddahnili šele, ko bodo zgrajeni tudi suhi zadrževalniki na območju Spodnje Savinjske doline. Da v četrtek brez samoiniciativnosti Celjanov ne bi prišlo do podpisa izvajalske pogodbe, je poudaril tudi minister Bogovič. »Upam, da bomo uspešni še v drugi fazi in bomo lahko za naslednjo finančno perspektivo 2013-2020 pripravili ta projekt. Šele z ureditvijo suhih zadrževalnikov, za katere je zdaj v pripravi državni prostorski načrt, bomo resnično lahko rekli, da je živeti ob Savinji varno.« Bojazen, ki jo je na Celjskem zasejal nekdanji okoljski minister Roko Žarnic, češ da bi lahko bil v zdajšnji krizi pri izvedbi protipoplavnih ukrepov vprašljiv tudi državni 15-odstotni delež, je Bogovič odločno zavrnil. »V naložbenem delu proračuna imajo pomemben delež evropska sredstva, zato smo za projekte, ki so financirani iz kohezijskih skladov, zagotovili svoj delež. Ob tem smo kot rezervo oblikovali še postavko v višini sto milijonov evrov. Ta je namenjena za projekte, ki jih bomo še uspeli pripraviti do konca leta.« IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE vrt ali obdelali kos zemlje, da so izmenjali semena s prijatelji _ Ideja o štafeti semen je zamisel članice Ekoci Irene Rotar iz Velike Pirešice. Predlagala je, da vsak, ki sodeluje, od 33 avtohtonih slovenskih semen 11 le-teh po-seje, 11 jih zamenja z drugimi, ostale pa pošlje v semensko banko v Maribor. Organizatorji ugotavljajo, da je najbolj dragocen prenos znanja in izkušenj na najmlajše, ki so v akcijah z navdušenjem sodelovali in ki zdaj nestrpno pričakujejo, kaj bo zraslo iz semen. Hkrati je to učenje otrok o narodovem bogastvu ter o vrednotah, kot so skrbnost, potrpežljivost _ To pa so poleg postopnega uresničevanje ideje o samooskrbi neprecenljivi rezultati Štafete semen, so poudarili organizatorji, ki so vse delo opravili prostovoljno in brez sredstev. TC Foto: GrupA Dijaki, študenti in mladi brezposelni s Celjskega so podali predloge, kako izboljšati stopnjo zaposlenosti med mladimi in njihovo vključenost v družbo. Mladi s svojimi predlogi Poseben pozdrav članov Ekoci ob koncu novinarske konference o Štafeti semen, ki so jo predstavili: Vesna Weingerl, Matjaž Magajna, Maja Klemen Cokan, Irena Rotar, Katarina Hölzl, Peter Vipavc in Meta Vrhunc. CELJE - Mladi s Celjskega so v okviru Dialoga mladih v Celjskem mladinskem centru razpravljali s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti o svojem položaju in vključevanju v družbo. Dogodka se je udeležil tudi evropski poslanec Milan Zver, ki je podal svoj pogled na soudeležbo in zaposljivost mladih v sodobni družbi. Dijaki, študenti in mladi brezposelni s Celjskega so na delavnicah izoblikovali šest predlogov in ukrepov, ki bi po njihovem mnenju pomenili večjo vključenost in lažjo zaposljivost. Predlagali so bolj učinkovit izobraževalni sistem, ki bi spodbujal vpise na šolanja za deficitarne poklice. Izobraževanje bi po njihovem mnenju moralo biti bolj povezano z gospodarstvom, kar pomeni, da bi bilo v času šolanja več praktičnega pouka. Prav tako predlagajo, da bi se šole in mladinske organizacije bolj povezovale. Ker mnogi izkoriščajo socialno pomoč, se mladi zavzemajo za okrepitev inšpekcij nad socialnimi pomočmi. Med drugim so tudi izpostavili zastarelost javnega prevo- za, ki mlade z odmaknjenih območij postavlja v podrejen položaj. Predlagajo, da avtobuse linije, ki povzročajo izgubo, nadomestijo z manjšimi vozili in poenotijo vozovnice avtobusnega prevoza. Zavzemajo se tudi za gradnjo študentskega doma v Celju, saj je dijaški dom dotrajan in poka po šivih. Po besedah predsednice Kluba študentov občine Celje Ines Gabriel se mladi premalo vključujejo v debate, kjer imajo možnost izpostaviti svoje probleme. ŠO Foto: SHERPA Razstava Obrazi operete bo v Muzeju novejše zgodovine Celje ob bogatem spremljevalnem programu na ogled do konca oktobra. Odpihnjeni prah Projekt Jumum dokazal, da opereta (še) ni pozabljena glasbena zvrst S slavnostnim odprtjem razstave Obrazi operete in s slovensko premiero kratke operete Usanjano življenje skladatelja Leona Firšta in libretistke Anje Ivakič se je v soboto v Celju končal triletni projekt Jumum - Mla-di-glasba-muzej. Projekt, ki ga je finančno podprla tudi evropska komisija, je združil Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Poljsko, sestavlja pa ga potujoča razstava o opereti, in štiri nove kratke operete mladih skladateljev iz sodelujočih držav, pa še vrsta spremljevalnih prireditev. V projektu so zastavili več ciljev. Temeljni je seveda bil, da z zaprašene glasbene oblike spihajo prah, opozorijo na njene glasbene in siceršnje vrednosti ter se ponovno vprašajo, ali je opereta res zrela zgolj za arhive. S številnimi delavnicami, simpoziji, skladatelj-sko delavnico in z drugimi dogodki so v minulih letih v Bad Ischlu, Eggenfeldu in Celju omogočili tudi nastanek štirih novih kratkih operet izpod peres mladih skladateljev iz sodelujočih držav. A temeljna za celoten projekt je doslej največja evropska razstava o opereti, ki sta jo ob sodelovanju partnerjev pripravila Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje. Razstava je zdaj po postajah v Avstriji in Nemčiji kot krona in konec projekta tudi v Celju, nemške koreografinje Helge Hemale Fischer. Velik del razstave je namenjen zlasti spoznavanju tega, kaj opereta sploh je. Izjemno informativna in izobraževalna razstava, s katero so napolnili celotno spodnje pritličje muzeja novejše zgodovine in pri postavitvi in prezentaciji katere je izjemno delo opravil mladi Celjan Matija Kovač, bo na ogled do konca oktobra. Ob njej se bo dogajalo še marsikaj. Direktorica muzeja Tanja Roženber-ger Šega pravi, da se bodo spremni dogodki kar vrstili. »Spremni program namenjamo različnim ciljnim občinstvom, od mladih do glasbenih pedagogov. Del je otroški abonma, kjer bodo devet sobot otroci spoznavali različne segmente razstave in jo na interaktivni način podoživeli. Pripravljamo tudi vodstva po razstavi z učnimi listi, poseben del programa pa pripravljamo v času poletnih počitnic.« Tudi po zaprtju bo razstava ostala v Celju in v muzeju si prizadevajo, da bi postala stalna zbirka, ki bi bila vedno na ogled in ne bi končala v depoju. Prepričljiva zgodba in izvedba Dan, posvečen opereti, se je v Celju nadaljeval s slovensko premiero operete Usanjano življenje, ki je dokazala, da se tudi mladi v sodobnejšem glasbenem izrazu v tem glasbenem žanru še lahko najdejo. Leon Firšt je slabe pol ure trajajoče delo napisal, ko je imel 16 let. »Z današnjo izvedbo sem zelo zadovoljen. Zame je bila nekaj posebnega, saj se je zgodila v mojem domačem mestu. Bilo je, rekel bi - noro. Zame je bilo pisanje posebna izkušnja, a zdaj je za mano. Narejena je v celoti in ne bom je več spreminjal. Sem pa že pred novimi izzivi. Že maja bo na sporedu moj koncert za saksofon in simfonični orkester.« Firštovo Usanjano življenje odstopa od operetnih stereotipov - vedrega razpoloženja, barv, lahkotnih tematik. Zgodba namreč temelji na zelo resni temi. Anja Ivakič je libreto napisala po Borgesovi noveli Okrogle razvaline. Zgodba govori o Sanjalcu, ki si usanja idealno žensko, a ko jo ustvari, ne sam ne usa-njani lik ne preživita, saj ju za nedovoljeno početje kaznuje starec, ki je njun stvarnik. »Gre za arhitepijo Jungovske narave in vprašanje o naših pričakovanjih v svetu. Kaj si želimo in kaj dobimo. Tematika torej ni tipična. Je pa tipična struktura, vsebinska in glasbena. Zanimiva je, ker je po svoje sodobna, po drugi strani ohranja stik s tradicijo. Četudi traja le slabe pol ure, dopušča vse prave operetne pristope. Lahko bi vključili balet, obstajajo uvertura, dueti, ansamblsko petje, solistične arije. A vse to skozi oči danes 17-letnega komponista, ki živi tukaj in zdaj, v svetu svojih vrstnikov. Prav po tem Leonova opereta izstopa. Avstrijski skladatelj se je držal tradicionalne oblike in vsebine, nemški je v opereto pripeljal rok glasbo, poljski je ustvaril modernistično, že skoraj eksperimentalno glasbeno delo. Ponosni smo, da je s tem Celje v slovensko glasbeno zakladnico prispevalo novo delo.« je po premieri povedal Gregor Deleja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA kjer jo bo mogoče videti vse do konca oktobra. »Razstava raste s projektom in se dopolnjuje. Prostor se polni z izkušnjami prejšnjih postaj in novimi artefakti. Opereto skušamo s tem predstaviti obiskovalcu privlačno in prijazno - tudi z uporabo multi medije. V Celju je na razstavi že 11 postaj, ki se operete dotikajo z različnih zornih kotov,« pravi soavtor Gregor Deleja in opozori, da je na razstavi mogoče videti vse od njene zgodovine, štirih za partnerice v projektu še posebej pomembnih osebnosti - slovenskega komponista Marjana Kozine, avstrijskega Franza Leharja, poljskega tenorista Jana Kipure in Celjsko premiero operete Usanjano življenje so prepričljivo izpeljali dirigent Simon Dvoršak, kvintet Gamma in komorna zasedba Hiše kulture Celje. Vloge so peli ( z leve) basist Slavko Sekulič sopranistka Tanja Rupnik in tenorist Matjaž Stopinšek. Drugi z leve komponist Leon Firšt. Photoshop je temnica V Železarskem muzeju na Teharjah razstavlja Drago Cerovšek Drago Cerovšek razstavlja fotografije iz Toskane, z Irske in iz Londona. V Železarskem muzeju na Teharjah je na ogled nova razstava. Svoje fotografije je razstavil ljubiteljski fotograf in eden od ustanovnih članov Foto kluba Štore Steel Drago Cerovšek, fotograf 1. razreda Fotografske zveze Slovenije. Motive za tokratno razstavo je Cerovšek iskal v italijanski Toskani, na Irskem in v Londonu. Razstavljene fotografije potrjujejo, da ga zanimajo predvsem narava oziroma krajine in znotraj teh igra svetlobe, senc in barv. Fotograf pravi, da ima posebej rad sence in prehode iz temnega v svetlo ali obratno in dodaja, da so morda zato nekatere fotografije videti žalostne, a da mu je prav to všeč. V svojih delih avtor predstavlja zanimive poglede na pokrajino, kjer ni življenja oziroma živih bitij. Vsa dela so iskanje igre barv, svetlobe in senc. Uspela mu je celo, kar se zdi domala nemogoče, serija fotografij Londona brez ljudi (z izjemo ene fotografije). Koliko je na teh fotografijah realnega in koliko nastane s pomočjo računalniške programa Photoshop? »Kar nekaj prispeva obdelava fotografij. Popravljam saturacijo, rad imam bolj žive barve, poudarjam tudi kontraste. Veliko fotografiram tudi s filtri, kar morda daje videz nekoliko preveč živih barv. A to je tudi na razstavah zaželeno. Dandanes ne gre brez Photoshopa, pa saj ta program je v bistvu temnica,« pravi Drago Cerovšek. BRST, Foto: GrupA ZAMUDITE ^ ^ regijskega srečanja mladinskih gledaliških skupin Vizije, ki bo v četrtek ob 8.30 v Celjskem domu. Na letošnje Vizije so se uvrstile kar tri predstave 1. gimnazije v Celju - španski muzikal Hija de la Luna, Igra s pari in Šesti čut, četrto predstavo je pripravila konjiška mladinska gledališka šola KD Svoboda osvobaja in konjiške gimnazije - Kriplčki. Odigrali bodo igro Kaj to predstavlja. Vstop prost ^ iiiiiiHii.iii»ileiliiil(.coii '.railiiicelje.ciHii NPC KULTURA Dve usodi v kolesju časa Kako lahko dogajanje v nekem obdobju, na katerega nimamo vpliva, poseže v naše življenje, zaznamuje našo usodo in vpliva na naše preživetje? Kako ohraniti dostojanstvo, če si prepuščen ustrahovanju in zlorabam? Kakšna je cena, ki smo jo pripravljeni plačati za preživetje? Je lahko obračun s preteklostjo ključ do očiščenja? To so vprašanja, ki jih v romanu Očiščenje zastavlja pisateljica Sofi Oksanen, odgovore pa najdemo v pretresljivi zgodbi dveh žensk iz različnih generacij. Prva, Aliide Truu, je starejša Estonka, katere preteklost je krvava, druga je Zara, mlada Rusinja, žrtev trgovine z belim blagom, ki zbeži svojim mučiteljem in se zateče na Aliidin dom na estonskem podeželju. Zgodba nas nato popelje v dogajanje v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja, ko je življenje v Estoniji zaznamovala sovjetska okupacija, in se prepleta s sodobnimi dogodki v letu 1992. Pripoved se začne s prihodom Zare na Aliidin hišni prag. Bolj ko se ženski zbližujeta, bolj se odkrivajo povezave med njima in na dan pride tragična družinska drama, ki se je odvijala v letih najhujšega sovjetskega zatiranja. Aliidina sestra Ingel se namreč poroči s Hansom, ki je nemškega rodu in ki ga kot edinega moškega na svetu želi tudi Aliide. Ki pa ni nikoli uslišana. Zaradi Hansovega porekla in simpatiziranja z Nemci ga Sovjeti razglasijo za državnega sovražnika in grozi mu likvidacija. Aliide in njena sestra ga skrijeta, zaslišanja žensk ne dajo rezultatov. Zato Ingel z otrokom izselijo v Sibirijo. V hiši s Hansom, skritim v kleti, ostane Aliide, ki se medtem poroči s pomembnim partijskim funkcionarjem _ Neuslišana ljubezen prinese tragičen konec. Desetletja kasneje se pred Aliidino hišo pojavi Zara. Usoda posredno spet združi sestri. Aliide spozna, da je Zara, ki je želela študirati medicino in zaslužiti nekaj denarja, končala pa kot neprostovoljna prostitutka, vnukinja njene sestre Ingel. Spomini spet privrejo na dan in preden konča svoje tragično življenje, Aliide pomaga Zari tako, da obračuna z njenima preganjalcema in zvodnikoma. Vsaj Zara ima možnost, da skuša zaživeti v svobodi, tako, kot si sama želi, ne da bi ji drugi določali, kakšno bo njeno življenje. Zgodba je ves čas dinamična, a tudi kruta in pretresljiva. Bralca pritegne pripoved, ki se spretno giblje med spomini na čas po drugi svetovni vojni in se prepleta s sodobnostjo. Povojne estonske razmere so takšne, da se lahko na nek način v njih najdejo tudi slovenski bralci, ki so doživeli tiste čase, ali pa, če ne drugega, poznajo kakšno od zgodb o nesrečnih usodah ljudi, ki jih je zaznamoval čas povojnega obračunavanja, odvzemov premoženja, splošnega nezaupanja, vohunjenja, cenzure _ Tako kot je navdih za roman dobila pisateljica na obiskih pri estonskih starih starših, kjer je slišala tovrstne zgodbe. Med njimi tudi tisto o mladi sorodnici, ki se je po »zaslišanju« službe državne varnosti za vse življenje zavila v molk in osamo _ TATJANA CVIRN O avtorici: Sofi Oksanen se je leta 1977 rodila estonski materi in finskemu očetu in živi kot poklicna pisateljica na Finskem. Doslej najuspešnejši je njen roman Očiščenje, ki je izšel leta 2008. V tistem času je postal najbolje prodajan finski roman, prejel je mnoge literarne nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo tovrstno finsko nagrado. Francozi pa so avtorici podelili nagrado Femina za tuji roman. V slovenskem prevodu je roman izšel lani. Cas za knjige V Celju ves teden v znamenju dnevov slovenske knjige Prizadevni celjski organizatorji so tudi letos, kljub kriznim razmeram, ki puščajo s sredstvi kulturo na cedilu, pripravili slovenske dneve knjige. Začeli so se včeraj z odprtjem knjižne tržnice pod šotorom pred Mestnim kinom Metropol. V tednu dni se bodo zvrstile številne prireditve s predstavitvami knjig, stripov in filmov, za Celjane pa je najpomembnejše, da bodo knjige ta teden bistveno cenejše. Mogoče jih bo kupiti že od 50 centov naprej in tja do največ 15 evrov. V izvedbo slovenskih dnevov knjige v Celju sta se ob glavnem organizatorju, knjigarni in antikvariatu Antika, tudi letos vključila Osrednja knjižnica Celje in Mestni kino Metropol, prvič pa bo z akcijsko prodajo svojih knjig in literarnim večerom v dvorani Mohorka sodelovala tudi celjska Mohorjeva družba. »Izkoristili smo našo Mohorsko dvorano. V tem prostoru je do 21. aprila promocija več kot 200 naslovov knjig, ki smo jim občutno znižali cene. Obiskovalci lahko po njih v miru listajo in se odločajo za nakup. Ob tem smo pripravili še mohorski večer, na katerem bo jutri (sreda) dr. Jože Urbanija predstavil knjigo Soldat Klemen, v kateri opisuje usodo enega od slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko,« je povedala Zdenka Mastnak. Antika je ob knjižni tržnici pripravila še dan stripa, ki je prav danes (torek) in z njim obeležuje 85-letnico stripa kot osme umetnosti. Ob 17.30 bodo v knjigami predstavili novitete celjske stripo-vske založbe Studio Risar, zatem pa še grafični projekt Kenk. »Gre za zanimivo zgodbo Slovenca, ki je v ZDA in Kanadi popravljal kolesa in jih ob tem 3 tisoč tudi ukradel. Kazen je odslužil in ker je trenutno v domovini, smo to izkoristili za pogovor z njim in za predstavitev zanimivega stripa o tej njegovi zgodbi,« pravi lastnik Antike Božo Mulej. Osrednja knjižnica Celje se je v dneve slovenske knjige vključila s potopisnim predavanjem, z lutkovno predstavo in zlasti s celjsko premiero dokumentarnega filma o Celjanu dr. Brunu Hart-manu Na poti pride vse naproti. Mestni kino Metropol pa sodeluje s predstavami filmov, ki letos prvič niso namenjene filmom, posnetim po literarnih predlogah. Posebej zanimiv bo slovenski dokumentarec Dolge počitnice z zgodbo o slovenskih odpisanih. Dnevi slovenske knjige se bodo v Celju končali na svetovni dan knjige, prihodnji ponedeljek, ko Antika pripravlja dobrodelno akcijo Podarimo si knjigo za 1 evro, izkupiček pa namenja nakupu učbenikov za učence in dijake. Že po tradiciji bo zadnji dogodek namenjen glasbi. V četrtek, 26. aprila, bo v Mestnem kinu Metropol za navdušenje poskrbel Zoran Predin s svojo novo skupino CoverLover. BRST Di-fi fest Organizatorji že 5. festivala kratkega dijaškega filma Di-fi fest so na svojih spletnih straneh objavili razpis za sodelovanje na festivalu. Ta bo sicer šele oktobra, vendar je razpis v tem času potreben, da se dijaki odločijo za sodelovanje in začnejo pravočasno pripravljati svoje filme. Festival dijaškega filma je izšel iz festivala treh celjskih srednjih šol 3-KONS, namenjajo pa ga predvsem spodbujanju filmske in video dejavnosti mladih, predstavitvi njihove kreativnosti, organizatorji želijo z njim tudi izobraževati in vzgajati mlade na področju filmske umetnosti. Filmska vzgoja je v srednjih šolah namreč zanemarjena in prav zato je slovenska kinematografska art mreža, katere član je tudi Mestni kino Metropol, pripravila tudi strokovne podlage za filmsko vzgojo in jih posredovala srednjim šolam. Tudi med festivalom bodo vzgoji in izobraževanju posvetili posebno pozornost. Pripravljajo namreč delavnico, kjer bodo mentorji pri- javljene vodili skozi proces nastajanja filma: od načrta, scenarija, snemanja do montaže in avtorizacije. Na delavnico se lahko mladi že prijavijo, število udeležencev pa so omejili na pet ekip z največ tremi člani. Tudi za letošnji festival so organizatorji (ob 3-KONS festivalu še Mestni kino Metropol in Celjski mladin- ski center) razpisali temo. Glavni organizator Dl-fi fe-sta Aleš Brod namreč pravi, da mladi raje ustvarjajo na neko temo, saj je ta pravi ustvarjalni izziv. Letošnja tema je Hočem. Tudi letos bodo na festivalu podelili nagrade kosovel najboljšima filmoma po izbiri žirije in občinstva. BS PRODAJNA RAZSTAVA MOHORJEVIH KNJIG Od 16.4. do 21.4. 2O12 Vabimo vas v Mohorjevo dvorano Prešernova 23 a, Celje Od ponedeljka do petka od 9. doU. ure in v soboto od 8. do12. ure Dnevi komedije po dnevih komedije Slovensko ljudsko gledališče Celje je letos prvič pripravilo še niz gledaliških predstav, ki so jih naslovili Dnevi komedije po dnevih komedije. Občinstvo bo tako videlo še tri predstave. Že jutri, v sredo, komedijo Nežka se moži, ki je na minulem festivalu najbolj nasmejala občinstvo. V soboto bo oder SLG zavzel Tadej Toš s svojim stand-up nastopom, Maks seks šop ali Ni meja za pimpepka pa bo občinstvo videlo 25. aprila. Gerbičevo priznanje Brini Zupančič Celjska glasbena pedagoginja in skladateljica Brina Zupančič je letošnja dobitnica Gerbičevega priznanja, ki ga za izjemne dosežke podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol. Brina Zupančič je zaposlena kot učiteljica klavirja, glasbenega stavka, solfeggia in korepetitorka na osnovni stopnji Glasbene šole Celje ter na srednji stopnji umetniških oddelkov l. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje. Kot učiteljica klavirja poučuje tudi v Glasbeni šoli Skladateljev Ipavcev Šentjur. Izjemno se je uveljavila tudi kot skladateljica resne glasbe tako za odrasle kot za mladino. BS Znižali smo cene več kot 2 naslovom izdaj CeljskeMohorjeve družbe I 0 www.mohorjeva.org - Prva slovenska založba- Na štartu je bila precejšnja gneča, potem so se tekači in sprehajalci razkropili. Eni so bili hitrejši, drugi nekoliko počasnejši, ob tem pa so se podali še na tri različne trase, dolge 2, 4 in 8 kilometrov. Z gibanjem do zdravja Šmartinsko jezero prizorišče 4. teka Zdravo hujšam - migaj z mano Sobota aktivnostim na prostem zaradi čemernega vremena ni bila najbolj naklonjena, zato so v fundaciji Utrip humanosti zjutraj kar malce s strahom pričakovali, koliko tekačev in pohodnikov se bo ob Šmar-tinskem jezeru zbralo na že 4. teku Zdravo hujšam - migaj z mano. Deževalo na srečo ni in tako se je zbirni prostor kar hitro napolnil in ob 10. uri je štartno črto prečkalo več kot 200 tekačev in pohodnikov. S tekom oziroma hojo Zdravo hujšam želijo v fundaciji Utrip humanosti opozoriti predvsem na pomen zdravega življenjskega sloga, katerega osnova sta redna telesna aktivnost in zdrava prehrana. Kot opozarja članica uprave fundacije in zdravnica Jana Govc Eržen, je v celjski regiji debelost vse večji problem. »Več kot 40 odstotkov odraslih ljudi v naši regiji ima prekomerno telesno težo, ob tem pa je enak odstotek tistih, ki niso zadostno telesno aktivni, to pomeni vsaj petkrat na teden po pol ure,« pravi in dodaja, da lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo razvoj številnih bolezni. Dogodek za vse generacije Da se tudi veliko otrok in mladih ne giba dovolj, ugotavlja štirinajstletni Filip Komplet, ki je na tek prišel s prijateljem Edijem: »Imam sošolca, ki je vsak dan po šest ur za računalnikom, in to ni dobro. Sam veliko hodim in tudi kolesarim rad. Danes bom tekel in čeprav je bolj slabo vreme, je ozračje super.« Ne tek, temveč nordijska hoja je del vsakdana Borisa Antončiča, enega od številnih predstavnikov tretjega življenjskega obdobja, ki so se v soboto prav tako podali na progo okoli Šmartinskega jezera. »Vsako leto pridem na ta dogodek. Gibanje je pomembno, ker nam pomaga do boljšega počutja in zdravja,« pravi Celjan, ki se mu zaradi rednega gibanja ni treba spopadati s prekomerno telesno težo. V boj s kilogrami pa se je pred nekaj meseci podala Andreja Sivka, ena od dvajsetih udeležencev akcije naše medijske hiše (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. »Hujšarji se družimo tudi izven rednih srečanj in tako smo danes tukaj. Mislim, da smo res vsi uvideli, da je za zdravo hujšanje treba veliko gibanja, in sama se danes res dosti več gibam kot nekoč. Ne bomo pa tekli, odločili smo se za hojo in pravkar smo se dogovorili, da se bomo spopadli kar z najdaljšo, osemkilometrsko razdaljo,« pove vzgojiteljica, ki je od začetka akcije izgubila že šest kilogramov in pol. Šport, združen z dobrodelnostjo Ker je tek Zdravo hujšam rekreativnega značaja, poda- V dvoje gre lažje ^ tek o tem, kdo je prvi pritekel v cilj, sploh ni pomemben. Zmagovalci so vsi. Izpostaviti pa je treba dobrodelno noto dogodka. Prav dobrodelnost je namreč v središču fundacije Utrip humanosti. Zbrali so 1.104 evre in kot je zagotovil predsednik uprave fundacije Gašper Puhan, bo prav vsak cent namenjen šti- pendijskemu skladu, iz katerega zagotavljajo štipendije za mlade iz širše celjske regije, ki imajo raka. Podoben dogodek, imenovan Dober tek je zdrav tek, v fundaciji pripravljajo za 26. maj, ko se bodo ljubitelji teka in dobrodelnosti zbrali v Velenju. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Pred tekom se je treba dobro ogreti in na prireditvi je bilo, da je bilo še bolj zabavno, poskrbljeno za skupinsko ogrevanje. Teka Zdravo hujšam so se udeležili tudi »hujšarji«, ki sodelujejo v naši akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Takole veselo so bili razpoloženi, preden so se spopadli s progo. Najbolj prijeten je tek v prelepi in mirni okolici. Šmartinsko jezero je odlična kulisa. Ste že žonglirali z nogami? Footbag dobra priložnost za popestritev spomladanskih dni Topli spomladanski dnevi so na celjske ulice privabili staro in mlado, med njimi tudi Aleša Zariča in njegove prijatelje. Morda ste jih celo opazili v središču Celja, kjer z nogo odbijajo majhno žogico in pri tem izvajajo trike. Šport se imenuje footbag, njegov glavni pobudnik na Celjskem pa je ravno Laščan Aleš. Footbag je mlad šport, ki se je pred približno tremi desetletji rodil v Ameriki. Glavni poudarek je na izvajanju trikov z majhno mehko žogico s pomočjo nog. »Podobno je žongliranju z rokami, ampak pri tem uporabljamo noge in le eno žogico,« opiše Aleš Zarič šport, ki se v osnovi deli na footbag net oziroma footbag čez mrežo in footbag freestyle oziroma prosti slog. Slednjega, pri katerem gre za izvajanje trikov, vadijo v Celju. Majhne žogice, ki so polnjene s svincem, morajo biti mehke, da lepo sedejo na nogo. Kot pravi Aleš, je prednost footbaga, da se lahko z njim ukvarja vsakdo, saj ne potrebuješ posebne, predvsem pa ne drage opreme: »Preprosto vzameš staro nogavico, jo napolniš s kamenčki in brcaš s svojimi športnimi copati. Šele za resnejšo obliko je potrebno kupiti žogico in čevlje.« Krepijo mišice, nabirajo kondicijo Treninge si ljubitelji footbaga »pišejo« sami. »Ko je lepo vreme, odideš na igrišče, poskrbiš za glasbo in žogico ter treniraš, kolikor te je volja,« opiše Aleš treninge footbaga, na katerih lahko posameznik krepi mišice in tudi pridobiva kondicijo. A v prvi vrsti so zabava, čeprav se lahko ljubitelji udeležijo tudi evropskih in svetovnih prvenstev. »Slovenska pot se je na zadnjem prvenstvu končala v kvalifikacijah. Najmočnejši so Američani, Čehi, Finci in Poljaki,« razloži Aleš. V footbag netu ni težko določiti zmagovalca, saj žogica ne sme pasti na tla. Drugače je pri freestylu, kjer so točke odvisne od artistične in tehnične predstave. Tekmovalec ima dve minuti, da ob Pred ciljem na Svetini glasbeni podlagi z različnimi triki prepriča komisijo. Tudi v Sloveniji so tovrstna tekmovanja, vendar nastane problem, ker se nanje ne prijavi dovolj tekmovalcev. Tudi na Slovenija ima talent Vsi, ki ste spremljali prvo sezono oddaje Slovenija ima talen, ste lahko Aleša Zariča spoznali že tam. Studio je iskal ljudi, ki bi nastopali, in tako so našli Laščanove posnetke, na katerih izvaja footbag. »Vedno je super pokazati nov šport čim več ljudem,« pove Aleš in doda, da so prav mediji pomagali, da je footbag postal znan in popularen. Šport zahteva veliko predanosti. Najbolj motivirani so osnovnošolci in najstniki, saj je footbag nekakšna alternativa popularnemu nogometu. »Po eni strani sta si podobna, a po drugi strani popolnoma različna. Pri nogometu moraš premagati nasprotno ekipo, pri footbagu samega sebe,« izpostavi glavno razliko Aleš. Nogomet velja bolj za moški šport, podobno je tudi s footbagom, kljub temu so dekleta dobrodošla na treningih. Najbolj je primeren za ljudi, ki so naveličani vsakdanjih športov, ki zahtevajo veliko opreme in soigralce ter za vse tiste, ki si želijo nekaj novega. ŠPELA OŽIR Foto: TimE Šestič hodili po poteh Vrhovskega Anzeka Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je pripravil že šesti pohod Po Anzekovih poteh in prvič tudi srečanje godb na Svetini, s katerimi je bil povezan Ivan Ulaga. Pohod Po Anzekovih poteh je namenjen ne le rekreaciji, ampak tudi obujanju spominov na ljudskega godca in kapelnika »svetn'ske« godbe Ivana Ulago ali Vrhovskega Anzeka. Sicer pa je pohod po eni od poti, po katerih je hodil Anzek, ko se je udeleževal vaj različnih pihalnih godb. V soboto so pohodniki tako iz Laškega krenili čez Ojstro do Velikega Vrha, kjer je Anzekova rojstna hiša, nato pa pot nadaljevali do pokopališča na Svetini, kjer je pokopan. Na Svetini je bil konec pohoda, kjer so prvič pripravili tudi srečanje godb, v katerih je deloval ali bil kakor koli drugače povezan z njimi Ivan Ulaga - Vrhovski Anzek. ŠK Foto: VLADO MAROT 13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev Pomembneje se mi zdi brisati pot s čela kot prah z omar. V dežju in hladnem vremenu vadijo footbag v telovadnici, ob lepem vremenu pa na prostem - v parku in na igriščih. KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV POHODNIŠTVO 18. april ob 6. uri Pohod na Goteniški Snežnik, start pred Avtobusno postajo Velenje, info: PD Velenje (041 458 729) 19. april ob 7. uri Pohod na Golovec in Ljubljanski grad, start pred Avtobusno postajo Velenje, info: PD Velenje - Planinski krožek Univerze za 11. Življenjsko obdobje Velenje ( 031 860 664) 21. april ob 6. uri Pohod na Borovniški pekel, start pred AP Velenje, info: PD Velenje - Planinski odsek Premogovnik (031 550 032) 21. april ob 7. uri Pohod Slovenjajca< pravi Poredski, pred leti v paru s Cvetom Kosernikom gonilna moč na igrišču. Šok za šokom Dobovec je sicer v rednem delu 1. slovenske futsal lige pripravil prijetno presenečenje, saj je osvojil drugo mesto, toda že na prvi tekmi polfinala se mu je krepko zalomilo. Trije reprezentantje Dobovca so prvi šok doživeli v dresu Slovenije v Pragi na povratni kvalifikacijski tekmi za nastop na SP. Srčni in prodorni Rok Mordej meni: »Nič še ni odločeno. Namesto, da bi pri 2:1 dosegli še tretji gol, smo prejeli rdeč karton in zadetek. V torek moramo cc CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje »Odlično delo je potrditi!« Trener Gorenja Branko Tamše uspešno krmari svojo barko proti drugemu naslovu državnega prvaka. V soboto je njegovo moštvo brez preglavic ugnalo Krško. Potem pa ste sedli pred mali ekran. Kaj ste opazili na derbiju v Bonifiki? Zdelo se mi je, da so si Koprčani bolj želeli zmago. Obnašali so se, kot da jo krvavo potrebujejo. Igra je bila dokaj všečna, Celjani pa niso popuščali. Boljša dnevna forma in domača dvorana sta nagnili tehtnico v korist Primorcev. Do zaključka prvenstva bomo sličnih tekem, ki služijo promociji našega rokometa, videli še kar nekaj. Perič? Ne, nimam nobenih informacij, kaj je z njim. Želim si, da bodo vsi moji igralci zdravi. Zavedam se, da ima Celje tri vrhunske vratarje, a tudi mi. Praktično ste že državni prvaki, teorijo lahko potrdite jutri. Za nami je odlično opravljeno delo, ki pa je že preteklost, treba ga je še potrditi. Zavedamo se moči Celja na svojem terenu. Storilo bo vse za zmago. Mi si želimo odigrati dobro, v goste pa prihajamo z enim, a jasno določenim ciljem, torej da zmagamo. Od tega ne bomo odstopili. Upam, da bo zmagal rokomet. V kolikšni meri bi vam delo otežil morebitni sredin poraz? Ostalo bi vam šest točk naskoka in s tem bonus še za kakšen spodrsljaj ^ Ne morem vam odgovoriti, kajti razmišljam le o derbiju, ki je pred nami. Iskreno rečeno, po glavi mi roji le jutrišnji obračun in to želim prenesti tudi na svoje igralce. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA treba Branko Tamše je leta 2009 že dvignil »kanto«. omacega v c Uroš Kroflič je pred odmorom dosegel izenačujoči gol za črno-bele. z zmago ohraniti upanje na finale. Upam, da nam bo sreča naklonjena.« Gaj Rosič, reprezentant v dresu Opla-sta, se sicer zaveda, da je kaj lahko pred njegovim moštvom le še ena pot v slabe štiri ure oddaljeni Rogatec: »Toda o tem niti slučajno ne smemo razmišljati. Dobovec je bil pred nami na lestvici, v petek je imel možnost pri 2:1 >zapreti< tekmo. Naša klop je morebiti za odtenek kakovostnejša. Alen Mordej je pomemben del Dobovca, toda če se bomo zanašali na njegovo odsotnost, se nam ne piše dobro.« Po današnjem večeru bo znanega več, polfinalna serija se bo vsekakor (za tekmo ali dve) preselila v Kobarid. Če bo izid v zmagah 2:2, bo odločilni obračun v Rogatcu; če se do njega Dobovčani dokopljejo, bo to ocenjeno za podvig. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Neuspešna šok terapija v Laškem Košarkarji Zlatoroga so bili na domači tekmi s Krko povsem nemočni in so izgubili kar z 69:46. Elektra je bila blizu presenečenja nad Unionom Olimpijo, a je v prestolnici izgubila z 72:68. Jutri bo »pivovarski« obračun. Laščani so v letošnji sezoni podrli še en mejnik. Proti Krki so dosegli le 46 točk, kar se jim še ni zgodilo. Do tekme z Novomeščani je bil spodnji mejnik na tekmi z Unionom Olimpijo v sezoni 1996/97, ko so dosegli 50 točk. Cilj še vedno dosegljiv Tokrat so bili proti Krki brez možnosti, ko je po odhodu Ivana Sunare dirigentsko palico prevzel dosedanji pomočnik Ervin Dragšič. Imeli so skromen, le 26-od-stotni met iz igre. Ob polčasu so zaostajali za 11 točk, v nadaljevanju pa dokončno popustili in doživeli četrti poraz v ligi za prvaka. Še vedno ostajajo v boju za četrto mesto, ki pelje v polfinale. Boj bo bržkone vse do konca neizprosen. Trde roke Sunare ni več, Dragšiču bo težko v zadnjih štirih krogih. »Krka je izkoristila vse naše slabosti v napadu in v obrambi. S 46 točkami tekme ne moreš dobiti. V obrambi smo sposobni te ekipe držati okrog 60, 70 točk, a žal jih v tem trenutku ne moremo dati več. To je naš največji problem. Vsi smo Najbolje se je pod tivolskima obročema v dresu Elektre znašel Mensud Julevič. pričakovali, da bo današnja tekma posledica pozitivnega šoka, a obrnilo se je drugače in tega sem se zelo bal. Kljub temu ne bomo obupali, saj vemo, kaj je naš cilj in katere tekme moramo zmagati. Še vedno imamo vse v svojih rokah. Bomo pa morali dvigniti samozavest igralcev,« je dejal Dragšič. O svojem krstu na mestu glavnega trenerja pa je pripomnil: »Ne moreš izbirati trenutka, kdaj boš dobil priložnost. Vesel sem, da sem jo dobil. To mi je v veliko čast, saj sem tukaj preživel štiri leta kot igralec, med najlepšimi časi laške košarke. To so bile moje želje, sanje _ Neugodno je dobiti ekipo v roke pet krogov pred koncem lige za prvaka, a potrudil se bom, da se uvrstimo v polfinale, ki je nedvomno dosegljiv.« Dvomestno število točk je dosegel le Nejc Strnad, ki je s srčnostjo in nepopustljivo-stjo znova pokazal, kako se bori za barve kluba: »Krka je dokazala, da je boljša. Kar se tiče nas _ Želja je bila po moji oceni prevelika in na koncu je odločila kakovost. Gostje so prišli do povsem zaslužene zmage. Zdaj se bo treba maksimalno pripraviti na zadnje štiri tekme in narediti vse, kar je v naših močeh. Smo profesionalci in garati moramo do zadnje sekunde na zadnji tekmi, potem pa bomo videli, kaj bo to prineslo.« Zlatorog bo jutri gostil Olimpijo, Krka že drevi Šentjur. Elektra ne popušča Šoštanjčani nadaljujejo z odličnimi predstavami. Zasedba Gašperja Potočnika je bila tokrat na pragu še enega izmed presenečenj v ligi za prvaka, a se na koncu ni izšlo po njenih željah. Olim-pija, ki se je na prvi tekmi v Šoštanju srečno izvlekla, je v Tivoliju ob polčasu vodila za osem točk (41:33), potem pa je Elektra v tretji četrtini prikazala odlično igro in jo dobila s 24:11 ter pred zadnjimi desetimi minutami vodila s 57:52. Imela je celo napad za zmago pri zaostanku za dve točki (68:70). Žiga Zagorc je poizkusil z metom za tri točke, vendar žoga ni našla cilja, po hitri osebni napaki pa je Murič z zadetima prostima metoma postavil končni rezultat tekme. V dresu Elektre, ki bo jutri odpotovala v Domžale, je Mensud Julevič dosegel 19 točk. MITJA KNEZ Foto: GrupA Gorenje lahko (dokončno) slavi že v Zlatorogu Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Kopru doživeli poraz. Cimos je bil v 4. krogu lige za prvaka boljši z 29:24. Gorenje, ki je z 31:22 ugnalo Krško, je praktično že državni prvak. Velenjčani imajo osem točk prednosti pred Celjani, Koprčani zaostajajo še za dodatne štiri. V soboto so krenili silovito (3:0, 4:1, 5:1), preobrat pa je začel Borut Mačkovšek po zadetku s »cepelinom«. V 20. minuti so Celjani - brez poškodovanega Dejana Periča - vodili z 10:8. Šele po štirih zapored prejetih zadetkih je trener Vladan Matic zahteval minuto odmora, nakar so njegovi varovanci prejeli še enega - 13:10. V 40. minuti je pravočasno reagiral pri zaostanku z 20:16, med navodili pa dejal: »Pustite ju, naj sodita, kar hočeta Razigral se je Nejc Poklar, pregovorno razpoložen v celjsko - koprskih derbijih, bodisi v enem bodisi v drugem dresu, toda poraza se ni več dalo preprečiti: »Naša obramba ni bila dovolj dobra, da bi nam omogočila lahke gole v protinapadih.« Za 28:23 je bivši član Celja Matjaž Brumen združil »cepelin« in »suhi list«. Jutri bo imel izjemno visok motiv vratar Matevž Skok, saj bo skušal svojemu bivšemu klubu preprečiti končno zmagoslavje že v Zlatorogu. Z zmago bi se Celjani približali Gorenju in obdržali razliko proti Ci-mosu. DEAN ŠUSTER Rokometašice velenjskega Veplasa so v Brežicah osvojile tretje mesto v slovenskem pokalu. Po sobotnem polfinalnem porazu z Zagorjem za šest golov so nato premagale Krko z 29:24. Branka Zec je zbrala 14 obramb, Sabina Halilovič je dosegla 10 golov, Nives Fatkič 9. Najboljši strelki turnirja sta bili Celjanka v dresu prvaka Krima Alja Koren in Velenjčanka Halilovičeva, njena soigralka Branka Zec pa najboljša vratarka. cc CINKARNA PANORAMA NOGOMET 1. SL, 30. krog: Koper - Celje 0:0, Rudar - Maribor 0:2 (0:0); Lesjak (64), Berič (80), Nafta - Mura 0:3 (0:1), Domžale - Triglav 0:1 (0:1), Hit Gorica - Olimpija 2:3 (0:1). 2. SL, 21. krog: Dravinja - Šmartno 2:1 (0:1); Bolja-novič (53), Črnic (90); Jahič (26), Aluminij - Šampion 1:1 (1:0); Ploj (35); Vodeb (70). Vrstni red: Aluminij 50, Dob 40, Šenčur 33, Interblock 30, Krško 29, Radomlje 26, Bela krajina 22, Šampion, Šmartno 20, Dravinja 16. 3. SL - vzhod, 18. krog: Kovinar Štore - Čarda 1:1 (1:0); Pi-žir (39), Zreče - Malečnik 0:0. Vrstni red: Zavrč 49, Čarda 32, Dravograd 31, Malečnik 29, Stojnci 27, Kovinar 25, Veržej 24, Zreče, Tromejnik 23, Bistrica 22, Odranci 20, Paloma 18, Grad 16, Rakičan 15. Štajerska liga, 18. krog: Šmarje - Šentjur 5:1 (1:1); Vraničar (15, 70), Oparenovič (57), Neskič (76-11 m), Debelak (90); Oset (4). Vrstni red: Šmarje, Pesnica 42, Podvinci 35, Drava, Pohorje 34, Marles hiše, Peca 24, Kovinar Tezno 22, Šoštanj 17, Šentjur 16, Krško B 13, Koroške gradnje 12, Ormož 10, Poljčane 9. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 1. tekma: Dobovec - Oplast 4:6 (2:2, 1:1); Kroflič (22), Drob- ne (34); Marot (6 m), Vojsk (6 m). 1. SL, za obstanek, 1. krog: Nazarje - Slovenske Gorice 5:4 (3:2); Metulj (14, 31), Bano-všek (16), Urtelj (19), Cigljar (32). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 4. krog: Gorenje - Krško 31:22 (16:9); Dolenec 10, Melič, Medved, Miklavčič 4, Gams, Cehte 3, Dujmovič 2, Šimič 1; Lazovič 4, Cimos - Celje Pivovarna Laško 29:24 (15:12); Krivo-kapič 8, Brumen 7; Žvižej 8, Poklar 4, Toskič, Mačkovšek 3, Marguč 2, Metličič, Poteko, Mlakar 1. Vrstni red: Gorenje 47-1, Celje 39-8, Cimos 35-13, Trimo 24-24, Maribor 19-29, Krško 17-31. Pokal RZS (ž), zaključni turnir, polfinale: Zagorje - Veplas Velenje 25:19 (11:11); za 3. mesto: Veplas - Krka 29:24 (12:14); Halilovič 10, Fatkič 9, Sivka 7, Hrnčič 2, Naglič 1; Ačkar 8, Čigoja 5. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog: Zlatorog - Krka 46:69; Strnad 13, L. Lapornik 8, Škifič, Panič, Vujasinovič 5, Dimec, Omič 4, M. Lapornik 2; Pavič 14, Dragič 12, Union Olimpija - Elektra 72:68; Murič 16, Thompson 14; Julevič 19, Horvat 15, Zagorc 14, Nuha-novič 11, Lelič 7, Bukovič 2. Vrstni red: Union Olimpija, Helios 11, Krka 10, Elektra, Zlatorog 8, Šentjur 6. 1. SL (ž), za prvaka, 9. krog: Ježica - Athlete 46:85; Rupnik 18, Belak 6; Orozovic 20, Trebeč 18, Macura 11, Gabrovšek, Gajic 10, Bošnjak 9, Oblak 7. Vrstni red: Athlete 53, Triglav 51, AJM, Ilirija 43, Grosuplje 41, Ježica 35. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 17. 4. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog, Novo mesto: Krka - Šentjur (19). 1. SL (ž), za prvaka, 10. krog, Celje: Athlete - Triglav (19). MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 2. tekma, Rogatec: Dobovec - Oplast (20). Sreda, 18. 4. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog, Laško: Zlatorog - Union Olimpi-ja, Domžale: Helios - Elektra (19). 1. SL, za obstanek, 8. krog: Maribor - Rogaška (18), Ško-fja Loka: Mercator - Hopsi (19). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19). Zavodi za zdravstveno varstvo sodijo v lokalno okolje! Jih bo država preselila v Ljubljano? Pred kratkim je odjeknila novica o reorganizaciji območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Združili naj bi jih v novonastalo agencijo za zdravje, pod njenim okriljem pa naj bi poleg zavodov za zdravstveno varstvo delovali še inštitut za varovanje zdravja ter javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Z ministrstva za zdravje podrobnejših informacij, kaj prinaša združevanje, nismo dobili, sporočili so nam le, da je ukrep posledica reorganizacije nekaterih ministrstev, kar je predlagala vlada. Podrobnosti naj bi javnosti predstavili v prihodnjih mesecih, mi pa smo se o napovedih države pogovarjali z direktorico Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Alenko Štorman, ki nam veliko odgovorov ni mogla podati. Poudarja pa, da zavodi za zdravstveno varstvo brez dvoma morajo ostati v lokalnih okoljih. Ste bili območni zavodi za zdravstveno varstvo vključeni v pripravo ukrepa reorganizacije? Zavodi v pripravo ukrepa reorganizacije nismo bili vključeni niti nismo bili seznanjeni s to namero. Za domnevni sklep vlade o reorganizaciji, ki naj bi se nam obetala s prvim januarjem 2013, smo izvedeli iz medijev. Ob vsebini teh novic smo bili na zavodu zelo presenečeni. Začudeni in ogorčeni smo bili, da se takšna reorganizacija načrtuje brez vednosti in aktivnega sodelovanja izvajalcev na področju zagotavljanja javnega zdravja. Pa sploh veste, kdo je pripravil ta predlog reorganizacije? Ministrstvo za zdravje? Po navedbah ministra za zdravje Tomaža Gantarja je ta predlog pripravilo ministrstvo za javno upravo. Strokovnjaki s področja javnega zdravja v pripravo strokovnih podlag, ki bi lahko bile osnova za spremembe v organizaciji, nismo bili vključeni. O reorganizaciji se je v naši stroki govorilo pred približno petimi leti, vendar je bilo gradivo, ki ga je takrat pripravilo ministrstvo za zdravje, za delovanje javnega zdravja neustrezno. Če so morda to gradivo zdaj uporabili kot izhodišča za reorganizacijo, te podlage tudi danes niso sprejemljive. Dejansko pa ne vemo, na kaj se je ministrstvo za javno upravo oprlo pri pripravi predloga za reorganizacijo javnega zdravja. Imate kaj konkretnih informacij o tem, kako bi združevanje vplivalo na vaše delo in na uporabnike storitev vašega zavoda? Bi to pomenilo vašo selitev v Ljubljano? Območni zavodi ste namreč močno vpeti v lokalno okolje ^ Konkretnih informacij o nadaljnjem delu v morebitni novi strukturi nimamo. Nova organizacija ne bi smela povzročiti selitve v Ljubljano, saj smo ustanovljeni zato, da delujemo lokalno. Kljub temu, da je Slovenija majhna država, so med našimi regijami velike razlike in posebnosti, iz katerih izhajajo različne potrebe prebivalcev na teh območjih. To različnost zaznavamo na regionalnih zavodih in se skušamo na specifične potrebe ljudi aktivno odzvati s ciljnimi dejavnostmi in programi za varovanje in krepitev zdravja. V lokalno okolje morata biti vpeti tudi naša epidemiološka in laboratorijska dejavnost. Na vprašanje, ali cepljenja, analize vode in prsti ter na primer meritve hrupa - vse to opravljate v vašem zavodu - ostajajo v Celju, torej še ni mogoče odgovoriti? Ker ne poznamo namenov države pri reorganizaciji, na to vprašanje nimamo odgovora. Zakaj je tako pomembno, da ste zavodi, kakršen je vaš, prisotni v vseh regijah, da se ne centralizirate v prestolnici? Vloga zavoda za zdravstveno varstvo kot osrednje regijske preventivne ustanove je predvsem lokalna. Samo na ta način se lahko prilagajamo specifičnim potrebam prebivalcev in jim zagotavljamo ustrezno dostopnost do različnih storitev, ki jih opravlja zavod. Pri svojem delovanju smo zelo široki, saj se ukvar- Direktorica ZZV Celje mikrobiologinja Alenka Štorman Veliko zaposlenih na ZZV? Zagotovo ne gre spregledati, da je na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo redno zaposlenih 126 ljudi, ob čemer je treba upoštevati, da ima zavod tudi zunanje sodelavce. Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da so na ZZV Celje v letu 2011 na novo zaposlili tri ljudi, na vseh devetih zavodih skupaj pa je v zadnjem letu službo dobilo 16 oseb. ZZV so konec leta 2011 skupaj zaposlovali 860 ljudi. Celjski ZzV je po številu zaposlenih na drugem mestu, pred njim je z 258 zaposlenimi le ZZV Maribor. Številko sto presega še ZZV Novo mesto, najmanj zaposlenih, 22, pa je na ZZV Ravne. Število zaposlenih je med letoma 2010 in 2011 nekoliko upadlo le v ZZV Kranj in ZZV Murska Sobota. Ali ima vlada z omenjano reorganizacijo zavodov v mislih tudi varčevanje pri zaposlovanju? O morebitni nujnosti, uresničljivosti in opravičljivosti potencialnih tovrstnih namer bomo v Novem tedniku še pisali. Koliko ljudi je zaposlenih na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje? Zagotovo jih skrbi, ali bodo zaradi reorganizacije izgubili službo, se morda morali voziti na delo v Ljubljano. Jim lahko postrežete s kakšnim odgovorom? Na zavodu je trenutno redno zaposlenih 126 ljudi, med njimi deset zdravnikov, specialistov preventivnih medicinskih strok, ter 51 drugih sodelavcev z visoko izobrazbo, med katerimi so štirje magistri in dva doktorja znanosti. Konkretnih odgovorov glede nadaljnjega delovanja jim še ne moremo podati, vsekakor pa si bomo prizadevali tako za ohranitev dejavnosti kot delovnih mest. Direktorji zavodov za zdravstveno varstvo se dogovarjate za sestanek z zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem. S čim ga boste seznanili, kakšne bodo vaše zahteve? Skupna pobuda vseh direktorjev devetih zavodov za zdravstveno varstvo je bila, da se čim prej sestanemo z ministrom za zdravje, da nas seznani z namenom in s podlagami, ki so bile osnova za predlog reorganizacije javnega zdravja v Sloveniji. Vsekakor pričakujemo, da bomo aktivno vključeni v priprave in morebitno izvedbo reorganizacije. Je že znan datum sestanka? Ne. Pričakujemo pa ga v naslednjih tednih. Kdaj pričakujete kakšne bolj konkretne premike, spremembe ali vsaj podrobnejša pojasnila? Po sestanku ministra za zdravje z direktorji zavodov za zdravstveno varstvo bo slika o reorganizaciji verjetno že nekoliko jasnejša. Upamo, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč in brez sodelovanja stroke. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA jamo s področji promocije zdravja, proučevanjem zdravstvenih problemov in zdravstvene statistike, epidemiologije, zdravstvene ekologije ter izvajanjem kemijskih in mikrobioloških preiskav. Vse to se dogaja pod našo streho. Izvajanje teh različnih dejavnosti smo na celjskem zavodu zelo racionalno organizirali in jih podprli z minimalnim številom zaposlenih v skupnih službah oziroma administraciji. V novoustanovljeno agencijo za zdravje naj bi se po predlogu vključili tudi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki je lansko leto končal z več kot milijonom evrov izgube. Kako je s poslovanjem vašega zavoda? Od države dobite pravzaprav zelo malo denarja. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v vseh preteklih letih in tudi lani posloval brez izgube, kar smo dosegli ravno z racionalno organizacijo delovanja, dobrim načrtovanjem in s kakovostnim delom. Približno 45 odstotkov prihodkov ustvarimo s tržno dejavnostjo, preostalih 55 odstotkov pa z izvajanjem javne službe. Od tega na zavodu neposredno od države prejmemo manj kot 20 odstotkov denarja za izvajanje programa javnega zdravja. A vendar v tem okviru uspemo izvajati izredno velik in širok nabor nalog, od informiranja, osveščanja, preko koordinacije in izvedbe številnih programov in projektov promocije zdravja, s katerimi dosegamo veliko odzivnost različnih javnosti in katerih učinki se pozitivno odražajo na boljšem zdravju prebivalcev. Razloga za takšno učinkovitost, kljub kadrovski in finančni podhranjenosti, sta zagotovo visoka motiviranost zaposlenih in dolgoletno vlaganje v sodelovanje in povezovanje različnih sektorjev in strok. Ponosni smo na številne medsektorske in interdisciplinarne mreže, ki so se spletle v zadnjih 15 letih na področju promocije zdravega načina življenja, preprečevanja nalezljivih ter kroničnih nenalezlji-vih bolezni ter krepitve duševnega zdravja. Od igralca do trei Triindvajsetletni Darin Vitanc, »novorojenček« iz Prebolda Darin Vitanc z dekletom Špelo živi v Preboldu, kjer je tudi odraščal. Danes je razpet med Spodnjo Savinjsko dolino in Ljubljano, kjer študira na fakulteti za šport in dela kot nogometni trener. Prosti čas najraje preživlja v družbi Špele, ki jo rad razvaja s kuhanjem. Kljub temu, da sta oba športnika, se njuna rekreacija precej razlikuje. Mama Natalija Vitanc je še ne kot dvajsetletnica leta 1989 rodila sovjega prvega sina Darina. Tisto leto je na silvestrsko noč v celjski porodnišnici vladalo pravo zatišje, saj se je Darin kot prvi novorojenček rodil šele ob 14.27. Mama se z veseljem spominja slovesnega sprejema s Tonetom Vrablom na čelu, obdaritve in reportaže v časopisu. Nekoliko manj pa narobe zapisanega sinovega imena, ki so ga v časopisih preimenovali v Davorina, Davida ali Da-rijana. »Bila sem mlada. Ime Darin mi je bilo zelo všeč. A sem imela pomisleke, saj sem se bala, da bodo ljudje mislili, da se z nenavadnim imenom le »afnam«. To so bili časi, ko nenavadna imena za naše okolje še niso bila pogosta,« razloži Natalija in doda, da so se vsi dvomi o izbiri imena razblinili, ko se je Darin rodil prvi v letu. Devet let kasneje je dobil še sestro z imenom, ki se je rimalo na njegovo - Karin. Usodne kopačke Darinovo otroštvo je zaznamoval nogomet, ki ga je najprej treniral v Šmartnem ob Paki in nadaljeval v Celju. »Trenirati sem začel, ko sem dobil prve kopačke,« se spominja Preboldčan, ki je kot osnovnošolec postal celo športnik Osnovne šole Prebold, saj je tekmoval tudi v košarki in atletiki. Danes ob vseh študijskih obveznostih, ki jih ima kot absolvent na Fakulteti za šport v Ljubljani, dela kot trener mlajših dečkov v ljubljanskem Nogometnem klubu Olimpija in kot vaditelj nogometa na dveh ljubljanskih osnovnih šolah. »Aktivno ne igram več, ker je precej naporno uskladiti študij in treninge,« razloži Darin, ki še vedno igra za zabavo in rekreacijo s prijatelji. Vse otroštvo je bil njegova edina ljubezen nogomet, pred sedmimi leti pa je to postalo njegovo dekle Špela. NOVI TEDNIK NEPREMIČNINE 15 Danica Doberšek (Foto: SHERPA) Večstanovanjski blok Teharje 15 bo predvidoma vseljiv septembra. (Foto: GrupA) Stanovanja prazna le med obnovo Letos v najem 55 neprofitnih stanovanj - Po nekajletnem premoru spet novogradnja CELJE - Družba Nepremičnine Celje je objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razdeljen je v tri dele in tako bodo po zbranih prijavah v drugi polovici maja oblikovali tudi tri prednostne liste za dodelitev stanovanj v najem. Listi A in B bosta namenjeni prosilcem, ki jim ob sklenitvi najemne pogodbe glede na socialni položaj ne bo treba ali pa bodo morali plačati lastno udeležbo. Lista C pa je po nekajletnem premoru v Celju spet namenjena mladim oziroma mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. »V mladi družini nobeden od staršev ne sme biti starejši od 35 let, pri posameznikih pa je mladost omejena na 28 let,« pravi direktorica Nepremičnin Celje Danica Doberšek in dodaja, da bodo letos in prvih mesecih prihodnjega leta oddali v najem 55 neprofitnih stanovanj. Obrazci vlog za prijavo na razpis so prosilcem v Nepremičninah na voljo od včeraj, vloge pa bodo sprejemali do vključno 14. maja, ko se zaključuje letošnji razpis. Kakšna neprofitna stanovanja so vključena v letošnji razpis? Po nekajletnem premoru gradimo večstanovanjski blok na Teharju. Le za teh novozgrajenih 21 neprofitnih stanovanj je znana tudi struktura - tako bo v bloku, ki bo vseljiv predvidoma septembra, na voljo šest garsonjer, dve enosobni, osem dvosobnih in pet dvo in pol sobnih stanovanj. Za ostala stanovanja velikost ni znana, saj gre za tista, ki nam jih bodo vrnili dosedanji najemniki. To je tudi razlog, da ne dodeljujete stanovanj povsem po prednostnem redu na posameznih listah, kajne? Po vsakem razpisu oblikujemo prednostne liste, vendar se jih pri dodeljevanju stanovanj v najem ne moremo povsem držati. Najemne pogodbe namreč sklepamo glede na velikost razpoložljivih stanovanj in število družinskih članov prosilcev. Tako v Celju zadnja leta kronično primanjkuje neprofitnih stanovanj za štiričlanske družine. Sicer pa letno sklenemo okrog 50 novih najemnih pogodb, nazadnje pa smo v Celju v enem letu dali v najem več kot sto neprofitnih stanovanj z razpisom leta 2007. Takrat je bil namreč v mestu zgrajen zadnji večstanovanjski blok v lasti Nepremičnin Celje. Kako je torej z oblikovanjem prednostnih list? Se ustvarjajo vsakič znova, prejšnje pa kar pozabijo, čeprav vsem upravičencem niste zagotovili najemnih pogodb? Načeloma se vsako leto, ko se izpolni kvota dodeljenih stanovanja po odprtem razpisu, objavi nov, na podlagi katerega nastane nova prednostna lista. Stanovanja se dodeljujejo glede na število oseb in kvadraturo stanovanja. Prednostno listo se sestavi po vsakem razpisu znova, res je pa, da se točkuje tudi udeležba na prejšnjih razpisih. Za prvo prijavo pripada prosilcu 30 točk, za drugo 50, za tretjo maksimalno 130 točk. Ce ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij ponovoletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Ce so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! lerja Nogomet in aerobika Kljub temu, da Špela ni pristašinja nogometa, se prav tako rada ukvarja s športom. Kot ljubiteljica aerobike se je celo odločila pridobiti licenco za vaditeljico. Skupnega časa ne preživljata na nogometnem igrišču in ne ob vadbi aerobike, ampak se najraje v miru sprehajata s svojo psičko. Ob koncih tedna se sproščata ob gledanju različnih filmov, kjer imata prav tako različne okuse. Darin pristaja na grozljivke in akcijske filme, medtem ko Špela najbolj uživa v romantičnih. Kompromis morata najti tudi na potovanjih, saj ima Špela raje mesta, Darin pa naravo. S prilagajanjem in popuščanjem drug drugemu premostita vse razlike. V tem, da je Darin najboljši kuhar, pa se nedvomno strinjata oba. »Uživam v kuhi. V veselje mi je pripravljati različne jedi, s katerimi razvajam druge,« razloži Darin, ki je končal srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Par že nekaj časa prisega na vegetarijanstvo, zato se v spomladanskih dneh še posebej veseli testenin s šparglji. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Mama Natalija Vitanc je ponosna na svojega sina in pravi, da je tombola imeti takšnega otroka. - Št.31-17.april2012 - Po mestu je ogromno praznih stanovanj. Večina je najbrž v zasebni lasti, a koliko praznih imate vi? In zakaj so prazna? V Nepremičninah Celje praktično nimamo praznih stanovanj. Tista, ki so v nekem trenutku vendarle prazna, pa obnavljamo pred oddajo v najem. Zgodi se tudi, da je kakšno prazno stanovanje, a za to ne vemo. To so primeri, ko najemnik umre ali se izseli, nam pa tega nihče ne sporoči. A tudi ta >najdemo<, ko se začne nabirati neplačana najemnina ali pa ugotovimo, da je stanovanje prazno, ob rednih pregledih stanovanj. Nekaj več praznih stanovanj imamo le v času od objave razpisa do pravnomočnosti prednostne liste - a to so stanovanja, namenjena upravičencem z nove prednostne liste. Omenili ste problematiko neplačnikov. Kako je letos z deložacijami? V prvih mesecih smo opravili tri deložacije, za do konca aprila so razpisane še štiri. V petih zadevah imamo sodbe in čakamo samo na sklepe o izvršbi, v več kot desetih primerih je že izdan sklep o izvršbi in čakamo na razpis rubeža oziroma deložacije, za 29 stanovanj pa je odlog deložacije do konca junija, ker so najemniki dolg delno poravnali. Sicer pa so postopki izterjave neplačanih najemnin odprti pri 52 najemnikih, pri 30 pa imamo odobrene izvršbe na njihove dohodke. Sicer pa smo imeli največ, skoraj tisoč dolžnikov leta 2005, ko je skupen dolg presegal 830 tisoč evrov. Med leti 2006 in 2010 je število dolžnikov nihalo med 710 in 790, skupen dolg pa je leta 2010 padel na 350 tisočakov. Žal pa je lani spet začel naraščati in je pri 827 dolžnikih znašal 383 tisoč evrov. Je neplačilo najemnine posledica slabšanja socialnega položaja najemnikov? Posploševanje je praktično nemogoče. Veliko naših dolžnikov svoje obveznosti poravna takoj, ko dobijo prvo obvestilo o začetek postopku izterjave. Drugi se dogovorijo za odplačevanje v obrokih, nekateri pa - in za te bi težko rekla, da gre za socialne probleme - v stanovanju, za katerega tudi ne skrbijo ustrezno, vztrajajo do končne deložacije. So pa med dolžniki zagotovo tudi posamezniki in družine, ki so resnično v stiski, a mi moramo žal tudi v teh primerih ravnati kot gospodarska družba. Tistim, ki plačevanja najemnine ne zmorejo, so v pomoč tudi subvencije. Število prejemnikov subvencije se je med leti 2005 in 2011 zmanjšalo za 18 odstotkov, višina povprečne subvencije pa je s slabih 70 porasla na slabih sto evrov. Ob tem je naša strokovna služba obravnavala še 65 vlog za subvencioniranje tržnih najemnin, od katerih je bilo 34 odobrenih in tu je bil povprečen znesek subvencije 63 evrov. V skupnem znesku nekaj manj kot 3,6 milijona evrov najemnin so subvencije lani znašale 585 tisoč evrov, kako pa bo letos težko napovedujem, saj so prošnje za subvencioniranje od 1. januarja prenesene na center za socialno delo in jih obravnavajo v sklopu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. IVANA STAMEJCIC 75-letna Pavla Križanec je storila hvalevredno potezo. Sama se je odločila preveriti svoje vozniško znanje: »Rada sem samostojna, da otroci nimajo skrbi z menoj. Zato mi veliko pomeni, da lahko grem po opravkih sama z avtom.« S to izjavo je sogovornica potrdila namen akcije Agencije za varnost v prometu - starejšim omogočiti varno mobilnost. Robert Gril, vodja Izpitnega centra Celje Nastavitev varnega položaja sedeža je eden prvih pogojev za varno vožnjo! 6 odstotkov vseh voznikov, ki imajo veljavna vozniška dovoljenja in so vključeni v promet, je starejših od 90 let. Za starejše voznike veljajo vozniki, ki štejejo več kot 65 let. Kljub letom je kar nekaj takšnih, ki se za opravljanje izpita odločijo po 60. letu. Prednjačijo ženske, ki so morda ostale brez partnerjev in želijo postati bolj samostojne in neodvisne. Izkušnje in previdnost najboljša za v ■ varno voznjo 75-letna Pavla Križanec: »Vesela sem, da sem lahko testirala svoje znanje!« »Ne vozim veliko, še posebej strah me je na avtocesti. Sem se pa odločila, da bi obnovila svoje znanje in dobila še kakšen nasvet,« je dejala 75-letna Pavla Križanec, ko je v četrtek v akciji Starejši voznik - varen voznik v Celju sedla za volan svojega vozila, tokrat z inštruktorjem. Skupaj z njima smo se zapeljali po Celju in ugotovili, da so očitki mlajših voznikov, da so starejši nevarni vozniki, skoraj neutemeljeni. Zagotovo pa velja obratno. Križančeva je kljub temu, da ne sede pogosto za volan, izkušena voznica. Letno prevozi okoli 4 tisoč kilometrov. »To je tudi minimum, da voznik vzdržuje vozniško kon-dicijo,« ji je razložil Robert Gril, vodja Izpitnega centra Celje. »Ampak z leti kar nekako začneš voziti po svoje,« je pojasnila voznica, zatem ko smo štartali na mestno vožnjo, ki jo je Gril ves čas analiziral in podajal svoje napotke. »Za starejše je pomembno, da pri speljevanju vozila ne pritiskajo na sklopko predolgo, ker pri tem in istočasnem pritisku na plin Mestni kino IKetrapol Celje predstavlja najbolj provoliativen in prepriiljiv film tega leta SRAMOTA (Shame, 2011) Mestni kino Metropol 19.-22. april 2012 Com preveč obremenjujejo motor vozil. Dobro je čim prej avto prestaviti v drugo prestavo,« je dodal inštruktor. »Ravno sklopko sem morala pred časom tudi popraviti,« mu je odgovorila Križančeva in ves čas previdno spremljala tudi vsa ogledala in s tem dogajanje okoli vozila. Medtem ko marsikdo ne bi, je naša 75-letna voznica vmes pravočasno predvidevala, da bi iz tovornega vozila, parkiranega ob cesti lahko na cesto izstopil moški. To je se tudi zgodilo. »Vaše predvidevanje je pohvalno. Marsikdo na- Križančeva - kot tudi vsi ostali vozniki - se ima možnost obrniti kadarkoli tudi na avto šole, kjer lahko opravi še dodatne preizkuse znanja skozi vožnjo z inštruktorji. mreč ni pozoren na vozila, ki so parkirana ob vozišču in iz katerih lahko nenadoma izstopijo vozniki. Vožnja preblizu lahko povzroči nesrečo,« ji je pojasnil Gril. Kaj pa kroZišča? V križiščih je Križančeva vozila pravilno. Največ nesreč starejših se namreč zgodi ravno v križiščih, še posebej pri zavijanju levo, ko se morajo vozniki hitro odločiti. Jo je pa zanimalo, ali lahko zapelje skozi rumeno luč. »Ne. Če pa se ne morete ustaviti varno in za vami vozi še kdo, torej bi ob nenadni ustavitvi obstajala možnost naleta, pa lahko vožnjo nadaljujete,« ji odgovori Gril na vprašanje, ki pravzaprav zanima mnoge voznike. Je pa treba vedeti, še doda, da je pomembna varnostna razdalja. Če je ta pravilna, je ustavitev pred se- maforjem praviloma možna pravočasno in takrat je vožnja v rumeno luč prekršek. Za krožna križišča velja, da so nekako »šla kar mimo starejših«. Skoraj nihče jih namreč ni poučil, kako naj skoznje pravilno vozijo, saj krožišč pred več desetletji sploh še ni bilo v prometu. »Krožišče poskusite varno prevoziti v drugi prestavi, pred izvozom, kjer krožišče zapuščate, vedno vklopite smernik,« jo je poučil Gril. Ob koncu vožnje je bil zadovoljen, tudi nasvet o pravilni nastavitvi sedeža je pomemben še za vse ostale. Sedež mora biti tako nastavljen, da vam, ko stegnete roko do volana, dlan pade za volan. To je le prikaz razdalje, po katerem lahko preverite, ali sedite pravilno. Ker če takšne razdalje ni, potem v primeru nenadne situacije roki ne moreta dovolj tesno Sojenje da. Zagovor ne. Pretekli četrtek se je končno začelo sojenje Esadu Čehajicu, ki mu očitajo posredovanje pri prostituciji še iz let 1998 in 1999. Tudi tokrat je sodišče zavrnilo njegov predlog za prenos sojenja v drug slovenski kraj. Zdaj je Čehajic to zahteval zaradi obtožnega predloga, ki so ga tožilci vložili zoper njega, ker naj bi na sodišču lani razžalil enega izmed višjih sodnikov. Medtem ko obtoženi trdi, da mu celjsko sodišče zaradi tega (in primera sodnika Škoberne, ki ga je prijavil zaradi domnevnega jemanja podkupnine) ne more soditi objektivno, sodišče v tem predlogu vidi poskus zavlačevanja. Sojenje se je začelo in se za četrtek ustavilo pri branju obtožnice. Ta mu očita, da je v svojem nočnem baru konec 90. let organiziral prostitucijo sedmih deklet, ki jim je odvzel tudi potne liste, če se niso želele prodajati, pa naj bi jih tudi telesno kaznoval. Vendar se Čehajic še ni zagovarjal, to naj bi storil 18. maja. SŠol Anonimka o Mačku ^ _ naj ne bi spremenila dejstev. V javnosti je v petek zaokrožilo anonimno pismo ženske, ki je presenetila z izjavo, da 2. oktobra leta 2009 v času cestne tragedije na avtocesti pri Arji vasi za volanom avtomobila, ki je trčil v vozilo, v katerem so umrli trije Celjani, ni sedel Branko Maček. Temu sodijo zaradi povzročitve nesreče, sojenje pa je tik pred koncem. Pismo je bilo naslovljeno tudi na celjsko policijo, čeprav so nam na policiji v petek dejali, da pisma niso prejeli. Verjetno pa takšna anonimka na sodni postopek ne bo imela kakšnega vpliva. Ves čas od nesreče se pojavljajo številne govorice, mi pa smo že predlani preverjali podatke, ali je bila v Mačkovem vozilu še druga oseba. Na celjski policiji so nam že takrat dejali, da preiskava sledi v njegovem avtomobilu ni nikoli pokazala, da bi v času nesreče njegov avto vozil kdo drug oziroma, da je bil kdo na sopotnikovem sedežu. V kolikor bo policija pismo prejela, ga bo naslovila na celjsko okrožno tožilstvo. SŠol oprijeti volana, da bi voznik pravočasno odreagiral,« je še pojasnil Gril in ji pokazal znano pravilno držo volana, kot bi kazalca bila v položaju »petnajst do treh.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Jeseni spet? Organizatorji so z akcijo Starejši voznik - varen voznik zadovoljni, saj je bil odziv dober tako na predavanjih in praktičnem preizkusu. Razmišljajo celo, da bi jo jeseni ponovili. »Povprečna starost starejših, ki so se odločili sodelovati, je malo več kot 70 let in ni dobro, da javnost posplošuje, da so starejši vozniki najbolj počasni in da zato ovirajo promet. V akciji smo spoznali voznike, ki so zelo varni in dobri vozniki. So se pa starejši bali, da jih bomo ocenjevali in morda komu odvzeli izpit, kar se seveda ni zgodilo. Opažamo, da imajo starejši bogate vozne izkušnje, s tehniko vožnje nimajo veliko težav. Nekateri bi morali biti malo bolj pozorni na kolesarje in pešce in pri menjavanju voznih pasov. Strah jih je predvsem avtoceste. Tam so hitrosti višje, zato je bolj pomembno opazovanje, primerna varnostna razdalja in predvsem psihofizično stanje, kar pa zaradi starosti pri vseh ni vedno dobro,« pojasnjuje vodja Izpitnega centra Celje Robert Gril. Kugi« d.D.D. t iMMilHWti vedeževanje, astrologija, feng shut vcdt^Bvalkj EMA (iirol cin.^nikflincu: a^trologinji i DACA ¿■■'crflr.jgijs i'=; .1 ingf L!kB li'^rlf riganik«. kjrri- hIjHTl^v ci nj ntki" h Dn AKCIJA NAJ NUmiRANIKA IN NAJ MflniRANT Osvežimo še spomin na nagrade Vmesni izidi glasovanja Po številu prejetih glasovnic trenutno vodijo: NAJ MATURANTKA 4 - NASTJA BREZOVŠEK 10 - TAJA PLEVNIK NAJ MATURANT 14 - JAN BARIČ 3 - GREGOR KOLAR Po številu glasovnic, ki smo jih prejeli do vključno 16. aprila, tako pri maturantkah kot pri maturantih vodi Gimnazija Celje-Center. Pri kandidatih je Gregor Kolar izgubil trenutno vodstvo, prehitel ga je doslej drugouvrščeni Jan Barič. Pri kandidatkah se je na prvem mestu močno utrdila Na-stja Brezovšek, drugouvrščeni pa se tesno približuje Svetlana Obradovič. Zmagovalci v finalnem krogu tekmovanja bodo prejeli: naj maturant vrednostni bon trgovine Pepe Jeans, naj maturantka komplet zlatega nakita Zlatarne Celje, oba maturantska razreda kosilo v Hotelu Štorman Celje. Fotogrannja Nataša Müller bo naj maturantu in naj maturantki podarila tudi lotograHranje v studiu oziroma komplet profesionalnih lotograHj. Pravila glasovanja in soderlova^nja vp .^luciji: Nifia eenecm o^igjinalnem laufronu oranžne? Ibiii-vi;? (n^ Icofpiji) lahlk.o glasujete 2:a enega naij n^ai turan ta £iii eno naj maturantko. Z£i udeleižencme marčevsliil^ naaturairitsliili plesov, Iši sodelujejo v akciji NTc&RC^Niij míituríintkís, n^aj maturant, Ido glasovantief jpio-tekalo ves mesec april. \( torkovih in petkovih sttevillaah Isíovega teadniOf^ leo olijavdljen spise?k. vsehe »ci\eilrcilo« fotografij. Pos;topno bomno ves; mosec objavljali tudi »maturantsllo« fotog;;rafije kan-didaltov, kt s;e poteja;ujejo za vestoo v láñale. V toreli, 8. maja, bomo obajovili naij moturž^nOain ittaj n»aloo£lntko, 1o[ bos ta v ločaenent aprilskem gjlaisovangu projelai naijveč gltsoa.Oba se l:)ost^ uvrstila vt sklepni krog; iil^so\»^nja, loi lio trajalo 2 iedna. Finalnio gita^o\?anje, v katoteritboste izbirali l^ ro^^d 6 uvrt(čenimi dandid£iti,se bci začelo o ttcreclc, 8. maja, in kc:očalo v torelo, 2a2.maja 2a012íi'V potleovi;;teviliii Noviega todnoika, ki bo izala 25. majo, biomo objavili zmr^oggoval:^^, tocmej naj m^iicranto ^n n^j maturantko. Kupone pošil]jjaijte n^a Novi tednik in Radio Celje, Prešernovra 19, 3000 Celje. 0i¡m mwu Glasujem ZA naj maturanta /naj matu pod zaporedno številko: ime in priimek:.................................................... Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................ kontaktni telefon/e-pošta..................... V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili: Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje URŠKA SEVER 4. A GCC 1 TADEJA AMON 4. B GCC GREGOR 2 KOLAR 4. B GCC 3 NASTJA BREZOVŠEK 4. C GCC 4 MATJAŽ JEVŠNIK 4. C GCC 5 NINA TOVORNIK JURGELJ 4. Č GCC 6 ALJAŽ ČAKŠ 4. Č GCC 7 ANDREJA JURHAR 4. D GCC 8 VID KARNER 4. D GCC 9 TAJA PLEVNIK 4. E GCC 10 SIMON PODJAVERŠE 4. E GCC EVA HUŠ 4. H GCC 12 TAJDA SENIČ 4. I GCC 13 JAN BARIČ 4. I GCC 14 EVA CUGMAS 4. A SZŠ 15 JERNEJ JAGER 4. A SZŠ 16 KELLY KUZMAN 4. B SZŠ 17 SEBASTIAN BEC 4. B SZŠ MAŠA 4. C SZŠ 19 DAVID OKANOVIČ 4. C SZŠ 20 KATJA JECL 4. E SZŠ 21 LUKA BREČKO 4. E SZŠ 22 MARIJA KLEMEN BELE SALMIČ 4. D SZŠ 23 4. D SZŠ 24 ALEKSANDRA POBEŽIN 4. KTA SZŠ 25 SVETLANA OBRADOVIČ 4 KTB SZŠ 26 MIHA OŽEK 3. GB SZŠ 27 ALJA KOSTAJNŠEK 2. PTI SZŠ 28 18 0TR05W: ČA50PI5 Ljuba si, moja si, zlata si ^ mamica NOVI TEDNIK V telovadnici POŠ Trje je bila prireditev ob materinskem dnevu v petek, 30. marca, katere vodilna organizatorka in koordinatorka je bila učiteljica Ivanka Oštir. Za vse obiskovalce je pripravila bogat kulturni program, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca, učenci POŠ Trje, otroški pevski zbor Trje, citrarka Tanja Lončar, plesalke plesne šole Igen in folkloristi. Četrtošolca Tjaša Lešnik in Aljaž Arnšek, ki sta se odlično izkazala kot povezovalca programa, sta na začetku pozdravila vse prisotne, materam pa zaželela vse najlepše tudi v prihodnje. Program se je nadaljeval z nastopom otrok iz vrtca, ki so nam zapeli pesmico o zvončkih in trobenticah ter zaplesali »fino družino«, in osnovnošolcev, ki so se predstavili s prelepimi deklamacijami in recitacijami, poskočnimi plesi, pesmijo, z igranjem na inštrumente, manjkale pa niso iskrene misli o materah, s čimer so poželi veliko aplavzov, na marsikaterem obrazu pa priklicali solzico. Vse zbrane je nagovoril tudi pedsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Krulec, ki je namenil lepe in spodbudne besede nežnejšemu spolu. KARMEN ZUPANC Obisk RTV Slovenija Učenke in učenci I. OŠ Žalec, ki obiskujemo šolsko novinarstvo in delavnice nadarjenih učencev pri slovenščini, smo se z mentoricami Nino Janežič, Majdo Jurač in Mo-niko Kovačič odpravili v Ljubljano. Namenili smo se na ogled RTV Slovenija, da bi pobližje spoznali novinarstvo in delo na radiu in televiziji. Naprej smo si ogledali bližno uro in pol, kar se nam prostor za masko in izvedeli je zdelo zelo dolgo. Zatem smo, da maskiranje traja pri- smo se odpravili v ogromne garderobe, ki so polne oblek. Ogledali smo si tudi studie. Bili smo očarani nad velikostjo in količino luči. Res si nismo predstavljali, da potrebujejo za snemanje toliko luči in druge opreme. V povsem modrem studiu nas je sprejela voditeljica Manica Jane- Učenci pri mešalni mizi žič Ambrožič. V sproščenem klepetu nam je zaupala nekaj skrivnosti velikih televizijskih voditeljev, hkrati pa nas je spodbudila, da moramo veliko brati in biti radovedni ter vedoželjni. Vsem na televiziji, ki so nas lepo sprejeli, smo se zahvalili in odšli čez cesto na ogled radia. Tam so nas najprej pospremili v velik radijski studio za orkester, kjer je bilo že vse pripravljeno za snemanje nove pesmi s posebnimi inštrumenti. Pokazali so nam tudi prostor, kjer s pomočjo mešalne mize z veliko bleščečimi gumbi in lučkami dodelajo pesem. Nato nas je gospa peljala v snemalni studio, kjer smo se lahko preizkusili v vodenju radijskih poročil. Pri tem se nam je malo zatikalo, saj smo to počeli prvič. Zelo smo se zabavali in mislimo, da smo se dobro odrezali. Obiskali smo tudi novinarje na Valu 202. Izvedeli smo veliko novega o delu na radiu. TAMARA LEVAR, EVA PINTER in PATRICIJA RAMŠAK, 7. c, I. OŠ Žalec Drsanje na sintetičnem ledu V začetku marca so nam postavili drsališče s sintetičnim ledom za otroke najstarejših skupin v telovadnici enote Vrtca Mavrica v Vrtcu Anice Černejeve. Posodili so nam tudi drsalke in drugo potrebno zaščitno opremo. Otroci so bili razdeljeni v manjše skupine, na ledu pa so jih spremljale strokovne delavke. Po koncu so takole strnili svoje vtise: »Led se bo stalil v telovadnici, ker je toplo, in ne bomo drsali.« (Rok, 5 let) »Nič ni led leden in mrzel.« (Matias, 5 let) »Nisem se nikoli drsal, je pa fajn.« (Juš, 5 let) »Enkrat sem padla, a me ni nič bolelo, ker sem imela ščitnike in čelado.« (Ema, 5 let) DJ Popravek Pri prispevku Otroški glasovi na Pesemci, objavljenem v NT 10. aprila, je prišlo do neljube napake v podpisu k fotografiji. Otroški zbor OŠ Frana Krajnca Polule namreč vodi Milena Urlep Rogl. Za napako se opravičujemo. "Z. roko roki (-tmimo krog poel kro(i^o znanja in v^em ohrokam omo^čimo _irc¿w> oelra^^c."_ Friirlno Vahljew na irad'icÁonikí dobroeloM honc^rf vNEDEUO, 22. aprila 2012, ob 17.00 v Celjskem domu. Na^fopiii bodo: Adi Smolar, Prifarski muzikantje, _ Monika Pučelj, Ansambel Pogum in pevci OŠ Lava. - Sobi pofcloni+6 l&po pomlaJno darilo,- na^iM obrokom pa moinoet SraČ4\ega ohroitva. Vstopnina: 9€ Frod^a v^+opni« Tajništvo OŠ Lava (tel.: 03 42 50 900) in Kopirnica Tomi (Gubčeva uL 8, Celje) MeJjífcí pofcKovi+cIj: Novi tednik in Radio Celje. ra^ocelje Starši za zgled pri branju Na svetovni dan poezije smo na OŠ Lava pripravili zaključek naše bralne značke za starše. Zelo smo veseli, da se je na našo pobudo, da bi brali tudi starši in si z branjem pridobili priznanje za osvojeno bralno značko, odzvalo okrog 50 mamic in očetov, ki so čez leto brali knjige in poročali o prebranem naši knjižničarki. Ideja je nastala preteklo leto, ko smo iskali nove in drugačne oblike spodbujanja branja ter motivira-nja tako učencev kot tudi staršev. Starše smo že v preteklih letih začeli vabiti v šolsko knjižnico, kjer si lahko sposojajo knjige tako kot njihovi otroci, to leto pa smo v okviru bralno-opismenjevalnega projekta izvedli tudi bralno značko za starše. Ta pristop se je izkazal kot odlična motivacija tudi za otroke, predvsem pa smo veseli, da so starši pristopili k ponujeni akciji. Na zaključku bralne značke za starše so se predstavili naši učenci s svojimi lastnimi pesmimi, ki so jih napisali, starši so brali pesmi po lastnem izboru, dodali nekaj odličnih glasbenih točk, na koncu pa smo podelili tudi priznanja za osvojeno bralno značko, in sicer z naslovom Nagajiva vejica. V prihodnjih letih želimo, da se nam pridruži glavnina staršev in da bomo postali šola, kjer radi beremo vsi. MK wvvw.zabavazaotroke.si NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 Španski gosti navdušeni nad Celjem Gimnazija Celje - Center je konec marca gostila devet španskih dijakov in nadgradila svojo bogato mednarodno dejavnost. Španke goste je v Narodnem domu sprejel pooblaščenec Mestne občine Celje Stane Rozman, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen tovrstnih izmenjav ne samo za dijake, ampak tudi za širšo skupnost. Obisk Špancev v Celju ni bil pod okriljem nobene evropske organizacije, ampak je bila izmenjava organizirana spontano. Špance je namreč Celje navdušilo, ko so pred štirimi leti sodelovali na 111. mednarodnem festivalu srednješolskih gledališč v španščini v Celju. Takrat se je razvilo prijateljstvo med špansko šolo in celjskimi gimnazijami. Novembra lani so špansko mesto La Roblo v provinci León obiskali dijaki Gimnazije Celje - Center, ki so tako že stkali prijateljske vezi s svojimi tamkajšnjimi vrstniki. Španci so bili nad Slovenijo navdušeni tudi letos. Gostje so nekaj časa preživeli pri pouku, da so lahko videli, občutili in primerjali način poučevanja v Sloveniji in Španiji. Največ problemov so imeli z jutranjim prebujanjem, saj se slovenski dijaki zbujajo tudi ob 5. uri, medtem ko Španci s poukom ne začnejo pred 8. uro. Gostitelji so zanje pripravili vrsto dodatnih aktivnosti - ogled mesta, Starega gradu in Šmartinskega jezera, strokovno ekskurzijo na Ptuj in v Maribor ter ogled koncerta Mešanega mladinskega pevskega zbora Antona Schwaba. Goste je sprejel pooblaščenec župana Mestne občine Celje Stane Rozman. Mestna občina Celje podpira vse tovrstne izmenjave, še posebno s kulturno precej drugačnimi narodi, kar Španci vsekakor so. Zaradi vsesplošne španske stavke so gosti z Iberskega polotoka na njihovo veselje obisk v knežjem mestu podaljšali za dva dni. ŠO, foto: TimE Španski dijaki skupaj z gostitelji - dijaki Gimnazije Celje - Center na sprejemu na Mestni občini Celje V Žalcu na reviji 457 pevcev V dvorani Glasbene šole Rista Savina v Žalcu je bila medobčinska revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Tudi tokrat jo je organiziral Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, na njej pa se je iz šestih občin Spodnje Savinjske doline predstavilo 457 pevk in pevcev iz triindvajsetih različnih zborov. Nastopili so: moški pevski zbori Savinjski zvon Šempeter, Karla Viranta Braslovče, Polzela, Gotovlje, Petrovče, Ponikva in Prebold, ženska pevska zbora Griže in Gotovlje, mešani pevski zbori Šešče, Marije Vnebovzete Braslovče, Vransko, Oljka Polzela, Tabor, Popseslish, Planinski Žalec in A cappella Petrovče, oktet Savinjski zven in Andraški oktet, sekstet Gomilsko, vokalni skupini Candela in ZaPet. Revijo je strokovno spremljala Danica Pirečnik, ki je po obeh koncertih podala mentorjem zborov strokovno mnenje in oceno. TT Državni prvaki v ekokvizu Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, je bilo v Murski Soboti državno tekmovanje v ekokvizu za srednje šole. Ekokviza se je udeležilo okrog 160 dijakov iz vse Slovenije. Dijaki so tekmovali v treh različnih kategorijah: srednje poklicne, srednje strokovne in poklicno-tehnične šole ter gimnazije. Naši dijaki so se dobro odrezali, saj je med gimnazijami tretje mesto zasedla Aleksandra Panič iz Šolskega centra Velenje. Med srednjimi strokovnimi in poklicno- tehničnimi šolami je zmagala Nena Kotnik iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje. Med srednjimi poklicnimi šolami pa je prvo mesto osvojila Patricija Revinšek iz Srednje zdravstvene šole Celje, drugi pa je bil Aljaž Mraz iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. TC Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti Velenje so odigrali predstavo Turistke. Srečanje srednješolskih gledališčnikov Pred tremi leti se je med predsedniki dijaških skupnosti treh srednjih šol porodila zamisel o gledališkem srečanju Šolskega centra Rogaška Slatina, Šolskega centra Velenje in 1. gimnazije v Celju. S srečanjem, ki sicer ni vsako leto, naj bi predstavlja- li svojo gledališko ustvarjalnost in tudi počastili mednarodni dan gledališča, ki ga po vsem svetu obeležujemo 27. marca. Po uspešnem srečanju leta 2009 v Velenju se je naslednje leto v Rogaški Slatini omenjenim šolam pridružila še Gimnazija Ravne na Koroškem, tretje srečanje pa je bilo te dni v Celju na 1. gimnaziji. V dvorani Gimnazijka so svoje nove predstave odigrali člani gledaliških skupin z Gimnazije Ravne na Koroškem, iz Srednje šole za storitvene dejavnosti Velenje in Fedri-nega gledališča 1. gimnazije v Celju, ki je odigralo obe svoji letošnji predstavi. BS Foto: GrupA Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno! Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! KUPON novi ra^ocelje Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra, ki ga vodi zborovodkinja Metka Jagodič Pogačar. t^^klub. Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: _ Ste naročnik Novega te^n^k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: poinega ■^fca a Kupon pošljite na naslov: Novitednik in Radio CeljftrPfešernova 19, 3000 Celje. IŠČEMO TOPEL DOM Med tistimi, ki čakajo na skrbne gospodarje v zavetišču Zonzani, so tudi štirje različno stari kosmatinci na fotografijah. Majk je 8 let star mešanec srednje rasti. Je prijazen in išče skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Dino je mešanec. Star je 7 mesecev. Našli so ga v Rogaški Slatini. Je srednje rasti in prijazen. Odi je 3 leta star prijazen mešanec srednje rasti. Našli so ga v Slovenski Bistrici. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Setveni koledar ^ 17 TO cvet 18 SR list Sonce se premakne pred ovna 19 ČE list 20 PE list 21 SO plod mlaj ob 10. uri *** 22 NE plod 23 PO korenina do 14. ure, od 15. ure plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Boro ima eno leto. Mešanca srednje rasti so našli v Šentjurju. Je prijazen in ubogljiv in bo dal novemu lastniku veliko ljubezni in veselja. Kuža je veliko pretrpel in si zasluži novo priložnost pri lastniku, ki ga bo posvojil. NOVI TEDNIK NASVETI 21 I ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Prehrana, zdravje in videz Vprašanje: Ali preventivne mere v prehrani, kot sta vegetarijanstvo in prehrana s polnovrednimi in kompleksnimi ogljikovih hidrati ter nenasičenimi maščobami, res vplivajo na zdravje in ali se to tudi pozna v zdravstveni blagajni? Odgovor: Zdrava prehrana se prav gotovo pozna na našem zdravju ter tudi pri našem videzu. Zadnje leto se propagira vegetarijanska prehrana tudi pri sladkornih bolnikih. Da je rdeče meso v prehrani škodljivo in nevarno za različne bolezni, je znano že nekaj časa. Zlasti je škodljivo, če ga uživamo več kot trikrat na teden. Tudi prečiščen bel riž poveča število sladkornih bolnikov, losos povezujemo s številnimi alergijami, hidro-genirane maščobe povečujejo agresivnost _ To so različne študije, ki so se končale v zadnjem času. Med njimi je zelo zanimiva tista, ki dokazuje, da čokolada pomaga pri hujša-nju. Zanimiva je tudi raziskava o vplivu zdrave prehrane na videz kože. Koža je naš največji organ s pomembno hormonsko in presnovno vlogo. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog Pomembna je za ohranjanje in regulacijo telesne temperature, za količino vode v telesu, izločanje različnih snovi, ščiti pred škodljivimi žarki _ V zadnjih letih so raziskovali predvsem vpliv sadja in zelenjave na sestavo in delovanje lojnic, znojnic, sestavo melanina in kopičenje kemikalij v koži ter na sijaj, elastičnost, barvo kože. Preiskave so opravili predvsem pri belcih, saj kozmetična industrija posveča večjo pozornost koži svetlo-poltih kot temnopoltih ljudi. Bolj zdrav videz Posebna metoda pregleda, ki omogoča zaznavanja sprememb odtenkov barve in sijaja kože, se imenuje spektrofoto-metrija. Z njo se zaznavajo in registrirajo spremembe in karakteristike kože. Spremem- PRAV(N)I KORAKI Varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu Vprašanje: Ali lahko zasebno podjetje javno, na recepciji družbe, objavi podatke o tem, koliko dopusta ima posamezen delavec? Odgovor: Bralka se loteva občutljivega vprašanja varstva osebnih podatkov na delovnem mestu. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Torej je podatek o letnem dopustu konkretne osebe treba šteti kot osebni podatek. V zasebnem sektorju, kjer je bralka zaposlena, se lahko skladno s čl. 10 Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ti podatki obdelujejo, če to določa zakon ali če je za obdelavo določenih oseb- Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. be so bile zanimive za raziskovalce škotske medicinske fakultete St. Andrew in znano profesorico Roze Whitehead, ki je proučevala spremembe na koži mladih deklet in fantov, starih v povprečju 21 let. Proučevali so vpliv uživanja sadja in zelenjave na barvni ton in videz kože. V času preiskave so prepovedali uporabo kakršnegakoli kozmetičnega preparata, prav tako je bilo prepovedano sončenje. Spektrofotometrične karakteristike oziroma spremembe so spremljali na posameznih delih kože telesa in obraza vsake tri tedne. Že po šestih tednih prehrane, ki je vsebovala obrok različnega sadja in obrok zelenjave vsaj enkrat na dan, so zaznali spremembo fo-tometričnega indeksa za spremembo kože. Koža je postala bolj rdečkasta z rumenkastim tonom, mehkejša s svilnatim odsevom. Zato so v kontrolni skupini povečali dnevne obroke sadja in zelenjave na dva in HIUiMIUi tri. S tem se je bila očitnejša tudi sprememba kože. Trije obroki sadja in zelenjave na dan ne izboljšajo samo zdravja, temveč predstavljajo tudi korist pri videzu in ustvarjajo vtis zdravja. Takšen pogled dobijo o nas ob uživanju več obrokov sadja in zelenjave naši prijatelji, sodelavci, znanci že na prvi pogled. Kar je lahko dobro za delo z ljudmi, a tudi ob predstavitvah, ko iščemo delo ali službo. Kdor se zna odreči škodljivim razvadam in nezdravi prehrani, skrbi za redno telesno aktivnost in razgibavanje možgančkov, hkrati pa se tudi lažje spopada z novimi izzivi. Na žalost pa so te spremembe kratkotrajne. Kot pri fizični aktivnosti. Če opustimo zdrave navade prehra- njevanja z dvema ali s tremi obroki sadja in zelenjave na dan, se bo naš videz hitro poslabšal. Ta prispevek naj nas opomni, da se splača živeti in prehranjevati zdravo tudi ob praznikih in da sadje in zelenjava zmanjšujeta tveganje za nastanek različnih bolezni ter s tem prihranita sredstva za resne bolezni, kjer dieta ni dovolj za ozdravitev. TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA Bolezni vratnega dela hrbtenice 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si d nih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Bralka te privolitve ni dala, objava jo moti. V danem primeru, kjer gre za delovno razmerje, je treba upoštevati tudi specialne predpise s tega področja. Varstvo delavčevih osebnih podatkov ureja 46. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki v 1. odst. določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali z drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Navedena določba 1. odst. 46. čl. ZDR torej daje delodajalcu pravno podlago za vzpostavitev evidence o izrabi letnega dopusta in posledično tudi za obdelovanje podatkov, kot so osebna številka delavca, ime in priimek delavca, skupno število dni odobrenega letnega dopusta, poraba dopusta po mesecih, skupno število dni porabljenega letnega dopusta, skupno število dni dopusta, ki ostane za izrabo, vendar se ti podatki lahko (nadalje) uporabijo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava teh podatkov (torej sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, npr. javna objava na recepciji, kot navaja bralka), je v zasebnem sektorju z vidika 1. odst. 10. čl. ZVOP-1 nedopustna, razen v primeru, če uslužbenec, čigar osebni podatki se obdelujejo, v to osebno privoli. Bralki svetujem, da se obrne na pristojnega inšpektorja za delo. Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica Sindrom, skupek simptomov, ki jih povzročajo težave vratnega dela hrbtenice, se lahko pojavi zaradi obrabe medvretenčnih ploščic, patoloških sprememb na kosteh, prizadetih ligamentov, obrabe vezivnega tkiva in/ali obrabe sklepne ovojnice, otekanja oziroma odebelitve ^ Te spremembe lahko povzročajo draženje in/ali pritisk na živec, živčne korenine, hrbtenjačo, ožilje, simpatično živčevje in mehko tkivo vratno-ramenskega dela. Posebnost teh kliničnih simptomov je boleč vratno-ramenski del, ki se največkrat pojavi pri ljudeh okoli štiridesetega leta. Zadnjih nekaj let se tudi zato, ker je pisarniškega dela vedno več, starostna meja, ko se prvič pojavljajo težave vratno-ramenskega območja, znižuje. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) meni, da s starostjo lahko nastane primanjkljaj biopotenciala v sferi vpliva jeter in ledvic, primanjkuje lahko tudi pravega biopotenciala v notranjosti telesa (zheng qi) in tako lahko kite (v TKM koncept kit vključuje tudi mišice) in kosti izgubijo podlago za negovanje. To so notranji boleznotvorni dejavniki pri tovrstnih težavah. Zunanji dejavniki so (tudi) v tem primeru lahko veter, mraz in vlaga. Bolezni vratno-ramenskega dela počasi nastajajo, proces je dolgotrajen in težave se zlahka ponavljajo. Glede na različen izraz simptomov TKM razdeli težave vra-tno-ramenskega območja na več vrst oziroma modelov. 1. Model živčnih korenin; boleč zadnji del vratu, v večini primerov blažja dlje časa trajajoča bolečina, v redkih primerih močna bolečina, ki lahko seva v obe roki in po vejah živcev povzroča mravljinčenje in odrevenelost. 2. Model hrbtenjače; vratno-ramenski del je boleč, med gibanjem se bolečina povečuje. Pogostokrat se pojavi eno- ali obojestransko omejena gibljivost ali občutek gibljivosti rok. Pojavijo se lahko glavobol, omotica in tudi delna nesposobnost zadrževanja blata in urina. 3. Model vratnih arterij; omotica, slabost, bruhanje, odrevenelost vseh štirih udov, vse do nenadnega padanja, brez izgube zavesti. Pojavijo se očitna bolečina v vratnem delu, omotica in vrtoglavica. Pojav bolečine je dostikrat v neposredni povezavi z obračanjem glave. 4. Model simpatičnega živčevja; rahli simptomi vratu in ramen kot pri pritisku na živč- ne korenine, istočasno se lahko pojavijo še glavobol, migrena, omotica, boleč vratni del, motna vidljivost in zatekajoča bolečina v očeh. Stopala in dlani se precej potijo. Na rokah se lahko pojavljajo odrevenelost, zatekanje, mraz in bolečina. 5. Model mehkega tkiva; ponavljajoča se bolečina na vrhu glave, ki lahko sega nazaj vse do vratnega in prsnega dela hrbtenice. Človek se težko nagne nazaj, naredi predklon ali se obrača. Boleče točke so na stranskih kostnih izrastkih hrbtenice ali levo in desno od vratnega dela hrbtenice. Učinek zdravljenja tovrstnih bolezni z akupunkturo je zelo dober. Pri tem zdravljenju je pomembno izboljšati prekrva-vitev na bolečem mestu, odpraviti zlepljenje in (za)krčenje. Ker se tovrstne težave zlahka ponavljajo, je zelo pomembno, da se izognemo dolgotrajni drži s sklonjeno glavo (za računalnikom) in da prilagodimo višino blazine. Hkrati moramo poskrbeti za funkcionalno telovadbo vratno-ramenskega dela in se izogibati vetru, mrazu in vlagi. ^^ ^ \^^^www.kitajskamedicina.si TRADICIONAL KITAJSKA MEDIC Maribor,Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189 Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednilc, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJABOB PETKIH - ZG0DBE|||6ELJSKEGA NAROCILNICA NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC BREZ POKLICA ZIDAR - M/Ž; DELO NA GBADBIŠČO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MABIČ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTROMONTER ELEKTROMONTER NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU I, 3000 CELJE VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2012; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3000 CELJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK OSEBNEGA VOZILA - M/Ž; DELO ZAJEMA VOŽNJO OSEBNEGA VOZILA IN SKRB ZA POTNIKE TER OSEBNA VOZILA, DOLOČANJE NAJBOLJ USTREZNE POTI TER DRUGA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2012; SOKLIČ IN SEME, DRUŽBA ZA INSOLVENČNI MANAGEMENT IN FORENZIKO POSLOVANJA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA II, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTA-LACIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.4.2012; FIBON, DRUŽBA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.4.2012; FIBON, DRUŽBA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA REFERENT PREVOZOV/ DISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA STORITEV IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2012; KAPITOL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE REFERENT V NABAVI I (OBLIKOVALEC) - M/Ž; ZADOLŽEN JE ZA PRIPRAVO BARV IN MODNIH TENDENC, VSEBINSKO IN ORGANIZACIJSKO VODI DELO OBLIKOVANJA ZA POSAMEZEN ALI VSE PRODAJNE PROGRAME, SODELUJE PRI PRIPRAVI, OBLIKOVANJU IN ZAKLJUČEVANJU KOLEKCIJ ZA POSAMEZNI PRODAJNI PROGRAM (POUDAREK NA MOŠKI IN OTROŠKI KOLEKCIJI OBLAČIL), VODI IN USMERJA OBLIKOVANJE TISKOV, ETIKET, DODATKOV (GUMBOV, ZADRG) IN BARVNIH KOMBINACIJ ZA MOŠKO IN OTROŠKO KOLEKCIJO, NEPOSREDNA KOMUNIKACIJA Z DOBAVITELJI V ANGLEŠKEM JEZIKU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE FRIZER DELO V FRIZERSKEM SALONU - FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012; KOZMO, FRIZERSKI STUDIO, D.O.O., JAKČEVA ULICA 40, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC PRODAJALEC - PC DROLC CELJE - M/Ž; PRODAJA GOSPODINJSKIH APARATOV, POHIŠTVA IN DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, POMOČ STANOVALCEM,, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.4.2012; DOM SV. JOŽEF DUHOVNO PROSVETNI CENTER, PLEČNIKOVA ULICA 29, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE, IZVAJANJE VSEJ MEDICISKO TEHNIČNIH POSEGOV, RAZDELJEVANJE HRANE IN HRANJENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.4.2012; DOM SV.JOŽEF DUHOVNO PROSVETNI CENTER, PLEČNIKOVA ULICA 29, 3000 CELJE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT - M/Ž; DELO S PACIENTI, NAROČANJE, DELO Z RAČUNALNIKOM, POMOČ ZOBOZDRAVNIKU ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.4.2012; ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA ALEKSANDRA FABJAN, DR.DENT. MED., GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KUPCE IN TUDI DOBAVITELJE) ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRBI ZA IZVAJANJE POGODB/ANEKSOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.4.2012; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE EKONOMSKI TEHNIK REFERENT ZA ZUNANJO TRGOVINO - M/Ž; SPREMLJANJE PREDPISOV S PODROČJA ZUNANJE TRGOVINE IN O SPREMEMBAH. OBVEŠČANJE SODELAVCEV IN NADREJENIH, SAMOSTOJNA SKRB ZA CARINJENJE BLAGA (UVOZ/IZVOZ), PREVERJANJE PRAVILNOSTI DOKUMENTOV ZA CARINJENJE, SPREMLJANJE SLOVENSKE IN EVROPSKE CARINSKE ZAKON. OST, DA SO VSI ODDELKI SEZNANJENI Z NOVOSTMI, KI ZADEVAJO PROMET BLAGA, DNEVNO INFORMIRANJE NADREJENIH O POMEMBNIH SPREMEMBAH, IZDELOVANJE KALKULACIJ, ANALIZ IN PREDLAGANJE UKREPOV, SPREMLJANJE SPREMEMB IN SKRB ZA PRAVOČASNO IN PRAVILNO VLAGANJE VLOG (CARINSKI URAD), OPOZARJANJE NA NEPRAVILNOSTI PRI IZVAJANJU PREDPISOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK BRIZGALEC IN NASTAVLJAVEC STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE - M/Ž; POSLUŽEVANJE BRIZGANIH STROJEV, NASTAVITVE STROJEV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE, PRIPRAVA MATERIALOV, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA POTEKA DELOVNEGA PROCESA, IZVAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE UPRAVNI TEHNIK ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKA V - M/Ž; OBVLADOVANJE 10-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK, PISALNI STROJ, VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE, EVIDENC, PISANJE PO DIKTATU, ITD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.4.2012; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA PROGRAMA - M/Ž; ZADOLŽENOST ZA FUNKCIONIRANJE IN OBVLADOVANJE NABAVNE VERIGE ZNOTRAJ PROGRAMA (BLAGOVNE SKUPINE) ZA POTREBE PRODAJE, KOORDINIRANJE DELA S PRODAJNO SLUŽBO, VODJI PREDLAGA IN NA OSNOVI PRODAJNIH PLANOV PRIPRAVI PREDLOG LETNEGA PLANA NABAVE PROGRAMA ZA POTREBE DRUŽBE, PRIPRAVLJANJE SEZONSKIH, MESEČNIH IN TEDENSKIH PLANOV ZA SVOJ PROGRAM, PRI DOSPELI ROBI UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI DOBAVE S POSREDOVANIM NAROČILOM ( TUDI KAKOVOSTNO ), SPREMLJANJE PROCESA PRODAJE IN KONTROLIRANJE STANJA ZALOG NA PROGRAMU, KI GA VODI, KONTROLIRANJE REALIZACIJE NABAVE IN PRIPRAVLJANJE POTREBNIH INFORMACIJ ZA PROGRAM, DOGOVARJANJE IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH ZAHTEV Z DOBAVITELJI V SODELOVANJU Z VODJO, USKLAJEVANJE DINAMIKE NABAVE S PRODAJO, SKUPAJ Z VODJO IN PRODAJO DOLOČI IN SPREMLJA REALIZACIJO POSTAVLJENIH DOBAVNIH ROKOV, IZDELOVANJE NABAVNI KALKULACIJ IN PREDLAGANJE OPTIMALNEGA DOBAVITELJA, ZADOLŽENOST ZA PRAVOČASNO NABAVO POTREBNIH MATERIALOV NA SVOJEM PROGRAMOV, ZADOLŽENOST ZA PRIPRAVO OPTIMALNEGA PLANA NABAVE ZA SVOJ PROGRAM. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, PRAVNO SVETOVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; VERSTOVŠEK MARJANA - ODVETNICA, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PRODAJNIK - M/Ž; SODELUJE PRI OBLIKOVANJU MAR-KETINŠKEGA SPLETA TER POLITIKE PRODAJE TER REALIZACIJI, SODELUJE PRI PRIPRAVI STRATEGIJE RAZVOJA S PODROČJA PRODAJE, SODEUJE PRI PRIPRAVI LETNIH PLANOV, PRODAJNIH KALKULACIJ IN ANALIZ, IZVAJANJE RAZISKAV IN ANALIZ TRGA, SODELUJE PRI PRIPRAVI KALKULACIJ IN POGODB TER KONTROLIRA REALIZACIJE NAROČIL, SODEUJE PRI IZVAJANJU PRODAJNEGA DELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, IZTERJAVE IN ZAGOTAVLJANJA PLAČIL, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2012; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2012; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANA-LOGINIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV. SODELOVANJE NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; ORGANIZIRANJE DELA IN KOORDINIRANJE V SLUŽBI PRODAJE V SKLADU Z OP, KREIRANJE MARKETINŠKEGA SPLETA TER POLITIKE PRODAJE TER ZAGOTAVLJANJE NJIHOVE REALIZACIJE, PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA S PODROČJA PRODAJE, IZDELAVA LETNIH PLANOV, IZDELAVA PRODAJNIH KALKULACIJ, IZDELAVA PRODAJNIH ANALIZ, IZVAJANJE RAZISKAV IN ANALIZ TRGA, PRIPRAVA KALKULACIJ IN POGODB TER KONTROLA REALIZACIJE NAROČIL, IZVAJANJE PRODAJNEGA DELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, USKLAJEVANJE AKTIVNOSTI IN DELA V SKLADU Z ISO 9001:2000 IN 14001, IZTERJAVE IN ZAGOTAVLJANJE PLAČIL, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2012; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER/TEHNOLOG - M/Ž; CAD-MODELIRANJE V SIEMENS NX, IZDELAVA TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE, DIGITALIZACIJA IN VZVRATNO INŽENIR-STVO, RAČUNALNIŠKO PODPRTE STRUKTURNE ANALIZE, IZBIRA NAJPRIMERNEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO POSAMEZNIH DELOV, RAČUNALNIŠKO PODPRTE ANALIZE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE UE LASKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS 12, 5.6.2012; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PLESKAR ANTIKOROZIST - M/Ž; PLESKANJE DV STEBROV IN DRUGIH JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.4.2012; FINAL PASARIČ PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SPODNJA REČICA 80 F, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIcE" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2012; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž; PLESKANJE IN BRUŠENJE STROJNIH ELE- MENTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; KOSTROJ - STROJEGRADNJA VZDRŽEVANJE, STORITVE, SERVIS, D.O.O. TOVARNIŠKA 2, SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO PRI SVOJEM DELU SAMOSTOJNO OPRAVLJAL NAJZAHTEVNEJŠA DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, TER OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 28.4.2012; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60, 2000 MARIBOR UE Sentjur pri celj'U~ VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIKAR - M/Ž; INŠTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTROINŠTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 19.4.2012; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR ZIDAR ZIDAR - M/Ž; GRADBENE SANACIJE OBJEKTOV, RAZPOKE, VLAGA, POSEDANJE, INJEKTIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.4.2012; HIDROSANIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA VOZNIK "VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; -UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA, VZDRŽEVANJE DVIGALA, VODENJE PREDPISANIH EVIDNEC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL.", DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 26.4.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR PRODAJALEC PRODAJALEC-MESAR - M/Ž; SKRB ZA PRIMERNO SKLADIŠČENJE BLAGA ZA PRODAJO, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, IZKOŠČIČEVANJE, RAZREZOVANJE IN PRIPRAVA MESA ZA PRODAJO, SEKANJE MESA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2012; FARME IHAN - MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR KUHAR PICOPEK-KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA PIC, MALIC TER JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2012; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2012; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZE-RIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU - DELOVIŠČU; USKLAJEVANJE DELA NA GRADBIŠČU Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI; SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV; SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST DELOVNIH STROJEV IN NAPRAV TER OPREMLJENOSTI V SKLADU Z PREDPISI; TEHNOLOŠKA IN OPERATIVNA PRIPRAVA DELA; POMOČ ZAPOSLENIM NA GRADBIŠČU; TERENSKO DELO, ČE JE POTREBNO TUDI UPRAVLJANJE S STROJI; PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; VODENJE PREDPISANIH EVIDENC; NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV; DRUGE NALOGE PO ODREDBI DELODAJALCA., DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 26.4.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR UE SMARJE PRI JELSAH~ KUHAR KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI ALACART RESTAVRACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2012; TURIZEM NARAT, GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., BRESTOVEC 4 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 29.4.2012; GOSTIŠČE HARTL, MARINA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOŽNA DELA V STREŽBI, ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.5.2012; OKREPČEVALNICA BAZA NO1, ROMANCA ŽGAJNER S.P., ULICA JANKA VRABIČA 10, 3320 VELENJE VARILEC TIG VARILEC - M/Ž; DELO TIG VARILCA NA TERENU - TUJINA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEK-TROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ MONTER KONSTRUKCIJ IN ALU IN STEKLENE FASADE - M/Ž; DELO MONTERJA KONSTRUKCIJ IN ALU IN STEKLENE FASADE NA TERENU - TUJINA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC NA TERENU - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA TERENU - TUJINA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE ZIDAR ZIDAR - M/Ž; DELO ZIDARJA NA TERENU - TUJINA, IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETAVANJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE TESAR TESAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 21.4.2012; LALI - BAU, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ŠLANDROVA CESTA 8, 3320 VELENJE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK - M/Ž; SPREMLJA ZALOGE IN OBLIKUJE NAROČILA, BREZHIBNO, NATANČNO IN AŽURNO VNAŠA PODATKE V INFORMACIJSKI SISTEM, NADREJENEGA OBVESTI O DOBAVI ALI ODPREMI BLAGA, MATERIALA, POLIZDELKOV ALI IZDELKOV TER O RAZPOLOŽLJIVOSTI LE-TEH, PREVZEMA BLAGO IN GA RAZPOREJA NA ZA TO DOLOČENA MESTA, UGOTAVLJA SKLADNOST BLAGA S PODATKI V DOKUMENTACIJI, IZPISUJE DOBAVNICE IN PREVZEMNICE, IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.4.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRIKAR - M/Ž; DELO ELEKTRIKARJA NA TERENU - TUJINA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK - M/Ž; DELO GRADBENEGA TEHNIKA NA TERENU - TUJINA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012; KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA PC STANDARD VELENJE - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA BLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SUHOMONTAŽNA DELA - M/Ž; IZVAJANJE SUHOMONTAŽNE GRADNJE, POSTAVLJANJE KNAUF STEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA SLIKOPLESKARSKA DELA - MyŽ; SLIKOPLESKARSKA DELA IN IZVAJANJE SUHOMONTAŽE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA VOZNIK VOZNIK TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNI ŠPEDICIJI PO EU, HR, BIH, SRBIJA, KOSOVO, MAKEDONIJA - M/Ž; DELA VOZNIKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2012; AVTOPREVOZNIŠTVO, LJUBO-MIR VIGNJEVIČ S.P., BEVKOVA ULICA 10, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA INŠTALATER VODOVODA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VODOINŠTALATERSKIH DEL, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA STROJNI TEHNIK OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; DELO NA KOVINSKO-OBDELO-VALNIH STROJIH, MERJENJE IZDELANIH IZDELKOV, UPRAVLJANJE STROJEV Z MENJAVO ORODJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2012; BASTL-REDUKTOR PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 36 A, 3313 POLZELA DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS) RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VSEH FINANČNO-RAČUNOVODSKIH DEL ZA POTREBE PODJETJA. KNJIGOVODSTVO GLAVNE KNJIGE IN DAVČNO KNJIGOVOD-STVO( TOREJ KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH DOGODKOV V GLAVNO IN POMOŽNE POSLOVNE KNJIGE). PLAČILNI PROMET, PRIPRAVA IN OBDELAVA POTNIH NALOGOV. OBVLADOVANJE IN PRIPRAVA POROČIL ZA RAZNE NAMENE (BS, AJPES, STATISTIKA RS, DURS). PRIPRAVA FINANČNIH PLANOV IN ANALIZ POSLOVANJA. SPREMLJANJE DOTIČNE ZAKONODAJE IN RAČUNOVODSKIH STANDARDOV. OPRAVLJANJE OSTALIH DEL PO NALOGU VODJE FINANC IN RAČUNOVODSTVA., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.4.2012; BLAJ ANTON "BLAJ", S.P., GRIŽE 9, 3302 GRIŽE VODNIK TOREK, 17. 4. 10.00 in 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 17.00 Večnamenska dvorana POŠ Blagovna_ 17.00 Dvorana centra Nova Velenje 19.00 Knjižnica Šentjur Napev pomladi revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mi smo pomlad revija otroških in mladinskih pevskih zborov Frdamana pravljica premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje Da ne pozabimo predstavitev zbornika Društva Sever 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Primorski duhovniki in njihov boj proti fašizmu predava Renato Podberšič ml. 19.00 Galerija Mozirje Zaključek bralne značke za odrasle gost večera dramski igralec Anatol Štern 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje rodoslovcev vodi Marija Skrt 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert harmonikarjev tradicionalni nastop učencev in dijakov harmonike Glasbene šole Velenje SREDA, 18. 4. 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica 17.GG Knjižnica pri Mišku Knjižku Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc Zaljubljeni žabec lutkovna predstava članov Kulturnega društva Smeško 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove gledališke urice ogled gledališke predstave za otroke 17.00 Osnovna šola Luče Izdelava nakita servietno tehniko bo prikazala predavateljica Petra Klepec 17.00 Galerija Mercator centra Celje Mandale odprtje razstave udeleženk Univerze za III. življenjsko obdobje Celje 18.00 Mestna knjigarna MK Celje Sacro egoismo predstavitev knjige Uroša Lipuščka 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ivanka Kraševec Prešern in Ivan Prešern - Žan odprtje razstave in pogovorni večer 18.30 Mohorjeva dvorana Soldat Klemen predstavitev knjige dr. Jožeta Urbanije 19.00 Glasbena šola Celje Večer madžarske glasbe pianistični oddelek Glasbene šole Celje 19.00 Osrednja knjižnica Celje Na poti pride vse naproti ogled dokumentarnega filma o Celjanu dr. Brunu Hartmanu 19.00 Stolp pri Hotelu Evropa Celje Vinske bravure predstavitev knjige Draga Medveda 19.19 Knjižnica Velenje Slovenci od drugod pogovor z Velenjčanko indonezijskega rodu Tatie Wulandari bo vodila Aleksandra Gačič 19.30 Celjski dom Koncert GM oder nastopajo Anja Podpečan, flavta; Katalin Krivokapič, klavir; Janina Lorenci, saksofon; Zoltan Peter, klavir 19.30 Narodni dom Celje Pomlad v pesmi in besedi letni koncert MPZ Orfej p. v. Monike Lojen 19.3G SLG Celje V. Moderndorfer: Nežka se moži SNG Drama Ljubljana; Dnevi komedije po dnevih komedije ČETRTEK, 19. 4. 9.00 Celjski dom 17. GG Slovensko-bavarska hiša Podsreda 18.00 Osrednja knjižnica Celje 18.GG OŠ Hruševec Šentjur Gledališke vizije regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Dediščina naših vodnjakov odprtje razstave Marije Sušnik Z branjem do zvezd knjižno čajanko bo vodila Ida Kreča [psi] predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder območna revija plesnih skupin 18.00 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester in Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje letni koncert 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Japonski vrtovi predavanje Alenke Kocuvan Polutnik 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Od Celja do Logarske STROJI PRODAM MIKSER za peso ali koruzo, je litoželezne izdelave, še nerabljen, lahko tudi brez elektro motorja, prodam. Telefon 041 663-686. 1379 BRUSILKO za parket prodam Telefon 040 148-720. 1420 POSEST PRODAM NA Polani pri Jurkloštru prodam travnik, velikost 13.541 m^. Informacije po telefonu 040 891-578. 1378 PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, velikost 840 m^, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 1411 KINO mmm Spored 17. in 18. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kupili smo živalski vrt - družinska komedija 16.35 Odklop - komedija 21.10 Igre lakote: Arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama 17.00, 20.30 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.15, 16.05, 17.20, 18.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.10, 17. 10. 19.10 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D 20.10 Ameriška pita: obletnica - komedija 15.20, 16.20, 17.40, 18.40, 20.00, 21.00 Titanik - romantična drama 19.30 Eksotični hotel Marigold - komedija 15.25, 18.05, 20.45 Albert Nobbs - drama 19.15, 21.45 iiieiro|Nil SREDA 18.00 Dolge počitnice - dokumentarni ČETRTEK 20.00 Sramota - drama 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zasebni vrtovi Slovenije predava Alenka Gorza 19.30 Narodni dom Celje 19.30 Dom krajanov Tabor razstava koreninskih slik in struktur Danijela Koželja MeMPZ I. gimnazije v Celju pomladni koncert Vražji vitezi II. komedija; KUD Galiarda 19.30 Glasbena šola Velenje Kitaristi, citrarji in harfisti tradicionalni nastop učencev in dijakov 20.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Katarina Zupan recital violinistke 21.00 Branibor Club Celje Stand up večer Domagoj Pintarič in Dalibor Grbič - Dapach MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 ODDAM ODDAM OPREMA PRODAM PRODAM KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 947 V NAJEM oddamo dva poslovna prostora - novogradnja, pritličje, v skupni izmeri 170 m^. Lokacija: Žalec, industrijska cona, bližina AC. Primerno za storitveno dejavnost. Telefon (03) 7133-305, 031 227-444. n STANOVANJE ENOINPOLSOBNO stanovanje v okolici Celja oddam samo mlajši upokojenki, ki ima rada rože in živali. Telefon 040 287-799. 1370 ENOSOBNO stanovanje v Laškem, pri dvorani Tri lilije, ugodno oddam. Telefon 734-7699. L 82 PARU oddam opremljeno stanovanje, 42 m^. Telefon 041 650-737. 1392 MANJŠO sobo, s samostojnim vhodom, oddam. Telefon 041 650-737. 1392 PRODAM DOMAČO koruzo, cena 0,24 EUR, prodam. Telefon 041 649-414. Š 26 KRMO, mešano seno, detelja, otava in vino jabolčnik, prodam. Telefon 031 267-957. 1402 SENO in otavo v rinfuzi, 3 do 4 nakladalke, prodam. Telefon (03) 573-0405. 1389 SILAZNE bale, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 763-708. L 81 VINO, belo, sorta laški rizling, letnik 2011, prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 041 741-080, po 16. uri. p SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 031 221-243. Š 47 SENO v kockah prodam. Telefon 031 529162. 1418 OSTALO PRODAM MIZO za biljard, ima kamnito ploščo, igralna površina je 200 ^ 100 cm, uporabljena za domačo uporabo, zelo malo rabljena, poleg mize je vsa potrebna oprema, ugodno prodamo. Telefon 041 604-651. 1428 ŽIVALI NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p TELIČKO simentalko, staro 11 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 1369 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Več informacij po telefonu 031 832-361. 1380 TELICO, brejo 8 mesecev, vajeno paše, prodam. Telefon 041 715-202. Š 45 TELIČKO, pasma ls/ck, staro 4 mesece, težko 150 kg, prodam za 420 EUR. Telefon 030 693-639. 1388 PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 1387 DVE kravi z mladički, mešane pasme in kozla, burske pasme, prodam. Telefon 031 561-155. 1421 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 692-582. 1419 BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, prodam. Prodam tudi dve žrebici, stari 2 in 3 leta, a rodovnik. Telefon 051 476-199. Š 49 BIKCA sivčka, starega 4 mesece, težkega 180 kg, Primernega za nadaljnjo rejo, z manjše kmetije, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 736-285, 031 814-512. 1427 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA, bukova in gabrova, dolga v hlodih - goli, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p SPREJEMAMO naročila za purane za nadaljnjo rejo. Prodamo drva, bukova in mešana. Možen razrez in dostava. Telefon 031 351-140. 1299 KOSO z grebenom Gorenje Muta - kosor prodam ali zamenjam za kakšen drug priključek. Prodam dva droga za zastave, 6 m. Telefon 041 736-150. 1403 OKROGLE suhe bale, možna dostava in traktorsko kosilnico, dvojni rez, prodam. Telefon 070 739-307. 1391 DVA bikca simentalca, 200 kg, traktorsko prikolico in harmonike; Be, Es, As, prodam. Telefon 041 910-466. 1390 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 56 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Moj dom, vrt, dvorišče vse je prazno. Kamor koli se ozremo, oko te naše išče. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in brata rOMAZA GOLAVSKA iz Trnovelj pri Celju (18. 4. 1972 - 9. 4. 2012) smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ali v težkih trenutkih slovesa kako drugače pomagali. Iskrena hvala g. župniku Alojzu Kostanjšku in sošolcu g. Damjanu Kejžarju za darovano sv. mašo in opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje pri sv. maši in odpete žalostinke. Posebna zahvala sosedi g. Marici Majcen za poslovilne besede ob uri slovesa. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem podjetja Vodovod - Kanalizacija Celje za obiske in poslovilni govor. Lepa hvala pogrebnima službama Raj in Primožič. Zahvala molivcu g. Stanku Žagarju. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Blazniku, sestri Jani in negovalki Dijani iz Patronažne službe ZD Celje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oči Milan, mama Anica in sestra Zdenka Ko zaželim si tvoje bližine, odidem na grob tišine. Tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA vsem, ki ste nas obkrožali z dobro mislijo, toplo besedo in srcem ob zadnji poti SLAVKA DENZICA z Vranskega 17 e (10. 5. 1940 - 30. 3. 2012) HVALA! Žalujoča žena Zvonka in vsi ostali GENTLEMAN iz Ljubljane, 175, malo čez 40, športne postave, išče žensko za avanturo. Lahko si vezana, študentka z večjim oprsjem ali pa samo osamljena ženska prijetnega videza. Lahko te razvajam, bodi modernih pogledov, lahko greva v jacuzzi, na morje. Telefon 031 695-370. p SIMPATIČNI, 53-letni izobražen Celjan, urejen, želi spoznati žensko za resno zvezo. Telefon 041 248-647. 1424 50-letna ženska iz okolice Celja, poštena, želi spoznati moškega do 68 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1425 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč ostarelim, čuvanje in gospodinjska dela ali samo čiščenje. Telefon 041 212-087. 1397 I GOSTiLNA FRANCL išče I novo sodelavko za delo v kuhinji Pisne vloge na naslov: ZAGRAD 77, 3000 CELJE. Peter Zaveršek s.p. DNEVNI bar Kaj, d. n. o., Kocbekova cesta 45, Ljubečna išče dekle za strežbo pijač. Telefon 031 393-249. 1410 AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško ZAposLi kuharja in reševalca iz vode z izpitom za reševanje. Za informacije pokličite: 03 56 48 841, 041 322 889] POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ^ Telefon 051 377-900._GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1354 radiocelje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka IVANA ZUPANCA iz Štor, Ul. Karla Vovka 10 se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DU Štore in predsedniku ter OO NSi in predsedniku za spremstvo na zadnji poti, sveče, cvetje in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni g. Mihi Zdolšku za nesebično pomoč v času pokojnikove bolezni. Zahvaljujemo se pogrebni službi Raj za njihove odgovorno in dobro opravljene storitve. Iskrena hvala g. župniku Hermanu za obiske in zakramente v času bolezni, g. župniku dr. Župančiču za lepo opravljen obred in sv. mašo, pevcem Lipa iz Štor, govorniku g. Mastnaku in vsem, ki so aktivno sodelovali pri pogrebu. Vsem in vsakemu, ki je v teh dneh kakor koli sočustvoval z nami in nam bil v tolažbo, iz srca hvala. Žalujoči njegovi najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE JEZOVŠEK iz Gorice pri Šmartnem (12. 1. 1922 - 23. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter za darovane sveče in izraze sožalja. Hvala Domu ob Savinji za nego, dr. Veninškovi, gospodu župniku za opravljen pogreb, gospe Marini za besede slovesa, citrarki, Komunali Žalec in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni najdražji Življenje teče dalje, čeprav tebe več med nami ni, a v srcu ostala je praznina, ki nihče je ne nadomesti. V SPOMIN Minilo je pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON BELEJ iz Vezovja (23. 12. 1939 - 6. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si S Primorskega na Kozjansko po zlati da Prvi letošnji pomladni mesec sta petdeset let skupnega življenja zaznamovala zakonca Martina oziroma Tinika in Vili Centrih iz Kopra. Slovesen obred je bil opravljen v cerkvi Matere božje v Zagorju pri Lesičnem, kjer sta pred oltarjem stala tudi na začetku svoje zakonske poti. Odločitev ni naključna, saj je njuna zibelka tekla ravno med kozjanskimi griči. Martina je luč sveta ugledala pred slabimi triinsedemdesetimi leti v Zagorju pri Lesičnem, Vili pa leto prej v bližnji vasi Topolovo. Že v otroštvu so se njune poti mnogokrat zlivale v eno in ju vodile v božji hram in hram učenosti. Otroška igrivost je preraščala v prijateljstvo, to pa je preraslo v ljubezen, ki sta jo okronala s poroko. Kmalu po rojstvu sina Silva sta se preselila na Primorsko, kjer je Vili služil kruh v Luki Koper. Tinika je gospodinjila in skrbela za družino, ki je z rojstvom hčere Mirjane postala štiričlanska. Njuno družinsko drevo je zdaj obogateno še z vnukoma Janijem in Matejem ter vnukinjo Anjo. Na dan, ko so jima zagorski poročni zvonovi zapeli drugič, se je vesela druščina z zlatoporočencema iz Kopra pripeljala kar z avtobusom. Za dobro- Štajerci s svojimi pisanicami Štajerska je ena tistih slovenskih pokrajin, kjer so ljudje sicer desetletja skrbno izdelovali pisanice, a prepoznavno »svoje« doslej niso imeli. To zdaj spreminja Jelka Žlaus, ki je izdelala serijo štajerskih pisanic z vinskimi motivi. Čeprav so velikonočni prazniki že mimo, je v Galeriji Piros v Globočah pri Frankolovem še vedno na ogled razstava pisanic. Že nekaj let namreč nastaja zanimiva zbirka pisanic iz Slovenije in tujine, v kateri je Jože Žlaus zbral pisanice slovenskih pokrajin, od Bele krajine, Notranjske in vse do Prekmurja. V zadnjem času jo dopolnjuje soproga Jelka, ki izdeluje štajerske pisanice oziroma »pirhe«. Na ogled so tudi lepi primerki pisanic iz Avstrije, z Madžarske, s Češke in z Nizozemske, najbolj pa je Jože ponosen na »pirh«, ki ga je avstralski domorodec izdelal na velikem emujevem jajcu. »V dar sem ga dobil v Adelajdi, ob turneji Veselih Štajerk po Avstraliji,« pravi Jože, ki ima v zbirki tudi nekaj katalogov pisanic iz Slovenije, z Madžarske, iz Avstrije, s Češke, iz Ukrajine in Anglije. Med razstavljenim gradivom je zelo ponosen na originalno mapo Alberta Šiča iz leta 1922, v kateri so zbrani najlepši primerki pisanic Bele krajine, Notranjske in dela Dolenjske. IS, foto: JURE VOVK došlico je poskrbel znani harmonikar Franci Rajgl, v cerkvi pa so jima zapeli člani domačega pevskega zbora. Zlati da sta izrekla pred duhovnikom Jože-tom Hribernikom, ki je daroval sveto mašo. Veselje ob obujanju spominov se je nato nadaljevalo v Velbani gorci, kjer jih je avtobus potrpežljivo čakal vse do jutranjih ur. Kot zanimivost naj še dodamo, da sta zakonca Centrih v stiku s svojimi ljudmi in krajem tudi preko Novega tednika, ki ga redno dobivata na svoj dom na Pobegih pri Kopru. MAJDA REZEC Osnovno znanje in spretnosti izdelave pisanic je Jelka Žlaus nabirala pri mojstrici domače obrti Martini Vidic iz Rosalnic v Beli krajini. »A na naši, štajerski pisanici se pojavljajo poleg nabožnih tudi vinski motivi,« pravi in dodaja, da se to seveda spodobi za vinorodno deželo Štajersko. FOTO TEDNA Foto: GrupA Pomladno utrujeni? Ne meč'te se stran! Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.